V Mariboru 16. junija 1892. Tečaj XXVI. [zhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. •lom za celo leto 2 glil. 50 kr., y.:i pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. Naročnina se pošilja npravništvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če 8e natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 6. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Slov. odmev na nemški klic. Že dvanajst let traja boj med Slovenci in Nemci glede narodnostnih stvarij; žal, da je neka stranka nemških liberalcev čedalje bolj nestrpna, nagajiva in kateri so vspehi tega dolgotrajnega boja? Ali je res ta narodni hoj prinesel že eni ali drugi stranki kako srečo? Resnica, da še ni videti zmage na nobeni strani, toda jaz se vendar drznem reči, da si bodo Slovenci iz tega boja prej ali poznej odnesli zmage venec, kajti pravica le mora nazadnje zmagati. Da se boljša stanje Slovencev vse malo {to malem, to opazujejo tudi Nemci. Cujte samo, kako naša ljubezniva »(iraška tetka« od najnovejšega časa milo loži nad sedanjim, nekoliko zboljšanim stanjem Slovencev : »Moži, žene, katere vas je nemška mati rodila, ali ne vidite, kakšna nevarnost preti od juga naši domovini in obstanku Nemcev! Ali pa res zamorete mirno gledati, kako se nenasitni Slovenci vse dalje in dalje na okrog šire? Ali bodete mirno gledali, da zemlja, v kateri so se naši očetje rodili, pride Slovencem v roke! Ne, tega vi ne botlete dopustili. Toda na žalost se opazuje, da je med nemškimi sinovi ljubezen do domovine ohladela! Vzdramite se in si jemljite od Slovencev vzgled, kako tla z združenimi močmi delajo vsi za enega, eden za vse! Vzamite si od njih vzgled, kako da so mora domovina ljubiti!« — Tako in še dalje ednako kliče naša »tetica« že gotovo v obupanosti svojim sinom, tla rešijo svojo materinsko zemljo od nenasitnosti slovenske. Oj tetica«, ti pa si res predrzna, da kaj tacega stavljaš v svoje vrste! No nič ne de, ali pa ni ravno na robe, kar ti pišeš? .laz bi samo rad znal, od kedaj je zemlja, kjer zdaj Slovenci prebivajo, vaša očet-njava. Ali ni res, da na to vprašanje bi ne mogla odgovorili? Ali pa nimamo mi Slovenci večje pravice vsklikniti: »Slovenci, vzdramite se in bojujte se za zemljo, v kateri so se naši očetje rodili!« Desnica, če kdo, mi imamo pravico reči: »Ne vdajmo se! Ohranimo si naše staro ognjišče! Slovenci, zdaj se bliža čas, da bodete lahko pokazali, da ste verni sini matere Slavije! Skoraj bode napočila lepša zarja bodočnosti Slavije, katera je bila do zdaj z gostim oblakom zastrta«. Sto in sto krivic je pretrpela naša očet-njava od sovražnega severnega soseda; ali pa no moremo upati,--tla bode tudi naši domovini lepše solnce zasijalo! Prav je imel pesnik, kateri je zložil pesem na slavo Vodniku, ko je med drugim vskliknil: Iz tvoje, naše zgodovine Grenko sladak je pač spomin. V ntinole dni oko nam gleda; Kar gleda, to je dedov beda. Da, grenki spomin ima naša domovina, ali pozabimo, kolikor je to mogoče in stavimo upanje na lepšo prihodnjost matere Slavije! Slovenec je potrpežljiv, dolgo prenaša krivice, pa kedar mu je nje že preveč, tedaj se tudi on vzdigne in bori se vztrajno, samo da si začuva tistih malih pravic, katere še ima. Nemška »(¡račarica« goreče navdušuje svoj narod, naj pristopi k »Siidinarki«, rekoč, da se bodo samo tako zamogli Nemci vspešno braniti od nenasitnih Slovencev. Tako tedaj, mi smo nenasitni! Faeta docent. Ali so pa kedaj v tem dvanajstletnem boju zahtevali Slovenci za-se n. pr. zgornje Štajarsko; ali si morebiti prisvajajo Oradec in druga mesta, v katerih že čvrsto sedi Nemec? In če bi tudi to storili, ali ne bi imeli večje pravice na ta mesta in kraje, kakor pa Nemci na zemljo, kjer zdaj stanujejo Slovenci? Zgodovina nas uči, da so že od nekdaj po teh krajih prebivali Slovenci in Slovani sploh. Ali Slovenec, mirna dyša, dal je v svoji očetnjavi pre-bižališče ptujcu in kakšno hvaležnost je za to od njega vsprejel! Vam je vsem žnUna bajka o ježu in jazbecu, in ta bajka vam naj bo za otlgovor na zgornje vprašanje. Ali nimajo slovenski časnih večje pravice navduševati svoj narod, da pristopi k družbi sv. Cirila in Metotla, kakor pa nemški časniki za svojo »Sudinarko«? i. ■'•g List ljudstvu v poduk in zabavo Slovenci, podpirajte tedaj z vsemi močmi družbo sv Cirila in Metoda; pristopite k nji, kolikor je mogoče, ker ravno ta družba je naše mogoče orožje proti nemški sili, kar tudi ti vidijo.Nemci sami nam lepo spričevalo dajejo, priznavajoč, da delamo zložno eden za vse, vsi za enega. Ne popustimo tedaj mi za las našega stališča, na katerem zdaj stojimo, saj iščemo samo tisto, kar nam gre. Pokažimo, da še Slovenec ni umrl, pa tudi šc ni popolnoma zaspal! Osrečki. Cerkvene zadeve. Jurij Matijašič, stolni prost lavant. škofije. Tridesetega julija 1882 1. fo v Mariborski stolni cerkvi obhajali petdesetletnico svoje nove sv. maše stolni dekan preč. g. Jurij Matijašič še prav krepki in pri dobrem zdravji. Šest in dvajstega junija 1784. leta so bili od sv. Očeta rimskega papeža za prošta Mariborskega kapitola imenovant, in od rajnega milostljivega knezo-škofa nato za škofovsko apostolsko časljo najvišo stopinjo slovesno posLavljeni. Letos smo pa upali, da nam (>fl let po novi sv. maši še dijamantno sv. mašo Bogu v čast in zahvalo odslužijo, — pa prišlo je drugače; Dog jih je v 85. letu starosti njihove k sebi na plačilo poklical, in so dne 12. maja ob pol devetih zvečer po prejemu sv. zakramentov v družbi svojih du-hovskih tovarišev mirno, brez prave bolezni, svojo blago dušo izdihnili. Naj mi bo torej dovoljeno, da tukaj v imenu vseli njihovih hvaležnih častilcev od njih slovo vzamem in vsaj nekoliko besedij spregovorim rajnemu v hvalni spomin, nam pa v izgled in posnemo. Bajni so se rodili blizo Plu.ja v mcniški fari sv. Petra in Pavla 22. aprila leta 1808. Brati so se učili od neke šivilje po Volkmarjevih slikanih litanijah, in pa v Ptuju, kakor so to sami večkrat ganljivo pripovedovali. Dobro so se še spominjali, kako so pri Volkmer-jevem pogrebu zvonovi pri sv. Vrbanu žalostno peli. Leta 1822 so prišli mladi Jurij v Maribor v latinske šole, katere so 1827 srečno dovršili. Tovariš jim .je bil pozneje toliko slavni slovenski zdravnik doktor Štefan Kočevar. Bogoslovske šole so dovršili v Gradcu in ravno tam so sv. mašnikovo posvečenje prejeli 29. julija 1832. Od leta 1833—1837 so bili kaplan v Središči in so v dolgi bolezni župnika Poljanca pokazali, koliko da za-more postrežljiva krščanska ljubezen bolniku težave njegove polajšati. Hvaležni Središčani jih za to še črez 50 let niso pozabili in so jim v zlatomašni svečanosti veselo častitali. Prav težko je mlademu duhovniku se ločiti od priljubljenega mesta, kjer so mu cvetele prve rožice rajskega veselja pastirske službe. Bajni_ Matjašič se pa prestavi niso upirali, ampak rekli so: »Škofova volja je božja volja, in če tje ne grem, kamor me Bog kliče, pa tudi ne bodem srečen in zadovoljen, ker mi bode manjkalo blagoslova božjega«. Veselo so prijeli za popotno palico in so na dalje pastirovali v prijaznem Lembahu Mizo Maribora od leta 1837. do 1842. na strani slovitega učenjaka Cvetka, pozneje nadžupnika ptujskega in dekana lolmerškega. Ovelkovo ime osLane v dobrem spominu, in to v prvi vrsti po njihovih ustanovah za revne dijake Mariborskega gimnazija, za katero so podložili več tisoč goldinarjev glavnice. Štefan Modrinjak je prav poznal plemenito srce Cvtftkovo, ko njim je 1813 zapel: „Zadnji človok je na sveti, Ki svoj rad za nič drži; Zastonj so mu rožni cveti, Njemu ni kaj ne diši. Ti prijatelj Cvetko jesi Máteme dežele cvet, Z Dornavske kaniensko ves', Z lukom rojen pa oplet." Od lega učenega in modrega duhovnika so se njihov blagi gospod kaplan navzeli one ljubezni do branja podučnih knjig, ki jih nikdar ni več zapustila, še I udi v zadnjih dneh njihove visoke slarosli ne, in pa tiste jeklene odločnosti, ki je najodličniša poteza v njihovem značaju. »Kaj bodo ljudje rekli?«, tega strahu niso poznali, ledar je bilo treba se odločno za časi božjo potegniti, marveč prašali so: »Kaj bode pravični Dog rekel, ko pred njegovo sodbo stopimo?« [Dalje prih.| lil. Letno poročilo „Cerkvene družbo" v Vitan j i za leto 1801. Namen «cerkvenedružbe« je bilo vsled S 1 društvenih pravil: »nabirati denar, s katerim se ima farna cerkev v Vitanji prezidati in olepšati po razmerah družbinega premoženja skrbeti tudi za olepšavo cerkve Matere božje na hribeh. Vsled II. letnega poročila je vse društveno imelje koncem leta 1890: 861 gld. 77 kr., doneski leta 1891 znašajo po odbitih stroških za tiskovine itd. pa 157 gld. 54 kr. in obresti do 31. decembra 1891 4(1 gld. 21 kr., vse društveno imetje znaša koncem 1. 1891 ledaj vkup 1365 gld. 52 kr. Ta znesek je vložen v Vitanjski posojilnici na hranilni knjižici štv. 1. Sv. maša za žive ude se je opravila 23. junija 1891, za mrl ve ude pa 14. decembra 1891. Vsem prečastitim udom in dobrotnikom naznanjamo preveselo novico, da so lekom leta 1891 poslali naši družbi tudi naš premil. gospod knez in škof primerno darilo ter predsedniku pisali med drugimi le-le besede: »V pospeševanje Vašega vse hvale vrednega pod vzel.j a pridjal sem 15 gld. Mili Bog naj obilo blagoslovi majhno podporo«. Iskrena zalivala izreka se vsem čč. dobrolnikom in udom za poslane darove ter želimo, naj osi anejo društvu zvesti luili v prihodnjo! --+-- Gospodarske stvari. Društvo „Kmetovalec' v Gotovljali. Bodi mi dovoljeno opisati sedmi občni zbor društva »Kmetovalec' v Gotovljali, ki se je vršil dne 29. maja 1.1. v gostilni g. Marlina Stojner. Omenjeni napravil nam je namreč navašč za to zborovanje veliko z zelenjem spletno uto, kalera je bila tudi prav lepo okrašeni z venci. Vspredaj pri vbodu stale so precej visoke meje s trobojno in cesarsko zastavo, na katerih se je zibal tudi z venci obdan pozdrav: »Dobrodošli«. Vreme bilo je izvanredno lepo. Gostov zbralo se je nepričakovano veliko in to ne le samo kmetje, temveč prijatelji kmetijstva od vseli stanov. Zanimanje za naše društvo kaže so vedno večjo. Zastopana bila je malo ne le vsa Savinjska dolina, šc celo izvan doline došli so nekaleri gostje. Predno otvori naš za blagor in čast domovine neumorno delavni predsednik g. Ani. Goršek zborovanje, zapoje nam Braslovški pevski zbor, kaleri nas je tudi počastil s svojim dohodom — čast um pestmi V pozdrav«. Imenovani g. predsednik pozdravi sedaj navzoče z nagovorom, izreče svoje mnenje o delovanji društva, se zahvali vsem dosedanjim udom in podpirate-Ijem, prosi, da bi tudi zanaprej društvu mili ostali, ter zakliče vsem krepko: -dobro došli«. Ko zatem naš mnogo zaslužni rojak, g. T. Grah, prevzame pidučljivi govor o kmetijstvu, bila je splošna paznost. Zdaj se vrši pobiranje letnine in vpisovanje novih udov. V Iruštvo se vpiše 16 novih, poprej že 112, vkup je tedaj 128 udov. Letnim» se je nabralo 21 gld. 30 kr., poprej dohodkov 172 gl»l. 58 kr., vkup lorej 193 gld. 88 kr. dohodkov. Ker jt» namen društva v ljudstvu obudili večje zanimanje za umno kmetijstvo sploh, nalog mu je tedaj podpirali, kakor sadjerejo, vrtnarstvo, poljedelstvo, gozdarstvo, vinarstvo, živinorejo in bučelarstvo. Oziralo je se na pravila društva, napravilo si je že drevesnico s 1400 drevesci, dalje trtno škropilnico, travniško brino in več manjšega orodja. Vzrastli so tedaj tudi si roški na 168 gld. 73 kr., ostane še gotovine 25 gld. 15 kr. Društvo »Kmetovalec« po vsej svoji moči deluje za povzdigo sadjereje. V dokaz tega, da ima že lepo drevesnico; ker je zastopana od blizo in dale5 vsa okolica Savinjska in ker je cesarjevič Rudolfovo iad.jerejsko društvo s sedežem v Št. Juriji, za celi spodnji Stajar v povzdigo sadjereje namenjeno, sklene današnje zborovanje društva Kmetovalec«, ker ni v voljnih denarnih položajih, prositi odbor cesarjevič Rudolfovegu sadjerej-skega društva, naj dovoli izdatno podporo društvu - Kmetovalec- za razširjenje drevesnice. Društvo si želi omislili tudi do jeseni za žilo čistilni stroj. Poživljam toraj vse posestnike iz (¡olovelj in okolice, da pristopijo k temu vse skozi izvrstnemu društvu v svojo korist.' Dalje skrbi društvu po spisih strokovnjakov, podučljivih knjigah in časnikih ljudstvo podučevati in vnema i za umno kmetijstvo, bodi torej priporočeno vsem našim rojakom, kateri prebivajo v dolini in se naših shodov vdeleževati ne morejo, za kakoršno koli podporo. Slišali smo dalje lepe deklamacije, med katerimi je nastopil tudi naš domači pesnik Franc Vizovišek, deklamoval je novo sestavljene poveštice ter je vabil goste k društvu v prav šaljivem govoru. Med raznimi nasveti oglasi se tudi v naše veliko veselje g. dr. Josip Srnec iz Celja, ter izreče svoje veselje o napredku Gotovljanov v zadnjih letih. (Konec prih.) Banka „Slavija" imela je dne 15. maja svoj občni zbor. Iz letnega poročila, katero nam je priposlalo generalno ravnateljstvo tega uzorno slovanskega zavoda, posnemamo, da je dne 31. decembra 1891 t rnka Sla-vi.ja štela 228.472 članov, ki so imeli pri njej zavarovanega^ kapitala 227,200.237 II. (>4 kr. Zavarovalne premije uplačalo se jej je 1,755.603 11.46 kr.; izplačala pa je svojim zavarovancem za škode in deleže vzajemno podedovanjskih društev 1,571.628 II. 68 kr. Same obresti, katere je banka prejela od plodonosne nalož tve svojih fondov, znašale so 335.882 II. 87 kr. in so se porabile za zopet no pomnožitev fondov, ki kljubu ogiomnim izplačilom vlanskega leta znašajo 5,479.788 II. 90 kr. Kako zelo skrbi banka »Slavija« za varnost svojih članov, razvidno je iz tega, da znaša nje rezervni fond za požarna zavarovanja 69' 3"/„ vseh letnih premij, dasi ministerski razpis že 33"/0 letnih premij proglaša za zadostno re-zervovanje. Tudi za svoje uradnike skrbi banka »Slavija prav uzorno, kajti njihov pokojninski fond, li je nastal večinoma iz prebitkov uprave, znaša že 209.742 11. 79 kr., in je le malo privatnih zavodov, kalerih urad-ništvo bi bilo za starost svojo le približno jedaako dobro preskrbljeno. Ako končno omenimo še, daje banka Slavija v 23 letih svojega obstanka plačala za škode 20,012.901 II. 82 kr., bode nam gotovo priznal vsakdo, da so številke, katere pričajo o uzornem vodstvu zavoda in pa o priljubljenosti njegovi povsod, koderkoli posluje. Poučno je pa tudi, kaj premore pošte ije, vstraj-nost in dobra uprava, kajti iz priinirjevalnega izkaza o uspehih zavarovalnic v letu 1890 prepričali smo- se, da banka »Slavija«, ki je bila leta 1869 ustanovljena z ne- znatno svotico 3000 gld., zavzema danes po velikosti svojih fondov "drugo mesto med 33 avstro-ogerskimi vzajemnimi zavarovalnicam. Tak zavod zasluži vsekakor vse zaupanje in zato naj bi Slovenci zatekali se mno-številno pod okrilje njegovo, ter dali slovo tacim zavarovalnicam, ki našim narodnim težnjam niso nikdar prijazne bile. Sejinovi. Dne 17. junija pri Sv. Trojici v slov. goricah in v Reichenburgu. Dne 18. junija v Poličanah (za svinje). Dne 20. junija pri Novi cerkvi, v Rušah, na-Tinskein in v Vilanji. Dne 21. v Studenicah pri Mariboru in pri Sv. Tomažu nad Veliko nedeljo. Dne 22. junija v Sevnici in dne 23. junija v Laškem trgu. Dne 24. junija pri Sv. Juriji na Tabru, \ Konjicah, v Pod-sredi, pri Sv. Janži na Dravskem polji, pri Sv. Lenartu v slov. goricah in v Ribnici na Pohorji. ------- Dopisi. Iz Sni arij a pri Jelšah. (Volitve.) Nespametno bi bilo prepuščati gospodarske pravice na lastni zemlji ptujcem. Naši očetje, naši slavni predniki so krvaveli za vsako ped naše zemlje. S slovensko krvjo napo,jena so tla, katera sedaj obdeluje slovenski kmet. Ne bomo segali nazaj v zgodovino, ki je s krvavimi črkami pisana, ko so nemški vojvodi Slovenca tlačili in ga potisnili v robstva žalostni stan. Naš mili slovenski jezik, ki tako veličastno in lepo dani, da ga ji; Grimm, pristen in pošten Nemec, imenoval: doneč in mili jezik. To zrcalo in kinč našega čuvslva in mišljenja, to bi mi pustili zaničevati od naših nasprotnikov, ali kar je še hujše, od grdih izdajalcev svojega naroda! Mi bi hlapčevali na lastnih tleh, v domači hiši, in bi trpeli, da nam ptujci stiskavajo naše krvave žulje. Šmarijčani hočemo biti Slovenci, verni Slovenci, vredni sinovi že davno v hladni zemlji počivajočih prednikov. Ne bomo izdali lastnih pravic, ne častno priborene zemlje, naša je in naša mora ostati. Mi smo gospodarji v domači hiši in na domačih tleh, ptujci naj ostanejo ptujci. Zato se vsi vzdigniino, eno ljudstvo, eno čuvstvo, ena navdušenost in ena želja bodi nas vseh! Vsi k volitvi! In tu volimo može, ki so naši, naši po krvi in prepričanju. Od sedaj ne bomo več podlaga ptujčevi peti. Ne izdajajmo se sami svojemu narodu izneverjenim Judežem. Kvišku bratje, k volitvi! Združimo se, v slogi je moč. Tudi za nas velja pregovor: kar si podedoval po svojih starišili, to si prisvoji, da bo v tvoji oblasti Slovensko zemljo smo podedovali po svojih stariših in na tej zemlji mora bili tudi slovensko gospodarstvo. Slovenska je in slovenska bo ostala. I'ri volitvi se vidimo! Iz Cezanjevec. (Naša šola) nas jako ne veseli, in to vsled tega, ker je bila pred potim i leti proti naši volji izročena zdanjemu g. nadučilelju, ki nam tukaj dela takšne spake, da se nam naša deca v njegovih rokah res smili. Želeli bi, da bi ta reč vzela enkrat konec, ter bi bili tega gospoda enkrat za vselej rešeni. Tudi naše šolsko poslopje, enako kaki mali viničariji, se nekako čudno kaže med lepo zidanimi prostornimi kmet-skimi hišami v naši vasi, ter zdanjim terjatvam nikakor ne zadostuje. Zato je že pred tremi leti naš kraj ni šolski svet sklenil, novo, našim razmeram ugajajoče poslopje sezidati. Ta sklep ga tudi veže, vendar pa.se je našel v osebi znanega krčmarja na Kamenščaku neki mož, pristaš ljutomerskih prusakov, kateremu nikakor ni po volji, da bi mi za svojo slovensko deco m njeno omiko bolje skrbeli z dobro šolo. Se ve, da temu možu gre samo za to, da bi izsesaval celo okolico in se sam, kolikor mogoče, napasel iz naših žuljev; širokousti se vedno zaradi velikih občinskih naklad, to samo na videz, vendar pa njegov namen je spraviti vse v našo šolo všolane občine v zadrego. Naš krajni šol. svet je dobil sedaj od više oblasti nalog in to zadnji, ker se že cela la stvar vleče več let, da naj skrbi za novo poslopje. Le zaslepljenec bode veroval unemu možaku, trezno misleči poštenjak gotovo ne. — Unim g. udom kraj. šol. sveta, ki trezno mislijo, nasvetujemo, naj se ne dajo zaslepiti; ta stvar je gotovo resna in važna. Š. Od Gornje Radgone. (Železnica), (¡lavno ravnateljstvo južne železnice je gospoda .laneza Kiirbus, gostilničarja pri slonu v Gornji Radgoni, pooblastilo obhodne ter nazadhodne vozovnice za lokalno železnico Radgona-Ljutomer, Radgona-Spielfeld, potem Radgona-Maribor in Gradec, kakor tudi za obstoječe medkolo-dvore imenovane železnice izdajati. Na ta način se je spolnila želja potovalcev, kateri se tedaj pozorujejo na gostilnico imenovanega gospoda Janeza Kiirbus s tem pomenom, da navedena gostilnica ni samo v vseh izbah lično opravljena, temuč tudi za vsakega z dostojno in ceno postrežbo oskrbljena. Priporoča se tedaj slavni družbi vedno, posebno pa k birmi 3. julija 1892 pri sv. Petru, kakor tudi na Petrovo kot najboljša. Od Sv. 11 j a v slov. Goricah. (Župan;vrla žena, ugovor, patron.) [Konec.] Še nekaj moramo poročali, sicer težko, pa žalibog resnica je. Tudi naš farni patronat »Admont« je nas, svoje farmane, izdal našim nasprotnikom v roke. Že pred tremi leti pri občinskih volitvah imel je od omenjenega samostana pooblastilo naš glasni »baron«, namesto domačega č. g. župnika. Letos oni sicer pooblastila niso imeli, pa tudi g. župnik ga niso dobili, čeravno so pismeno in telegrafično prosili za-nj. Nas farmane, kateri skrbimo za potrebne reči pri cerkvi, kateri skrbimo za čast božjo, za vse to nam naš »patronat« plačuje s tem, da nas prepusti našim nasprotnikom v roke. Petero privandrancev je Admont-skemu predstojniku bolje na srcu, kakor črez tri tisoč domačih. Da nam je odtegnil svojo pomoč pri tej za vso faro važni reči, vidimo v tem, da hoče zatreti našo narodnost. Želimo, da bi se v prihodnje č. g. Admont-ski predstojnik bolje premislil, komu naj zaupa, ali fa-ranom domačinom, ali k nam privandranim, nam sovražnim »siidmarkovcem«. Mi pa zaupamo na Roga in na našo živo in požrtovalno rodoljubje ter krepko in složno delovanje; le to nas zamore rešiti naših nasprotnikov. G. Iz Ljutomera. (Slovenski z d ravni k). Vsemu ljutomerskemu okraju naznanjamo preveselo novico, da se je k nam v Ljutomer naselil slovenski zdravnik, gospod doktor Jožef Rakež. Mož je vrl narodnjak in čist značaj. Prepričani smo, da se bo tega razveselil ves naš okraj in posebno še ljutomerska okolica. / naj-večim zaupanjem obrnili se bomo radi do njega, ker je znan kot vesten mož. In to še tem bolj, ker je sin našega naroda ter bo lahko razumel besede bolnikov ter jih tolažil tudi v njihovem jeziku. Vse zavedne narodnjake prosimo, da naj to veselo novico razglasijo našemu narodu. - Iz Krecenbaha pri Sv. Lovrenci ob kor. ž (P o b e r k i.) Vsako leto ležal je občinski račun na ogled in vsakdo je imel priliko se prepričati o gospodarstvu občinskega odbora. Tudi so ga prišli naši »liberalci« pregledovat in če je bilo v njem kaj krivičnega, čemu pa se niso takrat oglasili? Zakaj so tedaj pošiljali okrog take fantaline, ki grdijo za hrbtom sedanji občinski odbor? Je-li to pošteno, lepo in krščansko? Pa saj poznamo liberalce! Pod< bni so si, kakor piškavi orehi. Da le svoj namen do ežejo, dobro jim je vsako sredstvo. Da pa slovenski svet spozna, kdo je boljše gospo- daril, prejšnji ali sedanji obč. odbor, naj povem to-le. Poprej je bilo na eden goldinar ces. dače 33 kr. obč. doklad, sedaj pa je samo 19 kr., torej 14 odstotkov manj. Namen naših nasprotnikov bil je: spravili našo občino v oblast zopet onemu liberalnemu človeku, ki je z leliko vestjo pripravljen zatožiti in denuncirati po krivem svojega tovarša, da se mu vsled tega zgodi vnebovpijoča krivica. Pa mi ne potrebujemo več lakih jerobov, marveč je že tudi nam prisvetila luč in ne maramo več za takimi ljudmi po temi tavati! Obžalje-vanja vredni so le tisti kmeti, ki so se od nekaterih trških liberalcev navzeli takšnega duha, ter mislijo, da je to največa olika in kultura, če zamore kateri po duhovnikih in Slovencih udrihati, kakor to znajo oni v nemških časnikih. A lakošna kultura ni za nas, ona se maščuje prej ali pozneje! Kako pa je to, utegne kdo vprašati, da ste tudi v občini Krecenbah dve stranki? Tukaj pri nas ni Nemcev, razun dveh v Lehnu, marveč združeni ste dve občini: Lehen in Krecenbah v eno. V Lehnu so še možje stare korenine, ki se še niso dali oblizati od pogubnega liberalizma. V Krecenbahu pa precej občanov veruje liberalno nemčursko evangelje, i če menda tudi nobeden prav ne ve, kaj je liberalizem. Eden teh žal, da ni sam, je nek kmet, ki se v pijanosti včasih rad pobaha: »ih pih iberales, ih pin tajčes mon«. Toda nič se smejati, sicer bo mož hud in bo* djal: »Ta pa ni lepa!« Sedaj še ne smemo pozabili zasluge nekega »žnidarčka«. Ta je tako rekoč namestnik »dolgega šulvereinarja« v Krecenbahu in je bil na dan volitve tudi poveljnik liberalne garde. Ali vsi napori naših nasprotnikov so bili zastonj! Hvala in slava našim vrlim volilcem, zmagala je naša stranka. Tistih osem naših volilcev, ki so tokrat izostali, pa so prošeni, da se drugokrat gotovo udeležijo volilne. Naši nasprotniki so še takšnega spravili na volišče, ki ni bil vam v stanu voliti in ne hoditi. Zakaj bi se pa mi ne udeležili vsi! Ne daj se v prihodnje nikdo pregovoriti, da se nasprotniki naši ne bodo mogli naši neslogi posmehovati. Od Sv. Antona v slov. gor. (Maj ni k) se imenuje po vsem katoliškem svetu tudi mesec Marije; ki je nebes in zemlje kralj i ca. Imenovani mesec bo tudi nam gotovo ostal za mnogo let v blagem spominu. Nek blagodušni dobrotnik iz domače fare daroval je našej cerkvi prekrasno podobo Lurške Matere božje. Ta nova in res lepa podoba Marijina bila je dne 22. majnika s posebno slovesnostjo blagoslovljena in v cerkvi na novem altarju Dev. Marije v počeščenje izpostavljena. Za ta prekrasni kinč naše cerkve, katerega smo si že zdavno želeli za ta prelepi dar pa iz hvaležnega srca našemu dobrotniku želimo: Naj ostane zvesti sin Marije, Dokler mu luč življenja sije, Na smrtno uro v naročji Jezusa, Marije in sv. Jožefa Naj večna luč v nebesih mu zašije. -- Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Nemška levica to je klub nemških liberalcev tirja za-se novo ministerstvo in sicer naj se tako ustanovi na novo ter razcepi trgovinsko ministerstvo na dvoje, v trgovinsko in železniško. Zadnje bilo bi dati dr. Russu, grof Taaffe se ustavlja temu, toda kako dolgo? — Da se pretrga obravnavanje o novi veljavi denarja ter odloži do jeseni, to bi radi j udje in njih repovi, razni liberalci, minister dr. Steinbach pa ugovarja zoper to in torej najbrž ne pride do preloženja. — V državnem zboru se pa posvetujejo o novi postavi za razna dela, katerih je treba pri stavbah. Nova postava, če ostane pri načrtu za-njo, ne bode dobra za zidarje, tesarje itd. na kmetih, ter podpira le bolj mestne stavbarje. S laja rs k o. Poslanca dr. Kraus in dr. Foregger sta poslala do vseh nemških poslancev pismo ter jih nagovarjata, naj se potegnejo za mučeno« nemštvo v slov. deželah. Moža bi rada, da se vlada prisili od njih, naj ne usliši nobene naše prošnje, pač pa popravi, t. j. odpravi njim na ljubo vse, kar je storila doslej glede na pravice in želje slov. ljudstva, pa zato ni nemškim liberalcem po volji. No veliko bi pač ne bilo v tem za vlado popravila. — Povodnji je bilo po gorenjih delih naše dežele veliko, več mostov se je podrlo. Koroško. .laničarji so bili svoje dni najhujši sovražniki kristijanov, enaki pa so naše dni nemškutarji nasproti slov. rodoljubom, izlasti na Koroškem cvete še za-nje pšenica, kajti glas za nemškutarja je najbolje spričevalo pri nekaterih službah in kdor vspleza tako do take službe, dela rad, kakor pravi janičar ter tepta pravice slov. ljudstva, kar največ more. Malo jo slov. učiteljev in nemškutarji so jim večinoma »za gospoda , lahko si torej mislimo, kako da se jim godi in vsled tega se ne čudimo, če se drug za drugim izgubiva iz domačije, v sosednje dežele. Kranjsko. Kako trdno daje včasih pri kakem narodnjaku« rodoljubje, kaže se žal, da tudi pri kranjskih Slovencih, kajti v občinah pa tudi sem ter tje v zadrugah se dopisuje še nemški, da-si so „narodnjaki v njih na vrhu. — Novo pevsko društvo se je ustanovilo v Ljubljani ter je bila zadnjo nedeljo slovesna ustanovitev neki prav srečna. Primorsko. Slov. društvo »Sloga« v Gorici je sklenilo odpreti v jeseni še drugi otroški vrtec in pa-jednorazredno šolo v Gorici. Doslej je že eden otroški vrtec in trirazrednica za slov. dekleta. Sejem za svileno volno v Gorici prične se te dni, toda blaga se ni pričakuje veliko, ker leto ni ugodno za sviloprejke. Tržaš.ko. Mestni zastop v Trstu je dovolil 500 gld. udovam ponesrečenih rudokopov v I'ril»ranm. To je vredno, da se zapiše, kajti doslej v tem zastopu niso imeli očij za avstrijske potrebe. Noša okoličanskih žen in deklet je kaj lepa, dopade se človeku, celo Lahu. Žal samo, da jo ženske že rade izpreininjajo v mestno noši?, m> njim na čast. Hrvaško. Koliko da izda v političnih rečeh število državnih uradnikov, zna pač mesto Zagreb sedaj dobro, kajti tudi to mesto trobi, če se sodi po volitvah, v madjarski rog in domače, hrvaško prebivalstvo upira se zastonj zoper nje: zoper uradnike, katerih je toliko, da obvelja njih volja vselej, če tudi zoper večino drugih prebivalcev. Ogersko. Kronanske svečanosti so v liudimpešti minile; bile so velike, toda madjarske, nikakor pa ne take, da bi jih bili veseli drugi narodi. —■ Svilli cesar je privolil, da se imenuje poslej Pudimpešta glavno in prestolno mesto, torej je v tem enako Dunaju. Razločuje pa se v tem, da plačamo mi v Avstriji po 70. Madjari pa samo 30 delov za stroške države. Kar zadeva pravic, stoji pa na robe: Madjari določujejo vse, mi v Avstriji pa ničesar — ako Madjarom ni po volji. Vunanje države. R i m. Sveti oče Leon XIII. so podelili dr. Kathreinu, podpredsedniku v državem zboru na Dunaji, red sv. Gre-gorija. To odlikovanje kaže. da so sv. oče veseli novih postav v oziru ljudskih šol v Tirolah, za katere ima ravno dr. Kathrein največje zasluge. Italijansko. V državnem zboru v Rimu so na zadnje vendar-le dovolili ministerstvu državni proračun za pol leta. Stvar seje sicer dolgo vila, toda kaj so hoteli? Plačila so potrebna in če tudi nima ministerstvo zaupanja v drž. zboru, plačati se v državi mora in vse eno je h koncu, kdo da to stori, ako ne stori tega iz svojega žepa. Nobeno ministerstvo pa ne plačuje državnih stroškov iz svojega žepa. Francosko. Stvari v francoski republiki so sicer zmedene, vendar pa jih sedanja vlada razvija še precej srečno in tako gredo naprej, ne da ljudje vedo, kako da se končajo na zadnje. Tudi vlada tega ne zna, vendar pa se republika utrjuje in nje predsednik, Sadi-Ga;nol žanje, kedar pride v kako večje mesto, časti malo dru-gačnje, kakor kralj ali cesar. Čudno je to, ,la so tudi škofje včasih za-nj, v Lotaringiji pa se ljudstvu to ni dopadlo. Angleško. Gotovo je, da z-naga pri sedanjih volitvah stranka sedanje vlade, tedaj stranka, ki ne mara veliko za pravico, vsaj ne n;,: proti katoliški cerkvi, izlasti pri katoliških Ircih. Žal, da so ti krivi si sami. če ne mara vlada za-nje, kajti nesloge je pri njih več, kakor je nje treba. Nemško. Vse kaž; na to, da splavlje Hismarck zopet na vrh, kajti v liberalnih listih zunaj kolikor je taci h v Nemčiji in nje, piše se za-nj in skorej je podoba, da je Nemčije konec, ako r.: postane Hismarck zopet državni kancelar. Dobro je ramo to, tla listi, če so tudi nemški čez silo, niso' n;unški cesar. Na cesarskem dvoru v Derolinu pa še za trolasega kancelarja nimajo, vsaj doslej še ne, potrebnega mesta. Daj liog, da ga ne bode treba. Rusko. I.-; tega, da je car prišel v K itd, pozdravit nemškega cesarja, ne smemo sklepati, da ste se Nemčija in Rusija sprijaznili. O tem ni brati niti v ruskih, niti v nemških list;h, pač pa se hvali francoska vlada, da stoji Rusija za-njo, tedaj zoper Nemčijo. Večni Rog zna, kaj je na tem resnice. - Železnice slavijo se v Sibiriji nove, najt) Ij pa še take, ki imajo pomena kaj v kaki vojski. Rop arsko. Kne:*. Ferdinand biva sedaj v Angliji in izkazuje se mu ondi čast, kakor dohaja vladarju. Rolgari ali vsaj njih vlada kaže se vsled tega vesela in sodi, da prizna angleška vlada prej ali slej kneza za vladarja, ne mara še zoper Rusijo. Za to pa je še časa! Turško. O vladi sultanovi je sedaj vse tiho in tudi o sullanu ne govori se veliko, skorej je podoba, kakor da ga več ¡vj ali da je bolan na smrt. V Carigradu je vse mogoč:-. Afrika. Angle:".ani so v Kongu neki zmagali domače vojske, ni pa gol vo, če je to za tiste kraje sreča, kajti Anglež je,»kramar . on išče povsod svojih korist ij in ne gleda na to, kaj da postane potlej iz domačih ljudij, iz njih blagostanja. Tako ravnanje je krivo in ni krščansko. Amerika. Največ upanja ima sedanji predsednik republike »združenih držav«, da bode izvoljen tudi za prihodnja-štiri leta, poleg njega pa dobila največ glasov lilaine in Mac Kinley. Azija. V Teheranu je nastala kolera in se širi neki sila naglo po deželi. Rog nas je varuj! -T----rr- Za poduk in kratek c^s. Spomini \'/i julrovih dežel. Piše F. S. Šegula. (Dalje.) • Nilova planjava je jako zanimiv del zemlje. Če dalje bolj na jug, lepše ie obdelana. Rodovitnost nje je še sedaj čudovita, saj pa tudi sega do tri metre globoko črna, mastna prst. Po pravici se je imenoval že nekdaj ta kraj »žilniea Grkov in Rimljanov . Videl sem brez-števila vasij, kojih koče so iz surovega blata zdelane in druga na drugo poslonjene. Drevje sem opazoval mogočne, visoke stebre palm, na vrhu z lepo širokolistno krono, tamariske, lerebinte, sykomorc (indijske fige), močneje ko naše hrastje, smokve in oljke brez števila. Življenje na polji je kaj zanimivo. Moški v belih dolgih kaftanih, žene le ali v črni ali sivi obleki, do očij zakrite, brez števila na pol nagih malih kričačev, koze, ovce, bivoli, kamele, dromedari, osli, konji, vse je na polji. Mali beli šotori so tu in tam postavljeni v dete-ljišče, okoli se pase živina. Ječmen in pšenica je že požela, koruza dozorela (koncem marcija). Pavola, ki ne potrebuje deža in v septembru dozori, je večinoma že posejana. Za čiščenje pavole so po vaših velike tovarne in stroji. Pravil je beduin (navadno radi lažejo; da le ima kaj zanimivega povedati, mu za kratko žalostno ali strašno dogodbo ni skrb), da se je nedavno v eni teh fabrik dečko v pavolo v skladišči spal vlegcl. Stroj pa ga je tako zmlel, da so se sledi poznali le na krvavi pavoli. Vsa polja so v zvezi z velikimi Nilovimi kanali (vodovodi). Dež tu ne pada od aprila do decembra. Reka Nil začenja rasti koncem junija, prestopi in do oktobra poplavi vso zemljo. Mlaj, ki ga voda zapusti, gnoji njive. Razven lega si priden krnel kraj svojih njiv skoplje jarke, v katere se voda vzdiguje iz kanala z vodenim kolesom, zakije« imenovanim, ki ga zopet noč in den lepo po malem z vilalom brez gonjača žene bivol. Z jarkom se da pa voda napeljati v vsaki razgon, do vsake rastline. Kar je pri nas spravljanje gnoja, to je tam napeljevanje vode. Vsi niso tako marljivi, marveč ležijo ali sedijo ob studencih (Nilove vode) ob cesti, kojih je več, kakor semterlje naših križev. Tu je za-pokopan kaki »svetnik«, zavoljo lega ima pa studenec obliko kapele in se imenuje »veli«. Letos (1889) se boji vse slabe letine, Nil ni nastopil in poplavil, kakor bi moral. Reduin si pripoveduje skrivnostno: Mahdi je zadelal Nilove vire. Mimogrede bodi še omenjeno, da še se nikomur ni posrečilo preiskati Nilovih virov, niti je dognano, kako da voda že toliko tisočletij lako redno pride in odide. Arabljan kmet nikakor ni tako ubog, kakor se semterlje popisuje. Res vidiš borne kolibe, ali le so mu ljubše, ko vse palače, katerih ni vajen, lina malo, ali še manj potrebuje. Zlato in srebro kar mogoče skrije v zemljo, da mu ga ne vzamejo vojaki, ki pobirajo štibro. Da ne vzbudi pohlepnosti teh pijavic, ide tudi v borni obleki, ki naj bi kazala njegovo popolno revščino. Med potom nadlegoval nas je nekoliko časa veter hamzin« (»samum«), ki donaša iz puščave droben, vsako špranjico prerijujoči pesek. Nič ni pomagalo se zapirati. Pili smo beli ko mlinarji in težavno si prali oči in obraz v hotelu »de Nil« v Kahiri. (Dalje prih.) Snicšnica. Neki trgovec je hvalil kmetu blago, katero je pri njem kupoval tako-le: »To Vam je roba, ki Vus drži večno in potem še lahko daste napraviti za sinčka dve kamižoli«. -— Razne stvari. (S v i ti i cesar) je kr. šolskemu svetu pri Sv. Marku nižje Ptuja podelil 250 gld. v poravnanje dolgov za latnošnjo šolo in odločil 5000 gld. za ubožce v l!u-dimpešti, v spomin 251etnice kronanja za kralja ogerske države. (Ris m are k.) V nedeljo, dne 19. junija pride knez Rismarck na Dunaj, k poroki svojega sina, grofa Her-berla. Ni dvoma, da ga gredo gledal njegovi prijatelji izmed naših Nemcev in tedaj bode za gostilničarje na Dunaji »dan žetve«. (Ljudska veselica) je bila v (¡radci v nedeljo, dne 12. junija, v spomin 700 let, odkar je šlajarska vojvodina združena z avstrijsko nadvojvod i no. Veselico .je priredil dež. odbor in dobiček pripade požarni hrambi v Gradci. (Šul vere in.) Nemški šulverein išče denarja za nov otroški vrtec v Mariboru, zalo priredi v nedeljo dne 2(i. junija ljudsko veselico v »ljudskem vrtu . ljudje pa vam sedaj nimajo nič kaj veselja do lakih veselic, kajti žep se jim ožemlje skoraj po sili, veselje pa obeta. (Ubežnik.) Iz Laškega trga je pobegnil pekovski učenec 18 letni Kari Velepeč ter jo je neki mahnil proti Mariboru, vendar ga v leni mestu ni še nihče videl. (Kopališče.) Radinsko kopališče ima sedaj že precej gostov in dobi neki k mahi še tudi kapelo. Tudi za pošto se stavi novo poslopje in potem pride na vrslo poslopje za kopelj, kerje dosedanje za veliko premalo. (Društveno.) V Vojniku odpre se v nedeljo, dne 19. junija ob 4 popoldan v sobanah gosp. Karola Vrečarja, p. d. Stari Vrečar, »Katoliško slovensko poli-tiško društvo Edinost«, tiodbo preskrbi Šmarijska godba. K obilni vdeležitvi vabi Začasni odbor. (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) za Rrežiški okraj ima svoj letni obči zbor v nedeljo, v 19. dan junija 1892 ob 4. uri popoldne v hotelu Klemhas v Rrežicah z nastopnim redom: nagovor načelnika, poročilo zapisnikarja, poročilo blagajnika, volitev novega načelništva in možni nasveti. Po zborovanji, ob 8. uri zvečer igrajo vrli gledališki dilelantje Rrežiške čitalnice v korist podružnici dve gledališki igri: Ženski jok in »Štempihar mlajši«, kateri so že letos igrali z izvrstnim vspehom. Po igri je prosta zabava s. peljem. S tem prijazno vabimo vse ude in prijatelje podružnice, da se udeležijo zborovanja in veselice. Načelnišlvo. (Živinska razstava.) V Solčavi imajo dne 25 rožnika živinsko razstavo. Namen je razstavi, naj bi se živinorejci vnemali za umno živinorejo. Za prav lepo ovčjo, govejsko in konjsko živino jo c. kr. kmetijska družba v Gradcu odločila po prizadevanju pl. g. Haupla 150 gld. in je obljubil slavni okrajni zastop Gornjegraj-ski 50 II.. darovala bo ludi Solčavska občina 50 gld. K tej živinskej razstavi, vabi uljudno Solčavska občina vse prijatelje živinoreje. (Marija pomagaj na lir ožje.) Dne 25. junija pelje posebni vlak po zelo znižani ceni iz spodnjega Šta-jarskega in Notranjskega na Sv. Višarje in k Mariji pomagaj na Rrezje. Pojasnila o tem in o voznih listih daje potovalni odbor v Ljubljani Marijin trg štv. 1. (Javna zahvala.) Odbor akad. društva Triglava« v Gradci se tem potem toplo in iskreno zahvaljuje vsem p. n. vdeležencem iz okolice Šmarijske in gostom iz oddaljenih krajev, sosebno pa narodnim p. 11. damam in gospodom trgov Šinarija in Št. Jurija, ki so z res redko požrtvovalnostjo in neumornim trudom delovali na to, da se je naš izlet v Šmarije vzlic neugodnemu vremenu tako sijajno in vsestransko krasno obnesel. Nadalje se zahvaljuje odbor č. g. županu trga Št. .linijskega, g. dr. (I. Ipavicu. deželnega glavarja namestniku, g. dr. Jurteli, predsedniku Šmarijske čitalnice, g. kaplanu Štabucu, gg. pevcem iz Šinarija pod vodstvom gospoda nadučitelja .lurkoviča in si. Celjskemu kvartetu na blagovoljnem sodelovanji. Srčna zahvala tudi gosp. drd. Hugonu Kartinu, ki se jc toliko potrudil za svoje brate Triglavane. Odbor. (Nove zvonove) dobila je cerkev Sv. Jakoba v bembahu ter so jih protonotai, insg. Ignacij Orožen v nedeljo blagoslovili. (Sodnijsko.) Iz I 'tuja pride tamoänji c. kr. okr. sodnik, Karol vil. Strahl k deželni sodn¡ji v Ljubljani. (Obramba.) V noči 10. junija je misel meslni redar v Mariboru v mestnem sprehajališči hlapca .lož. .1 ošUi, doma v Dramljah, na klopi v trdnem spanji. Ko ga vzbudi in mu veli. naj gre domov, popade ga hlapec ler drgne za vrat, v tem izdere redar sabljo ter maline po hlapci, da se ta zvrne mrtev na tla. (V Dravo) je padel v ponedeljek cestar .1. Weber na poti iz Maribora v Št. I'eler. To se je ¡zgodilo v pričo več ljudij, rešiti pa ga niso več mogli. (Kača) vgriznila je na Radovici pri Metliki vola, v (iclfi pri Poslojini pa posestnika J. Franka. Vol je pri priči crknil, Franku pa je samo noga otekla. (Duhovniške spre m e m h e.) Vč. g. Jarnej Voh, nadžupnik v Konjicah, je postal dekan, č. g. Ivan (iajšck, župnik v Svetinjah, je dobil župnijo Sv. Vida pri Šmarijah, č. g. Vinko Kolar, kaplan v (ialiciji, pa je prevzel oskrbovanje župnije sv. Martina v Kožni dolini in č. g. Ivan Pajller, kaplan na Hajdinji, župnije v Svetinjah. Č. g. France Krglez, provizor pri Sv. Vidu, postal je kaplan pri Sv. Štefanu tik Ponikve, od Sv. Štefana gre č. g. Gašper Kačičnik za kaplana v Žitale, č. g. Štefana Pivec od todi na Rečico, č. g. Fr. Kakuška z Pečice v Ribnico, č. g. Jakob Mere iz Ribnice k Sv. Ilju pod Turjakom. G. g. France Kocpek, kaplan v Šent-Ilji, je dobil vsled bolehanja odpust za nekaj časa. I iOterijnc številke. Trst 11. junija 1892: Line > » 09, 00, 47, 39, 13 8, 2, 89, 58, 27 7u\varovalno društvo l Gi „Unio cathoiica" na Dunaji I., Backerstrasse 14 in v Gradci Radetzkystrasse 1. priporoča so vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem p lji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni. Na Frankolovem j« lepo posestvo, čisto pri državni cesti z |x oralov zemlje, z novo liišo,' z velikim hlevom in kozolcem, z mlinom, s kovačnico, z žago na prodaj. Kdor misli kupiti, naj so oglasi ali piše gospej Kat. Vodenag na Frankolovem, pošta Vojnik (Hoclienegg). 2-3 '' 777 777 TTl 1 77 III 777777TTŽ 777 Sí StajersKa deželna zdravilnica Eogatec - Slatina. il f! I S i! á I n Južne železnice postaja: Poličane Sezona od I. maja do 30. septembra. Zaravitev s pitno, tepliško in studeno ^odo, s sirotko itd. Brošure in prospekte razpošilja ravnateljstvo brezplačno. Tempeljska in Styrija-slatina, vedno nova polnitev, slavoznano glavberjevosolno zdravilo proti boleznim prebavnih organov in izvrstna svežilna pijača. Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini ter tudi v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, v boljših špecerijskih in droguerijskih prodajalnicah ter v lekarnah. 3-0 mlatilnice, čistilnice za žito, trierje. slamoreznice, mline /.» sarije, t sIKIaliiiM i> udje ll (tli, H (rutic, lahni »se dragi- t obliki, po oeuT IG. HELLER, DUNAJ, */2 PratersirasNC! 78. ' W«Ml,WMf zapisniki U palniila» puma v krviUkM», BrnUkem, l-Uem ta »UvtatkM (»liku p« zahtevani« brejplaiac ia tranko - 6ai t a poakaiaj* - ««riacija. DC Xn$*rl «mian« renr / 90 1 Siiliarin. ■31»: ■ena»* Izlili« I 1 IkOlije. „zlatemu križu" Hr^fflierija l „zlatemu Križu" Celje, Biilinhof^asse tstv- 7 priporoča po ceni za desinfekcijo v šolah, uradih ¡11 župnijskih hramih karbolovo kislino kem. čist:, kreolin, karbolovo kislino sirovo, železni vitrijol, k3or;i|)iio. bakrciM viirijol. nadalje svoje zdravstvene korenine, zelišča, soli in prajke /.a vlivanje in prajke za živino v najčistejši kakovosti. tNIlfinCI-Slm- »ffSf HlilH-i-IlftU- (rmlm HS ) failf, zilrauliir olucze in kiriirgif-iio nroiljc Zaloga Tord-Trippe-sredstva zoper podgane ii miši. Zaloga Sarg-ovega kalodonta za zobe ducat 3 gld. Največja izbira od pit rfu 111 frij hit i Ii in 1 ni l<-( n i Ii reči. namreč: razna mila, parfume, ščeske za zobje prah za zobje, ustna voda, gobe, Leichner jeva štupa za lasje, Eau de Kuinine, Kolonska voda itd. 1-: Kislina vinskega kamna kilo 2 gld. 50 kr. Soda kilo 40 kr. "Moll-nvo francosko žganje „Napil talin* re 1 i5ro<>o Ivanu Kranjcu v Pestikah, dovoljuje se prostovoljna dražba vsega zapuščinskega premoženja in sicer zemljišča vlož. štev. a kat. občine Pestikcnberg, živine, gospodarstvenika orodja in vina, ter se za vršitev taiste določita dneva ,ia dne 20. junija in eventuelno tudi na 21. junija 1892, vsakokrat ob 9. uri dopoldne na lici zemljišča v Pestikah. Dražba prične se z zemljiščem, koje je brez premakljivostij na 2450 gld. 45 kr. cenjeno in se bode ono brez pritiklin lo za ali črez cenitveno vrednost največ ponnjajočemu oddalo. Četrtina kupnine, v kojo ima se pa 10° „ varščine všteti, mora se takoj v roke sodnij-skega komisarja položiti med tem, ko ue ostali znesek do 31. decembra 1892 plačuje. Vina je okoli 7(i polovnjakov iz letnikov 188 - 1890, polovnjak cenjen na 40—60 gld. in se bode ]io polovnjakib v eenitvenem znesku izklicevalo in proti takojšnjemu plačilu in odstranjenju, kar tudi o gospodarstvenik in stavbenih rečeli, o poljskih pridelkih in drugih primakljivostih velja, največ ponuja-jočemu oddajalo. Bražbeni ])ogoji in cenitveni zapisnik zamorejo se pri tukajšnji sodniji ogledati. C. kr. okrajna sodnija v Ptuji, dne l(i. maja 1892. 2-2 Išče se duhovnik, kateri bi pri katoliški rodbini na Štajarski graščini v štirih prihodnih mesecih sv. mašo služil pod ugodnimi pogoji. 1-3 Oskrbništvo v Plevni, pošta Žalec pri Celji. (fbMdfelfctf* k' z'vl' na kmetih, priha-jaJ° 2 ljudstvom mnogo v dotiko, uživajo spoštovanje in zaupanje njegovo ter znajo slovenski pravilno pisati, zamorijo si o poletnih mesecih prislužiti lepe denarje, akc se hočejo marljivo lotiti poslovanja za stvar, katere važnost je splošno priznana. Kdor se zato zanima, naznani naj svoje ime in bivališče pod naslovom: I-1. H. 18 poste restante v Ljubljani. 2-5 Zahvala. Slavna posojilnica v Konjicah je darovala 25 goldinarjev za novo šolo, ki se bo letos, najbolj gotovo pa prihodnjo leto začela staviti v Tepanjah. Za ta dar se izreka po-sojilničnemu ravnateljstvu javno iskrena zahvala. Krajni šolski svet v Tepanjah, dne 0. junija 1892. Za načelnika: F. Na potnik. Patentovani nitniki (dohti) za večno luč. Usojam si čč. duhovščini naznanjati, da imam v svoji zalogi patentovane Gersheim-ove nitnike, kakor tudi primerne svetilnice v beli, rožnoliojni in rudeči barvi. S spoštovanjem A. IN»m1iI-ovo (itlova prodajalnica stekla in porcelana v ITIiii-iliorii. Slavnemu občinstvu, posebno trgovcem in mesarjem naznanjam tem potom, da imamo v torek o Alojzijevem, t. j. 21. t. m. pri Sv. Tomažu nad Veliko Nedeljo zopet znani veliki živinski sejem. Z odličnim spoštovanjem I). Sherlee. Tovarna 3-15 J. Weipert & sin v Stockeravi priporoča vsakovrstne lastne gospodarske najbolje in novejše stroje, kakor vitla, mlatil-nice," rezal niče za sadje, stiskalnice, mline in vse rezervne dele itd. po celo nizki ceni. Plačilo na obroke. Potovalnih agentov ne pošiljamo in zavolj priročnosti je naša vzgledna zaloga pri gospodu F. Pišeku v Hotinji vesi (bei Kranichsfeld.) Stroji se pošljejo franko in 14 dni na poskušnjo. Ceniki zastonj. Itasf/Ius. Gornje-Savinjska posojilnica v M o z i r j i, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bode vsled njenega današnjega sklepa od 1. julija 1892 počenši denarne vloge le s 4'/.2°/n obrestovala in od danih posojil le (!"/o obrestij tirjala. Mozirje, dne 11. junija 1892. 1-3 KninatrljNlvo. lastnik privilegija Martini Ccs. kraljevski Jožef preminili s častnimi diplomami in svetinjami ITI A lt I lt O K Viktringhofove ulice štev. 6, se priporoča visoki gospodi, čč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa stavbarska dela nabijanje oken in durij; za izdelovanje kovanih vrat, omrežja za grobe itd., strelovodov po najnovejši konstrukciji, telegrafe za hrame, hiše in gostilne, telefone itd. Tudi izdeluje vsakovrstne tehtnice in popravlja vse tehtnice in teže za ajhanje. Tudi popravlja vse gospodarske stroje. Vse v mojo stroko spadajoče popravke prevzamem in je točno izvršim. Tudi izdelujem ključe in druge reči iz aluminija. Za vsa dela pošljem brezplačno in franko nariske in proračune. 3-3 Schivitz & Čomp. (Živic in družb.) v Trstu, ulica Konta štev. 5, prodajajo najizvrstnejše škropilnice proti pe-ronospori in jih po pošti pošiljajo za 8 gld. in 50 kr. komad. 1-3 Po vsej Avstriji se dobiva znana Fingrr-jevn 1'izon-ska piviiin sreneica. izdelek tvrdke II. A* A. Finger v PIkhu. Izvrstna in zdrava pijača. Prodajalnica modnega, platnenega, suknenega in rokotvornega blaga ALEKS. STARKEL 3 Poštne ulice. 3f!aril>or ol> Dr. Poštne ulice 3. Velika zaloga raznega blaga za žensko obleko. Največja zaloga tkanine za suknje in hlače, domači in inozemski pridelek. Vsakovrstno Nago za talarje za čč. duhovščino, pcrnvien, Min, razno blago za uniforme in obleke za gospe. -===== Prava tirolska, ruševina. - Velika zaloga rnmbur.škega in creas-platna, platna za postelje v vsaki širokosti. Damast in plahuta za mize, všivano platno. Lastni pridelek domačega miznega platna, prtičev in obrisačev. Zaloga vsakovrstnega sifona, tkanine za pohištvo, zagrinjalo, preproge itd. l*o iiix.l»i coni. 2—16