NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 28 - LETO 52 - CEUE, 17. 7.1997 - CENA 280 SiT
Pod senčnikom brez piva
Prepovedano reklamiranje alkoholnih pijač je za pivovarje gonja, ki presega vse meje. Aktualna tema na strani 5.
Ustava ni več nedolžna
Spremenjen 68. člen ustave začetek, do konca poti pa je še
daleč. Stran 2.
Ne tič ne miš
^akaj si v nekaterih krajevnih skupnostih želijo izpod skupne
žalske občinske strehe? Stran 4.
Neslavni rekorderji
Ja Celjskem je 15.105 brezposelnih. Pogovor z Urošem Pešcem.
Stran 7.
Rekord za kolafno
^alantova druga v troskoku na EP v atletiki do 23 let. Stran 16.
Od zdravick do Lip'ce
Lenka Kralj z Ljubnega. Reportaža na strani 19.
Žrtve pred našimi očmi
Otroci so žrtve najhujšega nasilja. Stran 24.
Velenjski bombaši so krivi
stran 32.
Pol ure na vrhu sveta
Aco Pepevnik iz Šentjurja je Mt. Everest premagal v hudem
vetru in mrazu. Reportaža na strani 34.
V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti
avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48.
Že res, da nam nagaja vreme, toda organizatorji različnih
turističnih prireditev kar tekmujejo, kdo se bo bolj izkazal. Zaradi
piva in cvetja so tudi letos obiskovalci kar drli v Laško, kjer je bilo
marsikaj videti. Za skomine in spomine ponujamo na strani 9
fotoreportažo z utrinki iz Laškega. Foto: Gregor Katif
B
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Radecani
čakajo
odločitev vlade
v Radečah z nestrpnostjo
pričakujejo odločitev mini-
strstva za okolje oziroma
vlade o oddaji koncesije za
izgradnjo hidroelektrarn na
spodnji Savi. Predvidevajo
namreč, da bi na račun elek-
trarne Vrhovo lahko letos
dobili 80 milijonov tolarjev,
ki so jih že vključili v nedav-
no sprejeti občinski prora-
čun.
Denar bodo lahko porabili le
strogo namensko, torej samo
za urejanje območja, ki je pod
vplivom hidroelektrarne. Za-
to so se odločili, da bi s 35
milijoni tolarjev sofinancirali
izgradnjo komunalne čistilne
naprave, 20 milijonov bi na-
menili urejanju krajevne
skupnosti Vrhovo, 10 milijo-
nov za ureditev Starograjske
ulice v Radečah, za preostalih
15 milijonov tolarjev pa še
nimajo programa.
Poleg osemdesetih milijonov
državnega denarja, ki so za
sedaj le na papirju, ima obči-
na Radeče letos v svojem pro-
računu še nekaj več kot 264
milijonov tolarjev. Za delo ob-
činske uprave naj bi letos po-
rabili 38,5 milijona tolarjev,
od tega 34 milijonov za plače
in druge osebne prejemke, 16
milijonov tolarjev bodo mora-
li dati za odplačilo obveznic
bivše občine Laško, največjo
proračunsko postavko pa se-
veda predstavljajo družbene
dejavnosti, od izobraževanja
do zdravstva. Občina Radeče
bo letos za področje kulture
namenila kar 20 milijonov to-
larjev, od tega bo 9,5 milijona
lastnih sredstev zagotovila za
obnovo Doma kulture.
Nekaj manj kot petino letoš-
njih lastnih prihodkov, to je
blizu 14 milijonov tolarjev,
bodo porabili za vzdrževanje
in obnovo lokalnih nekatego-
riziranih cest. Računajo, da
bodo za to področje dobili od
države še okrog 7 milijonov
tolarjev. Po do sedaj sprejetih
načrtih naj bi letos obnavljali
ceste Hotemež-Brunška gora,
Šantovec-Oblak, Farovž-Kote
in Goreljce-Novi grad. JI
Slovenska ustava
ni več nedolžna
Državni zbor spremenil 68. člen ustave - Prve ovire na poti v Evropo so odstranjene, do
konca poti je še daleč
Poslanci državnega zbora
so v ponedeljek na izredni
seji po zelo dolgi in polemič-
ni razpravi z 81 glasovi za in
enim proti spremenili 68.
člen ustave, ki je tujcem pre-
povedoval, da bi v Sloveniji
kupovali zemljišča. Spreme-
njeni člen zdaj določa, da
tujci lahko pridobijo lastnin-
sko pravico na nepremični-
nah pod pogoji, ki jih določa
zakon ali če tako določa
mednarodna pogodba, ki jo
ratificira državni zbor ob po-
goju vzajemnosti.
Slovenija je tako po večte-
denskih pripravah in pred-
vsem polemikah med parla-
mentarnimi strankami, ki se
kljub nedavnemu podpisu
sporazuma o sodelovanju tudi
na ponedeljkovi razpravi niso
mogle izogniti nenehnemu
medsebojnemu zmerjanju, le
odstranila oviro na poti v
Evropsko unijo. Da bo Slove-
nija morala spremeniti 68.
člen ustave, če bo želela ure-
sničiti strategijo naslonitve na
evropske povezave, je bilo ja-
sno že pred leti, vendar se je
vlada v pogajanjih z Evropsko
unijo skušala izogniti spre-
membi ustave. Na koncu se je
pokazalo, da bo to vseeno tre-
ba storiti in z odločitvijo v
začetku tedna je Slovenija le
ujela vlak pogajanj za polno-
pravno članstvo v uniji.
Zaradi spremenjene ustave
se je pri mnogih pričela pora-
jati bojazen, da se bo sedaj v
Sloveniji pričela velika razpro-
daja zemlje, vendar so, kot
zagotavlja vlada, takšni stra-
hovi odveč. Državni zbor je
namreč do sedaj že sprejel del
zaščitne zakonodaje, ki bo po
mnenju vlade učinkovito na-
domestila drugi odstavek 68.
člena ustave, saj bo prepreče-
vala morebitno sistematično
pridobivanje zemljišč v Slove-
niji oziroma bo zaščitila njeno
suverenost. Poleg tega pa bo
za sprejem zakonov in vseh
meddržavnih sporazumov na
temo »lastninske pravice tuj-
cev«, treba zbrati enako veči-
no poslancev kot za sprejem
ustave, to je dvotretjinsko.
Bolj pomembna kot spre-
memba 68. člena ustave pa je
po mnenju mnogih potrditev
evropskega pridružitvenega
sporazuma. Slovenija je na-
mreč med šestimi državami, ki
se bodo prihodnje leto lahko
pričele pogajati o polnoprav-
nem članstvu v Evropski uniji.
Tako je v torek popoldne po
kratki razpravi odločila Evrop-
ska komisija, ki je zasedala v
Strasbourgu, čeprav do ure,
ko se je pričel sestanek, po-
slanci državnega zbora, ki so
se zbrali na izredni seji, še
niso ratificirali pridružitvene-
ga sporazuma z Evropsko uni-
jo. Seja se je zavlekla zaradi
ponovnih polemik in pobud,
da bi morali o tako pomem-
bnem vprašanju odločati na
referendumu. Morda ni odveč
poudariti, da bo slovenski pri-
družitveni sporazum veljal še-
le takrat, ko ga bodo potrdili
tudi parlamenti vseh 15 članic
EU in evropski parlament. Za
zdaj ga je poleg evropskega
parlamenta ratificiralo še se-
dem držav.
JANJA INTIHAR
Otroci za boljši svet
Udeleženci drugega Unicefovega tabora na obisku v Celju
Jonatan si je želel svobodno leteti in uživati v hitrosti, kar
je bilo za običajne galebe potrata časa in nesmisel. V
Bachovem Galebu se skriva sporočilo svetu, da je v vsakem
mladem človeku galeb, ki želi živeti veselo, strpno, razisko-
valno, želi biti ljubljen in ljubiti. Otrok želi biti svoboden v
svojem razmišljanju in hotenju, želi razviti svoje talente in
svoj notranji jaz.
To so bile vodilne misli, ki
so jih spoznavali in razvijali'
otroci v delavnicah drugega
Unicefovega tabora. Tabor v
Centru za usposabljanje Elvi-
re Vatovec v Strunjanu se je
začel prejšnji četrtek, zaklju-
čili pa ga bodo danes. V Stru-
njan so prišli otroci od 11 do
15 let iz Bosne in Hercegovi-
ne, Švedske, Češke, Hrvaške,
Madžarske, Italije, Litve, Ma-
kedonije, Slovaške in Sloveni-
je, v ponedeljek pa so udele-
ženci drugega mednarodnega
tabora Unicef 1997 obiskali
mesto Celje.
Otroci so si po sprejemu
pri podžupanu Dušanu Bur-
niku ogledali Pokrajinski
muzej, celjski Stari grad ter
edino trgovino Unicefa v Slo-
veniji. Po ogledu so se otroci
igrali srednjeveške igre, iska-
li zaklad in sestavljali svoj
grad. Izkazalo se je, da za
današnjo mladino neposred-
na dobrodelna dejavnost
(programi za zmanjševanje
revščine in ogroženosti, kot
so oskrba s hrano, pitno vo-
do in zdravili) ni dovolj pri-
vlačna.
Tako je letošnji Unicefov ta-
bor temeljil na tem, da se mla-
di v razvitem svetu vse manj
zanimajo za probleme skup-
nosti. Porabništvo, droge, kri-
minal, nasilje in zlorabe, vse
manjše zaposlovalne možno-
sti in s tem slabe življenjske
perspektive vedno bolj vdirajo
tudi v Slovenijo. Unicef si zato
zastavlja.kot eno temeljnih na-
log program izobraževanja za
razvoj. Predpostavka progra-
ma je, da so spoznanja mladih
o vlogi, ki jo bodo imeli kot
odrasli pri oblikovanju pri-
vlačnejšega in varnejšega sve-
ta, zelo pomembna. Svet lah-
ko spreminjajo tudi tako, da
terjajo od odraslih svoje pravi-
ce.
Mlademu človeku moramo
pomagati razumeti, iskati in
vplivati za skupno dobro in
spoznati, da je le-to pomem-
bno za blaginjo posameznika.
Temeljni sklop otrokovih pra-
vic do preživetja, osnovne so-
cialne varnosti, izobraževanja
in razvoja ter aktivne partici-
pacije in uveljavljanje v vlogi
subjekta je povezan z osred-
njo idejo tabora - vzpodbujati
strpnost, enakopravnost,
medsebojno razumevanje in
sprejemanje drugačnosti. Sa-
nje o boljšem svetu često ome-
nja tudi pokrovitelj drugega
mednarodnega tabora 1997,
slovenski predsednik Milan
Kučan.
NEVENKA LUKIČ
Unicefova pomoč je namenjena otrokom po celem svetu.
Da za spremembo,
ne za igrice
Ljudje, vsaj kakor je poka-
zala anketa na celjskih uli-
cah, dogajanja v parlamentu
niso podrobno spremljali.
Vendarle se večina, ki smo
jih vprašali, kaj si mislijo o
spremembi 68. člena ustave,
strinja s to spremembo in
meni, da je pomembna za
prihodnost slovenske drža-
ve.
Matko Kosi, upokojenec iz
Celja: »Mislim, da je bila ta
sprememba pomembna za na-
še vključevanje v Evropo. Bi
pa poudaril to, da so me po-
slanci zelo razočarali. Tako na
dolgo so razglabljali. Vse bi
lahko povedali v eni uri, na-
mesto da so vso stvar razvlekli
čez cel dan.«
Valerija Divjak, vzgojitelji-
ca iz Celja: »Osebno se stri-
njam s to spremembo, ker je
bila potrebna, če želimo v
Evropo. Vsepovsod drugje je
tako in mi nismo izjema. Se pa
nikakor ne strinjam z izjavo
poslanca Jelinčiča, da se pro-
dajamo. Ne smemo se zapirati
pred ostalim svetom, moramo
sodelovati med seboj. Tako
kot je družina osnovna celica
družbe, v kateri morajo vsi
sodelovati, je tudi država tak-
šna skupnost, ki zahteva
vključevanje vseh ljudi.«
Polona Baje, študentka so-
ciologije iz Celja: »Joj, politike
ne spremljam redno, bi pa re-
kla, da je naš parlament živa
kriza. Ko čujem, kakšne beda-
rije včasih govorijo, moram
kar izklopiti televizijo. Kar pa
se tiče spremembe člena usta.
ve, se z njim zelo strinjam. Naj
imajo tudi tujci pravico do na-
kupa te zemlje. Slovenci se
vse preveč bojimo odpirati
svoja vrata v Evropo. Mislim
da vstop v Evropsko skupnost
lahko prinese veliko predno-
sti, predvsem v gospodarstvu,
in tega se moramo zavedati.«
Ivan Vertovšek, upokoje-
nec iz Celja: »Veste kaj, vse
skupaj se mi zdi ena velika
otročarija. Ko so ustavo spre-
jeli pred leti, so bili vsi za ta
člen, zdaj pa so se spet vsi
spreobrnili. To je samo zato,
da nekaj nagajajo.«
Zlata Voh, upokojenka iz
Celja: »Jaz sem mnenja, da naj
Slovenija ostane slovenska.
Samo to bi imela povedati. Kar
pa se tiče parlamenta, bi pa
rekla, da njihovo obnašanje ne
vodi nikamor. Med zasedanji
jim gre samo zato, da drug
drugemu mečejo polena pod
noge.«
Polona Koštomaj, študent-
ka kitajščine in mednarodnih
odnosov iz Celja: »Ja, seveda
se strinjam, da je prišlo do
spremembe tega člena ustave,
saj je to zelo pomembno za
našo nadaljnjo pot v Evropo-
Me je pa bolj razjezilo dogaja-
nje v parlamentu, kjer so se
pogovarjali in prepirali o stva-
reh, ki sploh niso bile pomem-
bne. Če bi se pogovarjali le o
tem problemu, bi se vse prej
končalo, tako pa so zraven
vpletali tudi svoje strankarske
igrice.«
LUCUA medved
Foto: GREGOR KATiC

Št.28.-17.i«li} tf97
h SNOPIČ
DOGODKI	I Q
PO SVETU
Nacrl širitve
Evropske unije
Evropska komisija se je od-
ločila, da bo Evropski uniji
priporočila šest držav, ki naj
se začnejo pogajati za polno-
pravno članstvo. To so Ma-
džarska, Češka, Poljska, Es-
tonija, Slovenija in Ciper. Od-
ločitev je razočarala Bolgari-
jo, Romunijo, Slovaško, Litvo
in Latvijo, ki so se tudi hotele
čimprej priključiti EU.
Komisija se je za tak korak
odločila po ne ravno lahkih po-
govorih - treba je bilo doseči
soglasje med tistimi, ki so zago-
varjali širitev na le štiri članice
in tistimi, ki so bili za šest
držav. Manjše število držav je
zagovarjal predsednik Evrop-
ske komisije Santer, najbolj
vnet zagovornik večjega števila
pa je bil komisar za zunanjo
politiko Hans van den Broek.
Po njegovem mnenju in še ne-
katerih pomembnejših komi-
sarjev (za trgovino in za indu-
strijo) sta tudi Slovenija in Esto-
nija na podlagi objektivne oce-
ne njunih gospodarskih rezul-
tatov pripravljeni na začetek
pogajanj. Po besedah teh treh
komisarjev bi vsaka drugačna
odločitev pomenila politično
diskriminacijo. Pogajanja še-
stih omenjenih kandidatk naj
bi se začela ob uvedbi skupne
evropske denarne valute eura,
torej s 1. januarjem 1999. Slo-
venski premier Drnovšek meni,
da bi se Slovenija v najboljšem
primeru lahko EU pridružila do
leta 2002. Razširitev EU na šest
novih članic (skupno jih bo
torej 21) bo povzročila t. i. tele-
vizijsko konferenco, kot so za
primer širitve na več kot 20
članic določili na nedavnem vr-
hu EU v Amsterdamu.
SFOR lovi vojne
zločince
Pripadniki SFOR v Bosni so
v Republiki srbski začeli izva-
jati operacijo Tango: loviti voj-
ne zločince s seznama haaš-
kega sodišča za vojne zločine.
V akciji v Prijedoru so enega
osumljenca, direktorja tam-
kajšnje bolnišnice Milana Ko-
vačeviča, uspešno aretirali.
Drugega osumljenega, nek-
danjega načelnika prijedor-
ske policije Sima Drljača, pa
so britanski pripadniki SFOR
v samoobrambi ubili.
Kovačeviča je haaško sodiš-
če že 13. marca letos obtožilo
soudeležbe v genocidu na ob-
močju Prijedora med aprilom
92 in januarjem 93. Drljača pa
je bil znan kot zagrizen nacio-
nalist. Med bosansko vojno je
bil eden od organizatorjev po-
bijanja in preganjanja Musli-
manov in Hrvatov. Po neurad-
nih virih naj bi se Sfor priprav-
ljal tudi na aretacijo Karadžiča.
Nekdanji lider bosanskih Sr-
bov naj bi si menda posestvo,
ki ga čuvajo do zob oboroženi
varnostniki, ogradil še z mina-
mi. Po pisanju nekega beograj-
skega časnika pa naj bi Kara-
džič celo pobegnil neznano
kam v tujino. Ob operaciji Tan-
go je predsednica bosanskih
Srbov Piavšičeva ostro prote-
stirala pri poveljniku enot Sfor-
ja, vlada pa jo je označila za
zločinski napad na civiliste.
Mednarodna skupnost je akci-
jo (v stilu bolje pozno kot ni-
koli) sprejela z odobravanjem,
Rusija pa jo je označila za kav-
bojsko obračunavanje.
20Jet zapora za
Tadiča
Mednarodno sodišče za
vojne zločine na območju
nekdanje Jugoslavije v Haa-
gu je na 20 let zaporne kazni,
obsodilo bosanskega Srba iz
Prijedora Duška Tadiča. Nek-
danjega policista v rezervi je
sodišče spoznalo za krivega
uboja dveh ljudi ter brutal-
nih mučenj Muslimanov in
Hrvatov v treh koncentracij-
skih taboriščih - Omarski,
Keratermu in Trnopolju.
Tožilstvo je za Tadiča sicer
zahtevalo dosmrtno ječo, naj-
višjo možno kazen, ki jo lahko
izreče haaško sodišče, obram-
ba pa je predlagala tri do pet
let zapora. Tadičev odvetnik je
že napovedal, da se bo na od-
ločitev sodišča pritožil. Sod-
niška zbornica vztraja, da se
kazen Tadiču ne sme zmanjša-
ti pod deset let zapora. Sojenje
41-letnemu bosanskemu Srbu,
ki so ga aretirali pred tremi
leti, ko ga je med obiskom v
Nemčiji prepoznal nek begu-
nec, je z zaslišanjem okrog 120
prič trajalo sedem mesecev.
Kje bo mojster karateja in nek-
daj lastnik kavarne v Prijedoru
prestajal kazen še ni znano.
Doslej sta samo Italija in Fin-
ska podpisali sporazum, s ka-
terim njune zapore ponujata
za prestajanje kazni vojnih
zločincev. Sodišče v Haagu je
sicer izdalo obtožnice zoper
77 ljudi, osumljenih vojnih
zločinov in to v glavnem srb-
ske narodnosti. Le deset s tega
spiska jih je v priporu v Haagu.
Poplave ogrozile
vzhodno Evropo
Močno deževje z neurjem,
ki je te dni pustošilo po
vzhodni Evropi, je povzročilo
poplave, kakršnih ne pomni-
jo niti najstarejši prebivalci
ogroženih območij. Najhuje
je na Poljskem in na Češkem;
v prvi državi je zaradi poplav
življenje izgubilo najmanj 35
ljudi, v drugi pa najmanj 31.
Tudi ponekod v Avstriji in
na Slovaškem so zaradi nara-
sle vode številni prebivalci
morali zapustiti domove. Na
Poljskem je poplavljenih več
kot 250 mest in krajev, voda
pa je prekrila približno 35 ti-
soč hektarov površin. Po pisa-
nju čeških virov je povodenj
ogrozila kar tretjino Češke ali
povedano drugače, ogroženih
je več kot 50 mest in okrog
290 vasi. Uradniki obeh držav
pravijo, da je materialno ško-
do, ki je nastala ob poplavah,
še prezgodaj ocenjevati. Ven-
dar pa je samo znani češki
proizvajalec avtomobilov to-
varna Škoda sporočila, da bo
škoda znašala do tri milijarde
dolarjev. Zaradi pretrganih
cestnih in železniških pove-
zav tovarna ne dobiva suro-
vin, tako da proizvodnja stoji.
Podobno je tudi z drugimi
podjetji na ogroženih območ-
jih. Na veUko škodo pa opo-
zarjata tudi ministrstvi za
kmetijstvo obeh držav, saj je
letošnji pridelek na poljih ta-
ko rekoč izgubljen.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
Veliko zahtev,
malo obljub
Predstavniki celjske in laške občine so se sestali z odborom za cesto Pecovnik-
Rifengozd
Enega od članov odbora
cesto Pečovnik-Rifen-
gozd bo moralo biti kar še
nekaj časa sram, ker se
|(ljub temu, da živi le stre-
ljaj od središča Celja, vozi
po razriti makadamski ce-
sti. Predstavniki celjske ob-
čine so namreč na nedav-
nem pogovoru zopet pouda-
rili, da bodo cesto, ki po
levem bregu Savinje vodi iz
Celja mimo Pečovnika in Ri-
fengozda proti Laškemu,
dokončno urediti šele ob iz-
gradnji kolektorjev in cen-
tralne čistilne naprave.
.rrIHHmmi
Razprava na sestanku, ki ga
je namesto župana Jožeta
Zimška vodil podžupan Fride-
rik Polutnik, poleg članov od-
bora za cesto Pečovnik-Rifen-
gozd pa so se ga udeležili še
Anatol Sazonov iz Komunalne
direkcije. Jure Križnik iz ob-
činske uprave Laško ter pred-
stavniki krajevne skupnosti
Pod gradom, podjetja Nivo ijn
podjetja Vodovod-kanalizaci-
je, je bila zelo burna in sprva
ni nič kaj kazalo, da bosta
»sprti« strani dosegli kakršni-
koli dogovor. Ljudje, ki živijo
ob sporni cesti, so namreč
zadnje mesece zahtevali, naj
občina izpolni lanske obljube
in rekonstruira ter asfaltira
vsaj polovico ceste, česar pa
občina in njena komunalna
direkcija nikakor nista pri-
pravljeni narediti. Predvsem
zato, pravijo predstavniki ob-
čine, ker bo po trasi, po kateri
je speljana cesta, vodil tudi
kolektor do čistilne naprave in
bi bilo v tem trenutku cesto
nesmiselno asfaltirati in jo ka-
sneje zopet razkopati. Poleg
tega pa. v Celju niso nič kaj
nafdušeni nad tem, da morajo
urejati in popravljati cesto, po
kateri se vozijo predvsem kra-
jani Rifengozda, ki pa sodi k
občini Laško.
Kljub vsem pomislekom pa
bo mestna'občina Celje, tako
so vsaj na sestanku zagotovili
njeni predstavniki, vendarle
storila nekaj za izboljšanje
razmer na cesti. Uredila bo
približno 350 metrov najbolj
kritičnega odseka tik pred me-
jo z občino Laško. Projekti so
že narejeni, kmalu bo stekel
tudi postopek za pridobitev
vseh potrebnih dokumentov,
obnova, ki bo stala 17 milijo-
nov tolarjev, pa naj bi bila
končana prihodnje leto. Pred
štirimi.aU petimi hišami, ki
stojijo tik ob cesti, naj bi še
letos naredili tudi tako imeno- ■
vane protiprašne zaščite. Do-
končna odločitev bo odvisna
od volje župana Zimška.
Na laški strani ceste, gre za
okrog 500 metrov, se razmere,
tako vsaj kaže, še dolgo časa
ne bodo uredile. Teren je
izredno zahteven, občina pa
nima denarja za rekonstrukci-
jo ceste. Zato bo cesto le vzdr-
ževala in jo na najbolj nevar-
nih odsekih zavarovala z ogra-
jami. Jure Križnik je predstav-
nikom Rifengozda priporočil,
naj prično kar sami zbirati de-*
nar za obnovo ceste, pri tem
pa naj si poiščejo še kakšnega
sponzorja.
Prebivalci Pečovnika in Ri-
fengozda bodo torej dobili
manj kot so zahtevali in priča-
kovali, vendar kaže, da so tudi
s tem zadovoljni. Takoj po se-
stanku so namreč preklicali
napovedano zaporo ceste v ča-
su Piva in cvetja.
■ • -- JANJA INTIHAR
V Celju za sedaj ne more še
nihče odgovoriti na vpraša-
nje, kdaj se bo zares pričela
izgradnja centralne čistilne
naprave. Zagotovo je le to, da
bo morala občina v skladu s
predvideno zakonodajo čim-
prej poskrbeti za čiščenje
odpadnih voda. »Imamo do-
bre načrte za ureditev okoli-
ce čistilne naprave,« pravi
podžupan Polutnik, »še ved-
no pa razmišljamo tudi o iz-
gradnja kolesarske steze
med Celjem in Laškim, ki bi
peljala prav mimo Pečovni-
ka in Rifengozda.«
Prebivalci Pečovnika in
Rifengozda so si že pred leti
izbrali bližnjico do magi-
stralne ceste Celje-Laško kar
čez železniški most v Tre-
merjih. Ker je prehod preko
mosta strogo prepovedan,
denarja za izgradnjo brvi pa
ni, bo občina sedanjo pot po-
skušala legalizirati in jo tudi
zavarovati.
Nasmejana
preteklost
Do 3L avgusta bodo na
celjskem Starem gradu de-
lavnice pod naslovom Na-
smejana preteklost.
Na teh delavnicah se boste
lahko seznanili s srednjeveš-
kim načinom življenja, ar-
heološkimi izkopavanji in
keramiko ter z okolico gra-
du. Na tej poti v preteklost pa
je zagotovljeno tudi obilo za-
bave. Vsi, ki vas to zanima,
lahko dobite podrobnejše in-
formacije na sedežu Turistič-
nega društva Celje, Prešer-
nova 17a, ali po telefonu 481-
062.	PV
Ribnika v Zrečah bosta
Na seji občinskega sveta v
Zrečah, kjer veliko pozorno-
sti posvečajo prostorski ure-
ditvi, so brez pomislekov do-
volili izgradnjo dveh ribni-
kov in manjšega turističnega
naselja v dolini potoka Ko-
privnica.
Pomisleke, da bi ribnika
lahko negativno vplivala na
kakovost življenja v Zrečah, je
odločno zavrnil direktor Unior
Turizma Maks Brečko in pou-
daril, da v Zrečah ne bi gradili
nič takšnega, kar bi lahko po-
slabšalo kakovost bivanja, am-
pak si prizadevajo za čim več-
jo kvaliteto bivanja. Zdaj bo
investitor Unior Turizem lah-
ko začel s pripravo dokumen-
tacije in podrobnejših načrtov.
Svetniki so glasovali tudi o
datumu občinskega praznika.
Dva predloga, dan razglasitve
Zreč za mesto in god patrona
zreške fare, so zavrnili, o
preostalih dveh predlogih, 29.
majem - referendumom za
razglasitev Zreč za občino in
aprilom - rojstnim mesecem
Jurija Vodovnika, pa bodo gla-
sovali na naslednji seji, saj sta
dobila enako število glasov.
Člani občinskega sveta so
tudi potrdili predlog razpisa
za dodelitev posojil za pospe-
ševanje malega gospodarstva.
Za kredite so namenili 25 mili-
jonov tolarjev, kreditirali pa
bodo predvsem tiste gospo-
darske dejavnosti, ki so us-
merjene v izvoz in bodo odpi-
rale nova delovna mesta. Po-
sojila bodo po obrestni meri
Tom+5 odstotkov, dobiti pa jih
bo mogoče za eno leto, v mini-
malni višini dveh milijonov.
Posojilojemalci morajo sami
kriti stroške zavarovanja poso-
jil, ki bodo dodeljena preko
Krekove banke.	P.P.
Nov prizidek Ic
Osnovni šoli Pod goro
v Osnovni šoli Pod goro v
Slovenskih Konjicah so začeli
z izgradnjo tretje faze te šole,
na katero so čakali že vrsto let.
Zgradili bodo novo kuhinjo
in jedilnico, saj sta bili dose-
danji v tako slabih sanitarnih
pogojih, da je šoli grozila iz-
guba dovoljenja za pripravo
malice in kosila. Šola pa bo
bogatejša tudi za pet novih
učilnic, dve preurejeni, novo
garderobo za razredno in
predmetno stopnjo, knjižnico
s čitalnico, zbornico in pro-
store za administrativno
osebje.
Rušenje - najprej so podrli
staro, nekaj let že neuporab-
no telovadnico -zaradi varno-
sti otrok izvajajo med počitni-
cami, gradnja pa naj bi bila
končana v enem letu, prizi-
dek pa naj bi odprli ob občin-
skem prazniku. Preurejanja
opravlja konjiško podjetje
Kongrad, občino ki je že dobi-
la pisno soglasje republike za
polovično financiranje, pa bo
prenova stala dvesto milijo-
nov tolarjev.	P.P.
Peter Vesenjak v Žalcu
promocije tudi na turističnem
področju. Poleg izletniškega
turizma - Rimsko nekropolo
in jamo Pekel letno obišče
okoli 40 tisoč ljudi - načrtujejo
še razvoj poslovnega turizem,
dobro pa kaže tudi turizmu na
kmetijah, za razvoj katerega je
občina ponudila posojila v vi-
šini 10 milijonov tolarjev. S
pospeševanjem razvoja turiz-
ma se bodo zagotovila tudi
nova delovna mesta.
Kot je povedal sekretar za
turizem Peter Vesenjak, je na
področju te dejavnosti ponud-
ba in konkurenca vedno večja.
Vlada bo še letos sprejela
2akon o pospeševanju turiz-
l^^a. O novostih, ki jih prina-
zakon, in možnostih še
\'ečjega razvoja turizma v
^^vinjski dolini, je v četrtek
^^kla beseda ob obisku dr-
žavnega sekretarja za turi-
zem Petra Vesenjaka.
Predstavniki občine, uprav-
enote in turistične zveze
^podnje Savinjske doline so
^etra Vesenjaka najprej sezna-
•^'li z razvojem in načrti turiz-
v občini. Poudarili so, da
^''epoznavnost Savinjske doli-
po hmelju postaja rdeča nit
kar je za razvoj zelo dobro.
Potrebno pa bo več strokovne-
ga in profesionalnega dela, pri
čemer po bo še naprej po-
membna tudi ljubiteljska turi-
stična dejavnost. Z novim za-
konom o pospeševanju turiz-
ma naj bi se lokalne turistične
organizacije povezale z gospo-
darskimi dejavniki, ki lahko
pripomorejo k večji komercia-
lizaciji in trženju. Tako naj bi
poleg turistične takse dobile
lokalne turistične organizacije
dodatna sredstva za promoci-
jo in dejavnost.
T TAVČAR
□
DOGODKI
\\mmi
Ne tič ne miš
Zakaj si v nekaterih krajevnih skupnostih žalske občine želijo izpod skupne občinske strehe?
Vransko, Polzela, Braslov-
če in Prebold bodo po vsej
verjetnosti v prihodnjih le-
tih samostojne občine, mor-
da se bodo za svojo pot odlo-
čili tudi v Taboru in po zad-
njem predlogu še v Grižah.
Zakaj bodo probleme lažje
uresničevali v manjši obči-
ni, katerih problemov se bo-
do najprej lotili in koliko
ljudi bodo zaposlovale nove
občine? Na enaka vprašanja
so različne odgovore pove-
dali predstavniki posamez-
nih krajevnih skupnosti.
Občina je samo
velika krajevna
skupnost
Predsednik sveta KS Pol-
zela Stanko Novak »Že v
prejšnjem skupščinskem si-
stemu sem bil predsednik
skupščine. Takrat smo na za-
četku leta vedeli, koliko de-
narja bo lahko porabila kra-
jevna skupnost Polzela za
svoje komunalne potrebe.
Danes tega ni, za vsak projekt
je treba po soglasje v Žalec.
Opažamo, da je občina posta-
la ena velika krajevna skup-
nost, kajti vse pristojnosti, ki
so bile nekoč v občini, ima
upravna enota, vse, kar je bi-
lo nekoč v pristojnosti krajev-
ne skupnosti, pa je danes v
pristojnosti občine. Krajevne
skupnosti nismo ne tič ne
miš. Polzela je v preteklosti
že bila občina, vsak kraj ima
svojo specifičnost in nas ne
skrbi, kako se imajo na Vran-
skem, mi skrbimo za Polzela-
ne. Odločitve sprejema pbčin-
ski svet, kjer pa se vsak bori
za svoj kraj, zato prihaja do
nesoglasij. Mene so izvolili
krajani Polzele in od mene
pričakujejo, da storim nekaj
za svoj kraj. Če bi mi že na
začetku leta vedeli, koliko de-
narja bomo imeli na voljo, se
ne lii borili za svojo občino.
Nova občina naj bi povezala
Polzelo in Andraž, zaposlova-
la bi največ 3 ljudi.«
Tradicija treh
občin
Predsednik sveta KS Vran-
sko Franc Sušnik: »Življenje
v samostojni občini bo po
mnenju ljudi zagotovo boljše,
občina Vransko pa bo bolje
obvladovala naše področje
kot ga sedanja občina Žalec.
Gradimo na tradiciji, pred in
po vojni so bile na območju
Vranskega tri občine, na
Vranskem so se tudi najdlje
upirali vključitvi v občino Ža-
lec. Preveč smo odmaknjeni
od središča dogajanja in stva-
ri ne funkcionirajo. Smo spe-
cifično področje, imamo po-
vsem drugačen nivo komu-
nalnega standarda kot ga ima
osrednji del občine, zato tež-
ko najdemo skupen jezik. V
sedanjem sistemu je nemogo-
če angažirati ljudi, da bi kaj
več storili za uresničevanje
svojih potreb. Izziv nove ob-
čine Vransko pa je prav goto-
vo v zakonsko podanih mož-
nostih, ki urejajo gospodarje-
nje s prostorom. To so po-
membne stvari, ki bodo z iz-
gradnjo avtoceste za Vransko
pomenile povsem nov geo-
grafsko prometni položaj. To
bo zahtevalo kup posegov v
prostor, pri čemer pa bomo
sami uspešnejši in hitrejši kot
občina Žalec. Krajevna skup-
nost je lastnik stare sodnije,
imamo vse prostorske pogoje
za delovanje občine. Sodili
bomo verjetno v kategorijo
manjših občin, zaposlovali
bomo lahko 2 do 2 in pol
človeka. Izdelava planskih
aktov pa se bo lahko reševala
s sistemom javnih naročil.«
Povezava z
Zasavjem
Predsednik SYeta KS Pre-
bold Marjan Žohar: »Pre-
bold je doživel prvi fiasko že
leta 1994, ko je bila politično
razveljavljena strokovna od-
ločitev o formiranju petih ob-
čin na območju doline. Pre-
bold je bil dve'leti v dilemi,
kaj storiti, po volitvah 1996
pa se je pokazalo, da novi
ljudje hočejo delati kreativno
in imeti materialne možnosti
za uresničevanje dogovorje-
nih stvari. Zato tudi novi svet
krajevne skupnosti stoji za
odločitvijo političnih strank v
Preboldu, da gremo skupaj s
krajevno skupnostjo Šešče v
samostojno občino. Prioritet-
na naloga samostojne občine
bo dolgo pričakovana poveza-
va z Zasavjem, česar v sedanji
občini ni mogoče uresničiti.
Naslednji konkreten problem
je preboldski hotel, kjer stvari
stojijo že 5 let, tretji bazenski
kompleks, ki se ga je občina
delno sicer lotila, turistično
drušjtvo pa bi ga rado oživilo
tako kot je deloval v preteklo-
sti. Nenazadnje bi v novi ob-
čini lažje reševali tudi proble-
me infrastrukture. Ljudem v
Dolenji vasi se zdi na primer
krivično, da morajo zbirati od
180 do 270 tisoč tolarjev za
primarni vod kanalizacije,
medtem ko se je ponekod po
dolini primarni vod gradil s
skupnim denarjem, ljudje pa
so plačevali le sekundarne
priključke. Za ljudi bodo za-
nimive tudi tako imenovane
sprejemne informacijske pi-
sarne, ki naj bi jih ustanavlja-
le manjše lokalne skupnosti.
V njih bodo lahko opravljali
'tudi del državnih funkcij, ta-
ko da ljudem ne bo treba za
vsako malenkost hoditi v
upravno enoto v Žalec.«
Načrti so, denarja
ni
član sveta KS Braslovče
Franc Cilenšek: »Sam sem
bil poslanec nekdanje občin-
ske skupščine in član komi-
sije za reorganizacijo krajev-
ne samouprave. Že takrat
sem zagovarjal delitev žalske
občine na 7 manjših občin,
zaradi česar sem doživel veli-
ko kritik. Danes se ponovno
skupaj z Letušem poteguje-
mo za lastno občino. Živimo
na obrobju doline in imamo
vrsto specifičnih problemov.
Veliko je hribovitih predelov,
razdalje med domačijami so
ogromne, kar terja specifič-
no reševanje komunalnih in
infrastrukturnih problemov.
Ljudje v krajevni skupnosti
delamo, se trudimo, ustavi
pa se pri denarju. S finančni-
mi sredstvi, ki nam bodo za-
gotovljena s strani države in
z viri, ki jih bomo zbrali sa-
mi, bomo lahko načrtovali
kaj bomo naredili v določe-
nem obdobju. Danes so naši
načrti zgolj seznam želja, ni-
koli pa ne vemo, kdaj in koli-
ko denarja bomo dobili za
njihovo uresničitev. V kraju
imamo svoje prostore za no-
vo občino, KS je lastnik pre-
novljene stare šole, na voljo
so tudi še kakšni drugi pro-
stori. Prav tako imamo šolo.
trgovine, pošto, manjka nam
le zdravstvena oskrba, pa še
na tem področju določeni in-
teresenti že iščejo prostore
za svojo zasebno dejavnost.
Imamo tudi svojo tradicijo.
Braslovče so nekoč v občino
že združevale Letuš, Bra-
slovče in zaselek Orla vas.
Med okupacijo je bila občini
Braslovče pridružena tudi
sedanja KS Gomilsko. Nova
občina Braslovče naj bi poleg
Braslovč zajemala Letuš in
morda še Orlo vas, kjer so
ljudje močno navezani na
Braslovče.«
IRENA JELEN BASA
Foto: TONE TAVČAR
Kako se bodo v prihodnje
odvijali postopki za razdeli-
tev sedanje žalske občine?
Predsednik koordinacijske-
ga odbora za ustanovitev
novih občin Ivan Fale:
»Vladni predlog je trenutno
na odboru za lokalno sa-
moupravo. Odbor se mora
opredeliti do vladnega pred-
loga in ga potem dati v pro-
ceduro državnemu zboru.
Poslanci naj bi odločitve
sprejemali še letos, odločalo
pa naj bi se na osnovi stroke
in ne politike. Referendumi
bodo predvidoma v začetku
prihodnjega leta, s tem da
rezultati referendumov niso
obvezujoči.«
Po neuradnih informaci-
jah je vladna komisija v za-
četku tega tedna potrdila
predlog, da skupno samo-
stojno občino oblikujeta tudi
krajevni skupnosti Griže in
Liboje. Samostojno občino
pa podpirajo tudi v Taboru,
vendar nekoliko drugače kot
denimo na Polzeli ali Vran-
skem. Predsednica sveta KS
Tabor Vida Slakan je pove-
dala:«Nam bi bilo najbolje,
če ostanemo pod občino Ža-
lec, ker v tem vidimo gospo-
darsko perspektivo. Če pa bo
prišlo do delitve občine, po-
tem želimo biti na svojem. V
nobenem primeru pa ne že-
limo avtomatske priključitve
k občini Vransko, ker v tej
novi občini ne vidimo indu-
strije in gospodarskega na-
predka, skupno bi nam bilo
le 300 kilometrov makadam-
skih cest.«
Stanko Novak
Franc Sušnik
Marjan Žohar
Franc Cilenšek
Ivan Fale
PO DRZAVJ
Več sreče leta
1999
UUBLJANA, 8. julija (Dg.
lo) - Zaradi odločitve vrhj
Nata v Madridu, da Slovenije
ne vključi v prvi krog širitve,
v naši državi ni bilo kakšnega
večjega razočaranja. Večina
parlamentarnih strank se strj.'
nja, da ostaja Nato prednost
na naloga obrambne in var^
nostne politike. Edini, ki za^
radi sklepa madridske konfe^
renče predlagajo ukrepe, so
krščanski demokrati, ki zahn
tevajo odstop zunanjega mi-
nistra Thalerja in nato še za-j
menjavo vlade, SDS pa bo od
vlade zahtevala, naj predloži
strategijo za obdobje po Ma-,
dridu.
Zavrnjeni
sindikati
LJUBUANA, 9. junija
(Delo) - Ekonomsko-socialni
svet je zavrnil pobudo sindi-
kata Pergam in Konfederacije
sindikatov 90, naj se izho-
diščne plače zaradi zamika
pri uveljavitvi zakona o uskla-
jevanju plač z inflacijo zviša-
jo za 3,7 odstotka. Predstav-
niki delodajalcev in vlade se s
tem niso strinjali, saj bi se v
primeru, če bi upoštevali zah-
tevo sindikata, izhodiščne
plače sicer zvišale, minimal-
ne pa znižale.
Ljubljanski župani
LJUBUANA, 9. junija
(Delo) - Dr. Dimitrij Rupel bo
najverjetneje svoj županski
stolček to jesen vendarle za-
menjal za veleposlaniškega v
Washingtonu. Največ mož-
nosti za prevzem županske
funkcije ima po Ruplovem
mnenju njegova strankarska
kolegica Vika Potočnik. Kdaj
bodo nadomestne volitve, še
ni znano, predvidoma pa naj
bi jih izvedli konec leta.
Državljanstvo
LJUBLJANA, 10. julija
(Delo) - Poslanci državnega
zbora so po skrajšanem po-
stopku sprejeli novelo zako-
na o tujcih, katere poglavitnij
namen je podaljšati dobo bij
vanja, ki predstavlja pogoj zi
pridobitev dovoljenja za staH
no bivanje. Odbor za notraj
njo politiko je sprva predlai
gal šest let, vendar je kasnejej
na pobudo poslanskih sku^
pin SDS in SLS to dobo poi
daljšal še za dve leti. Hijcj
bodo torej po novem dobii^
možnost za slovensko državi
Ijanstvo šele po osmih letih;
po novem zakonu pa naj bi
bile obravnavane tudi vse ^
nerešene prošnje za stalnO
bivanje.	i
Albrightovav |
Sloveniji
LJUBLJANA, 11. julija
(Delo) - Na poldnevni de-
lovni obisk v Slovenijo j^
prispela ameriška zunanja
ministrica Madeleine Al'
bright, ki jo spremlja števil-
na delegacija. Slovenskemi^
vodstvu je ves čas svojega
obiska pojasnjevala, zakaj
ZDA niso podprle vstopa
Slovenije v Nato in poudari-
la, da za naslednji krog širi-
tve ni močnejše kandidatke
od naše države.
DARS zahteve izpolnil
Družba za avtoceste (Dars) v teh dneh hiti z zadnjimi zaključnimi deli na avtocesti Arja
vas - Vransko. Kot je znano, so jim zaradi posegov v okolje in razvrednotenih zemljišč ter
nepremičnin med gradnjo povzročili nemalo težav tudi lastniki zemljišč in stanovalci ob
bodoči avtocesti.
Zadnji zaplet so pred dnevi povzročili izvajalci gradbenih podjetij, ko so na lokalnih cestah v bližini
Gotovelj s svojimi delovnimi stroji onemogočili dostop, oziroma dovoz do nekaterih stanovanjskih
hiš. Člani društva oškodovancev so zato sklicali izredni sestanek in sprejeli nekaj sklepov, s katerimi
so seznanili tudi upravo Darsa in Družbo za državne ceste. Predlagali so načrtno urejanje dostopa
krajanov do njihovih domov. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc, ki
razmere dobro pozna, naj bi zahteve pričeli uresničevati že v teh dneh.	T. TAVČAR
SNOPIČ
AKTUALNO	| Q
Pod senčnikom brez piva
Zdravstvena inšpekcija proti reklamiranju alkoholnih pijač - To je gonja, ki presega vse meje, pravijo proizvajalci piva
Ce bi se tuji turisti v teh
jneh sprehodili po Celju ali
drugih mestih in vaseh v tem
jelu Štajerske, bi se morda
spraševali, zakaj neki je Laš-
1^0 tako pomembno, da ima
fgklamo celo na mnogih senč-
nikih po gostinskih vrtovih,
pa je bila še ne dolgo tega
poleg imena Laško tudi bese-
da »pivo«, ki pa je zaradi širo-
ke akcije zdravstvenih inš-
pektorjev proti reklamiranju
alkoholnih pijač izginila pod
nalepko ali barvo, si zagotovo
ne bi mislili. V Evropi so te
stvari pač drugače urejene.
Vse skupaj se je začelo v dru-
gi polovici maja, ko je zdravs-
tveni inšpektorat Republike
Slovenije na območju vseh svo-
jih enot pričel preverjati, ali v
javnih ustanovah izvajajo dolo-
čila tobačnega zakona. Istoča-
sno so namreč inšpektorji opra-
vil še nadzor nad reklamira-
njem alkoholnih pijač. Pregle-
dali so 3116 gostinskih lokalov
in v 218 primerih ugotovili ne-
dovoljeno reklamo. Nekaj več
kot 150 gostincev so' prijavili
sodniku za prekrške, enemu so
izrekli mandatno kazen, ostale
so le opozorili.
Samo na širšem celjskem
območju so inšpektorji obi-
skali 223 gostinskih lokalov.
Do 25. maja so le opozarjali,
po tem datumu pa so največ-
jim kršiteljem pričeli izdajati
ureditvene odločbe. Dobilo jih
je 18 gostincev. Kršiteljev je
bilo seveda precej več, vendar
so inšpektorji zaenkrat ostali
le pri opozorilu. Gostince je
zagrabila panika, spraševali
so laške pivovarje, kaj naj sto-
rijo, češ da jim inšpektorji ne
dovolijo imeti prav ničesar, na
čemer piše «Laško pivo«. Ker
se je enako dogajalo tudi v
drugih delih Slovenije, le da je
bilo na udaru reklamiranje
Union piva, sta obe pivovarni
napisali ogorčeno pismo
zdravstvenemu inšpektoratu
in zahtevali pojasnilo, vendar
pravega odgovora nista dobili.
Akcija se bo V
jeseni nadaljevala
Na Celjskem se je akcija kon-
čala 4. junija, vendar si gostinci
in »grešni kozel« - Pivovarna
Laško, še ne morejo oddahniti.
Zdravstveni inšpektorji namreč
za jesen zopet napovedujejo
pohod po gostinskih lokalih.
»Prav vsi bodo prišli na vrsto,«
pravi vodja enote zdravstvene-
ga inšpektorata v Celju Ivanka
Hirnšek in pojasnjuje, da je na
začetku akcije res bilo nekaj
nesporazumov, vendar so se v
inšpektoratu kmalu zedinili, da
prepoved reklamiranja alkohol-
nih pijač velja le zunaj gostin-
skih lokalov in ne v njihovi
notranjosti, na »udaru« pa so
samo tisti vrtovi, ki so vidni s
ceste ali ulice. Na vprašanje,
zakaj nadzor prav sedaj in to na
osnovi zakona, ki je zelo zasta-
rel, saj je bil sprejet v začetku
osemdesetih let v bivši SFRJ,
vodja republiškega zdravstve-
nega inšpektorata dr. Jože Sa-
mo odgovarja; »Povečan nad-
zor prav sedaj ni nič presenetlji-
vega. Reklamiranje alkoholnih
pijač imamo stalno pod nadzo-
rom, nedavna akcija pa je pred-
vsem posledica dejstva, da se je
tovrstno reklamiranje v zadnjih
letih zelo razbohotilo. Proizva-
jalci alkoholnih pijač se ne bi
smeli jeziti na nas, inšpektorje,
saj samo izvajamo zakone in
predpise. Če menijo, da je treba
sprejeti novo zakonodajo za to
področje, naj se obrnejo na vla-
do in parlament.«
V Evropo z
balkansico
zakonodajo
Morda bosta Pivovarna
Union in Pivovarna Laško, ki
sta bili v preteklem mesecu,
čeprav posredno, najbolj na
udaru inšpektorjev, prav to
kmalu tudi storili. »Nevzdržno
je,« pravi direktor Pivovarne
Laško Tone Turnšek, »da se v
Sloveniji gremo Evropo, zako-
ne pa imamo še balkanske.
Slovenija je edina evropska dr-
žava, v kateri je reklamiranje
piva prepovedano. Povsod dru-
god imajo to pijačo za pre-
hrambeni izdelek. Ne zdi se
prav in užaljeni smo, ker drža-
va pozablja, da na račun davka
na pivo zasluži letno preko 8
milijard tolarjev, pri tem pa
proizvajalcem ne privošči niti
evropske zakonodaje na po-
dročju reklamiranja alkohol-
nih pijač.« Ali se bo »gonja, ki
presega vse meje«, kot akcijo
zdravstvenih inšpektorjev ime-
nujejo pivovarji, nadaljevala
tudi v jesenskem času, bo zna-
no že prav kmalu, kakšen uči-
nek bo imela na »uboge« potro-
šnike, pa morda nikoli. Zani-
mivo je namreč, da so mnogi
postali pozorni na reklamira-
nje piva šele sedaj, ko so napisi
po senčnikih na gostinskih vr-
tovih prebarvani in prelepljeni.
—JANJA INTIHAR
_J Foto: GREGOR KATIČ
PO DRŽAVI
Dražji naftni
derivati
LJUBLJANA, 10. julija
(Večer) - Kot je bilo priča-
kovati, je vlada dvignila
stopnje prometnega davka
pri ceni naftnih derivatov
in s tem zvišala cene ben-
cina in kurilnega olja. Li-
ter super bencina stane po
novem (podražitev velja
od 12. julija) 98,70 tolarja,
liter neosvinčenega 90,90
tolarjev, liter dizla D-1
89,10 tolarjev, liter dizla
D-2 86,20 tolarjev, liter
kurilnega olja pa stane
30,63 tolarja. Vlada je tudi
sklenila, da bodo od 1. av-
gusta dražji tudi prevozi
potnikov po domačih že-
lezniških proga4i. Cene
bodo višje za 9,6 odstot-
ka.
Zaščitna
zakonodaja
LJUBLJANA, n. julija
(Večer) - Kljub nekaterim
zapletom je državni zbor
sprejel še zadnje tri zako-
ne iz svežnja zaščitne za-
konodaje. Gre za zakona o
stavbnih zemljiščih in
lastninjenju nepremičnin
v družbeni lasti ter za no-
velo zakona o urejanju na-
selij.
Stop za zdravila
LJUBLJANA, 13. julija
(Delo) - Zaradi omejitev
uvoženih zdravil na hr-
vaškem trgu, se lahko pro-
daja slovenskih zmanjša
tudi do 90 odstotkov. Slo-
venske tovarne zdravil si-
cer še niso ugotovile, ko-
likšno škodo bodo imele,
vendar so na podlagi po-
dobnih izkušenj iz tujih
trgov že ocenile, da bo
prodaja zaradi ukrepov
hrvaškega ministrstva za
. zdravstvo manjša za 20 do
30 milijonov dolarjev.
Toča in veter
MURSKA SOBOTA, 14.
julija (Delo) - Nedeljsko
neurje z vetrom in točo,
ki se je pozno popoldne
razbesnelo nad večjim de-
lom Prekmurja, je skoraj
v celoti uničil letošnji pri-
delek pšenice in žita, uni-
čenih pa je tudi 60 do 100
odstotkov koruze, oljaric,
vrtnin in krompirja. Pred-
vsem v občini Moravske
Toplice je veliko škode tu-
di v sadovnjakih in vino-
gradih. Po prvih ocenah
je škode za več kot 300
milijonov tolarjev, najbolj
hudo pa je v beltinški ob-
čini.
Uspešen obisk
UUBUANA, 15. julij
(STA) - Predsednik RS Mi-
lan Kučan je sprejel ameriš-
kega veleposlanika v Slove-
niji Victorja Jankovicha.
Sogovornika sta izmenjala
ocene obiska državne se-
kretarke Madeleine Al-
bright v Ljubljani. Oba sta
obisk ocenila kot uspešen
in predvsem koristen za
prihodnje sodelovanje med
državama in okrepitev poli-
tičnega dialoga.
Novi načelnik UNZ Celje
Na včerajšnji novinarski konferenci na UNZ Celje so
novinarjem posredovali uradno informacijo a. pomembni
kadrovski spremembi. Dosedanji načelnik celjske uprave
Stane Veniger odhaja na novo službeno dolžnost v Ljublja-
no, kjer je s 15. julijem prevzel naloge direktorja uprave
slovenske policije na MNZ Slovenije, novi načelnik UNZ
Celje pa je postal Dušan Mohorko, dosedanji načelnik Urada
kriminahstične službe UNZ Celje.	M.A.
Uradne ure po novem
z julijem so pričele veljati
nove uradne ure na krajev-
nih uradih Vitanje, Zreče in
Loče.
V konjiški upravni enoti so
sklenili, da bodo po novem
Uradne ure v Vitanju v torek in
Petek, v Ločah v ponedeljek in
sredo, v Zrečah pa ob pone-
cieljkih, sredah in četrtkih. Po-
drobnejša pojasnila glede
Spremenjenih uradnih ur je
Zahteval vitanjski župan Slav-
'^o Krajnc, uvrstili pa so jih
'^di na današnjo sejo vitanj-
skega občinskega sveta.
Iz Uprave za sistem in delo-
^3nje državne uprave, ki delu-
je pri ministrstvu za notranje
Zadeve, so pojasnili, da sicer
Za delovanje krajevnih uradov
^^ več pravne podlage, kljub
^^niu pa sta se resorno mini-
strstvo in slovenska vlada od-
ločila, da krajevni uradi veči-
noma ostanejo in še naprej
opravljajo nekatere naloge, ne
morejo pa več voditi celotnih
upravnih postopkov.
Delovni čas krajevnih ura-
dov so določili na podlagi ka-
drovskih možnosti posamezne
upravne enote. Zaradi omeje-
nih proračunskih sredstev je
slovenska vlada sprejela sklep
o prepovedi zaposlovanja v
upravi, kar pomeni, da mora
načelnica konjiške upravne
enote zagotavljati delovanje
krajevnih uradov glede na ka-
drovske možnosti. Spremem-
ba delovnega časa in povečanje
skupnega števila uradnih ur bi
pomenila potrebo po zaposli-
tvi novega delavca, kar pa tre-
nutno ni mogoče.	NLG
Bo pivovarna prevzela
laški vodovodi?
Pivovarna Laško ponuja rešitev za sanacijo loške komunale - S podpisom koncesijske
pogodbe bi občina na leto pridobila najmanj 23 milijonov tolarjev
Pivovarna Laško je prejš-
nji mesec predlagala občin-
ski upravi Laško, naj ji pode-
li koncesijo za upravljanje
javnih vodovodov in javne
kanalizacije na območju ce-
lotne občine. Če bodo občin-
ski organi sprejeli predlog
pivovarne, dokončno odloči-
tev o podelitvi koncesije naj
bi včeraj sprejel občinski
svet, bi laška komunala, ki
jo že dlje časa pestijo velike
izgube, ostala brez pomem-
bnega dela svoje dejavnosti.
Razlogov za takšno odloči-
tev pivovarne, ki je marsikoga
presenetila, mnogim pa se zdi
samoumevna, je več. Kot naj-
večji odjemalec vode v občini,
ima pivovarna od leta 1994
sklenjeno s komunalo poseb-
no pogodbo o dobavi vode, ki
ni časovno omejena, določeno
pa ima izhodiščno ceno vode,
ki se vsako leto usklajuje z
aneksom. Zaradi takšnega po-
sebnega statusa so se v zad-
njem času pojavila namigova-
nja, češ da pivovarna premalo
plačuje za vodo in da je to
vzrok za izgube v komunal-
nem podjetju, kar pa v pivo-
varni odločno zavračajo. Zato,
ker so v preteklih letih vložili
v obnovo in izgradnjo vodo-
vodnega omrežja, kl služi tudi
ostahm porabnikom, preko
7,5 milijona mark, poleg tega
pa tudi ugotavljajo, da ima
vodovod Laško, na katerega je
priključena pivovarna, dobi-
ček, lani je, na primer, znašal
16 milijonov tolarjev, izguba
pa nastaja na ostalih vodovo-
dih. Ob tem pa v, pivovarni
močno dvomijo v resničnost
podatkov in stroškov, ki jih za
področje vodovodne oskrbe
prikazuje komunala. Med
drugim naj bi bilo sporno tudi
število delavcev, ki po zatrje-
vanju komunale delajo na vo-
dovodu.
V pivovarni so prepričani,
da s prevzemom vodovoda in
kanalizacije še zdaleč ne bi
rešili trenutno največjega
problema laške občine, to je
izgubarske komunale, zato
predlagajo temeljit sanacijski
program za ostala področja
komunalnih dejavnosti ali pa
privatizacijo njenih posamez-
nih delov. Če bo občina pode-
lila pivovarni koncesijo, bi po-
godba pričela veljati 1. januar-
ja 1998 in bi trajala deset let,
nato pa bi se lahko podaljševa-
la. Pivovarna bi prevzela vzdr-
ževanje vseh javnih vodovo-
dov, ne le laškega, prevzela pa
bi tudi vse delavce, ki delajo
na tem področju. In kaj bi s
koncesijsko pogodbo dobila
občina? Od vseh ostalih po-
rabnikov vode bi pobirala vo-
darino in s tem na leto prido-
bila okrog 23 milijonov tolar-
jev. Poleg tega bi se rešila tudi
vseh stroškov za vodovod, saj
bi pivovarna skrbela tako za
enostavno kot razširjeno re-
produkcijo.
L, .......JANJA INTIHAR
Samo lani je Pivovarna
Laško porabila preko milijon
kubičnih metrov vode, za ka-
tero je plačala komunali 47,8
milijona tolarjev. Za kanalš-
čino je plačala 4,6 milijona
tolarjev. V pivovarni ugotav-
ljajo, da je kljub uradni za-
mrznitvi cen, njihovo plačilo
za vodo v zadnjih letih real-
no poraslo. Lani kar za 35
odstotkov v primerjavi z le-
tom 1995.
Q I	GOSPODARSTVO

Bodo v
Štorah spet
delali?
Konec minulega tedna so
se v javnosti pojavile dokaj
presenetljive informacije,
da je prišlo do razdružitve
Metala Ravne in Jekla Što-
re, štorski livarji naj bi do-
bili novega direktorja, z de-
lom pa naj bi pričeli v tem
tednu.
Družbo Jeklo Štore so z
velikimi finančnimi bremeni
pripojili ravenskemu Metalu
leta 1995. Združitev naj bi
bila bolj politične kot stro-
kovne narave. Dosedanji di-
rektor Jekla Štore Marjan
Mačkošek je ob zaključku
redakcije povedal samo to,
da se stvari v Štorah rešujejo
zelo hitro, resnično pa naj bi
v tem tednu ponovno začeli s
proizvodnjo v okviru novega
podjetja, ki je bilo v začetku
tedna še v ustanavljanju. Vo-
denje novega podjetja je
prevzel dosedanji predsed-
nik uprave Metala Ravne
Vinko Pogačnik. Novo štor-
sko podjetje bo imelo predvi-
doma veččlansko upravo,
član uprave naj bi bil po neu-
radnih informacija tudi Mar-
jan Mačkošek. Zaenkrat še ni
bilo mogoče dobiti informa-
cij o številu delavcev v no-
vem podjetju.
IJB
Ne izgubljajmo obstoječih
delovnih mest
V Gorenju letos zaposlili 300 delavcev - Pred zaključkom lastninskega preoblikovanja v delniško družbo
v velenjskem Gorenju, dru-
gem največjem slovenskem
izvozniku, so razmeroma za-
dovoljni z lanskimi poslovni-
mi rezultati. Ker se je upeha-
na mati Evropa, kot v svojem
slikovitem žargonu pravi prvi
mož Gorenja Jože Stanič, ko-
nec lanskega leta vsaj za silo
izvila iz recesije, dobro kažejo
tudi letošnji polletni rezultati.
Kot gospodarstvenik pa Stanič
ne razume države, ki ji očita,
da se ji bo njena indolentnost
slej ko prej maščevala s propa-
dom posameznih gospodar-
skih panog.
mmrnmmmmmmmmmmmmmm
Lanski poslovni rezultati,
lastninjenje in načrti - to so bile
teme ponedeljkove novinarske
konference v Gorenju. Sodelo-
vali so predsednik začasne
uprave Jože Stanič, član zača-
sne uprave za področje ekono-
mike in financ Borut Meh ter
vodja projekta lastninskega
preoblikovanja Gorenja Silva
Globačnik. Novinarsko konfe-
renco je vodil Vojko Zupane,
po upokojitvi Marjana Lipovš-
ka zadolžen za stike z javnost-
mi v Gorenju.
Lanske poslovne rezultate v
Gorenju ocenjujejo kot zado-
voljive. Skupina Gorenje, ki
predstavlja 40 kapitalsko pove-
zanih družb, ključno vlogo v
tej skupini ima bela tehnika, ki
je lani realizirala 86,5 odstotka
prihodkov, je imela lani 1,53
mio DEM nekonsolidiranega
prometa. Konsolidirani promet
je znašal 824 mio DEM in je bil
za 2 odstotka večji kot leta
1995. V Skupini Gorenje je us-
tvarjenega 3,5 mio DEM dobič-
ka, kar je 45 odstotkov več kot
leto pred tem, skupno pa je
Skupina Gorenje zaposlovala
konec lanskega leta 6.480 de-
lavcev. Doseženi letni promet
na zaposlenega je bil 127.160
DEM, dodana vrednost pa sko-
raj 29.000 DEM in je za 9,6
odstotka večja kot leta 1995.
Lansko leto je po oceni vodil-
nih zaznamovala recesija, ki se
je začela že leta 1995 in je
trajala vse do konca lanskega
leta. Ta gospodarski cikel se je
najbolj odrazil v Nemčiji, kjer
od skupne evropske prodaje
približno 55 milijonov velikih
gospodinjskih aparatov proda-
jo 17 milijonov aparatov. Gore-
nje proda na nemškem tržišču
približno 30 odstotkov svoje
proizvodnje.
Jože Stanič je v pogovoru z
novinarji opozoril, da bi bili
lanski rezultati poslovanja veli-
ko ugodnejši, če ne bi država
vodila tako ortodoksne tečajne
politike. »Čeprav nam tržni de-
lež v Sloveniji narašča, v Gore-
nju v dnevu in pol naredimo
toliko aparatov, kot jih kupijo
domači potrošniki. Mi moramo
izvažati, tečaj tolarja pa direkt-
no vpliva na rezultat. Če bi
država hotela, ima na voljo kup
prefinjenih metod za spodbudo
gospodarstvu. Država ne bi
smela dovoliti uničevanja de-
lovnih mest, ki jih že imamo in
ne bi smela dopustiti propada
določenih gospodarskih panog.
Letos smo zaposlili 300 ljudi,
ničesar nismo na račun teh de-
lovnih mest prosili države, toda
zaradi sedanje politike države v
tujini nismo več konkurenčni.
Če bi vire financiranja iskali v
Sloveniji, bi poslovali z negativ-
nim rezultatom, kajti domače
obrestne mere te resnično do-
tolčejo,« je menil Stanič.
Gorenje vsako leto investira
25 do 30 mio DEM v nove
tehnologije, izdelke in tržišča.
Avgusta bodo tržišču ponudili
pralne stroje nove generacije
Simple&Logical, kar ne po-
meni le blagovne znamke,
temveč tudi način dela in raz-
mišljanja v podjetju. Gorenje
Orodjarna je postala stalen
dobavitelj orodij za avtomo-
bilsko industrijo, v Gorenju
Indop uspešno prodajajo stroj
za brušenje smuči na smučiš-
čih. Gorenje Trgovina postaja
najpomembnejši prodajalec
traktorjev v Sloveniji, zelo us-
pešno prodajajo tudi avtomo-
bile Hyundai na Hrvaškem.
Gorenje bo v prihodnje svoje
tržne aktivnosti razen na obsto-
ječih tržiščih naravnalo tudi na
republike nekdanje Jugoslavije
in države bivše Vzhodne Evro-
pe. Cilj tega uspešnega velenj-
skega giganta pa je, da do leta
2000 preseže milijardo DEM
konsolidiranega prometa, kar
bi jih po oceni Boruta Meha
uvrstilo med prvih 30 družb na
območju centralne Evrope.
IREM JELEN BAŠA
Letošnji polletni rezultati
kažejo, da so v Skupini Gore-
nje v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem prihodke
povečali za 12,8 odstotka, v
prvih šestih mesecih pa so
izdelali 900 tisoč velikih gos-
podinjskih aparatov.
NOVO NA BORZI
Tečaji rastejo
Piše: DARJA OROŽIM
Prejšnji četrtek, 10. julija, je
imela Banka Slovenije drugo
dražbo ponudbe za odkup de-
viz s pravico. Na dražbi sta
sodelovali dve banki, ki sta
licitirali tečaj 92,36 SIT/DEM.
Banka Slovenije bo z valuto
15. julija odkupila od sodelu-
jočih bank ponujene devize.
Podjetniški tečaji za DEM bo-
do v prihodnjem mesecu torej
spet višji. Tudi srednji tečaj
Banke Slovenije se je z dnem
27.6. ponovno začel dvigati.
Tečaji na blagovni borzi so se
v petek, ll.julija, rahlo znižali
glede na prejšnje dneve. Tako je
podjetniški tečaj za DEM z za-
padlostjo september 94,25 SIT/
DEM, z zapadlostjo december
96,28 SIT/DEM in z zapadlostjo
marca 1998 97,40 SIT/DEM.
Septembrska pogodba USD/
DEM je bila med najbolj pro-
metnimi pogodbami. Poravnal-
na cena marke glede na dolar je
nekoliko zrasla glede na prejš-
nji dan. Trgovali so tudi s ter-
minskimi pogodbami na delni-
ce s septembrsko zapadlostjo in
sicer: SKB banke (2750 SIT),
delnicami Krke (24.100 SIT),
Leka (35.000 SIT) in BTG
(13.400 SIT).
Prejšnji teden je bil promet
z vrednostnimi papirji še ved-
no soliden, vendar so bili teča-
ji manj živahni kot teden po-
prej. Nekateri tečaji so se v
začetku tedna obrnili navz-
dol. Tako smo lahko prejšnjo
sredo kupili delnice Petrola
tudi po 18.110 SIT, delnice Le-
ka po. ceni 30.000 SIT ter naj-
bolj prometne delnice na OTC
trgu po 20.000 SIT. Proti kon-
cu tedna so se tečaji ponovno
dvignili, ta teden pa se rast
tečajev nadaljuje. Rast delnic
naj bi bila podkrepljena z na-
kupi tujih investitorjev. Indeks
delnic se je dvignila do 1.470
SIT. Zaradi rasti tečaja DEM je
pričelo zmanjkovati obveznic
z valutno klavzulo po nizkih
tečajih. Do kam bodo prišli
tečaji delnic in tečaj marke, je
težko napovedati.
Na sedežu družbe lahko
prodate večino delnic, ki ste
jih pridobili z vpisom certifi-
kata v podjetja, ki so se lastni-
nila s pomočjo javne prodaje.
To so predvsem delnice serije
G. Naj navedemo le nekaj tak-
šnih družb: Alpos Šentjur,
Cinkarna Celje, Gorenje Vele-
nje. Kot novost smo uvedli od-
kup delnic serij B in D za tiste
družbe, ki so svoje delnice
vpisale v centralni register
KDD.
Seveda še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telekom Slovenije.
Prisilna poravnava
bolje kot stečaj
Minuli teden se je sestal
nadzorni svet delniške druž-
be Lip Pohištvo Slovenske Ko-
njice in potrdil poslovni sana-
cijski načrt, ki ga je pripravil
direktor Adolf Klokočovnik.
Lip Pohištvo sodi po številu
zaposlenih med največja ko-
njiška podjetja, sedanji direk-
tor Adolf Klokočovnik je vodil-
no mesto prevzel maja, potem
ko je nadzorni svet delniške
družbe razrešil dotedanjega di-
rektorja. Izguba v podjetju se
je kopičila od leta 1993, Wjuč-
na problema sta bila po oceni
vodstva tudi preveliko število
zaposlenih in zadolženost
podjetja. Lip Pohištvo je moč-
no zadolžen pri Banki Celje in
Komercialni banki Triglav v
stečaju. Obresti do Banke Celje
se po informacijah vodstva po-
ravnavajo, dolg do KBT stoji.
Vsi krediti'so zavarovani s hi-
potekami. Poleg tega pa je v
podjetju po oceni vodstva nuj-
na izločitev nekaterih dejavno-
sti oziroma reorganiziranje v
samostojna podjetja.
Člani nadzornega sveta so se
tokrat odločili za kljub vsemu
boljšo varianto, to je prisilna
poravnava, najslabša možnost
bi bila uvedba stečajnega po-
stopka. Po besedah Klokočov-
nika sanacija zajema pred-
vsem reprogramiranje obvez-
nosti ter program reševanja
presežnih delavcev. Od skup-
no 369 zaposlenih je po mne-
nju vodstva Lipa preveč prib-
ližno 100 delavcev. Število za-
poslenih bodo po pogovorih s
predstavniki sindikata in zavo-
da za zaposlovanje zmanjšali
na minimalni obseg predvido-
ma septembra. Nekaj delavcev
nameravajo prezaposliti v nova
podjetja, ki jih nameravajo ob-
likovati iz nekaterih obratov.
Vodstvo podjetja se bo pogo-
varjalo tudi z upniki o možno-
stih za delni odpis dolgov.
IJB
BAROMETER
Agencija odobrilq
1411 programov
Agencija za prestrukturi.
ranje in privatizacijo je dg
prejšnjega tedna, odobrila
1411 programov lastninske-
ga preoblikovanja, pri fg.
mer je drugo soglasje dobilo
1047 podjetij. Drugo soglas-
je k lastninskemu preobii-
kovanju so z našega območ-
ja prejeli v podjetju Zlati
grič iz Slovenskih Konjic.
Novosti pri
poslovanju z žiro
računi
v SKB banki so za samo-
stojne podjetnike posamez-
nike uvedli okvirni kredit na
žiro računu. Gre za obliko
kratkoročnega kreditiranja
do največ 50 odstotkov od
povprečnega trimesečnega
priliva oziroma do največ
4.000.000 tolarjev za dobo
do 6 mesecev. Obrestna me-'
ra za okvirni kredit na žiro
računu samostojnih podjet-
nikov je 11 odstotkov. Stroš-
ki za sklenitev pogodbe so
10 tisoč tolarjev.
Dolgoročna
stanovanjska
posojila
Upravni odbor Stanovanj-
skega sklada Republike Slo-
venije je v torek razpisal dol-
goročna stanovanjska poso-
jila za mlade pare in mlade
družine. Po tem razpisu bo-
do razdeljena proračunska
sredstva, ki bodo določena
za dokapitalizacijo sklada v
predvideni višini 1,5 milijar-
de tolarjev. Od tega je 1,3
milijarde tolarjev namenje-
nih nakupu stanovanj, 200
milijonov pa za rekonstruk-
cije. Tokratna posojila bodo
namenjena mladim parom in
mladim družinam z enim ali
dvema otrokoma, ki še niso
dobili ugodnega stanovanj-
skega kredita in prvič rešuje-
jo stanovanjsko vprašanje.
Sklad bo vloge zbiral od 1.
do 10. septembra.
Trezorji za shranjevanje dragocenosti
žalska Hmezad banka je kupila stavbo med trgovino Astra in tako imenovanim oficirskin
blokom v Miklošičevi ulici, v teh prostorih pa so pred dnevi odprli vrata svoje celjsk«
agencije.
Banka Hmezad oziroma Agencija Celje je doslej poslovala v bližnjih prostorih Kmetijski
zadruge Celje. Za lastne in sodobno opremljene prostore so se odločili zato, da bodo lahk«
strankam še bolj kvalitetno ponujali svoje storitve. Posebnost in novost celjske agencije s(
trezorji za shranjevanje dragocenosti in pomembnih listin, ki jih poslej lahko najamejo občani
Doslej je Banka Hmezad takšne storitve lahko ponudila le v Žalcu.
UB, Foto: GREGOR KATK
Gorenje je formalno vklju-
čilo program lastninskega
preoblikovanja, izvedli so jav-
no prodajo, Gorenje delniška
družba ima preko 25 tisoč last-
nikov. Po pridobitvi drugega
soglasja agencije bo sklicana
ustanovna skupščina in izvr-
šen vpis v sodni register, po
besedah Silve Globačnik se bo
to zgodilo predvidoma jeseni.
1. SNOPIČ
INTERVJU	I D
Neslavni rekorderji
Število brezposelnih v Sloveniji pada, na Celjskem pa smo konec aprila zabeležili rekordnih 15.105 brezposelnih ljudi
»če smo v preteklih letih lahko ocenjeva-
li, da celjska regija pokriva približno 10-
odstotno populacijo slovenskih brezposel-
nih oseb, sedaj rešujemo težave za več kot
12 odstotkov brezposelnih v Sloveniji. Stop-
nja relativne brezposelnosti je v celjski re-
giji za približno 3 odstotke večja kot v
Sloveniji in je presegla 17 odstotkov.« To so
nedvomno skrb vzbujajoči podatki, ki jih je
v pogovoru nanizal vršilec dolžnosti direk-
torja Republiškega zavoda za zaposlovanje
Območne enote Celje Uroš Pešec.
Kritično na račun
stečajev
v celjski regiji je bilo lani 56, letos že 15
stečajev, na zavodu lahko pričakujete de-
lavce iz Zlatarne, kritične so razmere v
štorskem Jeklu... Najbrž ni pretirana ocena,
da je celjska območna enota zavoda za
zaposlovanje v tem trenutku najbolj obre-
menjena enota v slovenskem prostoru?
Situacija na trgu dela v celjski regiji je v
letošnjem letu res izredno kritična. V letoš-
njem polletju prvič beležimo preko 15 tisoč
brezposelnih, kar je več kot v letih 1993 in
1994, ko je bilo v Sloveniji največ brezposel-
nih. Konec aprila smo zabeležili rekordnih
15.105 brezposelnih oseb. Medtem ko se v
republiki v letošnjem letu število brezposel-
nih zmanjšuje iz meseca v mesec, je v celjski
regiji brezposelnost naraščala vse do meseca
maja, ko se je ustavila na številu 14.987. Kljub
temu, da se je število potreb po delavcih
zmanjšalo za 21,6 odstotka v primerjavi z
enakim lanskim obdobjem, smo uspeli zapo-
sliti 2.393 ljudi, kar je za 13 odstotkov več kot
lani. Toda prilivi v brezposelnost, ti so za 9,2
odstotka večji kot lani, na katere vplivajo
predvsem stečaji, so preveliki, da bi lahko
trend naraščanja brezposelnosti korenito obr-
nili.
Od vseh brezposelnih jih 35,4 odstotka
oziroma 4.719 prejema denarno nadomesti-
lo, denarno pomoč dobiva 601 brezposeln.
V primerjavi z decembrom 1996 beležijo v
območni enoti 24,7 odstotno povečanje pre-
jemnikov denarnih nadomestil, v Sloveniji
le 6,6 odstotno povečanje.
Glede na gospodarske razmere se bodo
razmere verjetno še zaostrovale. Približno
koliko ljudi se bo po vaši oceni v naslednjih
mesecih še znašlo na zavodu za zaposlova-
nje?
Dogajanje na našem področju je vedno tako
dinamično, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo.
Možno je, da se bo na zavodu letos pojavilo še
preko tisoč ljudi in to predvsem na račun
stečajev. Ravno stečaji so tisti, ki na Celjskem
močno povečujejo brezposelnost. Tudi v
strukturi imamo v primerjavi s Slovenijo večji
delež stečajnikov. Nadaljnja razlika med celj-
skim področjem in Slovenijo je ta, da imamo
bistveno slabšo izobrazbeno strukturo med
brezposelnimi, saj je dobra polovica brezpo-
selnih brez vsake izobrazbe.
Siva ekonomija in
brezposelnost
Za Slovenijo velja ocena, da je realna
brezposelnost kljub vsemu nekoliko nižja
l^ot jo prikazujejo uradni podatki in to na
račun sive ekonomije. Kaj pa na Celjskem?
Siva ekonomija ni samo slovenski problem,
nadzor nad njo ni stvar zavoda za zaposlova-
nje temveč inšpekcij dela. Siva ekonomija
Vsekakor obstoja, menim pa, da je ne bi smeli
reševati na strani brezposelnih temveč je tre-
ba mehanizme poiskati na strani delodajalca.
Na primer z ustrezno davčno politiko in olaj-
Wami.
So ljudje zaradi dokazane sive ekonomije
kdaj izgubili denarno nadomestilo?
Uroš Pešec je mesto vršilca dolžnosti direktor-
ja Republiškega zavoda za zaposlovanje Ob-
močne enote Celje prevzel marca letos. Pred
tem je bil v zavodu vodja oddelka za analiti-
ka in informatiko. Sicer pa si je na svoji
dosedanji delovni poti nabiral različne izkuš-
nje. Med drugim je bil zaposlen v nekdanjem
Zavodu za mednarodno znanstveno, tehnič-
no in kulturno sodelovanje v Ljubljani, kjer je
skrbel za tuje štipendiste, ki so študirali v
Sloveniji. Še pred tem je bil dve leti v Libiji,
tam je bil preko nekdanje JLA kot namestnik
organizacijske enote in prevajalec, njegovo
prvo delovno mesto pa je bilo mesto profesor-
ja na takratnem Pedagoškem šolskem centru
v Celju.
Mi smo že pred časom začeli s preverjanjem
evidenc. Lani smo konkretno iz evidence
brezposelnih zaradi različnih razlogov, med
drugim tudi neaktivnosti pri iskanju zaposli-
tve, črtali 3000 ljudi. Zaenkrat pa samo delo
na črno nima pravne podlage za odvzem
denarnega nadomestila.
Vodstvo območne enote bo danes javnosti
predstavilo tako imenovani Klub za iskanje
zaposlitve Celje. Klub deluje od lanskega
leta, vanj so vključeni brezposelni, ki se na
ta način učijo iskati zaposlitev, imajo mož-
nost navezovanja stikov preko telefona in
podobno. Klub deluje v sodelovanju s pod-
jetjem IRS, prvi rezultati pa so zelo ugodni.
Se še dogaja, da ljudje odklonijo ponuje-
no delo?
Pri nas na zavodu brezposelni večinoma
direktno ne odklanjajo dela, pač pa mogoče
najdejo druge poti, morda v dogovoru z delo-
dajalcem, da ne ustrezajo pogojem.
Ljudje čakajo na delo tudi po
pet let
Kakšna je trenutna struktura brezposel-
nih na Celjskem?
Imamo 22,1 odstotka trajnih presežkov,
15,4 odstotka je na našem območju stečajni-
kov, medtem ko se je na nivoju države na
račun stečajev znašlo na zavodu 12,6 odstot-
ka delavcev. Približno 16,5 odstotka pa so
iskalci prve zaposlitve. Po izobrazbeni struk-
turi imamo 51,5 odstotka ljudi praktično brez
vsake izobrazbe, v Sloveniji znaša delež teh
brezposelnih 47,6 odstotka. 27,9 odstotka ima
tretjo ali četrto stopnjo, 17,6 odstotka peto
stopnjo izobrazbe, 2 odstotka ljudi ima šesto
in en odstotek ljudi sedmo stopnjo izobrazbe.
Med brezposelnimi je nekaj več moških kot
žensk. Glede na strukturo po čakalni dobi pa
se srečujemo z naslednjimi številkami: nad 5
let čaka na zaposlitev približno 9 odstotkov
ljudi, 3 do 5 let dobrih 16 odstotkov, 2 do 3
leta skoraj 9 odstotkov, 1 do 2 leti 21 odstot-
kov, 6 do 12 mesecev čaka 19 odstotkov in do
6 mesecev 25,5 odstotka brezposelnih.
Kdo v tej strukturi najlažje dobi zaposli-
tev?
Možnosti za zaposlitev so odvisne od po-
treb po delavcih, te nam v letošnjem letu
padajo. Največ povpraševanja je po delavcih v
gradbeništvu. Težko je reči, vse je odvisno od
dinamike dela, časa in tudi aktivnosti brezpo-
selnih.
Kaj svetujete delavcem, ko se podjetje
znajde v stečajnem postopku?
Stvari so zakonsko določene, ljudje se mo-
rajo v 30 dneh prijaviti na zavodu, prinesti je
treba sklep o prenehanju delovnega razmerja,
iz katerega se vidi, da mu delovno razmerje ni
prenehalo po lastni krivdi. Običajno se v
podjetju, kjer pride do stečaja, povežemo s
kadrovsko službo in formalnosti uredimo
skupinsko.
Ukinjanje programov javnih
del
Kakšna je trenutna višina denarnega na-
domestila?
Nadomestilo je odvisno od povprečnega
mesečnega dohodka v zadnjih treh mesecih.
Višina povprečnega denarnega nadomestila
znaša 56.544 tolarjev bruto, s tem da je
nadomestilo na Celjskem za 1600 tolarjev
nižje kot v Sloveniji. Čas prejemanja nadome-
stila pa je odvisen od delovne dobe, največ
lahko ljudje prejemajo denarno nadomestilo 2
leti.
Kako je z zagotavljanjem denarja, boste
tudi v prihodnje redno izplačevali denarna
nadomestila?
Zaenkrat izplačujemo denarna nadomestila
in štipendije redno, to področje v letošnjem
letu ostaja prioriteta. So pa razmere kritične
na programih aktivne politike zaposlovanja.
Zaradi začasnega financiranja iz proračuna
oziroma nesprejetja proračuna za letos je bilo
izvajanje programov aktivne politike zaposlo-
vanja okrnjeno že v prvem polletju in tudi do
konca leta nimamo prostih finančnih sredstev
za te namene. Pripravili smo minimalni racio-
nalni načrt, po njem predvidevamo, da bomo
v drugem polletju ukinili 28 programov javnih
del, predvsem s področja komunalnega ureja-
nja okolja. Na minimalno število bomo skrčili
tudi število udeležencev v ostalih programih.
S tem bomo število vključenih v javna dela do
konca oktobra postopoma zmanjševali iz 376
vključenih na 145 ljudi. Ostalih programov
aktivne politike v naslednjih mesecih ne bo-
mo izvajali, kar pomeni, da delodajalci ne
bodo mogli uveljavljati refundacij za novoza-
poslene delavce, da ne bo samozaposlovanja,
izvajali bomo le še subvencije za delodajalce.
Celju manjka znanja
Jeseni menda lahko pričakujemo drugač-
no zakonodajo, kakšne bodo novosti?
Zakonodajo usklajujejo socialni partnerji,
glavna usmeritev nove zakonodaje bo v tem,
da se bo poskušalo še bolj poudariti aktivno
vlogo in človekovo odgovornost za njegovo
lastno zaposlitev.
Stopnja relativne brezposelnosti je po po-
sameznih upravnih enotah različna. V
Šentjurju znaša 24,2 odstotka, v Laškem
18,3, v Žalcu 17,4, v Slovenskih Konjicah
16,7, v Šmarju pri Jelšah 16,6 in v Celju 16,5
odstotka.
Zakaj menite, so razmere ravno na Celj-
skem tako kritične?
Celjska regija ima svojo zgodovino in svojo
industrijsko strukturo. Na določene stvari re-
gija sploh nima vpliva, ker se rešujejo na
državnem nivoju, to velja na primer za žele-
zarstvo. Po drugi strani se mi zdi, da v Celju
manjka znanja. Kapital je sicer pomemben,
ampak poleg kapitala znamo premalo uveljav-
ljati vlogo človeka. Ljudje in njihovo znanje
na vseh področjih je tisto, kar lahko prispeva
k nadaljnjemu razvoju.
Koliko brezposelnih ljudi bomo imeli po
vaši oceni na Celjskem ob koncu letošnjega
leta?
Zaradi stečajev in zaradi pomanjkarija de-
narja, zaradi česar bo posredovanje v zaposli-
tev preko programov letos za vsaj 30 odstot-
kov manjše me ne bo čudilo, če se bomo letos
soočili s številko 16.000 brezposelnih oseb.
IRENA JELEN BAŠA
Stečajni upravitelj
Hohnjec
v minulem tednu se je uresničil najbolj
črn scenarij, ki so ga nekateri delavci že
dolgo časa napovedovali. Celjsko sodišče je
sprejelo sklep o uvedbi stečajnega postopka
v Zlatarni Celje. Za stečajnega upravitelja je
bil določen Zlatko Hohnjec.	IJB
Miroteks zapušča Center interspar
Celjsko zasebno podjetje Miroteks je pred kratkim odprlo novo prodajalno v Cankarjevi
ulici. Istočasno so zaprli prodajalno v Gosposki ulici, predvidoma do konca julija pa bodo v
nove prostore preselili tudi svojo dejavnost iz Centra Interspar.
Kot je povedal lastnik in direktor Miroteksa Roman Gracer so se za novo prodajalno v mestu
odločili zato, ker bi radi oživili staro mestno jedro in ponudbo še bolj približali svoji strukturi
kupcev. Predvsem pa so z novimi in lepo urejenimi prostori pridobili bistveno več prodajnih
površin, saj so imeli v Gosposki ulici na voljo samo 30 kvadratnih metrov, v Cankarjevi ulici pa
obsegajo prodajne površine 130 kvadratnih metrov. Prostore so v Miroteksu, kjer letno izdelajo
milijon komadov perila, vzeli v najem in jih temeljito obnovili ter uredili trgovino z verjetno najbolj
celovito izbiro perila, brisač, kopalk in podobnih artiklov v Celju. IJB,Foto: GREGOR KATIČ

□
NASI KRAJI IN UUDJE
iimmm
Makarena med čolni
V Velenju uspešno izvedli 10. svetovno prvenstvo v razredu M
v velenjskem Turistično
rekreacijskem centru Jezero
so že tretjič zapored pripra-
vili tekmovanje svetovnega
obsega z modeli motornih
čolnov. Po uspešni izvedbi
evropskega in svetovnega pr-
venstva v FSR, je svetovno
združenje Naviga letos zau-
palo Velenjčanom organiza-
cijo 10. svetovnega prvens-
tva v razredu M.
Spisek prijavljenih je bil si-
cer nekoliko krajši, vendar pa
je skoraj vsak tekmovalec na-
stopil v večih kategorijah. Ta-
ko se je v 34 kategorijah po-
merilo več kot 300 čolnov,
skupno pa so v Velenju gostili
več kot 400 udeležencev iz 13
držav. Vsi, od tekmovalcev do
drugih gostov, so pohvalili iz-
jemno dobro organizacijo.
Med tekmovalci je največ pri-
pomb letelo na slabo vreme,
predvsem petkovo neurje, saj
jih je v kampu kar precej na-
močilo, kljub temu pa so vse
tekme v natrpanem urniku
uspeli pravočasno dokončati.
»Tekmovalni pogoji so včasih
kar precej velika loterija, saj na
čas vožnje precej vplivajo valo-
vi. Drugače na celotno izvedbo
tekmovanj nimam pripomb. Še
celo več, zdi se mi, da Velenjča-
ni to znajo boljše kot marsikje
drugod po svetu,« je povedal
slovenski reprezentant Miha
Holc, ki si je v Velenju priboril
srebrno kolajno.
Svetovno prvenstvo je bilo
posebno doživetje tudi za 15-
člansko delegacijo s Kitajske,
tekmovalce pa so med drugim
obiskali rojaki iz ljubljanskega
veleposlaništva. Kitajcem se je
menda zdelo najbolj imenitno
to, da jih niso prepustili sa-
mim sebi, temveč so poskrbeli
za ogled slovenskih naravnih
znamenitosti in jih ne nazad-
nje učili plesati makareno.
»Iz prejšnjih tekmovanj ima-
mo kar precej izkušenj, letos
pa smo si zadali nalogo, da bo
svetovno prvenstvo še boljše,
tako na športni ravni kot v
tekmovalnem vzdušju. Pred-
vsem smo se trudili, da smo
na prvenstvo pripeljali kar
največ dobre volje. Po odzivih
in komentarjih sodeč, so nam
načrti dobro uspeli,« je menil
predsednik organizacijskega
korniteja dr. Milan Medved.
In kakor je bilo slišati, v sve-
tovnem združenju Naviga že
računajo na prihodnja prvens-
tva ■ na Turistično rekreacij-
skem centru Jezero.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: GREGOR KATIC
Kateri bo na koncu prvi?
Poletje s klubom študentov
Klub študentov celjske regije organizira vrsto poletnih
potovanj za mlade po izredno ugodnih cenah.
Ponujajo 12-dnevne počitnice na Kreti za 539 DEM, 12-
dnevne počitnice na losu za 490 DEM ter potovanje po Grčiji,
kjer za 22 dni plačate le 797 DEM. Odpotujete lahko tudi na^
tritedensko potovanje v Turčijo. Za podrobnejše informacije se
lahko zglasite na sedežu Kluba študentov celjske regije na'
Miklošičevi 1 v Celju.
Letos so celjski študenti izdali tudi dve številki študentskega
časopisa Celjski akademski cajtng (CAC), ki je nastal kot projekt,
v prihodnjem letu pa želijo, da bi izhajal redno. Pred kratkim so
organizirali tudi ročk koncert Rocksplozija, kjer so poleg manj
znanih celjskih skupin nastopili tudi KUT Gas.	L.M.
Starovaščani Starovaščanom
Na prireditvenem prostoru
ob Domu krajanov Stara vas
bo v soboto, 26. julija, že
tradicionalno srečanje Sta-
rovaščani Starovaščanom.
Z letošnjim srečanjem bodo v
tem delu mesta Velenje obeleži-
li zaključek urejanja in funkcio-
nalnega usposabljanja Doma
krajanov Stara vas. S tem so
ustvarjeni pogoji, da še bolj za-
živijo različne dejavnosti, ki za-
nimajo krajane in krajanke Sta-
re vasi, organizirati pa bo mo-
goče še več prireditev, ki privab-
ljajo v Dom krajanov Stara vas
tudi druge Velenjčane in prebi-
valce Šaleške doline.
Starovaščani bodo iz za-
kladnice starih ljudskih običa-
jev predstavili belokranjsko
jurjevanje. Letos pa so že pri-
pravili odmevno razstavo Ka-
ko so kuhale naše mame in
stare mame, ter likovno delav-
nico Belokranjske pisanice.
Na tokratnem srečanju se
bodo spomnih najstarejših
krajank in krajanov Stare vasi,
podelili priznanja sodelujo-
čim na razstavi ter organizirali
Starovaške karaoke za mlade
in stare. Avdicija za nastop na
karaokah bo v sredo, 23. juli-
ja, ob 19. uri v Domu krajanov
Stara vas.	M.L.
Hmeljišča napada rdeči pajek
Med najbolj nevarnimi škodljivci, ki napadajo hmeljske nasade, je rdeči pajek ali listna
pršica, ki lahko napravi veliko škode.
Ker so bile v prejšnjem tednu za njegov razvoj zelo ugodne razmere, to je visoke temperature
zraka, se je pojavil v večini nasadov v Savinjski dolini. Inštitut za hmeljarstvo iz Žalca, ki
nadzoruje hmelišča, je zato takoj odredil ustrezno škropljenje. Kot je povedal Roman Mimik,
vodja Hmezadove poslovne enote Kmetijstva Žalec v Šempetru, imajo v tej enoti 120 ha hmeljišč,
ki jih že škropijo proti rdečemu pajku, delo pa bodo končali v teh dneh. Hmeljišča, ki jih je v
Savinjski dolini okrog 1800 ha, napovedujejo za sedaj srednje dobro letino.	T. T.
Špargiji tudi pri nas
v četrtek, 10. julija, so
imeli na Srednji vrtnarski,
kmetijski, gospodinjski šoli
Celje, dan odprtih vrat vrt-
nin. Predstavili so delo v le-
tošnjem letu na njihovi vrt-
narski postaji, ter njihove
nove ugotovitve.
V okviru te šole že pet let
deluje vrtnarska postaja, ki je
ena od petih v Sloveniji. Ostale
so še na kmetijski šoli v Novem
mestu, v Novi Gorici, KZ Agraria
Koper in Logarovci v Prekmurju.
Delujeta še dva vrtnarska centra.
Kmetijski inštitut Slovenije in
Biotehnična fakulteta v Ljublja-
ni. Glavni namen teh vrtnarskih
postaj je preizkušanje novih sort
vrtnin glede na posamezno mi-
kroklimo. Njihovi izsledki so na-
menjeni predvsem področnim
pospeševalcem, pridelovalcem
vrtnin in vrtičkarjem. Izsledke
vsako leto zberejo in izdajo
skupno publikacijo.
Letos so vzgajali čebulo, pa-
radižnik, papriko, zgodnje ze-
lje, visok fižol, kumare in ki-
tajski kapus, kot novost pa so
v letošnjem letu uvedli tudi
šparglje, za katere je do sedaj
veljalo mnenje, da ne morejo
uspevati v kontinentalni kli-
mi. Vendar ni tako. Špargiji ne
zahtevajo mile klime, ampak
so zahtevni predvsem glede
tal in lepo uspevajo tudi v
celinskih kUmatskih pogojih.
Vrtnarska postaja je dopolnil-
na dejavnost na šoli, kjer imajo
učenci in učitelji možnost, da si
z raziskovanjem nadgradijo
svoje znanje. Učenci pa večkrat
o poizkusih izdelajo seminar-
ske naloge, ki jim močno olajša-
jo zaključne izpite. Vrtnarsko
postajo vodi vodja praktičnega
pouka na šoli Štefanija Kos Zi-
dar, pomagata pa ji še Alenka
Anderluh in Romana Špes.
PRIMOŽ POKLIC
t. SNOPIČ
REPORTAŽA
Pivo-cvetje
1997
Po grlih 130 tisoč obiskovalcev je v petih dneh steklo 105 tisoč litrov laškega piva
vprašanje, kam greš
danes, je bilo konec mi-
nulega tedna za vsake-
ga petnajstega Slovenca
povsem odveč, saj je bil
odgovor vedno enak: »V
Laško, na pivo in zaba-
vo.« Začelo se je 9. juli-
ja zvečer z neuničljivi-
nil Dublinersi, ki kot ti-
pični Irci zelo dobro ve-
do, da sta dobro pivo in
dobra pesem neločljiva,
končalo pa v nedeljo,
13. julija, z veliko para-
do in revijo godb na pi-
hala.
Vmes pa je bilo drenja-
nje po laških ulicah od
šanka do šanka, od ene
glasbene skupine do dru-
ge. Laščani so bili zopet
dobri gostitelji, ker pa ne
želijo, da bi imeli ljudje
njihovo prireditev, ki jo
pripravljajo že triintride-
set let, za navadno veseli-
'co, pa čeprav ta hip naj-
večjo tako v Sloveniji kot
tudi izven meja, so poleg
piva, hrane in glasbe po-
nudili svojim gostom še
marsikaj drugega. Na og-
led so postavili karikature
o pivu in ljubezni, razsta-
vili so cvetje, gobe, ptice,
febele in ročna dela, lju-
bitelji starega pa so lahko
uživali ob pogledu na do-
brote iz krušne peči.
JANJA INTIHAR
^^ Foto: GREGOR KATIČ
Zadnji dan Piva in cvetja se je pričel s kmečko ohcetjo na
graščinskem dvorišču. Pred množico svatov sta se po rečiško
vzela Irena Goter in Mitja Vrbovšek z Reke pri Laškem. Vse je
bilo tako kot včasih in ponekod tudi še danes. Pred odhodom k
poroki je mati vedno blagoslovila nevesto.
V soboto, na najbolj nori noči, se je v Laškem zbralo okrog 64 tisoč ljudi. Čez dan so v nebo gledali
organizatorji in upali, da se nad mestom ne bo zbralo preveč črnih oblakov, ob 22. uri pa so se
proti zvezdam zazrle prav vse oči. Ognjemet z gradu Tabor in s Krištofa je bil zopet veličasten,
temno senco nanj je vrgla le ena od raket, ki je, namesto da bi eksplodirala na nebu, padla skozi
streho hotela Hum v eno izmed sob. Nastalo je za okrog 200 tisoč tolarjev škode, ranjen pa ni bil
nihče. Bilo je le nekaj prestrašenih.
^^ez pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin ne bi bilo pravega Piva in cvetja. Vsi se ustavijo, ko gredo mimo, jih z veseljem
^^Sledajo in jim prisluhnejo ter seveda nagradijo z bogatim aplavzom. Letos so po laških ulicah poleg domačinov igrali še
godbeniki iz Zidanega Mosta, Vrbovca in Opatije.
Tudi to je Pivo in cvetje. Je bila vzrok za utrujenost poletna
vročina ali morda prevelika količina popitega piva? Obisko-
valci Laškega so v petih dneh popili 1.050 hektolitrov piva,
natočenega v 210 tisoč pollitrskih vrčkov. Se vam zdi številka
velika? Toliko piva napolnijo v pivovarni v manj kot treh urah.

N^C
10
NASI KRAJI IN UUDJE
m\iim
življenje v starem mlinu
Tudi brez vode in elektrike v hiši se da preživeti
Ob tihem potoku Bistrica v
dolini Prevorja se med drev-
jem in grmovjem skriva
majhna hišica, ki nudi zave-
tišče 90-letni Kristini Kozole.
Še pred desetletji se je od tod
razlegalo ropotanje mlinskih
koles in človeško govorjenje.
Danes je slišati le še žvrgole-
nje ptic in šum vode, med te
glasove pa se mešajo počasni
Kristinini koraki.
Pogled na pridelkov poln in
cvetoč vrt pove, da tu še ni
ugasnilo življenje. Nekdo še
živi v tem mlinu. Med vrati
stoji, drobna, rahlo upognjena
ženska, ki radovedno zre v na-
ključnega obiskovalca. Kristina
Kozole se je rodila 12. junija
1907 na Lopaci na Prevorju. Že
kot otrok je morala pomagati
pri težkih opravilih na kmetiji.
Ker je bila navajena delati, ji
potem ni bilo težko, ko je mo-
rala sama preživljati družino.
Pred 67 leti se je omožila z
Alojzem Romihom, s katerim
sta kupila mlin, ki mu je pripa-
dalo tudi nekaj zemlje. Mletje
žita je prinašalo premalo za-
služka, da bi lahko poravnala
dolgove, in zato se je Alojz po
osmih mesecih zakona odpravil
na delo v Francijo. Od tam je še
nekaj let pošiljal denar, kmalu
pa se je za njim izgubila vsaka
sled. Med tem je Kristina povila
v plenice prvo hčer Miciko, ki ni
nikoli videla svojega očeta.
»Tako ge je zgodilo, da sem
sama vodila delo v mlinu. Toda
od tega je bilo premalo denar-
ja, zato sem pogosto odhajala
na delo k okoliškim kmetom,«
se Kristina spominja nekdanjih
časov. »Po nekaj letih sameva-
nja sem spoznala Krajnčevega
Loj za, s katerim bi se poročila,
če bi ne bila uradno še poroče-
na. Iz te ljubezni se je rodila
hčerka Anica. Lojz je moral
kmalu na delo v Maribor, od
koder je pošiljal denar. Tudi ko
se je poročil z drugo žensko, je
skrbel za Anico, ki je k njemu
pogosto hodila na počitnice.«
Začela se je druga svetovna
vojna in Nemci so požgali
mlin. Kristina je ostala z dve-
ma otrokoma brez strehe nad
glavo, zavetje pa je našla pri
sosedih in doma na Lopaci. Po
vojfii je nad požganim mlinom
postavila nov dom, pri čemer
je pomagala tudi država. Spet
je zapel mlin in življenje je
teklo naprej.
»35 let je minilo, od kar
sem zaradi pomanjkanja vo-
de mlin zaprla. Da mi ne bi
bilo treba hoditi spet na delo
h kmetom, sem se omožila z
Janezom Kozoletom, ki je
imel visoko pokojnino. Po
dveh letih strahu pred pija-
nim moškim sem se vrnila v
svoj skromen dom,« je delčke
preteklosti razkrila čila 90-
letnica.
Čeprav je ostala sama, saj
sta si hčerki med tem že ustva-
rili svoj dom, je srečna, da
zadnjih trideset let živi v miru.
»Kolikor zmorem, pridelam
doma na vrtu, pri čemer mi
pomagajo sosedje in hčerke.
Za borih dvajset tisočakov na
mesec se pač ne da vsega ku-
piti,« pravi Kristina.
Kaj šele, da bi napeljala
elektriko in vodo v hišo. »Elek-
trike niti ne pogrešam, saj
grem spat s kurami, zjutraj pa
vstajam s soncem. Zelo sem
hvaležna sosedam, ki mi nosi-
jo vodo v kuhinjo in živila iz
trgovine ter pri meni tudi po-
sedijo. Še pred letom sem vse
to sama zmogla, po operaciji
mrene na očeh pa sem oslabe-
la,« je povedala Kristina, ki je
vesela, da ji po operaciji oči
dobro služijo.
Najbolj se veseli obiskoi
hčera in vnukinj z družinami
pa še eno željo ima: »Ko bij
še enkrat lahko šla na Lopaa
in v cerkev sv. Ane!«
ALEKSANDRA MAČEI
Med drevjem in cvetjem stoji skromen Kristinin dom.
Kristina še pri devetdesetih sama čisti stanovanje.
Prijetno s
koristnim
čas počitnic je in čas za
vsemogoče aktivnosti.
Mnoge so zgolj zabavne in
sproščujoče, nekaj pa je tu-
di takih, v katerih je mogo-
če prijetno združiti s ko-
ristnim, uporabnim, prak-
tičnim. Na primer tečaj ši-
vanja in krojenja. Takšen
počitniški program za dija-
ke in študente je pripravila
zasebna šola z imenom Es-
tera, ki ima prostore na
Gosposki ulici 4 v Celju.
Letošnja moda za mlade je s
svojimi preprostimi linijami
sploh prikladna za samostoj-
no krojenje in šivanje. In tako
si je mogoče kar doma, v dne-
vu ali dveh, sešiti dolgo krilo,
tuniko, mehko padajoče hlače
in še kaj. Takšen izdelek je
tudi mnogo cenejši od kuplje-
nega v trgovini in prav takšen
je, kot smo si ga sami zamislili
ali si ga izbrali v modni reviji.
Začetni tečaj za šolsko mladi-
no v zasebni šoli Estera traja
osem dni po 4 šolske ure.
Žal je danes tudi mnogo
mladih in odraslih oseb, ki
so ostali brez zaposlitve, ki
so na čakanju in ki v nedo-
gled pišejo prošnje za zapo-
slitev. Estera je za takšne pri-
pravila začetne in nadaljeval-
ne tečaje za odrasle, pa tečaj
strojnega vezenja in poseben
tečaj za tiste, ki v šivanju in
krojenju niso več začetniki.
Ti se bodo v desetih dneh
(po 4 ure) naučili zašiti jak-
no ali cel kostim.
Informacije v zvezi s tečaji
je mogoče dobiti v Gosposki
4/1 ali na tel. št. (063) 441-
164 (trgovina Lango v Gos-
poski ulici).	M.A.
Nova maša v Vojnilcu
Pred kratkim je študij teo-
logije zaključil Jože Lipov-
šek iz Razgorc. Kakor je v
navadi, je kmalu zatem bral
novo mašo, domači pa so mu
ob pomoči krajanov pripra-
vili večjo slovesnost.
Priprave na to slovesnost so
terjale precej truda in požrtvo-
valnega dela krajanov ter žup-
nika Antona Pergerja, saj so
morali prenoviti župnijsko
cerkev, ki bo avgusta slavila
100-letnico. Za svečano prilož-
nost so v pražnja oblačila ode-
li tudi novomašnikov dom,
domačijo Mihelovih v Razgor-
cah, domači gasilci pa so kraj
okrasili z mlaji. Ubrano so za-
peli pevci cerkvenega zbora, z
recitacijami pa so program po-
pestrili Katja Čater, Milena
Jurgec in Karli Brezovšek.
V Vojniku se je med pritrka-
vanje zvonov, ki so zapeli pod
spretno roko Fanca Ofentavš-
ka, mešalo igranje domače
godbe, pri kateri je več let
sodeloval tudi novomašnik Jo-
že. Pri izvedbi cerkvenega
programa je sodeloval študent
teologije Matej Jakopič, slove-
snost pa je polepšala velika
množica zbranih krajanov. Po
obredu so pred cerkvijo zbra-
ni množici ponudili tudi peci-
vo, ki so ga spekle krajanke
pod vodstvom Vide Podergajs
in ob pomoči Karitas Celje.
Slovesnost so zaključili v ga-
silskem domu na Ljubečni,
kjer so za pogostitev približno
400 gostov poskrbeli Prekorš-
kovi.	S. L.
V Vojniku se je ob novomašniku zbralo veliko ljudi.
Gasilska šola na Pohorju
v Dominikovem domu na Pohorju je bilo pred kratkim zelo živahno, saj so mladi gasil«
Gasilskega društva Šentjur organizirali že peto šolo v naravi.
Mladi so se usposabljali v gasilski taktiki, prvi pomoči, spoznali so nevarnosti požarov in zaščitr
ukrepe, ob tem pa so se seznanjali z opremo za gašenje in reševanje. Največji poudarek so nameni
praktičnim vajam, saj se pionirji in mladinci že pripravljajo na občinsko gasilsko tekmovanje,
prostem času so se otroci ukvarjali s športom, v večernih urah so pripravljali ples in karaoke, mla(
gasilci pa se niso branili niti pospravljanja in pripravljanja obrokov.	L.N
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
»Mala novinarka«
z veliko dela
Nagrajenka DNS Diano Janežič o Rudarju, razglasni postaji in delu med rudarji
Letošnjo nagrado Društva
povinarjev Slovenije za ča-
snikarja v podjetju je preje-
la urednica Rudarja in raz-
glasne postaje v velenjskem
premogovniku Diana Jane-
lič-
»Verjetno se je komisiji naš
fasopis zdel najboljši, ven-
dar pa nagrada pripada
vsem, ki ustvarjamo časopis
in program,« zatrjuje Diana,
l(i ni le urednica Rudarja,
temveč je avtorica številnih
prispevkov, in hkrati precej .
aktivna v aktivu novinarjev v
podjetjih. »V Sloveniji izhaja
približno '60 podjetniških
glasil ali tiskovin. Verjetno je
lažje delati dober časopis, če
se profesionalno ukvarjaš sa-
mo s tem delom. Nekateri
delajo časopis poleg drugega
dela, kar je seveda malo tež-
je. No, v nekaterih podjetjih
se lahko pohvalijo tudi s pra-
vimi revijami. Spoznavam
pa, da v marsikaterem pod-
jetju klima ni najbolj naklo-
njena tovrstnim izdelkom,«
je opisala položaj časnikar-
jev v podjetjih urednica ru-
1 darskega glasila. »Pri nas ni
težav s pridobivanjem infor-
macij, na kogar koli sem se
obrnila, še nihče ni rekel
ne.«
Diana je po poklicu diplo-
mirana novinarka, v velenj-
skem rudniku pa dela že 12.
leto. »Rudar izhaja 31 let, naj-
prej je bilo glasilo podjetja,
potem glasilo občine Velenje
(kar ni čudno, saj je rudnik
že od nekda-j gibalo Velenja),
nato je iz tistega Rudarja zra-
sel Naš čas. V podjetju smo še
naprej izdajali svojega Rudar-
ja, ki ljudem prinaša različne
prispevke: od strokovnih
vprašanj in tem, raznih pogo-
vorov, predstavitev ljudi, so-
ciale, kulture, športa, zah-
val... Ko časopis izide, se v
uredniškem odboru dogovo-
rimo za nosilno temo v na-
slednji številki in jo poskuša-
110 predstaviti z več kotov.
Nekaj tem je predvidenih, ne-
kaj jih nastaja sproti,« je Ru-
(^arja predstavila Diana. Sicer
v rudniku po potrebi priprav-
ljajo Novice, namenjene zgolj
Zaposlenim, poleg tega pa iz-
'^ajajo še Sindikalne novice.
Brez cenzure
Razglasna postaja v rudni-
^^ je lani praznovala 20 let
^ela. Z delom je začel Anton
^ibarič, zadnjih deset let pa
program pripravljajo v zelo
^obro opremljenem studiu v
l^ovih Prelogah. »Ne vem, ko-
''1^0 podjetij se še lahko poh-
J^^li z razglasno postajo. Tri-
■^rat dnevno ob izmenah pri-
pravljamo polurno oddajo, ki
nato še ponovimo. Vedno
Jas sliši približno 3 tisoč Iju-
saj so zvočniki postavljeni
^ako, da ne motimo delovne-
ga procesa. Torej v gardero-
bah, delavnicah, kopalni-
cah... v glavnem pripravlja-
jo oddaje z gosti v studiu.
skrbimo za napovedi dogod-
kov, komentiramo športne
prispevke, nabere pa se tudi
precej različnih obvestil in
glasbe, zelo poslušane so če-
stitke... Skratka, smo skoraj
kot pravi radio in zaradi mno-
gih povratnih odzivov imamo
občutek, da je razglasna po-
staja v rudniku zelo posluša-
na,« se je »pohvalila« Diana.
Radijske oddaje in časopis
poleg urednice ustvarja še pet
sodelavcev, članke pa prispe-
vajo tudi drugi strokovni so-
delavci.
Nekateri pričakujejo, da so
tovarniška glasila bolj pod
udarom in da je v njih večkrat
prisotna cenzura. »Je razlika,
ali delaš v podjetju ali zunaj.
Končno sem članica kolekti-
va, ravno tako kot na primer
rudarji. Verjetno se zgodi, da
o svoji firmi ne pišem tako
kot drugi in mogoče sem celo
malo pristranska. Toda nikoli
doslej se še ni zgodilo, da bi
mi v vodstvu naročili, naj o
negativnih stvareh ne pišem.
So pa verjetno članki drugače
napisani, saj bolje poznam
stvari. Na primer glede izgu-
be: seveda pišem tudi o tem,
vendar pa je to tudi moja iz-
guba. Ni pa aferaštva ali kriti-
zerstva, saj ne bom pljuvala
po svoji firmi, ampak rešujem
stvari z drugega zornega ko-
ta,« je odnos znotraj podjetja
razložila Diana.
Sicer imajo v velenjskem
premogovniku na dveh me-
stih postavljene skrinjice, ka-
mor lahko zaposleni oddajo
svoja vprašanja, in Diana pra-
vi, da so odgovornega še zme-
raj terjali za odgovor. »V rud-
niku je med 4 tisoč zaposleni-
mi 240 žensk, kar za moje
delo ni nikaršna ovira. Delav-
ci sicer radi >pošinfajp<, toda
doslej nisem imela nikakr-
šnih težav.«
Dianino delo se včasih razli-
kuje od dela drugih novinar-
jev, saj podjetje predstavlja
navznoter in navzven, torej
poleg urejanja in pisanja član-
kov skrbi tudi za stike z jav-
nostjo. »Za druge medije pi-
šem članke ali pošiljam obve-
stila o dogajanjih v premogov-
niku. Sicer pa vidim, da večina
slovenskih novinarjev pokliče
tistega v rudniku, s katerim
želi govoriti,« pravi Diana.
»Poleg tega sodelujem v pro-
jektni skupini za celostno po-
dobo podjetja, ki ima kar pre-
cej dela. Skratka, kljub temu,
da sem v proizvodnem podjet-
ju, ne delam od 6. do 14. ure,
temveč večkrat popoldne in
tudi ob vikendih.«
Zato je seveda skoraj nera-
zumljivo, da v aktivu časni-
karjev v podjetjih sami sebi
pravijo »mgli novinarji«. »Kaj
pa vem, pri nas že kar krepko
delamo. Zdi se mi, da imajo v
podjetju radi, kar počnemo.
Če ne bi bilo tako, potem ne
bi imeli kaj objaviti oziroma o
čem pisati,« je zaključila Dia-
na Janežič.
URŠKA SELIŠNIK
Diana Janežič, nagrajenka DNS, v svojem delovnem okolju.
V SPOMIN
Prof. dr. Edvard Pohar
Pretekli mesec je ugasni-
lo življenje cenjenega in
priljubljenega prof. dr. Ed-
varda Peharja. Bil je znan
slovenski ortoped, redni
profesor na medicinski fa-
kulteti v Ljubljani, parti-
zanski zdravnik in učitelj
številnih generacij sloven-
skih fizioterapevtov.
Rodil se je 24. novembra
1912 i; Celovcu. Po prvi sve-
tovni vojni se je njegova
družina preselila na Go-
renjsko. Vpisal se je na me-
dicinsko fakulteto Ljublja-
ni, kasneje pa nadaljeval
študij na medicinski fakul-
teti v Zagrebu, kjer je pro-
moviral leta 1937. Leta
1950 je opravil specialistič-
ni izpit iz ortopedije. V le-
tih 1948 in 1949 je bil na
študijskem izpopolnjeva-
nju v Kanadi in Angliji.
Prof dr Edvard Pohar je
organiziral moderno reha-
bilitacijsko dejavnost v
zdravilišču Laško, kamor
je trideset let vestno priha-
jal vsako sredo in imel or-
dinacijo za bolnike, ki so
prihajali na zdravljenje iz
ortopedske klinike. Odklo-
nil pa tudi ni zdravniških
pregledov in nasvetov dru-
gim bolnikom iz vse Slove-
nije.
Vse povojne generacije
slovenskih medicincev in fi-
zioterapevtov se bomo prof
dr Edvarda Poharja spomi-
njale kot dobrega pedagoga
ter izrednega strokovnjaka
s smislom za humor in to-
plo človečnost. Še številnejši
pa so nešteti bolniki, kate-
rim je prof Pohar pomagal
do zdravja.
MAJDA ANŽIN
Rejnišlci piknik
Zadnjo soboto v juniju je
Center za socialno delo Laško
povabil rejence in rejnike s
člani njihovih družin na Ma-
rof - na jubilejni, peti piknik.
Proslavili so ga s torto, ki jo je
podarilo Zdravilišče Laško.
Že drugo leto so bili z nami
otroci iz programa učne po-
moči, ki ga CSD izvaja s po-
močjo prostovoljcev - dijakov
in študentov. Prijetno in razgi-
bano popoldne ob ribniku je
preživelo tudi nekaj staršev in
prostovoljcev. Očitno se na
pikniku počutimo vsi zelo pri-
jetno, saj se naše druženje ne
konča tako hitro.
Da smo potešili lakoto in že-
jo, se zabavali, igrali in pokaza-
li, kaj znamo in zmoremo, da
»najboljše nagradimo«, so nam
tudi letos pomagali posamez-
niki in podjetja iz Laškega.
Zahvaljujemo se Štefanu Gro-
sarju. Petru Hrastelju ml., Sto-
janu Zoru, Tonetu Vodišku, Ti-
ni Purnat, Zdenki Blagotinšek,
Simonu Šebezu, Daniju Med-
vedu, Ivani Martun, zakonce-
ma Vudrag, Slapšak s.p.. Pivo-
varni Laško, Izbiri, Kulturne-
mu centru. Kmetijski zadrugi,
Paronu, Zdravilišču Laško, Od-
delku za družbene dejavnosti
občine Laško in Vrtcu Laško.
Posebno pa se za delo in pro-
stor zahvaljujemo Ribiški dru-
žini Laško.	T. M.
Športne igre so prišle na vrsto, ko smo bili že siti sladkarij, ki so jih spet pripravile rejnice in
matere otrok.
Igle je ni strah
Lep zgled Rozike Kotnik
Rozika Kotnik z Otoka.
Ko je bila stara 18 let, so jo
sodelavke v Topru povabile
na njeno prvo krvodajalsko
akcijo. Rozika Kotnik, s celj-
skega Otoka, od takrat redno
daruje kri.
Doslej jo je darovala 52-krat,
le v času nosečnosti je preki-
nila. Največkrat je bila na kr-
vodajalskih akcijah v času, od-
kar je zaposlena v celjskem
PTT oziroma v današnjem Te-
lekomu. Igle je ni bilo nikoli
strah, niti prvič, ko je odšla na
akcijo iz Topra.
Rozika Kotnik ima štiri otro-
ke, zato si je pred leti dodatno
pomagala kot inkasantka za
zbiranje RTV naročnine. Po
njenem lepem zgledu se je za
darovanje krvi odločila tudi
hči Valerija, ki je študentka
sociologije. »Krvi doslej k sre-
či še nisem potrebovala, a ni-
koli ne veš,« pravi skrbna ma-
ma. »Darovala jo bom dokler
bo mogoče.« Lahko se zgodi,
da jo bo potreboval kdo od
njenih najdražjih, prijateljev,
sosedov ali znancev. Komu
vse je doslej pomagala s svo-
jim plemenitim dejanjem se-
veda ne more vedeti, morda je
bil med njimi tudi kdo od njih.
Ob skrbi za družino posku-
ša najti čas še za svoj priljub-
ljeni konjiček, za vezenje pr-
tov in prtičkov. Pa tudi cvetje
ima zelo rada, saj jo je mama
vedno učila, da v tistem do-
mu, kjer je prava ženska, ne
sme manjkati rož. »Rože so
znak pozornosti in ljubezni.«
Rozika Kotnik je premore veli-
ko, saj je darovanje krvi med
najplemenitejšimi dejanji, kar
jih zmore človek.
-..... BRANEJERANKO
Prikaz strojev za
obdelovanje zemlje in setev
Združenje za medseboj-
no pomoč - Strojni krožek
Savinjska dolina pripravlja
v soboto, 19. julija, v Arji
vasi (1 km od cestninske
postaje proti Velenju)
osrednji letni prikaz delo-
vanja strojev za obdelavo
tal in setev v Sloveniji.
Prikazane bodo štiri sku-
pine obdelave tal in setve:
strniščna obdelava tal (brez
pluga), rahljalniki z eno-
stavnimi sejalnicami za str-
niščne posevke, vrtavkaste
brane, preklopniki s sejalni-
co, podrahljalniki, sejalnice
za neposredno setev itd..
oranje z obračalnimi plugi,
dopolnilna obdelava in se-
tev v enem prehodu ter ne-
posredna setev koruze v
rastlinske ostanke. Poleg
prikaza obdelave tal si bo
možno ogledati tudi po-
nudbo strniščnih dosevkov
različnih semenarn ter
preizkusiti traktorske sede-
že in prikolice. Pri prikazu,
ki se bo pričel ob 9. uri, bo
sodelovalo več kot petnajst
proizvajalcev kmetijskih
strojev.
V primeru zelo slabega
vremena bo prikaz v nede-
ljo, 20. julija. T. TAVČAR
ffi	NAŠI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Strast do življenja in zdravje
Dr. Rosy Daniel je predstavila svoje izkušnje pri zdravljenju iz Centra za pomoč obolelim za rakom v Bristolu
Rosy Daniel, zdravnica splošne medicine,
je direktorica bristolskega Centra za pomoč
obolelim za rakom, v katerem zdravniki in
terapevti uporabljajo celostne metode zdrav-
ljenja. V centru, ki deluje od leta 1980 kot
dobrodelna ustanova predvsem s pomočjo
prostovoljnih denarnih prispevkov, vsako le-
to poišče pomoč več kot 1000 ljudi, obolelih
za rakom. Približno 5000 bolnikom svetuje-
jo prek telefona, prav tolikim odgovorijo na
pisma. Dr. Rosy Daniel je konec maja preda-
vala v Celju.
"vT	' ' -
V bristolskem ceniru spodbujajo ludi nasta-
janje skupin za samopomoč, v katere se lahko
vključijo oboleli za rakom. Takih skupin, ki
delujejo po vsej Angliji, je trenutno 27. V
Sloveniji imamo 3 skupine za samopomoč, in
sicer v Novi Gorici, kjer so na pobudo Darinke
Gomišček lani ustanovili Dar (Center za po-
moč obolelim za rakom), drugi dve skupini pa
delujeta v Jesenicah in Ljubljani. Četrto skupi-
no za samopomoč naj bi ustanovili na Celj-
skem. Namen teh skupin je, da bolnikom in
njihovim svojcem ponudijo čustveno oporo,
predvsem pa naj bi jim v individualnih in
skupinskih pogovorih pomagali pri osebni
preobrazbi in odločitvi, da odgovornost za
svoje zdravje in življenje vzamejo v svoje roke.
Darinka Gomišček, ki je tokrat v Slovenijo
povabila dr. Rosy Daniel, je ena izmed tistih, ki
jim je uspelo premagati raka. Konec maja je
minilo že 10 let od zanjo usodnega dne, ko je
izvedela, da ima melanom. Ozdravela je s
pomočjo celostnih metod zdravljenja. Spreme-
nila je način prehranjevanja in opravila 28-
dnevni post, redno izvajala vizualizacijo, ob
tem pa je odkrivala drug način življenja in se v
bolezni tudi precej notranje spremenila. Go-
miščkova je popoln primer tega, kar je dr.
Danielova skušala podrobneje osvetliti pri
obravnavi celostnega pristopa zdravljenja.
»V celostni medicini ustvarjamo zdravje sku-
paj z bolnikom, ne osredotočimo se na bole-
zen. Zdravnik je le bolnikov partner. Spodbuja
ga v boju z boleznijo, z njim aktivno sodeluje
in ga usmerja k tistim tehnikam zdravljenja, ki
mu lahko najbolj koristijo. Pacient nato izbere
tisti način zdravljenja, ki mu odgovarja. Ravno
bolnik je sam zase največji strokovnjak, ker o
sebi največ ve. Zdravnik mu ponudile ogleda-
lo, v katerem lahko bolje vidi svoje počutje,« je
dejala dr. Rosy Daniel in poudarila, kako po-
memben je človekov odnos do sebe, drugih,
predvsem pa do življenja. Ko začne pacient
dvigovati svojega duha, lahko vpliva tudi na
svoje počutje in ozdravitev. Njene izkušnje
kažejo, da sta odločilnega pomena pri ozdravi-
tvi bolnikovo stanje duha in njegova volja do
življenja. Nobeno zdravilo namreč ne deluje,
če človek v sebi nima volje do življenja in
borbeno naravnanega duha. »Če smo žalostni
in potrti, na ta način delujejo vse celice v
našem telesu,« meni Danielova. »Delitev telesa
na posamezne dele, ki jo uči medicina, je
umetna. Človekovo telo je povezano v celoto in
kot takšno tudi deluje. V proces zdravljenja
potemtakem lahko vključimo tudi um in du-
ha.«
V bristolskem centru obravnava obolele za
rakom holistični tim, ki ga sestavljajo zdravniki,
medicinske sestre, svetovalci, duhovni zdravi-
telj, terapevti shiatsa in akupunkture, ustvarjal-
ni terapevti (za glasbo, ples in umetnost) ter
strokovnjaki za prehrano. Za vsakega pacienta
oblikujejo individualen terapevtski program.
Učijo jih tehnik vizualizacije, katerih namen je,"
da bolniki vidijo sebe kot zdrave, srečne ljudi in
takšna sporočila pošiljajo v možgane. Prav tako
so pomembne tehnike sprostitve in meditacija
(umiritve uma) ter delo v skupini. Bolniki za(.
nejo govoriti o svojih težavah in sami pri sebj
oblikujejo nove cilje. Prebujajo željo po življf.
nju. Strokovnjaki za prehrano pa jih poučijo c
tem, kako koristno je uživanje sadja in zelenja,
ve. Raziskave namreč kažejo, da se zaradi preti
ranega uživanja mesa in maščob močno pove
čuje verjetnost obolevanja za rakom. Pacient
skuša doseči čim večje ravnovesje na vse^
omenjenih področjih, prav vsako prizadevanje
pa pomeni korak naprej v zdravljenju.
»Diagnoza rak je šokantna in človeka najpre
ohromi,« pravi dr. Danielova. »Vendar nikdar ni
prepozno za zdravljenje. Vsak bolnik pa naj
najprej prevzame odgovornost za svoje zdravje
in ne za svojo bolezen.«
..........._] KSENIJA LEKIČ
»Izjemno močna čustva, ki spremljajo člove-
ka ob življenjsko nevarni bolezni, ga potisne-
jo v mejno stanje, v katerem se zaznave in
vrednote povsem spremenijo. Ko nima ničesar
več, kar bi lahko izgubil, postane veliko
pogumnejši. Takrat lahko obrne bolezen sebi
v prid in se prične zdraviti,« pravi dr. Rosy
Daniel.
Grif • 12
Urednik revije Tadej Golob v
uvodniku primerja majhne in
usodne napake v alpinizmu z
majhnimi in velikimi napaka-
mi na drugih področjih življe-
nja, ki pa pogosto za krivce
nimajo hujših posledic.
Isti avtor je predstavil Meteoro
v Grčiji, ki so navpične in never-
jetno visoke skale, nekatere niso
nič drugega, kot okrogli skalni
bloki, nakopičeni drug na dru-
gem kot v stebru, po katerih se v
mokrem zares ne da plezati.
Urban Golob pa je temu dodal še
opis Talvvega, ene najtežjih sme-
ri v tem skalovju, zgodovino
samostanov, zgrajenih v tem
skalovju, in podatke o nastanku
teh zanimivih stolpov. Boris
Strmšek je opisal obisk podzem-
ne luknje, v Halozah, ki je za
marsikoga na neverjetnem kraju
in dostopna le vitkim fantom in
dekletom. Boris Čujič je v tej
številki Grifa predstavil prizade-
vanja peščice hrvaških alpini-
stov, ki žele vzpostaviti stik z
drugimi alpinističnimi velesila-
mi. Viki Grošel se je pogovarjal s
Stipetom Božičem, ki je sodelo-
val pri nekaterih naših alpinistič-
nih odpravah in je verjetno edini
človek na svetu, ki je kar trikrat
stal na kakem osemtisočaku s
filmsko kamero v roki. Suzana
Ivanovič opozarja na problem
lastninjenja v Triglavskem na-
rodnem parku in kot primer na-
vaja možnost, da bi za plezanje v
Triglavski severni steni morali
plačevati vstopnino. Uradni foto-
graf Grifa Matej Mejovšek raz-
mišlja o prostem solo plezanju v
najtežjih smereh. Imenuje ga
tekmovanje v pogumu. Če ima
plezalec nesrečo, bo v življenju
naredil le eno usodno napako.
Revija takega početja ne bo
ovenčala s slavo. Marjan Žiberna
opisuje treking na Škotskem, ki
ga je opravil v družbi z dekle-
tom. V feljtonu o slovenskem
osvajanju osemtisočakov pred-
stavljata Urban Golob v besedi
in Tone Škarja v sliki tokrat Eve-
rest, tretji vrh nad osem tisoč
metrov, na katerega so se povz-
peli slovenski plezalci. Simon
Slejko v dveh prispevkih pripo-
roča kvalitetno plezalno obutev
in drugo tehnično opremo. Neu-
morni pohodnik Dario Cortese
je opisal prečenje Zeleniških
špic v Savinjskih Alpah, Maja
Čonč pa plezališča pod Čelom
nad Bovcem. Vili Guček razmiš-
lja o ocenjevanju najtežjih ple-
zalnih smeri in njihovih realnih
vrednostih, kadar jih želimo pri-
merjati med seboj. V fotogaleriji
pa to pot zasledimo le posnetke
Urbana Goloba z vseh koncev
sveta.	CIRIL VELKOVRH
Sanacija planinskih
postojank
Na območju bodočega par-
ka Kamniško Savinjske Alpe
bodo do konca tega tisočletja
ekološko sanirali 31 planin-
skih postojank prve in druge
kategorije, so med drugim
povedali v torek na novinar-
ski konferenci v Domu pla-
nincev v Logarski dolini.
Tam se je minister za okolje
in prostor dr. Pavel Gantar
sestal z vodjem projekta za
sanacijo gorskih postojank
dipl. ing. Gottfriedom Stein-
bacherjem iz Avstrije in pred-
sednikom Planinske zveze
Slovenip Andrejem Drvar-
jem. Konferenco je vodila Ma-
teja Godejša.
Načrt za sanacijo, ki ga je v
preteklih dveh letih izdelala
Planinska zveza Slovenije, bo
finančno podprlo tudi avstrij-
sko ministrstvo. Njihova ko-
misija si bo v tem letu ogledala
planinske koče od Golice do
Pece in na podlagi dobljenega
poročila določila denarno vso-
to, ki jo bo prispevala za sana-
cijo.
S tem, ko bodo namestili
kanalizacijske čistilne napra-
ve in uredili suha stranišča,
bodo zmanjšali onesnaževa-
nje in porabo dragocene teko-
čine v gorah.
ALEKSANDRA MAČEK
Planinski koledarji
Slovenski alpinizem na velikem formatu
Na Zemlji je 14 osemtiso-
čakov. Vsi so na področju
Himalaje, ki si jo delijo Ne-
pal, Pakistan, Indija in Kitaj-
ska. Poleg teh pa je še vsaj
toliko stranskih osemtisoč-
metrskih vrhov. Anapurna
(8091 m) je prvi osemtiso-
čak, na katerega je stopila
človeška noga in to že leta
1950. Na Everest, najvišji vrh
sveta, so se alpinisti povzpeli
tri leta kasneje. Zadnjega
osemtisočaka so osvojili Ki-
tajci že leta 1970.
Od stranskih osemtisočakov
še ni osvojen le Lotse Ta (8426
m). Na teh najvišjh vrhovih
sveta je bilo doslej že skoraj
3000 pristopov, med katerimi
se je med 25 uspešnimi odpra-
vami povzpelo na vrhove že
39 Slovencev, od tega tudi dve
alpinistki, ki so stali že 67-krat
na najvišjih vrhovih sveta.
Največkrat sta bila na vrhovih
Viki Grošelj (desetkrat) in An-
drej Štremfelj (šestkrat). Ma-
kalu (8463 m) je bil prvi
osemtisočak, ki so ga že leta
1975 osvojili Slovenci. V dvaj-
setletni zgodovini slovenske-
ga himalajizma so se s temi
uspehi naši alpinisti uvrstili v
sam svetovni vrh.
Ti dogodki so dovolj velik
razlog za proslavljanje in obe-
leženje teh uspehov tudi z iz-
dajo velikega stenskega kole-
darja, posvečenega tem uspe-
hom. Njegov urednik Tone
Škarja, večkratni vodja naših
odprav v ta gorstva, ni le zbral
potrebna finančna sredstva,
pač pa tudi fotografije posa-
meznih udeležencev na teh
odpravah, ki so z dokumen-
tarnimi fotografijami predsta-
vili prizadevanja slovenskih
alpinistov na gori. Poleg lepih
posnetkov najvišjih vrhov na
svetu v soncu in megli ter
pokrajin pod njimi, niso po-
zabili na domačine pod vedno
zasneženimi osemtisočaki.
Posebna vrednost koledarja
pa je kronološki pregled slo-'
venskih osvajanj vseh 14
osemtisočakov v dvajsetletni
zgodovini naših prizadevanj v
Himalaji, ki ga je pripravil
Franci Savenc. Koledar je po
vseh kriterijih zelo reprezen-
tativen in s tem primeren za
.posebna novoletna darila,
Lahko pa je tudi okras v večjih
delovnih prostorih tistih ljudi
ki imajo radi gore.
Tone Škarja. načelnik Ko-
misije za odprave v tuja gors-
tva pri Planinski zvezi Slove-
nije, je pripravil še dva vsako-
letna koledarja v običajnem
formatu. Čisti dohodek od
njiju pa je namenjen financi-
ranju novih alpinističnih od-
prav v najvišja gorstva sveta,
Prvi od teh dveh nosi naslov
V objemu gora s fotografija
mi našega priznanega foto-
grafa Petra Janežiča. Vsaka
stran koledarja je opremljene
z veliko fotografijo z našli
najvišjih gora in dvema manj
šima, ki dopolnjujeta to vse
bino. Škoda le, da te niso i
istega predela. Koledarski de
pa ima poleg dovolj velikil
številk tudi nekaj prostora zi
zapis najnujnejših informaci
imetnika. Na kartonskem H
stu pa je še imenski koledar
ski del.
Tretji koledar z naslovon
Nazaj v planinski raj pa ji
fotografsko delo več sodelav
cev, med katerimi je urednil
sam prispeval največ. Tu s(
prvič na vsaki strani z en(
izjemo fotografije enega sa
mega avtorja, s čimer je bil'
laže dosežena usklajenos
posameznih slik, obenem p;
so se lahko avtorji predstavili
kot na razstavi. Na karton
skem listu so pojasnjene naj
pomembnejše značilnost
gorstva, ki so predstavljen
na vsakokratni ve4iki fotogra
fiji. Koledar je namenjen po
slovnežem, saj je v koledai
skem delu tudi stolpec z z:a
porednimi številkami tedno
v letu. Posebno kulturn
vrednost koledarja pa so vei
zi slovenskih pesnikov od Si
mona Gregorčiča, Otona Žu
pančiča, Simona Jenka, NeŽ
Maurer, Janka Glaserja i'
drugih.
' CIRIL VELKOVRl
PLANINSKI KOTIČEK
Izlet po Toffana d! rozes
Planinsko društvo Celje pripravlja od petka, 25. julija, do
nedelje, 27. julija, izlet po Dolomitih Tofana di rozes.
Odhod bo v petek ob 6. uri zjutraj z avtobusne postaje na
Glaziji. Po vožnji čez mejni prehod Rateče bo pot peljala najprej
v porečje Tilmenta, nato mimo porečja Piave, nato pa se bo
cesta začela vzpenjati na nov prelaz Kreuzbergpass, od koder se
bodo planinci peš podah do okrog dve uri oddaljene Bertijeve
koče, kjer bodo prenočili. Nato se bodo vso soboto seznanjali z
Dolomiti in nazadnje prenočili pod Dibonino kočo. V nedeljo
dopoldan bodo dosegli vrh Tofane di rozes, sestop pa bo po
običajni poti čez sedlo Fontana negra.
Prihod v Celje bo v poznih večernih urah. Prijave sprejemajo
v pisarni Planinskega društva Celje.	MM
1. SNOPIČ
NASI KRAJMN UUDJE	\ Q
Reke, jezera in bazeni
Voda v naravnih kopališčih ustrezna, urejenost slaba - Kopanje v zaprtih bazenih najbolj varno
2avod za zdravstveno vars-
tvo Celje je tako kot vsako leto
tudi letos opravil mikrobio-
loško in kemično analizo vod
tistih mestih vodotokov in
jgzer, ki jih ljudje najpogoste-
je izberejo za rekreacijsko ko-
panje. Rezultati so odraz tre-
nutnega stanja voda, saj bi'za
ustreznejšo oceno voda potre-
bovali večkratno analizo, kar
pa zaradi pomanjkanja denar-
ja ni mogoče, opozarja vodja
službe za higieno na celjskem
zavodu dr. Simona Renčelj
Rus.
Savinja je bolj cista
, Vzorce vode so odvzeli na
Savinji pri Kolenčevem jezu, pri
Delejevem jezu, v soteski Ljubi-
ja, Juvanju, Letušu in pri meh-
kem jezu v Celju, na Šmartin-
skem jezeru pri Ribiški koči in
pri brani, na Slivniškem jezeru
pri Ribiškem domu, na jezeru
Žovnek in na Velenjskem jezeru.
Vzorce vode so analizirali v
mikrobiološkem laboratoriju in
v laboratoriju za sanitarno ke-
mijo. Pri vrednotenju rezultatov
so upoštevali zahteve pravilni-
kov, ki veljajo za kopalne vode.
Rezultati so bili boljši kot v
enakem obdobju lani in bistve-
no boljši, kot v letih pred tem.
Na vseh odvzemnih mestih so
bili vzorci voda letos ustrezni
biološko, kemično pa je bilo
opaziti minimalno odstopanje
od veljavnih normativov pri
vzorcu vode iz Slivniškega jeze-
ra. Vzorci kopalne vode iz vodo-
toka Savinja so v primerjavi z
lani letos veliko ugodnejši, saj je
bila le polovica vzorcev bakte-
riološko oporečnih. Bakterio-
loško so neustrezni vzorci iz
soteske Ljubija, na obeh mestih
v Letušu in pri mehkem jezu v
Celju, voda pa je vsebovala
predvsem povečano število klic.
Pri kemičnih analizah pa je bil
neustrezen le vzorec iz mehke-
ga jezu, zaradi povišanje vseb-
nosti nitratov. Vse te vrednosti
se lahko ob znižanju vodostaja
zelo povečajo.
Urejenost icopališc
Urejenost naravnih kopališč
je še vedno neustrezna, pa naj
gre za varnost ali zagotavljanja
pogojev za osebno higieno.
Na večini mest, kjer išče užit-
ke v vodi največ ljudi, so oznake,
ki kopanje prepovedujejo.
Vsem, ki se kljub prepovedi od-
ločijo za kopanje, pa svetujejo,
da pri tem skrbno nadzorujejo
otroke in jih ne puščajo samih.
Ker je voda v bakteriološkem
smislu nezanesljiva, je mogoče,
da so v vodi prisotni virusi in
drugo povzročitelji nalezljivih
bolezni. Zato naj velja pravilo,
da vode ne pijemo ali je uporab-
ljamo za pripravo hrane, odsve-
tujejo tudi potapljanje in skaka-
nje v motno vodo. Po kopanju v
naravi pa se moramo ob vrnitvi
domov temeljito oprhati.
V baienih preveč
klora in sečnine
Na območju celjske regije je 7
kopališč s termalno vodo in 13
kopališč z navadno (vodovod-
no) vodo. Kvaliteta voda je dosti
boljša v zaprtih kopališčih, kar
je popolnoma razumljivo, saj so
ta kopališča veliko moderneje
urejena.
Na bakteriološko in kemič-
no kvaliteto voda v bazenih
močno vpliva tudi upošteva-
nje kopališkega reda (redno
prhanje pred kopanjem, upo-
raba sanitarnih prostorov),
saj z neupoštevanjem tega re-
da izničimo prizadevanja ko-
paliških delavcev.
Letos so odvzeli že 622 vzor-
cev kopalnih voda za mikrobio-
loško analizo in 481 vzorcev za
kemično analizo. Delež oporeč-
nih vzorcev pri mikrobiološki
analizi je bil 22 odstotkov, pri
kemični pa 50 odstotkov. Naj-
pogostejši razlog za bakterio-
loško oporečnost voda je v povi-
šanem številu bakterij v vodi,
kemično oporečnost pa povzro-
čijo neustrezne koncentracije
klora, ali povišana vsebina seč-
nine. V odprtih bazenih do se-
daj še niso vzeli dovolj vzorcev,
da bi lahko podali oceno kvali-
tete voda.
mmmmm PRIMOŽ POKLIČ
■■■Foto: TONE TAVČAR
Mladi ekologi ob Jernejčku
Ob ribniku Jernejček je pretekli teden taborilo štiriind-
vajset učencev osnovnih šol iz Zreč, Slovenskih Konjic in
Vitanja. To je bil prvi eko tabor na konjiškem območju.
Kljub ne prelepem vremenu so intenzivno spoznavaH
naravo. Razdeljeni so bili na štiri skupine in sicer ribiško,
gozdarsko, taborniško in ekološko-biološko. Namen tabora
je bil oživljanje ekološke zavesti in izobraževanje mladih v
ekološkem duhu. Učenci so na taboru spoznavali zdravilne
rastline, podrobno so proučili vode na tem območju, prouče-
vali bioindikacije lišajev na poti na Roglo in si ogledali
najbolje urejeno odlagališče odpadkov v Sloveniji, na Vrhni-
ki. V petek, zadnji dan tabora so izdali bilten.	P.P.
Prvi poslovni tehniki
v Pokrajinskem muzeju v Celju so podelili spričevala prvi generaciji poslovnih tehnikov
•la Celjskem.
Šolanje za ta poklic se odvija po programu podjetniško poslovanje na Srednji trgovski šoli Celje,
^ier so na svoje dijake upravičeno ponosni, saj so svoje delo zaključili z odličnim znanjem na
J^ključnih izpitih. Prednost njihovega poklica je prav gotovo v znanju treh tujih jezikov
^^ngleškega, nemškega in italijanskega), dobrem strokovnem znanju ekonomskih področij in
obvladanju različnih računalniških oblikovanj. Skoraj vsi dijaki bodo študij nadaljevali. MK
i NA DANAŠNJI DAN
1811 - Rodil se je britanski
pisatelj William Makepeace
Thackeray, ob Dickensu naj-
pomembnejši predstavnik an-
gleškega realizma in romano-
pisja viktorijanske dobe. Nje-
govo najbolj znano delo je Se-
menj ničevosti (umrl leta
1863).
1870 - Rodil se je slovenski
skladatelj, pianist in glasbeni
pedagog Josip Pavčič. Pisal je
zborovske, posvetne in cerk-
vene skladbe, samospeve in
klavirska dela. Posebno pri-
ljubljene so njegove skladbe
na besedila Župančičevega Ci-
cibana (umrl leta 1949).
1879 - Rodil se je slovenski
humoristični pisatelj Damir
Feigel, znan narodni in social-
ni delavec na Goriškem. Naj-
več uspeha je doživel s kratki-
mi humoreskami in satirami
(umrl leta 1959).
19. JULIJ
1834 - Rodil se je francoski
slikar, grafik in kipar Edgar
Hilair^ Germain Degas, eden
najizrazitejših predstavnikov
likovne umetnosti 19. stoletja.
Upodabljal je bežne, komaj
zaznavne kretnje in gibe ba-
letnih plesalk. Znane so tudi
njegove upodobitve dinamič-
nih prizorov s konjskih dirk
(umrl leta 1917).
1893 - Rodil se je ruski pe-
snik in satirik Vladimir Vladi-
mirovič Majakovski, vodja fu-
turistov. V svojih delih (Oblak
v hlačah, Na ves glas, VI. Le-
nin) je opeval dosežke revolu-
cije, bičal malomeščanstvo in
birokratizem in izražal vero v
človekovo osvoboditev (umrl
leta 1930).
1896 - Rodil se je angleški
pisatelj Archibald Joseph Cro-
nin, romantični idealist, ki je
opisoval življenje rudarjev in
angleškega srednjega razreda.
Njegova najbolj znana dela so
Zvezde gledajo z neba, Citade-
la in Ključ do kraljestva (umrl
leta 1981).
-2o7juiij
liiMiMTiii i' I ii .1 • • •' • r	u majju—t
1304 - Rodil se je italijanski
renesančni pesnik Francesco
Petrarca. Njegovo književno
delo je obsežno in raznovrst-
no. Velja za prvega evropske-
ga humanista, vnetega zbiral-
ca antičnih rokopisov, častilca
rimske zgodovine in kulture.
Za razvoj renesančne književ-
nosti je najpomembnejše nje-
govo delo Poezije (Canzonie-
re), zbirka 367 pesmi, od kate-
rih je večina* opevala ljubezen
do Laure (umrl leta 1374).
1944 - Skupina nemških ge-
neralov in politikov je pripravi-
la atentat na Hitlerja (v njego-
vem glavnem stanu v Rasten-
burgu je eksplodirala bomba),
ki pa ni uspel. Povračilni ukre-
pi so bili hudi; Hitler je dal
pobiti več kot 500 pučistov.
1969 - Ameriški astronavt
Neil Armstrong (roj. 1930) je
kot prvi človek stopil na Luno.
21. JULIJ
1893 - Rodil se je nemški
pisatelj Hans Fallada s pravim
imenom Rudolf Ditzen, pred-
stavnik t.i. »nove stvarnosti« .
Zaslovel je z romanom »Mali
človek, kaj zdaj«, v katerem
popisuje življenje brezposel-
nih v veliki gospodarski krizi.
Vsakdanje življenje malega
človeka, spopad z družbenimi
razmerami, ki ga utesnjujejo,
strankarske borbe, to so glav-
ne teme njegovih del. Med
Hitlerjevo vladavino so bila
njegova dela zaradi ostre kriti-
ke razmer in časa nezaželena
(umrl leta 1947).
22. JULIJ
365 pr. n. št. - Rodil se je
Aleksander Veliki Makedon-
ski, sin Filipa Makedonskega,
veliki politik in strateg, ki je iz
majhne Makedonije napravil
svetovno silo. V vsega trinaj-
stih letih vladavine je združil
Grke, porazil Perzljce in prišel
vse do Indije. Po njegovi smrti
leta 232 pr.n.št. so si častih-
lepni častniki med sabo razde-
lili ogromna prostranstva
Evrope in Azije, ki so jih po-
tem zavzeli rimski osvajalci.
Dediščina helenistične kultu-
re pa je na ozemljih, čez kate-
ra so korakale Aleksandrove
čete, ostala še stoletja.
1822 - Rodil se je avstrijski
naravoslovec in utemeljitelj
genetike Gregor Johann Men-
del, avguštinski opat v Brnu,
raziskoval je dedovanje, križal
razne sorte graha in fižola in
odkril zakonitosti dedovanja
enostavnih znakov, Mendlova
pravila, katerih pomen so
spoznali šele leta 1900 (umrl
leta 1884).
1942 - Nemški okupatorji so
v celjskem zaporu Stari pisker
ustrelili sto talcev, obtoženih
sodelovanja v osvobodilnem
gibanju.
ami&Kssmammmmmmm
1757 - V Neaplju je umrl
odličen italijanski skladatelj in
čembalist Domenico Scarlatti,
sin skladatelja Alessandra
Scarlattija (rojen leta 1685). S
svojim svobodnejšim pojmo-
vanjem melodične tematike je
utrl klavirski glasbi povsem
nova pota, zato ga upravičeno
štejemo kot začetnika moder-
ne klavirske igre in klasičnega
sonatnega stavka (555 eno-
stavčnih sonat).
1886 - Rodil se. je španski
esejist, pripovednik in pesnik
Salvador de Madariaga Royo,
"pomemben predstavnik špan-
ske literature v emigraciji.
Znan je bil tudi kot diplomat,
saj je bil v obdobju španske
republike njen poslanik v
Washingtonu in Parizu (umrl
leta 1978).
24. JULIJ
1783 - Rodil se je južnoame-
riški revolucionar in nacional-
ni voditelj Simon Bolivar, po
rodu Kreolec iz Caracasa. Bo-
jeval se je za neodvisnost
španskih kolonij in za njihov
svobodni narodni in državni
razvoj. V letih 1819-24 je osvo-
bodil Venezuelo, Ekvador, Ko-
lumbijo, Peru in po njem ime-
novano Bolivijo (umrl leta
1830).
1802 - Rodil se je francoski
pisatelj Alexander Dumas sta-
rejši, najbolj znan po pusto-
lovskih romanih Trije muške-
tirji in Grof Monte Cristo
(umrl leta 1870).
1842 - V Skaručni se je rodil
slovenski humorist, satirik in
ljudski pripovednik Jakob Ale-
šovec, izdajatelj humoristič-
nega lista Brencelj (umrl leta
lonn
Čebelji gaj v
Škalcah
v nedeljo, 13. julija, je Zve-
za čebelarskih društev Slo-
venske Konjice, ki združuje
90 članov (ti skrbijo za prib-
ližno 1700 panjev), priredila
okroglo mizo.
Na njej je veterinar Drago
Goručan čebelarjem iz Loč,
Slovenskih Konjic in Zreč pre-
daval o zdravstveni problema-
tiki čebel in o pravilnem rav-
nanju čebelarjev. Kasneje so
predstavili strokovno ekskur-
zijo v Italijo, ki bo predvidoma
v začetku avgusta. Spregovori-
li so tudi o delu zveze. Med
najbolj zanimivimi novostmi
je zamisel o čebeljem gaju, ki
ga nameravajo urediti v Škal-
cah pri Slovenskih Konjicah.
Del Škalc, kjer je sedaj močvir-
nato območje, želijo zasaditi z
medonosnimi rastlinami in ta-
ko pripraviti pašo za čebele.
Postavili bi tudi čebelnjak in
majhno prodajalno medenih
pridelkov.	P.P.
14
ŠPORT

Iz tretjega bobna
V torek žreb za evropske košarkarske pokale - Slovenija na 10. mestu, zato sta KS
' Polzela in Pivovarna Laško v tretji jakostni skupini
žreb za vse evropske po-
kale v košarki bo v torek v
Miinchnu, kjer bodo v bob-
nu tudi Kovinotehna Sa-
vinjska Polzela in Pivovar-
na Laško za Eurocup ter
ženska ekipa Ingrada za
pokal Ronchetti. V moški
konkurenci bo žreb dirigi-
ran, oba naša kluba pa sta
se znašla v tretji skupini.
»Pri FIBA smo ovrednotili
dosežke vseh klubov v zad-
njih treh sezonah in dobili
jakostno lestvico, ki je naj-
prej osnova za določanje na-
cionalnih kvot in nato tudi za
sistem žrebanja. Za evropski
pokal smo naredili pet ja-
kostnih skupin, v katere smo
uvrstili vseh 48 klubov,« je
sistem začel razlagati Albert
Schencking, ki je pri FIBA
zadolžen za vodenje evrop-
skih pokalov.
»V prvi so klubi iz držav,
ki so bile v bližnji preteklo-
sti najbolj uspešne v vseh
pokalih in bodo nosilci žre-
ba. Ker je v vsaki skupini po
osem klubov, bodo tudi iz
vsake naslednje v predtek-
movanju le po eno moštvo.
Izjema je le zadnja skupina,
iz katere bomo žrebali po
dva kluba,« je dodal eden
izmed štirih funkcionarjev,
ki so pri FIBA zadolženi za
tekmovanja.
Slovenija je v tretji skupini
in zato Polzelani ter Laščani
za nasprotnika ne morejo
dobiti klube iz Izraela, Litve
in Portugalske, ki imajo ena-
ko izhodišče. V predtekmo-
vanju bodo skupaj s po enim
moštvom iz prve, druge in
četrte skupine ter dve moštvi
iz zadnje, pete jakostne sku-
pine.
L skupina: Španija (Ju-
ventud, Caceras), Grčija (Pa-
nathinaikos, Apolon), Italija
(Cantu, Stefanel), F/ancija
(Asvel, Levaillos).
IL skupina: Turčija (Fe-
nerbahče, Tofas), Rusija (Av-
todorožnik Samara), Nemči-
ja (Bayer Leverkusen,
Rhondorfer), Hrvaška (Za-
greb, Zrinjevac).
in. skupina: Izrael (Ha-
poel Eilat, Maccabi Raana-
na), Slovenija (Polzela, Pivo-
varna Laško), Litva (Žalgiris,
Olimpas Plunge), Portugal-
ska (Oliveirense, Telecom
Lisboa).
IV.	skupina: Belgija (Su-
nair, Charleroi), Jugoslavija
(Beobanka, Železnik), Ukra-.
jina (Budivelnik, Moda
Odessa), Poljska (Slask, Ma-
zovvszanka).
V.	skupina: Anglija (Lon-
don Tovvers), Avstrija
(St.Polten), Bosna in Herce-
govina (Sloboda Dita), Bolga-
rija (Slavija Sofija), Ciper (Ke-
ravnos). Češka (USK Praga,
Icec Opava), Estonija (Kalev),
Finska (Torpan Poyat), Latvi-
ja (Broceni), Madžarska
(Honved), Makedonija (Go-
del Rabotnički, MZT Skopje).
Nizozemska (Den Bosch),
Slovaška (Slovakofarma Pezi-
nok). Švedska (Planja Lulea).
Oboji začnejo v
ponedeljek
Na Polzeli se bodo znova
zbrali v ponedeljek in po
uvodnih treningih bodo od
28. julija na prvih pripravah v
Ravnah. Nato bodo sledile pr-
ve tekme (natančen spored še
ni določen, lanske obiske pa
morata med drugim vrniti Gi-
bona in Zagreb) in sredi avgu-
sta turnir v Laškem.
V drugi polovici avgusta
bodo Savinjčani najprej na
novih pripravah v Postojni,
dogovorjeno je že tudi gosto-
vanje v Franciji s turnirjem
in še vsaj dvema tekmama. S
prihodom Jeklina je ekipa za
naslednjo sezono že sestav-
ljena, čeprav zadnje dni po-
tekajo pogajanja z občasnim
reprezentantom Horvatom.
Tudi v Laškem bodo s pri-
pravami za novo sezono zače-
li v ponedeljek. Del vadbe bo-
do opravili v svoji tradicional-
ni bazi v Mežici, prvo.tekmo
pa bodo odigrali 9. avgusta,
ko bo v Treh lilijah gostoval
nemški prvak Alba iz Berlina.
Njihov turnir Laško pivo bo
15. in 16.avgusta (Beopetrol,
Polzela, Icec Opava), nato bo-
do v Slovenskih Konjicah
med udeleženci Ikovega me-
moriala in zadnji avgustovski
teden na turneji po Jugoslavi-
ji. Večina prostih igralcev si je
že našla nove klube: Vujovič
se vrača v Tuzlo, Durnik in
Vajdič k Rudarju, Starovasnik
je posojen Hrastniku, za Jera-
sa se je najbolj konkretno za-
nimala Radovljica, Blagotin-
šek pa je najbližji prehodu
med trenerje.
ŽELJKO ZULE
Fenerbahče je lani gostoval na Polzeli in je znova med udeleženci evropskega pokala.
ŠPORTNIK MESECA ZA
ŠPORTNIKA LETA^
Po starem
Tudi tokrat je največ glasov zbral Gregor Cankar (11),
precej za njim sta Kragelj (6) in Ivančič (4). Pri športnicah je
bila najboljša Katarina Srebotnik (13) pred Valantovo (7) in
Emeršičevo (4), med ekipami so nogometaši Publikuma
dobili 22 glasov.
Minuli teden so bili v središču pozornosti atletinja Anja
Valant s srebrno kolajno na evropskem prvenstvo do 23 let
(med udeleženci sta bila tudi Alen Topolovčan in Jolanda
Steblovnik-Čeplak), nogometni vratar Luka Grešak in med
ekipami znova nogometaši Publikuma, ki so se tudi z drugega
gostovanja v pokalu Intertoto vrnili neporaženi.
Bacar v Comet?
Comet je v ponedeljek po-
daljšal pogodbo o pokrovi-
teljstvu nad košarkarji, ki se
je začelo že leta 1979, in Ko-
njičani so ob tej priložnosti
predstavili svoje načrte.
Pričakovanja so po nekaj
neuspešnih poskusih vrnitve
med najboljše umirjena in s
pomlajeno ekipo ter novim
trenerjem Brankom Presker-
jem (Slivnica) se v B ligi pri-
čakuje uvrstitev do 4. mesta.
Več bi bilo lahko dosegljivo v
primeru prihoda nekdanjega
reprezentanta Bačarja, žen-
ska ekipa pa brez Šporarjeve,
Račičeve in Grolegerjeve
vseeno upa na vrnitev v prvo
ligo.
Med ostalimi aktivnostmi
najbolj izstopa tradicionalni
poletni turnir, na katerem bo-
do od 8. do 10.avgusta igrali
Olimpija, Croatia osiguranje,
lanski evropski prvak Panathi-
naikos in Zrinjevac. Ikov me-
morial bo 24. in 25. avgusta,
med željami pa je tudi organi-
zacija vsaj ene kvalifikacijske
tekme za evropsko prvenstvo
moških.
Brez tujk?
Prav lahko se zgodi, da bo-
do košarkarice Ingrada v boj
za izgubljeno mesto prvih
spremljevalk nedosegljive
Ježice štartale brez tujk.
Ob prihodu reprezentantke
Jere Grobelnik predstavlja vr-
nitev Barbare Germ pomem-
bno okrepitev, tretja novinka
pa je branilka Urša Groleger.
Konjičanka naj bi poskušala
zapolniti praznino, ki^e nasta-
la po poškodbi Metke Obrtov-
nik, v zameno za njen prestop
pa bo Ingrad sosedam odsto-
pil dve igralki. Trener bo tudi
v naslednji sezoni Milan Ba-
stašič.
NA KRATKO
Mačkovci: tudi na peti dirki
državnega prvenstva v moto-
krosu do 250 ccm je zmagal
Sašo Kragelj (Banex) in v
skupnem seštevku prednost
povečal na že 55 točk.
Mozirje: v "osrednji točki
konjeniškega turnirja v pre-
skakovanju zaprek je v parkar-
ju MA-130 zmagal Smolnikar
(Krumperk) pred Čikom in
Pevcem (oba Velenje).
Celje: po ocenah kontro-
lorjev sta najboljša rokomet-
na sodnika minule sezone
Kalin in Korič iz Ljubljane.
Druga je dvojica Požežnik-
Repenšek (Celje/Rečica ob
Savinji), četrta Melanšek-Po-
valej (Velenje/Celje), sedma
Skubic-Tomič (Ljubljana/Ce-
lje) in deseta Kaučič-Jager
(oba Celje).
Litija: na odprtem teniškem
turnirju za konkurenco do 16.
leta sta zmagala prva nosilca
Gregor Privšek (Bum) in Nata-
lija Anderluh (Žalec).
Velenje: V ekipnem dvobo-
ju na 25 deskah je Šaleška
premagala Savinjsko s
145:127. (J.G.)
Poletje KO-NO-RO
Do septembra bodo v devetih slovenskih mestih rekrea-
tivna tekmovanja za mladino v košarkarskih trojkah,
malem nogometu na ogrado in rolanju.
Dogajanja bodo popestrili še programi mladih na rolerjih z
brezplačno izposojo rekvizitov ter modne revije. Poletje KO-
NO-RO bo v soboto v Velenju (prijave zbirajo v športnore-
kreacijskem zavodu) in naslednji teden - 26. julija - v Celju.
Prijavnine so 200 (rolanje), 5000 (košarka) in 800 tolarjev
(mali nogomet).
1. SNOPIČ
ŠPORT	I E
Za čast in slavo
Publikum najbolj uspešno slovensko moštvo v novejši zgodovini pokala Intertoto, čeprav igralci niso imeli
obljubljene nobene denarne nagrade - Remi v Zrenjaninu in kalvarija na poti
dudar je prvo sezono v pre-
ujjvljenem pokalu Intertoto
pgvojil le eno točko, Maribor
Ijoi štiri, Publikum letos pet
j0 je tako naše najbolj uspe-
j0O moštvo v četrtem evrop-
jlieDd pokalu. Uvod veliko
jj,eta, prav tako igra, toda ...
Kamberovič je podpisal tri-
letno predpogodbo za skorajš-
nji odhod na Poljsko, s priho-
(jom Somalie se zatika, okre-
pitev ne bo. »Klub je zadovo-
ljen, jaz sem - super zadovo-
ljen,« pravi Kamberovič, ki bo
fez nekaj dni odšel na Poljsko
na zdravniške poglede, ki so
zadnja ovira za podpis pogod-
be z Wielunskim. Zamenjava
v konici napada za prvega
strelca lige je torej nujno po-
trebna.
»Brazilci so pozimi obljubi-
I, da nam bodo posodili So-
malio. Vmes se je priključil
prvemu moštvu, trener kate-
gorično nasprotuje njegove-
mu odhodu, predsednik pa
želi držati besedo. Med evrop-
sko turnejo jih moram prepri-
fati v realizacijo dogovora,« je
informacijo o prvi »carioci« v
Slovenskem nogometu pred-
jstavii Tomaž Ambrožič, ki že
nekaj dni spremlja odpravo iz
Belo Horizonteja.
Okrepitve? »Ne, zdaj je pre-
pozno za večje spremembe.
Upravi sem že naročil naj usta-
vi morebitna pogajanja. V pr-
venstvo štartamo z igralskim
kadrom iz lanske sezone, z
notranjimi prerazporeditvami
smo naredili nekaj premikov in
predvsem pri telesni pripravi
imamo še veliko rezerv. V igri
je premalo šprintov, vendar
sem trdno prepričan, da bomo
^ boju za vrh lestvice enako-
vreden partner,« pravi trener
Stanko Poklepovič.
Tetris, karaoke.
Sobotno gostovanje v Zre-
njaninu se je pravzaprav zače-
lo na jugoslovanskem konzula-
tu v Gradcu. Poklepovič, Kam-
berovič in Hajdurovič niso do-
bili vstopnih viz, drugi poskus
je bil (navidez) uspešnejši.
»Dokumenti bodo čakali na
mejnem prehodu Batrovci,« se
je glasil odgovor, ki je prinesel
obilo nevšečnosti. Štiriurno ča-
kanje na julijskem soncu, ne-
šteto telefonskih klicev in ko je
potrpežljivost dotaknila spod-
njo mejo, je iz Beograda pokli-
cal predsednik Nogometne
zveze Jugoslavije Branko Bula-
tovič. Zadeva je bila »urejena«.
Pot je trajala polnih 14 ur
(mladinca Gobec in Sankovič
sta s kombijem potrebovala
polovico manj) in kilometri so
se ubijali na različne načine.
Najbolj priljubljena sprostitev
celjskih nogometašev so Ga-
me-boyi. Sešlar je z več kot
200.000 točkami še naprej
klubski rekorder v igranju te-
trisa, Šporar bi bil lahko vodil-
ni reporter lokalne televizije,
drugi zvezdnik novinarskih
karaok je bil Romih, ki je tudi
skrbel za filmsko ponudbo.
Sivko je prespal večino poti...
Proleter je bil vseh 90 minut
boljše moštvo, kar je brez ok-
levanja priznal tudi Poklepovi-
č. »Igrali smo na ničlo in zdr-
žali vse pritiske. Domači so
nenehno imeli prednost, ki je
zaradi naše dobre obrambe ni-
so realizirali. V nasprotnih na-
padih smo bili dovolj nevarni,
imeli še lepše priložnosti kot
Proleter in Kamberovič bi eno-
stavno moral »zabiti« gol. Z
borbenostjo smo osvojili toč-
ko, vsi igralci so veliko tekli in
prav z načinom igre sem naj-
bolj zadovoljen.«
V odsotnosti poškodovanih
■Štancarja in Cugmasa je bil levi
bok Publikuma zelo ranljiv (do
24. minute kar osem kotov za
Proleter), kmalu je zaradi moč-
nega udarca v nogo z igrišča
moral še Gobec, toda Sankovič
se je odlično znašel in bil eden
boljših. Po prikazanem je bil za
korak pred vsemi vratar Luka
Grešak, ki je samo v prvem
polčasu z domačimi napadalci
(Jovič, Mirosavljevič, Ivič) do-
bil dvoboje ena na ena in po
odmoru še dvakrat odlično po-
sredoval.
Manjka 10 dni
priprav
»S pokalom Intertoto sem
zadovoljen. Močne tekme me
niso motile. Nasprotno. Ved-
no so bolj koristne, zahtevajo
maksimalen pristop in v sebi
nosijo tekmovalni naboj. Do-
ma smo zapravili možnost za
osvojitev 1. mesta, toda napre-
dovanje bi bilo realno preveč.
Vendarle smo igrali z ekipami
iz nogometno močnejših dr-
žav, njihova prvenstva so kva-
litetnejša in polovična bera je
ravno pravšnje izhodišče za
domače prvenstvo,« je ocenje-
val Poklepovič.
Po njegovih besedah Publi-
kumovi enajsterici za 90 mi-
nut sodobnega nogometa še
vedno primanjkuje tekaških
sposobnosti. »Manjka nam
deset dni kvalitetnih priprav.
Želel sem narediti štiri ali pet
ciklusov kombiniranih bazič-
nih in tekmovalnih treningov,
vendar ni bilo dovolj časa. Za-
mujeno poskušamo nadokna-
diti v dvorani Golovec. V igri
na manjšem prostoru je ne-
nehno prisotna dinamika, več
je stikov in potrebne so hitrej-
še reakcije. Vmes delamo še
vaje za krepitev štirih sklopov
mišic in nam tako ni potrebno
hoditi v fitnes,« je dodal celj-
ski trener.
Na vrsti je zadnji udarni te-
den. Zaradi slabega vremena
so mini-priprave na Rogli za-
menjali treningi v Žalcu, jutri
tekma z Americo in v soboto
trikotnik-turnir v Mariboru
(pO en polčas z Brazilci in
domačim prvoligašem). Na-
slednji teden se s pokalom
začenja tekmovalno obdobje.
Druga euro-sezona je že prete-
klost, čeprav je vrnitev v Celje
zaradi okvare avtobusa in ne-
štetih prisilnih postankov prav
tako trajala skoraj 14 ur in
igralci za nobeno tekmo niso
dobili denarne nagrade.
Prijateljske tekme: Publi-
kum-Hajduk 1:3 (1:0; Bau-
man), Rudar-Samobor 1:2,
Rudar-Šmartno 3:0 (2:0; Ja-
vornik. Rad, Mujanovič).
»Pokal Intertoto se je igral v
zgodnjem pripravljalnem ob-
dobju in zato smo ocenili, da
premije niso potrebne,« je že
po prvi tekmi nevsakdanjo od-
ločitev pojasnil predsednik
Marjan Vengust. Ravno zato
so rezultati (doma z Antalyo
1:1 in Lokomotivo 1:2, v go-
steh z Maccabijem 1:0 in Pro-
leterjem 0:0) tohko bolj po-
membni in Celju napoveduje-
jo zanimivo nogometno jesen.
- > ^ - ŽEUKOZULE
Skupina XI - 4.krog: Prole-
ter-Publikum 0:0, Lokomoti-
va-Antalya 1:0 (1:0), Macca-
bi prost. Vrstni red: Lokomo-
tiva 9, Publikum 5, Proleter
4,	Maccabi 3, Antalya 1. Para
5.kroga	(19.t.m.): Antalya-
Proleter, Maccabi-Lokomoti-
va, Publikum prost.
Rudar
prenovil ekipo
Velenjski prvoligaš je v
zadnjih tednih dodobra
prenovil ekipo, ki se bo z
novim trenerjem Milošem
Šoškičem poskušala vsaj
vrniti v zgornji del lestvici.
Pri Rudarju si na predve-
čer 50-letnice kluba pravza-
prav želijo še večji uspeh,
zato so novinci v zeleno-čr-
nih dresih S.Gajser (Beltin-
ci), Kosič, Miškič, Caushlla-
ri, Vidojevič (vsi Korotan),
Rad (Beočin) in morda tudi
reprezentant Kokol (Mura),
ki se v Angliji pogaja o odho-
du v tujino. Velenje so zapu-
stili Vidovič, Ratkovič, Me-
hilli. Silo, Obrez ter že prej
Komar, Ekmečič in Dema.
Žreb
Ireljeligašev
Tretjeligaško prvenstvo se
bo začelo 23. avgusta. Dravi-
nja bo doma igrala z Gori-
čanko, novinec Usnjar z
Odranci, moštvo Uniorja pa
bo za uvod gostovalo pri Po-
horju.
Šoštanjčani bodo lani naj-
višje uvrščeno ekipo s Celjske-
ga, enajsterico Uniorja gostili
20. septembra, pri Dravinji bo-
do gostovali 18. oktobra, lo-
kalni konjiško-zreški derbi pa
bo znova šele v zadnjem kro-
gu. Vzporedno z drugo mla-
dinsko ligo-vzhod bo prvič po-
tekalo tudi tekmovanje kade-
tov. V obeh konkurencah so
tudi Šmartno, Dravinja, Ste-
klar in Kovinar.
Brazilski žonglerji iz Belo Horizonteja bodo jutri gostovali na Skalni kleti.
Nogomet v ritmu sambe
'^merica iz Belo Horizonteja bo prvo nogometno moštvo iz Brazilije, ki bo gostovalo pri
Evropsko turnejo je začela v Beogradu pri Crveni zvezdi (1:1, na vsaki strani po trije
^^eči kartoni), z Varteksom je igrala, jutri ob 17.30 pa bo na Skalni kleti.
'^merica sodi med najstarejše brazilske klube (ustanovljen 1912) in slovi po dobremu delu z
^'^dimi. Koordinator vseh aktivnosti njihove mladinske šole je nekdanji selektor »carioc« Tele
^fitana, ekipa do 20 let pa je lani celo osvojila naslov državnih prvakov. Zvezdnika zeleno-belih
^^^ Luis Carios de Oliveira Pintadio, ki je že osvojil svetovni klubski pokal, in mladi Rinaldo
^f^tana dos Santos (najboljši igralec in strelec zadnjega prvenstva do 20 let)
Proieler-Publiicum 0:0
štadion Karadjordjev park v Zrenjaninu, gledalcev 2000,
sodnik Benedik, pomočnika Sabaj in Kacenda (vsi Slovaška).
Delegat: Palotai (Madžarska).
PROLETER: Todič, Lisica, Filipovič, Zokič, Ludurič, Nedelj-
ko, Jovič, Kujundžič (od 64. Vukič), Mirosavljevič (od 86.
Meljanac), Ivič (od 79. Martinovič), Ljubenovič. Trener: Sol-
do.
PUBLIKUM: Grešak, Turk, Romih, Blatnik, Hajdurovič, Go-
bec (od 34. Sankovič), Sešlar, Bauman, Sivko (od 81. Hodžar),
Kamberovič (od 63. Perše), Goršek. Trener: Poklepovič.

jI mp |I UPI ipi I|IWI|| I
ŠPORT
cm
Rekord za kolajno
Anja Valant druga v troskoku na evropskem prvenstvu v atletiki do 23 let - Topolovčan in Steblovnikova pod
pričakovanji
Stanko Lorger, Nataša Ur-
bančič, Gregor Cankar, Anja
Valant. Od nedelje ima celj-
ska atletika še četrto kolajno
z največjih prvenstev: Anja
Valant je v finskem mestu
Tlirku z novim državnim re-
kordom 13,98 m postala pod-
prvakinja evropskega pr-
venstva za konkurenco do 23
let, ki je bilo organizirano
prvič.
Celjanka se v svoji prvi član-
ski sezoni po pričakovanju še
ni docela ustalila. Na sredo-
zemskih igrah je bila v skoku
v daljavo s samo 590 cm sed-
ma in v troskoku s 13,31 m
peta, nekaj dni pozneje je na
državnem prvenstvu za samo
centimeter zaostala za držav-
nim rekordom v troskoku in
naposled na Finskem - po pov-
prečnem štartu - dosegla re-
zultat kariere.
Anja Valant se zaradi štu-
dijskih obveznosti ni udele-
žila zimskih priprav na Flo-
ridi in je v začetku meseca
na Ekonomski fakulteti v
Ljubljani opravila še zadnji
izpit za Lletnik.
Zaradi manjšega števila pri-
javljenih tekmovalk so v obeh
njenih disciplinah odpadle
kvalifikacije, uvodni nastop v
skoku v daljavo pa je bil skro-
men. S 606 cm je zasedla šele
11. mesto in razočaranje je bilo
precejšnje. »Slab nastop me ni
spravil v slabo voljo, čeprav
tudi letos raje tekmujem v da-
ljavi,« je dejala Anja Valant.
Prvi skok je bil slab, v drugem
je prestopila, v tretjem pa v
naglici ob lovljenju na ugoden
veter naredila napako pri zale-
tu in zaradi porušenega ritma s
skokom ni bilo nič.
Moteč je bil predvsem veter,
kar so uvideli tudi organiza-
torji in za troskok namenili
nasprotno zaletišče. Razmere
so bile ugodne, želje celjske
atletinje pa skromne: izboljša-
nje državnega rekorda. Pre-
vidnost so terjah ponesrečen
nastop v skoku v daljavo in
težave z zaletom, ki ga zadnje
čase nikakor ni ujela (pred
mesecem dni je na SI v vsaki
disciplini imela le po en velja-
ven poskus), toda najboljša
celjska atletinja je bila na šta-
dionu Paavo Nurmi v sprems-
tvu trenerja Srdjana Djordjevi-
ča dobro razpoložena. •
Četrt metra pred
črto
žreb je določil, da bo nasto-
pala kot zadnja in naloge se je
lotila odločno. S pogledom je
dvakrat preštela zalet in z rah-
lim vetrom v hrbet krenila v
silovit zalet. Odrinila se je
krepko pred črto (kakšnih 30
cm), a je bilo že na prvi pogled
jasno, da bo padel državni re-
kord. Dva poskoka in doskok
so bili idealni, Djordjevič ni
skrival navdušenja, atletinja
pa je ostala povsem mirna.
Troskok je bil dolg 13,98 m,
rekord je izboljšan za skoraj
dva decimetra (13,79 m iz Ma-
ribor^ 1996) in bilo je jasno,
da bo rezultat zadostoval za
kolajno.
Boljša je bila le bodoča pr-
vakinja Nicolau (Romunija) s
14,22 m, Kladivarjeva repre-
zentantka pa je v drugi seriji
krepko preskočila 14 m, a je za
malenkost prestopila. Veter se
je nato obrnil, naslednji skok
Valantove je bil dolg 13,49 m,
sledila sta prestopa in kolajne
se je začela veseliti šele po
zadnji seriji. »Končno se je
tudi meni nasmehnila sreča. V
prvih dveh skokih sem imela
zares idealne razmere. Počuti-
la sem se zelo močno in zdelo
se mi je, da po zaletišču kar
letim,« je opisovala še ne 20-
letna Anja Valant, ki je lani na
mladinskem svetovnem pr-
venstvu v Sydneyu le za centi-
meter ostala brez bronaste ko-
lajne.
»Prepričana sem, da bom še
letos preskočila sanjsko mejo
14 m,« je dodala atletinja Kla-
divarja. Z rekordom je do-
končno potrdila normo za sve-
tovno prvenstvo v Grčiji, us-
peh kariere pa je zaradi ne-
marnih organizatorjev morala
doživeti kot - Slovakinja. Finci
so namreč na drog izobesili
slovaško zastavo in v zmoto
jih niso prepričali niti ostri
protesti slovenske reprezen-
tance-
Dve razočaranji
Alen Topolovčan je v tro-
skoku razočaral in s skromnih
15,15 m zasedel šele 14. me-
sto. »Za osebnim rekordom
sem zaostal za več kot meter
in ne morem biti zadovoljen.
Turku je bilo moje prvo veliko
tekmovanje, prvič sem skakal
proti tako močnemu vetru in
pričakovanja so bila zame pre-
velika. Upal sem na dosežek
okrog državnega rekorda, to-
da končal sem povsem v ozad-
ju,« Je dejal drugi celjski repre-
zentant.
Največje razočaranje je
14. rezultat Jolande Stebla
nik-Čeplak v teku na 800
trov (2:06,43). Za osebni|
rekordom je zaostala za p,
sekund in pol, v prvi od pej;
predtekmovalnih skupin >
sedla šele 5. mesto in izpadi
Prvi krog je bilo zelo pofj
sen, zato je Velenjčanka pre^
zela pobudo in še v ciljni ra,
nini je kazalo, da se bo zlat
ka uvrstila v finale. V zadnjj
petdesetih metrih so ji p,
vsem pošle moči, tako daj
ni ubranila napada tekmic, i
so bile hitrejše za nekaj $(
kund.
Miro Kocuvan je nastop
na mitingu v Lignanu in
teku na 400 m z ovirami
časom 50,75 zasedel 3. nn
sto.
»Bila sem le papirnati favo
rit. Potihem sem upala, d
bom prišla do finala in nas
mogoče celo do kolajne, l
prvenstvo se nisem posebf
pripravljala, kar je bila velik
napaka. Konkurenca je bil
odlična, vse atletinje so n
Finsko prišle v odlični fornj
in pri mojem treningu hj
očitno potrebnih nekaj spr^
memb. Delati bom morala ta
ko trdo, kot sem pred MQ
1995, ko sem osvojila brona
sto kolajno,« je bila razočara
na in samokritična Velenjčaii
ka.
ŽEUKO ZUL
Foto: GREGOR KATl
Anja Valant je prve uspehe dosegla s trenerjem Zlatkom Bezjakom, med leti 1992 in 1996 pa
je za njen atletski razvoj skrbel Hrvoje Fižuleto.
Mladi ne mirujejo
V	naslednjih tednih bo še
nekaj velikih tekmovanj za
mlade, na katerih bodo na-
stopili tudi številni reprezen-
tanti s celjskega območja,
V	belgijskem mestu Pepister
že poteka evropsko prvenstvo
v košarki za kadete. Med iz-
branci so tudi Sani Bečirovič
(P.Laško), Davorin Škornik in
Marko Cvetanovič (oba Kemo-
plast). Na kvalifiakcijah za
evropsko prvenstvo do 22 let v
Rigi igrata Goran Jurak (P.Laš-
ko) in konjiški branilec Miloš
Šporar, selektor je Zoran Mar-
tič, ki je svojo košarkarsko pot
začel v Celju.
Od 21. do 27. julija bo v-
Casablanci mladinsko svetov-
no prvenstvo v balinanju z
udeležbo Zorana Rednaka
(Velenje). Od 24. do 27. julija
bo Ljubljana prizorišče mla-
dinskega evropskega prvens-
tva v atletiki, za katerega že
imajo zagotovljen nastop Se-
bastjan Grosek, Matjaž Voglar
(oba Kladivar) in Peter Poles,
Matjaž Kranjc (oba Velenje).
Od 29. do julija do 4. avgusta
bo v Glasgovvu mladinsko
evropsko prvenstvo v plava-
nju z nastopom Urše Roš
(Neptun).
Eden vrhuncev bo univer-
ziada. Predvideni kandidati
za svetovne igre športnikov-
študentov (do 18. do 31.avgu-
sta v Palermu, Cataniji in
Messini) so atleti Gregor Can-
kar, Robert Teršek, Miro Ko-
cuvan, Urban Acman, Anja
Valant (vsi Kladivar) in teniš-
ki igralec Boštjan Doberšek iz
Celja.
PANORAMA
ATLETIKA
Evropsko prvenstvo
Moški (do 23 let): troskok:
l.Taranov (Rus) 16,95 ... 14.
Topolovčan 15,15; ženske -
800 m: 1. Nedelenko (Ukr)
2:01,72, 2.Fiut (Pol) 2:02,44,
3.Gončarova (Rus) 2:02,72 ...
14.Steblovnik 2:06,43; daljava:
l.Kotova (Rus) 6,57 ... ll.Va-
lant 605; troskok: 1.Nicolau
(Rom) 14,22, 2.Valant 13,98,
3.Koivula (Fin) 13,88.
Državno prvenstvo
Mladinci (Ljubljana): 200:
l.Kranjc 21,71; 400 m: l.Kranjc
(Vel) 48,69; 1500 m: 3.Klemen
(KI) 4:09,83; 3000 m: l.Buč
6:08,43; 5000 m: 3.Buč (Vel)
15:16,10; 110 m ovire: l.Voglar
(KI) 14,44 - drž.rek.; 400 m
ovire: l.Poles (Vel) 52,61,
3.Zavšek (KI) 53,95; 4x100 m:
2.Kladivar 42,88; 4x400 m:
1.Velenje	3:19,87; kopje: 1.Gro-
sek (KI) 66,20. Mladinke: 100
m:2.Pugelj (Vel) 12,31; 400 m:
2.Djumič	58,49, 3.Klemen
58,86; 1500 m: 3.Gluvič
4:38,03; 3000 m: l.Gluvič (vse
KI) 10:10,36; 3.0set (Šent)
10:18,28; višina: 3.Majdak
(Vel) 160; disk: 3.Dražnik (KI)
35,42.
SNOPIČ
KULTURA

Princ poljublja Veroniko
Plesno gledališki spektakel Grofica Celjska bo celjski Stari grad povrnil v srednji vek - Grajski vrvež bo čutiti tudi
na celjskih ulicah
■j^o predramiti Celjski
jjd iz tisočletnega sna, se
prašujejo mnogi, ki jim ni
^no, da celjska bogata kul-
prna dediščina ne zaživi tudi
, sedanjosti. Iz teh razmiš-
jjnj, podkrepljenih z vpraša-
kaj neki manjka Celja-
sta zrasla ideja in načrt
Ijjivljanja gradu, ki so ju
[iredstavili v sredo na novi-
narski konferenci.
jem Designstudia Dan in Sta-
novanjskega sklada občine
Celje se je zbrala skupina mla-
jih ustvarjalcev, ki pripravlja
plesno gledališki spektakel
Grofica Celjska v režiji Mihe
/ilujeviča. Gre še za eno od
predstav, ki obravnavajo mo-
tiviko zgodovine celjskih gro-
lov oziroma začetka njihove-
gapropada. Premiera Grofice
Celjske bo v petek, 27. julija,
[)b20.30, ponovitve gledališko
plesnega spektakla pa bodo v
ledeljo, 27. in v ponedeljek, 28.
ulija. Dogodek, ki bo Celju in
Sloveniji prinesel marsikaj,
)odo ponovili še trikrat v pr-
-em vikendu v avgustu ter v
inevih med 8. in 13. avgu-
tom.
Toda nekateri v Celju se za-
jedajo, da je za oživitev gradu
potrebno nekaj več kot samo
gledališka predstava, pa naj bo
ta še tako izvrstna. Zato bodo
dramitelji celjskega Starega
gradu obiskovalcem ponudili
še dodatna doživetja, ki jih
bodo popeljala v srednji vek.
Utrip srednjeveškega gradu
bo pričarala prava tržnica pod
Friderikovim stolpom, kjer
bodo postavili posebej za to
priložnost oblikovane stojni-
ce, delo študentov ALU Gre-
gorja Marklja in Aleša Galiči-
ča. Na stojnicah bo predstav-
ljena srednjeveška ponudba,
od kulinarike in nakita do ke-
ramike in usnjenih izdelkov.
seveda pa ne bo manjkalo zna-
čilnih obrti in rokodelstva.
Tudi gostinsko ponudbo
bodo odeli v oblačila srednje-
ga veka, s ponudbo na stojni-
cah pa želijo predstaviti naj-
bolj značilne in zanimive de-
javnosti Celja v srednjem ve-
ku. Pri tem bosta priskočila
na pomoč Muzej novejše zgo-
dovine in Turistično društvo
Celje, stojnice, dvorni norčki,
vitezi in glumači pa bodo že
ob vhodu v grad pričarali
grajski vrvež v daljnem 15.
stoletju.
Pri celotni zamisli ima ne-
malo zaslug tudi naravno oko-
lje srednjeveškega gradu, ki ga
bodo okrasili z zastavami, ba-
klami in mu dodali še dvorne
norčke, viteze in seveda glu-
mače. Na Glavnem trgu bodo
že nekaj dni pred začetkom
predstave z bobni in vso sred-
njeveško bučnostjo naznanili
gledališki spektakel. Ker pri-
čakujejo na predstavah goste
iz drugih slovenskih mest in
tujine, bodo pripravljali tudi
turistično-zgodovinske ogle-
de gradu in mesta Celja. Na
novinarski konferenci so še
obljubili, da je srednjeveška
predstava le začetek prebuja-
nja Starega gradu.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: DAMJAN ŠVARC
Miha Alujevič, režiser gledališko plesnega spektakla Grofica
Celjska.
ZAPISOVANJA
Kraška deklica
Piše: TADEJ ČATER
V to, da je znala najbolj
znana kraševka »lepo migati
z ritko«, seveda nihče ne dvo-
mi. Končno zna migati z ritko
in to lepo, vsaka ženska, pa to
ni treba, da je znana, kaj šele,
da je kraševka. No ja, ta Rina,
rojakinja s Krasa, ki bi prejš-
nji teden menda praznovala
svoj devetdeseti rojstni dan, je
pač nekoliko bolj pomigala s
tisto svojo ritko. In z njo zme-
šala ves evropski filmski svet.
Hja, in seveda tudi Holly-
wood, kateremu pa se je sa-
ma in prostovoljno odrekla.
Pravzaprav je biografija Ite
Rine, Ide Kravanje, kakor pač
že hočete, moda celo Tamare
Džordževič, če vam je tako
ljubše, tokrat drugotnega po-
mena.
Bolj zanimivo je samo dejs-
tvo, da so v Škrateljnovi hiši v
Divači, kjer se je domnevno
rodila ta naša edina filmska
diva, odprli spominsko sobo.
S temu ustrezno spominsko
ploščo na steni. In pa seveda
to, da dejstva, da seje Ita Rina
zares rodila v tej hiši, v Diva-
či, nihče še do danes ni potr-
dil. Že res, da se je Silvan
Furlan, direktor Slovenske ki-
noteke, na glas pobahal, da
razpolaga z dokumentom,
rojstnim listom, ki to dokazu-
je, toda mar mu gre res verjeti
na besedo. Še več. če mu je
verjela javnost, prijatelji, ki so
skupaj z njim pripravili otvo-
ritveno akcijo, to še ni nič
narobe, toda, da mu je na
besedo verjela država, to pa je
že nekaj drugega. In, če tega
dokumenta ne bo kaj hitro kje
objavil, predstavil tudi širši
javnosti, potem bo to samo
velika blamaža in dokaz ne-
zrelosti države. Brez heca.
Na slovesnosti je namreč
spregovorila tudi Majda Šir-
ca. novinarka in svetovalka
na ministrstvu za kulturo. Ki.
čeprav je govorila še iz tako
zelo estetskih in sploh človeš-
kih nagibov, pa čeprav je go-
vorila kot Majda Širca, je ven-
dar državna uradnica. In kot
taka del državnega aparata.
In tisto, kar ona pove v javno-
sti. to skozi njo pripoveduje
tudi država. Hočem skratka
povedati, da sam Furlanu ver-
jamem, da verjamem Majdi
in da vem. da ne bi govorila
pred hišo, v kateri se Ita Rina
ni rodila, toda kljub vsemu ne
morem spregledati dejstva,
da je tam govorila, še preden
bi bilo zares dokazano, da se
je filmska starleta tam zares
rodila. Ja. če bi tam pred
Škrateljnovo hišo nastopila še
preden je zasedla mesto sveto-
valke na ministrstvu za kultu-
ro. potem bi bilo vsako pisa-
nje o neprimernosti njenega
nastopa prazno mlatenje sla-
me. stvar pisem bralcev, tako
pa gre za popolnoma nekaj
drugega; država si namreč ne
more privoščiti »štampiljka-
ti« akcije, ki ni stoodstotno
podprta z dokazi. Verjeti na
besedo še tako prizadevnemu
človeku kot je Silvan Furlan.
Ne, država se mora oziroma
bi se naj v takem primeru
distancirala. In v primeru do-
kaza akcijo podprla ne le
stoodstotno, marveč dvesto ali
tristo odstotno. Končno gre za
edino slovensko filmsko zvez-
do.
Cigan baron v knežjem mestu
v okviru Poletja v Celju,
knežjem mestu bo ljubljan-
ska operna hiša prihodnji te-
den uprizorila Straussovo
lahkotno in melodično ope-
reto Cigan baron.
Opereta je bila dolga leta pri
nas nezaželena pod pretvezo,
(ia gre za sprevrženo teatrsko
zvrst, ki je zavoljo svoje malo-
•neščanske naravnanosti idejno
in ideološko škodljiva. Cigan
tiaron, opereta v treh dejanjih,
romantična zgodba o veliki
ljubezni med pustolovskim ba-
lonom in mlado ciganko Saffi.
L ..... ............. . -
Skladatelj Johann Strauss si je
Cigana barona zamislil kot veli-
ko opero, kot višek svoje us-
tvarjalnosti. Žarko Petan, reži-
ser operete, je bil dovolj dobro
seznanjen s Straussovo glasbo,
da se je brez pomislekov podal
v to tvegano teatrsko pustolovš-
čino. In prav z režijo operete
Cigan baron je Žarko Petan de-
butiral kot operni oziroma ope-
retni režiser.
V opereti bodo kot solisti
nastopili Slavko Savinšek,
Juan Vasle, Jure Kušar, Franc
Javornik, Dunja Sprunk, Ve-
ronika Fink-Menvielle, An-
drej Debevec, Božena Gla-
vak, Olga Gracelj (kot cigan-
ka Saffi) in Venčeslav Zadra-
vec. Strauss je bil kot dirigent
mož močne osebnosti in tak-
šen je tudi Loris Voltolini, di-
rigent, ki ga bomo videli tudi
v Celju. Scenograf je Tomaž
Marolt, kostumografka pa
dobitnica Prešernove nagra-
de za življenjsko delo, Alenka
Bartl.
Opereto Cigan baron bo
ljubljanska operna hiša izved-
la v soboto, 26, julija, ob
20.30 v Ledeni dvorani v
mestnem parku. Vstopnice
po 2 tisoč tolarjev za ogled
»Mi pisatelji kažemo svetu,
kako ubog je. On pa dopove-
duje, kako lep je.« (Emile
Zola o Johannu Straussu).
predstave so na voljo v poslov-
ni zgradbi Fit medie, v poslo-
valnici Kompasa v Celju in pro-
dajalni Lajna.
NEVENKA LUKIČ
Spoznavanje Podsrede
Že 4. raziskovalna delavnica je uspela
Zavod Kozjanski park iz
Msrede in Zveza organiza-
cij za tehnično kulturo Slove-
'''je sta v času od 30. junija
5. julija organizirala že
^^trto raziskovalno delavnico
•^odsreda 97, ki je vključena v
8'banje Znanost mladini.
Tokrat so se lotili štirih razi-
^•^ovalnih tem. Mentor, dr. et-
•^^logije Zmago Šmitek je vodil
^^^pino, ki je preučevala sten-
okrasje v Podsredi in okoli-
rnentorica Jasna Sok, diplo-
"^'rana sociologinja je vodila
'^^pino za preučevanje obrti
^ ožjem območju parka, sta-
stavbne dediščine na po-
dročju Podsrede pa je preuče-
vala skupina pod vodstvom
mentorja dr. Marjana Ocvirka,
profesorja arhitekturne kom-
pozicije. Skupina, njeno delo je
koordinirala Vesna Zakonjšek,
dipl. ing. krajinske arhitekture.
Kozjanski park, člani pa so bili
Andreja Porežnik, učiteljica
biologije v OŠ Kozje, Bogoljub
Aničič, dipl. geolog z Geološke-
ga inštituta Ljubljana, Mojca
Ivačič, dipl. geol. iz Sedlarjevega
in Tibor Palfy, dipl. ing. gozdars-
tva iz Zavoda za gozdove Slove-
nije, KE Senovo, je pripravljala
strokovne podlage za učno pot
iz Podsrede do gradu Podsreda.
V letošnji delavnici je sodelo-
valo več študentov etnologije.
arhitekture in dve dijakinji. Vse
skupine so dobro opravile svoje
delo. Tako iz leta v leto nastaja
dragoceno gradivo, ki je v po-
moč različnim strokam pri va-
rovanju naravne in kulturne de-
diščine na območju parka,
predvsem pa jim raziskovalni
rezultati služijo pri načrtovanju
revitalizacije posameznih de-
javnosti znotraj parka. Zelo do-
brodošla bo učna pot iz starega
podsredškega trga do gradu, ki
ne bo zanimiva le za šolsko
mladino, temveč za turistično
ponudbo kraja, ki se ravno s
svojimi kulturnimi dobrinami
vse bolj vključuje v svetovne
razvojne smeri turizma.
DRAGO MEDVED
Planinčani častijo Aniico
Planincahi so svoji rojakinji Ani VVamBiichtsamer postavili doprsni kip ~
Pisateljica Ana Wam-
brechtsamer je rada posedala
pred razvalinami planinske-
ga gradu, kjer se je v tišini
predajala razmišljanju in us-
tvarjanju. Na tem mestu so
Planinčani pretekli petek ob
stoletnici njenega rojstva po-
stavili doprsni kip.
li Anika, se je pred sto leti rodila
na Planini in tam preživljala
svoje otroštvo. Kraj in ljudi je
tako vzljubila, da se je še kasne-
je, ko se je družina preselila v
bližino Maribora, vsako leto
vračala v svoj rojstni kraj. Od tu
je zajemala motive in ljudi za
svoje literarno ustvarjanje.
Prosvetno društvo Planina je
ob odkritju doprsnega kipa
Ane Wambrechtsamer pod
gradom na Planini pripravilo
kratek kulturni program. Pri-
pravo in postavitev kipa, ki ga
je izdelal Ivo Vrečko, je vodil
dr, Janez Šmid. Stroške izdela-
ve so pokrili z denarnimi pris-
pevki sponzorjev.
Po uvodnih besedah Rihar-
da Stopinška sta zapela Moš-
ki pevski zbor Planina in me-
šani pevski zbor iz Šentvida
pri Planini. Anin doprsni kip
je odkril 90-letni Planinčan
Jože Jazbec, ki je Aniko tudi
osebno poznal. Ob tej prilož-
nosti je šentjurski župan Ju-
rij Malovrh prebral nekaj
svojih misli in poudaril: «Lah-
ko ste ponosni na njo. In po-
nosni ste lahko tudi na svoj
kraj in ljudi.»
Ivan Obrez mlajši je na krat-
ko predstavil življenje in delo
pisateljice, pri tem pa izpostavil
njeno ljubezen do slovenske
narodne pesmi. Hubert Božič
pa je ob spremljavi violinistke
Betke Tisel bral njeno poezijo.
V njenih pismih, ki sta jih prebi-
rala Jurij Prefekt in Goga
Špan, je čutiti Anino ljubezen
do rojstnega kraja in hrepene-
nje po njem.
Prosvetno društvo pripravlja
še zbornik o pisateljici, ki bo
zajel njeno bibliografijo in delo.
S tem bodo svojo rojakinjo
izčrpno počastili.
ALEKSANDRA MAČEK
18
KULTURA

Violinisti iz osmili držav
11. mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima v Velenju
Od torka, 8. julija, poteka v velenjski
glasbeni šoli že 11. mednarodna poletna
violinska šola pod vodstvom našega v
svetu najbolj uveljavljenega in cenjene-
ga violinista, pedagoga prof. Igorja Ozi-
ma.
Letos mu asistira njegova nekdanja
študentka Wonji Kim iz Južne Koreje,
klavirske korepeticije pa ima na skrbi
Alan Brovvn iz Londona, s katerim je
imel Igor Ozim pred tremi meseci po
Sloveniji vrsto koncertov Beethovnovih
violinskih sonat.
Tudi letošnjih štirinajst udeležencev pri-
haja iz raznih delov Evrope in sveta: Avstri-
je, Italije, Južne Koreje, Makedonije, Nem-
čije, Norveške, ZR Jugoslavije in Slovenije.
Njihova starost je med 11. in 26. leti.
Udeleženci Ozimove poletne šole mora-
jo seveda biti violinsko že »podkovani«
mladostniki, saj v 11 dneh do podrobnosti
izdelujejo izrazito koncertni program in se
seznanjajo z ogromnim znanjem in izkuš-
njami, ki si jih je prof. Igor Ozim nabral v
svoji bogati koncertni in pedagoški karieri.
Delo je izrazito individualno, vsak udele-
ženec ima ves dan na razpolago svojo sobo
(učilnico) za vajo, vendar se udeleženci, ki
bivajo skupaj, bogatijo tudi z medseboj-
nim izmenjavanjem izkušenj in mnenj.
Vsi mladi violinisti imajo za seboj že
tekmovalne uspehe, prav tako tudi letošnji
trije slovenski udeleženci - 19-letna Anja
Bukovec, ki zdaj študira na Dunaju, 15-
letni Žiga Brank, ki študira v Rostocku in
Goričanka Mojca Križnič, letošnja nagra-
jenka slovenskega državnega tekmovanja.
Kvalitete njihovega dela in talenta bomo
lahko spoznali na dveh zaključnih koncertih.
Prvi je bil že sinoči, drugi pa bo danes, v
četrtek, 17. julija, ob 19.30 v novi orgelski
dvorani novega dela Glasbene šole v Velenju.
■■■■■■■■■■Mi CIRIL VERTAČNIK
PRIREDITVE
koncertiM
V	orgelski dvorani novega
dela Glasbene šole v Velenju
lahko drevi ob 19.30 prisluhne-
te zaključnemu koncertu mla-
dih violinistov, ki so sodelovali
na 11. mednarodni poletni vio-
linski šoli Igorja Ozima.
i RiSmVE^
V	glavni dvorani Stare gro-
fije Pokrajinski muzej Celje
razstavlja portrete - risbe Kri-
štofa Zupeta in kipe Viktorja
Plestenjaka. Do 20. julija pa si še
vedno lahko ogledate tudi raz-
stavo Rifnik in njegovi zakladi.
V	razstavišču Firšt Pokra-
jinski muzej Celje ponuja na
ogled razstavo Stare upodobi-
tve Logarske doline.
V	razstavišču Lapidarij Po-
krajinskega muzeja je do 30.
septembra še vedno na ogled
razstava Libojske keramike.
V	galeriji Hodnik je do kon-
ca avgusta na ogled razstava iz
zapuščine Avgusta Lavrenčiča.
V	Likovnem salonu je na
ogled razstava umetniških fo-
tografij Gregorja Kališnika.
V	galeriji Hest je na ogled
razstava likovnih del na temo
Akt.
V	Galeriji sodobne umet-
nosti bo do konca avgusta na
ogled razstava slik Jožeta Ciu-
he.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne do 31. julija razstavlja Ljubi-
ca Ratkajec - Kočica.
V	Zlatorog klubu razstavlja
slikarska dela Viviana Kolka.
V	avli hotela Dobrna raz-
stavlja slikarka Jožica Tomazi-
ni iz Slovenske Bistrice.
V	Zdravilišču Laško raz-
stavlja Franek Markošek.
V	Osrednji knjižnici Celje
so na ogled fotografije Francija
Horvata - Velika drevesa Celja
in raziskovalne naloge celjskih
osnovnošolcev in srednješol-
cev z naslovom Radovednost je
lepa čednost.
V	izložbi prodajalne Borovo
razstavlja slike Barbara Suša.
V	Hermanovem brloga,
Celju je le še do konca julij^.
ogled razstava Hi, konjiček.
V	salonu Fiat v Ipavčevi
d do 14. avgusta razstav|
Damjana Bohorč.
V	avli Telekoma, Ford salj
nu podjetja Avto Celje in
totehniki Celje v sodelovanj
s podjetjem Švagula razstavlj
svoja dela v olju do L. septen
bra Vlado Geršak.
V	gostišču Mihec in hotel
Merx razstavlja Raj ko Mlinj
rič.
V	belem salonu hotel
Evropa razstavlja Jože Barac
hini.
V	Termah Zreče bo juti
ob 20. uri nastop ljudski
pevk iz Slovenske Bistrice,1
bodo prikazale pohorsk
običaje. V programu bo tut
nastop folklorne skupine i
Zreč.
Knjižnica Laško priprai
Ija v času počitnic vsako sri
do od 10. do 12. ure prired
tve za mlade bralce, vsakpi
nedeljek pa računalnišl
igrice.
f kinčF"!
Union od 17. do 23. 7. c
18. uri ameriški film Umor
beli hiši in ob 20. uri amerlš
film Trk; Poletni kino 17.
ob 22. uri ameriški film 1
stega čarobnega dne, od 1
do 20. 7. ob 22. uri slovens
film Outsider in od 21. 7. n
prej ob 22. uri ameriški fil
Klub vražjih babnic; Metr
pol od 17. do 23. 7. ob 19.
21. uri ameriški film Plač
nec, 19. 7. pa še ob 23. i
ameriški film Trk.
Kino Žalec 18. 7. ob 20. i
ameriški film Tistega čarobr
ga dne, 19. ob 20. in 20. 7 ob!
uri ameriški film Svetnik, 19. i
22.15 in 20. 7 ob 20.15 amerii
film Zadnji preživeli.
Kino Dobrna 19. ob 19. in ^
7. ob 17. uri ameriški film ^
tro.
Čeh odkriva Slovencem Slovenijo
Ob številnih potopisih po
daljnih deželah (Evropa že ne
zadošča!) bi se morebitni bra-
lec utegnil posmehniti, češ,
kaj bi s potopisi po Sloveniji,
ki jih vsebuje knjiga Františ-
ka Benharta Sijajni dan ob
reki (Slovenska matica 1996),
pa bi ob branju svoje omalo-
važujoče mnenje gotovo te-
meljito spremenil. Saj je že
radovednost, kako človek, ki
ni Slovenec po rodu, doživlja
nas in našo deželo, vredna
potešitve.
Pisec te privlačne in zanimi-
ve knjige je Čeh, odličen poz-
navalec slovenske književnosti
in njen prevajalec v češčino. In
odličen poznavalec Slovenije,
kakršnega bi tudi med rojeni-
mi Slovenci težko našli. V vrsti
potopisov z domiselnimi na-
slovi razgibano pripoveduje o
svojih poteh po Sloveniji. Zače-
lo se je pred davnimi desetletji,
ko je kot študent slavistike pri-
šel v Ljubljano, pa preživel pr-
vo noč na prostem ob Savi
(študentski dom je bil ta dan
zaprt) in se zjutraj še okopal v
njenih svežih valovih. To je bilo
kakor krst in ker krst zazna-
muje kasnejšo človekovo pri-
padnost, je tudi mladega Fran-
tiška zaznamoval z življenjsko
ljubeznijo do slovenstva. Sledi
prikaz njegovih kasnejših slo-
venskih poti. Če se človek v
začetku radovedno sprašuje,
kam vse je avtorja zaneslo, si
proti koncu postavlja vpraša-
nje, ali je še kak košček Slove-
nije in zamejstva, kjer razgle-
dani, vtisov željni Čeh ni bil.
Njegove poti, opravljene delno
z avtomobilom, delno peš, se
izogibajo splošno znanih turi-
stičnih krajev, gnala ga je na-
mreč »strastna želja po odkri-
vanju novih in novih odročnih
predelov slovenske dežele«.
V Slovenijo prihaja temeljito
pripravljen, a se da tudi prese-
netiti in predvsem rad doživi
razen srečanj s pokrajino nič
manj privlačna srečanja z do-
mačini. Cela vrsta je teh bežnih,
a nepozabljenih slovenskih
znancev, ki so mu pogosto po-
stali več kot znanci, kar prijate-
lji. Vsekakor pa se ob teh člo-
veških izkušnjah porodi Čehu
priznanje: »Takšni so Slovenci.
Zaupljivi in pošteni in dobrega
srca.« (Slovenskemu bralcu po-
stane ob tem kar toplo pri duši).
Bralca pa ne pritegne samo
snov, ampak tudi slog potopi-
sov, včasih poigravanje z bese-
dami, pa kaka slikovita podoba
ali primera. Treba pa je pove-
dati, da potopisi niso prevedeni
iz češčine, ampak jih je Ben-
hart sam napisal v sočni slo-
venščini.
Knjigo odložiš z notranjim
zadoščenjem, z zavestjo, da
Slovenija ni majhna, saj ponuja
kopico doživetij in da bi jo še
sam rad odkrival in potem spet
posegel po Benhartovem Sijaj-
nem dnevu ob reki.
BOŽENA OROŽEN
Mesec komedij
V petek, 11. julija se je s predstavo ljudske komedije
Nezakonska hči, v izvedbi prosvetnega društva Janez
Koprivnik v Termah Zreče začel mesec komedij.
Zaradi nestabilnega vremena so se letos odločili, da
predstave ne bodo na ploščadi pred Termami, ampak
bodo v večnamenski dvorani v Zrečah. V tem mesecu se
bodo zvrstile še tri komedije. V petek, 18. julija, bo nastop
ljudskih pevk s Pohorja, 25. julija komedija Trije grešniki v
izvedbi dramske skupine Samotarji iz Hoč, v soboto, 26.
julija, bo tradicionalna Zreška noč, v petek, 1. avgusta pa
bo kulturno umetniško društvo Zg. Ložnica pri Slov.
Bistrici uprizorila komedijo Kakšen gospod, tak sluga. V
mesecu avgustu pa bodo priredili večere večno zelenih
melodij, na katerih bodo goste zabavali pevci, ki so jih tudi
pred 40 leti.	P.P.
22. mednarodni
grafični bienale
V Ljubljani so 27. junija
odprli mednarodni grafični
bienale, ki so ga letos pripra-
vili že dvaindvajsetič, grafike
pa so razstavljene v več ljub-
ljanskih razstavnih prosto-
rih.
Grafični bienale, ki je vsaki
dve leti v Ljubljani, so prvič
pripravili leta 1955. Osnovna
zamisel je bila, da bi z eno
takšno prireditvijo združili
umetnike različnih generacij,
različnih likovnih vsebin. V ti-
stem času, ko je obstajala poli-
tična delitev med zahodnimi in
vzhodnimi državami, je bilo
pomembno, da so uspeli pri-
dobiti za sodelovanje umetni-
ke tako iz eneea kot tudi dru-
gega političnega bloka. Seveda
pa je bila to tudi prvovrstna
priložnost, da so si naši umet-
niki, kritiki in tudi širša javnost,
ki se zanima za tovrstno likov-
no dejavnost, lahko ogledali,
kaj se v tem času dogaja na
področju grafike, kakšni to to-
kovi, prenos določenih izku-
šenj iz ene generacije na drugo,
posebnosti, ki so se oblikovale
v določenih kulturnih središ-
čih. Tako je ljubljanski grafični
bienale postajal vse bolj cenjen
tudi v tujini, zaradi česar je bilo
mogoče v vseh teh letih videti
dela mnogih grafikov, ki so
uvrščeni med najbolj zanimive
sodobne avtorje.
Letos si je grafična dela, ki so
jih uvrstili na bienale, mogoče
ogledati v atriju Narodnega
muzeja in v prostorih Moderne
galerije. V galeriji Cankarjevega
doma in v galeriji TivoU na
gradu Tivoli pa si je mogoče
ogledati dela nagrajencev
prejšnjega, 21. bienala. Zanimi-
va razstava je tudi v sprejemni
dvorani Cankarjevega doma,
kjer so razstavljene grafike
umetnikov ljubljanske grafične
šole.
BORIS GORUPIČ
Mladi glasbeniki v Podsredi
Melodije violine omehčajo
še tako kamnito srce, ko pa
jih poslušamo v ambientu
grajskega dvorišča Podsreda,
nas še toliko bolj prevzamejo.
' ~	«u "i	i ~	^
Ljubitelji klasične glasbe so
se pretekli teden udeležili kon-
certa slušateljev seminarja za
violino, ki ga je v začetku julija
vodil prof. Gorjan Košuta, zla-
ti nagrajenec na jugoslovan-
skem zveznem tekmovanju v
Zagrebu leta 1961. Nagrajen je
bil tudi na mednarodnih tek-
movanjih glasbene mladine v
Interlochnu, Michiganu in na
Jeunesse Musicale Competi-
tion v Beogradu. Sedaj deluje
kot profesor na Hochschule
fiir musik v Kolnu, kjer vodi
mojstrski razred violinistov.
Med seminarjem so udele-
ženci bivali v lovskem domu, ki
se nahaja nad gradom. Delovni
teden se je začel s koncertom
tria Arkadia, nadaljeval s semi-
narjem in se zaključil s koncer-
tom mladih violinistov srednje
in visoke stopnje, nadarjenih
violinistov nižjih glasbenih šol
in učiteljev violine. Na seminar-
ju je sodelovala tudi pianistka
Vlasta Doležal-Rus.V atriju gra-
da Podsreda so se na zaključku
predstavili Špela Janša, Marit
Kipping, Elsinora Enns, Angeli-
ka Henneberg, Gisela Miiller,
Miki Otsuki, Sabine Lohsse, Fe-
licia Dohler, Andres Schafer in
Gunter Blum. Violinisti so bili
izbrani na osnovi znanja in pri-
poročil glasbenih šol po vsem
svetu.
Do konca avgusta bodo or-
ganizatorji v okviru Glasbene-
ga poletja na gradu Podsreda
pripravili še seminarje za vio-
lončelo, klasični saksofon in
pozavno.
IN.L.
Violinistka Elsinora Enns med igranjem Bachove solopartit^
v d-molu.
N^C

2, SNOPIČ
KULTURA	I ffl
Od zdravick do Lipice
v reportaži predstavljamo Lenko Kraljevo z Ljubnega in njen nonet Lip'ca, ki je s pomočjo Novega tednika
gostoval v Švici
Vsakemu, ki se je v Zgornji Savinjski doli-
pj in še širše vsaj malce dotaknil kulture,
l^nke Kraljeve z Ljubnega ni treba posebej
predstavljati. Nenehno je prisotna v kultur-
am utripu kot zborovodkinja, ljubenska
jjvarišica oziroma učiteljica glasbe ali pa kot
predana sodelavka pri večini prireditev, ki
jjtr pripravljajo na-Ljubnem.
V zadnjem času Lenko Kraljevo večkrat sreču-
jemo sredi devetih deklic, ki so povezane v nonet
Lipca in so svoje pesmi ter plese že predstavile
tudi v tujini. Nasploh nonet, kot večina Lenkine-
ga dela, žanje veliko uspehov. »Prvi nonet sem
imela pred približno dvema desetletjema, Lip'ca
pa je tretja sestava osnovnošolk z ljubenske šole.
Včasih se zborčka pač ne da narediti, ker ni
ustreznih glasov. Sicer niso pomembni le glasovi,
tudi osebnost mora biti ta prava. Pomembno je,
da so dekleta preprosta, ker prepevajo ljudske
pesmi, in da zbereš skupaj skupino, ki bo lahko
pela vsaj nekaj let. Se pa nonet itak spreminja, saj
se spreminjajo glasovi. Deklice v Lip'ci pojejo
skupaj drugo leto, njihova posebnost pa je tudi
to, da znajo igrati na več instrumentov. Vendarle
je prioriteta večglasno petje, ki izginja iz ljudske
pesmi,« je razložila Lenka Kralj, ki tudi pri pouku
glasbe daje veliko pozornosti večglasnemu petju.
Vse pevke v nonetu so hčerke ljudskih god-
cev, ki so na Ljubnem v zadnjem času vse bolj
cenjeni. »Pomembno je, da
imajo deklice doma veliko
podpore. Starši nas spremlja-
jo, koder hodimo, tako da je to
zelo lušno delo,« je povedala
ljubenka. K uspehu noneta je
precej pripomogla reportaža v
Novem tedniku, ko je Branko
Jeranko pisal o festivalu Pika
poka pod goro v Rogaški Slati-
ni in posebej izpostavil nastop
ljubenskih pevk. »Reportaža
je bila nekakšen vzvod, ki nas
je pognal naprej, točneje v Un-
teriberg v Švico, kjer je bilo
srečanje Slovenski otroci vabi-
jo,« je razložila Lenka.
Ljubenske deklice poleg pet-
ja, plesa in igranja različnih
instrumentov obvladajo tudi
fočna dela, tako da besedila
pesmi ponazarjajo tudi s po-
lnočjo kolovrata, igel ali kvač-
ke. Deklice predstavljajo pesmi
zljubenskega konca, če pa za-
Pojejo v tujini, »se mi ne zdi nič
narobe, če predstavimo še na
primer Le predi, dekle, predi,
ni čisto ljubenska,« pravi
f^jihova zborovodkinja.
< Pevka od mladih
nog
Lenki sta bili glasbena pot in
'jubezen do kulture verjetno
Položeni v zibelko, saj je odlič-
^^ pevka že od mladih nog,
Veliko pa so prepevali tudi v
tiomači
hiši. »Bila sem najmlaj-
zato so me vsi učili. Sicer pa
stara mama igrala citre, stric
tamburaške instrumente in
•^^kaj trobil, teti in mama so
fele na kitaro, brat harmoniko
kitaro, dedek je bil dober
Pevec-tenorist, oče violinist...,«
pripovedovala Lenka, kot da
družinsko igranje nekaj samo
Po Sebi umevnega. Sama se je
'^^učila igrati harmoniko, druge
Jl^stf umente, trobento, klavir in
pa je podrobneje spoz-
ll^la v šoli. »Ljudsko petje je
''o v naši hiši, kar pomnim,
r^^ma je bila ena najboljših Iju-
^riskih pevk, pela je v oddaji
Slovenska zemlja v pesmi in
besedi, še sedaj pa zna na pa-
met več kot 100 zdravičk.«
Lenkina glasbena pot se je
nadaljevala na učiteljišču, ka-
sneje pa se je predala poučeva-
nju učencev na ljubenski šoli.
»Že res, da je odvisno ali damo
prednost matematiki ali glasbi;
toda zame je moj predmet ena-
ko pomemben kot za učiteljico
matematike njen. Nujno se mi
zdi, da otroci s sabo v življenje
odnesejo tudi kulturo in dušo,
ki ju je najti v glasbi. Tako je
življenje bolj nežno, zrahljano,
lažje se pogovarjamo... Ob glas-
bi se zmehčajo najbolj razgra-
jaški tipi,« pravi Lenka, ki ji je
najbolj žal, da je tem otrokom
namenjena le ena ura na teden.
»Razmišljanje o tem, da bi
nam vzeli še to uro, je velika
napaka. Pri vzgoji in izgradnji
osebnosti, kar se dogaja pri
učencih na višji stopnji, igrajo
pomembno vlogo tudi čustva
in romantika,« zatrjuje Lenka.
Da tovarišica Lenka res ne-
kaj zna, dokazuje njen 70-član-
ski otroški pevski zbor, ki na
mnogih tekmovanjih in revijah
žanje uspehe in dobre kritike.
»Nikoli še nobenemu otroku,
nisem rekla, da ne zna peti!
Sicer pa se mi zdi, da sem
včasih prestroga v zboru, toda
menim, da sta za užitek po-
trebna red in disciplina. Ven-
dar brez discipline ni uspeha,
brez uspehov pa ni užitka,«
pravi Lenka, ki še mimogrede
omeni, da si mladi ljudje, otro-
ci, pravzaprav želijo discipline.
Sicer je Lenka Kralj zadovolj-
na s pogoji dela na ljubenski
šoli, predvsem z ravnateljem
Raj kom Pintarjem, ki zna pri-
sluhniti željam posameznih
učiteljic. V teh dneh v ljuben-
ski šoli pripravljajo sprejem za
32 zdomskih otrok, Id bodo na
počitnicah preživeli 14 dni, del
organizacije pa je tudi v Lenki-
nih rokah.
Idej pac ne
zmanjka
Lenka je s svojim delom vti-
snila pomemben pečat Flosar-
skemu balu, prireditvi, ki je
ponesla ime Ljubnega daleč
naokrog. »Pri balu delam že
37. leto. Letošnji je povezan s
praznovanjem pomembnega
jubileja, 750 let prve omembe
kraja, sklop prireditev pa se
pričenja prihodnji teden,« je
omenila Ljubenka, ki že dolga
leta živi s krajem in za kraj.
Eden izmed pomembnih do-
godkov v okviru ljubenskega
praznika bo vsekakor koncert
ljubenskih pevskih zborov, ki
bo v soboto, 26. julija, na Placu.
Predstavilo se bo 6 zborov, od
tega so štirje »Lenkini«; moški,
otroški, mladinski in nonet
Lip'ca. Vsak zbor bo predstavil
po tri narodne pesmi, skupno
pa bodo zapeli slavnostno pe-
sem v počastitev 750-letnice.
Lenka Kralj izžareva toliko
energije in mladostnega utripa,
da skoraj ne moreš verjeti, da
jo kmalu čaka upokojitev. Toda
njeni načrti izdajajo, da bo mo-
rala upokojitev še nekaj časa
počakati. Sicer bo verjetno pu-
stila vodenje katerega od števil-
nih zborov, saj je njena skrita
ljubezen tudi dramska dejav-
nost. »Rada bi, da bi na ljuben-
ski oder z domačimi igralci po-
stavili še kakšno igro, saj jih
imajo krajani zelo radi,« pravi
Lenka, ki bo skrite želje uresni-
čevala s pomočjo prosvetnega
društva, kjer je članica že več
kot četrt stoletja.
V delovnem življenju se na-
bere obilo spominov, nekaj le-
pih, nekaj pa tudi takšnih, za
katere je Lenka vesela, da so
mimo. »Danes je precej druga-
če. Se pač poznajo- spremem-
be in drugačni načini, na sre-
čo pa se hitro prilagajam. Sa-
ma imam rada vesele ljudi,
rada povem kakšno šalo, čisto
moji pa so tudi trenutki, ko se
umaknem v samoto. Zadovolj-
na sem tudi z malim, včasih
zadostuje že izrečena beseda,
ki izda, da je nekdo razumel
moje delo. To me lahko osre-
čuje še nekaj dni,« se je razkri-
la Lenka Kralj. Njeni načrti in
ideje pa pričajo, da bo na
Ljubnem kultura še dolgo ži-
vela.
URŠKA SELIŠNIK
»Vsega, kar znam, sem se naučila sama,«
pravi Lenka Kralj.
Lenka Kralj med deklicami iz noneta Lip'ca.
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Spodleteli načrt
Angleški pisateljici Ruth
Rendell bi lahko rekli »Agat-
ha Christie poznega 20. sto-
letja«.
Čeprav Rendlova ne piše
tipičnih kriminalnih romanov,
nikjer ni Hercula Poirota, pa
vendar so njene družbeno-
socialne zgodbe prežete z na-
petostjo, nepredvidljivostjo, z
zvijačnostjo in na koncu z
neizbežnim umorom in hlad-
nokrvnim angleškim zaključ-
kom. Life is go on!
Vse zgodbe so napisane v
jasnem, mestoma zasanjanem
jeziku, drugič spet ostrem kot
britev. Posebno slikovito je pri-
kazana mehka angleška pokra-
jina, v duhu lahko potujemo
po akvarelno vodenih zelenih
planjavah, prepreženih s poto-
ki in kanaU.
Tudi v »Spodletelem načrtu«
nas pisateljica najprej popelje
v mirno predmestno življenje
na obrobju Londona. Na poti
iz šole je mlada Leonora spoz-
nala nekaj let starejšega Guya
z njegovo mladoletniško kla-
po. Po prvem skupnem jointu
so postali prijatelji. Guy se je
zaljubil v Leonoro, jo obože-
val, medtem pa je razvajena
deklica uživala v njegovi na-
klonjenosti.
Leta so minila, Guy si je z
nejasnimi posli pridobil bo-
gastvo, kupil veliko hišo, jo
opremil z najdražjimi pred-
meti, se izbrano obnašal in
oblačil, zahajal v znane klube,
pa vendar ni mogel pridobiti
Leonorine popolne ljubezni,
še manj pa razumevanja nje-
nih staršev. Zanje je ostal mla-
doletniški prestopnik in
povzpetnik. Vse, kar mu je
bila Leonora pripravljena po-
kloniti, so bila sobotna kosila
v dvoje. Guy se je sprijaznil s
tem, istočasno pa je bil trdno
prepričan, da bo nekoč Leo-
nora živela z njim v njegovi
hiši. Njegovi nameni so se za-
čeli podirati, ko mu je Leonora
neko soboto nadvse obzirno
povedala, da ima prijatelja, s
katerim se je nameravala po-
ročiti. Podjetni Guy se seveda
ni vdal v usodo, spoznal se je
z Leonorinim bodočim mo-
žem Williamom. Prepričan je
bil, da so Leonoro prisilili nje-
ni starši v poroko z bledim,
suhim, popolnoma vsakda-
njem Williamom. Hoteli so jo
odvrniti od Guya in njunega
prijateljstva. Med Leonorinimi
prijatelji in sorodniki je pričel
iskati krivce za nastalo situaci-
jo. Vsi so postali sumljivi, Leo-
norin brat, njegovo dekle,
Leonorine prijateljice in sosta-
novalke v študentskem domu.
Poiskal je mladostnega prija-
telja Danila in ga prosil, naj
mu pomaga spraviti s poti ne-
zaželeno osebo. Danilo se je
strinjal, sprejel nalogo, med-
tem pa si je Guy premislil.
Ugotovil je namreč, da izbrana
žrtev ni prava. Nepričakovano
hitro se je Leonora vendarle
poročila z Williamom, Guya je
to povsem iztirilo. Skušal je
najti Danila, preden bi se zgo-
dilo karkoli usodnega. Sklenil
je, da bo poskusil zaživeti s
Celeste, prijetno žensko, ki
mu je krajšala dneve in noči
med njegovim potrpežljivim
čakanjem na Leonoro.
Vendar so ga dogodki prehi-
teU in neko jutro sta se na
njegovih vratih pojavila dva
policista v civilu. Napeto, kaj?
Preberite sami...
Piše: JELKA BRVAR
TRIDESETA LETA
NA CEUSKEM
Ni dosežkov brez
elektrike
v tridesetih letih je elektri-
fikacija dosegla že skoraj vsa
večja naselja, medtem ko so
bila večja mesta z električno
energijo popolnoma pre-
skrbljena že pred tem.
Še predno pa so električni
aparati našli svoje pravo me-
sto v življenjskem vsakdanji-
ku takratnih uporabnikov, je
njihova uporaba, tudi naprav
v bolnišnicah, razburjala jav-
nost. Številni poslušalci takrat
še redkih radijskih programov
so oblastnim organom pošilja-
li ogorčene pritožbe na račun
tistih, ki so uporabljali elek-
trične aparate v.času, »ko so
radiofonske oddajne postaje v
obratu«. Te so namreč motile
radijske sprejemnike. Seveda
pa stvar ni bila tako enostav-
na, saj je bila za motenje radij-
skih programov, hote ali neho-
te, zagrožena kazen z zapo-
rom do enega leta ali plačilom
kazni do 10.000 dinarjev. Ob
vsem tem pa je zanimiv argu-
ment, ki so ga navedli v prid
protestnikom v Novi dobi:
»Razen tega pa preti nevar-
nost, da bo, ako se taki apara-
ti razširijo med ljudstvom in
motenje naraste, vedno več po-
slušalcev radia odpovedalo
svoje postaje, s čimer se bo
stalni dohodek države samo
zmanjšal, širjenje radiofonije
med ljudstvom pa skrčilo, na-
mesto da bi se razširilo.« Na-
predek ima pač svojo ceno.
BRANKO GOROPEVŠEK
R
NAŠI KRAJI IN UUDJE

V Lembergu
nova freska
Gasilsko društvo v Lember-
gu v občini Vojnik bo prihod-
nje leto praznovalo SO-letnico.
Že lani so razvili nov prapor in
obnovili povsem dotrajano fa-
sado gasilskega doma. Na
dom so narisali sliko sv. Flor-
jana, zaščitnika gasilcev.
Ker jim je lani zmanjkalo časa
za proslavitev pridobitev, bodo
to opravili letos in sicer v sobo-
to, 19. julija. Prapor, obnovljen
dom in fresko bo blagoslovil
župnik Alojz Vicman, pripravili
bodo tradicionalno tekmovanje
ter vse skupaj zaključili z veseli-
co, na kateri bo igral ansambel
Nagelj.
»Veselice so ena izmed red-
kih oblik, s katero lahko vsaj
malo osvežimo suhe blagajne
gasilskih društev,« pove pred-
sednik društva Lemberg Franc
Medved. »Veliko nam je v zad-
njem obdobju pomagala občina
Vojnik, zadovoljni pa smo tudi
s pomočjo in sodelovanjem
okoliških društev, predvsem v
Novi Cerkvi in na Dobrni.« TV
Uspeh mladih
gasilcev na
olimpiadi
Na Danskem se je končala
12. gasilska olimpiada, na ka-
teri so nastopile tudi sloven-
ske desetine, med njimi dve z
Dobrne.
Mladinci Dobrne so na olim-
piadi nastopili že tretjič in so
zaradi manjšega spodrsljaja to-
krat osvojili 9. mesto, medtem
ko so mladinke istega društva
nastopile prvič in so osvojile 5.
mesto. Obe uvrstitvi pa sta za-
doščali za osvojitev zlatih odli-
čij, za kar je treba zbrati določe-
no število točk. Mlade gasilce so
na Dobrni pričakali številni do-
mačini in predstavniki občine
Vojnik na čelu z županom Be-
nom Podergajsom. Tudi zadnji
uvrstitvi sta potrdilo pravilnega
dela z mladimi, še posebej pa je
uspešno sodelovanje'PGD Do-
brna in osnovne šole. TV
Praznik v Mozirju
Mozirskim gasilcem bo
minuli konec tedna še pose-
bej ostal v spominu, saj so z
večimi prireditvami počastili
110 let dela.
Praznovanje visokega jubi-
leja so pričeli s petkovo sveča-
no akademijo, na kateri je
predsednik Prostovoljnega ga-
silskega društva Mozirje Leo-
pold Zgojznik opisal prehoje-
no pot, še posebej pa je pou-
daril povezovalno vlogo gasil-
skega društva. Gasilce je poz-
dravil predsednik občinskega
sveta Mozirje dr. Anton Je-
zernik, podelili pa so tudi
priznanja in plakete mnogim,
ki spremljajo delo PGD Mozir-
je. V sodelovanju z Zavodom
za kulturo in Aleksandrom
Videčnikom je v mozirski ga-
leriji nastala zanimiva razsta-
va Mozirski gasilci skozi čas.
V sobotni prireditvi je mo-
zirske gasilce pozdravila pod-
predsednica GZS Marinka
Cempre-Turk, ki je med dru-
gim omenila, da morajo v ga-
silski organizaciji še naprej
pridobivati nove člane, poskr-
beti morajo za izobraževanje,
izboljšati povezavo med druš-
tvi in zvezo ter skrbeti za po-
sodobitev gasilske opreme. V
skladu z zadnjim se Mozirjani
lahko pohvalijo z novim teren-
skim vozilom, ki so ga slove-
sno krstili med sobotno prire-
ditvijo. Gasilce sta pozdravili
še podpredsednik Zgornjesa-
vinjske gasilske zveze Franc
Terbovšek ter mozirski po-
džupan Anton Venek.
Ob praznovanju mozirskih
gasilcev so za veterane izvedli
tradicionalen Lukšetov me-
morial, na katerem se je med
veterankami najbolje odrezala
ekipa iz Šmartnega ob.Paki,
med veterani pa je slavila eki-
pa iz Šinkovega Turna, odko-
der je prišel tudi najstarejši
tekmovalec, 91-letni Janez Sr-
šen.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
Mozirskim gasilcem so nazdravili številni gostje in botri novega terenskega vozila.
Odlikovanja ob jubileju
Začetki gasilstva v Novi Cerkvi segajo v zadnja leta prejš-
njega stoletja, uradno pa so današnje prostovoljno gasilsko
društvo ustanovili pred 90. leti. Ob jubileju so pripravili
dvodnevno slavje, ki se je začelo z občnim zborom, na
katerem so poleg društvenih priznanj podelili tudi več
državnih in občinskih odlikovanj.
Republiško odlikovanje 3.
stopnje sta dobila Franc Na-
glič in Viktor Ivšek, 2. stopnje
Branko Jesenek, Franc Knez
in Janko Stolec ter 1. stopnje
Slavko Jezernik. Občinska
priznanja so dobili: 3. stopnje
Nataša Kovač, Jože Jesenek in
Franc Pekošak, 2. stopnje
Boštjan Selčan in 1. stopnje
Miki Baumgartner, Darko Ve-
ranič, Sandi Kovač, Jože Trat-
nik, Drago Založnik, Milica
Pekošak, Silva Jezernik in Da-
nica Jezernik.
Ob jubileju so gasilci Nove
Cerkve, ki so v občini Vojnik
izjemno dobro organizirani,
pripravili še pokazno praktično
vajo v naselju, povorko s prika-
zom razvoja gasilstva, prevzeli
pa so novo gasilsko vozilo, za
katerega so denar prispevali
krajani, društvo in občina.
Predsednik društva Slavko Je-
zernik je predvsem vesel dobre-
ga sodelovanja s krajani ter ob-
čino, ki ima resnično velik po-
sluh za potrebe gasilstva, kar še
posebej velja za župana Bena
Podergajsa, ki se je jubilejnega
srečanja tudi udeležil. TV
Krstili novo gasilsko vozilo
Prostovoljno gasilsko društvo Pesje je pred kratkim dobilo novo gasilsko vozilo, moderno
avtocisterno IVECO 12-E 23, za katero je bilo potrebno odšteti kar 18 milijonov tolarjev.
Nova avtocisterna je opremljena z modernimi pripomočki in napravami za gašenje požarov,
kot je na primer visokotlačna črpalka za gašenje požarov v stanovanjih. Večje denarne vsote za
nakup vozila so prispevali Mestna občina Velenje, Premogovnik Velenje, Gorenje in Gasilska
zveza Velenje, pomemben pa je tudi delež ostalih sponzorjev in samih krajanov. Moderno vozilo
je velikega pomena tudi za Gasilsko zvezo Šaleške doline.	L. O.
Novo gasilsko avtocisterno je blagoslovil župnik Janez Furman iz Starega Velenja.
Končno občni zbor I
Po skoraj dveh letih je končno napovedan občni zbo?
Gasilske zveze Celje, ki bo v četrtek, 24. julija, ob 18. urji
prostorih PDG Celje-Gaberje.
Gasilska zveza Celje je bila lani edina v Sloveniji, ki nI
izvedla občnega zbora, to pa je dokaz, da je zašla v resn^
težave. Dolgo so gasilci iz občin Štore, Vojnik in Celjj
opozarjali na nastale probleme, vendar se ni nič spremenilo
na bolje. Prav gotovo je takšno mrtvilo negativno vplivalo hj
delo posameznih društev. Največje težave so bile z vodilnin,
kadrom, sedaj pa gasilci upajo, da bo ta problem za nasle^,
nje obdobje ugodno rešen.	i
Na občnem zboru bodo med drugim sprejeli tudi statut
Gasilske zveze Celje ter izvolili novo vodstvo. Kandidat ej
predsednika Gasilske zveze Celje je Miro Trbovc, medtem ko
naj bi bil tudi v prihodnjem mandatu poveljnik Janko
Turnšek.	'	TV
REČENO (ne) storjen!
Tujega nočemo...
Pred leti sem bral humore-
sko enega,naših znanih sati-
rikov. Opisal je pogovor dveh
šoferjev, ki razglabljata o
tem, kakšni so vozniki po
iveta. Seveda so vsi zanič,
razen njiju. Pa še tu sta se na
koncu sprla, kajti tudi vsak
zase sta trdila, da ■ sta naj-
boljša. Ko sem pred kratkim
slišal na televiziji, da naj bi v
javnih menzah in sploh usta-
novah kuhali le še našo, do-
mačo slovensko hrano, sem
se takoj spomnil na omenje-
no zgodbo o šoferjih.
Analizirajmo tako lepo po
vrsti, zakaj nam tuja hrana
ne diši več. Začnemo lahko
kar pri bližnjih sosedih. Itali-
jani jedo tako ali tako samo
špagete - lepo vas prosim,
kdo bi se cele dneve basal s
samim škrobom, ki se ob tem
raje zmuzne iz vilice nazaj
na krožnik kot v usta. Še
preden se jih naješ, si že vse-
ga sit. Gremo nekoliko proti
jugu - na Hrvaško. Vsi smo že
bili kdaj tam, če nikjer drug-
je, na morju zanesljivo. Več
kot znano je, da si na morju
nikakor ne smemo naročiti
rib, saj jih Hrvati ne znajo
dobro pripraviti. Ali jih pre-
več zapečejo ali pa samo sku-
hajo. Da o drugi hrani pri
njih niti ne govorimo. Pona-
vadi jo je premalo, vsaj v
hotelih, ima pa tudi južnjaš-
ki priokus, ki se mu reče če-
vapčiči, ražnjiči in podobna
jugo zapuščina. Te pa se mo-
ramo seveda slej ko prej zn
biti. Prvi severni sosedi j
Avstrijci. V zvezi z njihov
hrano vsakdo najprej pač pa
misli na dunajski zrezek. O
smo Slovenci česa zares navi
ličani, potem so to zagotm
dunajski zrezki. Madžari
segedin golaž in sama pi
kantna hrana, ki človek
spravi v slabo voljo že o|
pomisleku nanjo. SloveM
moramo pač živeti zdrava
pretiravanje z začimbami p,
zato zagotovo ni primerm
Če se nekoliko ohladimo o
bližnjih sosedov in se spon
nimo na francosko kuhinji
si verjetno predstavljali
kakšno pokvarjeno francosi
solato. Sicer pa imajo Frana
zi tako ali tako vse postavljt
no na glavo. Pravi Slovani
juho pač je na začetku i
potem vse lepo po vrsti. Ai
gleži s svojimi norimi kravi
mi odpadejo že pred pomish
kom na vse ostalo. Podobn
je z Nemci in njihovimi zi
maščenimi čez krožnik visi
čimi zrezki. Če z mislimi oi
potujemo še nekoliko dlje, i
lahko ustavimo pri Ameri6
nih - toda tako kot so zmedi
ni povsod, so seveda tudi p
hrani. Če nočemo več sliša
za pleskavice, kako bi bi
lahko navdušeni nad, v r
snici desetkrat slabšim
hamburgerji. Ostanejo na
torej le še kakšne eksotiči
države daljnega vzhoda
svojimi podganami v najra
ličnejših omakicah. Jasn
da to za čistega Slovenca o
pade. Ob vsem omenjenim
ne upam niti pomisliti i
recimo črve in podobne S
lažni iz kakšnega plemensk
ga predela v Afriki ali pa
amazonskega pragozda. ^
koncu nam ne preostane n
drugega kot logični zaklj
ček, da je za Slovenca edv
prava, koristna in najbi
zdrava le slovenska hrana.
Ja dragi moji, znani hoji
dri rek »Ni ga ptiča čez pra-
ča« drži kot pribito. In
temu dodamo še naše tipii\
nedeljsko kosilo - govejo j
ho, pražen krompir, pečem
in endivijo, smo v zvezi
svojo prehrano popolni, '
bolj ne bi mogli biti. »Tujil
nočemo, svojega ne dani'
pa lahko postane udarna n
sel naše kuliranične sar^
stojnosti.
ZORAN PEVl
Četrtek, 17. julij ob 20.30 - Lapidarij Pokrajinskega
muzeja ob Savinji (v primeru slabega vremena kino dvora-
na Union) - nastop plesne skupine iz Tibeta.
Torek, 22. julij ob 20. uri - Atrij Majolke (v primeru
slabega vremena Galerija sodobne umetnosti) - koncert
harfistke Mojce Zlobko.
Sobota, 19. julij ob 10. uri - Poletni oder na Prešernovi 18
(v primeru slabega vremena Hermanovo gledališče) - Puch
and Judy v izvedbi Story box Theatra iz Anglije.
SNOPIČ
PISMA BRALCEV	I 0]
"odmevi
podeča občina
Ponikva
2di se mi potrebno, da v
jjienu Sveta KS Ponikva odgo-
^rini na članek, objavljen v
^ejšnjem NT. Avtor članka se
^cer imenuje zlobnega in pri-
^detega; zlobnosti mu Pon-
l(ovljani do sedaj ne bi pripisali,
da pa je bil prizadet zaradi
predloga g. Kovača glede grba
„ove občine Ponikva, mu ver-
jamem.
povod za predlagan grb in za
jlanek je bila pobuda Sveta KS
Ponikva za začetek postopka
,23ustanovitev nove občine Po-
nikva. Člani sveta KS so se za
pobudo odločili predvsem na
osnovi argumentov. V terito-
rialno tako veliki občini kot je
občina Šentjur, z različno raz-
vitimi KS, je objektivno težko
usklajevati potrebe. Podežel-
ske KS se ukvarjajo predvsem z
asfaltiranjem in gramozira-
njem še vedno makadamskih
cest; druge, predvsem mestna,
pa se ukvarja z podvozom,
nadvozom, obvoznico...
Drugi argument so člani sve-
ta KS videli v sedanjem načinu
delovanja občinskega sveta.
Člani sveta so res iz celotne
občine, vendar v svetu delujejo
predvsem v interesu vodstev
strank in ne toliko v interesu
krajev, od koder prihajajo. Da
ta dva argumenta držita, sem
prepričan tudi zato, ker so se
la osamosvojitev odločile tudi
KS Planina inKS Dobje.
Za Ponikvo pa je prisoten še
tretji argument: v Šentjurju so
bili v prejšnjih obdobjih 25 let
župani iz Ponikve, toda od
Šentjurčanov smo že dobili
nasvet, da naj bomo toliko časa
tiho, kot smo prej imeli »ko-
mando« v občini. Večina kraja-
nov pa bi rada na Ponikvi živela
brez obremertitev iz preteklo-
sti.
Sedaj je župan Šentjurčan in
lahko posega v urejanje okolja
kjerkoli na teritoriju občine.
Tudi na Ponikvi, seveda ob
upoštevanju zakonov in odlo-
kov, ki to področje urejajo in
izgleda, da jih tudi spoštuje. Če
tega ne bi, bi verjetno dal od-
straniti podobne ruševine kot
so na Ponikvi, ki so takoj ob
prihodu v občino v Vrbnem. Iz
vsega izhaja pobuda o ustano-
vitvi nove občine Ponikva.
Glede organizacije občine
piscu predlagam, da si prebere
člen Zakona o lokalni sa-
•^oupravi. Ugotovil bo, da Po-
nikva v glavnem izpolnjuje po-
boje, razen tistega o številu pre-
bivalcev, ki pa ni izključujoč.
f^Jadalje:
smetišče ob pokopa-
lišču smo odpravili, lastnika
starega avtomobila pri stavbi
išče pohcija, podrt skedenj
Pri samem vstopu v vas pa je
Osebna lastnina.
Vsak ima vso pravico, da izia-
svoje mnenje o pobudi sveta
za ustanovitev nove občine
•^onikva, vendarle sta g. Kovač
8- Jagodič naredila to pikro in
^smehujoče. G. Kovača poz-
l^^rno po njegovi kritičnosti in
^di pikrosti, in nas ni toliko
Presenetil. G. Jagodič, ki ga do
^^daj nismo poznali po zlobno-
kot si jo je sam pripisal, pa
'^^s je presenetil. Pričakovali
da bo pobudo komentiral
na osnovi argumentov, njegov
sestavek pa je kritičen in podce-
nj uj oč do vsega v kraj u.
Ne glede na to ali bomo po-
stali občina ali pa bomo še
naprej KS v šentjurski občini,
pozivam vse krajane, da s svo-
jim delom in dejanji prispevajo
k temu, da bi tudi pomanjklji-
vosti, ki jih imamo, čimprej
odpravili.
ANTON VREČKO.
predsednik Sveta KS Ponikva
PREJEU
SMO
Odgovorno je
ministrstvo
Minister za šolstvo dr. Slavko
Gaber je uvedel pretirano stro-
go maturo, ki vzbuja pri dijakih
strah in grozo. Silovit je pritisk
na četrtošolce, ki jim večne
priprave na šolo jemljejo čas,
tako da skoraj ne poznajo več
oddiha. Dijaki postajajo so-
vražni in maščevalni do šole,
neredko se jim godi krivica.
Učijo se tujih jezikov, materi-
nega pa bodo kmalu pozabili.
Posledice so že očitne.
Postavljajo se tudi druga
vprašanja, na primer o učbeni-
kih, ki jih ni. Kje je na primer
atlas sveta za osnovne in sred-
nje šole? Kako naj se doma
učijo zemljepis brez atlasa? V
šolah zahtevajo znanje, otroci
pa trpijo. Kaj je storila država
za slovenske otroke? AH bodo
postali roboti brez pravega
znanja?
Mati rodi otroke, ki se izuči-
jo, vseeno pa naj bi mati do
smrti skrbela zanje. Minister
Gaber, ali razmišljate o tem, da
bo s takšnim pritiskom in nači-
nom slovenski jezik in narod
kar hitro izumrl?
Naslov v uredništvu
Starši, vi ste
krivi!
Dne 6. junija ob 7.45 sem šla
po Mariborski cesti v smeri
proti mestu. Pri novi avtobu-
sni postaji sem opazila dva
mladoletna fanta, ki sta preč-
kala cesto in zavila v park pri
Maksimiljanovi cerkvi, nato
pa, recimo za nekaj sekund,
sedla na klop. V isti smeri sem
šla proti mestu, nakar sem
opazila enega od teh mlado-
letnikov, da gre za mano. Po-
tem je poklical še drugega, naj
se mu pridruži. V tistem tre-
nutku mi je mladoletnik, ki mi
je sledil, strgal ročno torbico z
rame in jo tudi strgal, da so vsi
dokumenti padli na tla. Začela
sem res glasno vpiti, da sta
pobegnila in si tako nista na-
brala nobenega plena.
Sprašujem se, kje so starši
teh otrok, da ne bi spet valili
krivde na šolo in oblast. Krivda
je pri starših samih. Naj se
vprašajo, od kod njihovim
otrokom denar. Tudi jaz sem
bila mati samohranilka in
vzgojila hči v skromno in po-
šteno državljanko, pripravlje-
no pomagati starejšim in po-
moči potrebnim. Zato še en-
krat, dragi starši, za vse izpade
svojih otrok ste krivi vi. Starši,
ne materialne dobrine, ampak
vzgoja vaših otrok naj vam bo
cilj.
Naslov v uredništvu
KUD na Graški
Gori
Pred dnevi so na Graški Gori,
v lepem zaselku nad Šaleško
dolino, ustanovili kulturno
društvo. Že doslej je tam aktiv-
no deloval narodno zabavni
ansambel Simona Plaznika in
kvintet Graškogorski fantje.
Za predsednika so na ustanov-
nem občnem zboru izvolili
Draga Plazla, muzikanta in dol-
goletnega delavca na področju
kulture.
V program dela so vključili
delovanje zabavnega ansambla
in delo graškogorskih fantov.
Njihova osrednja skrb bo vsa-
koletna organizacija srečanja
narodno zabavnih ansamblov.
Letos, 17. avgusta, bo srečanje
samo revija, prihodnost pa bo
pokazala, če le ne kaže dati taki
reviji tekmovalni, vseslovenski
značaj. Graška Gora živi na
stičišču treh občin, odločili pa
so se, da se bodo organizacij-
sko vezali na Zvezo kulturnih
organizacij Velenje.
Graška Gora je že dolgo zelo
znana slovenski javnosti. Da-
nes se prav do vrha lepe gore
pripeljete iz Velenja po asfaltu.
Tudi to je zasluga pridnih rok,
ki živijo v lepem predelu slo-
venske zemlje.
VINKO ŠMAJS,
Velenje
Narodna
zavest se
prebuja
Pred kratkim smo bili delež-
ni mnogih prireditev in proslav.
Skoraj vse so več ali manj vra-
čale vrednosti, ki jih moramo
iskati in doživeti ob dnevu dr-
žavnosti.
Kaotičnost in evforija, ki
spremlja narodov prehod v de-
mokracijo, se zrcali predvsem v
ohromeli politični celoti. Prvin-
ski značaj, da je domovina ena
sama, pa spet z vsem zanosom
budi zavest, da jo lahko ohrani-
mo le s poštenjem in delom.
Slovenec, ki ceni materino go-
vorico, se zna poistovetiti s svo-
jim narodom in spoštuje dru-
gačnost drugih; ne dovoljuje pa,
da bi bili v tej domovini razde-
ljeni po vzoru političnih povz-
petnežev in karieristov.
Na dan praznika slovenske
državnosti je župna cerkev sv.
Duha gostila množico pevcev
iz različnih zborov ter recita-
torje. Župnik Drago Svetko je v
daritveni maši za domovino
nakazal vsebinski pogoj, da so
verni in neverni začutili, da so
navkljub različnosti lahko eno,
da je domovina vedno vredna
spontanega zanosa za lepo in
dobro v boljše.
Domači Cerkveni pevski
zbor pod vodstvom Ladke Lu-
kač. Moški pevski zbor iz
Šmartnega v Rožni Dolini,
združen z gasilskim zborom iz
Lokrovca, pod vodstvom Jože-
ta Dimeca ter Moški pevski
zbor Zagrad pod vodstvom
Matjaža Železnika, so skupno z
množico zapeli slovensko him-
no na začetku in ob koncu
Slovenec sem. Celoten pro-
gram, vključno z mašnim de-
lom, je bil povezan z recitaH;
zlasti tistimi, ki jih je domovini
v čast napisal Tone Kuntner. Z
občutkom so recitale posredo-
vali Peter Simoniti, Srečko Ma-
ček in Silva Železnik. Vzdušje je
ustvarjalo želeni vtis, da človek
v sozvočju krepi narodno za-
vest in da domovina zasluži
takšno praznovanje, čeprav je
narod v tem času še premno-
gokrat mačehovsko obravna-
van. Narod se osvešča in zna
združiti lepoto, dobro in zdra-
vo. V druženju drug z drugim
se spoznavamo in veselimo po
dimenziji Človeka. Kadar torej
iskreno preraščamo samega
sebe, odmislimo želje po veli-
kih in neopravičenih dobičkih
materialnega hlastanja in tudi
političnega zavajanja z navi-
deznimi uspehi in lažmi. To
terja naš odnos do sveta, do-
movine in mladih, ki stopajo v
prihodnost.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
Javni protest
Vodstvo sindikata kovinske
in elektroindustrije Slovenije
najostreje protestira zaradi od-
ločitve o stečaju Zlatarne Celje.
To je najslabše izbrana mož-
nost ob vseh strokovnih ugoto-
vitvah, da je stečaj Zlatarne
Celje potreben. Predvsem pa
se s tem dokazuje odnos do
socialne politike vlade Republi-
ke Slovenije in ministrstva, ki
ob tem, ko predlagata Skladu
RS za razvoj, naj sproži stečajni
postopek, posebej naglašata,
da je edini cilj stečaja očuvati
blagovno znamko. Nikakor pa
ne podjetja in delovnih mest
zaposlenih.
Zahtevamo preklic pobude
za stečaj in rešitve s sanacijo, ki
jo banke morajo podpreti. Tak-
šen je bil tudi dogovor na se-
stanku vodstva SKEI s predsed-
nikom vlade RS dr. Janezom
Drnovškom.
ALBERT VODOVNIK,
predsednik SKEI Slovenije
Svobodni
partizani,
združimo se!
Po prebiranju člankov sem
ugotovil, da Zveza združenj
borcev in udeležencev NOB
Slovenije ne more govoriti v
imenu vseh partizanov, kajti
velika večina nas ni odšla v
partizane z namenom izvesti
revolucijo in tudi nismo sode-
lovali pri povojnih zločinih ko-
munistične vladavine. Posebno
ne po končani vojni pri zverin-
skih pobojih več kot 15.000
Slovencev in več kot 85.000
Hrvatov, Srbov in pripadnikov
drugih narodnosti v Kočev-
skem rogu, v okolici Celja, v
zasavskih revirjih in drugod po
Sloveniji.
Vtisi, ki sem jih dobil pri svo-
jem prvem obisku Kočevskega
roga, so bili tako presunljivi, da
sem se odločil dati pobudo za
ustanovitev Združenja svobod-
nih partizanov (ZSP). Z ustano-
vitvijo ZSP bomo ustvarili plu-
ralnost na NOB vezanega dela
prebivalstva. V demokratični
državi je pluralnost ne le mogo-
ča, temveč tudi koristna. Civilna
družba naj ne pozna monopo-
lov, kajti raznolikost mnenj in
nazorov je osnova demokraci-
je. Zato vabim vse partizane in
terenske sodelavce, ki so se bo-
jevali ah delali za svobodo in ne
za komunizem in ki ne soglaša-
jo s politiko ZZB in ne sprejema-
jo navodil, ki jih je tej organiza-
ciji dal nekdanji predsednik So-
cialistične repubUke Slovenije
Janez Stanovnik, da se pisno
oglasijo. Navedejo naj svoj to-
čen naslov, kdaj in kje (imena
partizanskih enot) so sodelovali
in funkcijo, ki so jo opravljaH,
tako da bi lahko sestavili pri-
pravljalni odbor za ustanovitev
predlaganega združenja.
Temu vabilu sta se pridružila
partizana Viktor Blažič in Tone
Frantar. Pobudo podpira tudi
partizanski oficir in vodja Gi-
banja za narodno spravo Stani-
slav Klep. Slovenke in Slovenci,
združimo se še enkrat z name-
nom, da ohranimo svobodo
naše domovine, ki smo jo dobi-
li šele leta 1991 po zmagi nad
komunistično JLA.
dr. LUDVIK ČANŽEK,
Ljubljana
PRITOŽIŠ
KNJIGA
Izkušnje s
Hermanom
Celjskim
Moje presenečenje nad poslo-
vanjem turistične agencije Her-
man Celjski se je pričelo, ko sem
nameravala najeti avtomobil. Z
Zoro Koren sva se dogovorili za
datum najema avtomobila, v pri-
meru kakršnih koli sprememb
pa naj bi me obvestila. Ko sem v
spremstvu šoferja (sama še ni-
mam vozniškega dovoljenja)
obiskala poslovalnico, je bila ta
še zaprta, čeprav naj bi jo odprli
pred 20-imi minutami. Zora Ko-
ren je po desetih minutah le
prispela in se opravičila, da je bila
na pošti. Za tem naju je obvestila,
da avtomobila ne moreva dobiti,
ker je šofer na »črni listi«. Po
pojasnilu sva ugotovila, da ga je
neka agencija zaradi kraje avto-
mobila »dala na črno listo«. Sam
seveda ni sodeloval v tem podvi-
gu, kar je dokazala tudi policija.
O tem bi me lahko obvestila,
kot sva se dogovorili, saj sem
tako ostala brez prevoza. Poi-
skala sem nadomestilo, s se-
strično pa sva nameravali najeti
avtomobil cenejšega razreda
preko agencije Zore Koren. Av-
tomobil naj bi najeli naslednji
dan od 12. do 13. ure (Korenova
naj bi me obvestila o svojem
prihodu do 13. ure, saj njena
delavka še ne zna predati in
prevzeti avtomobila, zato naj bi
vse uredila sama). Ker še do 15.
ure ni bilo obvestila, sva se od-
pravili v poslovalnico. Ob 16.30
je prispela tudi gospa Koren in
tako sva ob 17. uri uspeli najeti
avtomobil in urediti vso potreb-
no dokumentacijo.
Po osmih dneh sva avto vrnili
in ker je bila sobota, se je prev-
zem izvršil izven delovnega ča-
sa (za kar nama je zaračunala
900 tolarjev), saj nisva bili pri-
* pravljeni vrniti avtomobila 5 ur
pred iztekom najemnine. Če bi
Korenova prišla k prevzemu
pravočasno, bi se izvršil v delov-
nem času, tako pa je zamudila
40 minut. Čeprav se mi je zdelo
nekoliko čudno, da je sama
pregledala avtomobil, še nisem
kaj dosti ozirala na to.
Ker to še ni bilo dovolj, je
pozabila tudi denar za vračilo,
saj že pri najemu odšteješ 30
odstotkov provizije od predvi-
denega zneska. To je bilo dokaj
n^-rodno, kajti sestrična, ki je
plačala najem, je naslednje jutro
odpotovala. Kljub temu smo se
zmenile, da pridem po denar v
ponedeljek. Hkrati sem prosila,
da vse poravnamo takrat, saj
sem želela nazaj svoj založeni
ček. V ponedeljek me je njena
delavka obtožila, da sva s sestrič-
no izklopili števec, kar je ugoto-
vila po tem, ker sva v osmih
dneh prevozili le 429 kilometrov,
čeprav sva jih plačali 800 - tako
naj bi bilo predpisano. Nato je
prišla gospa Koren in me tudi
ona obtožila istega dejanja. Po
vseh zapletih in zamudah ter
lažnih obtožbah je z vnovčitvijo
čeka, za katerega sem jo prosila,
da mi ga vrne, presegla vse meje.
Denar mi je sicer vrnila z razlo-
gom, da je sama kriva, ker ni
temeljito pregledala avtomobila
- ker nama je zaupala.
Kaj pa najino zaupanje? Spre-
membe se javijo pravočasno, ne
pa da jih izveš, ko avtomobil
nujno potrebuješ; avtomobil
prevzameš ob dogovorjenem
času in ne s štiriurno zamudo;
stvari se razčistijo takoj in ne po
dveh dneh z lažnimi obtožba-
mi, ki jih je poizkušala dokazati
kljub temu, da je avtomobil že
cela dva dni v njeni lasti; tudi
izjava, da bom pristala na »črni
listi«, po vseh njenih napakah ne
vzbuja želje po ponovnem obi-
sku njene agencije.
JUDITA KRIŽNIK,
Celje
fZAHVALE-
r POHVALE
Neicateri imajo
srce za iculturo
Člani Celjske folklorne sku-
pine ŽPD France Prešeren se
zelo dobro zavedamo, da se
brez tistih, ki jim srce še ni
okamenelo v zdajšnjem potro-
šniškem in profitnem času, ne
bi mogli udeležiti mednarod-
nega folklornega festivala v
Banski Bystrici na Slovaškem.
Zato bi se radi najlepše zah-
valih podjetjem in posamezni-
kom, ki so nam omogočili ču-
dovitih pet dni predstavljanja
slovenske ljudske kuUure na
Slovaškem. To so: Tora d.o.o.,
Grafolit d.o.b. Žalec, Telekom
Slovenije, Poslovna enota Ce-
lje, Kins d.o.o. Žiri, Belin d.o.o.
Rogaška Slatina, Perčič Design
Celje, ZD Print - Dušan Zeme
s.p. Ponikva, Viktor Bevc iz
Vojnika, Turistično društvo Ce-
lje, Izletnik Celje, Mestna obči-
na Celje in REC Trade Celje.
Seveda se zahvaljujemo tudi
vsem, ki so nam kakorkoli po-
magali, tako materialno kot mo-
ralno in vsem, ki so verjeli v nas.
Člani Celjske FS
ŽPD France Prešeren
Zahvala
pokroviteljem
Smiljan Smodiš, alpinist iz Ce-
lja, ki je sodeloval v mednarodni
himalajski odpravi na Mt. Eve-
rest, se zahvaljuje pokrovite-
ljem za pomoč. Podprli so ga:
Planinsko društvo Celje, Cin-
karna Celje, Cetis, Klasje, Gozd-
no gospodarstvo Ingrad, Atka,
Studio trg d.o.o., Metro, Dušan
Glažar, Bojan Krajnc, Dolinšek
S. d.o.o.. Mestna občina Celje,
Lj ubijanj ska banka. Toplice Do-
brna, Grafika Gracer, Biroopre-
ma, steklarstvo Žonta, Ingrad,
Sana, Foto Rizmal, Fotolik, Era,
Vrvica, Kodak, Tovarna nogavic
Polzela inSipro.
SMIUAN SMODIŠ,
Celje
22
RADIO ■ INFORMACIJE
iimiiMd
RADIO CELJE
OD 17.7. DO 23.7.1997
Četrtek, 17.7.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
715 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00 Novice, 11.00
Novice, 12.00 Novice, 13.00
Poročila, 13.15 Sončni žarek,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Izpolnjujemo 7 glasbe-
nih želja, 17.00 Kronika, 18.00
20 vročih, 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 Ročk blok,
22.00 Zaključek sporeda in
priključitev RaSlo.
Petek, 18.7.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Črna pika, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 11.10 Ve-
deževanje, 11.40 Nagradna
igra, 12.00 Novice, 13.00 Poro-
čila, 13.20 Poletni živjo Zdra-
vilišču Laško, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Novice, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Izpol-
njujemo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 19.45 Pravljica
za lahko noč, 21.00 DJ time,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sobota, 19.Z: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
715 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Filmski spreho-
di, 10.00 Novice, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 13.00 Novice,
13.15 Študentski servis, 14.00
Pričetek popoldanskega spo-
reda, 14.15 Jack pot, 15.00 No-
vice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 19.00 Športni
večer na Radiu Celje, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Nedelja, 20.Z: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.45 Horoskop, 7.00
Novice, 715 Zimzelen, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.15 Luč sveti v
temi, 10.00 Novice, 11.00 Novi-
ce, 11.10 Domačih 5, 12.00
Novice, 12.30 Iz domačih lo-
gov - oddaja Jureta Krašovca,
13.00 Čestitke in pozdravi,
20.00 Pod domačo lipo, 22.00
Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Ponedeljek, 21.7.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Na
današnji dan, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.20 Pregled dnev-
nega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO
Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce, 10.15 Športno dopoldne,
11.00 Novice, 12.00 Novice,
13.00 Poročila, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Novice, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Izpol-
njujemo 7 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk , 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 200.Vrtiljak
polk in valčkov - v živo iz
gostišča Kocman, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Torek, 22.7.: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Na današ-
nji dan, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00
Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek do-
poldanskega sporeda, 9.30
Na obisku v Žički kartuziji,
10.00 Novice, 11.00 Novice,
11.15 Center mejnih znanosti,
12.00 Novice, 13,00 Poročila,
14.00 Pričetek popoldanske-
ga sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Izpolnjujemo 7
glasbenih želja, 17.00 Kroni-
ka 18.00 BBC top pop,
19.00 Zimzelen, 19.45 Prav-
ljica za lahko noč, 20.00 Ra-
di ste jih poslušali, 21.00
Rezervirano za vedeževanje,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sreda, 23.7.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice,
7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda. 9.30 Radio Celje se
skriva. Poiščite nas!, 10.00
Novice, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 13.00 Poročila, 13.15
Mali O, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Izpolnju-
jemo 7 glasbenih želja, 16.15
Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00
Izi kvizi bizi, 19.45 Pravljica
za lahko noč, 21.00 Glasbeni
ex-press 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Izi kvizi bizi - za start odlično!
Tisti, ki radi napenjate
možgane, ste morda z zani-
manjem spremljali oddajo Izi
kvizi bizi, ki sta jo minulo
sredo ob 18. uri pripravili na-
ši mladi sodelavki Mateja in
Urška. Po odzivu sodeč, ste
nekaj takšnega pogrešali, saj
so telefoni kar takoj zabrneli.
Upamo, da bo tako ostalo tudi
v prihodnje.
- >. , rnn,", ........
Ves julij, vsako sredo ob is-
tem času, bo Izi kvizi bizi na
sporedu. Avgusta si bosta de-
kleti privoščili zasluženi poči-
tek, nato pa septembra štartali
v novem terminu. Ob petkih
ob 20. uri. Sicer pa sta Mateja in
Urška dve od 60 prijavljenih na
letošnjo avdicijo. Pridno sta
obiskovali govorni tečaj pri
Maji Šumej, sedaj pa sta se
opogumili in se lotili kar kon-
takta s poslušalci. Za prvič,
ocenjujem, je bilo kar dobro.
Večkrat ko bosta kviz vodili,
boljše jima bo šlo. Zagotovo!
In kakšna so pravila, za tiste,
ki morda v sredo niste posluša-
li? Kviz je sestavljen iz treh de-
lov. V prvem imajo poslušalci na
voljo številke od 1 do 10. Pod
vsako je skrito tematsko vpra-
šanje. Če poslušalec nanj pravil-
no odgovori, se uvrsti v drugi
krog. Tu ima poslušalec na voljo
minuto, v kateri mora odgovo-
riti na čimveč zastavljenih vpra-
šanj. Če odgovora ne ve reče:
»Dalje«, in tako ne izgublja časa
s predolgim razmišljanjem. Ti-
sta dva poslušalca, ki v tem
drugem krogu zbereta najve
točk, lahko sodelujeta v finalu,;
katerem so na voljo za vsakeg;
še tri vprašanja. Tisti, ki zbert
največ točk, zmaga. In prejn^
nagrado.
Če vas je zamikalo, da b
sodelovali, počakajte na pii
hodnjo sredo!
Urška in Mateja, ki sta »zagrešili« oddajo Izi kvizi bizi.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-,
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 442-500]
442-201,442-223, fax: 441-032..
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Kianšek, tel.:
442-500, int. 28. Mesečna naročnini
je 930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka;
žiro računa: 50700-603-31198. '
Nenaročenih rokopisov in fotograf
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa :
proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko i
Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot-i
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
pomočnika: Robert Kojterer, Igor;
Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič. J
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Umnik
Uredništvo: Simona Brglez. Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.:
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia: 441-310,441-510.1
Opravlja trženje oglasnega prostor
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Direktor Agencije: Rado Pantelii
Propaganda: Valter Leben, Vojkd
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmeil
Hriberšek, Vesna MatjaŠič; |
tajnica: Suzana Rol>er. j
Telefon:	I
063/442-500, 442-201, 442-223-,
£ax: 441-032,443-511
L IZBOR IZ SPOREDA I
Ponedeljek, 21.7. ob 20.00:
200. Vriiljaic polk in valčkov
V gostišču Kocman se bo v ponedeljek zavrtel 200. Vrtiljak polk in
valčkov. Tone Vrabl, ki oddaje skrbno vodi, je na jubilejni vrtiljak
povabil številne slovenske narodnozabavne ansamble, poleg tega pa
bo takrat zaživel tudi Klub ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov.
Članstvo bo že na začetku zelo številno. Tone Vrabl pa napoveduje,
da se bo predstavil tudi ansambel Vrtiljak, ki ga sestavljajo mladi
muzikantje. Podrobneje o vsem boste izvedeli v javljanjih iz gostišča
Kocman, od koder se bosta oglašali Simona Brglez in Jožica Škorja.
Torek, 22.7. ob 9.30:
Na obisku v Žički kartuziji
če je še niste obiskali, boste to zagotovo storili potem, ko vam bomo
celo dopoldne trosili drobce iz Žičke kartuzije. Terenska ekipa se bo
zasidrala v enem najstarejših gostišč v Evropi, Gastužu iz 12. stoletja, ki
ga je pred kratkim v življenje obudil konjiški Zlati grič. Predstavniki
žičkega turističnega driištva bodo povedali, kako kandidirajo za
najlepšo cvetlično vas v Evropi ter o številnih načrtih. Skratka,
presenečeni boste, ko boste izvedeli, kako blizu je zgodovinski biser, ki
ga morda doslej niste poznali. Oddajo bo vodila Mateja Podjed.
Sreda, 23.7. ob 10.10:
Radio Celje se skriva. Poiščite nas!
Prejšnji teden sta se vam tehnik Mitja Tatarevič in novinarka
Nataša Gerkeš skrila na Otočec. In kam bosta šla tokrat? Precej
bliže. Poiščite ju!
Sreda, 23.7. ob 18.00: izi kvizi bizi
Tudi tokrat sta Mateja in Urška pripravili izi kviz, s katerim vam
želita popestriti popoldne, vas zabavati, znanje pa bosta nagradili.
In kakšna so pravila? Prisluhnite! Vse povesta v živo!
V celjski porodnišnici so
rodile:
4.	7.: Silva TACIGA iz Celja -
dečka in Sabina ČEPIN iz Plani-
ne pri Sevnici - deklico;
5.	7.: Renata POČIVALNIK iz
Celja - dečka, Alenka VRAVNIK
iz Celja - deklico in Polona
ŠKORNIK iz Sv. Štefana - deč-
ka;
6.	7.: Marija FORŠTNER iz
Nazarij - deklici, dvojčici, Kar-
men KROFLIČ iz Teharij - de-
klico in Karmen PIRŠ iz Loč -
deklico;
7.	7.: Biserka GAJŠEK iz Gro-
belnega - deklico. Maja JERIČ
iz Celja - dečka, Mojca ŽIBERT
iz Studenc - deklico, Nataša
BUKOVEC iz Mozirja - deklico'
in Nevenka MARIČ iz Škofje
vasi - dečka;
8.	7.: Sandra SENČIČ iz Ro-
gaške Slatine - dečka, Hermina
SEVER iz Celja - dečka, Ifeta
BLASUTTO iz Celja - deklico,
Andreja KOTNIK iz Celja - de-
klico, Lucija KUNST iz Gomil-
skega - deklico, Klavdija SEV-
ŠEK iz Celja - dečka in Irena
POLOVŠAK iz Velenja - deklico;
9.	7.: Petra DROFENIK iz
Slovenskih Konjic - deklico;
Slavica NEDIČ iz Rogaške Slati-
ne - dečka, Simona VRANIČ iz
Celja - deklico in Antonija TR-
BOVŠEK iz Mozirja-dečka;
10.	7.: Renata GORJUP iz
Kozja - deklico, Tatjana JAM-
NIK iz Sevnice - dečka, Mateja
LUZAR iz Celja - dečka, Lidija
PAVLIČ iz Laškega - deklico in
Lilij ana OCVIRK s Polzele -
dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se 2 para in
^ sicer Andrej FLORJAN iz Oj-
striške vasi in Vida APAT iz
Celja ter Bogomir ČAKŠ iz Ce-
lja in Petra JAGER iz Vitanja.
Žalec
Poročila sta se Marjan NO-
VAK in Erika PERTOVT, oba iz
Žalca.
SMRTI
Celje
Umrli so: Antonija JESE-
NEK, 92 let, iz Laške vasi pri
Štorah, Marija TORI, 74 let, iz
Malega Cirnika pri Šentjanžu,
Maksimiljan KOŠIR, 63 let ,iz
Sevnice, Jožef FERLEŽ, 91 let,
iz Lutrja, Neža ŠKET, 70 let, iz
Rogaške Slatine, Alojz PASA-
RIČ, 27 let, iz Celja, Adolf
KOSU, 84 let, iz Dobrteše vasi,
Lea NOVAK, 92 let, iz Celja,
Frančiška KRAJNC, 65 let, iz
Šmarja pri Jelšah, Cecilija
PAVČNIK, 77 let, iz Laškega,
Ivan SIVKA, 55 let, iz Zvodne-
ga, Ferdinand DEŽELAK, 76
let, s Polzele, Marija POLOV-
ŠAK, 72 let, iz Gaberk, Barba-
ra LINDAKER, 50 let, iz Lat-
kove vasi, Marija ČERENAK,
79 let, iz Koroške vasi, Rozali-
ja PAŽEK, 81 let, iz Ljubečne,
Terezija ZORKO, 92 let, iz Ce-
lja, Janez MIHEUAK, 76 let, iz
Šentjungerta, Jernej STER-
NIŠA, 82 let, iz Završ pri Gro-
belnem, Jože VENGUST, 77
let, iz Vodruža, Martin STE-
PAN, 70 let, iz Otemne in Ro-
zalija PAVLICA, 70 let, iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrla je Terezija DOB-
RAJC, 73 let, s Ponikve.
Velenje
Umrli so: Alojzij METLI-
ČAR, 69 let, iz Grobelnega, Jo-
žef PIREČNIK, 65 let, iz Velenja,
Karol KOLAR, 78 let, iz Silove,
Neža VILFAN, 83 let, iz Letuša,
Angela SEVŠEK, 70 let, iz Vele-
nja, Janez ŽOLNIR, 88 let, iz
Podvina in Frančišek BLAŽIČ,
67 let, iz Pšate.
Žalec
Umrli so: Zofija DOBNIK,
98 let, z Brega pri PolzeU, Ljud-
mila PAJEK, 76 let, iz Laškega,
Janez OGRAJENŠEK, 88 let, iz
Podkraja, Marija STANKOVIČ,
97 let, iz Žalca, Marija AN-
TLEJ, 92 let, iz Dobriše vasi,
Ana GOVEK, 91 let, iz Žalca,
Franc HEGEDIŠ, 61 let, iz Arje
vasi in Štefanija KAČ, 88 let, s
Polzele.
2. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE	| ffl
Žice se
predstavijo
Priznanje za najbolj urejeno KS - Stoletje prosvete v Žicah
v zadnjih nekaj letih se je
v Krajevni skupnosti Žiče
niarsikaj spremenilo na bo-
lje. V krajih, kjer se nekaj
denarja zbere tudi s samo-
prispevkom, so na novo as-
faltirali približno pet kilo-
metrov cest, povečali tele-
fonsko omrežje in razširili
javno razsvetljavo.
m	■• ^
v Žičah bodo še naprej skr-
beli za ceste, radi bi razširili
pokopališče, zato bodo doku-
pili del zemljišča, načrtujejo
tudi polepšanje doma kraja-
nov, letos pa bo ena najpo-
membnejših naložb izgradnja
pločnika skozi vas. Po bese-
dah predsednika KS Ludvika
Jermana se bodo urejanja lo-
tili že avgusta, torej še pred
novim šolskim letom. Poleg
tega načrtujejo tudi gradnjo
oziroma širitev igrišča pri šoli,
da bo dovolj veliko za mali
nogomet.
»Sicer pa smo letos, ko so
se Žiče skupaj s Slovenskimi
Konjicami vključile v ocenje-
ranje za najlepše cvetlično
mesto in vas v Evropi, v kraju
še posebno veliko skrb na-
menjali urejenosti in zato po-
sadili precej cvetja,« je pove-
dal Jerman. Skrb za okolje je
deloma že poplačana: poseb-
na komisija za razvoj turizma
y občini Slovenske Konjice je
Žiče, poleg Loč in Tepanja,
razglasila za najlepšo urejeno
krajevno skupnost.
Krajani obiskovalce radi
povabijo v Žičko gorco ali na
bližnje letališče, ponosni so
na lepo cerkev, mnogi med
njimi pa se vključujejo v ka-
tero izmed društev. V Turi-
stičnem društvu Žička gorca,
ki je bilo ustanovljeno pred
petimi leti, deluje približno
štirideset članov. Največjo
skrb namenjajo urejenosti
okolja. Vsako leto tako orga-
nizirajo ocenjevanje najlep-
šega balkonskega cvetja v
kraju, urejenosti okolic hiš
ter kmečkih dvorišč. Redno
prirejajo zdaj že tradicional-
no Vinsko trgatev (takrat tu-
di podelijo priznanja za naj-
bolj skrbno urejena okolja),
Miklavževanje, dvakrat v le-
tu pa povabijo tudi k čistil-
nim akcijam.
»Pravkar pripravljamo zlo-
ženko, ki bo obiskovalce
opozorila na nekaj zanimivo-
sti,« je dejal predsednik
društva Alojz Strmšek.
»Med njimi je čudovit razgled
iz Žičke gorce, predstavljamo
tudi lovske in druge kulina-
rične specialitete iz bližnje
gostilne ter več kot 650 let
staro cerkev sv. Petra in Pa-
vla, ki jo krasi tudi znameni-
ta freska sv. Krištofa. Ne
smemo pa pozabiti še na
vaški vodnjak ob kartuzijan-
ski kleti, ob katerem so se
nekoč ob pranju perila zbira-
le ženice iz vse vasi. Radi bi
uredili še peš pot med Kloko-
čovnikom, Suhadolom in
Grajskimi njivami. Približno
uro in pol hoda bo dolga in
primerna tudi za kolesarje-
nje,« je še dejal Strmšek.
Slavje ob jubileju
Prosvetno društvo France
Prešeren je sto let dela beleži-
lo že januarja lani, vendar bo
slovesnost ob zavidljivem ju-
bileju najverjetneje letošnjo
jesen, predvidoma septem-
bra ali oktobra. Kot je pove-
dala predsednica Marija Lo-
jen, je delo v društvu v zad-
njih letih nekoliko zamrlo.
Nekaj zaradi prostorske sti-
ske, saj so morali prenoviti
dom, nekaj zaradi manjšega
zanimanja pa tudi zaradi dru-
gih razlogov.
Zadnjo od večjih prireditev
v sklopu žiškega prosvetnega
društva so izvedli osnovno-
šolci lani ob kulturnem praz-
niku, ko so se krajanom pred-
stavili z ljudskimi pesmimi iz
okolice Žič. Po izročilu starej-
ših krajanov, mnogi med nji-
mi so bih nekoč zelo dejavni v
tem društvu, so raziskovali
pesmi, ki so jih peli na ob-
močju domače krajevne
skupnosti in jih predstavili na
slovesnosti.
Pred sto in enim letom so
se krajani, najverjetneje na
pobudo tamkajšnjega duhov-
nika, povezali v bralnem
društvu. To se je kasneje prei-
menovalo v prosvetno druš-
tvo, znotraj katerega je vrsto
let delovala celo knjižnica, v
zadnjem obdobju pa je bila
najbolj delovna dramska sku-
pina. »Zadnjo igro so čJani
dramske skupine uprizorili
ob 650 letnici žiške farne
cerkve in sicer igro z naslo-
vom Veriga, v njej pa so seve-
da sodelovali sami domači-
ni,« se spominja Marija Lojen,
ki vodi društvo že približno
petnajst let, marsikdaj pa se
je poskusila tudi kot režiser-
ka. V prihodnjih mesecih jo
znova čaka mnogo dela, saj
želijo prosvetnemu društvu
povrniti nekoč pomemben
položaj na vasi. Začetek oživ-
ljanja društva bo vsekakor
povezan s proslavljanjem lan-
skega jubileja, slavje pa naj bi
trajalo ves teden.
ir	B.Z.
Kojprivitilcili
njegovo
Pahorje
Pred dnevi je izšla knjiga
2 naslovom Janez Kopriv-
Qik in njegovo »Pohorje«
(monografija).
Predstavitev življenja, pi-
sateljevega dela in ponatis
»Pohorja« je oskrbel ter
l^jigo opremil Anton Grič-
lik. Izdala |o je občina Zre-
natisnila pa grafika Gra-
cer. »To je knjiga, ki pove o
•'anezu Koprivniku in njego-
^t^mu delu vse, kar se je
dalo najti in izvedeti, hkrati
P3 nudi tudi obilo zanimive-
ga in koristnega vzgojeslov-
^ega in prirodopisnega bra-
nja za mlado in staro«, je v
Povzetku več kot petsto
^^rani obsežne knjige zapi-
sal avtor. Sicer pa to ni nje-
gova prva knjiga, saj so
^ričnikovi tudi Zapisi in pri-
čevanja sejalcev. Sonca mi
daj ter Noč ima svojo moč.
B.Z.
Tekmovanje invalidov
Nedavno je bilo veselo v Šoštanju, še posebej med člani društva invahdov. Invalidi so se
pomerili v kegljanju, mini biljardu, pikadu, zbijanju tarče in balinanju. Trem najboljšim v vsaki
disciplini so podelili tudi odličja.	MARIJA LEBAR
Poletne grajske prireditve
Tudi to poletje se pod ko-
njiškim Starim gradom obeta-
jo zanimivi večeri - če obisko-
valce le ne bodo pregnali de-
ževni oblaki. Ti so jo zagodli
že minuli petek, ko naj bi bila
pod gradom (na prostem) pr-
vič v tem poletju kinopredsta-
va, pa je zaradi dežja odpadla.
Grajski oskrbnik Marjan
Artič že ta vikend ponuja no-
vo filmsko predstavo v večer-
nem mraku, in tako bo še vse
naslednje poletne petke, ki ne
bodo deževni. Številne obi-
skovalce - med njimi je največ
turistov - bo privabila tudi ka-
tera od prireditev pod grajski-
mi zidovi: gledališka igra ali
pa nastopi ansamblov in ljud-
skih godcev, ki se bodo pred-
stavili na predvideni avgu-
stovski prireditvi Dravinjska
dolina poje in pleše.
Sicer pa pod gradom v teh
dneh predvsem urejajo oko-
lje: z navoženim materialom
so zasipali bližnjo večjo jamo
in ko bo teren dovolj zravnan,
bodo na nasipu postopno
uredili zelenico. Posadili so
tudi precej cvetja in tako po-
skrbeli za lepši videz. Kot ob-
ljublja Marjan Artič, bodo do
prihodnjega leta poskušali
pod gradom postaviti še lesen
kozolec, ki pa ne bo služil
spravilu krme; pod njegovo
streho bodo družabne prire-
ditve, del prostora pa bo na-
menjen gostinski ponudbi.
B.Z.
Onkološki
pregledi tudi v
Zrecah
Terme Zreče od torka,
15. julija, omogočajo tudi
onkološke preglede, ki
vključujejo preglede dojk
in splošne detekcijske pre-
glede za rakasta obolenja
I in svetovanje.
Pregledi so vsak torek od
14, do 20. ure, opravlja pa jih
dr. Miha Debevc, spec. onk.
Naročila in rezervacije spre-
jemajo vsak delavnik po-
*poldne na telefonski številki
063 1202.
V Zrečah deluje tudi am-
bulanta za osteoporozo
(vsak drugi ponedeljek v
mesecu), v klimatskem
zdravilišču na Rogli pa pul-
imološka ambulanta (vsak
četrtek).	PP
Miro Kocuvan z novim sponzorjem.
Zal ne droga Portoroža
Narkomanija je sodobno zlo. ki pa ima
korenine globoko v družbi in posameznikih. V
Sloveniji je med 3 in 6 tisoč odvisnikov - že ta
podatek opozarja na resnost in razsežnost
problema. Čeprav je proti odvisnosti od drog
in preprečevanju tega zla na različnih ravneh
storjeno vse premalo, pa ne morem pozabiti
na tiste, ki prispevajo vsaj kamenček v mozaik
reševanja tistih, ki skušajo iz brezupa potegni-
ti zasvojence.
Ena od skupnosti, ki se je kljub zapletom
posvetila temu problemu, je skupnost Srečanje
v Novi Gorici. Cena zdravljenja v komuni je
kakih trideset tisočakov na osebo mesečno. To
je zelo malo v primerjavi z denarjem, ki ga
država namenja šolstvu, zaporom (?) ali raz-
nim zavodom. Mar ni dosti ceneje vlagati tri
leta v vzgojo odvisnika, ki bo potencialno
postal tudi davkoplačevalec in s tem državno
koristen (»profiten« ■ če hočejo)?
Za vstop v skupnost ni omejitve glede na
vero, narodnost ali kaj podobnega. Prišlek se
mora zavedati, da bo spoštoval red v skupno-
sti. Dobi delo. Fantje imajo vino in kavo le
dvakrat na teden, pico pa enkrat. Tako se
naučijo ceniti tudi majhne stvari. Dan je na-
tančno razdeljen, tako da ni časa za posedanje
ali televizor Skupnost nima veliko zasebnosti,
saj se nič ne skriva, a tudi brskanja po predalih
ni. Družine lahko obiščejo svojce vsako drugo
nedeljo. Prostora je malo. zato se žal v Italiji še
vedno v enakih skupnostih zdravi 30 Sloven-
cev.
Narkoman lahko postane vsak. tako kot
vsak lahko reče - ne! Kot da nam ti zasvojenci
hočejo povedati, da ni rešitev v strožjih zako-
nih, policija bo že ukrepala... To je le znak
izogibanja odgovornih. Rešitev je pot osvešča-
nja in vprašanje za vsakogar: Kaj moram jaz
napraviti? Represija ni rešitev. Postavljati mo-
ramo temelje solidarnosti, sočlovečnosti. Kje je
pa ta problem rešila država sama kot instituci-
SLAVKO OZVATIČ
Telefon za nove
uspehe
»Ni časa za dopust,« pravi
20-letni atlet Miro Kocuvan
iz Celja, ki vsak dan, razen
nedelje, dvakrat dnevno tre-
nira na celjskem Kladivar-
ju. Hkrati še študira na Fa-
kulteti za šport v Ljubljani
in ima ob koncu študija za-
gotovljeno delovno mesto
na MNZ.
V svoji disciplini, tek na 400
metrov čez ovire, je Kocuvan
dosegel že več lepih uspehov,
najbolj odmevno pa je odlič-
no tretje mesto na Mediteran-
skih igrah v Bariju. Trenutno
se pripravlja za svetovno pr-
venstvo, ki bo čez mesec dni
v Grčiji, in za Univerziado na
Siciliji, seveda pa razmišlja tu-
di o naslednjih olimpijskih
igrah.
Ker takšne priprave, poleg
časa in truda, zahtevajo še
ogromno denarja, je Miru do-
brodošla vsaka finančna po-
moč. Pravi, da bi se brez
sponzorjev težko preživelo,
zato je Niku, Weishauptu in
Pivovarni Laško zelo hvale-
žen za vsako pomoč. V prete-
klem tednu je dobil še enega
sponzorja, in sicer Elektroin-
ženiring Lilija, kjer so mu po-
darili mobilni telefon GSM Pa-
nasonic. Z njim se bo doma-
čim lahko javljal z vsega sve-
ta, in jih tudi razveseljeval s
svojimi uspehi.
ALEKSANDRA MAČEK
24 l^^^^^^^^^^BSMniMKKKKKKKmmMliJ^m
žrtve pred našimi očmi
Zd nasilje nad otroki, ki so žrtve najhujših nasilnih dejanj, smo še vedno premalo občutljivi
v zadnjih letih se nasilje v
Sloveniji vse bolj razrašča,
najbolj pa zbuja skrb naraš-
čanje kriminala med mladi-
no. Vse hujše so oblike kaz-
nivih dejanj, ki jih storilci
zakrivijo z manjšimi občutki
krivde in z več brezdušnosti.
Med vsemi nasilnimi prekrš-
ki, ki se zgodijo, so v več kot
90 odstotkih žrtve najbolj
nasilnih dejanj ženske in
otroci. Ženske se znajo že
bolj postaviti zase kot v pre-
teklosti, otroci pa so še vedno
enako nemočni. Nasilneže,
ki trpinčijo otroke, morajo
ustavljati drugi. Če ne bi bili
do nasilja tako strpni, bi tr-
pelo bistveno manj otrok.
Svoj čas so kriminalistične
službe in ostale strokovne
službe posegle v družino šele
takrat, ko se je v njej dogajalo
strahovito fizično trpinčenje
otroka. V današnjem času
smo že precej bolj občutljivi
za nasilje in ga tudi priprav-
ljeni bolj razkrivati, a še ved-
no ne dovolj. Večina primerov
nasilja v družini ne pride na
dan, ampak ostane za zaprti-
mi vrati, čeravno vemo ali
vsaj sumimo, kaj se za njimi
dogaja. Nasilneža je treba us-
taviti, razkriti njegovo početje
in s tem zaščititi otrokovo živ-
ljenje. Če storilcev ne prijavi-
mo, smo do nasilja strpni. Na
obseg nasilja lahko vpliva
pravVsak posameznik, ki ve
za nasilniško ravnanje v dru-
žini in ga tudi prijavi. Tako
najprej pripomore k zaščiti
otroka, obenem pa nasilnežu
pokaže, da se nasilje sploh ne
splača. Tisti, ki molči in deja-
nja ne prijavi, že samo s svo-
jim molkom nasilneža spod-
buja k nadaljnjemu trpinče-
nju otroka.
Problem pa ni le slabo raz-
krivanje in prijavljanje nasil-
niških dejanj, ampak tudi za-
konodaja. Bistveno bolj bi mo-
rali zaostriti kaznovalno poli-
tiko, saj otroka premalo ščiti.
Ljudje v stiski namreč ponav-
ljajo vedno znova: dokler se
ne zgodi kaj hudega, ni nika-
kršne pomoči... Za otroka je
razkritje velikokrat prepozno,
saj mora živeti s posledicami
trpinčenja, ki se že odražajo
na njegovi osebnosti in odno-
su do življenja.
Katja Bašič, kriminalistična
inšpektorica Uprave kriminali-
stične službe ministrstva za
notranje zadeve, poudarja, ka-
ko pomembno je, da še pravo-
časno prepoznavamo neu-
strezno ravnanje z otroki, ga
imenujemo s pravim imenom
in ga ustrezno opredelimo tu-
di v zakonodaji.
Koliko primerov nasilja
nad otroki razkrijete v Slove-
niji na leto?
Žrtve najtežjega nasilja nas-
ploh v Sloveniji so otroci in
mladoletniki. Razkritost trpin-
čenja je izjemno nizka. Lani
smo razkrili 108 primerov tr-
pinčenih otrok, v katerih je šlo
za kaznivo dejanje zanemarja-
nja in surovega ravnanja z nji-
mi, ter 88 primerov spolnih
napadov na otroke.
Približno koliko primerov
trpinčenja in zlorabe otrok
ne pride nikoli na dan?
Črno polje kriminalitete obi-
čajno množimo s sedem. Torej
bi bilo na primer pri spolnih
napadih na otroka, če za pov-
prečje vzamemo 100 razkritih
primerov, v resnici kakšnih
700 primerov. Vendar črno po-
lje skoraj nikoli ne zajame vse-
ga. Pogosto govorim, da bi lah-
ko pri nas razkrivali do 1000
zlorabljenih otrok na leto. To
bi bilo možno ob velikem os-
veščanju in izjemno strokov-
nem pristopu vseh, ki so odgo-
vorni na tem področju.
Poudarjate pomen osvešča-
nja, saj se velikokrat srečuje-
te s problemom neprijavljivo-
sti nasilja nad otroki. Smo
dolžni prijaviti, če sumimo,
da nekdo z otrokom surovo
ravna, ga trpinči, zlorablja?
Prvi akt, ki smo ga dolžni
spoštovati, in ki nalaga prijav-
ljanje, je konvencija o otroko-
vih pravicah. Slednja izpostav-
lja dejanja trpinčenja otrok,
spolnih napadov na otroke,
zlorabo otrok v pornografiji in
zlorabo otrok v zvezi z mami-
li. V svojem 19. členu jasno
nalaga dolžnost vsem, da ta
dejanja prijavljajo, da je treba
ta dejanja preiskovati in otro-
ka zaščititi. Tudi naša zakono-
daja nalaga vsem obveščanje
oziroma prijavljanje kriminali-
tete. Oseba, ki takega dejanja
ne prijavi, je tudi kazensko
odgovorna. Kot tretje naj na-
vedem še Svetovno zdravniš-
ko združenje, ki je prav tako
povezano s prijavljanjem; v
svoji dopolnjeni deklaraci'i je
oktobra 1995 postavilo moral-
no dolžnost zdravnikov in
vseh drugih, da prijavijo to-
vrstna nasilna dejanja.
Morda bi bilo prijav več, če
se ljudje ne bi bali, da bi
koga po krivici obtožili...
Sorodniki, pedagogi in vsi
ostali, ki so otroku blizu, se
morajo zavedati, da je vsaka
prijava (lahko jo imenujemo
tudi sporočilo ali informacija)
v prvi fazi vedno podvržena
temeljitemu pregledu, s kate-
rim ugotovimo, ali gre za sum
kaznivega dejanja trpinčenja
otroka ali ne. Ta sum prereše-
tamo na timskih sestankih s
centri za socialno delo in poli-
cijo. Če naposled vidimo, da je
sum utemeljen, pristopimo k
razreševanju primera in ukre-
pamo. Tisti, ki prijavi, ni nikoli
podvržen možnosti, da bi bil
zaradi tega obtožen obrekova-
nja ali zlonamernosti, saj je
bila njegova odločitev dobro-
namerna. Prijavil je v prepri-
čanju, da njegova opažanja te-
meljijo na pravih zaključkih, s
prijavo pa je želel otroku kori-
stiti. Če kaznivega dejanja ne
prijavijo, v mnogih primerih
ne moremo storiti prav niče-
sar. Tisti, ki trpinči otroka,
sploh pa tisti, ki ga sp'olno
napada, s tem ravnanjem sam
zagotovo ne bo prenehal.
Komu naj sporočamo, če
sumimo, da kdo trpinči otro-
ka, z njim surovo ravna ali ga
spolno zlorablja?
Vedno morajo biti prisotne
tri možnosti. Sum za ta deja-
nja lahko prijavite na policijo,
kjer se z raziskovanjem tovrst-
nih dejanj ukvarja kriminali-
stična služba, lahko prijavite
centru za socialno delo ali pri-
stojnemu tožilstvu. Vsakič bo-
mo k razrešitvi primera pristo-
pili skupaj.
Kje se običajno dogaja na-
silje nad otroki in zaradi ka-
terih nasilniških dejanj otro-
ci najpogosteje trpijo?
Izjemno izpostavljeno je na-
silje v družini. Že konfliktne
situacije s starši so za otroke
velikokrat zelo moteče, čeprav
o tem naglas ne sporočajo.
Nasilje v družini otroci zelo
izpostavljajo v anonimnih an-
ketiranjih, medtem ko v pogo-
voru izpostavljajo vrstniško
nasilje. Oboje je zelo prisotno.
Otroci in mladoletniki v Slove-
niji so, tudi ko gre za kazniva
dejanja izsiljevanj in ropov,
najpogostejše žrtve tovrstnih
dejanj.
V družini ostaja nasilje
najbolj prikrito. Zakaj ostaja
ravno družinsko nasilje po
navadi za zaprtimi vrati?
Nasilje ostaja prikrito ne sa-
mo zaradi sramu žrtev in ne
samo zato, ker ne vedo, kako
naj razrešijo situacijo. Žrtve
vedno znova upajo, da se na-
silje ne bo ponovilo, ker pre-
malo razlagamo o tem, kaj
pravzaprav pomeni ravnanje
nasilneža in da se nasilnež ne
bo nikoli ustavil, če ga ne
bomo ustavili mi z dovolj
učinkovitimi ovirami. Dosti-
krat tudi ni dovolj podpore v
zakonodaji. Najpogostejši
ukrep pri intervenciji, ko gre
za nasilje v družini, je prekr-
šek, to pa je zmanjševanje
problema. Če želimo zaradi
nasilja v družini podati ka-
zensko ovadbo, nam ostaneta
na voljo samo dva člena, in
sicer kaznivo dejanje nasil-
ništva in kaznivo dejanje gr-
dega ravnanja. Slednje ponu-
ja ugoden člen, ki vsebuje
besedilo »...kdor prizadene
telesno ali duševno celovitost
drugega...«. Zato bi vanj lah-
ko umestili veliko nasilnih
dejanj, tudi na primer verbal-
no nasilje. Problem tega člena
je, da mora biti vložena za-
sebna tožba. To pomeni, da
mora dati žrtev nasilja pred-
log za kazenski pregon. Mi pa
vemo, v kakšnem položaju so
žrtve in kako se bojijo storil-
ca. Predvsem zaradi strahu si
predloga za kazenski pregon
ne upajo dati. V drugem pri-
meru, ko gre za kaznivo deja-
nje nasilništva, vsebuje člen
pogoj, ki pravi: »...če je prisot-
na javnost...«. Vemo, da je to
nasilje za zaprtimi vrati. Otro-
ci in drugi člani družine ne
predstavljajo javnosti, torej je
ta člen podan izjemoma, mo-
rebiti takrat, ko so sosedje in
drugi, ki zagotovo vedo za
nasilje in ga spremljajo, pri-
pravljeni o njem spregovoriti
in ukrepati. Dostikrat se Ijud-
je-»radi zavarujejo s tem, ko
rečejo, da je dogajanje v dru-
žini privatna zadeva. Morebi-
ti je tako razmišljanje spre-
jemljivo, ko gre za odrasle
osebe, ki naj bi bile sposobne
same razreševati svoje prob-
leme in njihova naj bi bila
odločitev, kako in kdaj si bo-
do poiskale pomoč. Premalo-
krat pa se zavedamo, kaj po-
meni naše neukrepanje, ko se
v družini dogaja nasilje nad
otroki. Mati kot žrtev je veli-
kokrat nesposobna ustaviti
nasilje, zato pomeni posega-
nje od zunaj za otroka veliko
pomoč.
Včasih storilca ovadijo, ko
pa pride do sojenja, starši,
ostali svojci in sosedje, ki so
ključne priče, velikokrat
spremenijo svoje izjave in
storilec je oproščen. Se mora
potemtakem otrok vrniti v
isto družinsko okolje, v kate-
rem je doživljal nasilje?
Ko gre za trpinčenje in za-
nemarjanje otrok lahko verja-
memo v to, da nihče od star-
šev pravzaprav ne želi vedno
tako ravnati z otrokom. Nasil-
no ravnanje je tudi posledica
njihovih osebnih problemov,
modelov iz otroštva, ki jih žal
uporabljajo tudi pri svojem
otroku in mu povzročajo na-
silje. Vendar obstaja velika
verjetnost, da bodo nekateri
starši pripravljeni ob dodatni
strokovni pomoči spreminjati
svoje ravnanje do otrok. Edi-
ni, ki dejanja do otrok ne bo-
do spreminjali, so storilci
spolnih napadov. Oni ne bodo
prenehali nikoli. Ravno zato
je pomembno, da takrat, ka-
dar gre za spolni napad na
otroka v družini, otroka takoj
odvzamemo iz nje, in sicer v
primeru, ko drug od staršev,
ki otroka ni zlorabljal, ni pri-
pravljen ali sposoben otroka
zaščititi. Še vedno govorimo
samo tole: vzeli bomo otroka
iz družine. Ne govorimo pa
naglas o tem, naj gre iz druži-
ne tisti, ki zlorablja. Zaradi
spleta vseh teh ravnanj, dol-
gotrajnih sodnih postopkov
in prepočasnega ukrepanja so
otroci, žrtve zlorab, ostali
prepuščeni sami sebi.. Otrok
se ne more ubraniti, ne more
si pomagati sam. Njegova edi-
na pot je, da se sprijazni s
stanjem. Da je sploh lahko
preživel, je otrok včasih raz-
rešil svojo situacijo tudi na ta
način, da je na sodišču zani-
kal zlorabo, ker je dojel, da bo
tako in tako ostal v družini.
Videl je, da ni bil zaščiten in
da je navsezadnje s svojim
sporočanjem svoje življenje
samo oteževal.
Ravno spolno nasilje nad
otrokom je najtežja oblika
nasilja. Kdo so storilci in kdo
so žrtve?
Žrtve so najpogosteje dekli-
ce, v približno 2 odstotkih so
žrtve dečki. Zdaj odkrivamo
več žrtev med dečki kot v pre-
teklosti, saj smo prej premalo
razmišljali o tem, da so žrtve
lahko navsezadnje tudi dečki.
Največje število osumljencev
(89 odstotkov) je moških. Sto-
rilke spolhih napadov so seve-
da tudi ženske, vendar otrok
zazna kasneje, da ga mati zlo-
rablja, po navadi se tega zave
šele takrat, ko postaja zloraba
težja. Otrok lahko pripisuje
morebitno neustrezno materi-
no ravnanje drugim vzrokom
in ne doživlja takoj spolne zlo-
rabe". Otroci osumljence po
navadi dobro poznajo, največ-
krat so to partnerji matere,
izvenzakonski partnerji in
znanci, družinski prijatelji,
krušni starši, sledijo jim očetje
in matere, strici, tem pa sledijo
še >strici< iz soseščine, ki jih
otrok ravno tako dobro pozna
in jim zaupa.
Kakšne posledice utrpi žr-
tev spolne zlorabe?
Najpogosteje prisotne so te-
le posledice: napadalnost pri
otroku, otrokovo nezaupanje
do vseh odraslih oseb, uroj
fekti, bolečine v spodnjem d
lu trebuha, zgodnje spoi,
obnašanje, ki ga ne morej,
povezovati z otrokovo staro,
jo, nočne more, motnje p
spanju, problemi s prehrani
vanjem, veliko pomanjkan
samozavesti... Če gre za
časa trajajočo zlorabo, lai||
žrtev zaide v alkohollzg^
narkomanijo, občuti samoin;
rilska nagnjenja, se pron;
skuitetno vede, ima težav?
kriminalom in težave z nas
Ijem nad drugimi. Posledicaj
včasih tudi nosečnost.
Nasilje nad otrokom |
vedno samo fizično, ampa
tudi psihično. Slednje je tej
je dokazljivo. Kaj sploh po
mujete kot psihično nasilj
nad otrokom?
Čustveno, psihično nasiljj
je vsaka, lahko tudi verbaln
zloraba, ko storilec otrol;
podcenjuje, ponižuje ali zak
teva od njega kaj, kar ni pr,
merno njegovi starosti. Prinj
psihično nasilje zelo slab
prepoznavamo in še huje, vej
no znova ga celo dovoljujemo
Lani smo imeli v Sloveniji ein
ali dve ovadbi zaradi psihične
ga nasilja nad otrokom. Ta po
datek pove, kolikšna je naS
osveščenost. Veliko več je čus
tveno in psihično zlorabljeni
otrok kot fizično zlorabljenil
čeravno je pri fizični zloral
razkritih 108 primerov tovrs
nih dejanj.
Otroci, ki so žrtve nasilji
nimajo dobrega izhodiščni
ga položaja za življenje. Ž
jih spremlja tudi prevladuj!
miselni vzorec, da bodo, 1
odrastejo, tudi sami posta
nasilneži. So te predposta
ke kdaj utemeljene?
Takšne predpostavke so lal
ko zanje velika stigmatizacij
Podobna sporočanja tudi zav
rajo žrtve, da sporočajo o teii
kaj se jim dogaja. Možno je, (
žrtev kasneje tudi sama izva
nasilje, vendar se to zgodi t
krat, kadar trpinčenega otrol
ne znamo pravočasno prepo
nati in mu nuditi ustrezne p
moči. Otrok mora dobiti p
moč in podporo. Če bi poen
stavljeno trdili, da je vsakd
ki je žrtev, obenem tudi bod
či storilec, potem ne bi bilo f
razreševanju zločinov n.
otroki nobenega probler
več.
Kaj mora storiti vsak pos
meznik, da se krog nasil
prekine?
Najpomembnejše je to,
se tolerantnost družbe do r
silja postavi na ustrezno mej
Vsakdo od nas potrebuje v s
bi kanček agresivnosti, tudi
ustrezno uveljavljanje, da ?
lahko skozi življenje. Ne rr
remo in ne smemo pa biti sti
ni do nasilja. Čim postaner
do nasilja strpni, se nasilje
ri. Predvsem tisti, ki se z otrc
ukvarjamo, moramo pove6
znanja o tem, kaj vse je na
Ije. Nasilje moramo biti pr
vsi pripravljeni razkrivati, (
ravno je to včasih boleče. M
storilci s^ lahko znajdejo n;
svojci, znanci, sosedje... Vt
no imejmo pred očmi otrol
ki si ne more pomagati. S te
ko ustavljamo nasilje, pa sl<
šajmo poiskati pomoč in p
praviti ustrezne programe ti
za tiste, ki nasilje izvajajo. 1
di njim je treba dati možno
da lahko svoje vedenje sp
menijo.
■■■■■■■ KSENIJA LEK
»Ne smemo misliti, da nasilja ne moremo ustavljati. Če
verjamemo, da gre nasilje svojo pot. smo ga enostavno sprejeli
v svoje življenje in nasilje bo v vedno vedno večji meri
prisotno,« meni Katja Bašič, kriminalistična inšpektorica
Uprave kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve.
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Z motorji ni hec
Zbiratelj klasičnih mototiklov Petja Grom bo na Vranskem odprl muzej
petja Grom bo predvidoma
jeptembra na Vranskem od-
prl zasebni muzej motorjev
jn številnih predmetov, pove-
danih z motociklizmom.
Zbirka obsega približno 100
niotorjev, med njimi bodo
svetovni unikati. Petja Grom
pravi, da ima najmanjši in
največji motor na svetu, naj-
starejši slovenski motor in
gnega najbolj dragocenih
eksponatov doma in na tu-
jem, to je štirivaljnik Indian
iz leta 1937. Na svetu obstoja
samo nekaj primerov teh mo-
torjem_
V muzeju na Vranskem bo
na ogled približno polovica
zbirke. »Zagotovo se bo našel
prostor za motor Jes, angleške
proizvodnje, ima štiritaktni
motor in je iz leta 1907. Pogon
je na jermen, motor je obnov-
ljen, ima pa karbidno razsvet-
ljavo, kar je bilo normalno za
tiste čase. Naslednje posebno-
sti so zelo hiter športni angleški
motor AJS iz leta 1927, potem
švicarski Moto sacoche iz leta
1928, to je zelo dragocen in
prestižen motor, ki si ga ni
mogel vsak privoščiti. Motorje
genealno obnovljen in v voz-
nem stanju. Naslednji motorje
Ultima, Francoz, dvocilindrski,
600 kubičen iz leta 1927. Obi-
skovalci bodo lahko videli ene-
ga izmed štirih primerkov mo-
torja na svetu, to je ameriška
Vespa oziroma Salisbury iz leta
1948. To je povsem nevozna
zadeva, ki ni imela uspeha na
tržišču, je pa dragocena ravno
zaradi svoje redkosti. Moj ljub- -
Ijenec je ameriški Indian Scout
iz leta 1923, ta motor je tudi
registriran, z njim sem na raz-
nih relijih prevozil celo Evropo.
Motor je strokovno obnovljen,
pred nekaj meseci je bil objav-
ljen v eni najpomembnejših
ameriških revij. Posebnost v
zbirki bo model Puch z dvo-
batnim motorjem iz leta 1924,
kolikor vem, tudi Avstrijci ni-
niajo takšnega modela. Prava
atrakcija bo nemški vojaški
Zundapp iz leta 1942, potem
prvi motor s krmiljenjem, ka-
l^ršnega imajo avtomobili Ner-
a-car iz leta 1924, pa dirkalnik
model G50 letnik 1962 in prvi
prototip slovenskega motoci-
kla iz leta 1925,« je povedal
Petja Grom.
Motorvsenilcu
Za Petjevo zbirko je v pre-
cejšnji meri »kriva« njegova
•^ama, ki fantiču v rosnih letih
•li dovolila motorja. »To pravim
2a šalo, je pa v tem tudi nekaj
■■esnice. Človek si' želi imeti
^'sto, kar je prepovedano in
^^oriš vse, da bi svoje sanje
Uresničil. Poleg tega sem si
^fneraj želel stvari, ki jih drugi
niso imeli. Najprej sem nabavil
odltimerja in počasi je z Ijubez-
j^ijo nastajala današnja zbirka,
'^isem zbiral samo motorjev,
^■Tipak tudi vse tisto, kar sodi k
■^otociklizmu. Zato bodo v
"Muzeju tudi motorji s prikoli-
cami, čelade, raznovrstna oča-
medalje, registrske table.
rav ponosen sem na jugoslo-
vansko okupacijsko tablico iz
leta 1945 z napisom STT, kar
pomeni Svobodni tržaški teri-
torij. To je svetovni unikat in
ima neprecenljivo vrednost.«
Kako človek sploh pride do
takšne zbirke? »Stalno je treba
iskati in se pogovarjati z ljudmi.
Zanimiva je zgodba o vojaš-
kem Zundappu iz leta 1942.
Odkril sem ga pred približno
tremi meseci pri nekem kmetu
na Primorskem, ki ga je 40 let
skrival v seniku. Včasih se ljud-
je spomnejo, da imajo v dru-
žinskem albumu fotografije.
Zbiram namreč tudi vse vrste
fotografij, literaturo, plakate in
propagandni material, pove-
zan z mociklizmom. Del vsega
tega bo prav tako razstavljeno
v muzeju.«
IzTrstanaVransIco
Petja Grom je po rodu Trža-
čan, njegov oče je znan tržaški
slikar Bogdan Grom. Na Vran-
sko se je Petja preselil pred 20
leti, v dolino ga je pripeljala
soproga, domačinka iz teh kra-
jev. Po poklicu je diplomirani
inženir arhitekture, čeprav je
svojo dejavnost v zadnjem ča-
su dal na stran in se posveča
izključno ureditvi muzeja.
»Prepričan sem, da bo zbirka
zanimiva za šolarje, tehnično
mladino, strokovne šole, pa tu-
di policijo in vojsko. Vojsko bo
zanimal predvsem vojaški
Zundapp, ker ima popolno
bojno opremo. Nič manj zani-
miv ne bo razstavljen Vilers, to
je motor, ki so ga med vojno
metali iz zraka s padali in je
najmanjši motor, ki so ga nare-
dili na svetu,« dodaja sogovor-
nik. Po svojih vsakodnevnih
opravkih se vozi z avtom, z
motorjem nikoli, ker je vožnja
po naših cestah preveč nevar-
na. Na svojega dvokolesnega
ljubljenca sede samo takrat, ko
se odpravi na rally. »Motorji so
nevarni in z njimi se ni za
hecat,« dodaja Petja Grom.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
Zbiratelj klasičnih motociklov Petja Grom je po rodu
Tržačan, zadnjih dve desetletji pa živi na Vranskem.
Taborniki v Anicaranu
Taborniki roda II. grupe odredov iz Celja ne morejo preživeti poletnih počitnic brez
taborjenja. Tokrat so že drugič zapored v Ankaranu.
Zbrali so se stari in mladi člani, medse pa so povabili tudi skavte z Dunaja. Zabave, ki pa je vse prej
kot prazna, ne manjka. Spoznavajo obmorski ekosistem, osvajajo nove veščine in tekmujejo v
različnih športih. Seveda sami skrbijo za svoje šotore, menda pa celo zelo radi pomivajo posodo...
V pismu, ki so nam ga poslali, so zapisali: »Radi smo taborniki in želimo, da dejavno taborniško
življenje spoznate tudi vi - vabimo vas, da se nam pridružite prihodnje leto!«	P.P.
Martin Krpan vabi na poicušino
v soboto, 19. julija, prihaja
v Celje pravi pravcati Martin
Krpan s svojo znamenito živo
kobilico.
Martin Krpan je že nekaj ča-
sa simbol oziroma maskota
Mesnin dežele Kranjske. Le-te
imajo svoj sedež v Ljubljani in
so pravni naslednik mesno-
predelovalnih industrij v okvi-
ru poslovnega sistema Merca-
tor. Pod eno streho so se zdru-
žile ljubljanske, škofjeloške in
stiške mesnine, tako da sodijo
Mesnine dežele Kranjske med
največje proizvajalce v mesno-
predelovalni panogi v Sloveniji.
Veliko njihovih izdelkov ima
modri znak slovenske kakovo-
sti. Kot prvi v Sloveniji izdeluje-
jo mesne izdelke brez dodanih
fosfatov, izdelki vsebujejo ma-
lo maščob, njihova posebnost
pa so izdelki, ki jih po starih
recepturah namesto s kemič-
nimi dodatki izdelujejo z vi-
nom in medom.
To soboto bo Martin Krpan
povabil na pokušino številnih
izdelkov Mesnin dežele Kranj-
ske tudi celjske potrošnike.
Degustacije bodo v štirih celj-
skih živilskih trgovinah in sicer
v diskontu Tuš na Ljubljanski
ulici, v samopostrežni trgovini
Savica nasproti kina Metropol,
v Blagovnici Nova vas in v Cen-
tru Interspar.
IJB
Število obolelih
narašča počasneje
Po podatkih celjskega Za-
voda za zdravstveno varstvo
se epidemija virusnega me-
ningitisa še naprej širi, ven-
dar je v zadnjem tednu število
obolelih nekoliko manjše kot
prej. Največ obolelih je v Ce-
lju, Velenju in Laškem.
Virusni meningitis se je razši-
ril tudi drugod po Sloveniji,
predvsem v Ljubljani in na Rav-
nah, po zadnjih podatkih je
doslej zbolelo 230 mlajših
otrok, predvsem dečkov. Naj-
več registriranih primerov je
prav v celjski regiji, kjer se je
zadnje dni število obolelih
povzpelo na 116. Kot smo že
poročali, za virusni ali serozni
meningitis, ki ga povzročajo
različni virusi (za razliko od
gnojnega meningitisa, ki ga
povzročajo bakterije in ki se v
manjšem številu lahko konča
tudi tragično), ni zdravila in je
lahko prenosljiv. Zdravniki za-
to v teh dneh priporočajo vrt-
cem in tudi staršem poostreno
higieno pri otrocih in večkrat-
no zračenj prostora, bolniki pa
naj popijejo čim več tekočine,
veliko počivajo, če imajo teža-
ve z glavobolom, pa naj se
izogibajo sončnih žarkov.
Če se število obolelih tudi v
prihodnjih dneh ne bo bistve-
no povišalo, bo to najverjetneje
pomenilo, da epidemija viru-
snega meningitisa pojenja. Do-
končno oceno o tem bodo v
zavodu lahko dali šele konec
julija.	JI
Izvajalci hitijo z deli na AC
Odsek avtoceste Arja vas - Vransko naj bi bil predan prometu 2-1.septembra letos. Izvajalci del v
teh poletnih dneh hitijo, saj je na nekaterih odsekih še precej dela. V bližini Gotovelj še vedno stoji
gospodarsko poslopje na zemljišču, kjer naj bi potekala avtocesta (na sliki). Kot smo izvedeli, naj bi
lastniki, Bornškovi, objekt podrli do 15. julija.	T. TAVČAR
Sprejemno informaci jsice pisarne
Vinska Gora sodi pod obči-
no Velenje, upravne zadeve
pa ljudje še vedno rešujejo v
Upravni enoti Žalec. Problem
bi lahko rešili z ustanovitvijo
sprejemno informacijske pi-
sarne.
Slovenska vlada je namreč
pred kratkim obravnavala in-
formacijo o ustanavljanju izpo-
stav upravnih enot. Ugotovila
je, da bi ustanavljanje izpostav
kot organizacijskih oblik z do-
ločenim delovnim področjem.
sistematizacijo delovnih mest
in ostalimi pogoji zahtevalo do-
datna finančna sredstva v dr-
žavnem proračunu. Glede na
izhodišča, ki so bila upošteva-
na pri pripravi predlogov pro-
računa za leto 1997 in 1998, ni
mogoče zagotavljati dodatnih
sredstev za zagotovitev ka-
drovskih, prostorskih in mate-
rialno tehničnih pogojev za de-
lo izpostav.
Približevanje upravnih stori-
tev državljanom pa je po oceni
države mogoče zagotavljati z
ustanavljanjem sprejemno in-
formacijskih pisarn v okviru
upravnih enot.
Na osnovi takšnega sklepa
vlade je načelnik Upravne
enote Žalec Marjan Žohar
poslal velenjskemu županu
Srečku Mehu pobudo za od-
prtje sprejemno informacij-
ske pisarne v Vinski Gori. Za
krajane bi bila takšna rešitev
prav gotovo ugodna.
UB
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE

SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
mnium'
% SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
R
30
mfORMACIJE

g. SNOPIČ
KRONIKA	I OJ
Pravi stari mačelc
Ivan Prelog že 19 let skrbi za varnost ljudi v mestu in na podeželju
NAŠIPOUCISTI
Ivan Prelog je v policijski
»feventivi že star maček, saj
^ Kot delavec Policijske po-
jjjje Celje že polnih devet-
najst let ukvarja z varnostjo
jtjčanov ter preprečevanjem
jjeprijetnih in nevarnih do-
godkov, ki v zadnjem času še
pogosteje prežijo na vsako-
gar izmed nas.
pflanMMMnMMMMMI
'Od lani je njegov »teritorij«
delovanja zelo širok, saj skrbi
23 varno počutje ljudi na ob-
močjih celjskih krajevnih
skupnosti Savinja, Kajuh, Pod
gradom in Slavko Šlander, iz-
ven mesta pa na Aljaževem
tiribu, na Svetini ter v Štorah in
na območju Teharij.
»Ja, res je moje območje
zelo veliko in razdrobljeno,
zato ga je težko fizično obvla-
dovati, nemogoče pa spozna-
ti vse ljudi in njihove proble-
me. Zato sem vesel, če se
občani sami obračajo name,
me pokličejo in v pogovoru
povedo, kaj jim greni življe-
nje. Seveda je problematika
na posameznih območjih ze-
lo različna. Na mestnih ob-
močjih se občani najpogoste-
je pritožujejo nad javnim re-
dom in mirom, ko jih zlasti
ponoči motijo preglasni so-
sedje, bučna glasba iz bližnje-
ga lokala in podobno. Čas
polne lune pa je v mestnih
naseljih sploh živahno ob-
dobje, ko se ljudje ukvarjajo z
navideznimi strahovi in so-
vražniki,« nam je pripovedo-
val Ivan Prelog, ki s svojo
štiričlansko družino živi v
Tratni pri Grobelnem, v oko-
lju, kjer se dobro počuti in
kjer je darov in lepot narave v
izobilju.
Prijazno podeželje
In kakšna je problematika, ki
jo mora reševati na podeželju?
»Tu se ljudje najpogosteje obra-
čajo name zaradi motenja po-
sesti in podobnih zadev v zvezi
z nerazrešenimi mejnimi spori.
Sicer pa povsod opažam, da
ljudje ne znajo sesti skupaj, se
dogovoriti in biti pripravljeni
tudi na kompromisne rešitve.
Medsosedski odnosi so slabi,
zlasti v urbanih oziroma mest-
nih naseljih. Tu imam vehko-
krat občutek, da sem nezaže-
len, ko se pojavim na vratih in
ljudje te hočejo kar na hitro
odpraviti. Povsem drugače je v
primestnih naseljih, sploh pa
na podeželju, kjer se ljudje sa-
mi obračajo name in me
obravnavajo kot osebo, ki jim
resnično želi pomagati, sveto-
vati, jih obvarovati pred nepri-
jetnostmi. Če me vprašate, kje
se najraje zadržujem, moram
reči, da so to Štore, pa Svetina.
Žal se je družbeno in družabno
ozračje predvsem v Štorah v
zadnjih letih zelo spremenilo.
Tam dobiš občutek, kot da so
vsi ljudje apatični, napeti, razo-
čarani. In kaj bi tudi ne bili, saj
jih je večina na čakanju, boj za
preživetje je očiten,« je v nada-
ljevanju pogovora povedal
Ivan Prelog in poudaril zelo
dobro sodelovanje s štorskim
županom. Franc Jazbec ga je
namreč povabil k sebi in mu
odstopil del svoje pisarne v
prid boljšemu sodelovanju in
hitrejšemu razreševanju nalog
in problemov, povezanih z var-
nostjo in preventivo.
Ceijsici paric in
mladina
Prelogovo območje varova-
nja je tudi celjski mestni park,
ki je vsako leto ob koncu šole
predmet spotike občanov, ki se
zgražajo nad nekulturnim ob-
našanjem šolske mladine, ki se
tam množično zbira. »Glede te
problematike imam svoje
mnenje. Nikakor ni kar vsa
celjska srednješolska mladina
pokvarjena, razgrajaška. Če je
v Celju okoli 12 tisoč srednje-
šolcev, v parku pa se jih zbira
približno petsto, je to zelo maj-
hen odstotek, pa še ti so veči-
noma uglajeni, redoljubni in le
del je takšnih, ki razbijajo, se
drogirajo in onesnažujejo oko-
lje. Imam občutek, kot da je
mladina povsod, kjer se zbira,
nezaželena. Nekje pa morajo
imeti svoj prostor, kjer se lahko
poveselijo in v parku so pač
našli svoj mir pred preobčutlji-
vostjo odraslih. Tudi mi smo
bili nekoč mladi in smo poče-
njali neumnosti. Ampak imeli
smo starše, ki so nas znali vzga-
jati, bdeti nad nami in nas, če je
bilo treba, tudi kaznovati. Da-
nes pa je mnogo preveč mla-
dih, ki so prepuščeni ulici. Vse
se začne in konča pri družini.«
Ivan Prelog ima ženo in dve
hčerki, šestnajst in enajstletni-
co. Uživa v okolju svojega do-
ma, ki si ga je postavil pred
tremi leti: med vinskimi trsi,
sadnim drevjem in vrtnicami
na vrtu, kjer mora biti trava
skrbno pokošena. V teh opra-
vilih uživa, to ga sprošča, ko
odloži uniformo. Najraje pa se
odpravi na sprehode s svojim
psom Karom, nemškim ovčar-
jem, ki ga spremlja pravza-
prav povsod in mu izkazuje
neizmerno vdanost ter ljube-
zen,« je še povedal o sebi in že
se mu je mudilo na teren, med
ljudi.
MARJELA AGREŽ
Medsosedska pomoč
v času dopustov
Čas dopustov je, ko odhaja-
mo za daljši čas na morje, v
hribe, k sorodnikom ali kam
drugam. Seveda je ta čas naše
odsotnosti najbolj vabljiv za
vlomilce oziroma tatove, ki
kar čakajo na pravo prilož-
nost.
Zato je treba hišo ali stanova-
nje primerno zavarovati z za-
nesljivo ključavnico, še bolj pri-
merna pa je alarmna naprava,
ki bo skoraj zanesljivo odgnala
nepridiprava. Marsikatero
nevšečnost pa lahko prepreči-
jo tudi naši sosedje, kijih bomo
obiskali pred odhodom na do-
pust in se z njimi dogovorili o
medsebojni pomoči. Strokov-
njaki takole svetujejo:
-Pogovorite se s sosedi o
tem, kako si lahko med sabo
pomagate.
-Obvestite sosede o svoji daljši
odsotnosti (potovanja, dopust,
bolnišnica).
-Če opazite, da med sosedovo
odsotnostjo kdo hodi po njego-
vem dvorišču, hiši, odklepa nje-
govo stanovanje, prižiga luči ali
povzroča ropot, nemudoma po-
kličite policijo.
-Še posebej opozarjamo: ni-
koli ne poskušajte sami prijeti
ali ujeti vlomilca, zlasti če ste
fizično šibkejši! Takoj pokličite
policijo.
-Policiji lahko veUko poma-
gate pri izsleditvi vlomilca, če si
dobro zapomnite ali takoj za-
pišete storilčev osebni opis
(spol, starost, velikost, posta-
vo, oblačila, posebne značilno-
sti obraza, hoje, govora in dru-
go) , smer pobega in uporablje-
no vozilo. Do prihoda policije
ničesar ne spreminjajte, da ne
uničite sledov.
PROMETNENEZGODE
Trčenje V kriziscu
Na mestni ulici v Celju se je
v sredo, 9. julija popoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
hude telesne poškodbe utr-
pel voznik kolesa z motor-
jem.
Srečko P. (49) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ška-
Pinove ulice proti uUci Ob Ko-
privnici. V križišču z Bevkovo
ulico mu je z leve strani po
prednostni cesti pripeljal voz-
■^ik kolesa z motorjem, 15-letni
Tadej L. 'rz Celja. Med voziloma
prišlo do trčenja, v katerem
je mopedist hudo poškodo-
val, lažje poškodbe pa je utrpel
•njegov sopotnik, 14-letni Gre-
gor M. iz Celja.
Zadel peško
Na magistralni cesti v
Strmci pri Laškem se je v
Petek, 11. julija dopoldne.
Pripetila nezgoda, v kateri je
hude telesne poškodbe utr-
pela peška.
Janez Š. iz Novega mesta je
Vozil tovorni avtomobil iz sme-
J Rimskih Toplic proti Laš-
kem. Pred naseljem Laško je
!^ohitel peško, 83-letno Ano Š.
Laškega, ki jo je zadel z
^^snim zunanjim ogledalom in
zbil po vozišču. Pri tem je
peška utrpela hude telesne
poškodbe.
Pet ranjenih
Na Industrijski cesti v Vele-
nju se je v petek, 11. julija
popoldne, pripetila nezgoda, v
kateri sta bili huje ranjeni dve
osebi, trije udeleženci pa so
utrpeli lažje telesne poškodbe.
Almir M. (19) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil po In-
dustrijski cesti iz smeri Parti-
zanske proti Rudniški cesti.
Blizu podjetja Esotech je dohi-
tel osebno vozilo, pričel moč-
no zavirati, pri tem pa je izgubil
oblast nad vozilom. Zapeljal je
na nasprotni vozni pas, kjer je
trčil v betonsko ograjo, za tem
pa še v nasproti vozeče osebno
vozilo 52-letne Marjanke S. iz
Mozirja. Hude telesne poškod-
be sta utrpeU Izeta M. (41) in
Ruža D. (42), lažje ranjeni pa
sta bili dveletna Roza in 17-
letna Anita S. (vse štiri so bile
potnice v vozlu Almirja M.,
lažje ranjena pa je bila tudi
voznica Marjanka S.
V nepreglednem
ovinku
Na lokalni cesti v naselju
Zagrad se je v petek, 11. julija
popoldne, pripetila nezgoda.
v kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala.
Branimir T. (24) iz Celja je
vozil tovorni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri Starega gra-
du proti Zagradu. Ko je v Zagra-
du pripeljal do desnega nepre-
glednega ovinka, je trčil v trav-
nato pobočje, tam pa se je vozi-
lo prevrnilo. Voznik se je pri
tem hudo telesno poškodoval.
Zanašalo ga je
Na regionalni cesti zunaj
naselja Lokovica se je v pe-
tek, 11. julija popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe.
Mitja G. (31) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Šmartnega ob Paki proti Vele-
nju. V desnem ovinku v Loko-
vici ga je pričelo zanašati, ta-
krat pa je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik tovornega vo-
zila, 27-letni Anton S. iz Rečice
ob Savinji. V trčenju, ki je sledi-
lo, je voznik Mitja G. utrpel
hude telesne poškodbe.
Dvojno trčenje
Na magistralni cesti zunaj
naselja Frankolovo se je v
petek, 11. julija popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri sta
bili huje ranjeni dve osebi.
Ivan H. (53) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Ivence proti Verpetam.
Ko je zunaj naselja Frankolo-
vo pripeljal v desni nepre-
gledni ovinek, je zapeljal na
levo in trčil v tovorni avtomo-
bil, ki je pripeljal iz nasprotne
smeri in ki ga je vozil 25-letni
Sandi K. iz Glinskega. Po trče-
nju je tovorno vozilo trčilo še
v osebni avtomobil 30-letne
Darje S. iz Verpet, ki je vozila
za Ivanom H. V nesreči sta
hude telesne poškodbe utr-
pela voznik tovornega avto-
mobila in sopotnica v oseb-
nem vozilu, 54-letna Marija
H. iz Velenja. Voznik Ivan H.
je bil lažje ranjen.
Z motorjem V
ograjo
Na Cesti ob železnici v Žalcu
se je v petek, 11. julija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili huje ranjeni dve osebi.
Anton M. (28) iz Zidanega
Mosta je vozil neregistrirano
motorno kolo iz smeri Celjske
ceste proti Cesti na Lavo. Ko je
peljal čez nadvoz Ceste ob želez-
nici, je trčil v robnik ob vozišču,
nato pa še v zaščitno ograjo. V
nesreči sta hude telesne poškod-
be utrpela voznik in sopotnica,
32-letna Tatjana Č. iz Žalca.
Avtomobil v škarpo
Na Cesti na Ostrožno v Ce-
lju se je v soboto, 12. julija
okrog 2. ure, pripetila nezgo-
da, v kateri so bile ranjene tri
osebe.
Aleksander B. (20) iz Ljubeč-
ne je vozil osebni avtomobil iz
smeri Čopove ulice proti Lopa-
ti. Ko je na Ostrožnem pripeljal
v levi pregledni ovinek, je zape-
ljal desno z vozišča in trčil v
zidano škarpo. Pri tem sta se
voznik in sopotnica, 20-letna
Melita H. iz Ljubljane, lažje te-
lesno poškodovala, huje ranje-
na pa je bila druga sopotnica,
18-letna Sonja L. iz Velenja.
Na prehodu za
pešce
Na magistralni cesti v Šem-
petru se je v soboto, 12. julija
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri je hude telesne poš-
kodbe utrpel pešec.
Ervin T. (69) iz Maribora je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Latkove vasi proti Žalcu. Ko je
v naselju Šempeter pripeljal do
označenega prehoda za pešce,
je trčil v pešca, 47-letnega Vin-
cenca M. iz Šempetra, ki je
prečkal vozišče z voznikove
desne strani.
Zapeljal na
banlcino
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Braslovče se je v noči na
nedeljo, 13. julija, pripetila
nezgoda, v kateri se je hudo
telesno poškodoval voznik
motornega kolesa.
Simon P. (17) izKapleje vozil
motorno kolo iz smeri Ka-
menč proti Braslovčam. Pred
naseljem Braslovče je zapeljal
na bankino in potem na njivo,
kjer je padel in se huje telesno
poškodoval.
Nesreča V
Šempetru
Na magistralni cesti zunaj
naselja Šempeter se je v nede-
ljo, 13. julija ob 1.40 uri, pri-
petila nezgoda, v kateri se je
ena oseba huje telesno poš-
kodovala.
Danijel V. (27) iz Maribora je
vozil osebni avtomobil iz smeri
Šempetra proti Žalcu. Na nad-
vozu čez železniško progo je
trčil v pešca, 18-letnega Rober-
ta A. iz Dobrteše vasi, ki je
obležal s hudimi telesnimi poš-
kodbami.
Padel S kolesom
Na Kočevarjevi ulici v Celju
se je v ponedeljek, 14. Julija
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri se je hudo telesno
poškodoval voznik kolesa.
Radislav N. (23) iz Celja je
vozil kolo iz smeri Teharske
ceste proti Kidričevi ulici. Med
vožnjo je padel po vozišču in se
huje ranil.	M.A.
32
KRONIKA
l![.Vihj>l!lf!i
NOČNE
CVETKE
•	v torek, 8. julija dopoldne,
je bilo vroče v stanovanju v
Keršovi ulici v Vojniku. Tam
sta se najprej grdo gledala, v
nadaljevanju pa se zmerjala in
se stepla izvenzakonska part-
nerja Marija J. in Franc C.
•	V torek popoldne je bilo
vroče v stanovanju na Roški.
Globoko prizadeti ter pijani
Tomaž T. je premlatil svojo
ženo in razbijal inventar, ker
se ženska ni dovolj potrudila,
da bi mu pravilno postregla
kosilo.
•	V sredo je šla patrulja inter-
venirat v Bukovžlak, od koder
je klicala Anica in povedala,
da njen soprog Bernard J. raz-
graja in kriči. Policisti so'ugo-
tovili, da sta bila tudi za ta
prepir potrebna dva, zato bo-
sta oba zakonca stopila pred
sodnika za prekrške.
•	V četrtek zvečer je na Ulici
frankolovskih žrtev Marko K.
premlatil svojo prijateljico Ga-
brijelo.
•	V soboto je po bloku na
Opekarniški kravalil Rajko J.
Vztrajno je razbijal po vhod-
nih vratih in zvonil pri sose-
di. Ker se je to dogajalo ob
pol petih zjutraj, so sosedje
popenili in se obrnili na poli-
ciste.
•	Ženska, ki se dežurnemu
policistu ni hotela predstaviti,
je v nedeljo popoldne po tele-
fonu razodela svoja ranjena
čustva. Povedala je, da se z
možem redno sprehaja po peš
poti ob Savinji vse do levškega
mostu, tam pa se dogajajo ne-
zaslišane reči. Tam se namreč
soncu nastavljajo nagci, ki po-
gubno vplivajo na otroke, saj
jih ti otroci opazujejo in doživ-
ljajo svoje prve erotične ob-
čutke. Gospa je policiste prosi-
la, naj vendarle nekaj ukrene-
jo in se postavijo v bran javne
morale in pohujšanja v dolini
knežji;
•	V nedeljo popoldne je bil
javni red in mir kršen pred
Milčinskega ulico 11. Tam sta
se prepirala Klavdij C. in nje-
govo bivše dekle Mateja, kma-
lu pa se je prepir sprevrgel v
prerivanje, v katerega sta se
vključila Tomaž J. in Miran B.
Ker je Klavdij potem še žalil
policiste in jim grozil, se je
znašel na policijski postaji.
Tam se je umiril, se lepo opra-
vičil in šel domov.	M.A.
Velenjski bombaši so icrivi
Obtoženi Robertson Djerdji, Robert Novačic in mladoletni A.M. so do konca sojenja trdili, da so nedolžni - Senat se je pri razsodbi oprl
na izpovedi v sodni preiskavi
Minuli petek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljeva-
lo in končalo sojenje trojici, odgovorni za dva lanska bom-
bna napada (4. in 9. september) na velenjski lokal Saloon
oziroma za kazniva dejanja, povezana z odvrženima bomba-
ma. Organizatorja obeh napadov, Robertsona Djerdjija je
sodišče obsodilo na skupno zaporno kazen v trajanju 2 let in
5 mesecev, Roberta Novačiča, ki je pred lokal Saloon odvrgel
bombo 20. septembra, je senat oi)sodil na 6 mesecev zapora,
mladoletnemu A.M., ki je bombo odvrgel 4. septembra
(takrat bomba ni eksplodirala), pa je sodišče izreklo najmi-
lejši možni ukrep, strožje nadzorstvo Centra za socialno
delo. Sodba še ni pravnomočna.
RobertsonuT5][e^^
lanski senat pod predsedstvom
sodnika Mirana Jazbinška so-
dil za napeljevanje h kaznive-
mu dejanju povzročitve splošne
nevarnosti, za kaznivo dejanje
izdelovanja in pridobivanja
orožja inpripomočkov za iz-
vedbo kaznivega dejanja ter za
kaznivo dejanje izsiljevanja.
Robertson Novačič in A.M. sta
bila obtožena kaznivega deja-
nja povzročitve splošne nevar-
nosti. Vsa ta kazniva dejanja so
povezana z dogajanji v letih
1994 in 1995, ko je Robertson
Djerdji od lastnika lokala Sa-
loon Bojana Šalamona zahteval
plačilo za usluge varovanja nje-
govega lokala. Ker je Šalamon
takšno ponudbo zavrnil, so se
pričela izsiljevanja, grožnje in
razdejanje lokala, višek pa so
maščevalni ukrepi dosegli z
bombnima napadoma v lan-
skem septembru, ki sta ju za
ustrezno denarno nagrado izvr-
šila drugo in tretjeobtoženi.
Sojenje je bilo večkrat preki-
njeno, na vsaki glavni obravnavi
pa so obtoženi trdili, da v bom-
baške dogodke niso vpleteni in
da so torej nedolžni. V dokazo-
valnem postopku so bile zasliša-
ne številne priče in večina njih je
bila v svojih izjavah neprepričlji-
va. Zato se je senat pri svoji
končni odločitvi opri na prizna-
nje Novačiča in A.M. v preiskavi,
ko sta okoliščine in potek kazni-
vega dejanja podrobno opisala,
tako natančen opis pa lahko po-
da le nekdo, ki je bil navzoč pri
izvršitvi dejanja, torej storilec.
Okrožni državni tožilec Du-
šan Roš je v svojem zaključnem
govoru senatu predlagal strogo
kazen za prvoobtoženega Djer-
djija kot izsiljevalca ter pobud-
nika in organizatorja bombnih
napadov, za obtoženega Nova-
čiča pa zaporno kazen, pri če-
mer je poudaril, da sta drugo in
tretjeobtoženi dejanje storila iz
koristoljubja. Zagovorniki obto-
ženih so tožilcu očitali, da njego-
va obtožnica temelji zgolj
govoricah in poročanju v sreds
tvih javnega obveščanja in dj
tožilčeve navedbe v času sojenjj
niso bile z ničemer potrjene ozj.
roma dokazane. Na policijo S(
leteli očitki, češ da pri svojeu
delu ni bila uspešna in da je
priznanje od obtoženih doseglj
z maltretiranji in izsiljevanjem,
Zagovorniki obtoženih so ^
svoje varovance senatu predla-
gali oprostilno sodbo. Zagovor,
nik Robertsona Djerdjija je šf
predlagal odpravo pripora z na-
vedbo, da za ta ukrep ni več
nobenega razloga, a je sodišče
odločilo, da se Djerdjiju pripoi
podaljša do pravnomočnosti
sodbe.
■Mša^i!^ MARJELA AGREŽ
Nezgoda v Icovacnici
v soboto, 12. julija ponoči, se je v kovačnici zreškega
Uniorja v Zrečah pripetila delovna nezgoda.
Huje se je telesno poškodoval delavec, 29-letni Slavko H. iz
Kraberka. Po ugotovitvah policistov je do nesreče prišlo pri
nameščanju obrezovalnega orodja na stiskalnico. Takrat je
Slavko H. s kovinsko zagozdo zadel ventilator, pri tem pa je
zagozdo odbilo v delovno območje obrezovalnega orodja, od
tam pa omenjenemu delavcu v obraz.
Padel s šestih metrov
v Dobletini se je 14. julija popoldne zgodila nesreča pri
delu.
Do nesreče je prišlo med prekrivanjem strehe na hlevu, ko je
35-letnemu delavcu Fradi V. spodrsnilo na mokri površini in je
padel na asfalt z višine šestih metrov ter utrpel hude telesne
poškodbe.	M.A.
GORELO JE
Smetnjak v
plamenih
V torek, 8, julija ponoči, je
na Linhartovi ulici v Celju
zgorel plastični kontejner za
odpadke.
Požar, v katerem je bil kon-
tejner v celoti uničen, sta po-
gasila dva celjska poklicna ga-
silca, gmotna škoda, ki jo je
utrpelo Vrtnarstvo iz Celja, pa
znaša približno 100 tisoč to-
larjev.
Požar na
gospodarskem
poslopju
v četrtek, 10. julija nekaj
minut po 2. uri, je v kraju
Sotensko zagorelo na več-
jem gospodarskem poslop-
ju.
Zgorelo je ostrešje objekta z
nadstreškom, okoli 10 kubič-
nih metrov hrastovih hlodov,
nekaj odpadnega lesa in več
kosov priročnega orodja. Last-
nica Silva G. je oškodovana za
približno 3 milijone tolarjev,
požar pa so pogasili gasilci iz
Šmarja pri Jelšah.
Preiskovalci so ugotovili, da
so požar zanetile iskre odprte-
ga ognja, potem ko so domači
v popoldanskem času kurili
odpadke v neposredni bližini
gospodarskega poslopja, kjer
je bila zložena hlodovina in
nekaj odpadnega lesa.
Udar strele
v petkovem (11. julij) krat-
kotrajnem neurju je strela
zanetila požar na kozolcu v
kraju Leskovec.
v požaru, ki so ga gasili
gasilci iz Celja, Ljubečne, Tr-
novelj in Škofje vasi, je kozo-
lec v celoti zgorel, skupaj z 20
tonami sena in trosilcem za
gnoj. Lastnik objekta, Branko
K. iz Leskovca, je oškodovan
za približno 2 milijona tolar-
jev.	M.A.

Hišna preiskava
Policisti PP Laško so v torek,
8. julija, na osnovi odredbe
preiskovalnega sodnika, opravi-
li hišno preiskavo pri 44-letne-
mu Alojzu V Našli in zasegli so
mu več sto nabojev različnih
kalibrov, zračno puško, prede-
lano v malokalibersko, enocev-
no lovsko puško domače izde-
lave, malokalibersko puško z
daljnogledom in nekaj strelne-
ga pribora. Ker je Alojz V to
orožje in strelivo posedoval ne-
zakonito, bodo policisti zoper
njega napisali kazensko ovad-
bo.
Razrezal cerado
v sredo, 9. julija zgodaj zju-
traj, je nekdo prerezal cerado
na tovornem avtomobilu, parki-
ranem v Škof j i vasi. Tako je
prišel do torbe z manjšo blagaj-
no, ukradel pa je tudi pnevmati-
ko za motorno kolo. Podjetje
Express je oškodoval za okoli
250 tisoč tolarjev.
Ukradel kip Jezusa
v sredo, 9. julija, je bil v Ločah
pri Šmartnem v Rožni dolini na
delu tat sakralnih predmetov. S
križa je odtrgal 90 cm visok
lesen kipec Jezusa, s tem pa je
lastnico Ivico S. oškodoval za
približno 45 tisoč tolarjev.
Žeparska
Lovrek V, ki se je v četrtek
popoldne mudil na Sernečevi
ulici v Celju, je doživel neprijet-
no presenečenje, ko je ugotovil,
da mu je neznani zmikavt iz
zadnjega žepa smuknil usnjeno
denarnico, v kateri je bilo 50
tisoč tolarjev Tat (tatica) je de-
narnico v bližini kraja dejanjf
odvrgel, seveda pa v njej ni bilo
denarja.
Kradel v brunarici
v času od 7. do 10. julija je
neznani storilec vlomil v bru-
narico Leopolda C. v Cerovcu
pri Šentjurju. Lastnik pogreša
kovček z delovnimi ključi in
drugim ročnim orodjem, dve
ročni škropilnici ter strojno ol-
je in bencin. Gmotna škoda
znaša približno 35 tisoč tolar-
jev.
Klobase, prašek,
drobiž
v noči na 11. julij je nekdo
vlomil v prostore Kladivarja ob
Kersnikovi ulici v Celju in nato
še v tamkajšnjo prodajalno Na-
ja. Iz trgovine je odnesel nekaj
suhomesnatih izdelkov, cigaret,
pralnega praška in 4 tisoč tolar-
jev menjalnega denarja. Lastnik
Sašo Z. iz Celja je oškodovan za
približno 100 tisoč tolarjev.
Ukradel glasbilo
v noči na 11. julij je neznani
storilec vlomil v stanovanje na
Tkalski ulici v Celju. Iz stanova-
nja je odnesel digitalni 8ynthe-
sizer s kovčkom in lastnico Vla-
sto T. oškodoval za okoli 45
tisoč tolarjev.
Odpeljal orodje
v noči na 12. julij je neznani
storilec kradel v delavnici obra-
ta transporta premoga v Ter-
moelektrarni Šoštanj. U"^radel
je zabojnik z orodjem in ročni
dvigalo. Podjetje MAP Trade
d.o.o. iz Slovenske Bistrice je
oškodovano za približno 120
tisoč tolarjev.
Izginile devize
v času od 2. do 15. julija je
stanovanjsko hišo Stanislava
K. na Malgajevi ulici v Celju
obiskal tat in lastniku ukradel
2.700 nemških mark.
V noči na ponedeljek, 14. juli-
ja, je neznani storilec dodobra
preiskal stanovanja Marka C. na
Skapinovi ulici v Celju in mu
pobral za okoli pol milijona to-
larjev prihranjenih deviz in zlat-
nine.
Okradel Cinkarno,
v dneh od petka do ponedelj-
ka je neznani storilec vlomih
pisarniške prostore Cinkarne
na Kidričevi ulici v Celju. Odne-
sel je tri račuhalnike in telefon-
ski aparat v skupni vrednosti
približno 500 tisoč tolarjev.
Avtovlomi I
v noči na sredo, 9. julija, ]£
neznani storilec vlomil v osebn
avtomobil znamke Renaul'
Tvvingo, ki je bil parkiran m
Celovški ulici v Celju. Iz vozila
je ukradel avtoradio kasetofon
znamke Pioneer in lastnico
Špelo C. oškodoval za približno
50 tisoč tolarjev.
V	noči na 9. julij je bil m
območju Nove vasi v Celju na
delu vlomilec v avtomobile. Na
Kraigherjevi ulici je vlomil i
avtomobil znamke Volksvvagei
Golf, last Jovice B. ter v osebm
vozilo znamke Renault 19, las
Andreja D. V Ulici bratov Voš
njakov in na Celovški ulici ji
vlomil v dve vozili znamke Fia
Tipo, last Darka A. in Dejana \
Vlomil je tudi v vozilo znamki
Ford Fiesta, ki je bilo^parkiram
na Škapinovi ulici in je las
Viljema S. Iz vozil je storile
ukradel avtoradijske sprejemni
ke različnih znamk, skupno p
je lastnike oškodoval za približ
no 230 tisoč tolarjev.
V	noči na 13. julij je neznan
storilec vlomil v osebni avtomc
bil znamke Renult 4, ki je stč
na parkirišču ob Ulici XIV. div
zije v Celju. Iz vozila je ukrade
zadnjo polico z vgrajenim
zvočnikoma znamke Kenwooc
s tem pa lastnika Janka D. i
Brežic oškodoval za približn
30 tisoč tolarjev.	M J
Radarji bodo...
v četrtek, 17. julija dopoldne na območju Celja in popold-
ne na območju Slovenskih Konjic,
v petek, 18. julija dopoldne na območju Mozirja, popoldne
pa na območju Žalca,
v noči s sobote na nedeljo, 20. julija na območju Celja,
v ponedeljek, 21. julija dooldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območjih Velenja in Rogaške Slatine,
v torek, 22. julija dopoldne na območju Žalca in popoldne
na območjih Šentjurja in Celja ter
v sredo, 23. julija dopoldne na območju Velenja, popoldne
pa na območjih Šmarja pri Jelšah in Mozirja.	;
Avsenik spet
s harmoniko
Večdenarja-
več zdravja
Test:
Renault espace
Poletje in
bodoče mamice
Neznano Gaberje
"učasih pa duons"
Milijon za
zmagovalca
Raj na
otoku bogov
$
f'
I	Bali - otok bogate kulture, glasbe, plesa in rajskih obal
Kar nekaj je eksotičnih rajev, v katerih
; lahko pozabimo na neprijazno vreme doma
in se vsaj enkrat pošteno odpočijemo od
vsakdanjih tegob. Eden izmed njim je tudi
Bali, čudovit tropski otok sredi dolgega Indo-
nezijskega arhipelaga.
Turistični prospekti otok opisujejo nekako
takole: z vulkanov, odetih v bele oblake, se
med deževnim pragozdom kot orjaške stopni-
ce spuščajo jezerca riževih teras, spodaj pa se
med palmami v koralnih zalivih ponujajo v
užitek dolge plaže najudobnejšega belega pe-
ska. Voda je čista in topla skozi celo leto,
domačini pa so prijazni, gostoljubni in ponosni
, na svojo nenavadno in bogato kulturo...
Otok skozi stoletja
v petnajstem stoletju, ko je muslimanski
polmesec izrival starodavne kulture južne Azi-
je in ko je številne domače bogove zamenjal
'^lah, je postal Bali zadnje pribežahšče hin-
"^uizma. Pred islamskimi zavojevalci so se sem
Zatekli kraljeva družina, visoko plemstvo,
unietniki, duhovniki, bogati trgovci... V osam-
ljenosti, ki jo je nudil divji vulkanski svet,
obkrožen z globokim morjem, se je razcvetela
oogata kultura, kakršne na relativno majhnem
otoku ne bi nihče pričakoval. Povsod po otoku
v čast bogov zraslo na tisoče templjev. Vsaka
vaška skupnost premore vsaj tri, ki so posveče-
ni najpomembnejšim dogodkom: rojstvu, živ-
ljenju in smrti. Poleg tega ima še vsaka družina
vsaj enega privatnega na svojem dvorišču.
Templji, bogovi, duhovi...
Kamorkoh prideš, se srečuješ z nenavadnimi
templji, ki se kažejo v nešteto podobah. Stojijo
na poljih, pokopališčih, tržnicah, na nevarnih
mestih ob cesti, ob čudoviti peščeni obali, na
morskih čereh, globoko v vothnah... V templjih
domačini darujejo cvetje, riž, sadje ali čaj. Po
običajih nihče ne zajtrkuje, dokler pred hišo na
bananovem listu ne opravijo daritve bogovom
in hišnim duhovom. Čeprav darove običajno
poližejo psi, je vse v redu, saj so duhovi svoj del
že konzumirali. Tudi uradniki vsako jutro opra-
vijo daritev, običajno kar v predalu pisalne
mize ah na pultu. Preden začneš delati, se je
pač treba zavarovati pred nezadovoljnimi du-
hovi. Množica duhov namreč naseljuje kamni-
te kipce ali pa enostavno živi v zraku in varuje
ali ogroža posameznikova dejanja.
Balijci pogosto prirejajo razne ceremonije v
čast bogov. Takrat jih poleg obdarovanja zabavajo
še z glasbo in plesom. Videti je, da je lahko prav
vsaka noč povod za festival in celo pogreb je
lahko dobra priložnost za zabavo. To je čas
velikega zapravljanja, požrtij, darovanj in plesa.
Pokojnika položijo v velikanski stolp narejen iz
lesa in bambusa, ki je okrašen še s svilo, ogledal-
ci, barvastimi papirji in cvetjem. Pisani stolp med
potjo do templja mrtvih stresajo in večkrat obrne-
jo, tako da bi zmedli dušo in le-ta ne bi več našla
poti domov. Duša, ki nagaja okoli hiše, je namreč
lahko prav neprijetna zadeva! Na koncu zanimi-
vega obreda položijo truplo v pogrebni sarkofag,
ki ima odvisno od položaja umriega, obliko bika,
krilatega leva ali ribe. Vse skupaj zažgejo s
povečevalno lečo, ker vžigalice smatrajo za neči-
ste. Na koncu obreda pa pepel raztresejo po
morju. Sežig pomeni osvoboditev duše umriega,
ki tako lahko potuje v nebo, kjer se transformira
in ponovno pojavi v hindujskem ciklu reinkarna-
cij. Sorodniki ob tej priložnosti menda jokajo
samo, če jih je pokojnik zapustil premlad.
Prepletanje glasbe in plesa
Razgibano versko življenje se odraža tudi v
prefinjenem občutku za umetnost, s katerim se
ponašajo ti ljudje. Kiparstvo, slikarstvo, ples in
glasba so bili skozi stoletja posvečeni izključno
bogovom. Moderna balijska umetnost se je
začela uveljavljati šele pod vplivom Evropej-
cev, med obema vojnama. >
Danes so mnoge vasi spremenjene v prave
galerije slik, fantastičnih mask bogov, nenavad-
nih kipcev, umetelnih izdelkov iz srebra in zlata.
ob katerih turisti nikakor ne morejo ostati ravno-
dušni. Tudi ceste, ki vodijo proti zanimivejšim
krajem, so preplavljene s prodajalnami sadja,
pijač in spominkov. Tu se vrstijo tudi prodajalci
grotesknih mask, režljanih figur in mitskih kipov,
izklesanih iz kamna, ki se pojavljajo v templjih,
na vrtovih, mostovih in kar tako, ob cestah.
Ob prvem mraku nastopi čas za tradicional-
no glasbo, ples in igro, ki pa jih ne prirejajo le
zaradi turistov, temveč predvsem v svojo zaba-
vo. Vsakomur se gotovo vtisne v spomin »ke-
čak«, pri katerem zbor stotih polgolih moških z
melodičnimi glasovi spremlja dramatično do-
gajanje na odru. V soju sveč se medtem vrstijo
slikovite maske pošasti, duhov in božanstev ter
svečano napravljene graciozne plesalke.
Rajske obale
Tudi kdor ne more brez oddiha ob morju, na
Baliju zagotovo ne bo razočaran. Okrog otoka
je na desetine kilometrov peščenih obal, ob
katerih so le tu in tam zrash hoteli. Večji del je
še vedno domala neokrnjen ali pa med zibajo-
čimi se vrhovi palm skriva lično zgrajene bun-
galove, ki so kot nalašč za lenobno uživanje ob
vedno toplem morju...
IGOR FABJAN
Šl.28.-17.i«lii 1997

34
REPORTAŽA
mm
Pol ure na vrhu sveta
Alpinistični podvig Aca Pepevnika iz Šentjurja - Mt. Everest je premagal v hudem vetru in mrazu
v osrčju Himalaje, na meji med Nepalom in
Tibetom, leži oltar vseh gora. Nad njim je samo
še vesolje, pod njim ves planet. To je 8872
metrov visok vrh Mt. Everest, najvišji kraj na
svetu, ki alpinistom zastavlja športne in oseb-
ne izzive. Enim ponuja sanje, da bi bili enkrat
v življenju najbliže neba. Acu Pepevniku se je
ta življenjska želja uresničila 22. maja ob
10.45. Pol ure je bil največji človek na svetu.
»Ko sem bil na začetku svoje alpinistične
poti, sem si rekel, da bi rad pridobil toliko
izkušenj in plezal tako dolgo, da bi prispel s
kakšno odpravo v Himalajo in videl Everest
vsaj od daleč. Niti pomisliti si nisem upal, da bi
ga kdaj lahko preplezal,« pravi Aco Pepevnik.
Leta 1983 se mu je uresničila prva želja. Z
Dušanom Zupanom iz Rimskih Toplic, ki je že
bil na Everestu z odpravo leta 1979, sta prišla
na vrh Gaurishankarja. Prijatelj mu je vjh sveta
pokazal od daleč. Čisto majhno drobno piko
daleč na obzorju. Šest let kasneje je sodeloval v
hrvaški himalajski odpravi na Everest in po še
neponovljeni Avstralski smeri priplezal na viši-
no 8000 metrov. Ko ga je plaz odnesel četrtič, je
priznal premoč gore: »Nisem bil razočaran, a
rekel sem si, da sem s tem hribom dokončno
opravil.« Pred dvema letoma je osvojil Cho
*Oyu, šesti-najvišji vrh na svetu, in razmišljal,
da bo počasi prenehal plezati in misliti na tako
visoke gore. Lani so hrvašli alpinisti pričeli
načrtovati himalajsko odpravo, cilj je bil Eve-
rest in Aco Pepevnik je moral zraven.
Na pot
v odpravi, ki je odšla na pot 30. marca, je bilo
dvajset alpinistov, med njimi sedem Slovencev:
Aco Pepevnik iz Šentjurja, Milan Romih iz
Slovenske Bistrice, Smiljan'Smodiš iz Celja,
Pavle Kozjak, Stojan Burnik in Bojan Leskov-
šek, vsi trije iz Ljubljane, ter dr. Iztok Tomazin
iz Tržiča.
Prispeli so v Katmandu in se podali na
devetdnevno aklimatizacijsko turo: »16. aprila
smo se s kamioni in avtobusi odpravili proti
Tibetu. Po tibetanski planoti, prav posebno
mistični pokrajini, kakršno si predstavljam na
luni, smo v dveh dneh prevozili 300 kilome-
trov. Prespali smo v mestu Xegar in se odpeljali
še 80 kilometrov proč od glavne ceste proti
Everestu. S kamioni in džipi smo se pripeljali
na višino 5200 metrov, in to le 40 kilometrov od
severne stene. Fantastično! Če bi skušah pri-
stopiti z nepalske strani do južne stene, bi nas
čakalo 14 dni hoje. Problem je bil le v tem, da
smo se v dveh dneh dvignili za približno 4000
metrov, kar je močno vplivalo na naše počutje.
V avtobazi smo ostali osem dni in opravljali
aklimatizacijske ture do višine 6200 metrov. 27.
aprila smo se peš odpravili na 40 kilometrov
dolgo pot, ki smo jo prehodili v treh dneh.«
Pod vznožjem Everesta, na 6400 metrih, je
bilo pravo alpinistično mesto, saj je bilo uta-
borjenih že deset alpinističnih odprav, v njih
več kot 150 ljudi, ki so se želeh spopasti s
severno steno Everesta.
Vztrajnost
že v prvi bazi je veter trgal šotore, ponoči se
je temperatura vedno spustila pod minus 20
stopinj, podnevi ni bila nikoh nad ničlo.
2. maja so postaviU tabor 1 na višini 7500
metrov in nadaljevali z intenzivnimi priprava-
mi plezalne poti. Vsak član odprave je moral na
to višino po dvakrat nositi težko opremo. Aco
Pepevnik in Milan Romih sta vseskozi plezala
skupaj. Ko sta odšla drugič v tabor 1, sta v njem
prespala, nato pa s pomočjo dveh šerp odnesla
tovor na 7800 metrov. Šotora jim zaradi močne-
ga vetra ni uspelo postaviti. Vrnili so se, na hrib
je odšla druga skupina, ta se je vrnila, za njo je
odšla tretja... 10. maja sta Pepevnik in Romih
odšla na goro tretjič, kot prva naj bi štartala na
vrh: »Na 7500 metrih sva čakala na vzpon dva
dni, pihati je začel močan veter, z močjo blizu
250 kilometrov na uro, ki nas je iz stene držal
teden dni. V tem času so se na gori dogajale
tragedije. Alpinisti so umirali zaradi mraza in
vetra, enim je zdrsnilo, drugi so od utrujenosti
zaspali. Spominjam se, da so pri enem sestopu
umrli štirje hkrati. V bazi smo slišali po preno-
sni radijski postaji, da sta korejski alpinist in
šerpa osvojila vrh, bih smo navdušeni, čeprav
ju ni nihče poznal. Že dve uri zatem sta umrla
pri sestopu. Korejec je zaspal, lerpa pa je padel
na kisikovo bombo in ga je razneslo. Vsak dan
se je pripetila kakšna nesreča.«
19. maja sta z Romihom znova poskusila, z
njima sta bila dva hrvaška alpinista in dve šerpi.
Priplezali so do 7800 metrov in postavljali dva
majhna šotora pet ur. Šerpa in eden od hrvaških
alpinistov sta sestopila. Ponoči je oba šotora v
hudem vetru razcefralo, zjutraj so jih obdajale
le še cunje. Sestopil je še drugi hrvaški plezalec,
trije so nadaljevali. Dan je bil vetroven in šerpa
Kunga, ki so mu nosači iz drugih taborov v
prejšnjih dneh odsvetovali pot, ni hotel več
naprej. Na rokah je innel ozebline. Milan Romih
je moral sestopiti na 8200 metrih in Aco Pepev-
nik je ostal v steni sam: »Noč sem preživel v
šotoru in natalil približno štiri litre ledu. Ponoči
sem dve uri jemal dodaten kisik, nato pa .sem se
ob treh zjutraj odpravil proti vrhu.«
Na grebenu smrti
Iz tabora na 8300 metrih pa do vrha je bilo dva
kilometra in pol izjemno zahtevne poti, ki je v
prejšnjih dneh terjala več življenj: »Na grebenu
sem prispel do prvega mrtvega alpinista, ki je
zaspal in obsedel. Čeprav sem gorski reševalec
in sem psihično pripravljen na najhujše, je bil to
zame šok. Naj vztrajam in grem naprej? Šel sem
še mimo petih mrtvih, dva sem moral prestopiti.
Najhuje je bilo, ko sem pod polico zagle()^
mrtvega šerpo, ki ga je raznesla kisikova bon
ba. Ravno takrat sem plezal v najzahtevnejše^
delu... V šoku sem obmiroval za kakšni d^
minuti, komaj sem se zbral in nadaljeval.«
Za odpravo na najvišji vrh sveta je potrebo
val vsak alpinist približno 17 tisoč dolarja
Aca Pepevnika so podprli tile pokrovitelj
Krka (generalni pokrovitelj), lEM d.o.o. Ljub
Ijana, Facig d.d. Ljubljana, MDM d.o.o. Ljubija
na, Volar d.o.o. Novo mesto, Intel servis d.o.o
Novo mesto, PAM d.o.o. Novo mesto. Termo
tehnika p.o. Novo mesto, Tomazin Marjai
Novo mesto. Servis Baje Bine s.p. Novo mesto
Aloksidal Slovenska Bistrica, Climber Sloven
ska Bistrica in občina Slovenska Bistrica, Eve
rest Šentjur in šetjurska občina, Četisk Celje
Scanart Vojnik, Inženiring Kos Grobelno, Mlj
car Grobelno, Zavarovalnica Triglav, Cestno
podjetje Celje, Kresnik Šentjur, Makrocom
Šentjur, Koreli Šentjur in Monteh Šentjur.
Pod zadnjo piramido se je njegova pot prekii
žala s potjo kanadskega alpinista Adamsa. Pred
njima je bila še približno ura hoje: »Šele takrai
sem verjel, da bom morda prišel na vrh. Pove
daU so mi, da se je 22. maja rodil Buda, zame
naj bi bil to dober znak... Zadnjo piramido sva
preplezala skupaj s Kanadčanom, tri metre pod
vrhom sva se objela in skupaj zakorakala n<
vrh. Uresničuje se želja... Stopila sva na vrh
padla na kolena in zajokala kot dva majhni
otroka. Pol ure sva bila na vrhu, fotografiral
drug drugega... Pol ure sem bil največji človel
na svetu.« Po podatkih iz tabora je takrat n
Everestu pri 52 stopinjah pod ničlo pihal vete
z močjo 150 kilometrov na uro.
Pred Acom Pepevnikom je bila prav tak(
nevarna in mučna pot nazaj. Na 8500 metril
pri sestopu mu je zmanjkalo kisika: »Razume
sem ljudi, ki so ob poti navzgor ali navzdo
obležali mrtvi. Utrujen si, postajaš zaspan ii
pri počivanju te premaga spanec. Najbolj sen
se bal, da bi zaspal. Volja in izkušnja te ženet,
naprej. Vzdržiš...« Sestopil je na 8300 metro\
preživel v šotoru eno uro, talil led in spil dv
litra tekočine. Nadajeval je s spustom, namera
val spati na 7800 metrih, vendar je veter odne
sel šotor. Sestopil je še za 800 metrov, tam p
ga je že pričakal Smiljan Smodiš, alpinist i
Celja, ki je bil v tretji skupini proti vrhu. T(
navezi zaradi slabega vremena ni uspelo.
Pepevnik je 23. maja prispel v bazo. Tisti da
je bil najlepši dan v maju in gora je sprejela 1
enega našega alpinista. Pavle Kozjak se je pov;
pel na Everest kot prvi Slovenec, ki pri vzpon
ni potreboval dodatnega kisika. Aco Pepevni
pa je prvi Štajerec in peti Slovenec na vrhu sveti
KSENIJA LEKI
Aco Pepevnik je osvojil vrh Mt. Everesta v četrtek, 22. maja ob 10.45.
Takole se mu je uresničila še ena želja. V alpinističnem lokalu v Katmanduju seje podpisal
na leseno tablo, kot se smejo tisti, ki so bili kdaj na robu sveta.
Veselje v taboru. Pavle Kozjak (na sredini), kije osvojil vrh Everesta dan kasneje kot Aco
Pepevnik. Z njima je vodja odprave Darko Berljak.
PETICA
PO SLOVENIJI ■ HUMOR	| ^
Dežela kralja Matjaža
Dolina Tople - koroški krajinski park
slovenska Koroška se po-
naša s čudovitimi kotički, ki
50 za mnoge iz drugih kon-
(■ev Slovenije domala nezna-
ni. Na tem majhnem koščku
čudovito razgibane pokraji-
ne in gostoljubnih domači-
nov se stikajo tri doline:
Dravska, Mežiška in Mi-
jlinjska. Pa se tokrat pomu-
(jimo v Mežiški dolini z mi-
lim alpskim podnebjem, ki
jo z ene strani obdajajo
vzhodne Karavanke, z dru-
ge pa Osrednje Alpe. Tudi tu
boste naleteli na enega iz-
med krajinskih parkov - do-
lino Tople, ki je bila za kra-
jinski park razglašena že le-
ta 1966.
mms^t amm, ^ "	ll.l
v dolino pridemo po glavni
cesti iz Črne na Koroškem
proti Koprivni, pri Šmelcu pa
zavijemo na desni odcep, ki se
počasi vije in vzpenja ob poto-
ku Topla. Po nekaj serpenti-
nah se pred obiskovalci počasi
odpre čudovita alpska dolfha
pod južnimi stenami Pece, ki
je zaščitena prav zaradi izjem-
nih naravnih lepot ter etnološ-
kih in kulturnozgodovinskih
vrednot.
Raztresene stare
kmetije
Na sončnih južnih poboč-
jih so pred stoletji prvi nase-
ljenci v širnih gozdovih izse-
kali prve jase. Pozneje so se
krčevine razširile v večje po-
vršine, imenovane celki. Po-
stopoma so rasla tudi poslop-
ja in danes so po tesni dolini
raztresene mogočne osamele
kmetije Burjak, Florin, Kor-
dež, Fajmut in Končnik. Veli-
ke kmetije so s številnimi po-
slopji pravzaprav že kar
majhni zaselki. Vse domačije
odlikuje ohranjena stara arhi-
tektura hiš in kašč, za katere
je značilna lesena in kamnita
gradnja ter enodelna skodel-
na kritina streh. Domačije so
izraziti primerki kmečke alp-
ske arhitekture. Nekdaj kme-
tije niso bile t^ko dobi o pove-
zane z dolino, zato je bilo
potrebno vse potrebno za živ-
ljenje pridelati tu. V spod-
njem delu doline lahko nale-
tite tudi na star vodni mlin, ki
pa žal kaže bolj klavrno po-
dobo.
Razpadajoče mlinsko kolo
prerašča mah in daleč je že
čas, ko je tod odmeval enako-
meren ropot težkih mlinskih
kamnov.
Koroški plotovi
Travnike in njive ograjujejo
značilni leseni koroški ploto-
vi, za katere uporabljajo os-
tanke pri žaganju hlodov -
krajnike. Zelena dolina, ob-
krožena s smrekovimi in ma-
cesnovimi gozdovi, je tudi za-
točišče živali, kot so alpski
zajec, alpski jereb, ruševec,
gozdni jereb in divji petelin.
Bogate so tudi vode potoka
Tople, v katerem najdemo po-
strvi, rake in potočne školjke,
ki spadajo med zavarovane ži-
valske vrste.
Iz dolžine Tople se lahko po
kolovozni poti mimo kmetij in
naprej čez sedlo Preval podate
v Koprivno in na Luže ali pa
peš po planinski poti do doma
na Mali Peci in naprej na vrh
Pece.
IGOR FABJAN
! ZNAMENJA NA
PLANINSKIH POTEH
Srečanje na Molički planini
Na Molički planini pod Oj-
strico v Savinjskih Alpah sta
dva stoletna »spomenika«.
Prvega, staro Kocbekovo
planinsko kočo, ki je danes v
ruševinah, so tod postavili že
leta 1894. Gorniški klub Sa-
vinjske dolin'e jo namerava v
prihodnjih letih obnoviti. Dru-
gi pa je kapela sv. Cirila in
Metoda, ki jo je prva postavila
Savinjska podružnica Sloven-
skega planinskega društva že
leta 1898. Tudi ta je bila v 50-
ih letih porušena in kasneje
obnovljena po načrtih arhitek-
ta Franceta Kvaternika, 8. juli-
ja 1990 jo je blagoslovil mari-
borski škof dr. Franc Kramber-
ger. Večje srečanje planincev
in romarjev bo 16. avgusta z
mašo ob 12. uri, ki jo bosta
vodila župnik Ivo Suhoveršnik
iz Mozirja in Franci Petri,
urednik tednika Družina.
CIRIL VELKOVRH
Kocbekova koča na Molički planini v ruševinah. V ozadju je
kapela sv. Cirila in Metoda.
STRANKA SAUIVCEV
Lojzu se je kar naprej sanjalo o počitnicah.
Zadnjič je šel v posteljo z očali, čeravno jih
sicer ne nosi. To je zanimalo »staro«, kaj se gre.
»Sinoči se mi je sanjalo, da sem na počitni-
cah na samotnem otoku.«
»In?«
»Z nekimi lepoticami, pa jih nisem razločno
videl...«
Imate tudi vi kakšno počitniško? V stranki jih
pričakujemo. Avtorji današnjih šal pa so: Jože
Jurkovšek iz Štor, Milka Selič iz Gorice pri
Slivnici, Vera Pinterič iz Škalc pri Slovenskih
Konjicah in Hedvika Mušič iz Začreta 13.
In še nagrajenca: Ljubo Srnovršnik iz Vele-
nja za šalo tedna in David Židanik iz Vrbja 97,
Žalec kot izžrebanec med kuponi.
Ana Liza
Spet pohcija! Priletno gospo je kar spreleta-
valo ob misli, da bo spet plačala, ker ni bila
pripeta z varnostnim pasom.
»Dokumente prosim« reče avtoritativno policaj.
»Nimam s sabo.«
»Kako?«
»Veste, jaz sem Ana Liza iz Tolmina.«
»Kar tako vam pa ne morem verjeti. Imate še
kaj drugega pokazati?«
In Ana Liza išče. Iz torbice potegne ogledalo.
»Pokažite... Hudirja, zakaj pa ne poveste, da
ste tudi vi policaj...«
»To je ogledalo. Drugih papirjev nimam,
razen tehle laboratorijskih izvidov. Veste, od
zdravnika prihajam.«
»Pokažite... Aha, ptičica! Vi niste Ana Liza, vi
ste analiza iz urina.«
Spet po starem
Slave je imel spet tihi teden. Ko je »stara« pri
kosilu dala solato na mizo, je prekinil molk.
»A je to za oba?«
»Aha...«
»In zakaj je potem v njej samo en polž? In ti
trdiš, da sem bil sinoči spet nadelan?« se čudi
Slave.
»Aha...«
»Le kako lahko trdiš?«
»Kako! Ker si buljil v akvarij in se čudil, od
kdaj imamo pri nas barvni televizor.«
Pozabljivec
Nogometaši ne počivajo. Pripravljajo se na
novo sezono in v sklopu tega so se pomirih v
prijateljski tekmi. Na začetku glavni sodnik iz
Zgornjega dola obupano ugotovi, da je pozabil
kartone.
»Ti, nič se ne sekiraj,« ga tolaži stranski.
»Namesto rdečega kartona pokaži jezik, name-
sto rumenega pa gate.«
Pred pocitnicami
Pred poletnimi počitnicami so si na občinski
upravi privoščili sindikalno zabavo. Majda je
bila nepričakovano že sredi noči doma. To je
presenetilo njenega »priležnika.«
»Kako je bilo?« ga zanima.
»Eh, če bi bila juha tako topla kot je bilo vino,
vino tako staro kot kura in kura tako rej ena kot
tajnik, bi morda še šlo...«
Dobra komunala
Polarna medveda sta si svoje počitnice pri-
voščila v puščavi. Pa se kaj kmalu pričneta
dolgočasiti.
»Ti, tukaj je pa ravno takšen dolgčas kot pri
nas. Ampak je pa moralo biti pred časom tu
zelo ledeno.«
»Ledeno - zakaj?«
»Kar poglej, kako so vse posuli s peskom.«
ŠALA TEDNA
Pokojnina
starejša ženska se vsak mesec oglasi na
pošti, da dvigne svojo pokojnino. Ker je
nepismena, na potrdilo naredi križec.
i^jfekega dne pa uslužbenec presenečen
opazi, da se je podpisala s kvadratom. Ženi-
co vpraša, zakaj je to storila, ona pa mu
odgovori:
»Oh, pozabila sem vam povedati. Poročila
sem se in zamenjala priimek.«
Skrivnost princese
Anne
Hči britanske kraljice prin-
cesa Anna bi morala biti
gostja na šolski slovesnosti
nekje na angleškem podeže-
lju, pa je tja ni bilo. Seveda
so se začeli angleški časopisi
takoj spraševati, kaj se ji je
zgodilo, ker člani kraljevske
družine prav radi prihajajo
na takšne slovesnosti, če jih
nanje povabijo. V Bucking-
hamski palači za zdaj nočejo
povedati, zakaj princesa ni
prišla med šolarje, pravijo le,
da je šlo za splet nepredvide-
nih okoliščin.
Napačne tabletke
Skrbna Egipčanka je hotela
svojo hčer poučiti' o kontra-
cepciji takoj, ko je prišel čas
za to. Odpeljala jo je kar k
svojemu ginekologu, da bi ji
predpisal enake kontracepcij-
ske tablete, kot jih je uporab-
ljala sama. Toda očitno se je
zdravnik zmotil. Obe sta na-
mreč kmalu zanosih, raati je
rodila trojčke, hči pa štirinajst
dni pozneje kar šesterčke. Ta-
ko se je njuna družina pove-
čala za devet članov. Hčerin
mož je bil tako pretresen ob
povečanju družine, dobil je
tri svake in šest otrok, da se
še zdaj zdravi v bolnišnici.
Čudni posnetki s
)»porokeK
Neki 59-letni LondonČan je
svojemu mlademu sosedu
posodil videokamero, da bi
posnel svojo poroko, pozabil
pa je vzeti iz kamere svojo
kaseto. Sosed je posnel svojo
poroko, po končanem obre-
du pa povabil svate, naj si
ogledajo, kaj seje dogajalo na
poroki. Usodno kaseto je za-
vrtel nazaj, nato pa začel
predvajati posnetek. Na ekra-
nu se je pokazalo, kar je bilo
prej posneto na kaseti: svatje
so videli lastnika kamere, ka-
ko seksa s psom. AretiraU so
ga in ga obtožili sodomije.
S tankom na
poroko
Jacek Puciewski iz kraja
Pozdzenice na Poljskem je ve-
lik ljubitelj orožja. V življenju
je zbral kar veliko lahkega in
težkega pribora za uničeva-
nje. Pred dnevi pa se je oženil.
Odločil se je, da bo za poroko
pokazal svojo zbirko. Po neve-
sto se je pripeljal s tankom T-
34, svati pa so ga spremljali v
oklepnikih. Vseeno je bil tank
svatovsko okrašen s cvetjem,
pisanimi trakovi in balončki.
Zaljubljena
Barbra čaka
Ameriška pevka, igralka in
zdaj tudi že režiserka Barbra
Streisand je do ušes zaljub-
ljena v filmskega in televizij-
skega igralca Jamesa Broli-
na. Pred dobrim mesecem
sta se uradno zaročila in na-
povedala poroko. Kot pa zdaj
kaže, te letos še ne bo, kajti
ženin zanjo nima časa. Pre-
gledal je namreč svoj koledar
in ugotovil, da zaradi snema-
nja televizijskih nanizank
sploh nima prostega časa vse
tja do prihodnjega marca.
Q	OlASBA

Avsenik spet s harmoniko
Slavko Avsenik je odložil puško in se z obilo načrtov vrača na glasbeno sceno
Po sedmih letih, odkar je
odložil harmoniko, se je
Slavko Avsenik nenadoma
odločil za neverjetno, ven-
dar izredno lepo potezo.
Puško je postavil v Icot, na
ramena pa si je ponovno pri-
pel harmoniko!
i........'V/' —I
Slavko Avsenik je legenda
slovenske domače zabavne
glasbe. Slavko in brat Vilko
ter skupina združena v an-
samblu Avsenik je bila že
pred več kot štiridesetimi leti
izjemen izvozni artikel Slo-
venije, takrat še združene v
Jugoslaviji. Avsenikov an-
sambel je osvajal oder za
odrom, kraj za krajem, deže-
lo za deželo, kontinent za
kontinentom. Avsenikova
Golica je prav gotovo ena
najbolj znanih svetovnih
skladb, ki je izvajana v prem-
nogih* različicah različnih
glasbenih sestavov, od sim-
foničnega do klasičnega
kvinteta, posameznega in-
strumenta in celo popa. Lah-
ko rečemo, da je Golica v
svetu prava himna Sloven-
cev!
Slavko Avsenik se je pred
leti nenadoma poslovil od ak-
tivnega nastopanja. To prene-
hanje je bilo še posebej boleče
v Sloveniji, kjer ni pripravil
posebnega slovesa. Je že ve-
del, zakaj!
Člani ansambla so se raz-
kropili vsak na svoje mesto.
Nekateri so v tem času tudi že
umrli, nekaj jih uživa zaslu-
žen pokoj. Alfi Nipič prav le-
tos proslavlja 35 let dela na
glasbeni sceni, od tega je bil
samo z Avsenikom dvajset let!
Precej prepeva ena izmed zad-
njih dveh pevk, Jožica Kali-
šnik, malo manj pa tudi Jožica
Svete.
In zdaj se je kot ptič feniks
ponovno pojavil legenda,
»strašni« Slavko Avsenik. Vra-
čati se je sicer začel pred leti,
ko je nekako zaupal ansamblu
Gašperji, da bodo- uradni na-
daljevalci njegovih skladb.
Teh je že več kot 656, vsaj
takšni so podatki v njegovem
muzejčku v Begunjah, na do-
mačiji Pri Joževcu. In Slavko
je pisal za Gašperje, nekaj ma-
lega tudi za druge, kot Melos
in Slovenijo pa Gorenjske mu-
zikante... Poleg gostilne Pri
Joževcu so letos odprli novo
prekrasno dvorano, kjer vsako
sredo igrajo Gašperji. Beseda
je dala besedo in Slavko se je
»zlomil«.
Prijel je za harmoniko in
zaigral skupaj z Gašperji.
Ljudje so skoraj »ponoreli«,
kar je bil signal, da so vsi
skupaj na pravi poti. Pridružili
so še ansambel najmlajšega
Avsenikovega sina Grege s pri-
jatelji, pa simpatični M4M, za
katere skrbi Slavko Avsenik
ml. in tako se je začelo. Poleti
vrt, ob slabem vremenu pa
dvorana s prekrasnim odrom,
velikim plesiščem, odličnim
osebjem in separeji, ki se ime-
nujejo po najbolj znanih Avse-
nikovih melodijah, vse to je
kot magnet za številne obisko-
valce, ki ob Brezjah in Bledu
obvezno obiščejo še Avseni-
kovo domačijo.
Slavkov! načrti
Na enem izmed takšnih
imenitnih večerov je bila tudi
skupina zaljubljencev v do-
mačo zabavno glasbo iz Laš-
kega. Slavko Avsenik ni bil
napovedan, da bo igral z Gaš-
perji, pa je to vseeno storil. Na
prošnjo pevke Vere Šolinc, ki
se je dobro »ugnezdila« med
Gorenjce.
»Na Štajersko me vežejo iz-
jemno lepi spomini,« je pripo-
vedoval po nastopu v dvorani,
v separeju, ki se imenuje po
njegovi skladbi Pri Joževcu.
Posebej se je spomnil enega
sploh prvih nastopov, ki ga je
imel v Vojniku. »Sicer sem bil
bolj ljubiteljski lovec, zanima-
lo me je predvsem opazova-
nje! Zdaj pa ima prednost spet
harmonika, obojega pač ne
zmorem, polovičar pa ne že-
lim biti.«
Slavko Avsenik ne misli kar
tako končati nove glasbene
poti. Razmišlja o svetovnem
festivalu polk in valčkov, ki
naj bi bil v Begunjah; se nav-
dušuje za turnejo Gašperjev,
Grege, M4M in še koga po
večjih slovenskih krajih (priš-
li bodo tudi v Laško) ter pri-
poveduje 0^ novem studiu v
kleti stare hiše. Kakor kaže,
se mu bo uresničila tudi želja
po manjšem motelu ali hote-
lu, kajti »zakaj bi gostje sta-
novali drugje, če lahko pri
nas?«
Slavko Avsenik bo čez dve
leti, proti koncu oktobra, do-
polnil 70 let. Sin Grega za
takrat razmišlja o veliki prire-^
ditvi, ki si jo oče za tak jubilej
pač zasluži. Grega je svoje
načrte razlagal, vendar bodi-
mo pošteni in jih ne razkrij-
mo, dokler ne bodo pošteno
vroči.
■■■■■■■■i TONE VRABL
Slavko Avsenik v elementu. Ob njem je vodja ansambla
Gašperji Brane Tičar, zadaj pa pevka Vera Šolinc.
Jubilej radijskega
vrtiljaka
Pri Kocmanovih v Šentru-
pertu nad Laškim že »diši«
po jubilejnem radijskem Vr-
tiljaku polk in valčkov, ki se
bo v ponedeljek, 21. julija,
zavrtel že dvestotič!
Priprav za praznovanje se je
temeljito lotil Vlado Kocman.
Okolica prijetnega gostišča je
že nekaj dni v znamenju jubi-
leja radijske oddaje. Na zuna-
nji zelenici je vse polno rož,
na drevo obešene lončnice po-
nazarjajo razigrane note, v tra-
vi je zasajena velika številka
200!
Srečanje se bo začelo ob 17.
uri, jubilejni vrtiljak na Radiu
Celje pa bo tako kot vsak po-
nedeljek ob 20. do 22. ure.
Povabljenih je več gostov, pr-
vič se bodo srečali člani Kluba
prijateljev Vrtiljaka polk in
valčkov in ustanovili klub, ki
ima že zdaj več kot 200 čla-
nov.
Poimenovali bomo tudi an-
sambel Petra Šmida iz Celja,
največ bralcev NT in poslušal-
cev radia pa predlaga ime Vrti-
ljak! V akcijo so se vključil
župani petih občin, ki so tudj
obljubili, da se bodo srečanjj
osebno udeležili. Spominka
pripravljajo Ljubečna Art z di.
rektorjem Milanom Breclom
Jože Žlaus iz Globoč pri Vojni!
ku in Marica Lesjak iz Reči^
pri Laškem. Spisek dobrotni,
kov, ki je izredno dolg, bonio
objavili posebej, na vrhu vseli
pa je prav gotovo Kulturni
center Laško z ravnateljem Ju.
retom Janom.
V programu bodo med dru-
gim nastopili še Vitezi polk in
valčkov, prva zasedba imenit-
ne vokalne skupine Franko-
lovčani, ansambel Petra Šmi-
da iz Celja, ženska skupina
Mlade frajle, svojo točko po
pokazal Marjan Herzog... Ker
bo prisotnih veliko glasbeni-
kov, se bo marsikdo prav go-
tovo tudi vključil v program,
Praznik domače zabavne
glasbe na Radiu Celje je vse
bliže in upamo, da bo pome-
nil nov zagon te priljubljene
zvrsti.	TV
Milijon za zmagovalca
Na letošnjih MMS se bodo predstavili najstniki in uveljavljeni izvajalci, zaživela pa
tudi Nova scena
Danes se v Portorožu zače-
nja XX. festival Melodije
morja in sonca, ki je pravza-
prav edini festival pop glas-
be v Sloveniji.
^^BiiiHHiiMlii^^
Na najstniškem MMS bodo
danes ob 19. uri nastopili fina-
listi Klavdija Kerin, Foxy
Teens, Sašo Balant, Daniella,
Maja Šink, Aleksandra Čer-
melj, Vlenia Zobec, Tjaža Žni-
darič, Lucija Herženjak, San-
dra Muhič, Jasmina Mourin in
Renata Kolenc. Kot gostje se
bodo predstavili Gimme 5,
Sound Attack ter Mojca in Ka-
ličopko.
Jutri zvečer, ko bo priredi-
tev neposredno prenašala TV
Slovenija, pripravljajo organi-
zatorji Novo sceno Melodij
morja in sonca. Nastopili bo-
do Mambo Kings, Casablanca,
Tinkara Kovač, Bonton, Selek-
cija, Tomaž Kozlevčar & Pi-
nochio, The Best Company,
Remi band, Smrkci, Aurora
band, Lintvern, Maja Pur, Eva
& ..., Relax, Gaucho in Welb-
lott. Gosta Nove scene bosta
kralj flamenca iz Španije Ma-
nitas de Plata ter Mišo Kovač.
Na popevkarskem večeru,
ki bo v soboto, prav tako z
neposrednim prenosom na
TV Slovenija, pa bodo nastopi-
li že uveljavljeni izvajalci. Pre-
stavili se bodo Alenka Godec,
lanskoletna zmagovalka Ani-
ka, Damjana Golavšek, Vili
Resnik, Tomo Jurak, Aleksan-
der Mežek, Miran Rudan, Ed-
vin Fliser, Malibu, Kingston
(lani zmagovalci Nove scene).
Panda, Avtomobili, Agropop,
Victory, Faraoni (pevec Slavko
Ivančič je minulo leto na festi-
valu dobil nagrado za najbolj-
šo interpretacijo), Casino
band, Gimme 5 in Pop design.
Prireditev bosta vodila Miša
Molk in Sandro Damrani, gost-
je pa bodo Hyppolite ballardo
s skupino iz Francije.
Nagrade
najboljšim
Popevke za letošnji festival
je izbrala devetčlanska žirija,
najboljšo pesem pa bodo izbi-
rale žirije radijskih postaj. V
sobotnem večeru bodo glede
na rezultate glasovanja podeli-
li nagrade za prvo, drugo in
tretje mesto, v petkovem veče-
ru pa le nagrado za prvo me-
sto. Posebna strokovna žirija
bo podelila nagrade za naj-
boljše besedilo, aranžma in
interpretacijo. Komisija bo
ocenjevala vseh 34 melodij
hkrati, torej vse nastopajoče v
petkovem in sobotnem veče-
ru. Še ena strokovna žirija bo
ocenjevala nastop izvajalcev
na odru. Nagrado bodo pode-
lili le, če bo kakšen odrski
nastop še posebej izstopal.
Na najstniškem MMS bodo
podelili dve nagradi, in sicer
eno v kategoriji pevcev do 12
let in drugo v kategoriji od 12
do 16 let. Vsi nagrajenci bodo
prejeli plakete in bogate na-
grade sponzorjev festivala. Pr-
va nagrada za zmagovalno pe-
sem sobotnega večera je poleg
kristalne skulpture še milijon
tolarjev. Nagrado prispeva žu-
pan Občine Piran.
Festival Melodije morja in
sonca bo letos že dvajsetič,
začel pa se je v Piranu s po-
pevkarskim festivalom na pri-
reditvi Piranske miniature. Pr-
ve Melodije morja in sonca sc
uspešno izvedli 22. julija 197?
na Tartinijevem trgu v Piranu
Glasbeniki, ki jih je k sodelo
vanju povabilo Kulturno
umetniško društvo Karol Pa
bor iz Pirana, so predstavili
novih popevk. Dvajsetčlansk
orkester sta vodila Bojan Ada
mič in glasbeni producent te
pobudnik prireditve Berti Ro
došek.
Tudi letos so razmišljali, di
bi jubilejni festival pripravil
na prvotnem prizorišču, Tarti
nijevem trgu v Piranu, venda
so se zaradi zahtevnosti izved
be odločili, da bo priredite
tudi letos v Avditoriju Portc
rož.
Posebno prireditev, kjer bc
do nastopili dosedanji zmage
valci in vidnejši izvajalci fest)
vala, pripravljajo že jeseni. O'
tem dogodku načrtujejo tuc
izid festivalske revije s podati
trajne vrednosti, v kateri b
zajeta vsa tradicija festivala.
SIMONA BRGL£
Dosedanje zmagovalne popevke po izboru občinstva ni
Melodijah morja in sonca so Nasmeh poletnih dni, Mon
Kovačič; Tople julijske noči, Oto Pestner; Melodije morja ii
sonca, Oto Pestner in Majda Petan; Tiho, tiho, Franci PirŠ
Dobrodošli, Prizma; Ta moška. Prizma; Portorož 1905, Ba
zar; Dober dan. Bazar; Mango banana, Gu Gu; Amerika
Bazar; Mladi Joža, Big Ben; Vrniva se na najino obale
Helena Blagne in Nace Junkar; Slovenski mornar, Nad
Junkar; Moj mornarček, Helena Blagne in Don Juan; '
tristemente, Faraoni; Črne oči, Čuki; Mi ljudje smo ko
morje, Faraoni; Še si tu, Marta Zore in lansko letna zmago
valna skladba Lahko noč, Piran, Anika Horvat.
Adi nas dopushi
Adi Smolar je trenutno na
dopustu in kot pravi njegova
telefonska tajnica: »Dober dan.
Poklicali ste Lidijo in Adija
Smolar. Sva na dopustu. Vrne-
va se septembra.« Adi Smolar,
ki je trenutno najbolj razpro-
dan slovenski kantavtor, pri-
pravlja nov album, ki bo druga-
čen (pustite se presenetiti!!!),
izšel pa bo jeseni.	S.B.
PETICA
___GLASBA	____
37
GLASBENI EX-PRESS
LETEČI POTEPUHI se po
dobro sprejetem in s tremi
Zlatimi notami nagrajenem
prvencu »Zguba časa in de-
narja« spet vračajo v studio.
Njihov novi izdelek bo izšel
konec oktobra, posneli pa ga
bodo v ljubljanskem studiu
Činč. Z novim albumom se bo
lahko v kratkem pohvalila tu-
di celjska zasedba NUDE.
Boštjan Dermol, Jernej Lu-
puš, Luka Umek, Gaber Ma-
rolt, Primož Pogelšek in Vla-
do Kroflič, so že posneli tri-
najst avtorskih skladb, med
njimi pa sta tudi stari znanki
naših radijskih valov »Povej-
mizakaj pesem« in »Ni poti
nazaj«.
Rockovske zasedbe se v
zadnjih letih, ko se njihov trg
vse bolj zmanjšuje (izpodri-
vajo jih druge glasbene zvr-
sti, predvsem plesna glasba),
ob svojih novih diskograf-
skih izdajah vedno pogosteje
odločajo še za "remix" verzi-
je. Ena izmed zadnjih za-
sedb, ki je podlegla temu
trendu, je tudi popularna an-
gleška novorockovska za-
sedba RADIOHEAD. Njihov
novi album »OK Computer«
naj bi v celoti remixirali kult-
ni Massive Attack. Radio-
head je pred nedavnim po-
snel tudi tri, priredbe pesmi
slovitih Roxy Music, ki se bo-
do pojavile na soundtracku
filma »Velvet Goldmine«, ki
je sicer režiserski prvenec
Michaela Stipea, vodje skupi-
ne R.E.M.
Kris Novoselic, bivši Nirva-
nin basist, je s svojo skupino
SVVEET 75 posnel glasbo za
debitantski album, ki ga bo
izdala založba Geffen Re-
cords, izšel pa bo 26. avgusta.
V skupini sta poleg Krisa še
dva člana, bivši klaviaturist
angleške zasedbe Ministry
William Rieflin in v Venezueli
rojen pevec Yva Las Vegas.
Ljubljanski punkovski
kvintet RHVTHM THIEVES
je pri založbi FV objavil vinil-
no single ploščo, na kateri so
štiri skladbe, posnete v živo v
studiu prenovljenega radia
Študent. Ideje za svojo kaotič-
no skladanje Rhythm Thieves
črpajo iz začetkov garažnega
punka šestdesetih, najbolj
pristno pa zvenijo v zakajenih
slovenskih »underground«
klubih.
Podobne probleme kot
Liam ima tudi član popularne
skupine THE PRODIGV Keith
Flint, ki je imel pred kratkim v
Munchnu resen spor s stevar-
deso na letalu, s katerim je
skupina nameravala odpoto-
vati v London. Zadeva se je
zaključila s tem, da je Keith
moral zapustiti letalo, seveda
v spremstvu letališke poUcije,
ki pa proti njemu ni vložila
prijave. Po incidentu je Keith
izjavil, da ga je vsa zadeva
tako šokirala, da se je odločil
napisati pesem, v kateri bo
predstavil svojo plat zgodbe.
Predvidevamo lahko, da bo
besedilo polno eksplicitnih
izrazov, kar je čisto v stilu te
skupine. Skladba naj bi izšla
na naslednjem albumu, ki pa
bo luč sveta verjetno ugledal
šele konec tega tisočletja. Tre-
nutno se skupina Prodigy pri-
pravlja na izid tretjega singla z
njihovega novega albuma
»The Fat Of The Land«, ki je
izšel prejšnji ponedeljek. Nanj
bo njihova angleška založba
XL Records uvrstila kreacijo
»Smatch My Bitch Up«. Zaradi
te pesmi so The Prodigy že
imeli velike težave na ameriš-
kem tržišču. Lokalni distribu-
ter, Madonnina založba Mave-
rick, je zahtevala spremembo
naslova prej omenjene pesmi,
ki naj bi bil žaljiv za nežne
puritanske dušice ameriških
gospodinj in mladoletnic. Na-
slov pesmi so seveda spreme-
nili, za krepost Američank, ki
so znane tudi po tem, da rade
kmalu izgubijo nedolžnost, pa
se ni bati.
LAWRENCE PAVTON, pe-
vec v šestdesetih izjemo popu-
larne Motovvn zasedbe The
Four Tops, je po dolgotrajnem
boju z jetrnim rakom umrl v
starosti 591et. Preostala trojica
še vedno delujočega benda, ki
je dosedaj prodal več kot 50
milijonov plošč, bo kariero na-
daljevala pod imenom The
Tops.	STANE ŠPEGEL
THE ROLLING STONES so v Hollywoodu zaključili s sne-
manjem glasbe za novi album, prvem po letu 1993 objavlje-
nem »Voodoo Longue«.. Na njem bo 13 skladb, večina izmed
njih pa je nastalo pod taktirko producentskega tandema The
Dust Brothers. LP naj bi izšel avgusta, zaenkrat pa je še brez
imena. Poleg četverice velikih (Mick Jagger, Keith Richards,
Charlie Watts in Ron Wood) so zvočno podobo albuma
oblikovali še številni gostujoči glasbeniki, med katerimi velja
le posebej izpostaviti jazzovskega sax mojstra Waynea Shor-
terya, violinistko Lili Haydn, klaviaturista Berniea Worrella in
bobnarja Jima Keltnerja.
Srboriti pe-
vec brit-pop
zasedbe OASIS
Liam Gallag-
her, se je pred
nedavnim spet
zapletel v pre-
tep z nekaj
mladeniči, ki
pa pri svojem
posegu niso bi-
li ravno najbolj
uspešni. Poleg
tovrstnega pre-
življanja" pro-
stega časa člani omenjene skupine med snemanjem glasbe
za svoj tretji studijski album še najdejo čas za stranske
glasbene projekte. Največ prahu je v angleških medijih
dvignila novica o skupnem pojektu Noela Gallagherja, šefa
skupine Oasis, in jungle-maga Goldiea. Omenjena dvojica je
pred nedavnim posnela pesem »Temper Temper«, ki se bo v
kratkem znašla tudi na Goldievem albumu »Saturnz Re-
turn«.
V nedeljo, 20. juli-
ja, bo v športni dvo-
rani Slovan na Kode-
Ijevem v Ljubljani
mini ročk festival, na
katerem bodo kot
zvezde večera nasto-
pili NOFX. Ta bend je
nastal že leta 1984 v
Hollywoodu, kot še
nekaj drugih že sko-
raj odpisanih punk
zasedb (Rancid,
Green Day...), pa jih
je širša javnost opa-
zila šele sredi devet-
desetih ob ponovnem revivalu punka. NOFX niso popularni le
v Ameriki, temveč imajo tudi bogato zaledje na stari celini. Kot
predskupina bodo nastopili hrvaški punk rockerji Hladno
pivo (na sliki), pred njimi pa mlade domače punkovske sile
Scuffy Dogs.
38
NEZNANO OABERJE

»Učasih pa duons«
Pozabljeno in propadajoče delavsko naselje na koncu mesta počasi umira
»Gaberje - Bronx« je grafit,
ki »krasi« eno izmed stavb
na Kovinarski ulici v Gaber-
jah, nekdanjem delavskem
predmestju Celja, ki danes
skupaj z industrijo počasi
umira. Kdor se znajde v tej
ulici, le stežka dojame, da je
le nekaj deset metrov stran
Mariborska cesta, ena glav-
nih celjskih prometnih žil,
in da je le slab kilometer
stan Interspar.
Kdor ima priložnost vstopiti v
gabrska stanovanja, še težje do-
jame, kako je sploh možno, da
ljudje ob koncu 20. stoletja sre-
di tretjega največjega sloven-
skega mesta žive v vlažnih so-
bah, v katerih odpada omet, da
žive v stanovanjih brez stranišč
in kopalnic, in da so celo zado-
voljni s tem, da imajo vsaj elek-
triko ali centralno kurjavo. In
tisti, ki bo te stvari videl, bo
razumel, da Gaberje so Bronx.
Gaberje so očem skrite, zdi se,
kot bi bilo Celje sram pokazati
te predele. Vendar ima tudi "gr-
di raček" zanimivo zgodovino.
Čas se je ustavil
Gaberje so se pričele razvi-
jati po letu 1873, ko je nastala
Cinkarna. Prej je bilo na tem
področju le nekaj kmetij, ki jih
je Cinkarna odkupila. Pričeh
so graditi delavske hiše in Ga-
berje so se tako počasi širile
od juga proti severu. Vrh raz-
voja so dosegle v tridesetih
letih tega stoletja vzporedno z
razvojem Westnove tovarne
emajlirane posode.
Industrialec Westen je za
svoje delavce dobro poskrbel.
Zanje je dal zgraditi stanovanj-
ske bloke, ki so še danes osred-
nji del Gaberij. Stanovanja so
bila za tisti čas zgledno ureje-
na, tista od preddelavcev in
uradnikov so imela včasih last-
no stranišče in kopalnico, po-
nekod celo centralno kurjavo.
Prav neverjetno se zdi, da je v
vehkem stanovanjskem bloku
na Delavski ulici v tridesetih
letih bila centralna kurjava, da-
nes pa kurijo v pečeh na drva.
Ne le, da se je čas ustavil, celo
nazaj se je pomaknili
Od 29. 6. do 4. 7.1997 je bila
v organizaciji Muzeja novejše
zgodovine Celje in pod vods-
tvom Tanje Roženbergar-Šega
ter mentorjev Muzejska polet-
na delavnica '97, ki je preuče-
vala delavsko naselje Gaberje.
Nekatere ugotovitve delavnice
so uporabljene tudi v pričujo-
čem prispevku. Konec leta bo
izšel tudi zbornik, kjer bodo
izsledki dela natančneje pred-
stavljeni.
Zanimivo je, da je Westen
poskrbel tudi za samske delav-
ce, ki jih je nastanil v samskem
domu, stavbi, ki ji še danes
pravijo "ledikhajm". Prav tako
je tudi nenavadno, da so v istem
delu Gaberij stanovali tako viso-
ki uradniki kot tudi povsem
navadni delavci. Seveda so bila
uradniška stanovanja večja in
lepša, a strogega socialnega raz-
likovanja ni bilo. Westen zapo-
slenim v svoji tovarni udobnega
življenja seveda ni omogočil
zgolj iz človekoljubnih name-
nov. Verjetno se je prav dobro
zavedal, da delavec, ki dobro
živi, tudi dobro dela. Starejši
prebivalci Gaberij danes West-
na kar malo idealizirajo, ko pra-
vijo: »Ko je bil še Westen, smo
živeli bolje kot danes.« Glede
stanovanjskih razmer to verjet-
no drži, a kruh je bil tedaj
vsekakor trdo prigaran. Leta
1929 je moral slabše plačan to-
varniški delavec delati uro in
pol, če je hotel prislužiti za
kilogram kruha, za kilogram
kave pa je garal kar 15 ur!
Prebivalci Gaberij so bili v ve-
čini preprosti delavci, ki so po
napornem delu kaj radi zavili v
gostilno. »Najprej so pili, potem
so peli, pravzaprav so se bolj
drli, potem pa so se ponavadi
stepli,« je potek dogodkov opisa-
la staroselka Viktorija z Delav-
ske ulice. Gaberje so veljale za
nevaren kraj, še posebej ponoči.
Trnoveljski fantje, ki so imeli
opravke v mestu, so baje raje šli
tja po daljši poti, namesto da bi
šli po bližnjici skozi Gaberje, saj
so jih drugače pričakali Gabrča-
ni. In če jih Trnoveljčan ni poz-
dravil, jih je dobil, ker je tako
nevljuden; če pa jih je pozdravil,
jih je tudi dobil, ker je tako
predrzen, da jih ogovarja.
Povest o dobrih
ljudeh
Danes hoditi po Gaberjah ni
več nevarno. Ljudje so najprej
res nezaupljivi do tujcev, a ko
uvidijo, kaj te je zaneslo v
njihov okoliš, in ko spoznajo.
da nisi »nevaren«, se kaj radi
zapletejo v pogovor. Naključ-
ne obiskovalce celo povabijo v
stanovanje, skuhajo kavico,
ponudijo pecivo... Res so od
srca dobri in čepfav imajo ma-
lo, so to pripravljeni deliti z
neznanci! Ob pogovoru z Ga-
brčani uho kaj kmalu zazna
nenavaden govor. Vse celjske
jezikovne posebnosti so v tem
koncu še poudarjene. »Pje si
bogi, ko morš guorih pa duo-
lih po Gaberjih hodit,« lahko
slišiš od starejšega domačina.
Gabrščina je pravzaprav celjš-
čina na kvadrat.
Glavnino prebivalstva pred-
stavljajo starejši prebivalci, sta-
roselci, ki Gaberij niso hoteli
oziroma niso mogli zapustiti.
Precej je tudi priseljencev z
juga, ki so v te kraje prišli s
»trebuhom za kruhom«. Nena-
vadno malo pa je otrok, ki so
res poglavje-zase. Tako zveda-
vih malčkov v središču mesta
in v modernih naseljih ne sre-
čaš. Če zaideš v njihov konec,
te sprva opazujejo kot marsov-
ca. Zbere se jih kakšnih deset,
ki so ti ves čas za petami. Na
začetku so prav tako nezauplji-
vi kot njihovi starši, kaj kmalu
pa se približajo in sprašujejo
vse mogoče. Tako so potožih,
da nimajo primernega igrišča,
zato igrajo nogomet kar na uli-
ci (kjer na srečo ni veliko pro-
meta). Vendar jim nogomet ni
edina zabava.
Povedali so, da za enim od
stanovanjskih blokov stojita
dva popolnoma razbita avto-
mobila. »Eden sede notri, os-
tali ga pa porivamo, da se zale-
ti v drug avto,« je povedal
najbolj navihan malček. »Kaj
pa naj drugega počnemo, če
nam igrišča nočejo pokositi,«
je dodal eden od njih. Človek
je res presenečen, ko vidi otro-
ke, ki jim je zanimiv vsak do-
godek, ki ne buljijo ves dan v
televizijo in ne igrajo ves čas
igric na gameboyu, ki ne vozi-
jo avtomobilčkov na daljinsko
upravljanje, ki jim je uHca ne
drugi, prej prvi dom.
Gabrski Sputnik
Celo zvedavi otroci se ne
zmenijo kaj dosti za nenavadni
objekt, ki stoji tik ob hiši na
Cinkarniški 12, kjer je nekoč
stanoval upravnik Cinkarne
Todor Lazarevič. Kdor stopi na
dvorišče za hišo, kar težko ver-
jame svojim očem, ko zagleda
betonski stožec, visok približ-
no šest metrov, v notranjosti
katerega sta dve nadstropji, ki
ju povezuje kovinska lestev. V
objektu je prostora za kakšnih
dvajset ljudi. Videti je, kot bi
sredi Gaberij pristala vesoljska
ladja. Skrivnost nenavadnega
objekta je razjasnila stanoval-
ka Cinkarniške 12, ki je razlo-
žila, da gre pravzaprav za za-
klonišče, ki so ga med drugo
svetovno vojno zgradili Nemci.
In zakaj ta nenavadna oblika?
»To je pa zato, da ni moglo biti
'foltreferja," je pojasnila prijaz-
na gospa. Če bi namreč bomba
padla na zaklonišče, bi se od
stožca odbila in ne bi eksplodi-
rala neposredno na njegovi po-
vršini. Res je, da so Nemci
vojno izgubili, ampak smisel
za tehniko so očitno imeli!
Zaklonišče povsem opušče-
no in od vseh pozabljeno sa-
meva, od znotraj je preprede-
no s pajčevinami. Bilo pa bi
lahko prava atrakcija! Gabrski
Eiffelov stolp! Prav lahko bi v
njem uredili kakšna kavarni-
co, morda celo manjša galeri-
jo... V naselju je še mnogo
takšnih zanimivih, neodkritih
oziroma pozabljenih objek-
tov, ki bi se jih dalo lepo preu-
rediti, vendar ga ni junaka, ki
bi vlagal denar v Gaberje.
Muzej na koncu
mesta
Večina gabrskih stanovanj, ki
so bila nekoč Westnova in Cin
karniška, kasneje pa državna,
je sedaj v privatnih rokah, kai
pa za stanovalce ne pomeni ni^
dobrega. Lastniki namreč pobi
rajo le najemnino, za stanova
nja pa ne poskrbijo. Za enosob
no stanovanje brez kopalnice ir
stranišča, z vlažnimi stenami,;
okni, ki jih je treba zadelati i
cunjami, da tesnijo, plačuje be
gunska družina 20 tisoč tolarje^
mesečno. In če ne plačajo, last
nik odklopi vodo. Seveda nobe
na prošnja lastnikom, da bi ure
dili stanovanja, ne pomaga ka
dosti. Ljudje se potem pač sam
znajdejo. Zberejo denar, uredi
jo okolico in popravijo fasado.
Večina Gabrčanov se res tru
di, da bi se njihov življenjsk
prostor uredil, vendar le prosto
voljni prispevki in delo ne zado
stujejo. Brez pomoči lastniko'
objektov in celjske občine bodi
Gaberje obsojene na propad, i
tem Celje ne bo izgubilo le ne
pomembnega dela, ki bi se g;
veliko ljudi tako najraje znebi
lo. Gaberje predstavljajo identi
teto Celja, pričajo o njegovi zgc
dovini in o kulturi delavstva
Gaberje so morda res Bron^
odrinjeni del Celja, hkrati pa
tudi muzej. In zakaj bi ohranja
le velike, impozantne, lepe spe
menike, ko pa naselja kot Gi
berje povedo vsaj toliko ali pa Š
precej več o načinu življenj
naših prednikov.
DAN PODJEl
Mladost na stopnicah.
Gabrski Sputnik.
»Ledikhajm« ■ nekoč udobje za samce, danes skromna stanovanja za družine.
PETICA
PO SVETU	I H]
Več denarja - več zdravja
Vtisi slovenskih predstavnic z mednarodnega kongresa medicinskih sester v Kanadi
Sredi preteklega meseca je
Ijjl v Vancouvru v Kanadi 21.
pjednarodni kongres medi-
cinskih sester. Organiziralo
je mednarodno sestrsko
^druženje International
;(;ouncil of Nurses-ICN, kate-
I fpga članice smo, preko
j/bornice zdravstvene nege
i Slovenije, tudi slovenske me-
■ dicinske sestre in zdravstve-
ni tehniki.
m
Otvoritvena slovesnost je bi-
la na General Motors Plače
stadionu, kongres pa je odprla
. predsednica ICN Margretta
Madden Styles. Nepozabni so
trenutki, ko so na oder začele
prihajati uradne predstavnice
sestrskih združenj iz 111
uradnih članic ICN in nekaj
novo sprejetih članic. Obleče-
ne so bili v noše svojih dežel.
Bile smo zelo ponosne na svo-
je združenje, ko sta na oder
prišli v gorenjski narodni noši
predsednica in generalna se-
kretarka naše zbornice Vero-
nika Kunstek-Pretnar in Pe-
tra Kersnič. Prebrali so nam
poslanico kanadskega mini-
sterskega predsednika in ka-
nadskega zdravstvenega mini-
stra. Uspešno delo in prijetno
bivanje v Vancouvru so nam
■zaželeli še mnogi drugi pome-
mebneži, podeljeni sta bih tu-
di nagradi Christine Reiman,
ki sta ju za življenjsko delo
dobili Hildergard Peplau iz
ZDA in Mo Im Kim iz Koreje.
Takoj na začetku so nas
opremili s priponkami, s kate-
rimi smo lahko prihajale na
vsa prizorišča ali si izposojale
slušalke, seveda po potrebi,
ter modrimi nahrbtniki, ki so
postali razpoznavni znak me-
dicinskih sester. Za nas so
vzorno skrbele hostese, oble-
čene v barve kanadske zasta-
ve. Glede na interese in na
razpoložljiv program smo se
že na srečo takoj na začetku
prijavile za oglede zdravstve-
nih ustanov, saj je mnogo se-
ster ostalo praznih rok. V av-
tobus so pustili le toliko potni-
l^ov, kot je sedežev in seveda
'e tiste, ki so bili vpisani regi-
stracijsko listo ali listo čaka-
nja.
V bolnišnicah
Prva dva dneva sta bila na-
nienjena ogledom, uradni
predstavniki pa so na plenar-
nih sejah sprejemali smernice
delo v naslednjih štirih le-
^'h. Sama sem se udeležila
Jgleda bolnišnice St. Marry,
'^sr je bila zanimiva" izkušnja,
je utrip v tej bolnišnici
Popolnoma drugačen kot v
Sestre nimajo enotne in
P''edpisane uniforme, pa tudi
^olniki niso v bolniškem peri-
Sobe so eno, dvo, tro ali
^tiriposteljne, odvisno od te-
v kateri zavarovalni kate-
goriji je bolnik. Pri njih ima
J^dež tudi Oddelek za doma-
čo nego, torej ne gre za obliko
P^tronažnega varstva, kot ga
Poznamo pri nas. Zame je bil
^^lo zanimiv Oddelek za pa-
liativno nego, kamor spreje-
majo hudo bolne in umirjajo-
če, ko le ti ne morejo biti več
doma. Ob njih so lahko svojci.
Na tem oddelku je tudi edini
prostor v bolnišnici, kjer lah-
ko umirjajoči, če so kadilci,
kadijo.
Lajšanje bolečin je kontinui-
rano. Ravnajo se po bolečinski
lestvici, ki je pri nas še dokaj
neznana. Na hodniku imajo
obešen organogram - kdo je
kdo, samo z imenom in foto-
grafijo ter delovnim področ-
jem. Prav tako je zanimiv Od-
delek za dnevno varstvo sta-
rostnikov in bolnikov, ki jih po
telefonskem naročilu poišče
bolniška mobilna služba in jih
pripelje v bolnišnico. Tu imajo
za 9jih pripravljen zdravstveni
in rehabilitacijski program.
Ob koncu dneva jih odpeljejo
domov.
Kot predsednica Sekcije
patronažnih medicinskih se-
ster Slovenije se zahvaljujem
sponzorjem, ki so mi omogo-
čili pot. To so Center Sana
Celje, Gastro d.o.o Žalec, Av-
to Celje, Dentakom in Koz-
metika Zvonka iz Gotovelj,
Za udeležbo na kongresu se
predsednica in blagajničar-
ka Društva medicinskih se-
ster in zdravstvenih tehni-
kov Celje Marjana Vengušt,
Albina Šmigovc in Jelka Go-
renjak zahvaljujejo Pivovar-
ni Laško, Avto Celju, Kemo-
farmaciji. Zavarovalnici
Adriatic, Kemoplastu, Ko-
munali Celje, Foto Tonici,
ISS čistilni servis in vsem
ostalim sponzorjem...
Ogledala sem si še bolnišni-
co St. Vincet, kjer pa oskrbuje-
jo predvsem starostnike in
bolnike s psihičnimi motnja-
mi. Tudi tukaj imajo organizi-
rano dnevno varstvo in ambu-
lantno terapijo. Zelo je bil za-
nimiv ogled Oddelka za naj-
težje psihiatrične bolnike in
za bolnike s hudo demenco -
starostno pozabljivostjo.
Vse bolnišnice in ambulan-
te se financirajo iz državnega
denarja in zavarovanj. Velja
preprosto pravilo: kolikor vlo-
žiš, toliko uslug lahko tudi
koristiš. Uslug je lahko zelo
veliko ali pa samo minimum.
V bolnišnicah so nam pokaza-
li tudi obsežno negovalno do-
kumentacijo.
Promocija zdravja
Ker delam kot patronažna
medicinska sestra, me je zani-
malo tudi to področje, zato
sem v torek obiskala Vancou-
ver Health Board, kjer sem si
ogledala eno od lokalnih
zdravstvenih postaj. Obisk je
bil zelo poučen in rečem lah-
ko, da sem tukaj naletela na
nekaj podobnega, kot je patro-
nažna služba pri nas. Prisotna
je velika razlika. Tukaj ne gre
za vladno ustanovo in za fi-
nanciranje iz zdravstvenega
zavarovanja. Denar za svoje
delo dobijo preko raznih do-
nacij, fundacij in drugih pro-
stovoljnih prispevkov in po-
moči. Skrbijo za približno 600
tisoč prebivalcev Vancouvra,
ki niso zaposleni in zavarova-
ni. Sami pravijo, da skrbijo za
revno prebivalstvo.
Njihov program dela teme-
lji na promociji zdravja in na
izvajanju preventivnega pro-
grama. Na področju mesta je
5 takšnih zdravstvenih po-
staj in 76 podpostaj. Center
oz. postajo vodi svetova-
lec(ka), ki koordinira delo
teama, ki ga poleg medicin-
skih sester (te so še dodatno
izobražene za delo z lokalno
skupnostjo), sestavljajo še
medicinske sestre za konti-
nuirano nego, dietetiki far-
macevti, splošni zdravniki in
zdravstveni vzgojitelji. V
svoje delo vključujejo tudi
prostovoljce. Svoje delo izva-
jajo v sami zdravstveni po-
staji, na domovih, v šolah in
vrtcih, bolnišnicah in seveda
na vseh mestih, kjer se spre-
jemajo Odločitve, pomembne
za njihove varovance.
Vehko časa posvetijo delu z
družinami, kjer so mali otro-
ci, starši pa so zasvojeni z
alkoholom in drogo. Še pred
7 leti je bil skoraj vsak drugi
otrok rojen v takšnem okolju,
danes se stanje izboljšuje, tu-
di po njihovi zaslugi. Sestre
poskrbijo tudi za redne obro-
ke hrane, za oblačila in ne
nazadnje tudi za menjavo
brizgalk pri narkomanih. Po-
leg tega imajo program pred,
med in poporodne vzgoje,
vročo linijo za vprašanja v
zvezi z novorojenčkom, šolo
za podporo dojenja in imuni-
zacijski oddelek.
Za male otroke imajo pose-
ben program, ki zajame nas-
vete in navodila o normalnem
razvoju, o denticiji, o imuniza-
ciji, o preprečevanju nalezlji-
vih bolezni. Za šolarje je vse-
mu temu dodan še program
varne šole, program za otroke
s posebnimi potrebami in kli-
nika za mladostnike. Za odra-
sle imajo informativno službo
o imunizaciji, skupine za žen-
ske v menopavzi in skupine
starih za samopomoč.
Sreča, da smo iz
Slovenije
Med predavanji v kongre-
snem centru je bilo izjemno
zanimivo predavanje dr. Glo-
rie Smith iz ZDA o Lokalni
osnovi v deležu zdravstvene-
ga sistema. Seveda je predsta-
vila probleme iz svojega oko-
lja. Na podlagi njenega izvaja-
nja pa sem bila kar zadovolj-
na, da prihajam iz majhne
državice, kjer je to vsaj za
sedaj še dobro urejeno. Pri
tem sem si želela, da bi to
poslušal še kdo iz našega
zdravstvenega vrha in slišal,
da se drugje borijo zato, ker
se včasih pri nas želi porušiti.
Vseskozi so predstavljali še
posterje, izdelke za nego in se-
veda sestrske organizacije s ce-
lega sveta. Veliko pozornost so
vzbujale tudi razne univerze,
kjer se šolajo sestre, ki lahko
pridobijo tudi doktorski naziv,
česar pri nas še ni. Ker jih je
veliko, je tudi konkurenca veli-
ka in zato tekmujejo, kdo bo
bolje predstavil svojo šolo in
ugodnosti v zvezi s šolanjem.
Vseskozi pa smo aktivno sode-
lovale v pogovorih s kolegicami
iz celega sveta. Navezovale smo
stike, ki bodo morda kdaj prera-
sli tudi v strokovno izmenjavo,
seveda če bodo pogoji zato.
Na zaključni slovesnosti se
je predstavil nov ICN in nova
predsednica, ki je iz Danske.
Sledile so zahvale in kuhurni
program, nam pa so do vrni-
tve ostali še trije dnevi, ki smo
jih izkoristili za ogled preču-
dovite narave in znamenitosti
v Vancouvru, njegovi okolici
in glavnem mestu Britanske
Kolumbije Victorii. Domov
smo se vrnile v sredo, precej
utrujene zaradi časovne razli-
ke devetih ur ali ene noči in
vesele, da smo spet doma.
MAGDA BRLOŽNIK
Slovenske predstavnice, Marjana, Albina in Jelka, pred parlamentom.
40
ZAAVTOMOBILISTE
immmf
Unikat
Renault espace v novi podobi je za sedaj eden
najinventivnejših evropskih enoprostorskih avtomobilov
TEST
Pred desetimi leti se zanj
evropski avtomobilski okus
skorajda ni zmenil. Bil je edi-
ni in prvi v svojem razredu.
Nato je prišel razcvet. Sedaj
skoraj ni avtomobilske tovar-
ne na stari celini, ki ne bi
ponujala takšnega avtomobi-
la. Ampak renault espace če-
trte generacije je ta trenutek
vendarle za pol koraka pred
konkurenco: ker je sveže nov,
predvsem pa opazno in ob-
čutno drugačen. Renault es-
pace je v konkurenci enopro-
storskih vozil na evropskem
tržnem prostoru znova prvi.
Pretiravanje?
Še zdaleč ne. Espace je prvi ali
vsaj med prvimi ne le zaradi
svoje oblike, tako notranjosti
kot zunanjosti, pač pa zaradi
racionalnosti, dobrih idej, zani-
mivih rešitev. Ideja enoprostor-
skega avtomobila je pri tem
vozilu veliko bolj kot pri drugih
ne le teorija, pač pa tudi praksa.
Ampak lepo po vrsti. Zunanjost
novega espacea ni nekaj izjem-
nega, čeprav je avto sodoben in
mu po tej strani nič ne manjka.
Vendar je treba videti in opaziti
ter razumeti podrobnosti. Reci-
mo: rebra na obeh zunanjih
vzvratnih ogledalih niso tam za-
radi lepšega, pač pa pripomore-
jo k učinkovitejšemu dovajanju
svežega zraka v notranjost. Je
znano, da je odlagalnih prosto-
rov v avtomobilu vedno prema-
lo? Če je to res, potem espace ne
more razočarati, kajti skoraj
dve tretjini armaturne plošče
zavzema zelo velik predal. Do-
bro in koristno je, da ga je
mogoče zapreti, slabo pa to, da
nima pregrad in tako se vsa
vsebina na ovinkih premika z
enega konca na drugega. Kaj pa
digitalni merilniki? Oni z nekaj
»zgodovinskega avtomobilske-
ga spomina« se utegnejo spom-
niti citroenov. Digitalni merilni-
ki so pri espaceu postavljeni
daleč naprej, tako da vse skupaj
nekoliko spominja na twinga.
Ni slabo, čeprav se bo sem in tja
zdelo, da so le nekoliko preveč
oddaljeni.
Kje je radijski
sprejemnik?
Zanimiva je rešitev s stikali za
ogrevanje in prezračevanje
oziroma klimatsko napravo.
Potisnih in namestili so jih po-
vsem na levi rob armaturne
plošče. Voznik jih zlahka dose-
že; zelo nenavadna je tudi »po-
zicija« radijskega sprejemnika.
Ta je spravljen nekje pod arma-
turo, tako da ni viden, vse sku-
paj pa je mogoče uravnavati z
obvolansko ročico ali poseb-
nim daljinskim upravljalni-
kom. Je to dobro ali slabo? Za
tiste, ki so tradicionalisti, bo
espace manjša preizkušnja, za
one, ki se vsaj malo navdušuje-
jo nad novim, pa prijetna spre-
memba. Ni sporno - espace je
prijetna lekcija vsem tistim, ki
mislijo in so prepričani, da pri
avtomobilih ni mogoče naredi-
ti nič novega in drugačnega.
Velika zmota.
Notranja prostornost espa-
cea je dobra, zadovoljiva, spre-
jemljiva. Udobju ni veliko oči-
tati, čeprav je takšno in tolik-
šno kot pri drugih tovrstnih
avtomobilih; udobnost ali raz-
košnost sedenja se zmanjšuje z
oddaljenostjo od prednjih se-
dežev. Tukaj pač ni pomoči,
čarobne formule, ki bi prostor
do milimetra enako odmerila
vsem, tistim spredaj kot onim
zadaj, pač (še) ni. Ne kaže
pozabiti na preglednost. Pri
prejšnjem espaceu je bila zlasti
preglednost z voznikovega se-
deža na desno stran problema-
tična, kajti dober pogled je za-
stiral zajeten opornik strehe.
Sedaj je še vedno tam, problem
pa je občutno manjši, saj je
opornik »shujšal«. Še beseda ali
nekaj več o kvaliteti izdelave:
romanske avtomobilske tovar-
ne se s tem nikoli niso preveč
pohvalile, sedaj se časi spremi-
njajo. To dokazuje tudi dobra
-prodaja renauhov v Nemčiji,
avtomobilski deželi, kjer cenijo
temeljitost dela. Tudi avtomo-
bilskega. Espace je po tej strani
zelo zadovoljiv avtomobilski
izdelek, kar bi lahko pomenilo,
da bodo tisti, ki pravijo, naj
avtomobile rišejo Italijani, iz-
delujejo pa Nemci ali Japonci,
ob utemeljenost svoje misli.
Varianta z 2,0-
iitrskim motorjem
Novi Renaultov enoprostorski
avtomobil je na voljo z različnimi
motorji. Če je v nosu in s pogo-
nom na prednji kolesni par ben-
cinski štirivaljnik z gibno pro-
stornino 2,0-litra ter močjo 115
KM, potem je lahko zadovoljs-
tvo različno. Če sta v avtomobilu
le voznik in morebiti sopotnik,
pa nekaj prtljage in če je želja po
nekaj hitrejši, predvsem pa ži-
vahnejši vožnji, bistvenih zadreg
ni. Skromnejše je počutje po tej
strani ob polno zasedenem in
naloženem espaceu. Živahnosti
je malo, obtežitveni kilogrami se
poznajo in tako tudi duh inova-
tivnosti nekako zbledi. Recept je
znan: v nosu naj bo bencinski
šestvaljnik z gibno prostornino
3,0-litra, pa je počutje po tej
strani boljše, prijetnejše. Ampak
pozor: kdor se hoče z espaceom
tudi v varianti z 2,0-litrskim mo-
torjem peljati običajno hitro in
mu veHko pomeni udobje, pri
tem pa se ne zmeni za znano
slovensko dokazovanje avtomo-
bilističnih mišic, bo tudi s to
izvedenko živel prav zgledno in
prijetno življenje. Končno je tre-
ba manjkrat zaviti na bencinsko
črpalko, manj odšteti tovarni in
državi in nasploh manjkrat seči v
žep. Prijetna tolažba.
Ali je torej novi renault espace
res prvi v konkurenci enopro-
storskih avtomobilov? Prej da
kot ne. Konkurenca je sicer
huda, kaj huda, skoraj izjemno
ostra. Ampak Renault z espa-
ceom dokazuje svoj prefinjen
posluh za obliko, dobre rešitve,
smisel za praktičnost. Z nekaj
pretiravanja je mogoče reči, da
je novi espace ta hip unikat. In
kdor zmore za takšen avtomo-
bil (2,0 RXE) iz žepa brez po-
sebnih zadreg potegniti 5,21 mi-
lijona tolarjev, naj poskusi. De-
narja ne bo ali ne bi vrgel stran.
Navzven je novi espace moderen (kaj pa drugega), ampak njegova izjemnost je v notranjosti
in drobnih oblikovalskih ter praktičnih domislicah.
Pred voznikom in sovoznikom je izjemno velik predal. Zelo
dobro, čeprav se tam sčasoma znajde tudi veliko tistega, kar ne
spada v avtomobil.
Razporeditev sedežev je različna, kar je pri tovrstnih avtomo-
bilih običajno.
BORZACEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 4q,
avtomobilov. Prodanih je bilo 5 vozil. Organizatorji so izdali 22 komplet^
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1800 obiskovalcev.
Opel zafire.
Po sintri še zafire
Lani oziroma letos je
riisselsheimski Opel, ki je
sestavni del koncema Ge-
neral Motors, predstavil
enoprostorsko sintro, nare-
jeno na osnovi omege/cate-
re.
S tem se je tovarna pridruži-
la množici evropskih in drugih
avtomobilskih hiš, ki povsem
prepričano verjamejo napo-
vedim, da se bo evropski trg s
temi avtomobili do leta 2000
najmanj podvojil (nekako 400
tisoč vozil v letu dni). Toda vsi
dosedanji enoprostorski avto-
mobili, ki so prišli iz evropskih
tovarn, so bili precej veliki in
prav zato je toliko pozornosti
zbudil Renaultov scenic, eno-
prostorsko vozilo na osnovi
megana.Če je bil torej Renault
s scenicom vsaj nekaj časa
prvi v tem novem razredu, se
mu sedaj in po sintri pridružu-
je še Opel.
Prihodnje leto bo namreč za-
peljal na trg zafire, enoprostor-
sko vozilo, ki je dolgo 432 cen^
timetrov. To bo torej nepo
sredna konkurenca renaulti
scenic. Zafire ponuja od pet d(
sedem sedežev, poleg tega p;
zelo prilagodljiv prtljažni pio
stor, ki v najboljšem primeru
meri 1705 litrov, nakladalna po
vršina pa celo 2,8 metra. Pogon
je na prednji kolesni par, za
začetek pa bo zafire na voljo 2
dvema motorjema: 1,6-litrskiiT
bencinskim agregatom s po šti
rimi ventili na valj in močjo 74
kW/100 km ter turbodizelsk
motor z neposrednim vbrizga
vanjem goriva in po štirim
ventili na valj iz serije DI ;
gibno prostornino 2,0-litra te
močjo 60 kW/82 km.
PETICA
lA AVTOMOBHISTE	^ Q]
V pričakovanju letošnjega »Franicfurta«
v začetku septembra bo na frank-
.^jftskem razstavišču odprl vrata
•^ankfiirtski avtomobilski salon, ned-
jfOiTino ena najpomembnejših, pred-
(fgeni največjih evropskih in tudi
j^^tovnih avtomobilskih predstav.
Od letošnjega avtomobilskega shovva
veliko pričakujejo predvsem Nemci, saj
bodo njihove tovarne predstavile vrsto
iiovih avtomobilov. Tako bo luč dneva
ogledal novi VW golf četrte generacije.
j\vto bo narejen na enaki osnovi kot
audi A3 in škoda octavia, jasno pa je, da
pri Volksvvagnu računajo, da bo prav
tako uspešen kot vsi dosedanji golfi.
Vse kaže, da nemški BMW v Frank-
furt ne bo pripeljal nove izvedenke
svoje zelo uspešne serije 3, čeprav se na
skrivaj posnete fotografije tega avtomo-
bila na veliko pojavljajo v nemških
avtomobilskih revijah oziroma časopi-
sih. Pri Mercedes Benzu bodo seveda
pokazali mali mercedes razreda A, ki
bo prav jeseni začel svojo tržno pot,
očitno pa je, da bodo ponudili na ogled
tudi kabrioletsko izvedenko komaj »ro-
jenega« kupeja CLK. Po napovedih naj
bi bil kabriolet CLK opremljen z enaki-
mi motorji kot CLK, pa za nekako 6000
mark dražji od kupeja. Opel naj bi prav
na omenjeni razstavi morda prikazal
novo astro, ki nastaja že precej časa in
bo, ko jo bodo »povili«, eden najresnej-
ših konkurentov novemu VW golfu.
Pri Audiju posebnih novosti le ne bo,
če izpustimo že znani novi šestvaljnik
TDI, morda pa bo Porsche, ki mu gre v
zadnjem letu in pol zelo dobro, v mesto
ob Maini le pripeljal nadomestilo za
sloviti porsche 911. Kaj pa druge tovar-
ne? Ker je Frankfurt Motor Show pred-
vsem nemška avtomobilska predstava,
so običajno bolj zadržane, kar pa ni
nujno. Konec koncev je dobra prodaja
na nemškem trgu skoraj porok uspeha
tudi drugje.
Vendar kaže omeniti vsaj eno no-
vost, tokrat iz Francije. Verjetno je, da
si bo Renault prav Frankfurt izbral za
uvodno predstavitev svoje šeste izve-
denke megane, torej karavana. Bomo
videli.
CLK na slovensicili cestali
Mercedes Benz znotraj
l^oncerna Daimler Benz poča-
si izgublja nekdanjo samo-
stojnost, kar pa seveda ne
pomeni, da izgublja pri avto-
mobilih. Nasprotno.
Lansko in tudi letošnje leto
jeza to tovarno zelo uspešno,
saj drži, da je dobra prodaja
tudi posledica silovitega pred-
stavljanja novih avtomobilov,
katerimi se hoče tovarna uve-
ljaviti tudi v tistih
razredih, v katerih
je doslej ni bilo.Zla-
goma oziroma do-
kaj hitro pa priha-
jajo na novo pred-
stavljeni avtomobi-
li tudi na slovenski
Ig.
Tako je AC Inter-
car, uradni pred-
stavnik te tovarne
pri nas, pred ne-
davnim že začel
prodajati obnovlje-
ni C, sedaj pa je na
vrsti mali kupe
CLK, o katerem
smo nekaj že pisali.
Letos naj bi sloven-
skim kupcem do-
bavili približno de-
set CLK, kai- se
morda zdi. malo.
vendar je treba vedeti, da je
najcenejša izvedenka tega av-
tomobila na voljo za skoraj
sedem milijonov tolarjev. CLK
200, torej osnovno različico,
tako poganja 2,0 litrski ben-
cinski agregat z močjo 100 k-
W/136 KM, kar zadostuje za
največjo hitrost 208 KM in
pospešek 11 sekund do 100
km/h. Naslednja izvedenka v
ponudbi je CLK 230 kompres-
sor. To poganja prav tako zna-
ni motor z močjo 142 kW/193
KM, pri čemer mu je v pomoč
turbinski mehanski polnilnik
(233 km/h in 8,4 sekunde do
100 km/h).' Avto je pri nas
naprodaj za 7,73 milijona to-
larjev.
Najzmogljivejša pa je izve-
denka z oznako 320. To poga-
nja novi šestvaljnik z gibno
prostornino 3,2 htra ter močjo
160 kW/218 KM (240 km/h in
7,4 sekunde do 100 km/h),
avto pa stane 9,3 milijona to-
larjev.
Mercedes benz CLK
zacitroene '
Citroen Slovenija, podjetje,
ki skrbi za prodajo franco-
skih avtomobilov na sloven-
skem trgu, je pred nedavnim
začelo prodajati citroene tudi
z dokaj ugodnimi posojili.
Pri tem jim pomaga Bank
Austria, pri čemer je višina me-
sečne obrestne mere TOM-t-8
odstotkov, doba vračanja pa je
lahko dolga 12, 24, 36, 48 ali
celo 60 mesecev. Ob tem je
Citroen Slovenija pred nedav-
nim začel ponujati omejeno
koUčino citroenov AX audace s
tremi ah petimi vrati in z 1,0-
litrskim bencinskim motor-
jem, pri čemer stane cenejša
izvedenka 1,18, dražja pa 1,33
milijona tolarjev.
Po zagotovilih Citroena Slo-
venija je ta izvedenka od AX
spot cenejša kar za 45 tisoč
tolarjev, kajti kovinska barva je
na voljo brez dodatnega plači-
la. Nekaj zahtevnejšim kup-
cem ob tem ponujajo AX ima-
ge l,4i, ki je opremljen s klimat-
sko napravo, osrednjo ključav-
nico in električnim pomikom
prednjih stekel, na voljo pa je
za 1,463 milijona tolarjev.
Pregled
nekaterih
audijev A6,
A3 in A4
Avtomobilske tovarne
imajo v zadnjem času precej
težav s tako imenovanimi
izrednimi pregledi že izde-
lanih in prodanih avtomo-
bilov.
Sedaj se je to zgodilo
nemškemu Audiju, ki kliče
, na takšen pregled nekako 15
tisoč audijev A3, A4 in tudi
prejšnjo serijo A6, izdelanih
med koncem letošnjega fe-
bruarja pa do sredine marca.
V pooblaščenih servisih bo-
do pri teh avtomobilih pre-
gledali, preskusili in morda
zamenjali mehanizem, ki
skrbi za nastavljivost var-
nostnih pasov.
Dobra prodaja
na Hrvaškem
z našo južno sosedo Hrvaš-
ko velja, da je bila prodaja
avtomobilov v zadnjih letih
zelo skromna. Videti pa je, da
se časi nekoliko izboljšujejo,
kajti v letošnjih petih mese-
cih so tam prodali dobrih 15
tisoč novih avtomobilov.
To je seveda veliko manj kot v
Sloveniji (dobrih 30 tisoč v petih
mesecih), vendar pa je letošnja
hrvaška prodaja že prekosila
vso lansko (skupaj 2*1 tisoč no-
vih avtomobilov). Videti je, da
so k boljši prodaji veliko pripo-
mogli krediti, čeprav so razme-
roma neugodni, saj avto v konč-
ni ceni podražijo celo za tretji-
no. Sicer pa gredo letos na Hr-
vaškem najbolj v promet fiati
(19-odstotni tržni delež), komaj
kaj zaostaja Volksvvagen (18 od-
stotkov), medtem ko Ford (11
odstotkov) in Opel z devet od-
stotnim tržnim deležem že pre-
cej zaostajata. Najbolje prodaja-
no vozilo je letos fiat uno, sledi
VW polo, škoda felicia, ford
escort in VW golf.
Kriza južnolcorejskih avtomobilskih hiš?
že pred leti se je zdelo, da
je nebrzdana južnokorejska
avtomobilska ambicioznost
pretirana, saj ni upoštevala
dogajanja na svetovnih tr-
gih.
Znani so načrti južnokorej-
skih avtomobilskih hiš, ki še
vedno računajo, da bodo v
prihodnjih letih po obsegu
proizvodnje komaj kaj zaosta-
le za nemškimi avtomobilski-
mi tovarnami, do leta 2000 pa
naj bi postala južna Koreja
peta ali šesta izdelovalka avto-
mobilov. Vse kaže, da prihaja-
jo časi streznitve, kajti z južne
Koreje prihajajo vesti o kopi-
čenju zalog izdelanih avtomo-
bilov.
Tako je Hyundai v svoji to-
varni v Ulsanu odpravil na-
durno delo, pri Kii, ki spada
med manjše avtomobilske hi-
še, pa so prepolovili izdelavo
nekaterih avtomobilov. Kot
pravijo pri Hyundaiju, se je to
zgodilo tudi zaradi skromnej-
šega domačega povpraševa-
nja, saj naj bi bil južnokorej-
ski avtomobilski trg povsem
zasičen. Tudi za južnokorej-
ske avtomobilske tovarne ve-
lja, da je zanje domači tržni
prostor še vedno najpomem-
bnejši.
Vse pa kaže, da bo Hyundai
vztrajal pri nekaterih svojih
prihodnjih načrtih. Tako naj
bi v Turčiji kmalu odprli to-
varno z lastno zmogljivostjo
50 tisoč vozil, prihodnje leto
naj bi začela delati tovarna v
Indiji z letno zmogljivostjo
200 tisoč avtomobilov, še leto
kasneje pa naj bi se aekaj
podobnega zgodilo v Indone-
ziji.
Sicer pa pri tej največji juž-
nokorejski avtomobilski hiši
upajo, da bodo lahko letošnjo
prodajo povečali za nekako
15 odstotkov na skupno 1,5
milijona enot, od česar naj bi
kar 675 tisoč avtomobilov iz-
vozih.
ra	NASVETI	I [MIH™
KULTURA BIVANJA
Oprema kuhinje
Bralka Natalija želi opremiti svojo kuhinjo
v novem stanovanju.
Glede na velikost prostora predvidevam, da
je v njej željen tudi prostor za jedilno mizo, ta
je predvidena levo od vhoda v prostor. Kuhinj-
ski niz se potem nadaljuje v spodnjem delu z
elementom z vrati ter kotnim pomivalnim kori-
tom. Za njim sledi pomivalni stroj, predali za
lonce, kožice...
V	desnem kotu je vgradni štedilnik s pečico,
nad njim je kuhinjska napa, ta je iz nerjaveče
pločevine. Za štedilnikom sta dva elementa s
predali, pri prvem elementu je polnilo obarva-
no z modro barvo, pri drugem pa so zapolnjeni
z steklom. To je lahko peskano z kakšnim
zanimivim vzorcem. Sledi element z vrati, za
njim pa dva izvlečna elementa, v katera lahko
pospravimo ogromno prehrambenih izdelkov,
gospodinjskih strojčkov... Takšni izvlečni ele-
menti so zelo uporabni, saj nam omogočajo
pregled nad celotno vsebino. Na koncu niza je
hladilnik z zamrzovalnim predalnikom.
V	zgornjem nizu so viseče omare z vrati.
Polnilo vratnih kril je lahko obarvano modro
ali zapolnjeno s peskanim steklom. Omara
nad štedilnikom ima police ter predalčke za
začimbe. Viseče omare imajo na vrhu zaključ-
no letev, ki je obarvana modro. V isti višini se
letev nadaljuje tudi preko okna do kuhinjske
nape. V letev lahko tako namestimo karniso
za zaveso. Elementi so v barvi bukovega ali
češnjevega lesa, le nekateri so obarvani mo-
dro ali pa imajo stekleno polnilo.
KLAVDIJA SITAR
REKREACIJA
Tek začnite s hojo
če hočete biti tekač, vam
ni potrebno preteči marato-
na. V dolgih in vročih polet-
nih dneh je večer najprimer-
nejši čas za ukvarjanje s
športom. Huda vročina po-
meni lahko smrtno nevar-
nost pri vadbi ali tekmova-
njih v vzdržljivostnih špor-
tih.
Če boste ritem teka prilago-
dili svojim zmožnostim (po
nasvetih zdravnika), potem
zagotovo ne boste omagali. Ko
boste začeli z vadbo teka, si še
predstavljali ne boste, da bo to
le začetek velike pustolovšči-
ne. Z redno vadbo boste sča-
soma spoznali, da posledica
teka nista le manjši trebuh ali
krepkejše mišice... Za večino
bo postal vir pridobivanja sa-
mozavesti in duševne moči.
Ker nihče ni popoln, lahko
verjamete, da niti najboljši te-
kači na svetu v začetku niso
znali pravilno teči. Kar vpra-
šajte katerega izmed olimpij-
cev, zakaj po dolgoletnih iz-
kušnjah še vedno potrebuje
trenerja. Odgovoril vam bo, da
bi bil brez njega že zdavnaj
»na tleh« in pretreniran.
Za začetek rekreativne te-
kaške »kariere« (po poštenem
zdravniškem pregledu) se
vprašajte, kaj je za vas najbo-
lje? Razmišljajte daljnoročno,
odgovorite pa si enostavno in
si zastavite svoj cilj.
Če se doslej že niste ukvar-
jali s kakšnim od drugih
vzdržljivostnih športov (kole-
sarjenje, tenis, košarka, nogo-
met, tek na smučeh), si ne
privoščite kar takojšnjih preo-
bremenitev. Popoln začetnik
naj začne s hojo. Šele ob
vztrajni vadbi se bo telo pri-
pravilo tudi na tek. Štirikrat
tedensko, dvajset minut (prve
štiri vadbene dni) bo najpri-
mernejše za začetnika. Po
osemdnevnem »pripravljal-
nem obdobju« pa si že lahko
privoščite pospešitev ritma v
počasen tek. Sestavite dve mi-
nuti teka s štirimi minutami
hoje in v enakem zaporedju
ponavljajte opisano trideset
minut.
Vaš cilj ne sme biti preteči
vsak dan več kilometrov! Laž-
je bo, če si zastavite vsak dan
teči minuto dlje.
Pazite tudi na ritem, da ne
bo prehud. Če boste tekli pre-
hitro, boste tudi prej omagali.
Tečite v »pogovorni« hitrosti,
torej tako, da se vmes lahko
pogovarjate s prijatelje, ki te-
če poleg vas (prepočasi pa
spet ne!). Še najbolje je, da si
kupite merilec srčnega utri-
pa, ki vas, ko ga naravnate po
nasvetu zdravnika, z enako-
mernimi piski daje ritem. Za-
gotavljam vam, da tek ni pre-
več zabavna športna aktiv-
nost, če pretiravate. Povrhu
vsega pa taka vadba tudi ni
učinkovita.
Šele ko boste po 10-teden-
skem programu vadbe sproš-
čeno tekli pol ure, ne da bi se
pri tem ustavili ali hodili, lah-
ko začnete razmišljati o kilo-
metrih. Takrat boste sposobni
preteči 25 do 30 kilometrov na
teden (v petih dneh, z dvema
dnevoma aktivnega odmora,
kar pomeni plavanje, kolesar-
jenje, vadba moči ali kaj dru-
gega).
ŽIGA ČERNE
Dežniki malo drugače
Tako slabe gobje »letine«
pa že dolgo ne. Mogoče se je
ravno ob izidu Petice vsaj
spremenilo vsaj malo na bo-
lje. V gozdu je popolni gobji
mrk. Trideset izkušenih go-
barjev članov društva Biser-
nica« je na svojem mesečnem
pohodu našlo reci in piši tri
primerke. Sicer pa v normal-
nih pogojih v tem času utrga-
mo že kar nekaj vrst.
Med njimi tudi dežnike. Par
vrst sem vam že predstavil,
danes pa si lahko ogledate: rde-
čeči dežnik, grbičasti dežnik in
smrdljivi dežniček. Prva dva
sta užitna, zelo dobra. Ime
slednjega pa že samo pove, da
gre za neužitno gobo, ker ima
smrdeč vonj po sadju. Dežniki
so zelo okusne gobe, pred-
vsem so dobre panirane. Mar-
sikdo pa morda ne ve, da lahko
uporabimo tudi bet. Posušimo
ga ter zmeljemo in dobimo
prav aromatičen prah, ki služi
kot dodatek raznim omakam.
Omenimo danes, da gobje
prepovedi v obliki zakona še
kar veljajo, vendar pa je Zveza
slovenskih gobarskih društev
predlagala bistvene spremem-
be. Količinskih omejitev bi naj
skorajda ne bilo, ker ob pravil-
nem nabiranju gobe sploh ne
izumirajo.
Temu izumiranju je namreč
krivo predvsem onesnaženo
okolje. Takoj, ko bodo (če bo-
do) zakonske spremembe, vas
bom seveda nemudoma obve-
stih. Do takrat pa se raje kar
držimo prepovedi, ker kazni
niso ravno majhne.
Danes bomo predstavili ozi-
roma pripravili nekaj jedi iz
dežnikov, ki so nekoliko dru-
gačne od standardnih:
Dežniki s strocjim
fižolom
Potrebujemo: 2 žlici maščo-
be, 2 debelejši čebuli, 2 zeleni
papriki, 20 dag sveže svinjine,
40 dag dežnikov, 2 paradižni-
ka, sol, moka po potrebi, 1/2
kg kuhanega stročjega fižola.
Priprava: na maščobi zaru-
menimo sesekljano čebulo,
dodamo na pramene nareza-
no papriko in na koščke nare-
zano svinino. Ko se meso na
pol zmehča, primešamo i
večje kose narezane dežni
(najboljši so mladi, mesnat
olupljene in narezane parad
nike ter solimo in dušimo
močnem ognju. Ko sok neko
ko izpari, pomokamo, zali
mo in dodamo stročji fiž(
Nato še malo prevremo in s«
viramo s širokimi rezanci a
krompirjem v koščkih.
Krompirjev
narastek z dežnik
Potrebujemo: 3/4 krompi
je, 5 dag prekajene slanine,
drobnejši čebuli, 40 dag de
nikov, sol, maščoba za peka
15 dag gnjati, 3 paradižnik
parmezan, 5 dag surovega m
sla ali margarine, 4 dag mok
čisto gobjo juho, malo mlek
jušni ekstrakt.
Priprava: krompir skuh
mo in še vročega olupimo
ohlajenega narežemo na ta
ke lističe. Na kocke narezai
slanino ter sesekljano čebu
prepražimo, dodamo očiščei
narezane dežnike, jih poso
mo in na hitro zdušimo. Pek
namastimo, naložimo najpi
plast (tretjino) krompirja, n
to polovico gob, polovico F
radižnika in gnjati, prav take
plasteh. Vse v istem redu
enkrat ponovimo s tem, da
zadnja plast krompir. Nai
stek polijemo z omako, poti
semo z naribanim parme2
nom in spečemo v pečici.'
omako zarumenimo na sui
vem maslu ali margarini m
ko, zalijemo z juho in mlekc
in začinimo z jušnim ekstrc
tom. Omaka naj bo sredi
gosta. Serviramo s poljub
sezonsko solato.
Solata iz dežnike
Potrebujemo: 30 dag m
dih dežnikov, jušni ekstrakt
jajca, 3 žlice olja, žlico gor
ce, kis, sol, drobnjak.
Priprava: klobuke kuhar
10 do 15 minut v vodi, ki sr
ji dodali jušni ekstrakt in ^
bane narežemo na pramei
Nato jih zmešamo s trdo ^
hanimi jajci, seveda sesekl
nimi, mešanico olja, gorčice
kisa ter potresemo z drob
narezanim drobnjakom. So
to večkrat premešamo, da
dobro prepoji z marinado.
Užitni grbičasti dežnik.
ZA GOSPODINJE
Sočenje v loncu pod pritiskom
Prihaja sezona malin,
borovnic, ribeza.... Vse
gozdne ali domače sa-
deže lahko spremenimo
v zelo okusne domače
sokove. Za sočenje lah-
ko uporabimo navadne
sokovnike, če pa želimo
hitreje do soka, si po-
magamo s sočenjem
pod pritiskom. Za tako
sočenje uporabimo so-
kovnik v obliki ekonom
lonca (ekonomik sokov-
nik).
Ekonomik sokovnik je se-
stavljen iz 7-litrskega lonca na
zvišan pritisk in dodatne opre-
me za sočenje. Ker se v takem
loncu ustvarja tlak, je sočenje
hitrejše kot v navadnem so-
kovniku.
Ekonom lonec za sočenje
sestoji iz iztočne cevke, ol)-
jemke, uteži, varnostnega
ventila, vodila cevi, pokrova z
držajem tesnila, cedila, dveh
nosilcev, zbirne posode in sa-
mega lonca.
V njem lahko sočimo vse
vrste sadja: borovnice, bezgo-
ve jagode, vrtne ali gozdne
jagode, marelice, češnje, viš-
nje, jabolka, hruške, kutine,
ribez, breskve, maline in po-
dobno.
Sočimo lahko tudi različno
zelenjavo, na primer rdečo pe-
so, korenje, čebulo, paradiž-
nik, špinačo... Zelenjavne so-
kove uporabimo kot začimbo
ah jih uživamo kot pijačo. Ze-
liščne sokove uporabimo kot
dišavnice ali zdravilo (pelin,
melisa, arnika).
Sok, pripravljen v ekonom
sokovniku, ohrani vse vitami-
ne, rudninske in aromatične
snovi. Delo s sokovnikom je
enostavno, prav tako tudi čiš-
čenje. Takšen lonec proizvaja
podjetje EMO iz Celja. Vse po-
trebno glede ravnanja in soče-
nja v takem sokovniku bo iz-
vedela vsaka gospodinja iz na-
vodila, ki je priloženo loncu.
BOJAN SEŠEL
GREMO PO GOBE
PETICA
NASVETI	I Q
NEDEUSKO KOSILO
Piše: sestra VENDELINA
Mesna klobasa z
Ifgbnjakovo majonezo
0evi cmoki v kostni
juhi
krompirjeva musaka,
jfilpete iz bučk, solata
pita iz krhkega testa
Mesna klobasa
potrebujemo: 30 dag gove-
ji in 30 dag svinjskega me-
j sol, 2 jajci, poper, muška-
^ orešek, limonina lupini-
j sesekljan zelen peteršilj, 5
|3g namočenega in ožetega
jfflha, alu folija ali vlažen
jtiček, zelenjavna juha.
priprava: meso zmeljemo,
Ipdamo vse naštete surovine
^dobro pregnetemo. Če ni
Lro pregneteno, se klobasa
fc rezanju drobi. Meso obli-
[iijemo v klobaso, jo položi-
jo na z oljem namazano alu-
i)lijo, jo zavijemo in položi-
jo v vrelo osoljeno zelenjav-
10 juho. Bolj debelo obliko-
fio klobaso kuhamo 70 do
minut. Ohladimo jo v juhi.
»red uporabo jo narežemo na
tzine ali pa jo damo kot do-
blek k narezku. Če jo postre-
too samostojno, jo prelije-
10 z majonezo, po želji pa
lajonezo posebej postreže-
10.
Drobnjakova
majoneza
Potrebujemo: 2 jajci, sol,
»1 žličke gorčice, 1 žlica olja,
: žlici kisle smetane, kis ali
imonin sok, 2 dl olja, narezan
Irobnjak.
Priprava: v električni me-
alnik damo jajci, sol, gorčico,
lico olja in stepamo, da se
gosti, nato med mešanjem
lodajamo olje. Majonezo raz-
edčimo s kisoni ali limoninim
okom, juho, smetano in ija-
adnje zamešamo še drob-
^ak.
Riževi cmoki
Potrebujemo: 1 skodelico
uhanega ali praženega riža, 3
3g maščobe, 1 jajce, 1 žlico
loke, sesekljan peteršilj,
muškatov orešek, sol.
Priprava: maščobo penasto
•nešamo, dodamo jajce, riž,
muškat, peteršilj, moko in
iiešamo. Z mokro roko obh-
^jemo cmokce, zakuhamo
^ v precejeno kostno juho,
naj na majhnem ognju 7
'inut.
Krompirjeva
musaka
•^otrebujemo: 80 dag krom-
''rja, sol, 2 dl mleka, 4 dag
^^sla, za nadev: 30 dag peče-
ali_ kuhanega zmletega
5 dag namočenega in
kruha, sol, poper, se-
^'^•jan peteršilj, 2 jajci, 3 žlice
smetane.
Priprava: olupljen krompir
jjhamo v osoljenem kropu
•iiinut. Še vročega pretlači-
li^' zamešamo maslo in vroče
Polovico krompirja
v namazan pe-
^ ali narastkovo skledo, po
!°^pirju damo nadev in po
Še ostali krompir. Musa-
^^meno zapečemo pri 200
°Pinjah Celzija. Musako na-
režemo na porcije in jih polo-
žimo na ogret krožnik poleg
pa damo bučne polpete.
Nadev: med meso' pomeša-
mo jajci, kruh, sol, peteršilj,
smetano in poper.
Polpete iz bučk
Potrebujemo: 3 jajca, 3 žli-
ce drobtin, 3 žlice moke, 10
dag pretlačene skute, 2 stroka
sesekljanega česna, peteršilj,
poper, sol, 50 dag naribanih in
ožetih bučk, maščoba za pe-
čenje.
Priprava: jajca stepamo, do-
damo drobtine, moko, sol, pe-
teršilj, česen, skuto in v zad-
njem trenutku tik pred peče-
njem zamešamo bučke, da te-
sto ne zvodeni. Z žlico zaje-
mamo testo in ga polagamo v
vročo maščobo ter na obeh
straneh zapečemo.
Pita iz krhkega
testa
Potrebujemo: krhko testo
iz 35 dag moke, 12 dag masla
ali margarine, 10 dag sladkor-
ja, pol pecilnega praška, 2
rumenjaka, 3 žlice mleka ali
kisle smetane; za nadev: 3/4 1
mleka, 2 vanilin pudinga, 10
dag sladkorja, limonina lupi-
nica, 2 žlici ruma, 1/2 1 odte-
čenega kompota, 15 dag mar-
garine.
Priprava: moko, maslo,
sladkor, pecilni prašek damo v
skledo, napravimo kašico, do-
damo rumenjaka, mleko in
zgnetemo testo. Razdelimo ga
na 3 dele. Zvaljamo ga, kar se
da tanko, na enake plošče in
rumeno zapečemo na poma-
zanem pekaču pri 200 stopi-
njah. Spodnjo in srednjo ploš-
čo namažemo z nadevom, po-
ložimo drugo na drugo, s tret-
jo ploščo pokrijemo in rahlo
obtežimo.
Nadev: med manjšo količino
mleka zmešamo puding, ostalo
mleko zavremo, dodamo slad-
kor, limonino lupinico in med
mešanjem vlivamo pudingov
podmet. Ko puding zavre, ga
odstavimo in hladimo v mrzli
vodi. Še malo toplega dodajamo
po žlicah med penasto umeša-
no margarino. Po okusu doda-
mo rum, na drobno narezan
kompot in zmešamo.
KANČEK BONTONA
Zlovoljnost prepovedana
v vedenju med domačimi
štirimi stenami, na teritori-
ju, ki ga sleherni izmed nas
bolj ali manj obvlada, zato se
tam popolnoma in brezkom-
promisno (pogosto celo pre-
več) sprosti in razbremeni,
je zato potrebno toliko več
takta, strpnosti, razumeva-
nja in rahločutnosti. Sicer
rado pride do nezavidljivih
spodrsljajev in nepopravlji-
vih napak, ki jih poznavalci
pogosto povsem upravičeno
označujejo kar z vedenjski-
mi (družinskimi ali partner-
skimi oziroma generacijski-
mi) delikti.
Podobno velja tudi za delov-
no okolje. Ljudje, s katerimi
bolj ali manj prostovoljno in
spontano preživimo več kot
tretjino svoje najbolj perspek-
tivne in ustvarjalne življenjske
dobe, so pogosto tarča najraz-
ličnejših nepotrebnih nespo-
razumov, zapletov in nesogla-
sij ( beri tudi žahtev in inci-
dentov), ki bi se jih s kančkom
takta in vljudnosti dalo pre-
prečiti ali pa vsaj omiliti, pre-
den bi nas prizadeli in spravili
s tira.
Prvo in osnovno pravilo po-
slovnega bontona se glasi: bo-
dite vljudni, uglajeni in galant-
ni, ne glede na razmere in
okoliščine, v katerih se naha-
jate. Navsezadnje v službi in v
poslu ni nihče dolžan prena-
šati vaše zlovoljnosti, neotesa-
nosti, mrkosti, odljudnosti,
neuglajenosti ali celo nesram-
nosti. Z omenjenimi frustraci-
jami morate opraviti sami, še
preden prestopite prag svoje-
ga podjetja ali institucije, v
kateri ste zaposleni.
Priznani nemški psiholog
in strokovnjak za medoseb-
ne odnose poudarja, da sta
zaupanje in spoštovanje naj-
pomembnejša elementa
perspektivnega poslovnega
sožitja, obenem pa nam na
podlagi spoznanj, do katerih
sta ga privedla dolgoletno
proučevanje in opazovanje,
priporoča, naj do svojih kole-
gov na delovnem mestu in v
poklicu (podrejenih in na-
drejenih) ohranimo določe-
no mero brezpogojne di-
skretnosti in distance. Uspe-
šen človek je pri poslu zaup-
ljiv in rezerviran hkrati, obe-
nem pa potrebo po tesnejših
stikih, globokem prijateljs-
tvu in sproščenem druženju
uresničuje izven delovnega
okolja, praviloma v privat-
nem življenju.
Najbolje je, da sodelavce vi-
kate in jim s tem izkazujete
določeno mero neizogibnega
spoštovanja. Pri tem boste
ugotovili, da je mogoče prisrč-
ne, odkrite in kolegialne od-
nose vzpostaviti tudi z ljudmi,
ki jih vikamo. Obenem pa lah-
ko tako ohranimo prepotreb-
no mero distance, diskretnosti
in spoštljivosti, brez katerih
lahko uradni in poslovni od-
nosi postanejo banalni in osi-
romašeni.
ZDRAVILNE RASTLINE
Mandljevec
Piše: BORIS JAGODIČ
Mandljevec (Amygdalus
communis L.) spada v druži-
no rožnic in je sorodnik
mnogih pomembnih sadnih
vrst, kot so jablane, hruške,
slive, češnje...
Poznamo več kot 200 različ-
nih divjih vrst mandljevcev,
od katerih sta pomembni dve
obliki, ki jih ločimo po okusu
semenk in po njihovi kemijski
sestavi. To sta sladki in grenki
mandljevec.
Mandljevec je nizko drevo,
visoko do 5 metrov. Deblo ima
temnorumeno skorjo, prav ta-
ko pa tudi starejše veje, med-
tem ko so mladi poganjki tem-
nordeči. Značilno je, da cveti
zgodaj spomladi in ima lepe
rožnate cvetove. Cveti toliko
časa, da se pojavijo prvi listi.
Iz cvetov se razvijejo plodovi,
ki dozorijo konec julija. Plod
je podolgovata koščica z enim
semenom, ki je obdano z rjavo
lupino.
Mandljevec raste pri nas na
Primorskem in ob morju ter v
južnem Sredozemlju.
V zdravilne namene nabira-
nio zrele koščice, iz katerih
izluščimo rjave semenke. Če
jih poparimo z vrelo vodo, od-
pade rjav olupek in dobimo
lepo belo jedrce. Zdravilni so
sladki in grenki mandlji.
Ti vsebujejo zelo veliko
maščobnega olja, ki je sestav-
ljeno iz gliceridov oleinske in
linolne kisline, potem še belja-
kovine, sladkorje, sluzi, vita-
mine skupine B, cianogliko-
zid, amigdahn (pri grenki ob-
hki), rudninske soh...
Sladki mandlji so zelo hran-
ljivi in lahko prebavljivi ter
imajo razkužilni učinek na
notranje organe. Blagodejno
vplivajo na delovanje jeter in
ostalih organov. Pomirjajo
živčni sistem ter izboljšujejo
splošno počutje pri utrujenih
ljudeh, zlasti pri tistih, ki ima-
jo naporno telesno in duševno
delo. Ljudsko zdravilstvo pri-
poroča uživanje mandljev pri
vseh vnetnih procesih v plju-
čih, rodilih, ledvicah in preba-
vilih.
Iz semenk si pripravljamo
mandljevo mleko, ki deluje
pomirjevalno pri želodčnih in
črevesnih obolenjih, pomirja
pa tudi »tiščanje« pri srcu, ka-
šelj in čisti jetra ter vranico.
Mleko si pripravimo tako, da
vzamemo pest olupljenih
mandljev, jih damo v mešalec,
dodamo žlico sladkorja in tri
del mlačne vode. Dobro zme-
šamo in dobljeno tekočino
razdelimo na tri dele. Sladek
napitek popijemo pol ure pred
jedjo. K temu lahko dodamo
dve ali tri semenke grenkega
mandlja. Pri stiku z vodo raz-
pade cianoglikozidni amigda-
lin na cianovodikovo kislino,
bezaldehid in eterično olje.
Tako pripravljeno mleko pa
blaži hude bolečine v želodcu
in črevesju ter pomirja živčev-
je.
Iz grenkih mandljev pri-
pravljamo kašast obkladek, ki
ga uporabljamo kot pomirje-
valo pri bolečinah, ki se pojav-
ljajo pri migreni, ledvičnih in
žolčnih krčih, revmi... Iz se-
menk stiskajo mandljevo olje,
ki je bledorumeno in prijetne-
ga okusa. Lahko ga uživamo
po žlicah in ugodno deluje pri
vseh vnetjih prebavil, od ust-
ne votline do konca debelega
črevesja.. Lahko ga damo tudi
malim otrokom, če jih muči
zapeka. Z njim mažemo tudi
vneto kožo, zlasti pri raznih
srbečicah, opeklinah ali suhi
koži.
Pristno
[JEAŽ^TI
•	Usnjene stole in naslanja-
če boste najboljše očistile z
ohlajenim in močnim ru-
skim čajem.
•	Madeže od apna čistimo s
kisom, potem pa predmet op-
laknemo z vodo.
•	Riba bo ostala sveža tudi
v toplih mesecih, če jo očišče-
no posolite z grobo soljo in jo
zavijete v suho, čisto krpo.
•	Pri čiščenju mladega
krompirja si pred delom zmo-
čite roke s kisom in počakajte,
da se posuše. Roke boste tako
očuvale pred madeži.
•	Kruhinpecivo,kistegadali
v pečico, da bi ga zmehčali,
morate porabiti takoj. Če posto-
pek ponovite, bo kruh ostal trd.
Pisana solata
Potrebujemo: 200 g dolgozrnatega riža, sol,
300 g kurjega belega mesa, 6 žlic olja, 1 žlico
sesekljanega peteršilja, 3 jedilne žlice kisa,
sveže mlet poper, 1 zeleno in 1 rumeno papri-
ko, 4 paradižnike, 1 kozarec vloženih koruznih
zrn, 4 žhce oliv.
Priprava: riž skuhamo v 2 litrih slane vode,
odcedimo in stresemo v skledo za solato. Kurje
belo meso narežemo na majhne koščke in jih
po vseh straneh zlatorumeno popečemo, odce-
dimo in ohladimo. Peteršilj, olje in kis, sol in
poper dobro pomešamo in dodamo ohlajen riž
in zopet dobro premešamo. Papriki razpolovi-
mo, odstranimo semenke in ju narežemo se-
menke in ju narežemo na tanke koščke. Para-
dižnike za minuto damo v vrelo vodo, da jih
lažje olupimo. Olupljene razrežemo na drobne
koščke. Kozarec koruznih zrnc odpremo in
odcedimo slanico, olivam odstranimo koščice
in jih razrežemo na tanke koleščke.
Meso, papriki, paradižnike, koruzna zrna in
olive dobro vmešamo v začinjen riž, posolimo
in popopramo po okusu ter postrežemo z
opečenimi kruhki.
44
ZA RAZVEDRILO

PETICA
ZA RAZVEDRILO	~1 E
46
FEUTON - ROMAN

Port Antonio šteje okoli
15.000 prebivalcev a je vseeno
bolj podoben veliki vasi. Zdelo
se mi je, da se prav vse razve z
bliskovito hitrostjo. Vsak tujec
naj bi šel na rafting z bambuso-
vimi splavi, saj velja za največjo
in hkrati edino pravo atrakcijo
tega konca Jamajke. Že prvo
jutro sem bil deležen ducata
ponudb za rafting. Ob neodloč-
nem odgovoru »morda«, so se
nesojenim raftarjem zasvetile
oči in vsakomur sem moral ob-
ljubiti, da ga poiščem, ko se
bom odločil: Nedolžne obljube
pa so se kmalu spremenile v
pravo moro. Pri zajtrku me je
čakal nasmejani obraz kot oglje
črnega domačina, ki me je sku-
šal prepričati, da je prav danes
najugodnejši dan. Na poti v me-
sto me je ogovoril drugi:«Saj se
me spomniš!? Včeraj sva se po-
govarjala za splavarjenje...« Se-
veda mi ni bil obraz niti naj-
manj znan. Tako ali tako pa so
se mi ob bežnih srečanjih zdeli
vsi črnci enaki, zato sem le
neprepričljivo prikimal in se ga
rešil z obljubo:«Morda jutri.«
Med iskanjem ravno prav zrelih
banan na lokalni tržnici, me je
seveda spet nekdo spoznal. Ko
nisem bil navdušen nad opol-
danskim' splavarjenjem, se je
zadovoljil s tem, da me je odpe-
ljal do branjevke z »najboljšimi«
bananami v mestu. Seveda je
bila usluga po njegovem vredna
vsaj hladnega piva... Tudi na
poti do morja, sem se otepal
raftarja in taksista, ki sta me
obdelovala že prvi dan. Šele na
plaži sem si lahko oddahnil,
toda ne za dolgo. »Od kod si? Ti
je všeč na Jamajki? Si že bil na
rafti...« ni uspel dokončati vpra-
šanja kot bambusova palica vi-
tek fantaUn, ki sem ga utišal z
glasnim »no« in morilskim po-
gledom ob katerem je v zadregi
še nekaj zamomljal, potem pa
se brezbrižno zagledal v peneče
se valove.
Pri kosilu je prisedel
Big Joe, ki se je zaradi ne vem
katere usluge že, kar razglasil za
mojega prijatelja. Ko mi je ob
besedi r^ting zledenel pogled, si
je hotel privoščiti vsaj kosilo na
moj račun. Ko sem mu odklonil
tudi pivo je rahlo užaljen končno
odnehal in se odmajal na ulico,
kjer je najbrž poiskal novo žrtev.
Saj po svoje mi jih je bilo žal,
toda množici brezposelnih pač
ne moreš pomagati. Na tak na-
čin mnogi skušajo kaj zaslužiti
ali pa si vsaj popestriti življenje.
Dovolj je najti tujca, ki ti je za
vodenje po mestu in okolici pri-
pravljen plačati. Zraven seveda
samoumevno sodi tudi hrana,
pijača in po možnosti še mari-
huana, ki ti jo priskrbijo le na
migljaj. Še posebno taksistom se
ob takšnem »ulovu« kar dobro
godi. Poleg lepega, morda celo
nekajtedenskega zaslužka, si og-
ledajo še dobršen del zanimivih
krajev, ki jih drugače morda ne
bi nikoli obiskali.
Do večera me je seveda ogo-
vorilo še nekaj raftarjev. Miru
nisem imel ne na pošti, banki, v
edini diskoteki, ... tako da sem
bil na koncu trdno odločen, da
jo zarana pobrišem v naslednje
mesto. Toda Port Antonio mi je
ugajal in tako sem nekako pre-
živel še naslednji dan ponudb.
Po neprespani noči, ko so me
morili črni obrazi raftarjev mi je
bilo tega resnično dovolj. Ob
kikirikanju najzgodnejšega pe-
telina sem se odločil, da nare-
dim konec nesmiselnemu pre-
ganjanju. Konec koncev sem
prišel sem, da bi mirno užival v
brezdelju. Hitro sem planil po-
konci in se brez zajtrka ob pr-
vem svitu spustil v mesto. Na
glavnem trgu sem presenetil
taksista, ki se je ravno dogovar-
jal s stranko, a se ni mogel
upreti vabljivi ponudbi za vož-
njo do vasi, od koder se običaj-
no spuščajo s splavi. Moji zasle-
dovalci so očitno še spali, saj na
poti skozi mesto začuda nisem
naletel na nobenega. Cesta, ki
vodi v notranjost vse do težko
prehodnih predelov džungle,
kjer so se nekoč skrivali uporni
sužnji, je še mnogo slabša kot
že tako dotrajana obalna »magi-
strala«. Ob previdnem spušča-
nju preko velikih lukenj naju je
prehitel režeči se domačin na
gorskem kolesu, ki je za te kraje
še najprimernejše prevozno
sredstvo. Taksisti so za večino
domačinov predragi pa tudi ne-
radi se odpravijo na utrujajočo
vožnjo po dotrajani cesti. Tako
je edina zveza s pristaniškim
mestecem tovornjak s klopmi
na kesonu, ki se v dopoldanskih
urah prebije do Moore Towna
visoko pod gorami in se vrača v
dolino še pred mrakom. V Moo-
re Tovvnu in okolici še danes
živijo potomci Maroonov, naj-
bolj upornih sužnjev. Deloma
živijo po svojih zakonih in velja-
jo za nekoliko nenavadne prelji-
valce otoka. Ohranili so svoj
jezik, ki ga tudi Jamajčani ne
razumejo prav dobro in so
izredno temne, skoraj črne pol-
ti. Marooni so se osvobodili iz-
pod jarma suženjstva še za časa-
vladavine Špancev. Ko so na
otoku zavladali Angleži, so Ma-
rooni kradli s plantaž, uničevali
pridelke in bili nasploh velika
nadloga plantažnikom. Ti so
ganizirali pohode v notranj,
vendar jih niso mogli obvlad
Odrešilno
splavarjenje
po jamajški
Rio Grande
Pred preprostimi hišami,
se zbirali domačini z velil(jj
mačetami in se počasi odpr^
Ijali na plantaže. Nekateri
imeli v misli tudi drugačenf
sel, saj so ob pogledu na tal
takoj pristopili. Začuda mir
so se dogovorih kdo mej
peljal po reki. Pod cesto je lej
lo kakšnih deset ličnih bamt
sovih splavov, ki so jih domaj
ni pripravih že prejšnji več(
Splave namreč vlačijo protire
nemu toku vse od dobrih desi
kilometrov oddaljenega morj
Delo je naporno, toda takoi
začeli vsi »kapitani« raftov,
vozijo turiste po reki navzd
»Tudi jaz sem vlačil splave |
let, preden sem lahko začel
prijetnejšim delom,« se je po
valil novi znanec, George.»]
kole je veliko prijetnejše, zasi
žek pa enak,« se mu je \
smejalo, ko sva odrinila pn
sredini lenobne reke Rio Grai
de. Tudi ta^ se ponaša s špa
skim imenom, čeprav so mij
la že stoletja, odkar so ti
Španci pregnani z otoka. Ima
nekaterih rek, naselij in vrh
pa so tudi skoraj vse, kar
ostalo za Španci. Splavarjen
ki ne spominja kaj dosti na p
vi rafting, si je menda omii
filmski igralec Errol Flynn, ki
je tako kot mnogo zvezdnik
rad zadrževal na Jamajki.
Splavarjenje po reki Rio Grande.
Kjer je sinoči stal konj, je zijala praznina. Zdaj je na poti
nazaj v Belce, kijih prav gotovo ne bom več videl - sem pomisli.
Popadla me je otožnost, iz katere meje predramil osel. Dregnil
me je z mehkim gobčkom v trebuh, kot bi hotel reči: nič ne
maraj, saj sem jaz tu lep, mlad in ponorčujem se rad. Iz
hvaležnosti, ker mi je vrnil dobro voljo, sem stopil h kravam, iz
jasli nacufal nekaj sena in ga vrgel pred osla. Zunaj je zalajal
pes. Po donečem glasu sem spoznal, da je Runo, Uramškov
ovčar Stopil sem iz hleva in ga poklical. Obotavljajoče se mi je
približal. Šele tedaj sem videl, kako lep in velik je. Dolgodlak, z
velikim košatim repom, temno siv, po trebuhu pa precej
svetlejši. Krasile so ga velike, razumne oči. Prav nič se ga nisem
bal in kmalu sem ga objemal; on pa mi je ponujal svojo veliko
šapo. Postala sva prijatelja. Stekla sva po travniku, proti
borovemu gozdu. Še nikoli nisem tekel s tolikšno lahkoto, kot
sem tedaj tekel za Runom; skoraj bi ga dohitel. Psu so od
razigranosti žarele oči. Gotovo se še nihče ni igral z njim. V
gozdu je lebdela čarobna svetloba; zlitje zelenila borovih vej in
rjavordeče barve debel. Zlati sončni žarki so poševno kot
pahljača lili mimo debel in vej. se zlivali z gozdno svetlobo in
mehko padali na tla, posuta s suhimi iglicami, po katerih seje
poigravalo nešteto drobnih senc. Rahlo so se pozibavali vrhovi
borovcev in skrivnostno so šepetali. Poživljajoče gozdne sape so
prinašale omamen vonj po smoli. Rumena metulja sta kot
krilata cekina, pobegla iz temne skrinje skopuha, drhte poleta-
vala in se veselila zlate prostosti. Čisto blizu je živopisani detelj
drdraje trkal po deblu. Kra, kra, kra se je na nebu oglasila
samotna vrana in odletela prav tako hitro, kot je priletela.
Nedaleč stran je rumenokljuni kos nemirno poskakoval po
grmu in obiral rdeče jagode. Ko ni uzrl nobene več. se je umiril,
zažvrgolel sladko vižo in odletel nizko nad tlemi. Iz globine
gozda je zažgolel še enkrat. Tik pred Runa sta padla razprta
storža. Pogledal je navzgor, veselo pomahal z repom in zalajal.
Nad nama je na veji sedela veverica, urno obračala storž in ga
odvrgla. Padel je Runu na hrbet. Spet je zalajal, poskakoval
okoli debla, se vzpenjal po njem. gledal v veverico in začel
jeznorito cviliti. Najbrž zaradi onemogle jeze je pomočil deblo
in stekel po poti. po kateri sva prišla. Mahnil sem jo za njim,
pobral odvrženo leskovo palico in zamahoval z njo. da je kar
žvižgalo. Nenadoma mi je zdrsnila z roke, zadela ob drevo, se
odbila in mi priletela za uho. Pred očmi se mi je poblisnilo. v
ušesu pa zazvomlo. Uhelj me je začel močno skeleti in rahlo je
otekel. Pohajala sva še po gozdu, ko sem zaslišal zateglo
klicanje. Klicala je mati. Oglasil sem se ji in odšel proti njej.
»Kod pa hodiš? Vsepovsod sem te iskala. Pojdi brž. južina je na
mizi.« se je hudovala.
»Pa je res že južina?« sem dvomeče vprašal. Nisem mogel
verjeti, da sem bil tako dolgo v gozdu.
»Zakaj bi pa še ne bila? Celo pozna sem z njo.« Odgovor me je
zmedel. Je mogoče, da sem bil toliko časa tam? Če je res, potem
me je uročil gozd. da sem pozabil na vse. kajti v njem je bilo še
lepše kot v cerkvi, kamor sem moral z materjo vsako nedeljo.
Rad sem šel. saj je bilo zelo slovesno. V zvoniku je potrkavalo,
orgle so donele in kadilo skrivnostno dišalo. Na svetu ne more
biti nič lepšega, sem mislil
Pa je! Pravkar sem bil v najlepšem božjem hramu. Šumenje
dreves, žuborenje potoka, čudovita svetloba, odišavljena z opoj-
nim gozdnim vonjem in okrašena z žvrgolenjem ptic - tempelj
božji, v katerem čutimo boga Stvarnika.
»Greš z menoj? V Gostence grem nakupovat. Ničesar nama ne
bo treba nositi; osla bom vzel s seboj,« mi je po zajtrku dejal
stric. Vneto sem prikimal in se veselil novega doživetja. Urno se
je obrnil pri čemer mu je noga otožno zaškripala, skoraj
zacvilila in odšel v hlev po osla. K menije pristopila teta in rekla
vsa vesela:
»S striceni greš namesto mene.« in mi stisnila kovanec v
roko. rekoč, »kupi si kak priboljšek. lažje ga boš čakal Po
opravljenem nakupu gre na polič vina. osel pa ne mara dolgo
ostati sam.^ Iz gole nagajivosti začne rigati, stric pa tega ne
prenaša.« Že sva hotela oditi, ko je spet pritekla in mu naročala
še to in ono. Postal je nestrpen. Prvič sem videl kako mu brki
poskakujejo, če mu kaj ni všeč. Končno sva odšla. Osel oprtan
z ličnim tovornim sedlom za stricem, jaz. z vrbovo šibo v roki
za oslom.
»Na šibo. včasih ga prime salamenska trma.« me je poučil
preden sva odšla, »in sam zlodej ga ne premakne brez vrbovega
mazila. Ščegetanje z njim nič ne pomaga. Treba je zamahniti, da
se mu pod repom zaiskri in mahnil jo bo naprej, četudi bi bil sam
peklenšček pred njim.« Goreče sem upal da ga ne bo treba
pretepati
Prispela sva v Gostence. Stric je osla privezal za ranto {
živinski tehtnici Zdel se mi je spremenjen. Obraz, kot da in
' predolg, gledal je mrko in zdel se mi je. kot da je zelo nezada
Ijen s tem svetom. Osla je gledal malomarno, če že ne sovraži
Brki so mu spet drobno potresavalL Menda seja ne jezi na osi
ker je celo pot pohlevno peketal in ni pokazal najmanjše trn
kakršno je napovedal z neke vrste ponosom?
»Počakaj pri oslu! Kmalu pridem.« je odsekano rekel w
nahrbtnik s sedla in odšepal
Ko gaje za prvim vogalom zmanjkalo, sem vprašal poba, h
prišel mimo, kje lahko kupim kruh.
»Pri peku. osel! Kovač ga ne kuje.« je rekel in se povrtal
čelu. Preslišal in spregledal sem zbadljivko in ga še enk
vprašal:
»Pa mi povej, kje je pek?«
»Ali si slep? Tamle stoji.« je rekel in s prstom pokazal nanj.
»Od kod pa si da nič ne veš!«
»Iz Gostencže ne. so predolgočasne.« sem mu zabrusil Skc
je vame in me podrl na tla. Ne vem. kako bi se končalo. Če
naju ne ločil prav pek. ki je stal pred prodajalno in zeha
zaprašeno dolgočasje.
»Sakramenski potegon! Sebi enake hruste si izberi in
pretepaj z njimi!« Fant je stekel kakor blisk. Izpod stopal so i
puhali drobni oblački cestnega prahu in že ga ni bilo več.
»Zakaj pa te je?«
»Samo vprašal sem ga za peka.« sem se napol zlagal.
»Rad bi dva kifeljca in nekaj kruha za osla.«
Iz pekarne sem urno stekel čez cesto k oslu. Skrbelo me je,
bo začel rigati Globoko je sklanjal glavo, kakor bi o t
premišljeval in vidno oživel ko sem bil spet ob njem.
»Th imaš priboljšek. da boš priden tudi na poti domov!« Ves
sva se gostila; jaz s kifeljcema. osel pa s kruhom, ki sem mu
velikih kosih podajal da bi ga pojedel prej kot pride stric,
zdavnaj sva vsak svoje pojedla, ko je le prišel pripel o
nahrbtnik na sedlo, vzel belo platneno vrečo in že malo bo>
volje rekel:
»Takoj bom prišel le moko kupim in na požirek pijače stop^
Žeja me kot žolno.« Z moko se je kmalu vrnil iz gostilne pa p
in bi bilo. Osel je postajal nestrpen. Prigovarjal in miril semg^
tudi jaz sem postajal nejevoljen, ker ga ni bilo tako dolgo
gostilne.
»Kaj ne vidiš, daje osel žejen?« je rekla stare ženica, kije pri
mimo in ga pobožala.
»Kako naj to vem?«
»Ranto liže, ker je žejen. Prinesi mu vode!«
Iz najbližje hiše sem prinesel vedro vode. Pričel je po md
srebati nenadoma z gobcem sunil v vedro in vso vodo ra^
Prinesel sem mu še eno. postavil predenj, toda tudi to je razh
»Ti si pa muhasta podoba.« je rekla in ga udarila s plosko ti-
po zadnjici Osel pa je ritnil in bi bil ženico skoraj zadel Ustn
sem se in osla ošvrknil z vrbovo šibo.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Poletje, moda
in bodoče mamice
Ko je poletje na vrelišču,
večina nergaje in trpeče
j^jjja o čudežni pijači, ki nas
ohladila, in iščemo sen-
kotiček, kjer bo prijetno
pjliljalo. Pride dan, ko je pra-
va muka že samega sebe pre-
našali po svetu... Ste kdaj
pomislili, kako se v poletni
yfOčini počutijo bodoče ma-
jiice, ki morajo poleg sebe
prenašati še malo kepico, ki
1,0 kmalu postala ljubljen
liričaček?
V torek sem srečala znanko,
](ibo še mesec dni nosila svojo
prvorojenko. Če povem čisto
brez sprenevedanja - bila je
zelo sitna.
»Počutje? Ne sprašuj! Piham
kot preluknjan meh, vse me
tišči, hodim kot dinozaver. Pa
na kar dve pomembni slove-
snosti sem povabljena... Seve-
da ne bom šla, saj sploh ni-
mam kaj primernega obleči...«
Nikar tako, drage bodoče
mamice! Če vam zdravje do-
pušča, se ne zapirajte med šti-
ri domače stene le zaradi spre-
menjenih telesnih proporcev
ali še slabše - zato, ker nimate
veselja z novimi, po vašem
prav nič mičnimi oblačili.
Modni oblikovalci, kljub splo-
šnim trendom ozkega, prosoj-
nega in razkrivajočega mislijo
tudi na vas.
Dokaz: novomodne kreaci-
je, ki so kot naročene za vese-
lo stanje pričakovanja. Tile
dve sta podpisani z eminent-
nim imenom Romeo Gigli. Se-
šiti sta iz zračnih, lahkih po-
letnih materialov, primerni pa
glede na izbiro vzorca tako za
dnevne kot svečane priložno-
sti. Osnovna linija je empir-
ska, torej po zgledu Napoleo-
nove Josephine prerezana pod
prsmi in od tu dalje ukrojena v
zvon ali nabrana.
Čeprav omenjen kroj prvot-
no ni služil nosečniškim na-
menom, pa je prva tovrstna
obleka nastala blizu tega ob-
dobja. Natančneje v regenci -
kratkem, vendar za modo zelo
pomembnem stilu med baro-
kom in rokokojem.
Med dolgo vladavino Ludvi-
ka XIV. so namreč postale
dvorne navade tako naporne
(tudi zaradi mučilnih naprav-
steznikov), da se je začutila
potreba po udobnejšem obla-
čilu. Ideja se je porodila blago-
rodni madame Adrienne Mon-
tespan in široka, spredaj ter
na hrbtu drapirana obleka je
postala najprej domače, nato
pa še nosečniško oblačilo. Kar
pa je pravzaprav isto, saj ta-
kratne noseče ženske niso
smele zahajati v družbo. Tovr-
sten prekršek se je obravnaval
kot skrajno nemoralen... No,
pa še recite, če ne živite v
lepših časih, drage bodoče
mamice? Zato - prikupno no-
sečniško obleko nase in veselo
v družbo, da bo z vami vesel
tudi vaš malček!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Maicici in sredinčici na počitnicali
Nikar ne mislite, da se
Mši najmlajši kratkohlač-
niki in malo večji sredinč-
ki veselijo počitnic ob mor-
ju le zaradi čofotanja po
vodi, raziskovanja nove
okolice in slastnih sladole-
dov!
Tudi kaj bodo imeli v tako
težko pričakovanih dneh ob-
lečeno, obuto in sploh - kak-
šne kopalke so najboljše, pa
Isatera čepica je najlepša, šo
sama nadvse pomembna
vprašanja. Vsekakor je pokri-
valo po-
leg kre-
me za
sonče-
nje z visokim zaščitnim fak-
torjem najpomembnejša reč
na počitnicah.
Glede oblačila pa - čimveč
različnih kosov, ki jih lahko
po potrebi oblačimo oziroma
slačimo v čebulnem stilu. In,
ne tovorite s sabo cele kara-
vane kovčkov z vso otroško
garderobo, temveč le barvno
usklajena, razigrana oblačil-
ca, ki se lahko perejo in hitro
sušijo. Za vsak primer, če
kakšen sladoledni »oblizek«
zdrsne z jezička na majčko...
Mnoge mamice in očki so
prepričani, da so gole otroš-
ke ritke najbolj prikupne in
na plaži najbolj zdrave. Pri-
jazno razmišljanje, čeprav pa
glede na včasih neprijazno
močno sonce tudi tisto o
čimbolj zaprti kopalni obleki
ni slabo.
Za malčice je letošnja moda
ukrojila enodelne kopalke, za
male graditelje peščenih gra-
dov pa kopalne hlačke v stilu
kolesarskih hlač.
In kakšen je zadnji modni
hit za malčke-neplavalčke?
Angleška modna hiša Poll-
yotter zagotavlja, da bo z
njihovim izumom odzvonilo
plavalnim obročkom, ro-
kavčkom in ostalim otroš-
kim pomagalom pri plava-
nju. Izdelali so namreč ko-
palke oziroma kopalni telov-
nik z všitimi blazinicami, ki
otroka pri igri in plavanju ne
ovirajo.
Z njimi pa bo nemara tudi
staršem na plaži ali ob bazenu
prihranjena kakšna sekunda
ostre »preže«...
Na močnem soncu naj bodo glavice pokrite...
Zadnji otroški modni hit: kopalke, rešilni jopič in
plavalni obroček v enem.
Na počitnice ni treba tovoriti
gore otroških oblačil. Vsi kosi
garderobe naj bodo barvno
usklajeni, da jih lahko sesta-
vimo v več različnih kombi-
nacij.
48
RUMENA STRAN

GASILSKI FOTOZGODBI
Gasilci imajo v svojih vrstah kar precej mladine, ki bo počasi zrasla v prave tovariše, kakor se
ogovarjajo gasilci. Vse lepo in prav, toda zakaj imajo potem na gasilskih veselicah skoraj
kapitalistične cene? Ta mladim bi lahko za v bodoče vcepili malce več sindikalnega duha.
Še ena zanimiva »fotkica« se je našla. Upamo, da naši fotoreporterji niso mislili čisto resno,
so posneli gasilca s kolesom. Kar malce težko si namreč predstavljamo gasilsko dejavnost n
takšen način, čeprav je Rogov izdelek čisto sodoben.
^ AMADfflS
Nato V
slikah
Definitivno je ugotovljeno, da smo ostali
praznih rok. Potovanja naših političnih velja-
kov po dolžini in širini zemeljske oble so bila
sicer zelo draga, izkušnje so dragocene, rezultat
pa neugoden. Takšna je izjava enega naših
predstavnikov, izrečena takoj po zasedanju Na-
ta. Kar se nas državljanov tiče, ima gospod
prazne žepe. Kar se njega samega tiče, bodo
roke in seveda žepi še naprej popolnoma polni
(čitaj prevelike plače).
Odgovornost mora nekdo
nositi, neuspeh zagovarjati in
račune poplačati. Tako pravi
opozicija, ki predlaga zame-
njavo vlade, predvsem pa
predsednika. Da mislijo resno,
priča tudi posnetek. Prvaki
opozicijskih strank so namreč
že našli naslednika Arturja,
sedaj pa mrzlično iščejo še gos-
podarja, ki bo avtomatično tu-
di predsednik vlade...
VELIKA DREVESA CEUA
-I
Bukev pod Anskim vrhom
Drevo, ki ga predstavlja-
mo tokrat, ni ravno mestno
drevo, a raste v mestnem
gozdu. Južno obrobje Celja,
natančneje pobočja nad
mestnim parkom in Lisca-
mi, porašča precej nenava-
den gozd. Nenavaden zato,
ker s svojimi številnimi sta-
rimi in velikimi drevesi, po-
gostimi suhimi debli, pre-
luknjanimi z dupli, ter z
drevesi, ki podrta zaradi
snega, žleda ali enostavno
zaradi starosti ležijo po
tleh, na trenutke daje vtis
pragozda. Pragozd na robu
mesta? Kako nenavadno!
Največje drevo tega gozda
je bukev (Fagus sylvatica L.),
ki se nahaja pod Anskim vr-
hom. Do nje pridemo po
gozdni poti, ki vodi od Meš-
kovega studenca navzgor
proti Anskemu vrhu. Drevo
raste ob jarku, slabih sto me-
trov nad jaso z lovsko opazo-
valnico. Ta bukev je res prava
»mama«, kot gozdarji radi re-
čemo velikim, dominantnim
drevesom sredi gozda. Tudi
sicer za bukev pravijo, da je
zaradi svoje razširjenosti ma-
ti slovenskih (in tudi evrop-
skih) gozdov. Drevo z močno
razvejano krošnjo je visoko
40 metrov in 123 centimetrov
debelo. Na njegovo vitalnost
in zdravstveno stanje je v pre-
teklosti zelo negativno vpli-
val onesnažen zrak. Zanimi-
va je dolga tradicija gozda,
kjer raste ta bukev.
Že pred več kot sto leti je
gozd nad mestnim parkom
odkupila tedanja mestna obči-
na in ga uredila za sprehode in
oddih. Takrat zelo priljubljene
sprehode po gozdu v, nepo-
sredni bližini mesta danes Ce-
ljani ponovno odkrivajo.
Obisk delno ovirajo slabo ure-
jene poti in nekatera podrta
drevesa. Vzrok za »pragozdni«
videz gozda, ki predstavlja
osrednji del zelenega pasu
mesta, je neurejeno lastništvo
in slabe razmere za spravilo
lesa. Na celjski enoti Zavoda
za gozdove Slovenije načrtuje-
mo skupaj z Mestno občino
Celje ureditev sprehajalnih
poti in gozdnih vlak, ki bodo
omogočale temu gozdu in nje-
govim pomembnim ekološ-
kim in socialnim funkcijam
prilagojeno gospodarjenje.
ROBERT HOSTNIK
Foto: FRANCI HORVAT
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Območna enota Celje,Ljubljanska u, 9 441-%
Krajevna enota Celje, ima 6,9 451-988
TRAČ-nice
Jaz imam, ti pa m
Zadnje čase opažamo, da
med člani celjske kisle smeta.
vse bolj prestižno imeti odi
športni avto. Kar naj jih ima
saj so si jih gotovo prislužil
težkim in poštenim delom,
navadne davkoplačevalce '
še nekaj let pustijo priživljen
Za začetek bi lahko, na prim
vsaj malo zmanjšali nadzv^
no hitrost, s katero drvijo
celjskih ulicah.
izgnane ptice
Velenjčani, ki stanujejo
TRG Jezero, so si oddahr^'
saj bodo namesto brnenja
dijskih modelov spet posluh
ptičje petje. Seveda, če se bo
priči na jezero sploh vrnili
VITEZI BELEGA MESTA