Posamezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna iteviika 60 vin. Štev. 272. Cene po pošli: za celo leto . K 8om vladanja. Vreči moramo svoje sile tja, kjer žuborijo vrelci vse moči, se snuje ln pripravlja bodočnost. Končni rezultat volitev v Sloveniji. V Ljubljani so izvoljeni: Kandidat SLS dr. A. Gosar z 1762 glasovi. Kandidat JDS dr. Iv. Tavčar z 3169 glasovi. Kandidat NSS Ivan Deržič z 1158 glasovi. Kandidat KSJ dr. M. Lemež z 1499 glasovi. Socialni demokrati so ostali brez mandata. Na Kranjskem je izid volitev sledeči: Oddanih je bilo 67.536 glasov. Od teh je dobila SLS 27.563 glasov (6 mandatov), SKS 14.752 glasov (4 mandati), JDS 4505 glasov (1 mandat), NSS 2856 glasov, komunisti 11.073 glasov (3 mandate), socialni demokrati 6787 glasov (1 mandat). Tedaj so izvoljeni naslednji poslanci: Od Slovenske Ljudske Stranke Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Janez Stanovnik, Karel Škulj in Anton Sušnik; od Samostojne Kmetske Stranke Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj, Janko Rajar; od komunistov Marcel Žorga, Valentin Mlakar, Vladislav Fabjančič; od socialistov Etbin Kristan in od demokratov dr. Gregor Žerjav; od narodnih socialistov nobeden. Na Štajerskem je po znanih rezultatih izid volitev sledeči: SLS 28.894, Soc, dem. 21.284, Samostojna 17.322, komunisti 5658, JDS 4589, NSS 2368, Prekmurska stranka 1971. Potemtakem odpade na Slovensko ljudsko stranko osem mandatov (6—[-2 kvalificirana), na Jugoslovansko socialdemokratično stranko pet (4-f-l), na Samostojno kmetijsko stranko štirje (3+1), na komuniste dva (1+1), na Jugoslovansko demokratsko stranko eden, in na Narodno socialno stranko eden. Demokratje, narodni socialisti in prekmurska virstvena (gospodarska) stranka niso dosegli količnika, demokrati in narodni socialisti so pa z ostanki dobili po en mandat, na prekmursko ni odpadel noben mandat. Od SLS so torej izvoljeni Ivan Roškar, Frane Pišek, Jožef Klekl, Martin Kranjc, Vladimir Pušenjak, Jožef Skaberne, dr. Anton Korošec in dr. Josip Hohnjec. Od socialdemokratov so izvoljeni Etbin Kristan, Filip Kisovar, Jožef Kopač, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun. Od kandidatov samostojne so izvoljeni Ivan Urek, Josip Drofenik, Ivan Mermolja in dr. Iiogumil Vošnjak. Od komunistov sta izvoljena Miha Koren in dr. Milan Lemež (njegov namestnik je Ferdo Vesel). Izvoljena sta tudi demokrat dr. Vekoslav Kukovec in narodni socialist Ivan Deržič. Zmaga hrvatske ljudske stranke v Dalmaciji. LDU Split, 29. nov. (ZNU) Po dosedaj dospelih vesteh (manjkajo samo številke iz dveh ali treh volišč manjšega obsega) je izid volitev nastopen: Demokrati 5148 glasov, komunisti 7623, radikalci 5857, delavska stranka 9375, dr. Drinkovič 2683, Ljudska stranka 12.977, izvenstrankarska skupina 3804. Količnik znaša 5100. Mandate so dobile: Ljudska stranka 4, delavska 3, komunisti, radikalci, demokrati in izvenstrankarji po enega. Vsega skupaj je glasovalo 55% v volivni imenik vpisanih volivcev. LDU Split, 28. nov. (ZNU) V mestu Splitu je bilo oddanih 3635 glasov od 7379 vpisanih volivcev. Od teh so dobili demokrati 627, komunisti 1298, radikalci 110, seljačka stranka 426, Drinkovič 61, Ljudska stranka 123, izvenstrankarska skupina 990. Liberalci tudi na Hrvatskem popolnoma poraženi. Velik uspeh Radlčevcev. Zagreb, Radičeviči 52, demokrati 19, komunisti 6, radikalci 9, Frankovci 2, Hrv. pučka 1, Hrv, Zajednica 4. Belovarska županija brez koprivni-škega okraja: Demokrati 8042, hrvatska zajednica 1229, Radičeva seljačka stranka 47.634, radikalci 485, ljudska stranka 607, komunisti 902, seljački savez 310, frankovci 958. — V okraju Sisak; Demokrati 116, hrvatska zajednica 84, Radičeva stranka 5737, radikalci 15, ljudska stranka 39, socialni demokrati 166, komunisti 22, frankovci 72, seljački savez 55. — V okraju Karlovac: Demokrati 332, hrvatska zajednica 533, Radičeva stranka 5461, radikalci 149, ljudska stranka 93, socialni demokrati 96, komunisti 948, frankovci 72, seljački savez 99. — V okraju Varaždin (definitivni izid): Radičeva stranka dobi 8 nekvalificiranih mandatov in 3 kvalificirane, demokrati 1 mandat (minister dr. Križman), ljudska stranka 1 mandat (dr. Deželič), — V okraju Zagreb: demokrati 3 nekvalificirani in 1 kvalificiran mandat, Radičeva stranka 9 nekvalif. in 1 kvalif. mandat, hrvatska zajednica 1 mandat. Gospič, V ličko-krbavski županiji manjka še izid volitev iz Lapca. — Brez tega volišča je izid naslednji: Demokrati 16.073, hrvatska zajednica 924, Radičeva stranka 14.344, radikalci 853, komunisti 689, . Izid volitev v Bosni in Hercegovini. Sarajevo. Izid volitev v Bosni in Hercegovini izvzemši okraj Tuzla je nastopen: Jugoslov. muslimanska organizacija 25 mandatov; radikalci 12; savez težaka 12; demokrati 2. V tuzilanskem okraju so dobili hrvat. težačka stranka 6 mandatov; hrv. pučka 3; komunisti 3. Skupno je torej oddanih 63 mandatov, od katerih pa odpade na muslimane 25, na radikalce 12, na težake (kmečko stranko) 18, na demokrate 2, na ljudsko stranko 3 in na komuniste 3. Sarajevo, Izid volitev v mestu Sarajevu je nastopen: 'Jugoslov. muslimanska organizacija 3049, komunisti 2101, radikalna stranka 1346, hrvatska ljudska stran- ka 422, jugoslovenska demokratska stranka 280, socialno-demokratska stranka 208, hrvatska delavska stranka 164, izvenstrankarska muslimanska lista 127, srbska na-, rodna organizacija (Čokorilo) 92, delavska zveza 71. — Izid volitev v volivnem okrožju Sarajevska okolica je nastopen: Jugoslovenska muslimanska organizac, 21.520, komunisti 4432, hrvatska ljudska stranka 1720, delavska zveza 5207, hrvatska delavska stranka 1720, delavska zveza 5207, hrvatska delavska stranka 1906, radikalna stranka 5789, socialni demokrati 476, muslimanska izvenstrankarska lista 276, srbska narodna organizacija 1014, jugoslovenska demokratska stranka 722, Delni rezultat volitev Iz cele Jugoslavife. LDU Belgrad, 30. nov, (ZNU) Vsi dosedanji podatki o volitvah, bodisi iz Srbije ali iz ostalih delov države še niso popolnoma točni. Iz Macedonije dosedaj še ni službenih podatkov. Po poročilih tukajšnjih časopisov so delni rezultati v vsej državi naslednji: Radikalci 100 mandatov, demokrati 90, komunisti 35, pučka stranka 25, muslimani 25, težačke stranke 26, Ra- dičevci 54, Hrvatska zajednica 6 mandatov. Iz same Srbije so znani dosedaj nastopni izidi: belgrajsko okrožje: radikalci 4, demokrati 1; valjevsko okrožje: radikalci 2, demokrati 1, komunisti 1, seljaki 1; vranj-sko okrožje: radikalci 3, demokrati 4, komunisti 1, seljaki 1; kragujevaško okrožje: radikalci 2, demokrati 2, komunisti 1, se-| ljaki 1; krajinsko okrožje: radikalci 3, de- mokrati 1; kruševačko okrožje: radikalci 3, demokrati 1, komunisti 1, seljaki 1; moravsko okrožje: radikalci 3, demokrati 2, komunisti 1, seljaki 1; niško okrožje: radikalci 4, demokrati 2, komunisti 1; podrin-sko okrožje: radikalci 3, demokrati 1, komunisti 1, seljaki 3; požarevaško okrožje: radikalci 3, demokrati 3, komunisti 1, seljaki 1, liberalci 1; rudniško okrožje: radikalci 1, demokrati 2; smederevsko okrožje: radikalci 1, demokrati 3; timoško okrožje: radikalci 3, komunisti 1, seljaki 1; užiško okrožje: radikalci 2, demokrati 1, komunisti 1, seljaki 1; obričko okrožje: demokrati 2, seljaki 1; prizrensko okrožje: radikalci 1, demokrati 1, komunisti 2; čačaško okrožje: radikalci 3, demokrati 1. KERENSKIJ SE VRAČA V RUSIJO- LDU Praga, 29. nov, (DunKU) Kakor javlja »Gazeta Poranna« iz Helsingforsa, pride Kerenskij v prihodnjih dneh v Reval. Cilj njegovega potovanja so pogajanja z zastopniki sovjetske vlade glede njegove vrnitve na Rusko. ZVEZA NARODOV. LDU Ženeva, 29. nov. (Švic. brz. ag.) Danes je imela zveza narodov sejo pod predsedstvom Hymansa. Na seji je stalna posvetovalna komisija sprejela osnutek vojaške ladjeplovbe in zrakoplcvbe. Ta komisija ima po točki 1 pogodbe izdelati poslovnik glede vojaške moči in vojnega cbroževanja Albanije, Avstrije in Bolgarije, ki so prosile zvezo narodov za sprejem. Nadalje je svet odobril besedilo poročila o jamstvih, katera ima zveza narodov prevzeti po pogodbi med Jugoslavijo in Češkoslovaško glede varstva manjšin- BOLNA NEMŠKA CESARICA. LDU Toorn, 29. nov. (DunKU) Telesni zdravnik bivše nemške cesarice dr. Hahner in profesor Hymans sta izdala naslednje izvestilo glede zdravstvenega stanja cesarice: Od zadnjih dveh težkih srčnih napadov trpi cesarica na srčnih slabostih tako, da je njeno stanje zelo resno. IZPLAČEVANJE DRŽAVNIH BONOV. LDU Belgrad, 30. nov. (ZNU) 6% drž. boni v kronah in dinarjih, ki se morajo izplačati ta mesec, se bodo izplačali vsem onim, ki bodo to zahtevali. Finančne oblasti bodo v tem smislu postopale. Od patriotizma naših državljanov se pričakuje, da bodo rok podaljšali. GOSPA VESNIČ O POLITIČNEM POLOŽAJU. Kakor čitamo v srbskih listih, je sodelovala pri rapallski pogodbi tudi soproga našega ministrskega predsednika gospa Vesnič. Kakor hitro je bil sporazum sklenjen, je hitela gospa v Pariz, kjer je izročila listu »Excelsior« svojo fotografijo in dolgo izjavo o političnem položaju. O sporazumu z Italijo je izjavila gospa Vesnič, da »smo kar očarani nad njo.« V ostalem se je gospa potožila nad pomanjkanjem služkinj v Belgradu, kar pa bo sedaj že boljše, ker hodijo Srbkinje iz osvobojene Vojvodine rade služit (Srbkinja iz kraljevine ne gre nobena služit). Naj še povemo, da ima gospa Vesnič na fotografiji v rokah svojega malega psička, katerega ji je prijatelj, ki je vitez belega orla, z ekspresom pripeljal iz Belgrada v Pariz, Prav je, da še mi plebejski Slovenci izvemo, kake moderne predstavitelje ima država SHS v velikem svetu. ACURTI ARETIRAN. LDU Zagreb, 29. nov. (ZNU) Državni pravdnik je po hišni preikavi pri državnem pravdniku Acurtiju odredil njegovo aretacijo, ker je bil v zvezi s Horthyjem in habsburgovci. Aretirana je tudi Acur-tijeva žena. Kakor znano, je bil Acurti državni tožitelj v znanem veleizdajniškem procesu proti Srbom v Zagrebu. Sirite »Večerni list"! Polftiine R©*JiSQ. -f- Opcijska pravica. KoVpoffiTajb' iž Hel-grada. je regent podpisal navedbo o pridobivanju in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev potom opcjje in prošnje. Po tej naredbi postanejo naši državljani vsi avstrijski državljani, ki so imeli'dne 1. januarja t. 1. desetletno pravico pristojnosti na onih bivših'avstrijskih ozemljih, ki so pripadla nam in ki so to pravico ohranili do 16. julija t. 1. (dan, ko je stopila v veljavo st. ger-mainska mirovna pogodba). Osebe, ki so si pridobile pravico pristojnosti šele po tem roku, morejo postati naši državljani samo potem odobrenja okrajinske vlade, za kar morajo napraviti prošnjo. Osebe na ozemljih, kateia »o prejele Italija, Romunska, Češkoslovaška ali Poljska, morejo optirati za našo državo do 16. julija 1921 pod pogojem, da so imele pristojnost na ozemljih, ki so pripadla naši državi. Prijave se naslove deželnim vladam, odnosno velikim županstvom. Osebe v inozemstvu se morejo potom diplomatičnih oblasti dotičnih držav obrniti na notranje ministrstvo. Osebe, ki imajo pravico pristojnosti na ozemlju, ki je pripadlo drugim državam, morejo postati naši državljani, če do 16. januarja 1921 izjavijo, da to žele biti. Za ozemlje, ki je pripadlo Italiji, velja rok od šestih mesecev od dne ratifikacije rapallske pogodbe dalje. Za prijave je kompetentno notranje ministrstvo. Osebe, ki se nahajajo na našem ozemlju, pa imajo pravico pristojnosti v kaki drugi državi, morejo do 16. julija p. 1. optirati za naše državljanstvo. Te osebe imajo pravico, da pri svoji eventuelni preselitvi vzamejo seboj vso svojo premičnino. -f- Kongres češkoslovaške socialne demokracije (desno krilo) se je otvoril minolo soboto v Pragi. Na kongres so imeli dostop le delegati, ki so izjavili, da stoje na starem socialnodemokratičnem programu. Kongresu so dali poseben povdarek hi sijaj najboljši zastopniki socialne demokracije iz drugih evropskih dežela, ki so došli na zborovanje. Domačih socialno-demokratičnih delegatov je bilo navzočih 400 in 100 virilistov (izvršilni odbor, tajniki itd.) Pozdravni govor je imel poslanec Nemec, nakar je govoril belgijski zastopnik Vandervelde. e-ta je pozival na slogo v znamenju druge internacionale. Drugi govornik je bil tajnik britanske železničarske organizacije Cramp, ki se je istotako izrekel za drugo internacionalo. Za socialno demokracijo v Nemčiji je govoril Herman Miiller, za domače nemške socialne demokrate dr. Heller, za karpato-ruske Ostapczuk, za ruske socialne revolucionarje Suhomlinov. Potem je govoril tajnih druge internacionale Huysmans, ki je priporočal češkoslovaški socialni demokraciji jasnost in potrpežljivost; socializem se ne da izvesti s terorjem. Nato je izjavit Nemec, da stoji češkoslovaška socialna demokracija na tleh internacionalne demokracije. Potem so sledili referati. — To je pravzaprav drugi letošnji kongres češkoslovaške socialne demokracije, kajti tudi levica, ki je meseca septembra priredila svoj kljubovalni strankin zbor, še vedno ni odložila iinena socialno-de-mokratične stranke, dasi so na zboru vsi njeni zastopniki s Šmeralom na čelu, izjavili, da so komunisti in da soglašajo s tretjo internacionalo. Razlog tej nedoslednosti je — strankino premoženje. Kakor znano, so se bili levičarji svoj čas polastili strankine tiskarne in vseh drugih strankinih ustanov in so do danes ostali v njihovi posesti. Strankino načelstvo, ki tvori desni tabor, je vložilo tožbo in tudi v obeh inštancah zmagalo (v zadnji prav te dni). Vprašanje je pa, ako se bodo komunisti sedaj udali in se izselili iz toplega gnezda, ki so ga spletli drugi. Vsekakor je po tem zadnjem kongresu izključeno, da bi si komunisti mo-■ gli še v naprej prisvajati ime češkoslovaške socialne demokracije. -f- Netočna vest. Češkoslovaški tisk. urad javlja, da se je dne 27. novembra 1.1. v Belgradu pričelo delovanje reparacijske komisije za razdelitev avstro - ogrskega rečnega brodovja. Obveščeni smo, da izjavimo, da je ta vest netočna in da se za sedaj še ne vrši razdelitev. + Kaj hočemo? vprašuje pametno neki list po miru v St. Margheriti. »Upirati se ali pspvati in napadati, koga in zakaj? Da bodo zopet kričali nad nas in napadali našo državo? Ker je bila država ranjena v St. Margheriti, naj vlivamo v rano še žolča? To bi ne bil patriotizem, ampak bedarija, ki se ž njo okoristijo vsi, ki želijo naši državi slabo. Dnevne novice. — Sprememba na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Počenši s 1. decembrom t. 1. bodo odhajali kurzni vozovi Belgrad—Wien in spalni voz Belgrad — Praga iz Belgrada vsak ponedeljek, sredo in petek z brzo-vlakom štev. 6 ob osemnajsti uri, namesto kot dosedaj z brzovlakom štev. 4, ki je odhajal iz Belgrada ob enaindvajsetih. — Podaljšana prepoved. Ravnateljstvo državnih železnic objavlja: Prepoved sprejemanja blaga in trgovinskega brutta za Belgrad loco in tranzit, katero se odpošilja iz ozemlja severno od Belgrada, je podaljšana do vštevši 4. decembra. Od prcpov: 3i je izvzet samo živi bruttc, •premog te^ vojaške in železniške pošiljatve, kise bodo . prihodnjem lahko sprejemale v neopi£jenUi količinah in ki se bodo transportirale, ' — Popis invalidov, vdov in sirot. Mnogi občinski uradi še doslej niso vposlali invalidskemu oddelkil poverjeništva za socialno skrb v Ljubljani izkazov o popisu vseh invalidov, vdov in sirot glasom naredbe opr. št. III 8987/20 z dne 6.- sept. 1920. Rok za vpošiljanje teh izkazov je potekel že 10. okt. t. 1. Z ozirom na to, da je odvisno od socialne statistike, ki jo ima sestaviti poverjeništvo na podlagi teh izkazov,,vprašanje ureditve novih doklad*k pokojninam naših preskrbljencev, je nujno potrebno, da zadostijo vsi občinski uradi nemudoma svoji dolžnosti. Opozarjamo na to, da nosijo občinski uradi .vso odgovornost za morebitne posledice, ki bi nastale vsled brezbrižnosti posameznih uradov. Upoštevati morajo, da ne bo mogoče sestaviti socialne statistike in vsled tega tudi ne urediti vprašanja državnih preskrbnin tako dolgo, dokler ne bodo zbrani izkazi iz vseh občin. !— Interesenti se opozarjajo na razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. 8186/Val. v Uradnem listu o izžrebanju 4 odstotnega prioritetnega posojila lokalne železnice Ljubljana - Kamnik. — Zadružna šola se otvori zopet v letošnjem zimskem tečaju. Vpisovanje se vrši pri ravnateljstvu državne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2, dne 6. decembra od 9. do 12. ure dopoldne. Pogoj za sprejem v Zadružno šolo je dopolnjeno 16. leto in dovršena ljudska šola. K vpisovanju je treba prinesti krstni list in zadnje šolsko spričevalo ter 20 kron kot vstopnino- Šolnine ni nobene. Pouk se bo vršil na drž. realni gimnaziji, Poljanska cesta, in se začne v torek 7, decembra ob 3. uri popoldne. Zadružna šola bo trajala približno do konca aprila 1. 1921. — Ravnateljstvo. i — Praznik Marijinega oznanenja — dne 4. aprila. Prihodnje leto pade praznik Marijinega oznanenja — 25. marca — na veliki petek. Ker se ta dan sv. maša sploh ne daruje, je premeščen praznik Marijinega oznanenja na dan 4. aprila. — Zaščita manjšine na Koroškem, Mladeniča Lene Miha iz Gorinčic pri sv, Jakobu v Rožu so nemški orožniki aretirali, pretepali in nato izpustili. Ne mine skoro dan, da bi se ne godila nasilstva ali druge krivice. Marija Mavrel, gostija iz Cirkovč je šla 2. novembra t. 1. k mogotcu Pavliču v Mončivasi češ, da dobi iz aprovizacije moko, žena Pavličeva je zavpila nad njo: »Ti jo ne dobiš, si na slovensko stran volila.« — Ta žena je vdova in ima nepreskrbljene otroke. Ne misli naj se pa, da je ta Pavlič kak German, pristni Slovenec je, saj nemško ne zna drugega kot »Heil« ali kakor se mu je že zareklo »Heu«. — Enako se je godilo Janezu Viterniku, sodarju v Pliberku in Jan. Kreplu ravnotam, to je onemu, ki je laškega častnika od plebiscitne komisije v Pliberku na trgu naklofutal, ker je vpil: »crepa Jugoslavia«, Da so Nemci in nem-čurji podkupovali in goljufali pri glasovanju, ni sploh nič novega. Zaupniku narodnega sveta Homanu iz Metlove so ponujali 50.000 kron, če se vzdrži nadaljnje agitacije in odvrne svoje ljudi od glasovanja v prid Jugoslavije. — Gosp, učitelj Modemdorfer iz Malega Št. Vida je dirigiral več ljudi v Šoštanj v tovarno, češ da dobe tam kot dobrodošli begunci delo in zaslužek. V resnici je dobilo tam le nekaj beguncev zaposlenje po 30 kron na dan in ne po 50 kron, kot je bilo obljubljeno. Med temi sta bila tudi Urbas Franc z družino in Langer Franc, Ker se s tako malo plačo sploh z družinami ne more izhajati, sta delo seveda pustila in delj časa tavala okrog, iskajoč boljšega zaslužka. Pri tej priliki bi vprašali, zakaj tovarna usnja v Šoštanju tako slabo plačuje, morda pa je ta postavek veljal le za begunce. — Korošci. — Selška podružnica Slovenskega planinskega društva je imela pred kratkim svoj občni zbor v Železnikih ob dokaj pičli udeležbi članstva. Predsednik je ugotavljal, da se vsled bližine italijanske zasedbe podružnično delo ni moglo bogve kaj razviti, posebno kar se tiče nameravane zgradbe Krekove koče. Omenil je, da je pripravljalni odbor zbral nekaj denarja, ki ap daleko ne zadostuje. Po konečni ureditvi naših meja proti Italiji je pričakovati večjega delovanja. Vendarle so se po zaslugi podružničnega člana dr. An-drejke na novo zaznamovala pota na Sv. Mohor, na Prtovč, čez Prevalo na Nemide in odtod na Podnart, na Dražgoše in k slapu Nemiljšice. Pričelo se je tudi z markacijo potov iz Dolenje vasi čez Sevlje na Bukovico in odtod v Kranj in na Št. Jošt, kakor tudi z markacijo pota čez Golico, Rovt in Javorje v Poljansko dolino. Sklenilo se je, da se mod zimo pridno pridobivajo novi člani za vstop v podružnico ter da se posveti posebna pozornost bližnji okolici Škofje Loke. Podružnica ima silno obsežen delokrog in jo čaka v prihodnjem letu ogromno delo. Poskrbeti bode povsod za nove napisne tablice. Glede zgradbe Krekove koče se v najkrajšem času skliče posebna seja pripravljalnega odbora. Ko se ‘ ;v- .?£ ~ ■ .-------------------- .je konečno izvolil dr. Andrejka kot delegat pa ‘k'podtUžnici4er na ta način omogoči delo sediiik zaključil r'jčni zbor. Želeti je, da rodoljubno lpško meščanstvo v obilni meri pristopa k opdružniči ter na ta način omogoči delo v interesu mične Škofje Loke in njette bližnje okolice. » — 100 letnico Engelsovega rojstva so le dni (28. novembra) praznovali socialni demokrati. Friderik Engels je bil Marxov: prijatelj in sptrudnik in ima velik delež na sestavi Marxovega znanstvenega socializma. Zanimivo je, da je Engels že leta 1847. napovedal razpad avstro-ogske države za tisti trenutek,' ko bo razpadla caristična Rusija. — Padanje cen na svetovnem trgu. Na svetovnem trgu so končno začele cene odločilno padati. To se ne pozna samo v veletrgovini, ampak tudi v prodaji na drobno. Ne pri nas, seveda, pač pa na Angleškem, v Ameriki, na Francoskem in drugod. Na Francoskem je padla cena bombažu od 970 na 395 frankov, telečje kože od 745 na 320 frankov, goveje kože od 334 na 166 frankov. V nadrobni prodaji so padle cene obutvi od 50—100 odstotkov; par finih moških čevljev stane 41 frankov. Enako so padle cene tkaninam; bel batist in šifon za perilo je po 3.60 franka meter, serž iz čiste volne 12 frankov meter itd. Tudi živila so znatno cenejša; su,rovo maslo je po 16 frankov, olje po 8.50 franka, krompir po 85 centimov kilogram; napolnjeni bonboni stanejo 9 frankov kilogram, črno vino 1.45 franka liter. Kdaj pride ta val padanja cen tudi do nas? — Centralistično gospodarstvo. Zadnjič smo poročali, da so morali radi pomanjkanja drv zapreti vojvodinske šole, ki jih je bil Pribičevič meni nič, tebi nič podržavil. Sedaj pa beremo v belgrajskih listih, da so tudi v Belgradu začeli zapirati ljudske šole, ker ministrstvo ni pravočasno poskrbelo za drva. Če se tako godi središču, kako naj se pod centralizmom godi šele oddaljenim pokrajinam? — Invalidske naselbine na habsburških posestvih. V Avstriji so meseca decembra 1918. sklenili, da se ima vsa imo-vina Habsburgovcev v Avstriji porabiti za preskrbo vojnih invalidov. Sedaj se je izdelal načrt, po katerem se ima na delu lainškega zverinjaka ustanoviti naselbina 2000 vojnih invalidov. Vsak invalid naj bi dobil 700 kvadratnih metrov zemlje, cela naselbina pa naj bi dobila v vzajemno obdelavo še 300 ha zemlje. Proti načrtu obstojajo precejšnje zapreke, katerih glavna je tajna nada gotovih krogov, da se bodo Habsburžani še povrnili na prestol. — Nesreči pri delu. V rudniku v Hrastniku je pri delu povozil Voz naložen s premogom 20 letnega rudarja Antona Volaja in ga nevarno poškodoval. — V Mekinjah se je s cirkularno žago vrezal v desno roko 39 letni žagar Vincenc Pavlin. — Moralno obglavljenje. Guttemplarska loža v Belgradu je iz svoje srede izključila vseučiliškega profesorja dr. Mladena Berica, ki je zakrivil samoumor srednješolske učiteljice Ružiče Stojanovič, katera je bila istotako član lože. — Ukradena slivovka. Ponoči 24. na 25- nov. 1920 vlomili so dosedaj nepoznani storilci v klet posestnika P, R. iz S. št. 42 in mu iz iste 27 litrov slivovke s sodčkom vred, eno medeno pipo in 20 kg jabolk v skupni vrednosti 25(k> kron ukradli. Nepoznani storilci so prišli s pomočjo ponarejenega ključa ali vitriha v omenjeno klet in so po storjeni tatvini neznano kam izginili. ' — Tatvina, Danes sta bila ukradena posestniku S, iz Erjavca pri Metliki dva črna konja v starosti 20 mesecev, eden ima na čelu belo liso. — A. D. v Košnici obč,, okolica Celje, je bila ukradena v noči na 27. nov, 1920 iz zaprtega ali nezaklenjenega hleva ena 2 leti stara, 6 mesecev breja telica bele barve, srednje velika, s skoro ravnimi, kratkimi rogovi, vredna 4000 kron. — Vlom. Dne 20. nov. 1920 okrog 14. ure ko so bili vsi domači M. V. v Zaborštvu št. lil občina Buzovce od hiše odsotni, ter so bila hišna vrata nezaklenjena je neki dosedaj neznani storilec s silo odprl sobna vrata in en kovček ter vkradel sledeče: obleko rjavka- ste barve vredno 1000 K, ilj in pol metra črnega klota 200 K, 1 hloče — blago cajg 2 m 320 kron. 3 suknje. 1 siva, 1 plava in 1 rjava 1000 kron, 1 klobuk bel 200 K, 2 para čevljev 1000 kron, 2 srajci s plavimi rožami 1000 kron, 1* srebrna ženska ura 100 K in več drugega perila pisanega 1000 K, skupna vrednost 5820 kron. Tega vloma se sumi neki nepoznani približno 40 letni mož z obraščeno brado, nosi avstrijsko vojaško čepico in je bil oblečen v rjavo slabo obleko, katerega je videla 13 letna deklica J. D., soseda iz Zaboršta obč. Breto-vica s polnim nahrbtnikom v smeri proti Ljubljani oditi. Uubllanske novice. lj Javno predavanje SKSZ se vrši danes zvečer ob pol 8. uri v Ljudskem domu, Predava urednik g. Fr, Terseglav, Vstop vsakomur prost. lj Šentpeterski družabni klub. Pnia* teljski sestanek vsled koncerta w Stavec« danes odpade. ^ J lj Šentjakobski Orel v Ljubljani. D®' nes zvečer ob pol osmih odborova Seja. Na sporedu je zelo nujna zadeva, zaito udčle2' ba vseh odbornikov potrebna, -— P° sel' fantovski večer. Udeležba vseh rednih članov, telovadcev in netelovadcev, obvezna. — V sredo zvečer telovadba kot običajno- • lj Orel - Ljubljana I., prosvete za škansko župnijo ima danes zvečer ob. pol ; svoj redni Občni zbor v mali dvorani na P011 frančiškanskega samdštana. Vhod leve *t°P njice v pročelju. Udeležba je za vse redne m podporne člane obvezna. — Predsednik. IjKrščansko žsnsko društvo vabi vse svoje članice k izredno važni seji, ki vrši v sredo dne 1. decembra t. 1. ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, II. n®, strepie levo. Vabimo k polnoštevilni ude' ležbi. ... lj Veleturist . Burka v treh dejanjin, spisal Kurt pl. Kraatz. To igro, ki je poln® pristnega humorja in zelo učinkovita, bo vP1'1 zoril Ljudski oder jutri — na narodni praznik" ob pol osmi uri zvečer v Ljudskem doni • Občinstvo naj si preskrbi vstopnice v trati gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v l)r0 dajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Ali je to mogoče ? Pod tem naslovom ]® prinesla : Nova pravda že ponovno neka napad na tvrdko Korenčan, v katerem objavlja plače uslužbencev pri tvrdki, češ, kako nizl'e da so. K temu smo prejeli poročilo, da oine njene številke danes ne odgovarjajo več re.* niči. Čudno pa je videti, da omenjeni list na-pada in omenja v prvi vrsti eno samo tvrdk0; medtem ko je znano, da je po celi Ljubljani velikansko število drugih tvrdk, ki dajejo jim uslužbencem še slabše plače kot omenjen3 tvrdka, a jih : Nova Pravda-: iz svojega stran* karskega razloga ni videla. Ali hočete, d® imenujemo tvrdko, ki je zahtevala od sv'0Je izučene uslužbenke, naj jim dela za hrano stanovanje in naj poleg tega še doplača z® hrano neko vsoto. Uslužbenka je morala z®*® iti iz hiše, kjer je itak delala kot učenka let. Tudi mi se vprašamo: Ali je to mogoče' lj Zgubila se je črna denarnica s srednjo vsoto denarja in legitimacija »SamoP0' moči«. Pošten najditelj se naproša, naj t° odda na Žabjaku št, 3, II, nadstr., levo. lj Zvezke je bil ukradel. Aretiran !e bil sinoči J. Ž., ki je skupno z še nekin* zidarskim vajencem ukradel 5 zavojev šol' skih zvezkov. Ko ga je po priznanem ^e' janju vodil stražnik v zapor, mu je pobeg' nil, pri čemur pa ni imel sreče. S straZ' nikom se je ruval, pri čemur mu je J-padel in si ob kamnu prizadel lahko te' lesno poškodbo. Po obvezi po zdravnik11 je nadaljeval svojo prvotno namenjeno p0*' lj Dvooklcsni voziček je izginil. V noči 00 13. na 14. nov. 1920 so vkradli neznani s*°’ rilci tovarniškemu delavcu Francu Dečni®*1’ stanujoč v občini teharje 33 pred svojo In*0 stoječi dvokolesni voziček s trugo, zeleno |'°' barvan, ovojnica je bila še popolnoma nova i11 nepobarvana, vreden 500 K. f!az^e novice. r Socialistični tisk v Avstriji. Av' strijska socialdemokratična stranka bo Dunaju zopet začela izdajati poljudni ted' nik »Da? Volk«, ki ga je svojčas urejeV® Friderik Adler v revolucionarnem dun1 ter je bil ob začetku vojne kot edini nei’1' ški list ustavljen. Posrnezne številke l*5 bodo prodajali po 50 vin. r Zemski ostanki Slowackega b0” prepeljani na Poljsko, Zemski ostal1*'1 velikega poljskega pesnika Julija Slo"11 ckega, (ki je umrl v Parizu leta 18-ii* je bil pokopan na pokopališču Pore L cliaise) bodo v bližnji prihodnjosti prep ljani na Poljsko, v njegov rojstni ki'3 Krzemience. Narodno sledilce. DRAMA: Torek, 30. nov.: Zaprto. Sreda, 1. dec.: »Hasanaginieac. Slavnost® predstava. Izven. Četrtek, 2. dec.: Bobrov kožuh Red E- ^ Petek, 3. dec.: . Sen kresne noči v operu1’ gledališču ob dramskih cenah. Red C. Sobota, 4. dec.: Bobrov kožuhe. Red D. Nedelja, 5. dec.: Figaro se ženi-:. Izven- Ponedeljek, 6. dec.: Pohujšanje v dolini ^eI florjanski«, Red B. OPERA: Torek, 30. nov.: Vesele žene windsorske* Red B. A, Sreda, l.dec.: »Dalibor«. Slavnostna 1>|L stava. Izven. Četrtek, 2. dec.: Zaprto. ,.a Petek, 3. dec.: Sen kresne noči . Dreni*. 4‘ predstava. Red C. Sobota, 4. dec.: Rigoletto'. Red A. , Nedelja, 5. dec.: »Vesele žene vvindsorsK izven. Ponedeljek, 6. dec.: Zaprlo. Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«- _ Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljublj®