y Stev. 239 TRST, v ponedeljek 28. avgusta 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tadl eb nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Foeaml^ne Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakamah t Trstu ia okolici. Gorici, Kranju, St. Petn^ Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot > OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti X h: kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 >-t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n«j-rr.fi.nj pa 40 >tot Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave .Edinosti-. — Plačuie ««e i/.kijučno le upravi „Edinosti-. Platljivo in tožipvo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV edinosti je moi !* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vftreintoa na nedeljsko Izdanje „EDINOSTI" itan* : ia oalo leto Kron 5*30, za pol leta Kron 2GO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vrafiajo. Naročnino, oglase iu reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgov rni urednik ŠTEFAN* 'I0D1NA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed'no»t*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllni?nl ralun Itev. 841-652. TELFF0M 5t. 11-57 Reka 27. Argentinska vlada je naročila pri tukajšnji tovarni Whitehead za 3 in pol milijona torpedov. Hamburg 27. Nemška cesarska dvojica je zvečer odpotovala v Stetin. Mesto je bilo razsvetljeno. Žalostna resnica. BRZOJflUNE UESTI. Velik delavski štrajk na Reki. REKA 27. Ladjedelnica „Danubius" razširja obal in je to delo poverila tvrdki Vidmar & Neuschoss, ki je najela veliko število delavcev. Včeraj popoludne je ustavilo delo t000 delavcev in pričelo Pred vsem naše najresnejše zagoto- štrajkati. Delavci, ki imajo po 30— 40 sto- da nismo imeli namena s tem član- tink na uro, zahtevajo, da se jim dnina zadeti morda kakega posameznika, zviša. Pozneje se jim je pridružilo 500 zi- n\t{ mQrda kakega celega stanu. Stvar, darjev. — Tvrdka je popoludne izplačala namreč, o kateri hočemo, prisiljeni po res štrajkovske delavce in jih odpustila z dela. nevzdržljivih razmerah, izpregovoriti par Ne ve se, ako se tudi drugi delavci pri- besedi, je kočljiva, morda ena najkočlji- kljuČijo štrajku. vejših v našem narodnogospodarskem Živ-Ruski protektorat nad Mongolijo. .ljenju, a ne ustrašimo se je, ker nam jej PETROGRAD 26. V Pekingu so zelo le za resnico in resnica mora na dan> ako , vznemirjeni radi vesti, da so mongolski . hočemo odpraviti krivice, ki se gode pre- . knezi poslali semkaj deputacijo, ki ima ^ogim našim ljudem prav zato, ker ho-naprositi rusko ministerstvo za unanje , čei° z g°tove strani z neko Prav Posebno stvari, da prevzame Rusija protektorat skrbj° skrivati to v oči bodečo resnico. nad Mongolijo. Ruska vlada je odgovorila j Stvar ie namreč taka : da ne more tega storiti, ker bi to izzvalo | Bila so leta, ko Slovenci nismo imeli resne konflikte in zato da je treba stvar trgovsko izobraženih ljudi. V tistih, za. dobro premisliti. naše narodne nasprotnike posebno dobrih j starih časih, so se naseljevali nad nami Turški prestolonaslednik v Romuniji. razni tujcij ki 9Q izobraženi v svoji stroki, BUKAREŠT 27. Turški prestolona- prav kmaiu potegnili nase skoraj vso tr- j slednik je zjutraj dospel v Konstanco, kjer govino, in reči smemo, tudi obrt, kajti —. so ga vsprejele civilne in vojaške oblast- res strokovno izobraženi trgovci in obrt-' nije, turški odposlanec in častna stotnija. niki so bili med nami naravnost bele vra-Prestolonaslednik je odpotoval v Sinajo, ne 2 leti pa se je stvar znatno obrnila kjer so ga vsprejeli kralj, ministri diplo- jn to nam Slovencem v korist, matični zbor in načelniki oblastnij. i Dasiravno nismo imeli Slovenci niti Turčija. ene trgovske šole, saj smo jo komaj prvo CARIGRAD 27. Listi dementujejo m še to ne bogve kaj vredno dobili pred govoric* o odstopu velikega vezirja, — 'par leti v Ljubljani, se je vendar začelo Stanje vojnega ministra se je zboljšalo. lepo število naše mladine posvečati trgov. Zdravniki so ugotovili, da ne gro za stroki, in sedaj že lahko rečemo, da ima-kc ro mo Slovenci že toliko strokovno izobra- PortugaUka. 1 ženega domačega naraščaja, da bi ta na- LIZBONA 27. Predsednikom senata rasčaj mogel zavzeti vsa mesta, ki so na je bil izvoljen Freire, predsednikom po- razpolago v slovenski trgovini in obrti, slanske zbornice na Forbes Bessa. da, še več, mogel bi zavzeti mesta v tuji, , , a z našim trgovstvom v trgovinskih zve Francoski mimsterski predsedm* za mir. i . ... x. ^ . . T ... p zah se nahajajoči trgovini. In čim bolj MAME RS 2 z. Ministerski predsednik ge ^^ naša trgovina in obrtj čim bolj Caillaux je imel na banketu govor, v ka- se zavedaj0 naSi trgovci in obrtniki, da terem je glede unanje politike rekel, da sq res slovencij da njihovo slovenstvo ne se ohrani mir, seveda časten mir, ki za- obstojj samQ v tem> da s siOVenskimi varuje pravice bistvenih interesov Francije. ■ og]asi y slovenskih listih vabij0 slovensko Demonstracija nemških častnikov proti vse- občinstvo v svoje trgovine, temveč pred nemški izjavi. 1 vsem tudi v tem, da je njihovo notranje VPRMACIJA 26. Na nekem shodu poslovanje popolnoma slovensko, in da, .Vsenemške Zveze" je dr. Albrecht Wirth kar je največ vredno, zahtevajo tudi od govoril o maroškem vprašanju. Predsednik ■ svojih tujerodnih dobaviteljev, da do shoda je izrazil mnenje, da je leta 1866 pisujejo žnjimi v slovenskem jeziku; čim imela Nemčija močno vlado in šibko ljudstvo bolj raste v našem trgovstvu in obrtni-sedaj je narobe : ima močno ljudstvo in štvu ta narodna zavest, tem več našega šibko vlado. — Po teh besedah so vsi1 trgovsko izobraženega trgovskega nara-navzoči častniki, na čelu im polkovnik ščaja bo našlo mesta v domači in tuji tr-Behr hesenskega pešpolka št. 118, demon- govini, tem več naših ljudi bo našlo do-strativno ostavili zbirališče. brega kruha, tem več našth ljudi bo imelo PODLISTEK. Jug. minole dobe iz najinega Bogom, vojvoda Topli- Histcričen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V Mileva. III. „Gospa sultanova, " je ponavljala Mileva očitajoče, „da tako me je imenoval tvoj pobratim, vojvoda Kosančić; seveda on, toda ti, Milane?' „In zakaj ne jaz? Saj nisi več Mileva, carjeva hči, ki sem jo nekdaj v svojih očeh povzdigoval kakor svetnico. Sedaj si ena izmed stoterih žena in odalisk harema, žena sultanova!" je dejal, dočim ni mogel zadržati izraza zaničevanja. Gospa se je vzravnala; stopila je za korak bližje k njemu : „In to ti meni, Milane?!" je dejala na pol z nejevoljo, napol z bolestjo, „ha, tega se nisem nadejala. Jaz sem hotela razgovarjati se s teboj, da si zagotovim pri tebi spomin ; kajti nisem po svoji krivdi to, kar sem ; toda ti — pa bolje je, da se razideva, da trpkost te ure ne iz- briše popolnoma spomina. Bodi z čanin !" Odstopila je nazaj proti oknu, in v meglenem svitu zvezd je bilo videti, kako blesti solza na njenem licu; hitro pa je tega sve-doka svoje bolesti zakrila s pajčolanom, in je z rokama prekriženima črez prsi, stala na pol odvrnjena od Milana. „Odpusti Mileva, moj spas!" je vsklik-nil Milan strastno ter se vrgel pred njo na koleni, „odpusti moji žalosti nad zgubljenim mojim rajem tukajšnjega življenja, ki mi ga je vgrabil oni, ki se zove tvoj mož. Kako? — Tvoj mož ? samo svoje strasti deli s teboj in z drugimi ženami in sužinjami svojimi v sramoto srbskega imena in carja tvojega očeta, ta podlež 1 — Mileva, odpusti mi te besede radi spomina na minola leta!" In ona je zopet odgrnila pajčolan s svojega lica, nagnila glavo k klečečemu ter mu podajala svojo desnico v dokaz svoje sprave. In Milan jo je poprijel ter je strastno |o stiskajoč k svojim ustnam, Šepetal: „Hvala ti, Mileva, gosudarka moja! Časi zagotovljeno svojo gospodarsko ekzistenco, tem več dobička, tem boljši napredek bo imelo sploh naše narodno gospodarstvo, saj je vendar gospodarsko močan posameznik temelj trdnega narodnega gospo- j darstva. Toda kako je z našim strokovnoizo-braženim naraščajem ? Redki, redki so tisti ki najdejo svoji izobrazbi primernega prostora, in če pogledamo n. pr. Trst, se moramo naravnost prijeti za glavo: Slovenec kvečjemu trgovski pomočnik za prodajalno mizo, v boljši, komptoarski službi pa tujec, narodni nasprotnik, ali pa — c. kr. uradnik! Da, c. kr. uradnik! Dandanes je to nekaj popolnoma navadnega, in redka je trgovina, ki ne bi imela med svojimi so-trudniki v popoldanskih urah, in v Trstu prav gotovo za slovensko in sploh slovan sko dopisovanje ali knjigovodstvo c. kr. uradnika. Torej c. kr. uradnik, ki dobiva od drŽave plačo, s katero bi moral izhajati, kakor izhaja Žnjo privatni uslužbenec, ki je s penzijo zagotovljen za starost itd. itd., odjeda kruh tolikim in tolikim strokovno izobraženim našim ljudem, jih "izpodriva in goni v službe, ki nikakor ne odgovarjajo njihovi strokovni izobrazbi. In to je tudi umljivo, kajti c. kr. uradnik, ki dobiva za svoje uradno delo itak ze plačo, je za svoje neuradno delo, ki ga opravlja v svojih prostih urah, mnogo cenejše, kakor pa strokovnjak, kateremu je ta zaslužek glavni in edini zaslužek. Na drugi strani pa si tudi misli delodajalec, da mu je c. kr. uradnik gotovejši, „poštenejši", češ, ker se boji da ne bi vsled kakega neuradnega w pogreška* izgubil c. kr. službe. To so razmere, katerih ni mogoče nikdar dovolj strogo obsojati. Nikar naj pa ne misli c. kr. uradnlštvo, da štejemo te vse obsodbe vredne razmere morda njemu v zlo. Ne/ Mi vemo prav dobro, da je zlasti nižji c. kr, uradnik prav tak revež, kakor privatni uslužbenci, da so njegove gmotne razmere silno potrebne zboljšanja, da je prisiljen iskati si poleg p'ače pristranskega zaslužka, ker bi moral sicer stradati sam in cela njegova družina ; prav dobro vemo mi to in zato tudi ne zamerimo c, kr. u-radništvu, da si išče absolutno potrebnega zboljšanja svojih razi\er izven c. kr. urada. Ako morda kak posameznik v resnici ie iz samogoltnosti odjeda kruh drugemu, no, je pač posameznik, a zato ne gre obsojati celote. Krivec je tu nekdo drug, kriva je tu naša država sama, tista država, ki ima denarja dovolj -za najnepotrebnejše, nima ga pa zato, da bi pošteno plačevala svoje Prizrenski se zopet vračajo; kako sem blažen !" „Ne tako, Milane!" je odgovorila gospa zarudevši, ter potegnila roko nazaj, „oni časi se ne vrnejo več. Iz ognjenega mladeniča si postal mož, vojvoda, in jaz žena in mati sultana in sultanov; vstani in govoriva z razsodkom o bodočih časih. Mož, strastno razburjen po besedah, je povesil glavo; seveda se je moral po njih ohladiti, kakor na zimskem mrazu; toda vdal se je njenemu vabilu; vstal je in je odstopivši od nje, rekel temno: „Prav govoriš! Mrtvih ne prikličemo iz grobov; govoriva o bodočih stvareh. — Toda čuj I* je obrnil naenkrat oko na stran, „kaj je to?" „Najbrže ptič, ki stresajoč nočno roso s svojih perotnic, giblje z listom, „je menila Mileva. „Ne, ne", še je vpiral vojvoda, „v gorah Balkana, v katerih živim s svojimi junaki od nesrečnega dne na Kosovem, kakor vničevalec bisurmanstva, naučil sem se še bolje, nego sem znal popreje, razlikovati tresenje ptičjih peroti od šuma lisičjega ko- uradništvo, ki je vsled tega prisiljeno iskati si postranskega zaslužka, prisiljeno Žrtvovati svoj počitek podvojeni borbi za obstanek, pri tem žrtvovati svoje zdravje in kar je še prav jposebej treba poudarjati, tudi svoj ugled, ugled c. kr. državnega uradnika! Dopoludne c. kr. uradnik, popoludne trgovski uslužbenec, ki se bavi z rozinami in cvebami ! Bogme lepa čast za c. kr. uradnika, ki pa mora imeti pri vsem tem Še sra-motečo zavest, da odjeda kruh svojemu bratu Slovencu, strokovno izobražemu, ki ne more dobiti kruha, ker ga mu on jemlje izpod ust ! Ako je torej državi v resnici kaj na ugledu njenega uradništva, ako ji je na tem, da ne bo sramotila sama sebe s tem, da naravnost sili svoje uradništvo v take razmere, ven torej s pošteno regulacijo uradniških plač! Naj drŽava plača svoje uradnike tako, da jim ne bo treba iskati postranskega zaslužka izven urada in iz-podjedati kruh drugim. Tako pa bo tudi dovolj mesta za našo trgovsko izobražene ljudi, tako bo lahko našel kruha vsak Slovenec, ki se je posvetil trgovini 1 Dnevne vesti. Dr. Fiedler ne vstopi v ministrstvo. Nasproti trditvam, da vstopi v rekonstruirano ministrstvo bivši minister in sedanji načelnik enotnega češkega kluba, dr. Fiedler, ter da prevzame ministrstvo javnih del, se poroča iz Prage, da dr. Fiedler odločno odklanja namisel, da bi v sedanjih razmerah vsprejel ministrsko listnico. Ravno-tako se tudi zatrjuje, da je popolnoma napačna misel, da bi dr. Fiedler, vstopivši v ministrstvo, pridobil veČino čeških glasov za vladne načrte, kajti češki narodni socialci in agrarci sploh ni*o za to, da bi kak češki parlamentarec vstopil v ministrstvo. Specialno proti vstopu dr. Fied-lerja v ministrstvo pa so še zato, ker bi s tem postalo prazno mesto načelnika enotnega kluba Češkega in sta obe imenovani stranki proti temu, da bi na to mesto kandidiral Mladočeh dr. Kramar. Madžarizacija na Hrvatskem Madžari-zacija napreduje na Hrvatskem od dne do dne bolj. Kakor je pri nas železnica, pa bodi to državna ali južna, tista pot, po kateri prihaja germanizacija k nam, enako je tudi na Hrvatskem Železnica madžari-zacijsko sredstvo prve vrste. Evo nekaj primerov. V Vinkovcih se gradi madžarska višja šola. V Osjeku namerava železniška uprava otvoriti prometno upravo, toda pod pogojem, da mesto zgradi poslopje za osemrazredno madžarsko meščan- raka; to pa je bil človeški korak, kar je prišlo meni na uho," je rekel s prepričanjem. „Človeški korak ne, razun brez moje vednosti, v teh vrtovih, ki sem jim jaz neomejena vladarica", je odgovorila Mileva s ponosnim dostojanstvom; „mene carsko hčer, ne straži krdelo ostudnih polmož; Ba-jazet ve, da mi sme zaupati, in da njegovega zaupanja ne bom varala nikdar." Kdo bi ti ne zaupal?" je rekel Milan, „in da ti Bajazet zaupa, to je samo en dokaz več, da je tudi nanj deloval čar tvoje ljubeznivosti. Če pa te ljubi, to je drugo vprašanje; kajti kaj more mož mnogih žena, gospod stoterih robkinj, vedeti o ljubezni, o njenem svetem viru, kakor je nekdaj vrvel iz vsega mojega srca, iz vse duše in misli moje? Radi tega te zaklinjam Še enkrat, da mi odgovoriš, si-li srečna ?" „Rekla sem ti že," je rekla Mileva, „da sem srečna v spominih na minolost, srečna tudi v zavesti, da sem Bajazetova žena, prvega med junaki svoje dobe, da sem mati bodočih sultanov."— „Torej z Bogom sultanova", je govoril Stran II. »EDINOSTc št. 289. sko šolo. Ia v.ie to le za ono št^vilce ctr«. k železniških uslužbencev, ki so povsod Madžarji. Ker pa te šole delajo tudi z denarjem in drugimi podporami, se f 'ia po laitni \zjavi biva v Trstu Šele od eta 1900,® kar pa ni res, ker je bival v Trstu že od 1898, torej že takrat io let V septembru 1910 je vprašala vnovič za kmalu napolnijo s hrvatsko in srbsko deco, Itako potrdilo v dobri veri, da dotičoik ki je prav tako kmalu izgublj ena za svoj narod. In Še se najdejo listi na Hr Vctskeir, kakor n. pr. poluradna „Drau", ki pripo roča tak način raznarodovanja hrvatskih in srbskih otrok, Žalostno ! Prvi predsednik Portugalske Manuel Arriag-a je bil rojen leta 1840 na otoku Farjol (Azori). Arriaga pripada zgodovinskim republikancem, kakor se označa one, ki pripadajo tej politični smeri, odkar je nastala na Portugalskem republik, stranka. Aktivnega političnega Življenja se ni udeleževal in tudi ne republike propagande v zadnjih letih monarhije. Ko je bila proglašena republika, je bil imenovan rektorjem v Coimbri, kmalu potem je pa prevzel mesto generalnega drž. pravdnika retublike. Domače vesti. Zaupanje do naših poslancev. Iz Bo- 1 j u n c a, 17. avgusta 1911. Postopanje naših državnih poslancev v zadnjem zasedanju je vzbujalo v slovenski javnosti veliko hrupa. Temu hrupu je tudi pripisovati znano buzeško resolucijo. Vendar vkljub vsemu se je našlo ogromno število volilcev, ki je postopanje naših poslancev prav razumelo in zaradi tega tudi odobravalo. Ravnotako je tudi odobraval občinski zastop v Dolini, kar je izrazil s svojim sklepo m dne 3. avgusta 1911, ki je bil v „Edinosti" že pri-občen. Občinski zastop v Dolini je znano napredno-narodnega mišljenja In je pri tem izključena vsaka znabltna klerikalna agiia-taclja. Občinar. Korektnost naših državnih uradov v Trstu. Prejeli smo: Naše občine imajo mnogo križev in težav, predno zamorejo izpc slovati potrebne dokaze kot priloge k prošnjam za priznanje domovinstva svojih občanov v občinah sedanjega bivališča. Glede župnih uradov kakor voditeljev matic se ni pritoževati, ker isti vrše svojo dolžnost dovolj natančno, ako se jim le navedejo vsaj približne dote rojstva, poroke itd. Mestni popisni in števni urad (civico ufficio statistico anagrafico) je tudi dovolj točen v uradovanju in ustreže tudi s primeroma točnimi podatki. Žalibog pa, da tega ne moremo trditi o uradu, ki ga plačujemo iz državnih sredstev mi davkoplačevalci in ki je naravnost v upravi države, in to je c, kr. redarstveno ravnateljstvo v Trstu z vsemi svojimi podrejenimi uradi vred. Ta urad dela občinam take sitnosti in take brez-glavosti, da se nemalokrat da dobiti od njega kaj le potom pritožeb na c. kr. na-mestništvo. O tem bi znala neka istrska občina v neposredni bližini Trsta mnogo povedati. Dovolite mi, da navedem samo en slučaj. Neka občina je vprašala pri c. k. re-darstvenem ravnateljsvu v Trstu potrdila 10-letnega bivanja za nekega svojega občana, Še leta 1908; odgovorilo se ji je, vojvoda, trpko in na pol odvrnivši se od nje, „radi tega bi me ne bila morala klicati, da mi to poveš; toda tudi tako je dobro", je nadaljeval z rastočo trpkostjo, „saj sem Čul na lastna ušesa, da si se že davno odrekla svoje domovine in svojega Boga. Kdor se čuti srečnim ob boku morilca svojega očeta in svoje domovine, ta je že izbrisal vsako sled minolosti iz svojega spomina, in kar še o tem govori, je laž in goljufija." j In odvrnil se je popolnoma, hoteč z zaničevanjem oditi od 'nje. „Milane !M je zaklicala gospa s pridušenim glasom, kakoršen je popreje njegovo srce in glavo napolnjeval z blaženostjo do opojnosti. In niti sedaj ni izgubil popolnoma svojega časa; vstavil se je nehote, in se je proti svoji volji obrnil k njej. „Kaj mi hoče še povedati, srečna mati bodočih sultanov ?" je vprašal z gren-kostjo. „Srečna sem bila do tega trenotka," je odgovorila ta in njen glas se je tresel vsled notranje bolesti, če resnične ali samo igrane kdo ve? Kdo je sploh že razrešil to veliko bajko"žensko srce?! —2 t|[(Pride^še.)razvoja ia čim večih uspehov v obrambo biva v Trstu res le od leta 1900, torej je vpoštevala izjavo ravnateljstva. Na to je dobilo odgovor, da je vprašani „vpisan v maticah tega urada bivajoč v naslednjih stanovanjih : od leta 1904 do danes Via... št...", od leta 1899—1904 ni prijavljen v tukajšnjem uradu. Dotični občini ni preostajalo drugega, nego nasloviti pritožbo na c. kr. nametništvo, in ta pritožba je imela povoljen uspeh. C. kr. redarstveno ravnateljstvo je izdalo „Potrdilo, da je N. N. rojen v.., dne... vpisan v maticah tega urada bivajoč v naslednjih stanovanjih : od leta 1904 do danes v via... Št... od leta 1900-1904 ni prijavljen, stanuje pa glasom potrdila posestnika hiše N. N. bivajočega v... v ulici... št..,, od 24. 8. 1900 do danes." Torej biva Že polnih 11 let v Trstu v enem in istem stanovanju in ni bil za ves ta Čas vpisan! Mimogrede bodi omenjeno, da je ravnoisto c. kr. redarstveno ravnateljstvo neki občini z nekim svojim dopisom izjavilo, da ne bo več izdajalo potrdil na podlagi poizvedeb prič. Sedaj je očividno prekršilo svojo besedo. Popolnoma naravno je, da se marši« kaka občina oziroma njeni organi naveličajo take križeve poti in raje puste spati, nego da bi nadaljevali zapričeto delo. Na tak način trpe potem škodo domači davkoplačevalci, ki morajo plačevati bolniške troške i. dr. enako za svoje občane, ki so trošili vse svoje moči v drugi občini ; a nazadnje prihajajo v breme njej sami. Kdo je temu kriv ? Predvsem zgoraj navedena državna uprava, ki ne posluje tako, kalor bi imela poslovati. In to ni edini slučaj, ampak jih je na stotine primerov. Zaradi tega bi bilo prav, da bi vse podobnosti prijavili našim državnim poslancem, ki naj bi potem napravili primerne korake v državnem zboru, da se ne bi več ponavljali enaki slučaji. Nis Vodoran ITI. Obletnica razvitja zastave „Delavskega podpornega društva". To tradicionelno slavje našega častitljivega društva, ki je pred leti polagalo temelje vsi sedanji naši organizaciji in snovanju tržaških Slovencev na socialnem in narodnem polju sploh, se je vršil včeraj na dostojen način, vreden društva s tako častno minulostjo. Kmalu po 7. uri so se začeli zbirati udje pred „Narodnim domom", a malo pred 8. uro so odšli v vrstah z dolgoletnim svojim zaslužnim predsednikom, g. državnim poslancem Matko ^Mandičem, z društveno zastavo in rojansko narodno godbo na čelu po trgu pred vojašnico in skozi ulico Caserma drf cerkve sv. Antona novega. Zvoki slovenskih koračnic so privabili mnogo občinstva na ulice in na okna. Velikim zanimanjem so zrli na naše postavne delavce, kako moško in zavestno korakajo pod svojo zastavo. Pri maši je pevalo društvo „Ilirija* pri sv, Jakobu in je častno rešilo svojo nalogo. Iz cerkve se je vračal sprevod — toda jako pomnožen — istim redom pred društvene prostore v „Narodnem domu". Tu so zastavonoše odnesli čestit-ljivo društveno zastavo, odičeno dragocenimi spomini iz življenja tega društva, v društvene prostore ob sviranju „Napreja" in ploskanju in vzklikavanju množice. Popoldne je to tradicionelno prireditev proslavilo pevsko društvn „Ilirija" z lepo veselico v „Konsumnem društvu" pri sv. Jakobu. Udeležba je bila tolika, da so bili napolnjeni vsi vrtni in notranji prostori. Moški in mešani zbor „Ilirije" sta izvajala razne — in med temi nekatere jako težke zbore. Vsa čast pevcem in pevkam in njihovemu pevovodji, gosp. Lahu, kajti pokazali so tudi ob tej priliki, kako „Ilirija" stremi po čim večem spo-polnjevanju v pevski umetnosti. Pavze med pevskimi točkami je izpolnjevala godba z veselimi poskočnicami. Med drugimi, ki so se udeležili tega lepega slavja našega delavstva, smo videli tudi g. drž. poslanca Matka Mandića, ki so ga delavci najprisrčneje pozdravljali. „Iliriji" iskrena zahvala ! „Del. pod-pvrnemu društvu" pa želimo tudi v razdobju do prihodnje obletnice najlepšega OdiiKov. tovarna sotiooRe In tempanlsko šumečih poKallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910. Viljem Hribar ==5 na Opčinah ====== 191 naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokali« in sodovke. ■ ............Za točno postrežbo se jamči. —— ms: ini Hočete se prepričati ? Obiščite velika skladišča Marije«... Salarissi n A j .. r u « „ x .. VEDNO V ZALOGI: modeme in gosposke Ponte del a Fabra 2 — ulica Poste Nuove spaIne Sobe in jedilnice iz amer. orehovine, (vogal Torrente) Alla Citta di Londra« hrastovine in mahagonije; pisalne mize in Velik izbor lzgotovljemh oblek za moške in dečke nhp5alniWi 7o nhlpkp Prnriaifl nn knnkurpnč- kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kakor tudi °DeSainiKl za ODieKe. t'roaaja pO KOnKurenc- raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske Hin Cenah. Via MadOnna del Mare Št. 6 S^P0«"1^ Nep«očijw (p^ ! REZBARSKA DELAVNICA. angleški). - Specialiteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši —— 1 1 ■ ■ modi, točno, sulidno in elegantno po nizkih cenah. ti O kolok* ^ Skladišče pohištva --—5 na novo odprto - Trst, al. Commerciale 2. Samo pohištvo iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah. Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike. ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov ReiningfkanB in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquel" v Plz&n v sodČekih kakor tudi v buteljkah. ZALOGA Kron 6300!!iNatton!]eue GlessMMer AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest rtznlh tlpav kočij. Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša io uajekonomlčnejia, kar jih obstoji. - GENERALKI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel 1734 Velika oentralna garaga, ulloa del Baohl 16, vogal ulloa Bosohetta TELEFOI 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (imerika neke). Automobili na posodo po zmerni oeni. VantTo ln vzdrževanje avtomobilov,--Solidna poatreiba. vedno sveže klale vode pri RMTOMIO DEJAK, junior TRST, via degli Artisti 9 in 10. TELEF 3N 505. Sebastiano Zamagni Trat, Via deli* Is tria št. 28 — nasproti šolam — £o varna cementnih plošč po K 170 v velikosti 52 cm2 delanih na roko iz najboljšega materijala: Zaloga ima na razsolago vedno dovol] blaga! ■■ Edina slovanska h Knjigoveznica ANTON REPENŠEKJrst, nI. CecIIlB 9 Izdeluje vsakovrstna knjlgoveška priprosta In fina dela M" PO KONKURENČNIH CENAH. ZALOG/I P/MTINSKEG/I VINU (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 Filip Ivanišević - Trst ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št 14-05. --Prodaja na drobno in na debelo. j SOSTILNE: .AU'Adrla«, ulica Nuova 5t. 11 in ,Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche št. 3, v katerih toči svoja vina L vrste. ' toplo se Vam priporoča, da kupite stearičiie sveče . Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trat ir E 3E m Velike nove prodajalnlce P9P" pohištva in tapetarij :: Paolo Gastwirtb :: TRST, al- Stadion nt- 6 - Telefon 22-85 (hfta siedailtta Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cam zmerne. Bogata izbera izbera popolnih aob od «JOO do 4000 kroir Jedilne Bobe. Sprejemne In kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — Popolne opreme in posamezni deli. -1- H S -ffc-H^iMh .»H R. Gasperini, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje ==§ o. kr. avstrijskih dri. isUzalo 2051 ftrejme razcarinjauje taloMasiIioii lian iz mitnic, (ostajanje na đom. PO&LJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" LHJ U0T bPROD, Tovarna cementa PRODAJA NA DROBNO. „PORTLAND" v Spljetu. -------"SZ K CENE BREZ V Trstu, dne 28 avgusta i&il ►EDINOST« 239 Stran I* i i blagor našega delavstva ter na korist skupnega tržaškega Slovenstva. Odsek trg. pomočn kov. — Vabljeni so vsi slov. trg. pomočniki na sestanek, ki se bo vršil danes v prostorih „Trg. izab. društva" ul. sv. Frančiška 2} I. Ker gre za zelo važno vprašanje, se nadeja no, da se udeleže trgovski pomočniki v polnem številu. Koledar in vreme. — Danes: Avguštin, škof. — Jutri: Glavosek Ivana Krst. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne r 27 ° Cels. — Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti. Pevski zbor „Dramatičnega društva" Danes ob 8. uri zvečer prva pevska vaja za ženski zbor. Pevskemu društvu „Ilirija" so darovali si. Delavsko podp. društvo" K 20, g. H. Kosič K 5, g. Jež i K. Mar. del. organizacija. Odbor tombole ima sejo danes ob 7. uri zvečer v novih prostorih NDO (ulica sv. Frančiška Št. 2. I. nadstr.) * * * Pripravljalni odbor NDO „Zveze kemičnih delavcev* ima sejo jutri dne 29. t. m. ob 7-30 uri zvečer v prostorih NDO pri sv. Jakobu. druge slovenske dežele Koroške deželne finance. Koroški deželi bo leto3 primanjkovalo kakor piše sMir", 880.000 K za pokritje stroškov. Nemško-nacijon. stranka, ki je na krmilu, kar razmetuje denar neglede na to, kje se bo dobilo potrebnih sredstev. Gospodarila je ta stranka vedno le z namenom, da se vzdrži in kjerkoli je kak nemški nacijonalec kaj zahteval, vse se je storilo zanj. Izdajal se je denar tudi za vse možne agitacijske naprave, ki jih nikdo ne potrebuje in ki so v prvi vrsti naperjene proti Slovencem, za razne meščanške šole, za razne železnice, za nepotrebna šolska poslopja. Sam poslanec Steinwender biča deželno gospodarstvo na Koroškem v graškem listu „Tagespoit" in konstatira, da dežela slabo gospodari. Škrlatica v Celovcu Tekom treh dni je v Celovcu pred kratkim umrlo za škrla-tico sedem otrok. Razne vesti. Konflikt med rimsko kurijo in italijansko državo. Kakor poročajo iz Rima, je tako-rekoč kar čez noč nastal resen spor med papeško kurijo in italijansko državo. Na podlagi najdenih starih listin zahteva ravnateljstvo lepih umetnosti in umetniški fond italijanske države kakor lastnino cerkev sv. Nereja in Ahileja, katere titular je kolinski nadškof kardinal Fischer. Italijanska vlada hoče spremeniti cerkev v narodni muzej. Kurija ni hotela izročiti ključev in je protestirala proti postopanju vlade. Italijanska vlada si namerava prisvojiti še druga stara cerkvena poslopja v Rimu, Soprogo vrgel v vodnjak. Iz Brčke na Hrvatskem poročajo: Kmet Mijo Filipovih je že dlje časa živel a svojo soprogo Jelo v nemiru. Ona je nekega dne izginila. Pojavile so se govorice, da je Filipovih nasiloma odstranil svojo soprogo. Pred nekoliko dnevi so našli njeno truplo v nekem vodnjaku. Filipov;ća so aretirali, ker je osumljen, da je on vrgel truplo v vodnjak. Parnik zadei na goro ledu. Parnik „Co-lumb'a" je zadel na potu v New-York na led. Nevarnost je bila velika, da se razbije in potopi. Zadnji trenOtek je vozil s polno paro nazaj. Na palubo so padali veliki kosi leda, en mornar je bil težko ranjen. Ledena stena je bila široka kakih 60 metrov in dolga četrt milje. Z denarjem napolnjena beraška malha. Iz Belegagrada poročajo: Na cesti, ki vodi v Topčider so te dni našli 70-leinega dobro-znanega sej morskega berača Pavloviča, ki se je zgrudil na tla vsled onemoglosti. Okrepčali so ga in spravili na policijo. Tamkaj so našli na njegovem telesu zvezano skoraj dva kilogrami težko malho, v kateri je bil papirnat denar, ter zlati, srebrni in niklasti novci, vsega skupaj nad 100.000 dinarjev. Srebrni in niklasti novci bo bili deloma ples-njevi in zeleni, tako, da jih je bilo težko prepoznati Bogatega berača so spravili v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. Ni znano, ako je imel kake sorodaike, ki bi podedovali dobro napolnjeno malho. Dreacfnoughti potrebujejo ogromne množine premoga. Francoske ladije tega tipa „Danton", „Condorcet" in „Waldeck-Rous-seau" potrebujejo za 24 ur pri hitrosti 17 ; vozlov v eni uri 400 tonelat premoga v I vrednosti 12.000 frankov; cela divizija pa potrebuje 1200 tonel. v vrednosti 36.000 frankov. Zadnji bosanski hajduk. V Banjaluki je umrl te dni dopolnoma osamljem najzname-niteji hajdoški glavar bosanskih gora Štefko Morvica, star 107 let. Ljudstvo je opevalo Movrico v številnih pesmih in pravljicah. ; Od svojih 107 let je Morvica preživel 66 let v ječah. Za Časa okupacije Bosne in Hercegovine po avs:rijskih četah se je Mov-rica s svojo neustrašeno četo hrabro boril ob strani ustašev. Ubožnemti kmetskemu prebivalstvu je bil dobrotnik, ki mu je delil tudi denar. Zato so ga tudi skrivali in. rstrafuni" so se dolgo trudili preden so ga iztaknili in dobili v svoje roke. Nasproti izdajalcem je bil Morvica okruten. Tako je dal nekemu kmetn, ki je izdal orožnikom njegovo skrivališče, pribiti na podplate goreči podkvi, da bo „lažje našel pot". Ko-nečno se je Morvica naselil v Banjaluki, kjer je imel veliko kmetijo in znatno premoženje v denarju, ki je podedujeta sedaj njegova že stara ali spoštovanja vredna sinova. 300 denarnih pisem ukradenih. Pred par dnevi je bil v gališkem kopališču Ja-rencze aretiran pismonoša Schaffner radi velikih poštnih tatvin. Ugotovilo se je, da je ukradel nad 300 priporočenih pisem, v katerih je bilo več tisoč kron denarja. Z9110 in hčer pismonoše so tudi zaprli, ker sta osumi eni, da sta sokrivi na tatvini. Zaklad starega denarja. Na vojaških vajah blizu Oajeka so pijonirji naleteli na neki grob s človeškim okostjem in 300 do 400 komadov starega srebrnega denarja. Častnik je preprečil, da si niso vojaki prilastili denarja ter je zanimivo numizmatično zbirko izročil svojem poveljniku. Povodnji na skrajnem Vztoku. Vsled silnega deževja so v Južni Mandžuriji nastale velike povodnji. Voda je odnesla mnogo železniških mostov. Tudi v Koreji so velike povodnji. Ob reki Jalu je voda mnogo vasi povsem uničila. Utonilo je tudi mnogo ljudi. Grob prvega ruskega kneza. Blizu ladoškega jezera iščejo ruski arheologi grob prvega ruskega kneza Rurika. Do zdaj so našli „bratovsko gomilo" (skupni grob), o katerem sodijo arheologi zaradi bogatih in umetnih okraskov, da so bili v njem pokopani staroruski bojarji. V grobeh so našli različno orožje, med katerim vzbujajo pozornost sekire in stari meči. Zopet velike sleparije na sibirski Advokat Dr. Josip Wilfan ima svojo pisarno od 24. avg. t. 1. v Novi ulici (Via Nuova) 11, I. nadstr. m ^TRATI-ORIA f? „Air Antlcfl Pompe!" i Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino : teran, istrsko, furlansko in belo. Šieiufeldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo„prlporoea FRANJO MARIN ŠE K. H ffl me 3E 3G .Ciiffć Goldoni' Trst, Piazza Carlo soldonl št. 2. Pijače naravne in prve vrste. Časopisi ia ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča FRANJO MAROŠEK. DE 3E 0 nojem se oddalo Ncltdl Zaloga dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella 501 Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. pop. Zdravljenje: krvi Čaj „Tisočeri cvet" (Milleftorl) Čisti kri ter je izvrstno sred• dali TRST O.^urniA 3- 13. iK, t. OTTO LAUPRECHl Kat. vd. Mulej železnici. Povodom revizije druge proge sibirske železnice, je senator grof Medera odkril velike sleparije, ki so se na tej progi dogajale zistematično. Večina železniških mostov je mesto iz kamena in cementa, zgradjena iz ilovice in peska. Ti mostovi so stali več sto tisoč rubljev. Ravnatelj prometne uprave nadinženir Kločkovski je odpuščen iz službe, aretiran in izročen sodišču. Zakasnele podkve. V Kijevu je vojna intendanca zopet storila nekaj, kar krasno ; razsvetljuje tamošnje odnoŠaje. Za časa I rusko-japonske vojne so bile naročene pod-! kve za male sibirske konje. Naročene pod-jkve so bile izročene sedaj. Intendanca je izplačala za to železo pol milijona rubljev. ; Nu sedaj ne ve, kaj naj stori s podkvami : male oblike, ker se iste ne morejo uporabiti ; za ruske konje. Strela udarila v stotnijo vojakov. Neki dunajski list poroča iz Pariza: V soboto je bila blizu Valbourna silna nevihta, i ko se je ravno oddelek vojakov vežbal na ! polju. Strela je udarila v stotnijo 140. peš-' polka in ubila na mestu pet mož. Več drugih vojakov je bilo ranjenih deloma težko, 'deloma lahko. Tiščanje v prsih in utripanje srca se neredkokrat pojavi vsled nerednega odvajanja. Pol kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice zavžite vsakodnevno na tešče, provzroča hitrejšo krožitev krvi v spodnjem j delu telesa in vpliva tako gotovo pomirjevalno na valovanje. „Franc Jožef"-ovo vodo, l poroča znameniti dunajski zdravnik za živčne bolezni, prof. dr. pl. Krafft-Ebing, je lahko zavživati, zaželjeni učinek se pojavi že po nekaj urah. 1005 konces. zobotehnik — nemški zobozdravnik se je povrnil in zopet prevzel svoje delovanje, palača Sreher. Jelefon št. 10*. Trst, Piazza Ponterosio št 5 Trgovina jeatvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe ■»v. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovc A' ALEKS. FRANC MAYEK - TB8T žgaleica kave TELEFON 1743. lalboUM v?r s* doblv&njc* pcfiano ktr« Prodajaln, ur in dragocenosti BUCHBE (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst SsasMffi Corso štev. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih cr. Kupnje in menja staro zlato in tudi Krebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. V 0 priliki Dirme na Krasu naznanja urar in zlatar BOGOMIL PINO (bivši urar v Sežani) syojim cenjenim odjemalcem, da se bo nahajal danes dne 27. avgusta in 3. sept. v Sežani z veliko izbero verig, uhan, prstanov itd. itd. in sicer od 9. ure predpoldne do 6. ure pop. = v kavarni in restavraciji Stolfa. , Pod najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NELJMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. Rt mr IV. EDINOST" št. 239. V Trstu, 28. avgusta 1911 E3I IflLl OGLASI E3 jŠU J 4*> i F HALJ OOLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-*de ce računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina znal* 40 stoL »iača ta takoj laser, oddelku. ~ i IJoyj čivslui etroji Singer, kupljeni na dražbi Be prodajo 7H polovico kupne cene, za domaČo rabo z vnemi oprem bani vred K 62, drugi, moderni, ki služijo tuai za čipkanje K 110, za vse »troje se daja pismeno jamstvo za tri leta. — Ulica S. Caterina 7, magazin na dvoriSču. 1419 Cncfilnip9p Kulot, gostilna „Ai tre amici1* auollllllbcir v Gorici, via Cawrma 11, ae priporrča z dobro kubinjo in izvratnim vinom. 1217 Poskusite FI- Calit+iri« ki je naj-OOVO KAVO ffOdiII lili finejSi in najzdravejSi kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljSih prodajalnicah. Zemljišče oddelek „Edinosti4*. za Železniki ni mostovi je na prodaj. — Naslov pove inseratni 14C9 Albanija in Albanci. K££™55 vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu In dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 765 št. 82*. IR-|ptn3 gospodična, vešča slovenskega, nem-IU IG Lil d ške^ra in laškega jezika išče službe v trgovini kot prodajalka ali blagajničarka. Prijazne ponudbe pod „K. 6. 1227". 1227 Trgovina jestvin Be odda v najem, in Monte St. 295. Cjlon'a 1331 Ojprt+o rimokat. mesečnih £ 80, želi upoznati Oiruies mladeniča ali uriovca 30—60 let, bodisi kakega rokodelstva ali službe. Ponudbe pod „Sirota" pa in°eratni oddelek Edin pati._1390 Hai fotograf ]e Anton JerRIf, Trst, Via deile Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemu. 315 IfHnr hnpfl kupiti gostilne, kavarne, pro-IVUUI IlUi/O dajalnice likerjev in druga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in znnaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič, Caffe Corso 9—11, A—6. Telefon Prflft«) v najem odda Be takoj gostilni pod I I U Ud dobrimi pogoji, dobiček zngotovljen, — Pojasnila daja Collarsich, kavarna Curao, t-lef >n 825. 1120 OGLASE treba DaBlovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal Odhajanje Id prihajanje Tlakov od 1. maja naprej. 0m1 n pri bod, odroma odhod ao nuna njeni po radnom erropejskem Saaa. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marži o) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5 55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). f-30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždan e — Be rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.20 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. 8-54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak— Dunaj. 9 00 0 Herpese—Pula. 9.12 M Le do Buj (in medpostaje). 12-55 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Ljubljana _ Celovec. 2 45 M Koper—Buje—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. a.— B Goric«—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.24 0 Le do Buj (in medpostaje). 7.26 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). S20 0 Herpelje— (Divača—Dunaj)—Pula. 9 00 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec—Linec Praga—Dunaj—Monako vo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak— Inomost — Mo-nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2'20 0 Gorica (in medpostaje). 5*04 M Koper—Po rt o rose. Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, O elovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube ljane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). U Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Buj Jin medpostaj). B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(ia Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. B Iz Dunaja (Ljubljane) G o rice in medposta 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celdrca, Trbiža, Ljnbljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, nomosta, Bedaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.12 B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gerice. 9.53 M Iz Poreča in medpostaj. 10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja, cejovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj. 6.20 8.05 OPAZKE: Podčrtane Številke značijo popeludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) 7 18 7.24 8 29 8.50 9.58 1015 11.10 12.38 2.06 3.35 4£7 6.45 7 05 7 14 Furlanske proge. Tržič—Červinjan—Gradež. Odhod lz Tržiča (z zvezo s Trstom, Gorico in Dunajem): 5.48 (v Červinjan: 7.12, v Gradež: 8.05, v Be netke: 9.45). 0.45 (v Červinjan" 11.30, v Gradež: 12.23). 11.42 (v Červinjan: 2.14, v Gradež: 3.08). 7.47 (v Červinjan: 8.12, v Gradež: 8.58, v Benetke : 10.55. [Spalni voz Trst—Milan]). 10.33 (v Červinjan : 1110). Gradež—Červinjan—Trat. Odhod lz Gradeža In Cervinjana. 5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z zvezo v Trst in Gorico; 8.36 iz Gradeža (v Červinjan : 9.26, v Tržič: 9.49) 12.39 iz Červinjana {v Tržič: 1.14); 4.09 iz Gradeža (v Červinjan: 5.06, v Tržič 5.40); iH53 iz Gradeža (v Červinjan : 9.45, v Tržič : 10.10 Opomba: Na progi červinjan — Gradež vozyo le mešanci Pri direktnih vlakih vozijo vezovi L, LE. in IH. razreda med Trstom in Benetkami. Proga Gorica—Ajdovščina. Odhod Iz Gorice In Frvačlne: 7.54 iz Gorice (v Prvačino: 8.45, v Ajdovščino: 9.34); 2.13 iz Gorice (v Prvačino: 3.01; v Ajdov- ščino: 3.49); 8.40 iz Gorice (v Prvačino: 9.27; v Ajdov-ščino : 10.16). OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10.27 iz Gorice (v Prvačino : 10.57, v Ajdov ščino: 11.40). Odhod Iz Ajdovščine : 5.10 iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55, (v Prvačino: 12.29, (v Prvačino : 6.57, rico: 6 42); 11.42 iz Ajdovščine rico : 1.20) ; 6 04 iz Ajdovščine rico: 7.39). OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 8.30 iz Ajdovščine (v Prvačino: 9.15, rico: 9 55). Proga Kanfanar—Rovinj. Odhod Iz Kanfanara: 9.00 — 12.50 — &50 — 8.43. Odhod Iz Rovinja: 5-00 — 11.07 — 2.22 — 6 25. v Go-v Go- v Go- v Go- Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazra della Stazionc) 5.45 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Mi!ar Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormins (Cormons) preko Nabrežine. do Gorice preko Nabrežine. v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim, pešto, 8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 0.00 O preko Kormina v Videm in dalje in C preko Tržiča v červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, ZagTeb, BudimpeSot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 0 preko Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). €.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovfičino) Videm Milan itd. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 7.55 B v Kormin in Italijo. 8.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim peSto 9.25 O v Kormin (se zvezo v Červinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.45 O do Kormila in mejpostaj. 3.55 0 do Nabrežine in mejpostaj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, BudimpeSte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in London 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpe£ts in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italij preko Červinjana. II.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.06 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.20 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reko 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.45 O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja in Budimpešte. 11.10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in lz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH • 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. Mastne Številke značijo popolud n O — osebni vlak; B — brzovlak. Sirite „Edinost" DNEVNIK „EDINOST" V TRSTU je izdal in založil naslednje knjige : 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. Roman iz amerikanskega življenja. Cena K 1*60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". (Iz ruskega). — Cena 80 vinar. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Kavkaska povest. Posl. Jos. Knaflič. Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil Dr. Gustav Gregorin. — Cena K 1. 5. „POLJUB". Povest iz gorskega življenja Češkega ljudstva. Spisala Ka-rolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vinar. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-BREDNEM JEZIKU PRI KATOLIŠKIH JUGOSLOVANIH". (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). — Cena 30 vin. — Uisti doMček te knjižice je namenjen zgradbi novega poslopja slovenske šole pri sv. Jakobu v Trstu. 7. „IGRALEC". Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslov. R. K. — Cena K 1-60. 8. „JURKlCA AGIĆEVA". Povest. Hrvatski spisal Ks. ©andor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. — Cena K 2. Vse te kiijige se dobivajo v Tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni" Jos. Gorenjca v Trsta in v vseh knjigarnah pč SlovenBkem po povzetju ali prOti naprej poslanemu znesku. Poštnina posamezne knjige 20 vinarjev vec.