GLAS
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 18. — ŠTEV. 18.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 22, 1915. — PETEK, 22. JANUARJA, 1915.
VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL
NEMCI SO PREKORAČILI REKO VISLO IN OBKOLILI RUSE.
RUSKI GENERALNI ŠTAB JE BAJE IZDELAL NOV VOJNI NAČRT. ' * < VPAD TURKOV V EGIPET SE BO NAJBRŽ ČISTO PONESREČIL.
Protest Anglije * radi nemškega napada.
i
SITUACIJA NA VZHODNEM BOJIŠČU SE NI VELIKO IZPREMENILA. ODLOČEN PROTEST VRHOVNEGA POVELJNIKA RUSKE ARMADE. ČE SE BO NOVI NAČRT RUSOV OBNE-SEL, BO HINDENBURGOVA ARMADA BREZ VSAKEGA PO MENA. BARON BURIAN BO LE ZAČASNI AVSTRO-OGRSKI ZUNANJI MINISTER. BERCHTOLDOV NASLEDNIK BO OGRSKI GROF TISZA. PRISTANIŠČE A RHANGELSK ZAMRZNJENO. -- POTOVANJE AVSTRIJSKEGA
PRESTOLONASLEDNIKA V BERLIN.
Boji na Ruskem.
Petrograd. Rusija, 21. jan. — l/. poroeU, ki so dospela danes ><■111, je ra/vidiio. da se je Neiu-eem po tridnevni bitki posrečilo prekoračiti reko Vislo in prodreti toliko proti zapadli, da se nahaja ora naša armada, ki se bojuje pri Novem <;»'orjfijevsku. v resni nevarnosti. Fronta te armade je, kakor znano obrnjena proti Vzhod-nji Prusiji. Rusi bodo sedaj t vso silo udarili na Nemee.
Za hrbtom.
Petrograd, Rusija. 21. jan. — Nemei so dospeli za hrbet oni ruski armadi, ki operira proti Vzhodnji Prusiji. Sedaj se nahajajo na cesti, ki vodi od Plonska, 4U milj severno od Varšave, proti
< »osi iei.
Vojaški strokovnjaki so mnenja, da so ruski Nemei izdali Pru-Amhu načrt ruske armade. Vrhovni "poveljnik je odredil, da se morajo vsi oni nemški Rusi, ki prebivajo med prusko mejo in med Varša-\ m, izseliti tekom šestih dni v notranjost Rusije.
Bitka pri Lipnu.
Berlin, Nemčija, 21. januarja.— Nemški veliki generalni štab je izdal sledeče uradno poročilo: — Položaj v Vzhodnji Prusiji je ne-izpremeiijen. Pri Lipnu se je vršila mala brezpomembna bitka, ki se je pa končala s popolno zmago našega orožja.
Petrograjako poročilo.
Petrograd, Rusija. 21. jan. — (ieiHO-alnt štab je izjavil: — V Vzhodnji Prusiji je položaj neiz-premenjeu. Pri Mlavi smo prišli v dotiko s sovražil i kotu in v zadnjih štiriindvajsetih urah odbili vse njegove napade. Zavzeli smo tudi mesto Skempe.
Ob Bzuri in ob Ravki gruie noe-j indau topovi. Izvojevali smo že vrč lepih zmag, vsled česar upamo, da bomo tudi v odločilni bitki. ki se bo v kratkem vršila, zmagovale!.
V Bukovim smo zavzeli mesto' ItoriHiko in pognali sovražnika pri Kirlibabi v beg. Pri tej priliki smo vjeli enega majorja, več drugih častnikov in 130 uiož.
i I
Ogrski vojaki.
London, Anglija, 21. januarja. * * I >i« i Iv- Mail" je dobil iz Bukarešta sledero brzojavko: Več »»grških polkov je odšlo preko Bistrice, Sedmograško, na bukovinsko mejo. kjer se bodo združili z dru-jriini avstrijskimi četami.
Izjava vrhovnega armadnega poveljstva.
Petrograd, Rusija. 21. jan. — 1'usko vrhovno annadtio poveljstvo je izdalo sledeče dnevno pošlje :
Naši sovražniki so razdelili med vojake in prebivalstvo na Rusko-Poljskem vsakovrstne prole lamaeije, v katerih pozivajo naše ljudi, da naj odložijo orožje in tako pripomorejo, da se čimprej skleni mir.
P<H>ebno Avstrijei so se naravnost nesramno obnašali. Vsakemu je znano, da se mora vsak Rus od vrhovnega poveljnika do p.ripro-stega vojaka pokoriti volji našega carja, ki ima edino pravico in IIKM • od loče v ati, če naj se sklene mir ali naj se vojna nadaljuje.
Vsi oni, pri katerih bomo dobili kako avstrijsko oziroma nem-
ško proklamacijo, se bodo morali j zagovarjati pred vojnim sodiščem, ki jih bo v slučaju krivde obsodilo na smrt.
Rusi so vjeli dosedaj že dva avstrijska vojaka, ki sta delila proklamacije. Izpovedala sta. da delata to po naročilu stotnikov Sunthera in Polaeka.
Novi ruski načrti.
London, Anglija, 21. januarja, (•ranville Porteseue. bivši Roose-veltov adjutant in sedanji vojni dopisnik "Daily Telegraph a'je iz Varšave brzojavil danes zvečer: "Se p redno bo potekel en mesec, se bodo uprle oči celega sveta na bojišče, ki bo nastalo nekje na Rusko-Poljskem ali pa v Galiciji. Ruski generalni štab je že izdelal načrte za novo ofenzivo, o kateri ni seveda še nič natančnega znano. Ruski vojaki bodo stali mogoče šest mesecev ali pa nekoliko manj v ofenzivi. Ruski vrhovni poveljnik je prepričan, da morajo zmagati. V prihodnjih operacijah ne bo igrala armada generalnega feldmaršala llinden-burga nobene uloge. Rusi jo bodo zadržavali pri Bzuri in Ravki in jo na ta način praktično izključili iz boja."
Ruska zima.
Arhangelsk, Rusija. 21. jan.— Veliki lomilec ledu "Canada", katerega je dala canadska vlada Rusiji na razpolago, da bi lomil led v pristanišču Arhangelsk, ne more več funkcionirati. Stroj se je popolnoma pokvaril. Sedaj je zamrznjenih v pristanišču šestnajst paruikov.
Boji v Kavkazu.
Berlin, Nemčija, 21. januarja. Poročila, ki so dospela zadnjih 24 ur z azijskega bojišča so zelo pomanjkljiva. Turški general-i ni štab je sporočil, da se manjši ■ spopadi še vedno vrše. v splošnem . je pa položaj iieizpremenjen. — Ostanki onih angleških čet. ki so ' bile poražene v dolini Evfrata in Tigrisa. se umikajo proti Perzij-i skemu zalivu.
V Egipetl
London, Anglija, 21. januarja. Tukajšnjemu "Tirnesu" so sporočili iz Kaire. da so turške čete, ki imajo namen vdreti v Egipet. oddaljene le štirideset milj od egiptovske meje in 150 milj oil Sueškega prekopa.
Reuterjevi pisarni je sporočil dopisnik iz Kaira, da se dozdeva nemškim častnikom v turški armadi ekspedieija v Egipet nekaj nemogočega in skrajno predrznega. O tem so že večkrat obvestili Visoko Porto. toda Euver paša. vojni minister ter vrhovni poveljnik turške armade, se nikakor noče ukloniti. Rekel je. da Turki morajo v Egipet, pa naj bodo posledice take ali take. — Nemški častniki pravijo, da turška armada ni zadostno oborožena za tako ekspedieijo. Eden nemških častnikov je baje rekel: — V prvi vrsti inoramc vzeti v po-štev pomanjkanje vode. Prepričan sem, da bodo prišle v Egipet le male turške patrulje, ki bodo takoj padle v angleško jetništvo.
Rusko poročilo o zmagah. Petrograd, Rusija. 21. jan. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu je brzojavil danes, da so Rusi pri Ahaliku in Avsoru pobili del turške armade in jo
pognali proti Erzerumu. V torek so zasedli Rusi Aranuč, mesto, ki leži blizu turške meje.
Malisori proti Črnogorcem.
Rim, Italija. 21. januarja. — V Albaniji se je situacija zadnje dni zelo poslabšala. Essad paša se sicer še vedno nahaja v Draču. pa ni nikdar varen pred ustaši. Rod Malisorov bo v kratkem vdrl v črnogorsko ozemlje.
Obstreljevanje Lovčena.
Dunaj, Avstrija, 21. januarja. Včeraj so Avstrijci začeli zopet obstreljevati črnogorske utrdbe na gori Lovčen. ki leži v ozadju Boke Kotorske. Obstreljevanje je trajala neprenehoma šest ur.
Burian je samo začasni avstro-ogrški zunanji minister.
London, Anglija, 21. januarja. Nekemu tukajšnjemu časopisu so sporočili iz Bukarešta: — Iz ofi-cielnega vira se je doznalo. da je imenovan baron Burian samo za provizoričnega avstro-ogrskega zunanjega ministra. Pravi naslednik grofa Berehtolda bo sedanji ogrski ministrski predsednik grof Tisza.
Nadvojvoda Friderik.
Dunaj, Avstrija. 21. januarja. Feldmaršal. nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstro-ogrske armade, je včeraj inšpiciral čete prve avstrijske armade. O vojakih se je zelo povoljno izrazil, češ. da ni na njih opaziti nikake utrujeiiosti, in da so z vsem dobro preskrbljeni.
Avstrijski prestolonaslednik v Berlinu.
Berlin, Nemčija. 21. januarja. Ko je dospel danes zjutraj v Berlin avstrijski prestolonaslednik Karol Franc Jožef, ga je prebivalstvo silno navdušeno pozdravilo. Danes ali jutri odpotuje že v glavni stan, kjer se bo osebno posvetoval z nemškim cesarjem.
Križarka "Karlsruhe" pri San Juan?
San Juan, 21. januarja. — Kapitan parnika "Coarao" New-York & Porto Rieo parobrodne družbe, poroča, da je zapazil nemško križarko "Karlsruhe" na višini pri San Juan. Rekel je, da križarka ni vrnila njegovega brezžičnega pozdrava.
Telefonska zveza San Francisco-New York.
San Francisco, Ca., 21. jan. — V pondeljek se otvori nova direktna telefonska zveza med San Franciscom in New Yorkom. Prva se bosta pogovarjala tukajšnji župan Rolph in newyorški župan Mitchel. Razdalja med obema mestoma znaša tritisoč milj.
Stara vdova umorjena.
-Williamaport, pa., 21. jan. — Danes zjutraj so našli Mrs. William Foil mer, 881etno vdovo, v njenem stanovanju umorjeno. Policija je šele tri ure po umoru vdrla v njeno stanovanje, pa ni mogla dobiti o morilcu nikakega sledu. Zločinec je pokradel skoraj vse dragocenosti.
Požar.
V Detroitu, Mich., je izbruhnil v neki trgovini požar. Pri tej priliki se je vnelo tudi poslopje zvezne vremenske opazovalnice. Požar je uničil skoraj vse dragocene aparate in s tem povzročil ogromno škodo.
S poletom nemških zračnih kri-žark je bila baje kršena nevtralnost Holandske.
GROF ZEPPELIN.
Nemško časopisje zatrjuje, da je vse ugodno izteklo ter daje izraza svojemu veselju.
Berlin, Nemčija, 21. januarja. Poročilo, tla so napadle nemške zračne križarke angleška pristaniška mesta, je vzbudilo tukaj velikansko navdušenje. Dejstvo, da so nemške zračne križarke poletele preko Severnega morja ter bombardirale mesta v grofiji Norfolk. ni bilo tukoj toliko yasa znano. dokler ni bil objavljen tozadevni oficijelni buletin vojnega urada.
Berlinsko časopisje. posebno "Deutsche Tageszeitung". daje izraza svojemu zadovoljstvu o rezultatih prvega uspešnega naskoka z zračnimi križarkami ter u-pa. da se bodo ti napadi ponovili. "Tageblatt" pravi, da je sedaj dokazano, da ne tvori :UX) milj Severnega morja med Cuxhaven in angleško obaijo nikake zapreke za nemške zračne križarke.
V neki, oil vlade inspirirani. izjavi se glasi, da nima Anglija nobene pravice pritoževati se radi napada nemških zračnih križark in sicer raditega ne, ker so angleške bojne ladije napadle neutrjena mesta, med njimi Freiburg. Da res-Salam in Swakop-mund.
Berlin, Nemčija, 21. januarja. Grof Zeppelin, ki je kljub svoji starosti stopil v aktivno službo, je bil imenovan od nemškega cesarja "koniodorjem" nemškega zračnega bi-odovja."
Ženeva, Švica. 21. januarja. — Neki nadaljni Zeppelin je zapustil v sredo Friedrichshafen. da ojači zračno mornarico v Ghentu. Poroča se tukaj, da se je vedelo za nameravani napad nemškega zračnega brodovja ter da se je tozadevno informiralo Anglijo. Angleške oblasti pa se niso zmenile za svarilo ter niso pripisovale vesti nikake važnosti.
London, Anglija, 21. januarja. Glavni predmet vseh izvajanj glede napada nemškega zračnega brodovja je domneva, da so kršili Nemci pri njihovem poletu nevtralnost Holandske. Danes se je smatralo za zelo vrjetno, da bo poslala Velika Britanija fortne-len protest na nizozemsko vlado.
Poročila iz Amsterdama in drugod soglašajo v tem. da so letele zračne križarke preko zunanjih frizijskili otokov ter najbrž tudi preko dela Holandske. Javno o-gorčenje je še veliko večje, kot je bilo po izvršenem napadu nemških bojnih ladij na Scarborough. Yarmouth in druga mesta Yorkshire obali, dasiravno je bila izguba človeških življenj pri dotič-ni priliki veliko večja kot pa sedaj. Vsi komentarji pa se pečajo v glavnem s kršenjem nevtralnosti Holandske.
Navaja se dejstvo, da je šele pred kratkim poslala Nemčija sama formalen protest na Švico radi sličnega slučaja, glede katerega se je zatrjevalo, da so angleški in francoski avijatiki leteli preko švicarskega ozemlja ter dospeli na ta način do Friedrichs-hafen-a. Zaveznikom pa se je posrečilo nepobitno dokazati, da so šli njihovi avijatiki le preko francoskega in nemškega ozemlja. V sedanjem slučaju pa se domneva, da Nemčiji ne bo mogoče opravičiti se glede domne-vanega kršenja holandske nevtralnosti.
Vojaški kritik lista 'Times' je mnenja, da je bil napad le eksperiment, potom katerega naj bi se ugotovilo, s kakimi protinapadi se namerava odbiti že dolgo časa nameravano invazijo s pomočjo zračnega brodovja.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Nov naskok pri Arras. Razstreljena municija.
Nemci obstreljujejo Notre Dame de Lorette. Ostri boji se vrše v o-kolici Arras.
NASKOK V ARGONIH.
Francoska artilerija je pognala v zrak nemško municijsko skladišče pri Rheims.
Berlin, Nemčija, 21. januarja. Potem ko se omenja v današnjem oficijelnem poročilu izgubo preje zavzetih zakopov pri Notre Dame de Lorette pri Arras. se navaja sledeče posameznosti:
"Severoiztočno od Arras so na-
skočili Francozi obe strani de- ja iz časa nemškega prodiranja v
želne ceste, ki votli z Arras v Lille. a se jih je odbilo. Južuo-za-padno od Berry-au-Bac smo zavzeli dva zakopa ter ju držali kljub ostrim naskokom Francozov.
lstotako se je odbilo francoske naskoke pri St. Alihiel. Severoza-padno od Pont-a-Mousson se nam je posrečilo zopet zavzeti pozicije, katere smo pred tremi dnevi izpraznili. V tej okolici so zaplenile naše čete štiri topove ter u-jele večje število sovražnikov.
Z boji na tem mestu se nadaljuje.
V	Vogezih. sevrozapadno od Sennheim. se še vedno vrše boji."
Toliko oficijelno poročilo, iz katerega je razvidno, da se je potisnilo nazaj francosko ofenzivo v gozdu Le Pretre. severo-za-padno od Pont-a-Mouson. S to o-fenzivo se je nameravalo odrezati od njenega temelja postojanko Nemcev pri St. Mihiel ob reki Maas.
Pariz, Francija. 21. januarja. V današnjem popoldanskem poročilu se omenja razdejanje nekega nemškega municijskega skladišča pri Rheims od strani francoske artilerije. Razdaljo in smer so poprej ugotovili francoski avijatiki. Završila se je velikanska eksplozija ter se domneva, da je bilo ubitih veliko Nemcev.
Z bojne črte od St. Mihiel pa do Metza se poroča o izvanredno ostrih bojih, pri katerih se nagiba uspeh sedaj na to, sedaj na o-na stran. V poročilu se priznava, da so Nemci severoiztočno od Pont-a-Mousson zopet zavzeli del preje izgubljenih pozicij ter da napreduje nemška ofenziva.
V	gozdu pri Apremont so zavzeli Francozi z nenadnim naskokom več vrst nemških zakopov. Vse protinaskoke, katere so vpri-zorili nato Nemci, se je odbilo. Severozapadno od Beausejour so zavzeli Francozi tri nemške pozicije, ki so postale vsled streljanja artilerije nevzdržljive.
Glasom došlih poročil napredujejo v Alzaciji francoske armade, ki prodirajo v smeri proti Muehlhausen."
Tako oficijelno poročilo. Iz ne-oficijelnih virov se poroča, da so pričeli Nemci iznova naskakovati Soissons ter dao bstreljujejo to mesto. Veliko poslopij je baje že pričelo goreti in sveže čete se je do vedlo na lice mesta za splošen naskok na francoske pozicije severno od Aisne.
Z vso naglico se je vrglo fran- ______
coska ojačenja v St. Paul, iztočno prave od Aisne in na južni breg te re ke
Bombe za Essen?
London, Anglija. 21. januarja. Glasom poročila na 'Daily Mail' iz Arnheim, Holandska. so se baje prikazali včeraj aeroplani zaveznikov nad Essenom. Letalci so vrgli več bomb in razdejanih je bilo par hiš.
V Kelmorajnu se je baje o« I redilo vse potrebno, da se odbije napad sovražnih letalcev.
Pomorska bitka ob izlivu reke Ems?
Amsterdam, Holaiulska. 21. januarja. — V Nord-Groningen je bilo čuti močno gromenje topov, ki je prihajalo iz smeri od Bor-kuma, ob izlivu reke Kras.
Francija je hotela skleniti mir?
Berlin, Nemčija. 21. januarja. "Koel ni sebe Zcitung ' je objavila sledeča senzacijonalna razkrit-
Franciji:
"Septembra meseca je Francija odkritosrčno želela skleniti mir in neki znani nevtralni diplomat je dobil naročilo, naj pre« 11 oži začasne predloge.
Ta diplomat je imel preje oficijelno mesto v Londonu ter j«« stal pod uplivom Anglije. Izdal je celo skrivnost angleškemu poslaniku v Parizu in cela stvar je vzbudila v Londonu velikansko senzacijo.
V Francijo se je odposlalo lord Kitehener-ja. Grozil je z obstreljevanjem francoske obali ter prisilil francosko vlado, da je sklenila znano pogodbo, da namreč ne bo sklenila miru brez privoljenja Anglije.*'
Novi pruski vojni minister.
Amsterdam, Holandska. 21. januarja. — "Norddeutsche Allge-raeine Zeitung" naznanja, da .ji* odstopil pruski vojni minister, general Falkenhayn. ki je bil imenovan načelnikom generalnega štaba na mesto generala Moltke-ja. Novi vojni minister je general Hohen boru.
Cene živil v Angliji.
London, Anglija. 21. januarja. Visoke cene kruha in drugih živil so povzročile po celi Angliji veliko ogorčenje. Prebivalstvo pripisuje zvišanje cen delovanju posestnikov ladij, trgovcev, impor-terjev itd. Tem se očita, da uporabljajo vojno kot pretvezo za zvišanje cen.
Angleške čete v Alzaciji?
Ženeva, Švica, 21. januarja. — Glasom sem došlih poročil se. nahajajo baje prvi francoski zakopi le 16 milj od reke Rena. Vsled obiska princa iz Waley v Belfort se je razširila govorica, da se bo poslalo v Belfort angleške čete, ki se bodo nato vdeležile eventuel-nega prodiranja proti reki Renu.
Davek za Belgijcel ki se nočejo vrniti domov.
London, Anglija, 21. januarja. Preko Amsterdama došla poročila iz Bruselja pravijo, da je več belgijskih mestnih uprav predlagalo, naj se obdači vse imovite Belgijce, ki se nočejo vrniti domov.
Nemške oblasti so se oprijele te misli ter se bo naložilo davek vsem Belgijcem, izvzemši reveže. Belgijci, ki se ne vrnejo do 1. marca, bodo plačali šestkratni davek. Dohodke iz davka se bo razdelilo med Nemce ter občinske u-
Ostri boji v Argonih.
Pariz, Francija, 21. januarja. V večernem oficijelnem poročilu se glasi:	^
"Nemci neprestano obstreljujejo naše pozicije severno od Notre Dame de Lorette ter so vpri-zorili danes zjutraj oster naskok, katerega smo pa odbili.
V	Champagne so zasedle naše Čete dva gozda severno od Beau^-sejour. Protinaskoki Nemcev so ostali brezuspešni.
V	Argonih so naskočili Nemci naše črte pri St. Hubert.
Po zelo ostri kanonadi, tekom ko-je so bili razdejani naši zakopi, so vprizorili Nemci naskok, katerega so pa nase čete odbile in sicer v zvezi z uspešnim ognjem naše artilerije/'
Dospela je
VELIKA PRATIKA
za leto 1915.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	S pomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselnilke določbe. — Dan dela
—	Labor Day..
Pratika velja e poštnino vred 12 eentov.
Razprodajalci jo* dobe 100 komadov za $8.
floTenic Publishing Oo^H 81 OorUaadt St, New York CHfty.
K potresu v Italiji, za
tui
Vlada je dovolila $6,000,000"za zmanjšanje bede v okrajih, prizadetih vsled potresa.
—o— ODPIS DAVKOV.
V	Rim se je prevedlo nadaljnih 550 majhnih otrok-sirot iz potresnega ozemlja.
—o—
Rim, Italija. "JI. januarja. Italijanska vlada je dala na razpolago svoto $6,000.000 za zmanjšanje bede v ozemlju, prizadetem vsled potresa. Rešilna tlela se j/. vršuje na temeljit način ter sir domneva, tla bo tekom dveh tednov odpravljeno uajhujš<- /1«».
Z veliko naglico se gradi ko« • za prebivalce brez strelu*, popravlja se pota in eeste 1-r jih <l> !;i pripravne ;.a promet ter s.- sploh stori vse. da postane živ I j« nje v prizadetih okrajih zopet normalno.
Viada bo najbrž izdala o-i!<.!.. glasom kojega se bo odpiralo davke za prebivalstvo v | •••/ •.• tem ozemlju.
Pariz, Francija, lil. januarja. Italijanski kabinet l»o predlo/.il kralju v podpis vee odloeh. Lojm namen je zmanjšati zlo \ o / m lju, prizadetem od potresa. 1'rvi odlok se tiče dovolitve .^6,0» M UMNI za podporo potresnih žrl« \ ; drugi odpisa davkov v dotičneui o zemlju; tretji uvedbe moratorija za dobo petih mesecev za »ti ni< «-in trgovske obveznosti \ provincah A<|uila in Sora. Nadalje ho redno plačevalo učitelje v javnih šolah, dasiravno se ne more \rsi!i pouk.
550 otrok, povečini »loj« iN-kov, kojih stariši so bili ubili, se j.-prevedlo danes popoldne i/, potresnega ozemlja v Kim. Kanj* • t i. so našli zavetja v holnieah, drugi zopet v azilih in samostanih, v katere se je spravilo do l'(mm o seb. Dojenčke se je našlo v epu stošenem ozemlju le napol ot»'- «■•• ne. Zavilo se jih je v vojaške suknje ter prevedlo v Rim.
London, Anglija. 21. januarja.
V	poročilu iz Madrida na • im press" se glasi. <la je radi pvki-njenja zveze šele sedaj »leilo poročilo potresu, ki se j<> pojavil dne 2. januarja ter zelo pošl; ><lo val 18 vasi v ozemlju Asturije v severni Španiji. V neki vasi je bilo ubitih 2(1 oseb.
Roparji v sinagogi.
V sinagogo na Wyona St.. Brooklyn, je vdrlo včeraj vrč mladih dečkov, ki so odr s!i in bincu. Maksu Kaplanu, skoraj vse dragocenosti. V sinagogo so prišli skozi okuo. Policija mm j o njih dosedaj še nobenega sledu.
Denarje v staro domovino.
Promet s Avstrijo se jo tciik^ sboljšal, da zopet pošiljamo d* nar t staro domovino. V slučaju., da bi se razmere pozneje na kak način predmgačile, in bi 3e deuai n« mogel izplačati določenim oa* bam, bodemo istega vrnili pošilja* Uljem.
▼ sedanjem položaju pa ni aM-sllti, da bi denar dospel v roke na* al ovij en ca tako hitro, kakor pra« je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma t Evropo, ali iz Evrope sem 22 d«
de denar v stari domovini			tudi
izplačan	.		
	■ •Bdi		)
K	t	K	t
S....	1.10	100....	20.00
10....	a.io	' 110____	2rA.f<n
15...,	3.10	120....	
30....	4.10	130....	26 00
	6.10	140....	2ft I«
30....	S. 10	150....	30.(r»
35....	7.10	IGO____	32 OO
40....	8.10	170.... .	3i.m
	9.10	i80....	36.00
60....	10.00	190____	JJH.O0
H....	11.00	200...	40,00
60____	12.00	260.....	6O 00
65....	13.00	rsoo....	60.00
70....	14.00	350....	7C.0 )
75....	15.00	400....	80.ro D
80....	16.00	460.»■«	90.00
	17.00	600....	10C.00
	18.00	i <	
ttiiika r		bahk	
M Oortfead St. Vmr Točk,			
wmmm

GLAS NARODA, 22. JANUARJA, 1915.
K-
"SlAS NARODA"
Slovenk Daily.)
Owned and published by the Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER. President.
» LOUIS BENEDIK, Treasurer. g
Flace of Business of the corporation and
ad ireaaes of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
'Zm <v lo I. to velja list za Ameriko in
Uanado .....................
" p »1 If ta....................
" leto zm mesto New York.....
' pol leta za mesto New York
" Evropo za vse leto........
" pol leta..........
......Četrt leta.........
...$3.00 1.50 4.00
2.00 4. BO 2.55 1.T0
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan _imemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dooifl« brez podpisa in osobnosti ae ne
prtobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po —
Money Order. Pri apremembi kraj a naročnikov prosimo, da se nam tuai prejšnje bWaltt£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopii
3 in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
'ortlandt St., New York City.
Telefon 4?87 Cortlandt.

Jio
mi
Nasi morilni detektivi.
Hre/dhzirno in hudodelsko stre-
ljanji' na lieoborožene delavce od
strani takozvanih privatnih detektivov v New Jersey obrača zopet javno pozornost na dejstvo, <Ia so Združene države še vedno edina eivilizirana dežela na svetu, kj< r imajo posamezne osebe pravico izvrševati policijsko oblast. V nobeni drugi državi na svetu ni mogoče bogatini privatnim ose-bn>n ali korporaeijam imeti svoje lastm- privatne, oborožene bande ter uporabljati slednje v privatne svrhe.
V teli duHi bo ravno pol stoletja tega, ko je neki špijon državljanske vojne, j »o imenu Robert A. I*inkertau, uvedel tukaj
v Združenih državah sistem, v d katerega se je dalo privat-mlieijo na razpolago vsake-ki jo je mogel plačati. Pod-jei i«- se j«' obneslo in dandanes je v naši deželi na tisoče takozvanih <letekt ivnih agentur, ki dobavljajo bogatim ljudem oborožene može. Ti jili nato uporabljajo v svov-je svrhe ali jih pa zlorabljajo.
Hismarek j«* rekel nekoč: "Pošteni ljudje ne pišejo zame", in pruski minister Puttkamer je bil nekoč v parlamentu prisiljen do izjave, da so njegovi provokaterji in konfideuti vse kaj drugega kot pa gentlemani. Istotako se je tudi v Združenih državah kaj kmalu pokazal da sr> bili ljudje, ki so Mopili pri 1'iukertouu in drugih podjetjih v službo, vse prej kot I gentlemeni ali pa vsaj prilično pošteni ljudje.
t'vet t«> človeške sodrge so nato 1'iiikerti ni in drugi oborožili ter jili stavili v njih službo. Bili so rop ti ji. morilci, tatovi, sploh hudodelci vseh vrst, ki so se vdi-njali k«>t privatni policisti, da so mogli pod krinko službe nadaljevali s hudodelstvi vseh vrst ter dobiti za to se denar.
Potom številnih ofieijeluih preiskav teh detektivskih agentur se je nabralo materijal v aktih, ki označuje značaj te privatne policije. katero se uporablja v prvi vrsti proti delavcem. Ugotovilo se je, da so stali na čelu znanih policijskih iigentur privatni detektivi, kojih slike je najti v albumu hudodelcev. Vodilnim osebam teh detfktivnih uradov se je dokazalo, da so sedeli že opetovano v ječah. in sicer radi zločinov. Ako «e godi to na živem drvu, kaj šele na trhlem! Ako se rekrutirajo že voditelji teh zavodov iz hudodelskega sveta, kaj naj si mislimo šele o osebah, katere najamejo in plačajo ti ljudje za njih umazano in hudodelsko delo?! Poznavatelj te vrste ljudi, Thomas Beet> je izjavil nekoč glede njih: "Ubijalci so, tatovi in hudodelci, katere se spušča na družbo. Ti detektivi ne gredo za tem, da bi ugotovili dejstva. temveč za tem. da jih napravijo." — Drugi poznavatelj te vrste ljudi, kateri pripada sam. zloglasni William W. Burns, pra-
vi o svojih lastnih uslužbencih, da fci» i ia j večja banda izailjevalnih
tatov, kar jih je kedaj hodilo po svetu brez kazni.
Ko se je po Homestead (Pa.) stavki leta 1892 uvedlo preiskavo detektivskih agentur, je izjavil neki priča, da so se nahajali med Pinkertoni en morilec žene, štirje vlomilci in en požigalec. Neki detektiv Združenih držav je rekel o teh privatnih detektivih: "Odpadek človeštva so. Niti enega ni med njimi, ki bi se bal umora ali katerega bi se ne moglo najti za to ali ouo hudodelstvo."
Isto izpričevalo se je izstavilo tem ljudem še pri vsaki preiskavi. Vsak človek v Združenih državah ve, da so privatni detektivi, katere najemajo kapitalisti, da jih uporabijo proti stavkujočim delavcem, morilci in tatovi. Vsakdo in tudi oblasti vedo, da se najema te hudodelske bande z namenom, da more in pobijajo delavce. Kljub temu pa se ni dosedaj še ničesar zgodilo, da bi se napravilo konec uporabi privatnih detektivov. Krivda pa ne zadene le zakonodaj in oblasti, temveč tudi ameriško delavsko gibanje. V posebni meri pa je za to odgovorna American Federation of Labor. Ako bi se bila slednja kateri k rat s jkjIuo silo obrnila proti tem privatnim detektivskim agenturam, bi bile že zdavnaj izginile in s tem bi se tudi končalo sistematično moren je stavkujočih delavcev od strani najetih hudodelskih baud.
seveda zelo malo. mogoče ne ob- njegove napadalne čete v izredno!	ZAHVALA.	j KAKO SE AVSTRIJA VOJ-
čutijo te krize, toliko bolj jo pa kratkem času prišle čez slabe ee- Tem potom se srčno zahvalju j	SKUJE,
občutimo mi. Sedaj imamo že tri ste na določeno mesto. Zato je jem uradnikom J. S. K. Jeduotei Vsakdo naših rojakov rad izve, mesece počitnice, pa še nikdo ne zbral tudi general Joffre ogromno za točno izplačitev smrtnine po kako je v resnici v naši stari do-j ve, kedaj se bo z delom zopet za- množico avtomobilov in problem| ranjkem soprogu Franku Jeriče- movini, odkar je vojna. Kako sej čelo. Nekateri pravijo, da k malo,' hitrosti je bil rešen v eni noči. ku. Enako se zahvaljujem tudi naši rojaki vojskujejo. Vse to na-drugi zopet, da še ne tako hitro, Širok prostor, oddaljen od Pariza članom društva sv. Jožefa št. 45 tančno popisuje naša prva in edi-gotovega pa nikdo ne ve. — Na en dan hoda, ki je bil še prejšnjo J. S. K. J., kateremu je ranjki na knjiga o avstrijsko-srbsko-ru-društvenem polju smo zelo dobro|noč rekoguosciran kot popolnoma spadal.	jski vojni. Da damo priliko, da jo
preskrbljeni. Imamo namreč več'prost sovražnika, je v jutru i. Nadalje izjavljam, da so govo-jvsak lahko naroči, je cena samo različnih društev, ki spadajo k j septembra mrgolel sovražnih čet. raznim Zvezam in Jednotam. Naj- Sedaj pa čujeiiio, da je tudi v bolj pa še napreduje društvo Južni Afriki izvrš "Sloga", ki je bilo ustanovljeno)svojo nalogo sijajno komaj pred enim letom. Člani
Dopisi.
Grays Landing, Pa. — Uas je,
da vstaneš, mili moj slovenski na rod, čas je, da se otreseš jarma suženjstva, ki te žuli že stoletja. Pokaži, da te je še volja živeti da je še dovolj življenske sile v tebi in da nočeš biti več "podla ga tujčevi peti"! Odkar je zakrila črna prst našega kralj« Sama, nismo več samostojni, odtedaj smo tujci na rodni zemlji. Da. tujci! Nemec gospodari na naši zemlji, Nemec ima v$e najboljše službe, a mi se mu moramo umikati v tujino, v Ameriko. '"Naši so samo grobovi!" Je-li to pravično? Čemu bi se sami ne vladali? ("'emu bi ne imeli sami dobrih služb? Sedaj je čas, da se otrese-ino krivične nam Avstrije. Dovolj je krivic, ki jih je pretrpel slovenski narod pod njeno vlado. Ne bom jih našteval. Čemu? To je storilo že več rojakov v "Glasu Naroda". Kljub temu pa se dobe ljudje, propalice, izvržki naroda, ki še vedno vidijo v Avstriji svoj ideal, ne pa sovražnika svojega naroda. Dobe se še celo perzijski in turški patrioti! Smešno. Tem želim, da bi kmalu spregledali, da bi znali razločiti pravico od krivice. Rojaki! Poprimimo se ideje Blatnikove, kajti le tem potom pridemo do samostalnosti. "Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi!"' Naše geslo je: "Naprej, zastava Slave!" — Stanko Žele.
Portland Mills, Pa. — Maloke daj se čita kak dopis v "Ulasu Naroda" iz te male slovenske naselbine. v kateri je okrog 20 slov. gozdarjev. Vzrok je pač ta. ker so naše roke bolj vajene trdega dela kot pa sukanja peresa po papirju. Iz dopisov v ''Glasu Naroda" razvidimo, da se skoro povsod po Ameriki slabo dela; tudi tukaj ni nič drugače. Vreme imamo jako slabo, dosti snega in večkrat dež. Ravno pravi čas so se nas gospodje delodajalci usmilili ter nam dali par mesecev počit nic. Vseeno pa nam ne manjka dobre volje. Privoščimo si včasih kak kozarček pijače ter si delamo kratek čas pri naši stari tetki — gorki peči- Kaj radi pa tudi debatiramo o sedanji vojui ter z za nimanjem prebiramo slovenske liste, zlasti "Glas Naroda". Strinjamo se s članki g. Blatnika, ob žalujemo pa one avstro-hunsko-turško-perzijske patriote iz Port Allegany, Pa., Milwaukee, AVis.. itd., ki so se tako daleč spozabili, da se zavzemajo za avstro-turško sužnost. Sramota! Žalostni taki patriot je, ki se zavzemajo za "krščanske" mohamcdance in ošabne Nemce, svoj narod pa izdajajo!-Tukajšnji Slovenci smo še večinoma fantje. Skoda le. da nam primanjkuje slovenskih evetk. V tem kraju se namreč malokedaj katero najde, kadar se pa katero dobi. jo kmalu kdo presadi na zakonski vrtec. Toraj slov. dekleta, posebno "štaparice", zglasite se pri nas. doklej je še veseli pred-pustni čas! Pozdrav! — .Josip Stefančič.
Pueblo, Cool. — Z delom gre tako slabo, da slabše ne more iti. Oni, ki imajo stalno delo, takih je
;ii
plačajo po 75 centov mesecnme, v slučaju nesreče ali bolezni dobe po na teden, za pogrebne stroške pa $85. Rojakom priporočam. da naj pristopajo, ker je društvo neprecenljive vrednosti za vsakega. Koliko slučajev je že bilo, da so morali rojaki skolek-tati za pogreb tega ali onega, ki je bil premalomareu, da bi pristopil v kako društvo. Društvo "Sloga" je sklenilo obhajati dne 11. februarja obletnico svojega obstanka" v dvorani sv. Jožefa. Rojaki, pridite vsi, ker bo zabava res imenitna, poleg tega bo pa tudi dobre pijače in okusnih jedil dovolj na razpolago. — Omeniti moram tudi, da se je oglasila gospa Štorklja pri rojaku Jožefu Bedenčiču in ne pri Benedičiču kot je bilo pomotoma poročauo. Pozdrav vsem zavednim Sloven-' ceni! — Naročnik.
Diamondville, Wyo. — Kakor-hitro dobim v roke Glas Naroda, najprej pogledam, če je iz naše naselbine kak dopis. Ker ga že dolgo ni bilo, son sklenil napisati par vrstic. Delavske razmere so srednje; zaenkrat ne svetujem še nikomur sem hoditi. Društva imamo tri. ki popolnoma zadostujejo, da se vsak zavaruje za slučaj nesreče ali bolezni. Slovencev nas je precej tukaj in se prav dobro razumemo med seboj. Zadnji mesec smo imeli pečlarji volitve za naše mesto. Za načelnika je bil izvoljen rojak G. Š. Ta čast mu iz-vi-stno pristoja in kar je glavno, žnjim smo vsi zadovoljni. Čeravno imamo tukaj dve lepi slovenski cvetki, se mi zdi. da ne bo p red pustom ni nič ženitovanja. Pred kratkim je bil tukaj Tcrbov-čev Tone, ki mi je marsikaj zanimivega povedal. Želel bi, da bi se kmalo zopet kaj oglasil. Pozdrav vsem slovenskim pečlarjem! — Naročnik.
Black Diamond, Wash. — Pred kratkim je ustrelil tukaj rojak Anton Kralj svojega društvenega sobrata Karola Oreheka. Morilec in ustreljeni sta oženjena. Kralja so že zaprli; pravi, da je storil svoj grozni čin v pijanosti. Tukaj se dela komaj po en ali dva šihta na teden: Že osem let sem v tej naselbini, pa ne pomnim tako slabih delavskih razmer. Za sedaj seveda nikomur ne svetujem hoditi seiu. Pozdrav! — Frank Ro-sec.
Avtomobili v vojni.
Novoletna razprodaja. y
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 — 2nd Ave., New York.
Ivo je opisoval Feliks Meline v svoji slavni knjigi "Nazaj k zemlji* mogočni razvoj francoske avtomobilske industrije in njen pomen za gospodarstvo dežele, tedaj pač ni slutil velike uloge. ki jo igrajo avtomobili v sedanji vojni. Dve najvažnejši odločitvi v silnih bojih na Francoskem sta bili doseženi potom avtomobilov.
Uspeh nemškega prodiranja čez Belgijo je bil odvisen od tega. če se posreči Nemcem, da pridejo nepričakovano pred Liege, in ravno to nalogo je sijajno rešil avtomobil. Južno od mesta Aachen je nemško armadno vodstvo zbralo tisoče in tisoče avtomobilov in na dano znamenje so doživeli mejni prebivalci prizor, kot ga še ni gledalo človeško oko. Kakor da bi jih podili orkani, so dirjali z vojaki napolnjeni avtomobili v nepreglednem begu proti zahodu. Cilj je bil dosežen, predno se je opomogel sovražnik od prvega strahu.
Drugo pot pa so morali Nemci okusiti izredno vojno uporabnost avtomobila. Po bravurno vrženem prodiranju Francozov in Angležev v Belgiji so se približali Nemci Parizu na 25 kilometrov. Hoteli so razdeliti francosko fronto pri mestu Me&ux na dva dela in vreči en del na Pariz, drugi pa proti Verduuu. Tedaj se je pa .zgodilo, da so pričeli Francozi 7 septembra z ofenzivo in da so na padli armadi generalov Kluek in Biilow od strani. Ta akcija je bila odločilna za poznejše dogodke in odločili so jo avtomobili. Da bi pravočasno objel nemško desno krilo s potrebno hitrostjo, je moral doseči general Joffre, da so
avtomobil Boje med Botho in Dewetom je odločil avtomobil. V prejšnji burski vojni je bila njih najvažnejša prednost ta. da so razpolagali z zelo hitro in okretno konjenico, da jih niso mogli Angleži prav in dosti hitro prijeti. Če se je posrečilo Angležem, da so premagali po tolikih neuspehih Bure, se imajo zahvaliti le taktiki lord Kitelienerja, da je bil za vsako ceno hitrejši od Burov. General Cronje, ki je hotel pri Paardebergu na vsak način rešiti tudi vse kuhinjsko orodje burskili žen, mu je še znatno olajšal manever. Pri zadnji burski vstaji se je videlo, da so avtomobili čisto uničili staro bursko prednost. Ne večja vojna zmožnost Bothe jo liitro udušila plamen vstaje, njegovi avtomobili so to izvršili, ki so z neprijetno grozljivo hitrostjo sledili vsem korakom Burov. Avtomobil je vstaše takoj dohitel in jih ustavil. Hitri burski konji so našli v avtomobilu svojega mojstra in s tem odigrali.
Glas iz Angleške.
Vojaški sotrudnik londonskega lista "Times" piše: Vojna lahko konča samo s konečuo zmago tro-sporazuma (Rusije, Francije in Anglije), ker slednjič mora zmagati 250 milijonov ljudi nad 115 milijoni pod sicer enakimi odno-šaji. Ako pa ne hitimo z dogodki bi doprinešenih žrtev ne odtehtale kompenzacije, ki bi jih bilo mogoče dobiti od premaganih in tako bi ne imeli od zmage nobene koristi. Angleži so v glavnem grešili s tem, da so bile njih priprave pomanjkljive. To zadevo je treba preiskati po končani vojni. Ako gotovi ljudje dobijo to, kar zaslužijo, se jih obesi. Ako naj dosežemo vse smotre vojne, nas to stane lahko več let. Mi se svojih vojaških novincev ne moremo posluževati pred prihodnjim februarjem. V tej največji vseh vojen pride štiri mesece po izbruhu pet mož na Angleškem na vsakega vojaka v fronti. Dokler ne moremo obrniti tega razmerja, ne moremo se vojskovati tako silno, kakor je bilo treba.
Vojna v vzhodni Afriki bi bila posebno siromašna. Razočaranje je, da ni bila vojna proti Nemcem v afrikanskih kolonijah boljše zamišljena in izpeljana.
Pisatelj misli, da Francija ni postavila toliko vojakov na bojišče, kot jih sploh ima. Vzrok temu da je pomanjkanje orožja in drugih potrebščin. Rusi so zopet na slabšem vsled slabih konmiii-kacijskih zvez. Zavezniki morajo več storiti kot dosedaj in morajo postopati boljše.
Pogreb ruskega častnika.
V Pragi je podlegel svojim ranam ujeti ruski poročnik Mihajl Kokošin. Avstrijska vojna uprava mu je preskrbela svečan pogreb. Krsto je dičil krasen palmov venec z belim trakom, katerega je daroval praški oficirski zbor. Sprevod se je vršil z vojaškimi častmi in zakrsto 1 korakale številne častniške deputacije. Padlega ruskega poročnika so položili na praškem Olšanskeni pokopališču v častno grobnico. Pogrebu je prisostvovalo tudi mnogo civilnega občinstva.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Girard, O. — Da, modras ima na temenu rožiček, doeim ga gad nima. Gadova barva je skoraj vedno enaka, barva modrasa je pa odvisna od okolice, v kateri živi. Po nekaterih krajih Istre in Dalmacije se dobijo celo rdečkasti modrasi.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenj. rojakom v Little Falls, X. V., in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. FRANK R. DRA&LER, ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stvari. ki jih imamo v zalogi, in izdajati veljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo, v upanju, da mu bodo šli vsestransko na roko. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
rice, da ni ranjki sprejel cele pod-'50č. Knjiga ima preko 128 strani! pore, lažnjive. Tako je na primer,in j0 -krasi veliko slik. Kdor jo pisal neki dopisnik v X S. z dne hoče med rojaki prodajati, naj se
25. dee. med drugim tudi nekako tako-le: Ranjki je dobival le nekaj časa podporo... Izjavljam, da je tako natolcevanje neresnično. Da je dobil ranjki celo podporo, se moram zahvaliti uradnikom goriimenovanega društva, ki so izpolnili točno in pravilno svojo dolžnost. Društvo, posebno pa J. S. K. Jednoto vsakemu rojaku najtopleje priporočam. Društvo sv. Jožefa št. 45 J. S. K. J. je po mojem mnenju najboljše društvo v Indianapolis. Toraj še enkrat: prisrčna hvala!
Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J.
Indianapolis, Ind.. 7. jan. 1!)15.
Terezija Jeričck, žalujoča soproga.
oglasi za pogoje, pri tem lahko
veliko zasluži.
Slov. Knjigarna, r>i5 "Washington St., Milwaukee, (20-1—20-2 v 2 d)	Wis.
NOVOl	NOVO l
SVETOVNA VOJNA
Popis pričetka sedanje tojb® a
i Prav rad bi zvedel za naslov svojega prijatelja GAŠPER PAV-LOVIČA. Pred treirti leti sva bila skupaj v Colorado Ureek. Culo., Morris Mine. Prosim cenjene rojake, če kdo morda ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu prijatelju: Joe Ka-dunc, Box 225, Auburn, 111.
(21-23—1)
33 lepimi slikami in velikim sem- Kje je JAKOB V1DIU? Pred dve-ljevidom Avstro-Ogrske.
Čisti dobiček te izdaje »t bod» oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih ilovenskih mof v sedanji vojni.
Rojaki, pomagajte dobri stvari) Cena zvezka 25*. Naroča >• pri;
V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. T.
(6-1 sred & pet)
VABILO na
veliko zabavno, maškaradno in PLESNO VESELICO
dne 30. januarja 1.1.
v Slovenskem Delavskem Domu društva sv. Alojzija v Conemaugh, Pa.
Veselico priredi četvero cone-maugliskili društev, in sicer: dr. "Boritelj". "Delavec", "Penzij-sko" in "Sinovi Slave" z jako bogatini programom in več dolarjev vrednimi krasnimi dobitki, ko j i bodo razdeljeni med maske. Prvi dobitek bode podarjen najlepši maski.
Igrala bode tukajšnja slovenska godba "Victor Orchestra" pod vodstvom rojaka Viktor Na-vinšeka.
Cisti preostanek veselice je namenjen blagajnam vseli štirih društev, da se tako pokrijejo razni stroški društvenih izdatkov.
Člani odborniki skupnih dru-.štev vabijo cenj. občinstvo najprijaznejše k obilni udeležbi ter zagotavljajo vljudno postrežbo in mnogo prijetne zabave.
Piičetek tovno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1. ženske so vstopnine proste.
Na veselo svidenje v soboto 30. januarja zvečer!
SKUPNI ODBOR.
(22-25—1)
ma letoma je bival v Seattle, AY a sli. Če kdo izmed rojakov ve, kje se sedaj nahaja, naj mi pošlje njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen. ;ili naj se pa sam javi. — Michael Klobučar, 1026 First St.. La Salle, III.
21-23—1)
OPOMIN.
Te m potom opominjani vse one,] ki mi kaj dolgujejo, posebno še one, ki sem jih zakladal v De Pue in Spartland, 111.. da se oglasijo do 1. februarja 1015, ako ne, jih boni pa po imenih poklical.
Anton Turk, Box 158, Johnston Citv. 111.
(21-22—1)
Iščem svojega bratranca ANTONA MEVLJA. Doma je iz Lokve na Krasu, podomače Skela-nov. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sani oglasi bratrancu: Frank Plaear. Box 71. Chatham, Mich. (21-23—1)
Kje je moj sin VALENTIN NERAD ? Nahaja se nekje v Združenih državah. Že dolgo nisem nič slišala o njem, zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležna. — Marija Nerad, Trbovlje (Trifail) št. 2, Štajersko, Austria.
(22-2:t—1)
Rad bi zvedel za prijatelje JERNEJA B ERG A NT, ALEŠA MOHORIČ in JANEZA ČEBA-SEK. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njih naslov, naj mi naznani, ali naj se mi sami javijo. — John Božič, Box 116, Marianna, Washington Co., Pa. (22-25—1)_
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okoliei naznanjamo. da je za tamošnji okraj naš zastopnik
g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
^▼a	A^A i^A AT^ ATA AT^	^TA	A^A AT*
f slovensko-hnraski koloniji.
Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« pr eprič&te. kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej Icupilo farme že 150 slovenskih in hrvaikih družin.
Slovenci in Hrvati, ki m naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških fannerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to s majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo
E> vsakemu zastonj, brez razlike, ako K kupiti farmo ali ne. Naslovite:
Tin James W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis.
Za en dolar
dobite dnevnik "GHa* Naroda" SKOZI fcTIRI MES^CB.
"Glas ]4iroda" izhaja v ieatiti dneh na 30 straneh. V njem naj dete vaivneje vesti vsakega dne vosti iz stare domovine in žaru
mive povesti. Vse oiobje lista je organizirane (a	v atrnkovn* unija.
Rad bi zvedel za naslov svoje se-strične IVANE POGAČAH. Doma je iz Kamnika na Gorenjskem. Jaz sem pa doma iz Stranj pri Kamniku. Čul sem, da biva v N-w Yorku pri svoji teti. Prosim rojake, kateri vedo za nje naslov, da mi javijo, ali naj se pa sama oglasi. — John Uršič, Box 472. BosweH, Pa. (20-22—1)___
Želim zvedeti za MARIJO ŠVAJ-GER, doma iz Črnomlja. Pred kratkim se je nahajala v Clevc-landu, O., in potem v Detroitu, Micli. Kdor rojakov ve za njen naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sama zglasi, imam ji nekaj zelo važnega sporočiti. Frank Vaupotič, 5367 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, i (20-22—1)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Clevclaa-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in izplavati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Gla3 Naroda-
Obrnite promet na svojo stran
Ob nobenem drugem letnem času ni razsvetljeno izložbeno okno bolj zaželjivo kot sedaj, Vsak, kdor pride mimo, je mogoči kupec — seveda privabljen k oni prodajalni, koje izložbena okna in notranjost je najbolj razsvetljena
Nobena razsvetljava pa ne služi v ta namen tako varno, ekonomski in popolno kot ravno električna. Električno razsvetljene prodajalne žanjejo bogato žetev. Ako ni vaša prodajalna. — posebno pa okno — električno razsvetljena, obiščite najbližjo podružnico Edisona, kjer se vas bo naučilo kako obrniti nase polni delež prometa
The New York Edison Company
At Your Service
Oencr:il Officcs: Irvine Place -.nd 15th Strcrt Telephone: Sluyvesant ViW) Rnn<h Office Show Rooms "or tlic Coni fnionc^ 'lic Puhli -42« Broadway	Sprinj: 08*W» 1 "121 W 1>nd St	lit*.ant >2» ?
12*» Oclanccv St Orchard i%0	*1SI E W.»h St	7;-"
1C Irvins PI Stuyvcsant 5600 I -27 E 125th St H2:leiii 4C2»» E 149th St Meirosc 3S1* 'Open Until Midnight Nisht anJ Fmerzcncy Cai! Madieon S«'jar= (K|
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vm bolezni moSke, ženske in otročje. Ml E»t Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittsbarf, Pa.
W»i»»»U "Hotels Pavlinem — Kar iter. Lit S In 4 vozijo iimdo me]« dlia
^iiJiifiLniJHJiimriLniriLr^	g
Po znižani ceni! H
Amerika in Amerikanci.
Aplaal R«t. i. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana t platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in ea mu nikakor n (splačala, zato je cena pnižana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri 3
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
'laznrazrzizii^^
. . ■^aa.-iH'....	....i-l-s
^"smpppppppsr ■

UP
Jugislovanska
H=====

Katol. Jednota
—B
M
GLAS NARODA, 22. JANTARJA, 1915.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-doe k, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BA LAXT, 112 Sterling Ave., Bar-bertou. O.
Glavni tajnik: (JKO. L. BROZICII, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN CiOl'ZE, Box 105, Ely. Minn. Zaupnik: LOU$ KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, JWiO N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZCXICH. 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOIfN VOGRU'IL 444—6th St., La Salle, 111. .JOHN A1 SEC. 641;{ Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KKŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
PRAN 4CSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH P18ITLAR. .'{OS—6. St., Roek Spring«, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL. o«l društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn.
LOl'IS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114. Ely. Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj s«, pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
bra so oznanili zvonovi, da je u-lurl blagi Josip Guanin. Pokojni je bil vsled svoje delavnosti, skromnosti in vsled drugih svojih odličnih zmožnosti splošno priljubljen. kar je tudi pokazal njegov lep pogreb. Vse učiteljstvo okraja, dalje uradniki davkarije in sodniki, starejšine in vse polno drugih ljudi ga je spremilo k zadnjemu počitku. Pevei so mu zapeli pretresujoči žalostinki.
Prepoved signalov z lučjo. Posredovanje vesti s svetilnimi signali je zlasti v Primorju s stališča deželne hrambe nedopustno. Vsled odloka e. ki*, namestništva od dne 1. decembra prepoveduje se.torej uporaba svetilnih in drugih signalov, in sieer tako dajanje. kakor tudi vsprejemanje signalov. izvzemši signalizacij, ki so določene v posebnih predpisih ali ki so v prometu splošno v navadi. naprimer v železniški službi, dalje sežiganje kresov in sličnih grmad. Vsak prestopek te prepovedi se strogo kaznuje.
KOROŠKO.
Smrtna kosa. Marija na Žili. Pri nas smrt neusmiljeno kosi, kakor hi mislila, da je tudi pri nas bojno polje. Dne dec. zju-jtraj so našli mrtvega v postelji 117letnega Zavernikovega rejenca i v Blačak Janeza Mikla. Dne 7. ,dec. zjutraj je na naglem umrl od kapi zadet 421etm posestnik v
ber, ki je svojo službo ves čas izborilo opravljala, se je 16. dee. odpeljala na bojišče. Novi rezervni bolnišnici. C. i»
kr. pol kovni zdravnik dr. Frid Maresch je dobil nalog, da uredi rezervni bolnišnici v stari deželni hiralnici in v gradu Na Stenicah pri Celovcu.
Nova godba. Nanovo sestavljena vojaška črnovojniška godba domačega pešpolka št. 7 je dne 15. dec. pod vodstvom narednika Spiesa prvič igrala pred c. ki', vojaškim postajnim poveljnikom polkovnikom Saremba v Linden-hain-vojašnici v Celovcu. Oodba šteje 43 mož in bo zanaprej svi-rala pri vojaških pohodih in pogrebih.
Pismo z bojišča. Celovški -Mir' priobčuje vojaško pismo s severnega bojišča. Glasi se: Ljubi prijatelj! Zelo všečen odmor v naših operacijah 1 odkar smo odkiuili velikansko bitko od gozdatega karpatskega gorovja gori do Varšave in čez, so bili sami veliki dnevni marši) mi v moje veselje dovoljuje, da se posvetim par ur literaturi ter Ti napišem klasično pismo. Najprej pa moram sporočiti, da me predvsem veseli, ker ste, kar je vas še starih znancev, zdravi in se dobro počutite. Nadalje bom operiral nekoliko, kar se tiče Tvojega pisma. (Danes živim samim različnim operacijam bojnega, naravoslovnega, krajev-Blačah Fran Treibcr, podomače no-zemljepisnega značaja ifd.)
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
kranjsko.
sledeče: Komaj par dni na boj-
liel.
i/. D
Umrli vojaki. V budimpeštau- "T V,>lju Bl'ul 1>riiel že v ,,ajh!,j: i bolnišnici je umrl Ivan Poze- M	meteZ<. »travno sem bd
■ , ,	II., priueljen sanitetnemu oddelku,
vodia bo le t nega urada, doma ' ,*!	. „ . ,
,, j, , •	Kroglic so liki toča frčale mimo
Podlegel jc ra- - , x- i	.
moje glave. Na desno in levo so
»I. L
jat d
miam, ki jih je dobil na severnem bojišču. — Umrla sta vsled ran, /adobljenih na juzmyu bojišču, Mihael Debcve in Vinko Kavšček, oba posestnika iz Smolinje vasi pri Novem mestu.
Od "mrtvih" vstajajo <"e je katera žena mislila, da res ne bo nikoli več videla svojega moža.
udarjale v zemljo granate, šrap-liefi so peli svojo mrtvaško pesem. Bil je pravi bojni vihar, kateri mi bo ostal v vednem spominu. To bobnenje in rohneuje, ti pretresljivi vzdihi in vskliki ranjencev na vseh straneh je nekaj ne-popisljivega. Posledice tega straš-nega viharja so se predvsem po-
potem je bila to posestuikova ze; ka/a|e na Inoji tornistrjf ki je bUa na Ivana Kregar i/ Loga stev. 4-,	knjana kakor re^eto. Na po-
pri Brezovici. Njen mož Valentin >eWn	je obvarova, im.ne
Kregar je moral tudi iz tihe vas, ,jubi Hog ^^ ^ ^ ^^ v vojni šum in brum. Pa odkar je -km|ovau a pri tem pa<M v solni odšel mož na bojne poljano, m j vražnikove n)kt>. Ju SlHiaj se ua. bilo nobenega pisma od njega. hajaiu v Kijevu, odkoder Ti po-
šiljam pozdrave, pozdrave ljubi domovini, pozdrave vsem prijate-
Mariboru.
Ji i je bilo strašno hudo. ker je bile vse njeno poizvedovanje po
njem brez uspeha. Ko pa je stalo ljem m zllalieem. z Rogom! moževo ime v listi med padliuu|
lia st vernem bojišču, tedaj jc pre-j	ŠTAJERSKO
sunil meč žalosti njeno srce. Vdala se je v božjo voljo in s solzami Slovenska hiša v v oče11 molila za moževo dušo — ''Marburger Zeitung ' poroča, da ali prezgodaj. Zakaj te dni ji je ^ kuP'»a mariborska posojilnica pisal njen mož Valentin, da jc še;trSovsko luio 1Jalou v Mariboru med živimi, četudi je ruski ujet- za	kron.
nik v mestu Bogučarju. ki leži v j Unnl J«' v St- I]j" Konrad Zel-voroneški guberniji v južni ev-lz,'r- I*o»reb se je vršil dne 28. de-vopski Rusiji. Zdaj Ivana Kregar tfmbra ob ogromni udeležbi. Go
livali Boga noč in dan. da jc njen mož Valentin, o katerem jc bila že povsem prepričana, da je tam dalee v neznani deželi pokopati, kar naenkrat vstal od "smrti".
tovo si' je pogreba udeležilo nad loiHJ ljudi. znamenje, tla je bil rajni res v vseh krogih splošno
priljubljen. Umrl jc v Mariboru trgovec
Vsa srečna in vesela pripoveduje Jo»if. Werbnigg.
zdaj /ena Ivana sosedom in znancem: "Oj. pa bo vendarle še prišel domov moj mož Valentin, hvala Bogu!" — Tudi Ivan Skrjanee iz Hrušice pod Ljubljano je moral zamenjati klobuk z vojaško čepico ter odriniti na severno bojišče, da tvega blago in kri 4'za domovino". Zadnje pismo je dobila žena od svojega moža, ki je bil na potu v Galicijo, tam nekje z Ogrskega, potem pa ni bilo ne duha. ne sluha o njem. Vsa žalostna in potrta je čakala uboga žena dan na dan. da ji bo prinesel'sedaj doma. bolan na revini.
Vojak umrl. V Mariboru je 30. decembra umrl Viljem Pouch, voditelj Gotzove zaloge piva, pešec 87. pešpolka. Ranjen je bil na severnem bojišču. Rajnik je bil odlikovan s srebrno brabrostuo svetinjo drugega razreda.
PRIMORSKO.
Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za hrabrost Fran Cigoj, e. kr. čuvaj v Gradiški. V bitki pri Krasniku je rešil svojega kadeta, sina generala Potioreka. Cigoj je
pisiuonoša toli zaželjeuo pismo od njenega moža, ali pisma ni bilo pa ni bilo. Na vse strani je povpraševala uboga žena, pa vse zastonj ; nihče ni vedel najmanjše tolažil-i»e besede zanjo. Samo v molitvi je našla tolažbo. Zato je molila in molila, da bi nje mož vendar še prišel domov in — prišel bo. Zakaj te dni ji je pisal, da je še živ in da biva v Kreoienei, majhnem mestu ob vzhodnogališko-ruski meji v volhinski guberniji. Ženi je prineslo to pismo srčni mir in veselje. — Iz ruskega vjetništva 8e je oglasil že dolgo časa pogrešani Ivan Lovšin, doma iz Ribnice, elau slov. akad. društva ' Danica". Svojemu prijatelju piše pi-pmo, v katerem pravi med drugim
PogTeša se Fran Carli, podžupan na Slapu pri Tolminu; bil je prosta k 1)7. pešpolka. 15. stotnija. Pogreša se Ivan Ivančič iz Cez-soče pri Bovcu, vojak 27. pešpol-
Jeruc; bil je cerkveni pevec, zadnja leta pa je popolnoma oslepel. Dne 8. dee. je pokosila smrt 14-letnega Jurjovčevega Janeza v Turdaničah: lepega, a žalostnega pogreba so se udeležili tudi šolarji 3. razredif, ki so nosili množieo vencev. Dne !>. dee. pa je umrla 40 let stara, blaga žena načelnika tukajšnje Posojilnice, Josipina Pečar; zapušča moža in tri mladoletne otroke. Na grobeli so krasno peli v slovo rajnim pevei iz štirih far: domači, iz Loč. i/. Stebna in c Drave.
Umrla je 16. dec. v samostanu sester Elizabetink v Celovcu sestra Marija Josipina, roj. Sekeu-cher. Dosegla je starost 74 let in je bila v samostanu 48 let. Dne 18. dec. je pa umrla bivša prednica samostana sestra Marija Angelina. rojena Zemrosser, v 6!». letu starosti.
Na koleri je umrl v bolnišnici v Hebu na Češkem rudar Janez Wunder iz Volšperka. Bil je ranjen na severnem bojišču, (»lasom uradnega poročila je umrl na koleri na severnem bojišču tudi rezervist poljsko-lov»kega bataljona št. 8 Janez Mitterbacher iz l-abudske doline.
Umrl vsled rane. Egidij Schaf-j neger podomače Piš v Dvorcu pri Hodišah je bil ranjen na gali-škem bojišču in je vsled prizadete hude rane na levi roki umrl v Budimpešti. Bil je vzgleden gospodar. občinski odbornik, ud kraju, šolskega sveta v Hodišah in odbornik posojilnice. Zapustil je ženo in štiri male otročiče.
Padel je na severnem bojišču Rauter. učitelj na Kokovem, kije služil kot enoleten prostovoljec pri domobranskem pešpolku št. 4. V boju pri Kvbanovein v Galiciji je bil od krogle iz puške zadet v glavo in je pri priči umrl.
Pogreša se od začetka vojne
Jožef Knoflaeher, 4. domobranski polk. Po njem poizveduje Ana Knoflaeher v Korpičah pri Re-karji vasi. — Pogreša že tri mesece Pavel Juri, 4. domobranski polk. Po njem poizveduje Terezija Juri v Radni vasi pri Beljaku.
Ranjeni in bolni vojaki v Celovcu so nastanjeni v sledečih bolnišnicah: Dne 14. dec. jih je bilo v rezervni bolnišnici št. L in sieer: v c. kr. vojaški bolnišnici 212. v Waisenhauskaserne 891. v Šoli pod Križno goro 410, v sirotišnici sester uršulink 187; v re zervni bolnišnici št. 2, in sicer: v jezuitski bolnišnici 438. v šoli v Bismarck o vem ob m est ju 299. v o-brtni šoli 98, na gimnaziji 233. v godbeuih dvoranah 204, v rudarski šoli 104. V rezervni bolnišnici Rdečega križa je bilo dne 17. dee., in sicer: v Marijanišču 240. v eli-zabetiuskem samostanu 47 in v
kit. 10. stotuije. Bil je ranjen pri domobranski bolnišnici 185 mož. Grodeku.	Prevoz ranjencev. Dne 17. dec.
Pogreb. Iz Bovca poročajo: 3. je bilo iz rezervnih bolnišnic št. 1 dec. smo položili v grob p reran o j in 2 v Celovcu nad 150 in iz rez. umrlega Josipa Guanina. učitelja bolnišnice Rdečega križa v Mari na Kalu. Pokojni je služboval ko- janišču 40 ozdravelih ranjencev m«j četrto leto. ko ga je pobrala in bolnikov poslanih k povelj sušica. ki si jo je nakopal spomla- stvoni dopolnilnih okrajev, di na Strmem* V jeseni je imel Prostovoljno je vstopil 13. dec. nastopiti službo na Kalu-Koritni- v aktivno službo e. in kr. major ei. a vojne razmere so to prepre- v pokojn pešpolka 17. Emanuel čile. Da bi se ozdravel, je šel do- Brvda v Celovcu, m o v v Bovec, ali vsa skrb njego-] Strežnica odšla na bojišče. Ce-ve dobre matere in ves njegov lovški c. in kr. rezervni bolnišnici trud je bil zaman. Prvega decern- št. 1 dodeljena strežnica gdč. Al-
Tvoje prijazno pismo sem dobil 9. listopada in me je brezmejno veselilo ter sem ga čital z velikim za li i mah j eni. posebno ker sem zvedel veliko zanimivih posameznosti iz njega. Najmočnejše kosti mi je pretreslo, ko sem izvedel, da je tudi stari krokar ... že pri zadnji večerji, čeravno, da me prav razumeš, ne poznam strahu in je smrt izgubila zame vsako tajnost, ker sem ji gledal že v treh velikanskih bitkah iz oči v oči. Oprosti sicer, da sem v tem divjem času izgubil pravi instinkt za pieteto, vsaj za ta čas. V m ozek pa me je zazeblo, čeravno je itak že zmrzel kot led, ko sem čital, da bosta morala ... v Sibirijo. — Sedaj bi pa rad še zvedel, kako kaj jaz životarim in kako se bijejo bitke, kaj ne? Evo ti nekaj podatkov v orientacijo! Kadar je le mogoče, si skuham krompir ali pa rižot, kajti govejega mesa samega ne prenašam več. Včeraj (19. listopada) sem se pa pečal s prav posebno deli-katuo stvarjo. Slekel sem namreč srajco in spodnje hlače ter jih vrgel daleč stran, kajti gosto so bile obljudene od gotove vrste lazie, ki se v pošteni družbi niti ne imenujejo. še manj pa se njihovo ime zapiše razen v učni knjigi naravoslovja. — Zadnje dni sem gradil z mojo polčeto telefonsko zvezo k pozicijam našega topništva na krvavi hrib, razrit kakor mravljišče, ki si požrl cele tone krvi naših fantov, ki so te napadali vedno in vedno zopet ter te v zadnjem silovitem naporu zavzeli, medtem ko so vsi kauoni, med njimi dva 30.5ceutimeterska mož-narja, koncentrirali svoj silni o-genj na tvoj zeleni hrbet, kjer so imeli Rusi betonsko utrdbo, ki so mojstri utrjevanja. Slednjič smo te vendarle zavzeli, razmesarjeno in vsevprek krvavo. Postavili smo nato na-še lastno topništvo, pri katerem sem imel jaz telefonsko postajo v neki artilerijski ''dekur-g\'\ kjer seiu bil zavarovan sicer ne pred granatami, pa vsaj pred šrapueli. Če si šel iz tele luknje ter se pokazal Rusom količkaj preveč, so takoj šrapueli bliskali nad glavo, kajti Rusi so streljali na vsakega posameznika, kakor-liitro se jim je pokazal. Kadar je bilo treba na linijo poiskat kakšen pretrgani del telefonske žice, smo morali pionirji pasirat Rusom popolnoma odprt teren za sto korakov, ki jih je moral vsak zase v hitrem teku prdleteti. Naši opazovalci so si morali poiskati naravnost rafinirane "dekurge", da so mogli nekaj časa neopaženi o-pazovati. V oni mokri podzemeljski luknji sem dobil tudi že nekoliko revmatizma v lirbet. Ruski topničarji so iskali neprestano z raztresenim ognjem naše baterije in gorje ti, če so katero našli, v par minutah je bila popolnoma razstreljena. Prihodnjič kaj več. S srčnim pozdravom Vaš J. V.
Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki ao nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj retnift-no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male avote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: SOe.
Ker je vsled uvedbe paketns pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezn« države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Ma ryland, Massachusetts, New Jer sey, NeW York, New Hampshire Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska Tennessee, Virginia, West Virgi-aia, Wisconsin.
Za Še bolj oddaljene države stane
Koledar 40 centov g poštnino ▼red. --Te države so:
California, .Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, IWyoming, Utah i> Idaho.
V naši podružnici Frank la kser, 6104 St. Glair Ave., Cleve land, O., pri L. Balantu v Barber tonu, in pri Frank Lebenu i Forest City, Pa., pri Chariest} Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar. lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pdjku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja nas Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, naj m asara na te cene.
Naročite ga pri t
SLOVENIC PUBLISHING 06. «S Cortlandt »t. New York City
Kadar je kako drnStvo namenjeno kopiti bančero, if jltvc, reg*!;« go d bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potre )C jete uio, v» /iiiec, pri\a=»ke prstan itd., n« kupite prej nikjer, da todi mene aacece vpi' iat«, Upr»|ftnjr Vas itana le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, Teč vrat pošiljam brezplačno. Pilite poaS
IVANiPAJK & CO., Conemaugl t, Pa.. Box 328.
HARMON]
Mtial kakorSaakolf mta Udelvjta
popravljam po najnttjlh eenah, i trpetno In aaneelJlTo. V popravo eaae-«Wro vsakdo poBJe, ker aem 2« nad 19 let tukaj ▼ tem poalu In eedaj ▼ »rojem lastnem domu. V popravek vaamem knnjik« kakor ▼■« drug* harmonike ter računam po dela kakorftno ki« aa-ktm kres nadaljnlk TpraSaafi
JOHN WENZEL
1017 E. 62. St., Cleveland,- Ohio.
Cleveland. O.
i-« ri»~« r-m r-» «—■ *—* ■—■ r—« r-i n r-r » r->T ■
u ill i!J u lit ill iJ u ill o ill rJ slnifrji
giaiEnirmrara^ Ji
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je pri 23 palcih. gllCena 15 centov, g)^—i
Zadej'je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov/trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je' dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Kusijo, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov/
Naročilž£in denarfpošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
I
(
t
J
ir» p rare	mr^jr^T?
A A A A A

'4GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, v ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!
Rad bi zvedel /.a naslov svojega prijatelja JANEZA MEKIN-DA. Pred dvema letoma je delal v Cambridge. Ohio. Če kdo izmed rojakov ve za njeg-ovo bivališče, ga ^prosim, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Frank Muletz, Box 3, Cheat Bridge, W. Va.
(22-25—1)	_______ i


Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
A
GLAS NARODA, 22. JAM ARJA, 1015.
-m 9 w w
m UP
A A
U » » » ■
-*- t ^ A A


g P ^
JACK
Francoski spisal Alphoiise Daudet. /
Za "GhNaroda' ' predel J. T. f

^ w v w i • a a

y ^ ^ f f f » T
A A

- - - ^
(Nadaljevanje.!)
Ravnatelju in njegovi ženi .so zažarule oči. .laeku je bilo pa silno težko pri wren. Kakor žival in«« bodo prodali — je mislil saiu pri aclti in toliko, da ni na glas zajokal.
—	Čakajte — j»* rekel ravnatelj. — sedaj Vam moram povedati. kako vzgajamo uaš<- dečke. V spremstvu svojih učiteljev zahajajo v gledališče in v svet. Navzoči so pri velikih akademičnih sejah in javnih preda vati jih. Mi ne delamo iz njih pcdaiitov, mi jih ne trpinčimo preveč z latinščino in grščino. V prvi vrsti skrbimo zato. da postanejo enkrat praktični ljudje, ki lahko veliko koristijo sebi in celemu človeštvu. Mi jih uvajamo v družabno življenje. Poučujejo jih izvan red n i možje, učenjaki in umetniki. I "če se zgodovine. godbe, literature, jezikov: nadalje imamo kure za pravilen izgovor francoskega jezika. Tozadevno metodo je iznašla madama Morouval. moja žena. Koncem vsakega tedna je javna seja. h kateri imajo dostop stariši gojencev.
Nato je pripomnil ravnatelj, da. sprejema v zavod samo ino zemce boljših rodbin in da se ravno sedaj nahaja pri njem kraljev sin, siti kralja in Dahome.
Takrat je na dvorišču nekaj zakričalo: — Zakurite v salonu!
Glav je bil tako silen, da so zažveiiketale šipe na oknih.
I\mu!<> nato se je prikazal na pragu majhen možiček. ki je imel na plavi črn širokokrajnik. kratko ostrižene lase in pristriženo brado. Neprestano je pokašljeval z nekim nenavadnim glasom, ki bi se dal približno izraziti z besedo "beuih".
—	Zakurite v salonu — je znova zaklical. Beuih! Beuih! Lepo. lejio! Toraj smo zopet dobili novinca? Beuih! IV uih !
Ko je zagledal tujo žeuo. otnoka in kopo bankovcev na mizi. je presenečen obstal. V njegovem obrazu se je pojavil izraz presenečenja. Veselja in zadovoljnosti.
Morouval se je obrnil k lijetuu rekoč:
4 i os pod Lahassiudre. član cesarske akademije glasbe, naš učitelj godbe.
LabaMiidrc se je enkrat, dvakrat, da. trikrat priklonil, nato pa brcnil črnega služabnika, ki je bil prišel za njim v sobo.
Vrata so se zopet odprla. Vstopil je star grd človek, sivih las. gladkega obraza. Na nosu je imel očala ter je bil skoraj do brade zavit % star plašč. To je bil doktor Jelen, profesor matematike iu naravoslovja. Ze oddaleč je dišal po alkaliju. na njegovih prstih je bilo pa opaziti skoraj vse vrste kemičnih sestavili.
Za nji in je prišel mož. ki se je od Jelena v vseh ozirih razli-ko\al. Bil je lepe postave, lepega obraza ter skrbno oblečen. Imel je rokavice svetle barve, lase poč<isaiie navzgor, kakor da bi hotel zvišati svoje že takoalitako dovolj visoko čelo. V njegovem pogledu je bilo nekaj prezirljivega. <V bi pa sodil človek po bledem o-bra/u. bi pa gotovo smatral za Ivolnega mušketirja.
Morouval pa je predstavil: — Naš veliki pesnik. Aiuaurv d' Ar-gcutoii, profesor literature.
Prej m* ui dosti zmenil za otroka iu za žensko, ko je pa opazil na mizi bankovce, ju je ošvrkuil z mrzlim pogledom iu' takoj nato obrnil oči vstran.
Nato je stopil k ostalima profesorjema in se začel tako prijazno pogovarjati ž njima kot da bi nc (»ogvckoliko časa ne videli.
Konštaiica je rekla sama pri sebi: — Ta d* Argciitou je pa silno lep človek — d oči 111 nc pa je .lack silno prestrašil.
Otroku je bilo usojeno, da bo izmed vseli, ki so bili zbrani tukaj. največ pred triu pretrpel.
Skorajpotovo je to tinii -.am >>lutil. Takoj, ko je vstopil, je Že »poznal, da ho ta člotek njepov sevražnik. In ko pa je bil mrzlo po-plcdal. je čutil lijepov |M>p|ed v plobitli svojepa siva.
Ljudje pravijo, da m> oči zrcalo duše. No. če je to resnica, ni iutel ta človek nobene duše.
Ko je bil pogovor me«I Konštaneo in med Moronvalom končan, je Mopil ravnatelj k svojemu novemu gojencu rekoč:
Tako. tako. moj mladi prijatelj! Zakaj si tako žalosten? Pa bi vendar malo bolj veselo pogledal.
•laek je vedel, da »e bo moral sedaj ločiti od Konštauce. čutil je. <la mu stopajo »olze v oči. K o U št m lice sicer ni ljubil, toda ona je bila služabnica v hiši njegove matere, videl jo je vsak dan. Zdelo se iiiu je. da se bo ločil tudi od matere, če se enkrat loči od te ženske.
Koučtaiiea, Koušiauea! — je ponovil s tihim plasom in jo prijel /.a krilo — povejte materi, da naj me kuialo obišče.
Nikar se ne bojte. .1 i bom že povedala. Prav kmalo bo prišla. - - Topot pa je zopet vikala.
Zuumj so padali debeli snežni kosmi.
Konštanea je ze mislila c.iiti. t«»da naenkrat se je nečesa spomnila iu vprašala ravnatelja:
Ali niNte rekli, da imate v zavodu tudi nekega Said a ali kako se že imenuje.
Seveda, seveda — je pritrdil Morouval — izvrsten dečko je.
In kak>«'!i b-p "Ha*, ima. < 'akajte. tnkoj pa boste slišali — jm-j« oglasil I .a bii i n« Ire iu n«- sklonil skozi okno. — Takoj pa boru
poklical.
Po dvorišeu se je razleglo silno kričanje iu kmalo nato je prišel deček.
< itate|ji naj si predstavljajo visokega dečka, črno-rjave polti. Oblečen je bil satno v belo tuniko, ki mu je bila pa očividno j»re-ozka. Vsak je že lahko ua prvi pogled upauil. da je deček Kpipčan.
Konštanea pa je \prašala. odkiwl pozna kočijaža Aupustina.
Povedal ji je. da je bil kočijaž v službi njegovega očeta.
Zelo dober človek je bil. Vse cigaretne ostanke mi je dal.
—	Kaj naj mu rečem, kako se Vam godi?
—	Nič mu ni treba praviti — j«* odvrnil Sai«l.
—	Kje so pa Vaši stariši? Ali veste, kje .se nahajajo?
—	Ne. ničesar ne vein.
—	Ali so se vrnili v KjripetT
—	Ne vem. meni nikdar ne pišejo.
I>eček j«' tako povoril o svojih stariših. kot da bi bili to čisto tuji ljudje, ki pa nič več m* brigajo. Taka ji' bila toraj vzgoja ravnatelja Moron vala. Mogoče si je pa res v prvi vrsti prizadeval, naučiti otroke pozabljati na dom in na domače
—	O. povejte ji. povejte — je vzkliknil Jack znova, — da me bo prišla obiskat. Recite ji, da mora priti.
Iu ko so se zaprla vrata za hišnico, iiiu je bilo jasno, da je za temi vratrni zaprta dolpa doba njegovega življenja. Vedel je. da zanj ni več mladosti, da je zanj prenehala biti preteklost. Vedel je, da s«- ne bodo nikdar več \rnili oni lepi dnevi. Ko je tako jokal, se ga je nukdo nalaliko dotaknil.
Obrnil se je in zapazil pred seboj Saida. ki mu je nudil v roki nekaj črnega. Bili so ostanki cigaret.
Vzemi, nikar se ne boj. Polno omarico jih imam.
.Jack se je med solzami smejal, vzeti pa ni hotel. Takrat je vstopil ravnatelj, ki je bil spremil Konštaneo prav do voza.
—	Tako je prav — je rekel Egipčanu — le' razvedri ga malo,
da ne bo tako žalosten. Lepo se igrajta in zabavajta. Ker smo dobili novepa gojenca, dam vsem prosto do jutri.
Ubopi novinec!
Na iprališču ju je obkolilo kakih vauajst mestieev*, ki so pa začeli takoj vpraševati o vseli mogočih stvareh. Vsi so pa začudeno pledali, ker je bil oblečen v kratke hlače iu je imel dolpe kodraste lase.
M«hI tem je ravnatelj Moronval delil med profesorje denar in bi se kmalo do hudega skregal ž njiiui.
Evariste Moronval. ki je bil advokat in pisatelj obenem, je prišel leta l!>4ti iz Poiute-a-Pitre v Pariz kot tajnik poslanika z Gua-delupa.
Takrat je bil star petindvajset let. poln ognja in stremenja. da bi kaj več d ose pel. Kakorhitro je prišel v deželo, je zapustil poslanika in začel hoditi po svojih potili. Sklenil se je baviti s pisateljevanjem. pa je na svojo veliko žalost še prekmalo spoznal, da se človek v Parizu ne more tako hitro proslaviti kot v Pointe-a-Pitre.
Kuialo zatem se je začelo zanj silno žalostno življenje. Zjutraj •se je lačen priplazil iz kake luknje, taval po pariških ulicah semter-tja in prosil kruha. Včasih pa je dobil, največkrat pa ne. Če si je malo nasitil želodec je stopil v kako javno knjižnico in študiral.
Tako je postal eden onih profesorjev, o katerih nihče ne ve. s kom se pečajo in o«l česa živijo. Pisal je v razne liste in dobival za to pol cent ima od vsake vrste.
(Dalje prihodnjič).
Izšla je
lična knjiga* "VOJSKA NA BALKANU1
Mestici so otroci Indijancev in belokožeev.
YA2NC NAZNANILO.	Chisholm, Minn.: K. Zgone in
' Vsi potniki, kateri ee aa-	Jakob Petrich in Frank Žagar,
meravali potovati t staro	Dilitk, Minn.: Joseph Shara-
domovino ta teden aU na-	bon.
Bsrayajo potora - v prtij Rly, Minn, in okolico: Ivan
kodnje, naj stanejo na sto-	GonŽe, M. L. Kapsch in Jos. J.
jih mestih, ker so vse paro.	PesheL
brodne družbe prekinile n	Rvelstk, Minn.: Jurij Kotse.
nedoločen čas s prcaetam.	Silbert, Minn, in okolica: L.
Kadar se zopet razmere pre-	Vesel.
drngačijo, bodimo prave-	RBfcing, Minn.: Ivan Poufte.
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih seiitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešit kom je prideljen tndi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešit kov skupaj pa atane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
časno poročali
m.
PROŠNJA IN ZAHVALA.
Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem tvrdki Frank Sakser in vsem rojakom, ki so mi šli dosedaj tako na roko, in jih prosim, da bi mi po možnosti še zanaprej nekoliko pomagali. Stanarino moram plačati, kupiti si moram nekoliko živeža in nekaj premoga. Srčna hvala družini Valentinčiče-vi, ki nam je poslala za božične praznike en dolar. Za pol dolarja sem kupil mleka, da so se otroci nekoliko pokrepčali, za pol dolarja pa kave in sladkorja. Meni se ni še nič na boljše obrnilo, žena jc še vedno bolna. Kako rad bi s trdim delom preživel otroke in ženo, toda ne morem. Ne prosim rad, ker vem, da ste mi že veliko pomagali, rojaki. Ker je pa sila res velika in ker res potrebujem pomoči, se obračam znova na vas za malo podporo. Usmilite se re-vežev, ki vam bodo do smrti hvaležni. Grove City, Pa.
John Zupan.
Darove blapovolite pošiljati na uredništvo (Jlas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
MASI ZASTOPNIKI,
kalil so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi ta vse drage v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar.
Francisco« CaL: Jakob
John Debeve Jerry Jam
Lovšin.
Denver, Colo.: in A. J. Terbove.
Leadville, Colo, i oik.
Pueblo, Colo.: Peter Cull- I.
M. Roitz, Frank Janesh in John Germ.
Sallda, Colo, in okolica: Loaii Costello (The Bank Saloon).
Walsenbnrg, Colo.: Ant. Sal ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Rod
Aurora, m.: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Ogiesby, HL: Math. Hribernik. Depne, HL: Dan. Badovinas. Chicago, HL: Frank Jurjoves. La Salle, UL: Mat. Komp. Joliet, IXL: Frank Laurie* In John Zaletel in Frank Bainbich. Mineral, Kans.: John Staia. Wankegan, UL: Frank Pet-kovšek in Math. O grin.
Bo. Chicago. UL: Frank Cerne. in Rudolf Požek.
Springfield, UL: Matija Bar-boriš.
Frontenae, Kans. In okoUec:
Frank Kerne. Mnlbery, Kana. la ekolftee:
Martin Kos.
Calumet, Mick, in okolieo: Pavel Shalts in M. F. Kobe.
Detroit, Mich. in okolica: Joseph Glasic.
Manistiqua, Mick, in okolieo: B. Kotrian.
Bo. Range. Mich, in nkoHee: M. D. Likovič.
Nashwank, Minn.: Geo Maurln Virginia, Minn.: Frank Hro-vatfteh.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave.
Klein, Mont.: Mich. Krivec. Rrooklyn. N. Y.: Alojzij Ceia-rck in Leo Štrukelj. Utile Falls, N. Y.: #rank Gregov-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser,
J. Marinčič, Chas. Karlinger in •Jakob liesnik.
Bridgeport, O. In ekolleei Vs. Hočevar.
Barbeton, O. in okolieo j Aleis Balant.
CoQinwood, ©.: Matt Slamnik.
Lorain, Ohio in okoliše ] Seka Knmše 1735 E. 33. St.
Yonngstown, O.: Ant KIkelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin Allegheny, Pa. In okolieo 3 M Klarich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Rraddock, Pa.: Ivan Own. Bridgeville, Pa.: Rndoll Fle-teriek.
Bur dine, Pa. In okolieol fefca
Keržiinik.
Conemangh, Fa.: Ivan Fajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa..' Joka Kok lick.
Bronghton, Pa. In ekettse^ X.
Demiar.
Darragh, Pa.: Draguntiu Slavic.
Izport) Pa. In okolieal SToks Prostor.
Forest City, Fa.* Karl Kales in Frank Leben.
Farrell, Fa:: Anton Talentbl-&L
Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palcie.
Irwin, Fa. la okolieo* freak Demšar
Joknstown, Pa.: Frank Nahse-
nja.
Marianna, Pa. in okolica: Fr.
Gottlleher.
Meadow Lands, Fa.1 inn
Sehnltz.
Moon Ran, Fa. In okoUeo^ Vs. Maček.
Pittsburg, Fa.: Ignasij W-
vasnik, Ipnaz Magister in Z. Jak-še in U. R. Jakobieh.
Unity Sta^ Pa.: Joseph Rkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Fa-piš-
West Newton, Fa. In okolica: Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seats la
Joseph Peternelf
Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utak: Leak Blasick.
Black Diamond, Wiikl V>.
Porenta.
Ravensdale, Wash."! liKtf
Romsak. Davis, W. Va. in okolica: John
Brosich.
Thomas, W. Va. In okoUea: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wit.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Rheboysran. Wla. • Anton Stari oh In Frank Sepich.
West Allia, Wla.: Frank Skek
in Louis Lončarič.
Rock Springe, Wyo.: A. JaatiA In VaL Stalich.
Wyo.: Joeip Meici,
Mr. M. PAPIC,
118 Frederick St., Steelton.- Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pravoveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom pa toplo priporočamo Upravništvo 'Glas Naroda*.

ROJAKI NAROČAJTE SS NA 'GLAS NARODA", NAJVBCJI ILOVSMSKI DNEVNIK X
m—■—
•mr- $2
W
■ m
isieriki ist Amerikanci,
—«>—
Spisal RRV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Tranka
AMERIKA IN AMERIKANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, kate rega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten podtik, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanji^ ali preteklih dni. Čudimo ae le, da je povpraaanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjige na katerikoli naslov v stari domovini,
Slovenic Publishing Co., a Cortlandt SU New York OHy
iMmi
JAKOB WAHCI0, XOSS R. «4tk Sk, Cleveland, ©.
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih eenaji.
Odo okvao. Izvršije prerode 1 drafs jedka.
Unij ako organlslrana, Posebecet se drištresa pravila, okroiaice, pamfieti, ceciki ttd.
Vsa naročila pošljite aa^
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.

Veliki vojni atlas
vojskojočih se evropskih drža? in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
napotili straneh in vsaka stran je 10^ pri 13i palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obaega^devet rasnih zemljaridoT
aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^
Vsljzemljevidi'so^narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obsegfpovršine, katero" zavzemajoSposamezne države.
Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zažeijeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
m
(Sipapie Generale f^saiMp
francoska parobrodna družba.)
Diriktni (rta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta In Ljubljani
Postni parniki so;
O VENCE■ fU«b
1A BAVOB" MrfraHkb
vflafc«
A. tJ
-lA-ntAMCH« lMSKir»rlJ«b«
Rkspresni parniki saj "Gkieago", MU Tooraiae", <<Sockambeaan ia "NiagaraH Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chesebrongh Building. Poitni parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča K te ril ka
17. H. R.	i
9) <•> © 9)
NAJBOLJŠA
<s> a> © <s>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platna vezanj$1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto ▼ podružnici fr. Saks«, 1604 St dair Ave., N. E.

-'"--"■- liVktfur '<*-'• rn Vini	'