r, 75. številka. V Trstu, v soboto 19. septembra 1891. c Vili Tečaj XVI. iSri / -v- „E D I N 0 S T" uhaja dvakrat na t e ri <> n. va*ko «T»do in loboto oh 1. nri popolndn« „Edinost" stan«: «a vae leto gl. ievon Avst. fl. za polu leta „ S.—: « ■ • ta četrt leta „ I.SO; „ * 2.25 „ Posamii ne itovilke dobivajo t pno-dajalnicah tobaka ▼ Trittt po & no^.. v (Jorioi in T Ajdovščini po 41 no Ti I »s naročba bral priložen« naročnin« m ipravništvo n« Oiira. EDINOST oznanila *e računu pit H no« *rs(i*• it* obaeglo navutltiili »rutir. Poalana, javna zahvala, oamrtnice it«l *« računi* po pogodbi. tir« • lema apravalitvo Piazza Caaermu it. 2. (>i|]>rtn reklamacijo o jtrnule poštnin.- Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .dii'Kl |r na 6 Važen odlok. Znano je pač vsakemu, da je e. kr. vlad« koj pripravljen« priznati nemškemu jeziku domovinsko pravico povsod, kjer koli dobi nekoliko nemški govorečih oseb ne glede na to, bo li te nemški govoreče osebe res tam doma ali ne. Zato čitamo ■r razpisih državnih služb pri raznih oblastvih na Primorskom mej pravimi deželnimi jeziki tudi nemščino kot tako navedeno. Žalostno je pri tem to, da se nemškemu „deželnemu" jezika, izvzemši sodišča ♦ Trstu, ni treba nikjer boriti za ravnopravnost, da marveč t Čisto slovenskih okrajih v političnih in finančnih uradih skoro izključljivo gospoduje, dočim se v onih okrajih Iatre, kjer imajo še Italijani moč v rokah, umiče italjanščini. V e. kr. uradih na vsem Primorskem rabita se torej dva jezika, nemški in italijanski, slovenski in hrvatski pa, izvzemši nekatera sodišča, nikjer! To je tem žalostnejie in za nas tem bolj ponižujoče, ker nemščina na Primorskem ni niti deželni jezik in vender ae jej daje povsod najodličnejše mesto; nemščino govori in piše ogromna večina vseh c. kr. uradnikov, dočim ae deželna jesika slovenski in hrvatski porivata iz uradov ter se njih znanje samo pro forma zahteva od cen. kr. uradnikov, služečih v naši deželi. In da je tako, krivi so v prvi vrati samoupravni naši občinaki uradi slovenski i 11 hrvatski, ki mirne duše sprejemajo od ces. kr. oblaatev nemške dopise ter je mnogokrat, mesto da bi je odločno Mvrnili, celo v nemškem jeziku reševajo! Žalostno in smešno ob enem je, ako čitamo v raznih natečajih tajniških in drugih občinskih služb mej zahtevanimi zmožnostmi prosilcev tudi znanje nemščine, v naši deželi čisto tujega nam jezika. S takim postopanjem samoupravni ti občinski uradi priznavajo, da je treba tudi pri nas nemščino znati, tisto nemščino, ki nima na Primorskem domovinske pravice, ka- PODLISTEK. V treh dneh. (S p i ■ a 1 K. H.) (Konec.) „Danes popoludno pride on k nam" — dejo Vilhelm obrnivši se na brv, ki vodi na stransko cesto — „in ti glej da se uljudno vedeš proti njemu. Obetal sem mu že pred letom, da te njemu dum; drugemu, bodi prepričana, ne prideš v roke!" „Oče, jaz vašega barona nočem, raji nobenoga" — deje poluglasno ter se odtegne od očeta na drugo stran. „Tedaj zopet tako. Protiviti in zo-perstavljati hočeš se svojemu očetu. O ne, draga Marjeta, tega se pri meni ne dobi: da otroci ne bi hoteli apolniti roditeljev svojih volje 1" „Rada, srčno rada ubogam vse, a tega mi moja duša ne dopušča — ne morem oče, odpuBtite mi . . . V obličje svojega očeta ni pogledala — bala ae je tistih žarečih srditih oči, kot divje zveri. „A tega — da bi se mi zoperstav-Ijala, tudi jaz ne dovolim, ako ti ono tvoja duSa ne dopušča." tero pa slavna c. kr. vlada z vsemi sredstvi sili v svoje urade ter jo hoče tako poBa-diti na odlično mesto „državnega jezika% kateri pa na Primorskem ne more biti t smisli temeljnih državnih zakonov nikdar nemški! Dotični žnpani in starešine «lo-vanskih občin na Primorskem greše zoper koristi svojih občanov, ter v tem obziru zlorabijo zaupanje, katero so jim ti ska-zali, izvolivši je v občinsko starešinstvo. Ker so naii ljudje tako mehki in popustljivi ter radi sprejemajo tudi nemške dopise, zato je pač čisto naravno, da vlada v razpisih c. kr. služb ne jemlje resnim zahtevanje znanja slovenščine ali hrvaščine, češ, saj Slovenci in Hrvatje ali vsaj njih občinski uradi znajo nemški. Tako je prišlo, da je vsaeomu, ki hoče stopiti v državno službo pri nas glavni pogoj, da zna nemški, dočim mu znanje slovenščine in hrvaščine „utegne včasih koristiti*, kakor se izražajo v dotičnih krogih. Vse drugače je z italijanščino ; v italijanskih ali mešanih krogih mora vsak uradnik znati italijanski; zato se pa menda še ni pripetila krivica niti posamičniku niti občini italijanski, da bi dobila od c. kr. uradov nemške dopise, ali pa na italjanske uloge nemške rešitve ; dočim je nemška rešitev slovenske ali hrvatske uloge nekaj zelo navadnega, tako navadnega, dk je visoko c. kr. namestništvo v Trstu mislilo, da je tako poatopanje popolnoma pravilno, ter je a odlokom od 18. maja 1891. it. 7556 ustanovilo, da morajo občinski uradi sprejemati in reševati nemške dopise ces. kr. glavarstev. Dogodilo se je, da je ces. kr. glavarstvo na Voloskem naložilo občini Kastavski 25 for. globe, ker se je občinski urad dosledno protivil sprejemati nemške dopise. Tudi občinsko glavarstvo (starešinstvo) Pazinsko bilo je zaradi tega s tamošnjim c. kr. glavarstvu v vednem na-sprotstvu. Dokler je bila občina v italijanskih rokah, občovala sta občinski urad in c. kr. glavarstvo italijanaki mej seboj, ka- In izustivši poslednje besede korakal je srdit brzo po brvi, da ga ni mogla ona dohitevati. Ko je bil že nekaj korakov pred njo, ne hiti več za njim, nego vsede na kamneno klopico. On se ni ozrl več nazaj; ardit in ves iz uma ni niti vedel, kje je in mrmral je nekaj, misleč, da je ona za njim. Preklinjati in rotiti se je začel, da njegova želja se mora spolniti. Marjeta sedela je na klopi; zrla je, plakajoča, v tla ter z belim roboem brisala si solzni očesi. Storila ie res obljubo, da hoče bežati : ne bodo jej več silili tistega nadležnega barona. Celo uro prebila je tu v dolgem premisleku, kako bi svojim roditeljem ušla ter naposled našla pot — v samostan. V teh tožnih mislih najde jo po materinem ukazu došla hišina ter jo odvede domov. « • * Naslednjega dne pozove Marjeta hi-Šino Barbaro v svojo izbo. Nobeden ja ni ni motil; pogovarjali sti se osobito o »tanji Marjetinem. „Hočeš iti z mano?" — vpraša jo tožno goapica. „Kam neki?" „Uiti moram; zvesta mi ostani ter idi z mano t* kor hitro so pa prišli Hrvatje na krmilo, dobivalo je občinsko glavarstvo samo nemške odloke in dopise. Občinsko poglavarstva Pazinsko ima pa svoje nazore o ravnopravnosti ter je zahtevalo na svoje hrvatske uloge hrvatske rešitve ter je tudi priobčilo si. ces. kr. okrajnemu glavarstvu, naj mu v hrvatskih dopisih izraža svoje želje in zahteve. Slavno c. kr. namestništvo v Trstu je ta utok zavrnilo in občinsko glavarstvo prizvalo se je, v svesti si svoje pravice, na visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev. Na svoj rekurs dobilo je nastopni, za Primorske Slovane velevažni odlok: Št. 6454. Slavnemu občinskemu glavarstvu v Pazinu. Visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev uvažilo je odlokom od dne 24. av* gusta 1891. Št. 14141 rekurs slavnega občinskega glavarstva proti namestniškemu odloku od dne 18. maja 1891. št. 7556, s katerim je bila odobrena rešitev okrajnega glavarstva od dne 14. aprila 1891. Št. 2981 tičoča ae dopisovanja v nemškem jeziku a tem občinskim glavarstvom in to iz razloga , ker ta j e a 1 k ni navaden niti v deželi Istri niti v občini Pazinski ter da ni vsled tega dopuščeno niti v interesu hitrega in aadovoljevajo* čega reševanja poslov posluževati se v službenem dopisovanju temu slavnemu občinskemu glavarstvu nemškega jezika. Vrača se rekurs s prilogami vred. Pazin, 8. septembra 1891. C. kr. okr. glavarstvo Fabris s. r. Za trenotek pač nismo s tem dosegli druzega, nego da smo nemščini zaprli vrata v samoupravne urade v Istri, in ako bodo ti dosledni, tudi po ostalem Primorskem. V Istri stopi, kakor kaže navedeni italijanski pisani odlok na mesto do sedaj rabljene nemščine zopet italijanščina, kateri se že tako dolgo upiramo. No, ako „Kaui uiti, Bog obvari; vse ae polagoma poboljša!" „0 draga moja! Vse se poboljša, a to ne: nimam dnše več na svetu, ki bi se me vsmilila. Lahko sama previdiS, kako težko breme je to!" „Gospod oče se že premisli, ter uvidi, da to ni mogoče,* — tolaži jo Barbara. „Ne draga, ne govori mi o tem. Le povej, ako hočeš z mano." „Da, milostiva! Kamor greste,hočem Vam slediti, a povejte, za Boga, kam hočete iti P« „Lej Barbara, ti si že priletna; svetu si že služila dovolj; tedaj je čas, da slu-žive Bogu. Včeraj sem pisala v Rim v nek samostan prošnjo, da mi dovole vstopiti . . . „Oh gospioa, kaj nameravate?" — zavzame se Barbara. „Slabega vender nič" — deje Marjeta ter se nasloni, jokajoča, na hišinino ramo. Obe ste ihteli in tugovali. Potem ste se še nekaj pogovarjali in naposled sti pritrdili mnenju gospice ter si — odločiti dan, ko bodeti sami doma. Odzvonilo je poludne, ko ste ae ločili. Marjeta vlože so v postelj. Tresti začelo jo je po vsem životu in vedno slaboje ji je prihajalo. Sama bila je v izbi ; molila naši občinski uradi vztrajajo ter dosledno in odločno zahtevajo pravice, ki jim gredo, doživeli Uodemo v kratkom, da bode tudi naš jezik v c. kr. uradih ravnopraven z italijanščino ter da bodemo dobivali na slovenske uloge slovenske rešitve ter da nam bodo c. kr. oblastva v našem jeziku priobčevala svoje želje in zahteve, kar jo edino pravo v novodobni drŽavi. Da pa to dosežemo, moramo si biti v svesti v temeljnih državnih zakonih za. jamčenih nam pravic ter dosledno in odločno zahtevati njih izvršitev. V tej zahtevi mora biti neomahljiv, neizprosen vsak posainicnik, v prvi vrsti pa občinaki uradi. Nikdo se pri tem ne sme udajati niti osebnim zvezam in prijateljskim odnošajem z nekaterimi višjimi uradniki, niti osebnim koristim ; tu se gre za v zakonih zajamčene nam pravice celega naroda — in te je dolžan vsakdo braniti po svojih najboljših močeh, posebno pa oni, katerim so volilci po trdih volilnih bojih poverili ta Častni mandat! Ako bodemo tako postopali, priborimo si naposled to, kar nam je po zakonih priznano! Vera in narodnost. L L' uomo Bonia la religione fe un pa-radoaso, 6 un problema inflolubil«. Gioberti. „Pensierl" 1. sv str. 14. človek brez vere je paradoks, nerešljiv problem — tako trdi sloveči italijanski filozof Gioberti, ki se je nekdaj prišteval prvim branilcem in zagovornikom pravega katoličanstva ter je posneje v svojih naukih zabredel tako daleč, da je nekatera njegova dela rimska stolioa djala na takozvani „Index" ali je, s druzimi besedami, prepovedala čitati katoliškim vernikom. Ne verujem pa, da bi bil tudi začetkom navedeni zlati rek inkriminovan, je za svojega očeta, da bi se poboljšal. Ni Barbara ni gospa niste vedeli, da je Marjeta tako oslabela. Bilo je ena ura popoludne. Gospod Vilhelm in baron Podčedolski sedeta aa mizo v sobani. Gospa Matilde in Barbara ste pri bolnici, naslonjeni obo pri postelji ter gledajoči s solznimi očmi v potrto bledo obličje. Kmalu priđe duhovnik s sveto po-potnioo ; obe se odstraniti. Gospa gre v sobano in baron Podčedolski odide čmer-nim obrazom. „Bodi sedaj zadovoljen" — začne s solznimi očesi soproga — „da si pokončal veselje v svojej hiši. Bodi zadovoljen, ker si jo umoril! Mislil si, da vse v bogastvu tiči . . ." „Molči!" spregovori soprog. Vstane, ves iz sebe, in ne vć kam obrniti pogled ; seže po stolu, ter ga vrže ob okno, blizo kojega je sedela soproga. Stena se je stresla in steklo šlo je v tisoč koscev ter zadonelo na široko ; stol se je tudi razbil ter ga je pol padlo na glavo odhajajočega barona. Gospod Vilhelm se pobere iz sobane. Kmalu za tem dojde Barbara s poročilom. da je Marjeta za večno zaspala. Plakanje in tugovanje nastalo je v hiši ; jok in stok donel je po poslopji vsled zgube dobrodušno mlade gospioe. kajti ta ugaja povsem resnici ter smisel in pravi pomen njegov občutimo sami v ■ebi, dobro vedoči : dani človeka na svetu brez vere in da vsakdo nekaj veruje. Ta n e k a j je pa navadno neko čezna-torno Litje ali Bog; vsaj že pogan Cicero trdi: liabemus iti aniuiis inaitam infor-mationem quandam D e i (De natura De-orum). Ako zmerno premislimo te reke dosledno lehko trdimo, da ni je človeške nature, koja bi povsem bila protivna spoznavanju vsevednega bitja — Boga; čije duda bi v sebi ne imela ćutstva o Bogu. In Bog je neskončno lepo, pravično, res-nično, ljubeznjivo, predobro itd. bitje — izvor vsega dobrega in pravičnega. Nemožno je torej tudi, da bi človeška duša bila tako odurna in slepa proti temu največjemu dobru, da bi jje ne obsenčil žarek večne dobrotljivosti in ljubeznjivosti: vsakdo v svoji duši čuti, da je na tej zemlji reven črviček, ki se ubija in trudi, dokler ga ne zagrne hladna zemljioa, naša mati, ter no legne k večnemu pokoju. Vsadko torej čuti sam v svoji duši to vzvišeno čutatvo o večnem Bogu. Dosledno nikdo ne more b prepričanjem trditi, da tega neskončuega bitja ni: nikdo dosledno ne more biti — brezverec! Ali vendar nahajamo, in žalibog uprav mej katoličani, dosti oseb, ki svojevoljno zanikavajo dejstvo božje ter derejo v minljivi materijalizem rekoč : kadar jaz neham živeti, neba vse z mojo smrtjo iu spremenim se zopet v ono tvarino, iz katere sem prišel — v nič. Vsi ti bogatajoi pa niso prepričani tvojih naukov, ampak tešč z njimi svojo zabrelo vest; čestokrat se pa iz materijalistov preleve zopet v vernike v Boga in v neumrjočnost človeške duše. Le malo jih je, ki vedoma in trma-•to ostajajo pri avoji zmoti do konca svojega Življenja. Pa vsaj čitamo v istej naravi, ki nam je priča pričujočnosti božji: „Bogotajec sanikuje Boga: ali v svojem modrovanju •i izmišlja imena „vsemir", .narava* ; lepa imena, ki sama na sebi ne zaznamujejo ničesa, da s temi dopolne ono votlino, ki je nastala valed njih bogotajstva (Gioberti). Blep je torej, kdor taji Boga: on vedoma deluje proti avoji vesti in prepričanju. In vendar, čeprav je človek brez vere nereijiv problem, pravi absurdum — vendar se govori dandanes toliko o brezvercih in ae ropoče na vse bobne in tamburje zoper one namišljene stranke, katerih vidni namea je — širiti in gojiti brezverstvo tudi v onih slojih krščanskega ljudstva, kjer dosedaj ni bilo Še poznato. V najnovejšem času „zasijala* je tndi mej nami Slovenoi neka zvezda repatica, ki išče s svojo slepo leščerbo bogo-tajcev in „brezvercev* tudi mej nami, zvestimi sinovi Bvete matere katoliške cerkve ter je — horribile dictu — mej nami zasledila že lepo število tacih hudobnežev, aamih zastarelih grešnikov in kosmatih brezvercev, koji so jeli svoje goropadne abrezverske* ideje širiti celo mej nedolžnim slovenskim ljudstvom ! D d, šla je ta repatica tako daleč, da je iztaknila celo mej svojo čestito družbo verne naslednike in pomagače tem brezveroem — dosedanjim slovenskim rodo- in domoljubom. Ni čuda, da je to nevšečno zvezdo, na obzorju katoliškega bogoslovja in „vere" slovensko ljudstvo pozdravilo kot znamenje nesreče, kajti, svbsto si izpolnovanja svojih dolžnesti do Boga, cerkve, naroda iu države, sprejelo je nauke tega oznanje-valca-proroka kot seme nemira in nesloge, njega samega pa prištelo k pravim fanatičnim sanjačem. Iskati v Slovencih brezvercev, dočim pravih brezvercev si niti misliti ne moremo, pravi se, belo šiloma razklicevati za črno in naopak. A vendar se kvalifikujejo naši najboljši pisatelji in pesniki takim parodoksom! In katere so one stranke, čijih namen je mej Slovenci širiti brezverstvo? V prvej vrsti je tu obsojena liberalna strank«. Kaj je „liberalizem" ? Dr. Mahnič zaznamuje ga tako: „Liberalizem je negacija teoretičnega in praktičnega katoličanstva (R. Kat. 1891. str. 100). „Po istem čast gospodu nasvetovana reorganizacija „nalaga pobijanje liberalizma in centralizma* in to tem bolj, ker „sedanja liberalno vzgojena generacija avstrijskih narodov ni zrela za tako zvano narodnostno avtonomijo* (R. Kat. str. 99). Kaj je pa katoličanstvo in kako nalogo ima nasproti temu liberalizmu ? Odgovarja nam dr. M.: „Katoličanstvo je v škofih in v papeži. Kar nam prihaja od te strani, ne poprašujemo, kaj, zakaj, kako— ampak sprejmemo slepo in brezpogojno, kakor da bi nam govoril Bog:* Postavili smo tu dva Mahničeva aksi-joma, na katera on bije kakor z batom na nakovalo ter izvaja iz njih čudne in nedosledne posledice, ki so ne le — po našem lajiškem menenju — naravnost protivne nauku o Človeški prostovoljnosti, temveč tudi naukom iste sv. katoliške vere, ki v svojih vernikih uvideva in smatra svoje člane, dele, ne pa, kakor dr. Mahnič : gentem rintam ad fruges connumere et caece oboedire. Liberalizem izhaja iz besedice „liber* —• prost, svoboden, in liberalci so prosti in svobodni v mišljenju in dejanju, kar jih more le navdihovati k napredku in zboljšanju revnega tega živenja, misli jim pa plemeniti in vnemati za vse dobro in lepo. Vsakdo ima pač svojo prosto voljo in avobodnost, da počne, kar mu zdrava pamet in vest velita. Ako se človeku ovira mišljenje in dejanja, ni več prost, ni svoboden. Ker pa človeška pamet in svoboda absolutno stojita pod uplivom svete resnice, da je en Bog, torej more človeka prosta volja — ne glede na začasne zmote poaamičnikov — služiti le Bogu. Politični pregled. Notranje dežela Nje g. Veličanstvo posetilo je te dni T e m e š v a r ter došlo predvče-ranjem ob 11. uri 50 min. predpolndnem v Miramar. Včeraj zapustil je presvetli cesar zopet Miramar. V spremstvu o e s a r ] a pri potovanji v Prago bode tudi nadvojvoda Franc Fetdinand. „Slov. Narod* priobčil je jako zanimiv dopis o porcško-puljski biskupiji, iz katerega posnemljemo nastopne podatke: Mala je poreško-puljska biskupija, a v novejšem Času znamenita, ker v njej vlada vladika Joannea Bapt. I., kateri ni imel toliko poguma, da bi se bil ob času zadnjih državnozborskih volitev podpisal na pastirski list avstrijskih škofov in to iz prevelikega Btrahu pred Italijani, da ga puste v miru in da mu morda ne oblatijo z neko materijo njegove rezidence, kakor ao to storili f Dobrili blagega spomina. Vladikovina Ivana K. I. je sicer mala, broji nekako do 60 župnij, a izmej teh 60 župnij praznih je 20, reci: dvajset. Nekatere teh žup prazne so že od leta 1875 (!), ko je f Dobrila zapustil to škofijo in bil premeščen v Trst. Sedanji škof, kateri vlada že skoraj sedem let, razpisal je v vsem samo 2, reci dve župniji (za jedno mu je že gotovo žal!) Bale (Valle) (župnija, letos razpisana po posebni želji nekih Italijanov), obstoji iz Bal in kapelanije Karmed, kjer biva do 600 čistih Hrvatov. Novi njih župnik bode Italijan iz Rovinja, a kapelan njih je iz Italije in ne razume nič hrvatski, a kapelanuje v čisto hrvatski kspelaniji! Župniji Sanvinčenti župnikuje skoro 30 let Rovinjež, kateri se v 30 letih ni priučil hrvatskemu jeziku, kateri ne lomi hrvatskemu narodu hrvatskega kruha, nego ga pita z italijanskim. Ta pastir pnse 2400 Hrvatov, A komaj 100 sarenjakov, kateri pa vsi razumejo hrvatski jezik! V Vižinadi, kjer je več od 3000 Hrvatov, a komaj do 200 (?) Italijanov, in njih podrepnic, poslan je od malo neki Italijan iz Vidma (Udine), kateri gotovo ne pozna ni malo hrvatskega jezika, izročena mu je administracija skoro čisto hrvatske župe in še to brez hrvatskega kapelana ! V vseh kapitolih ne dobite moža — kanonika hrvatske narodnosti — signum temporis Joannensis in ako je treba Škofa dati pastirski list, treba je prosjačiti sem in tam, da ga prestavi v slavo-slavjanaki, ker milostivi g. J. B. F. ne priznavajo v Istri hrvatskega jezika! Znam ta vas, kjer 80 prosili že večkrat mgč. Ivana K. I., naj razpiše župo, in sicer bi oni radi imeli domačina rojaka, vzglednega Hrvata, a presvetli jim je kratko odgovoril: „Non posso, allora sa rebe il parlito troppo forte*. „Ne morem, ker potem bi bila stranka (hrvatska) premočna !* ! Gospoda, to so fakta, kojih ne ovržejo ni podtikanja liberalizma iu brezverstva, ni označevanje 6nih, ki s takimi odnošaji niso zadovoljni, „da so slabši* nego Židje. Če so pa taki odnošaji v prospeh verske stvari, sodijo naj vsi oni, ki so si ohranili le še količkaj mirne krvi in razsodnosti ! MladoČeški poslanci predstavljajo se še vedno drugi za drugim svojim volilcem. Nedavno je govoril poslanec Spindler v Mladi Boleslavi. V svojim govoru je rekel, da vprašanje o držanem pravu nikdar ne pride raz dnevni red mladočeikega kluba. Da niso fundamentalni članki za dobe Hohenwartove došli do izvršbe meni govornik, da ata bila dva vzroka. Prvi uzrok je bil ta, ker so bili težko izvedljivi in je trebalo za njih rešitev obilo časa , tako da so imeli nasprotniki obilo prilike, delovati v smislu, tem člankom nasprotnem. Drugič pa ao si ti članki predloženi v neugodnem času, ko je Nemčija slavila velike svoje zmage. Da ni bila leta 1871 Franoozka poražena, češko uprašanje bi že bilo reieno. Poslanec Sokol pojasnil je na dotična upra* sanja svojih volilcev, da postopanje mla-dočeškega kluba proti Vašatyju je izviralo le iz disciplinarnih, nikakor pa načelnih razlogov. O notranjem našem položaju piše nek dopisnik dunajske „Wiener Allg. Ztg.* : Konservativni člani poljskega kluba trudijo se na vse načine, preprečiti, da ne bi prišla v jesenskem zasedanji poslanske zbornice kaka kočljiva zadeva na dnevni red. Posrečilo se jim je baje pregovoriti druge člane kluba, da odlože za sedaj „silezijsko uprašanje*, seveda le za ta slučaj, ako se zadeva ta ne sproži s kake druge, osobito mladočeške strani. Vladi prijaznim poljskim poslancem je mnogo do tega, da se v jesenskem zasedanju izogno vsakemu konfliktu. Poljaki in ž njimi tudi vlada ne žele za sedaj, da bi se parlamentarni odnošaji pojasnili in bi se tako jedna ali druga stranka potisnila v izrečno opozicijo. Po takem bi v jesenskem zasedanji rešili le budget in druge tekoče predloge. — Ne vemo sicer, od katere strani je „Wiener Allg. Zeitg* dobila to poročilo, ali sodeči po znani tradicijonelni taktiki poljskega kluba moramo reči, da je zelo verjetno. Nam Slovanom pa taki nameni in tako strahopetno izogibanje kakorsnisibodi „kočljivi zadevi* nikakor ne more ugajati, kajti pomisliti nam je, kaj gospčda razumevajo pod kočljivimi zadevi: po mislih naše vlade je vse ono „kočljivo*, kar se dotika narodnih pravio uenemških narodov. Po takem se bode od naših poslancev vnovič zahtevalo: molčite dovolite in — trpite ! Tudi ogerski vladni list „Nemzet" povdarja, da bode vojna uprava letos nekaj milijonov več zahtevala. Isti list povdarja, da ogerska vlada in posta-vodaja nikakor nista pri volji , naprtiti ljudstvu večja bremena, nego je absolutno potrebno ; osobito pa ne bodeta dopustila, da se ruši ravnovesje v državni upravi. Vnanje driave. Vspeh Rusije ob uprašanji prehoda skozi Dardanele je hudo razburil Angleže. Poslednja vlast gleda na vse načine, kako bi paralizovala ta vspeh ru.iki. Z raznih strani prihajajo vesti, da se merodajni krogi v Nemčiji trudijo za spravo mej Bisraarkom in cesarjem Viljemom. V Parizu predstavljali so dne 16. t. m. Wagnerjevo opero „Lohengrin", kar je izzvalo silne demonstracije mej Parižani. Popoludne že jelo se je zbirati ljudstvo pred opero, da je tam žvižgalo. Veliko so jih pozaprli, ker so javno oblasti energično postopale proti izgrednikov. Demonstracije te so nam zopetni dokaz, da fran-cozi še niso pozabili, kajti demonstracije ne veljajo toliko Wagnerjevi operi, nego Nemcem sploh. V Kini pojavljajo se izgredi proti Evropejcem. Državni kancelar nemški Ca-privi, mudeč se te dni v Monakovem, posvetoval se je a papeževem nuncijem o kritičnem položaju misijonarjev v Kini, Osebna varnost velikega dela kri-stijanov je v nevarnosti in nemški ikof Anzer, koji biva v Šantungu, prosi svojo vlado, da naj energičneje posreduje. Zastopniki raznih v]ad so prepričani, da ki-neška vlada nima volje varovati kristjane in njih iinetek. j ■ ■•.., Kakor javlja „Figaro* uverila se je evropska diplomacija, da je kinežka vlada nesposobna uzdrževati red, ter so evropski kabineti zaključili prirediti kolektivno demonstracijo proti kinežki vladi. Različne vesti. Nadvojvodi Karol Ludovlk obiskal je tudi tukajšnjo sirotišnico, kjer so ga vsprS-jeli župan Pitteri in člani vodstva dobrodelnih naprav. Volitvo V Pomjanu. Kdaj bode konee zmešnjavi v nesrečni občini tej P! —tako mora upraiati vsakdo, ki si je ohranil le iskrico čuta do dostojnosti in pravice. Danes nam je prijaviti uprav senzačno vest, da so se volitve z velikim eklatoai — pretrgale. V ponedeljek, torek, sredo in Četrtek volil je III. razred, — v katerem so bile, mimogrede bodi povedano, šanse za naio atranko veliko slabfte, nego v ostalih dveh razredih — v najlepšem redu. V četrtek ob 11. uri zvečer bila je naši stranki a ozirom na že oddane glase in one volilce, ki še n so glasovali a so čakali, da store svojo dolžnost, zmaga gotova. To uvidevša zapričela je nasprotna nam volilna komisija „operirati", kakor je fte pri njej v navadi in kakor nam je sijajno pokazala povodom Vergottini-jeve izvolitve, to je: dosledno odklanjati na&e glasove, dočim je od nasprotne strani smelo vse glasovati, imelo-li v to pravico ali ue. Ljudstvo naše je pogodilo namene nasprotne stranke, ter jelo glasno protestovati. Nastal je silen vrišč : „Mi se ne damo slepariti !* Potem pa je nastala toli silna rabuka, da o volitvi niti govora ni več bilo. Koperska gospoda je pobegnila, ostavivši v Pomjanu svoje kočije. Včeraj ia danes je imel voliti II. razred, a vladni komisar je pretrgal volitve. Toliko za danes, ker pričakujemo natanjčnejega poročila. A po vsej pravioi vprašujemo že danes: in kaj sedaj; hočejo-li kompetentni krogi še vedno glavo v vreči tiščati?! Ne bode-li še konoa nasilstvu lahonske klike?! Materini jezik. Pod tem naslovom prinesel je sedaj , ko stojimo na pragu novega šolskega leta, nek tukajšnji list članek, kojega bi podpisali drage volje tudi mi, ako bi hoteli gospoda italijanska moralo, izvirajočo iz trditev tega članka, uveljaviti tudi glede na nas Slovenoe. Rečeni list pravi: „Kakor že naslov kaže, govoriti nam je o vitalnem vprašanji našega življenja, o zadevi velike absolutne hovensko in bi žalila narodni čut vsega mesta. ,11 Piccolo" poživlja magistrat, da važnosti". Pisec članku pravi, da mnogo atarišev prevladujejo stari neosnovani predsodki. Mnogo starišev namreč misli, da so dobro storili, ako dado svojo deco poučevati v kakem ptujem jeziku, ki je nasproten njih avojstvim, domačim obečajom in vsem njih dosedanjem izkustvom. Taki stariši naj bi pomislili, kolikov naporov, kolike muke in kakošno neopisno torturo so naprtili tem mladim možganom, obsojenim, da se razvijajo po načinu, ki je nenaraven, neracijonalen in nemogoč. Ti otroci naj bi vspevali v raznih strokah človeške znanosti, ter razvijali naj hi svoje intelektu-valne in moralne sile; vso to se jim lahko posreči, ako se morejo posluževati naj-agilnejšega sredstva človeškemu mišljenju: evojega lastnega jezika. Člankar aaključujc : Uprašamo torej: „Zakaj in iz katerih razlogov naj bi su obdolžili po takem izneverjenju, (da bi namreč otroke dali poučevati v tujem jeziku), ki je absurdno, neumljivo — in povejmo kar naravnost — tudi kažnjivo P" Italijanski časnikar je tu napisal zlate besede, ki izražajo v lapidarnem Stilu sveto resnico. Ali resnica je sveta in večna ter velja za vse; načela, koja prepoveduje italijanski člankar toli navdušeno, veljajo tudi za one — zapomnite si to 7—, k i niao italijanskega rodu. Materini jezik je tudi nam, ki smo slovenskega rodu, dragocen naklad, kojega si po nikaki ceni nedamo ugrabiti. Načela, napisana v rečenem članku, so zares krasna, & vi italijanska gospftda — bi je hoteli proizvajati le jednostransko, to -je, kadar gre za koristi vaiega rodu; da ste poštenjaki, prenesli bi je v praktično življenje sebi in nam na korist! Čemu nas mamite a lepimi nauki, ako se jih pa sami nočete držati P 1 — Zato pa je tržaških Slovencev najsvetejša dolžnost, ne mirovati, dokler tudi za naš rod ne uveljavimo lepih naukov omenjenega italijanskega lista, dokler ne osiguramo deei naši pouk v materinem jeziku. Trnjeva je pot, ki vodi do tega vzvišenega »ulja, ali mi ne smemo omagovati, dokler ga ne dosežemo. Šolo narodu! — to mora biti kardinala točka vsaki bodoči šolski predlogi. »Lega NazionaleV Delovanje poznanih agitatorjev za to lahonsko društvo postaja že ueverojetno. Nek pisar družbe graditeljev, katera gradi skladišča v novi luki, in eden izmed strastnih agitatorjev imenovanega lahonskega društva, upisal je svojevoljno v imenovano društvo več n a-I i h ljudi. Gotovo je, da mnogi upisani ne bodo uplačali ni novčiča udnine — ali dobe se i nekateri nezavedneži, kateri bodo žrtvovali krvavo zasluženi denar — v korist zavoda, koji ima nalogo pohujševati jim laatno deco. Imenovana lahon-ska družba, nadomestite! jica „Pro Patrie*, misli nekda v okolici odpreti več otroških vrtov. Imonovani pisar se je namreč že izrazil proti nekemu Barkovljanu, da bodo mogla njegova deca v kratkem obiskovati zavod „Lege Nazionale'. Agitatorji tega društva so toraj že skrajno nearamni in temu društvu pač ni v čast, da se hoče vzdrževati z krvavo pridobljenimi novci okoličanskih slovenskih delavcev. Okoli-čanaki možje pa, kateri imajo Se v spominu svoje dede in kateri se ljubijo domači jezik in vse, kar je domačega, pristopajo naj pridno k okoličanskima podružnicama sv. Cirila in Metoda na Oreti in pri sv. Ivanu ter ja po svojih močeh podpirajo. Postaviti se bode treba v bran z vso močjo, kajti društvo „Lega Nazio-uale" hrepeni po naši deci uprav kot hudoba po krščanski duši! Kako 80 tO atrinja? Vodjo godbe lahonskega telovadnega društva „Unione Ginnastica" povzdigujejo lahonski listi ob vsaki priliki v deveto nebo. Mi ne bi omenjali o tem, a čudno se nam zdi, da se nahaja uprav ta človek v službi pri o. kr. deželnem sodišču. Izven lepe plače, katero uživa ta človek pri čudnem tem društvu (kot nsčelnik godbe), potreba mu je toraj še — denarja iz državne blagajne avstrijske ! Cvetko „avite colture". Glasbeni kritik „Indipendenteja* dr. Manzutto izrekel je ne baš laskavo sodbo o kapelniku gledališča „Politeama Rossetti". Take kritike pa navadno ne ugajajo bodisi kateremu „umetniku* ; ne smemo se torej čuditi, da je umetnik hrepenel po maščevanju. In res je predvčerajšnem dra. Manzutto doletela maščevalna roka. „Indipendenteja* glasbeni kritik sedel je namreč ob 5*/a uri popoludne v kavarni „Specchi*, kamor je došel tudi sin gori imenovanega kapef* nika. Malo besedi zadoščalo je, da sta se oba nasprotnika coram publico bila s palicami in „pugni", dokler niso prišli redarji ter ju odveli k vodstvu policije. Se sestavo primernega zapisnika zvršila se je za sedaj ta tragikomedija, koji bi bil najprimernejši naslov : „Cvetke avite colture". Slavna „Adria" kam jadral 7 Pod tem naslovom se nam piše: Tudi naš vladni list krstil je slovensko Podgoro za Piedimonte. Neverjetno ali resnično! V današnje „Adrie* notici o Goriški razstavi čitam namreč : „di fronte ali' ingreseo c'6 la mostra del sig. conte Sigismondo Attems di Piedimonte". Sedaj seveda razumem, ■akaj je „Adria* prevzela nalogo, da objavlja reči, zadevajoče „Lega nazionale* ! Tako postopanje vladnega lista je vender breztaktno. Slavno županstvu v Podgori opozarjam, da naj stori pri vladnem lista potrebne energične korake, kajti ako ima vladni list toliko drznost, da svojevoljno preminja imena slovenskim vaaem, kaj bodo le le pojenjali radikalni italijanski listi P! Ti bi nam poitalijančili kar h k rs tu vso deželo. Flnalmante! Tako vsklikajo te dni unisono vsi tržaški listi, koji vskliki nas opozarjajo, da ae bliža 1. oktober, s kojim dnem preneha pri sv. Ju s tu slovenska prepoved. A tržaški listi so vsaj toliko pošteni in resnicoljubni, da niti ne trde, da bo je z glasovito odredbo ugodilo tržaškim vernikom, ampak jo smatrajo kod v i 11 o r i a della italianita. Tako je tudi res in gluh in slep mora biti dni, ki ae tega ne zaveda; kdor pa vedoma taji nrav te afere, ta pač ni prijatelj resnici. Mi pa nismo od prvega začetka sem dvojili o resničnih motivih omenjeni naredbi in postavili smo se jej po robu — dasi smo vedeli, da je zamera gotova — v interesu verskega mišljenja — iu narodnosti. Kakor je trditev drzua, da bi bila ob tej priliki večina vernikov solidarna z magistratom, tako gotovo je, da vera in narodnost nista bila že davno tako solidarna, kakor uprav oh tem dogodku, neizrečeno žalostnem za tržaški Živelj. In uprav te dni čuli smo zopet iz povsem verodostojnih ust, da je nek gospod, ki predobro pozna vse dejanje in nehanje pri dotični kompetentni oblasti, na vprašanje : „Kako je bilo to mogoče P" — odgovoril : Pro bono pačiš! — Taka je resnica in vse drugo so sofizmi 1 Tudi „II PlCCOlO* z dne 18. t. m. navaja nam isti argument, s kojim nam je poslužil „Slovenčev* tržaški dopisnik, da opraviči glasovito odredbe glede odprave slovenske propovedi pri sv. Juh tu: da se je veleč, ordinarijat moral umakniti javnemu menenju in zahtevam mestne oblasti. O tem „javnem me-nenji* ustvariš si lahko, dragi čitatelj, sam sodbo, ako ti povemo, da je „Piccolo* v židovskih rokah!!! Ali ta naš „Pio-colo" je vrlina, da malo tacih, kajti ne skrbi le za trenotek, ampak misli tudi za bodočnost. Ker se namreč boji, da ne bi se uvela slovenska propoved pri sv. Antonu staremu, repenči se že sedaj, da taka odredba ne bi bila nikakor opravičena, ker ne bi se strinjala se zlužbo duše tudi tem nameram postavi energično po robo, trdeč, da bode meščani rečene župnije živo remonstrovali — pri politički oblasti. Stvari se bodo torej razvijale — kakor smo predvideli — povsem naravno in dosledno in dotični gospodje beschwichtigungshofrati se uverijo prav kmalu o resnici znenega reka: Das ist der Fluch der b5sen That---itd. Za druibo av. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je mej prijatelji Slovenci kot kazen za izgovorjene italijanske in nemške besede 50 nvč., kot kazen radi ne precej oddane svote denarničarju 10 nvč. Gospod Ja daroval 20 nvč. — G priliki odhodnice g. Macherja nabralo se je 10 gld. 61 nvč. Himen. Dne 20. pr. m. poročil se je g. Anton Pakiž, nadučitelj v Lokvi z go-spodičino Maričko Fabijani tudi iz Lokve. Mlademu paru izrekamo naše najsrčnejše čestitke. (Slučajno zakatnjeno). Iz Pulja se nam piše: Poslednji broj lista „II Diritto Croato* zaplenila je tukajšnja cenzura radi treh člankov, koji so se bavili alavnoatimi v Zagrebu. Prošnjo za prireditev druge izdaje je ista oblast odklonila. Iz tega razloga izide prihodnja številka šele prihodnjo sredo. Peveko druitvo „Hajdrlli* na Prošeku ima jutri svdjo veselico. Semenj na Općinah je dne 21. t. m* Bolezen živine je prenehala. Veselica na 0p£inah. Pričakoval sem, da (fapiše spretnejše pero to veselico; ker se pa nikdo ne gane in kn Openci preskromni, dn bi lastno hvalo v svet trobili: evo me tedaj m kratkim poročilom. Ker sem se že opetovano pri veselicah na Opčinah izvrstno zabaval, preplašili me niso ni črni oblaki, podeči se dne 6. t. m. po obnebji in grozeči z neugodnim vremenom. Vkljub izletu v Zagreb, „iagri* v Barkovljah in, kakor sem omenil, pretečemu slabemu vremenu, zbralo se jo vendar na krasnem dvorišču gosp. Ivana Gorjupa do fiOO ljudi. Točno ob 5. uri nastopi močan zbor in sapoje kaj precizno Volaričev zbor „Slovanski avet*; te ta pesem me je oii-vela in pričakoval sem na to naslednje točke a sigurnostjo dobrega vžitka. In nisem se varal. Godba openska, dasi že mlada, svirala je izborno mej posamičnimi točkami { priporočam jim, da ostanejo vstrajni in si preskrbe vsi primerne instrumente iz jedne in iste tvornice. Mlada deklamovalka pogodila je izborno Stritarjevo „Mladini*; finim razumom prednašane besede segale so poslušalcem do sroa. No, pa saj poznamo gdč. Milico, da je na odru doma. Istotako precizno pel se jo Brajie: „Predobri Bože.* „Ribničana" predstavljal je poznani openski komik s pomočjo svoje garde kaj originalno. S seboj imel je dva učenca, koja sta mu delala žlioe in rešeta, za hišo pa je bil močan zbor „rajbenča-nov* in „rajbenčajnk", koji mu je pri vsaki kitici sekundira). Gledalci ao bili toli navduienij da ao vrlega „Rajbenčana* z ploskanjem in glasnim odobravanjem trikrat na oder privabili. Zbor „Venec slovenskih pesmi* ugajal je izredno občinstvu. Igra „Gluh mora biti* pač res ni mogla biti v boljših rokah. Omeniti mi je v prvi vrsti gluhega starca in pa prebrisanega služabnika Bonifacija. Prvi gluh kot kamen, mož po starem kopitu, igral je svojo ulogo kot starec, gluhec in egoist tako dobro, da mu je občinstvo med igro ploskalo, istotako Bonifaceljnu. Hčerka Eglantina je igrala izborno, dasi je bil to nje prvi nastop. Istotako je g. D. kot Pla-cide še le drugikrat nastopil in rešil častno svojo nalogo. Se dvakrat je zaigrala godba in nastopili so potem plesalci in plesalke „Kola* — fantje v praznični obleki, a dekleta v krasni narodni noši. Godba zaigra iu kakor bi mignil pričel se je „korak", za tim sledila ^osminka," „obroč,* „mlin,* „zvezda," „prehod," „grb* in „finale,* a reči moram openskim plesalcem na Čast, da tako precizno in brez pogreška še nisem videl plesati „kola". Občinstvo se je kar divilo krasnemu narodnemu plesu in je burnim ploskanjem izražalo svoje priznanje. Najodličnejši gostje izrazili so se pohvalno o plesu in vspehu in želeti je* da bi se ta ples še drugod udomačil. Po končanem „Kolu" odlikovale so plesalke svojega učitelja plesa s koškom krasnih rož in malim darilcem. Obdarovanec vsprejel je z veseljem dar svojih sojorakinj, se jim jrčno zahvalil in omenil, da mu je to najbolje plačilo za ve« trud, ako ostanejo zveste svojemu rodu, ako Utega ljubijo in se istega tesno oklenejo, kakor so se danes veselo združile v „Kolu*. Njegovemu uskliku „Živele vrle dekleta in živeli fantje" ! -- odzvalo se j« krepko vse občinstvo. Po veselici Šli smo k Malalanu. A še nismo dobro zabeli zunanji prostor, vlije se dež, kateri nas je nadlegaval skoro vso noč. Podali smo se v aobe ia tu rajalo je veselje nekaterih celo do 6. ure zjutraj. Žal, da je dež nam in Open« cem drugi del veselice tako pokvaril. Ko-nečno omenjam še, da se je Opčina v teku enega leta popolnem prekrstila. Tamošnji mladeuči vedejo se prav vsgledno, govore lepo in so s tujcem jako prijazni, v obče: napredek na Opčinah v enem letu je ve* likansk. Čast in hvala pa gre zato 6nim gospodom, koje vsi poznamo, a odvračajo v svojej skromnosti vsako hvalo. Zato jim pa Bog stotero povrni njih blago delovanje. Tržačan. Kmetijako druitvo Gorliko imelo je včeraj slavnosten občen zbor, kojemu jo predsedoval kot protektor nadvojvoda K a* rol Ludovik. Najstarejši član društva, odvetnik D o I j a k, povedal je zgodovino osnove in nadaljnjega razvoja društva. —» Predsednik društvu grof Franc Coronlni zahvalil se je Njeg. oes. visokosti na ude* ležbi. Ob B. uri popoladne odpotoval je Njeg. oes. visokost prdko Tolmina na Trbiž. V Solkanu je ljudstvo razobesilo zastave ter navdušeno pozdravljalo visa* kega gospoda. Poslednji je naročil vodji o. kr. okrajnega glavarstva, namestniškemu svetovalcu pl. Bosizio, da prijavi ljudstvu njega (nadvojvode) zahvalo na teh patri* jotiških pojavih. Oaebni brzovlak v Prago pelje is Trsta in Zagreba vpondeljek dne 21. s e p t e m b r a t. 1. (in sicer iz Trsta ob 9.45 dopolndne). Vozne cene is Trata tje in nazaj I. razred 41 gld. 40 nvč., H. razred 30 gld. 20 nvč., III. razred 19 gld. Povratek povoljno do 20. oktobra in se sme vožnja petkrat pretrgati. Vozne karte in jako obširni program povodom cesar-skegu poseta itd. v Pragi, dobivajo se pri g. Mikota, tiskarna Doleno v Trstu. Ilu-strovan plan Pra&ke razstave dobi se k vozni karti brezplačno. Pogozdovanje Kraaa napreduje redao. V .okrajnem glavarstvu postonjskem sasadili so v letošnji spomladi 129 hektarjev (to je 225 oralov) na novo, 41 hektarjev prejšnjih kultur so pa zboljšalL V letih 1889., 1890. in 1891. zasadili so vsega akupaj 709 hektarjev (to jo 1234 oralov) — k čemur pa niso prišteta privatna pogozdovanja — ter so v ta namen porabili 10,167.888 rastlin. Poakua eamomera. predvčerajšnjem hotela je 271otna dekla Lucija Zapertor skočiti v vodnjak, nahajajoč ae v hiši Via della Barriera vechia št. 11, z namenom se usmrtiti. Hišni ljudje so preprečili nje namen. — 72letni starec, bivši kurjsf Tomaž Domato, povžil je neko množino raztopljenih žvepleniških glavic in so je v notranjem močno poškodoval. Prenesli ,so ga v bolnico. Beda je neki starca prisilila do tega nesrečnega čina. •Slovenaki pravnik* priuaša v 9. št. nastopno vsebino: 1. Dr. F.: O razžaljenji časti po načrtu novega kazenakega zakona. 2. H kritiki §§. 54—65. mal. postopanja. (Dalje.) 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo : a) Solastnina, užitna ali najemne pravica i* Lastnik ali uajemodavec ni za* vezan, da bi uživavcu ali najemniku po-slopje, katero je naključje uničilo, znova zgradil ali pa za to odškodnino plačal, b) K upravi §§. 884. in 1062. obč. drž. zak. c) Točba in aporno postopanje ni prikladno t za zahtevo dostojnega živeža mej zakonci. d) K ^(<*p.tuciji na bodoče dolžnikove tir-jatve. 4. Iz upravne prakae: Ni dopustna pritožita občine s svojim statutom kot političnega oblastva prve stopnje »oper ukaze Višjih političnih oblastev. 5. Tretja glavra skupščina mejnarodnega združenja kriminalistov. Književna poročila. 7. Iiazne vesti. „Učiteljski tovari*. * Glasilo „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani ima v 18. št. naslednjo vsebino : Deželna vuiteljska konferencija. — Lj. Siiasnv — Kamnik : Črkovanje na slovnnskih šolah. — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Listek. — Naai ilopisi : Ii državnega zbora. — Od Kolpe. — Iz litijskega okraja. — I* kranjskega okraja. — Društveni vestnik. Uradni razpisi učiteljskih služeb. 100 C»B» od for. do for. K. 127.— 128.— 110.- — .— 120.— —.- 105.- 106.- 10 9- 100.- 109.— 110.— 136,- 14). - 134.—« 110. - Tržno poročilo. Canu »u ružu m o, kakor no prodaje na debelo blago za gotov denar). Kava Mocca....... Rio biser jako tina . Java . „ „4 Santo* tina..... „ srednja . . . i. Ouatemala..... Portorici-o..... San J ago de Cuba . i Cejlon plant. tina . . Java Malang. zelena . Cnntpinas..... Um oprana .... „ lina» . . . . . „ sreahja . '. ', . Oassla llgnt' * »abnjth . . Maetaov cvat . . ... Zfigsr Bengal...... Vapar SingaporH ..... o Pennng . ..... Batavia..... Pimsat Jamaika..... Fptrolsj rimki v sodili . . „ V zabojih Vije bonažno umeri k. . . , Leoce jedilno j. f.gar. . dalmat. s certifikat. . * namimo M. H.A.j.f. gar. Aix Vierge .... n Ano..... Bstlši puijttški ..... . dalmat. * eert. . . Imokvs puljeske v sodih . „ v vonoih . Hl^1 Menin«..... fsmsraads Puljeske . . . Kandlji Bari i .a..... dal m I .h. h cert. lun K. zaboj H*) K. PlffiOlli Bil 104. - >8. - asu. - 31 — 48,— 38.— 42.- 6.25 7.50 33.-41.— 43. -53. r-60.— 50 — 10.50 11.50 lf».— 11.— 8«.-87 - 138.— 111.— 105.-101.— 390.'-3-2. -49 -39.— 43.- 44 -55,-62 — KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih gospodarjenj v pouk, dobiva se v po šol tiski Plazza della Caaarma it 2. 40 kr, trdo vezan 60 kr. Tinktura za želodec, katero i i. kineške rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomerančnih olupkov prireja O. PICCOLI, lekar „pri angelja" v Ljubljani, je mehko toda ob enom upiivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovntelj v zaboji* kih po 12 in več steklenic. Zabojčkih z 12 stekl. volja gl. 1-36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. PoStnino plača naročnik. Po 13 kr. stekleničico razprodujajo se t vsih lekarnah v Trstu. Istri in na Gorlikem. 26 -10 Kar se t rojev za kmetijstvo in obrtnljfttvn za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Živic in družb, v trstu ulica Zonta 5 vse garantirano iu ceneje. —f Za: zilaj priporoča posebno svinje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. H5.~ Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. —38 Ulica Barricra br. 4 Trst prodava j u se za najniže ciene vienci za pogrebe, odjela za andjeliće, 12—24 mrtvački lieaovi, vošćane cvieoe, predmeti mrtvački rasle itd. itd. Pokorni •veče, umjetno za djecu i od* Montanelli. Od pluga do krone. 1—4 Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PREND1NI v Trstu Telefon gt. 834. 8-8 ^Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da som zočel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka is Norredčkega izvrutue sladčice podobne onim, ki dohajajo is inozemstva Te sladčico imajo isto moč kakor kotra-«ova voda in trlnvire (Kapnulo), lnJSj" so. prodirajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime Izdnlovatelja Prendinija in nu drugej besedo Catrame. V T r b t u se prodajejo v lekarnici Prendini T gkatljtcah po 40 kr., prodajejo se tudi t yfinh večjih lekarnah v druzih deželah. JAKOB KLEMENC Via trgovec S. A n t o n i o. ;o- ii Odprava proste luke zlajžala je mnogo trgovinske zveze mej Trstom in notranjim deželam. Naravni nasledek temu je, da dežele začenjajo nakupovati v Trstu, kjer se nahaja velik izbor predmetov mil d. nianifak-ture, perila itd. Odiivljnjoč se tej potr»l>i. v šojam se naznanjati slavnemu občinstvu, daje moja trgovina v Trstu, Via .V t. Antonio S t. 1. popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim volnenim suknom za gospe, črnim kaSinirjein. volnicum iz Čiste volne, preprostim podstavom, belim in burvanim mnogoterih vrst, perilom vsake baze volničastimi ogrinjačami, velikimi in malimi, laneniini, vezanimi robci, nadglavnimi vezanimi robci, spodnjimi oblačili iz bombaža in iz volne, srajcami .iriger. tricoti /a gospe in za gospode, svilnatimi robci in vezanimi z svilo ter z velikansko zalogo predmetov za izdelovanje ženskih oblačil. Razven tega blago za zastave in vsakovrstne trakove, med katerimi tudi našu narodne trobojnice v vseh velikostih. Naročila omenjenih predmetov izvršujem z vso natančnotjo in vestnostjo. Na zahteva-nje pošiljam prosto vseli stroškov popolen uzorec z dotičniini cenami. Vozni Ameriko. 12- 81.-88.- italij. naj line j i „ »rednj Kaiigoon extra xtra| . . . I.«J carinom Il.a/ . , Ittltaeln« dobre vrsti A^grM^« (opaia) ... Blanlkl Tarnmutli .... sod Palantvka s ledno velikosti IOU K. veliko..........^ Sladkor centritug. v vrečah „ certifisk..... Fatol Coks........ Mandoloni..........n ■vatlorudeči .... , temuorudeči .... n bohinjski............n kanarček............, beli, veliki . . . . , aeleni, dolgi „ „ okrogli ... uuianl, štajerski . . „ alo • •......... 0 konjsko....... „ - 21.- -.-r ltf.50 13.75 11.75 32.— J2. 33.- 50. — 46.— - 14,— 11.- 32.60 t Slama volovsku 10.75 n,-10.50 bM.— 85.50 2.50 8.- 3.- 4.- 3.- 3.60 ANTON SO 1)1 A PUŠKAR V Borovljah (Ferlach, Karnten.) Priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice, prevzame tudi vsakovrstna popravila iu predelovanje kresne pu&ke na _nazadanke. — Cenike dopošilja brezplačno (franco). min 150 a d o r o v vnprejmo -e v Oršovj na Ogorskoin. Dnina do I gld. 60 kr. na dan. Na konerakt še večji zaslužek. Zidarje vsprejnma od nedelje do srede gospod Ivan Vlali v mestu luiidi občine Kastavske. Potne »troske plaća t« gospod na račun dnine. Išče se plesovodja kateri bi v nekem društvu poučeval v plesanji. Več »e ppzva pri našem upravništ.vu. Yefi rabljenih sodov za vino ia Špirit na prodaj je po primemej coni pri Fran Abramu, via 8t. Francesco 22 v Trstu. ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen leta 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato vecohio št. 4. Lioyrld. 1.60. 80 kr. 40 kr. Kwizde kopitni vasellm 1 pnaica gl. 1.25. Kwizde desinf. prašek sab. gl. 1.40. 2.40. Pravo Lastnik pol. društvo „Edinost1 z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah. Vsak dan razpošilja glavim zaloga Kreisapotheke Korneubur pri DUNAJU. ________f.t^^ttf.^^ia^JsuB-i'^^g^cč^ TVdnjnMj !ri odgovni-ni urednik Maka CotiČ. Kraljevaki belgijski poitni parobrod „RED STEARN LINIE" is Antverpena direktno v New Jork & Philadelfijo konnosijonovana ćrta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno: knn* ceaijonovani zastop 40—42 „Red Star Linie" na Ounaju, IV ^ejrringergaase 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditioii8bureau f'iir dio k. k. StaatHbahnen I in Innsbruok. Vinski ekstrakt. Za trenotnu napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moč! razlocMti od pravega naravnega, priporočam to že akatano specijaliteta. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 6 gld. 50 kr. Recept priloži ho gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrnv izdelek. i Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivn esenco za ojačavanja žganih pijač; ta esonoa podoli pi jačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni. ' Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštuvči pouk o upoiabljuuju. i Razun teh specijalitet ponujam \Htikovrntne esence za izdelovunje ruma, konjaka, finih likSrov itd najbulje in nenadkriljive kakovosti Recepti i prilagajo se gratis. Cenik franko. j Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialit&ten-Fabrik 30-7 In PRAG. ia-20 Iščejo se Solidni zastopniki. Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo jo rnztegnolo svojo delovanje nu vse vojo zavarovanju pocubuo pa: trn zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanegu blnga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica iu rouerva dne 31. decembra 1H90. f 43.30H.B71 22 Premij« /a po terjat i v naslednjih" lotih f. 21,1(17 306-81 Glaica za zavnrovanje žive-v nitja do 3l. decembra 1890 t'. 124,121.441.72 Plačana povračila: a) v letu 18»0 f. 8,345 827-21 b) od »a^etka društvu do 31. decembra 1890 f. -?35.717.7(17-4^ Letni računi, izkaz doH