Poštarlna plačana*. itev. 13. F&sasrmsfta štev. 83S« 8^0. V LJubljani, v 3$. marca 1323. Leto VI. Upravništvo ..Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovžne", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 3*—, polletno Din 6-celolctno Din 12'—. Veselo Veliko noč čitateljem in čitateljicamT Po velikem tednu — velika ntdelia Ta teden je velikonočni teden. V njegovih dneh praznujemo novo obletnico trpljenja enega izmed največjih mož, ka. jih je kdaj rodila ta zemlja. Kristus je bil najčistejši človek, ki je z zgledi svojega življenja premagal vse svoje sovražnike in nasprotnike ter dal brez števila dušam pobudo, da so šle za njim. Življenju Kristusa iz Galileje je več ali manj podolno življenje vsakega pravičnika med nami. Kdor se bori za resnične in pravične cilje, njemu napove današnji svet boj do skrajnosti. Vsak mož, ki dandanašnji posveti svoje življenje kakršnikoli ideji radi ideje same, je mož-značaj, mož-mučenik. Ne čudimo se zato, ako se velika večina sodobnega ljudstv" upira vsemu, kar gre za vzvišenimi nesebičnimi cilji. Je pač že tako urejeno, da dobra stvar ne more nikdar zmagati brez žrtev. Poglejmo kamorkoli, povsod se nam pokaže ta resnica. Manjšina vlada nad večino, snov nad duhom, trenutek nad večnostjo. A vseic ni trajno, ker ne more biti trajno. Vsaka krivica zmaguje le nekoliko časa, potem pride povračilo Tudi naša država in vsak naš državljan trpi pod vplivom dogodkov naše sedanjosti. Storiti sme samo tisto in toliko, kolikor ni v nasprotju s koristmi drugih, kateri so v manjšini in ozadju, pa bi vendarle hoteli biti na površju in na prvem mestu. Tudi zanje bo prišel konec. Kar ne izhaja iz življenja samega, mora življenju prej ali slej podleči. Nešteto primerov za to nam nudi zgodovina. Vsak oblastnik, ki pritiska svoje nasprotnike k tlom, pade v lastni grob. Pri nas doma marsikaj ni v redu. Tudi pri nas imamo oblastnike, kateri hočejo vladati jn začasno tudi vladajo večino proti volji večine. Vsak dan nam prinese novih dokazov za to resnico. Posebno jasno.pa so to pokazale zadnje volitve. Na eni strani bi hoteli Srbe in Hrvate in Slovence vladati srbski radikalci. Po drugi strani bi; rad sedel na prestol diktatorja zagrebški Radič, dočim Iztezajo prste po slovenski zemlji kWikal-komunisti s Korošcem in Gosarjem na čelu. Naravno je, da ta položaj ne more trajati dolgo. Ustvarila ga ni skupna volja jugoslovanskih državljanov, temveč separatistično stremljenje Velikih Srbov, Velikih Hrvatov in — lahko zapišemo — Velikih Slovencev. A kaj pomenijo velika Srbija, velika Hrvatska in velika Slovenija za naš razvoj v bodočnosti, tega ni treba na široko razmotrivati. Velika Srbija, Velika Hrvatska in Velika Slovenija bi pomenile popolno smrt današnje Jugoslavije ter bi napravile življenje neznosno zlasti nam Slovencem. Proti tej smrti se moramo boriti in se naravno tudi bomo borili. Mogoče in tudi najbrž, da ta boj ne bo lahak in da nam pot ne bo nastlana z rožami. A truda in napora se ne smemo plašiti! Ohranimo v sebi jasno zavest, da je vsaka borba, borba za zmago ter da vsaka zmaga ni lahka. Cim več žrtev, tem sigumejša, tem slajša zmaga! Sklep Kristusovega življenja in vse, kar mu je sledilo, nam je priča, da je veliki teden samo priprava za velikonočno nedeljo! Volilni boj je za nami. Naglo so se polegle strasti in vse zanimanje je sedaj osredotočeno v razvoju nastopajočih dogodkov. Z radovednostjo sledimo razpletu novega notranjepolitičnega življenja in pričakujemo, kaj nam prinesejo bližnji dnevi. So se pa med volilno borbo dogajale take stvari, da jih za ogledalo in spomin moramo naknadno na tem mestu oteti pozabljenju. Klerikalci imajo za svojo politično gonjo že stare preizkušene metode. Razpolagajo z vsakovrstnimi listi in kar se jim za „Slovenca" ne zdi dostojno, oddajo v »Domoljuba", med tem ko na Štajerskem „Straža" in »Gospodar" nezaslišano opravljata politično rokovnjaštvo. Ne poznamo naprednega politika, ki bi ga med tokratno volilno borbo ne bil oblajal vsaj eden izmed klerikalnih listov. S podvojeno silo so se klerikalci tokrat poslužili razpoložljivih sredstev. Prižnica, spovednica, duhov-ska gosposka na deželi, Marijine device, Orli in Orlice, vse je bilo na delu za eno edino kričaštvfi: „Vera je v nevarnosti, slovenstvo bo pogubljeno, avtonomijo, avtonomijo!..." Prinesli bomo še podrobne slučaje, da do-kažemo, kako kleriklano zlorabljanje cerkve in vere naravnost kriči po kancclparagrafu. Omenili smo zadnjič nečuveno pisarijo »Glasnika najsvetejših src", ki je klerikalno volilno skrinjico primerjal s — srcem Jezusovim! In koliko sličnih bogoskrunskih besed iri dejanj se je prisodijo šele po skritih za tišjih, kjer se fajraostri in kaplani čutijo neomejene go- spodarje nad telesnim in duševnim blagrom svojih vdanih faranov! Res, klerikalcem se je zopet enkrat posrečilo potegniti za seboj ne« uko maso slovenskega ljudstva. Toda kleri-' kalni mogočneži naj bodo zagotovljeni, da za | svoje brezvestno početje, ki so ga uprizarjali tekom poslednje volilne borbe prav gotovo pridejo na trdi obračun! Klerikalcem enakovredne so se izkazali slovenski radikalci. Za drag denar so prodali svoje prepričanje velikosrbskim agentom in se nato vdinjali za kupovalce duš. Poleg denarja so se posluževali še vseh drugih najogabnej-ših sredstev. V Prekmurju so par dni pred volitvami raztresli letake s Kristusovo podobo in sledečim besedilom: „Kdor veruje v Kristusa in njegove sveta nauke, ta veruje v boljšo bodočnost. Pomagaj ustvariti boljšo bodočnost s tem, da vržeš volilno kroglico v 10., to je zadnjo skrinjico. In reče Kristus iskajoči in begajoči množici* Resnično, resnično vam povem vsi tisti, ki ste zadnji, boste prvi< Zato vrzite vašo volilno kroglico v zadnjo skrinjico ker večen je Kristus in njegovi nauki, a najbolj poštena in najmočnejša stranka je Narodno radikalna stranka? Slovensko ljudstvo je pokazalo toliko po« nosa, da je s prezirom za vekomaj odklonilo plačane radikalske izrastke. V večji ali manjši meri so še ostale stranke pripomogle k temu, da lahko prestano volilno borbo smatramo za eno najogabnejšth, kar jih! pozna zgodovina slovenskega političnega življenja. Jasno in odkrito se je za svoja načela borila edino Demokratska stranka. In tako bo delala tudi nadalje kot prva pobor-nica za narodni in duševni preporod slovenskega ljudstva! Pisna® iz P&limmke Poljane, 25. marca. Volitve so za nami. Klerikalci so odnesli ! tudi pri nas veliko večino glasov. Seveda ta večina nikakor ne more biti merilo za kle< rikalno mišljenje tukajšnjega ljudstva. Kle-rikalizem sam na sebi ne bi zmagal ali ne bi imel takih političnih uspehov, zmagala je le I politična nevednost hribovskega ljudstva, kateremu so klerikalni priganjači obetali zlate gradove. j. Ljudje «o resnično verjeli, da v slučaju klerikalne zmage ne bo več treba plačevati J davka, da se uradi, financa, vojaštvo in orož« I ništvo odpravijo; to bi bilo posebno všeč po» božnim verižnikom in tihotapcem. Posebno pa je ljudstvo rado slišalo, da bo draginja takoj padla, a vrednost denarja dvignila in da se bodo, kar je posebno vplivalo, povrnila tudi vsa vojna posojila. Skratka obetal se je ljudem popolni raj na zemlji. Posebno vlogo je seveda imela prižnica. Tako se je zadnjo nedeljo pred volitvami oznanjalo: „Kdor hoče še rešiti svojo dušo, ta naj vrže kroglico v prvo skrinjico". Ni vrag, da vse to ne bi učinkovalo na nerazsodne ljudi, ki se sicer sploh ne razumejo na stranke in politiko. Na pobožne ljudi mora taka reč imeti vpliv, saj se je po lahki ceni brez vsake trnjeve poti in le po gladki cesti potom gumijaste kroglice obljubljalo zveličanje. Razumljivo je, da se je dosti starih grešnikov oprijelo te poti, ker so si tako na prav enostaven način olajšali kosmato vest. Vse po-ibožne ženice in tercijalke gotovo zavidajo moške za to veliko dobroto in prednost, ki jo dosežejo s tem, da kroglico spustijo v blagoslovljeno klerikalno skrinjico. Niti omeniti ni treba, ker je po sebi razumljivo, da je važno vlogo igrala tudi spovednica. Koliko moških je dobilo velikonočno odvezo edino s trdno obljubo, da bodo na dan volitev volili klerikalne kandidate. Pa bo kak klerikalni poštenjak ali duhovni gospod še trdil, da se cerkev ne zlorablja v posvetne in politične namene! Dokazov več ko preveč. Potemtakem mora biti jasno, da je šlo in švedralo na volišče vse, kar je moglo lezti, in sicer s trdnim prepričanjem, da bo po klerikalni zmagi zasijal nov zlati vek. Le počakajte malo, v kratkem času bo marsikdo izpregledal in spoznal, da so vse te obljube le navadna sleparija. Za to bodo dajali odgovor tudi tisti, ki so se brez posebne potrebe vpregli v klerikalne vajeti. Tako je v neki tukajšnji gorski občini sam gospod župan izdajal nekaka uradna vabila s pozivom, naj občani volijo dr. Korošca. Veliko volilcev je bilo mišljenja, da se mora tako voliti, ker jih sicer doleti še kaka kazen. Dalje so bili najhujši agitatorji osebe, katere naši somišljeniki podpirajo, toda klerikalci za to niso hvaležni; pri njih velja načelo: če nisi naš ali za nas, te ne rabimo. Priznajmo si končno tudi lastne napake. Odkrito povedano: od naše strani se je v primeri s klerikalci delalo premalo. — Največ je temu kriva razcepljenost naprednih strank. Če bi bili šli v boj pod enotnim prapor jem kakor klerikalci, bi bil naš uspeh mnogo večji. Tako pa je bilo preveč ozirov med eno in drugo napredno stranko, preveč kolebanja, ali bo ena ali druga dosegla večje uspehe. V Gorenji vasi je tik pred volitvami prišlo do cepitve med nami demokrati in samostoj-neži. Volitve so pokazale posledico te neumnosti, ki so jo izzvali samostojneži. Znano je, da predvsem nižje ljudstvo ne gre in ne bo šlo nikdar s samostojneži. Zato se rajši oklene onih, ki mu največ obetajo, četudi ostane samo pri obljubi. Voli torej klerikalce. Naša stranka ima težavno stališče, ker je takim ljudem težko pojasniti resnični položaj, ker si enostavno ne dajo ničesar dopovedati, temveč drvijo samo za puhlimi frazami. Gotova stvar pa je, da se bodo tudi ti ljudje začeli počasi iztreznjevati. Demokrati moramo bolj in bolj spoznavati dosedanje pogreške ter jih dosledno popravljati. Podvojiti se mora naše politično in s tem v zvezi prosvetno delo, ki brezdvomno mora roditi obilo sadu. Vsaka prilika, vsaka najmanjša priložnost se mora porabiti za pojasnitev resničnega položaja v državi, katerega klerikalci s svojo neresnostjo nikoli ne bodo izboljšali niti za las, saj jim tudi ni do tega, ker potem je konec njihove oblasti in bogato obloženih farovških miz. Pri nas pričenjamo z delom takoj: Na velikonočni pondeljek priredi Sokol v Gorenji vasi večjo ljudsko slavnost. Na ta dan vsi v Sokolski dom, kjer je dovolj prostora za može napredne misli. Na svidenje! P©litScsii pregled Volitve so za nami in ker so one izpadle prav čudno, se vse povprašuje: kaj bo sedat? Stvar je namreč silno zamotana, ker nobena stranka nima toliko poslancev, da bi mogla sama prevzeti vlado. Radikalci navzlic raznim nasiljem, ki so jih s pomočjo državne uprave izvrševali, niso mogli dobiti več kot eno tretjino poslancev in ker so v celi državi najbolj osovražena stranka, se noče z njimi nihče združiti, posebno demokrati, ki so bili dolgo skupaj z radikalci na vladi, nočejo niti slišati več o tem, da bi se zopet koalirali (zvezali) z nazadnjaškimi radikalci. In prav imajo. Demokrati so stranka bodočnosti in oni bodo prevzeli vlado takrat, kadar bodo imeli toliko poslancev, da bodo sami lahko sestavili vlado. Radi tega stališča demokratske stranke so radikalci v največji zadregi, ker samo skupno z demokrati bi mogli čuvati vi-dovdansko ustavo, vse druge stranke so za to, da se ustava spremeni. Med te stranke spadajo tudJ naš, k|erikalc]> ki so dobili na Slovenskem radi nerazsodnosti ljudstva veliko večino. Obljubovali so ljudstvu avtonomijo in nerazsodno ljudstvo je pričakovalo od avtonomije — paradiž na zemlji. Bila je to velika zmota, ke avtonomija bi pač pomenila paradiž za duhovščino, ljudstvo bi pa imelo od nje samo škodo in dobro je pri vsem tem samo to, da avtonomije navzlic klerikalni zmagi vendar — nt bo! Take avtonomije namreč, kakor bi si jo želeli klerikalci. Ampak imeli bomo obširno občinsko, okrajno in oblastno samoupravo, od katere bo ljudstvo imelo svoje koristi, država pa ostane nedotaknjena in enotna — navzlic vsem klerikalnim zmagam in upati je, da postanejo slovenski volilci do prihodnjih volitev razsodnejši, da ne bodo več hodili na klerikalni lim, ker sicer bodo tako razočarani, kakor so po pravici sedaj, ko bodo videli, da je bila avtonomija čisto navadna klerikalna farbarija, ker klerikalci so dobro vedeli, da avtonomije ne bodo dosegli, ker je jugoslovanska država zgrajena na preveč trdni podlagi, da bi jo mogli raztrgati in uničiti — katoliški duhovniki. Klerikalcem enak je tudi znani hrvatski demagog Radič, ki že več let vodi hrvatske kmete za nos, ravno tako kot naši klerikalci slovenske kmete. Ta Radič je obetal tudi hrvatskim kmetom paradiž na zemlji, kjer ne bo ne davkov ne vojaščine in ljudje so drli za njim kot neumni. Sedaj, ko je hrvatsko kmetsko ljudstvo izvolilo skoraj same Radičeve pristaše za poslance, pa Radič — ne misli več na svoje obljube, ker ve, da jih ne more izpolniti. Danes on že priznava kralja in državo in kdo ve, kako se bo še izpremenil. Vsekakor, tudi hrvatski kmetje bodo razočarani, pa po lastni krivdi, ker so bili tako otročji, da so Radiču verjeli, da bo delal čudeže, čudežev danes ne dela nihče, tudi ne klerikalci in Radič! Razmere so take, da je edini izhod iskati v novih volitvah, ki bodo najbrž še letos, da se da ljudstvu (Konec.) Tedaj se je ona ozrla nanj. Hudomušno ga je pogledala ter tiho nekaj šepnila svoji družbi. Vsi so se ozrli nanj in se nasmehnili. Zane se ni zmenil za to, videl je le njo. Zavidal je mladeniče, ki so se tako izvrstno zabavali z njo. Govorila je z enim in drugim v enako veselem tonu in se vrtela krog vseh. „Joj, kaj bi dal, ko bi mogel biti njen kavalir," je razmišljal. Prišel je zopet Dore in prisedel k njemu. »Prijatelj, z gledanjem ne opraviš ničesar. Treba je dejanja, da dosežeš cilj." »Kako? Saj vendar vidiš, da je nemogoče pristopiti k nji, ko vendar stoji toliko gospodov krog nje." „Čemu nemogoče? Pojdi in zaprosi jo za prihodnji ples! Bodo se že umaknili." „Hm. To bi bilo jako lahko, če bi znal plesati." „Ali ne znaš? Niti valčka?'« „Danes mi je pač žal, da se nisem naučil." „Vidiš, kako je včasih ples potreben. Toda počakaj, da pogledam v program, kaj je prihodnja točka. Aha, šimi! Kakor nalašč zate." „Ko pa tudi tega ne znam." „Je vseeno, ker ta ples je ustvarjen za plesalce in za neplesalce." »Kako to?" „Ker ga plešeš, kakor je tebi drago. Enkrat greš par korakov na levo, potem na desno, nato stopaš popolnoma trd naprej, potem nazaj. Skloniš se lahko tako globoko, da ji medtem še kaj ukradeš..." »Mar misliš, da sem tat?" „Kak poljub ji lahko ukradeš, kaj?" „Joj, Dore, kaj ti neki pride na misel! Nje pa vendar ne bom javno osramotil!" „Ali nisi še do sedaj nič opazil? Na maskeradi je vendar vse dovoljeno. Seveda, ti nič ne vidiš, razen nje. Toda veš kaj? Z blebetanjem ne prideva nikamor. Treba je dela. Jaz jo zaprosim za ples, in ti glej naju, »Dobro! Toda veš, Dore, ti si bolj vajen kako bova menjavala korake, tako da boš imel vsaj nekoliko pojma. Potem mi jo pre-vzameš. Pogum!" teh stvari, o čem pa se govori s plesalkami v odmorih?" »To ti takoj povem. Glavni pogoj je, da ji ne rečeš, da je grda. Nazivati jo moraš le ,lepa maska'. Vse drugo pride samo od sebe." Po teh besedah je Dore izginil med množico ter si poiskal lepo ciganko za ,širni'. Godba je pričela s tremolo igrati napovedani ,šimi'. »To ni težko," si je mislil Zane, »samo tresti se bo treba, pa bo šlo. Sicer bom pa že še videl, kako plešeta Dore in črnulka. Iskal ju je z očmi in nenadoma se je pokazal pred njim robček rdeče svilene obleke. Bila je ona in Dore, ki mu je mežikal z očmi, češ, sedaj je čas. Domislil si je, da ju sploh še videl ni, kako sta plesala. Težko se je odločil. Stopil je k nji, se nerodno poklonil: „Lepa maska, ali smem prositi?" prilika, da popravi napako, ki jo je napravilo 8 tem, da je poslalo v narodno skupščino v prevelikem številu klerikalce in Radičevce. [Takim strankam se vendar ne more izročiti uprava države v roke, ker to bi pomenilo konec države. Večina Jugoslovanov je za močno, enotno državo in na to edino pravilno stališče se bodo prej ali slej postavili vsi državljani in takrat bo konec klerikalizma in Radičevstva. Na Slovenskem ne bo več namestnika, ker je ta služba splo\ odpravljena in sedanji namestnik Hribaf gfe y ^^ kar bo gotovo vse razveselilo, ki jim je znano njegovo delovanje v času, ko je bil namestnik. Posebno se je zameril vsem resnično narodnim ljudem takrat, ko se je zavzel za celjsko nemškutarijo in za naše nemškutarstvo sploh. -Tudi se je Hribar pokazal kot nasprotnik agrarne reforme in je, kjer j; le mogel, jemal v zaščito grofovske in kneževske veleposestnike. Po Hribarjevi vpokojitvi prevzameta upravo v ljubljanski in mariborski oblasti nova velika župana. V Nišu je končana konferenca naših in bolgarskih zastopnikov in dosežen je bil sporazum med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki so ga najbolj ovirali bolgarski komitaši s svojimi večnimi vpadi na južno ozemlje naše države. V bodoče bodo naše in bolgarske oblasti dobro zavarovale mejo in pred komitaši bo mir. Upamo, da bo rodil ta sporazum dobre posledice in da bodo medsebojni odno-šaji med našo državo in Bolgarsko postajali vedno bolj prisrčni in bratski, saj smo otroci skupne slovanske matere in je več kot naravno, da živimo v bratskih odnošajih in da pozabimo na preteklost, ki je polna zmot. Težje je s sporazumom z Italijo, s katero so se vršila pogajanja zaradi Reke, pa so se morala prekiniti, ker so bile italijanske zahteve za nas nesprejemljive. Naši zastopniki stojijo, kakor tudi naša vlada, odločno na stališču, da se ne odneha več niti za las od naših pravic. Pogajanja se bodo nadaljevala po velikonočnih praznikih. Priznati moramo, da se naši zastopniki pri teh pogajanjih, ki se vršijo v Opatiji, prav dobro držijo in se ne dajo premotiti od zvitih Italijanov. Smehljaje mu je pritrdila. „Tikaj jo, ker se maske ne vikajo," mu je šepnil Dore na uho. Potem se je vsedel na bolj zakriti prostor ter ju opazoval. Žane se je držal trdo kot hlod, tako da ga je morala ciganka vleči z vso silo za seboj. Ko je pa menjaval korake na levo in desno, ji je vedno stopal na prste. „Ampak, lepa maska," se je izgovarjal Žane, ki se je pri plesu tako razvnel, da se je sam sebi čudil, „ti pa plešeš neke posebne vrste ,širni'. V našem mestu ga plešemo vse drugače." „Ali niste od tukaj?" „Sem sicer že več let tukaj, ampak sem vendar tujec," je lagal. „Vaš prijatelj, oni, ki je pravkar z menoj plesal, pa je od tukaj doma, kajne?" „0 seveda, on pa je." „Pozna se mu. On pleše po naše." Žane se je čutil skoro užaljen in je odgovoril: „Poslušaj, lepa maska (mislil je namreč, da ji mora pri vsaki besedi nadevati ta naslov) ,šimi' ima čudne figure, če te pa Mir se nikakor noče vrniti v vse države, ki so sodelovale v vojni. Posebno na Madžarskem vedno vre in država hiti menda naravnost v prepad, ker Madžari, mesto da bi si poiskali pri sosedih prijateljev, izzivajo stalno na vse strani, doma jim pa gospodarstvo propada. Madžai-ska se bo ali spametovala, ali bo pa propadla. Dopisi GORNJI LOGATEC. Minule skupščinske volitve so znova dokazale, da je naša občina napredna trdnjav;., ob katero zaman butajo klerikalni valovi. Naša organizacija je dobra, treba pa jo bo še znatno izpopolniti. Predvsem moramo razširiti napredno časopisje, da bo vsak naš človek natančno poučen o vseh važnejših političnih dogodkih. Časopisje mora pravemu naprednjaku postati vsakdanja hrana. Kdor zmore in ima nekoliko več časa, naj se naroči na „Jutro", drugi naj či-tajo „Domovino". Da se olajša naročanje našega časopisja, smo naprosili prijatelja Puppisa, da sprejema naročnike na „Jutro" in „Domovino". Kdor torej še ni plačal naročnine ali kdor se hoče na novo naročiti, naj se oglasi v trgovini Puppis v Gornjem Logatcu. To velja zlasti tudi za somišljenike iz Zibrš. Naj ne bo napredne hiše brez naprednega časopisja. GORNJI LOGATEC. Krajevna politična organizacija demokratske stranke se toplo zahvaljuje vsem somišljenikom, ki so oddali v nedeljo svoj glas za našo stranko. Nikogar nismo silili, na nikogar pritiskali z grožnjami ali obljubami in vendar smo dosegli častno število glasov. Žal nam je onih redkih nekdanjih naprednjakov, ki so nasedli glupim klerikalnim obljubam, da jim bo avtonomija vrnila sinove od vojakov in takoj odpravila draginjo. Prepričani smo, da se bodo skoro zavedli in vrnili med naše vrste — bogatejši za eno življensko izkušnjo. Naš prezir pa veljaj tistim naprednjakom, ki so junaško ostali doma za pečjo! Naša agitacija se je vršila v dostojni obliki. Nismo trgali ali z blatom ometavali lepakov nasprotnih strank kot so to ponoči in na skrivaj delali klerikalni pobalini. Tudi nismo vlačili na volišče napol mrtvih starcev. Klerikalci so pripeljali volit smem prositi za prihodnji valček, boš videla, da znam tega boljše." Ciganki je postalo pri teh besedah vroče. Nestrpno je že čakala konec tega plesa, še Dore, skrit tam v kotu, je natanfno slišal, kako globoko se je oddahnila, ko je godba prenehala. Nič ni dvomila, da njen kavalir niti valčka ne zna. A kljub temu je odgovorila s kratkim: „Prosim!" Ko pa je prišel čas za to, je začela iskati različne vzroke: Da ji je vroče, da jo boli glava, da se ji ne ljubi plesati. Silila je; le ven in ven, tako da se je Žane čutil prisiljenega, povabiti jo v restavracijo, kamor se je tudi ona rada odzvala. Ciganka je bila videti gladna, kajti izvoljene slaščice so ji šle zelo v slast Od samega veselja, da je svojo nalogo tako srečno izvedel, je praznil kozarec za kozarcem vina. Polagoma so se mu začele oči svetiti in obraz mu je postajal rdeč. Besede so se pa kar izlivale iz njegovih ust. starčka, ki je pri sedmi skrinjici omedlel. Ko je mož storil svojo dolžnost, so ga priganjači pustili na cedilu in so mu morali drugi pomagati po stopnicah. Zato so pa z nami vsi preudarni in pametni volilci, dve tretjini gornjelogaških glasovalcev in lepo število dolnjelogaških somišljenikov. Žlahta se drži skupaj! Vsa čast tudi vrlim Žibršanom, ki so na volišču v Rovtah ponosno šli v boj za napredno idejo. Vsem še enkrat prisrčna zahvala in demokratski pozdrav! KOPRIVNIK PRI BOHINJU. Podoba je, kakor da bi Koprivnikarji spali spanje pravičnega, ker se le redkokrat oglasimo v „Do-movini". Zadnjič je sicer bil kratek dopis iz našega kraja, toda v njem je bilo precej zamolčanega, čeprav bi se tudi pri nas dalo nabrati en koš novic. Treba bo torej večkrat opraviti „domovinsko" dolžnost in se oglasiti s kakim dopisom. Predvsem pa pošiljamo vsem čitateljem in čitateljicam »Domovine" lep pomladanski pozdrav. „Domovina" se nam je izmed vseh listov najbolj priljubila, saj je vendar ona tista, ki nam prinaša največ novic iz širnega sveta in zraven še toliko poučnih in zabavnih vrstic. Mi Koprivnikarji se ne pečamo bogvekaj s politiko, kajti vsak človek, ki ima glavo na pravem mestu, je oddal kroglico v peto skrinjico ter tudi nadalje ostane trden demokrat in napredno misleč mož. Ne v strankarskem prerekanju, temveč v domači izobrazji je naš cilj. Pri nas se pripravlja vprizuritev narodne igre. Le tako naprej! V izobrazbi in bratski vzajemnosti bo zmagala moč našega napredka. Opozarjamo nekatere device, naj jih naša mladina nikar ne bode preveč v oči. Nekemu tukajšnjemu neimenovanemu bi tudi imeli marsikaj povedati in mu bomo tudi dali odgovor, ako ne bo miroval z jezičkom. Svetujemo mu, da naj ob večernih uran nt hodi preveč na sveži zrak, ker bi to moglo škodovati njegovemu rahlemu občutju. Preko naših gričev piha ob tem času še precej močen Grbuzovec (tako imenujem« tukaj neki poseben veter). K sklepu pa vsem dragim čitateljem in čitateljicam „Domovine" želimo prav vesele velikonočne praznike. — Koprivnikarji. SAVA. V tukajšnjem Delavskem domu je dne 19. t. m. javorniško sokolsko društvo priredilo lepo uspelo igro „Pogumni Tonček"., Ta pogumni Tonček je nam s svojim zavest« „Ali vam je vroče?" ga je dražila ciganka. „Ne, ne! Mraz mi je, mraz. Vroče mi je samo zato, ker je ciganka pri meni. Kje pa si ti doma?" ,,Iz Kr....." „Iz Krrrrrr... Kranjskega, kajne?" „0 ne! Iz Evrope." „Ja salament, Evropa je velika. Si iz Anglije, Rusije, Nemčije, Poljske ali morda celo iz Jugoslavije?" „Ne!" „Ja za vraga, odkod pa?" „Na zemlji stanujem." „Zemija je pa ves svet." „Ta je moj dom!" „Ti punčka, poslušaj!" Pogledal jo je izpod čela. Hm ... Ciganka si, imaš prav, ta je povsod doma. Cel satan si, zakaj mi np p^/eš, kje si doma?" „Ali vas to tako zanima?" „Zanima, zanima... Saj veš, da me zanima. Fletna punčka si, poglej me malo boli niin nastopom prav ugajal, pa tudi strahopetnim vaškim sebičnim otrokom smo se iz srca smejali. Istotako je mladi tamburaški zfcor svojo vlogo izborno izvršil. Veselilo bi nas, da bi nas prijazno sokolsko društvo iz Javornika še mnogokrat obiskalo. GORENJA VAS. Ker se vedno sliši, da smo tukajšnji Sokolski dom sezidali z državno podporo, izjavljamo, da to podporo ra-devolje poklonimo vsakomur, ki nam jo dokaže. Naši Orlici tudi pridno trobijo, da nam bo država prevzela stavbo ter v njej uredila šolo ali bolnico. Le bodite brez skrbi, Orliči, kakor smo mi, ki se nič ne bojimo za Sokolski dom. Mi državi damo, kar je državnega, in ji ne bo nikoli treba kaj po nepotrebnem jemati. Nam ni treba stražiti Sokol-skih domov, imamo notranjega dela za napredek dovolj; medtem ko ste vi, Orliči, edino za farovško parado! — Na velikonočni ponedeljek popoldne ob polštirih priredimo v Sokolskem domu predstavo »Spavaj, moja deklica*. Igra je v vestnih rokah in bo dobrodošlim gostom gotovo nudila obilo duševnega užitka. Obiščite nas torej od blizu in daleč! MORAVČE. Podati moramo kratek pregled volilne borbe v našem kraju kot mal donesek k kroniki poslednjih volitev. Javnih shodov posebne važnosti pri nas ni bilo. Prirejeno je bilo Ie dvoje malopomembnih zborovanj, eno klerikalno v Ljudskem domu, ki je poteklo čisto nemoteno, drugo pa v Zadružnem domu, kjer so klerikalci pokazali svoje razbijalske zmožnosti. Demokrati smo ostali bolj v ozadju, dobro se zavedajoč, da je ob besnem fanatizmu klerikalcev in strankarskem zaslepljenju samostojnežev vsaka trezna in pametna beseda kaikor bob ob steno. Pri vsem tem je število naših glasov ostalo neizpremenjeno, čeravno se je med tem nekaj pristašev izselilo iz našega kraja. Pregovarjali smo več na videz pametnih oseb, naj dobro preudarijo, kam bodo spustili kroglico, kajti volitev tako zgodovinskega pomena morda niti več ne bo. In res so nam te volitve izpričale, da nas velika vojna doba prav nič ni izučila, da slovensko ljudstvo drvi nazaj v predvojno nazado-1 vanje! Naši kaplani so bili ves mesec na nogah, obšli so vse hiše. Po stari navadi so strašili z Bogom in vragom ter javkali, da se namerava, vreči križ iz šole in uvesti civil- ni zakon. In na vse kriplje so razlagali sladkosti bodoče avtonomije. Uspeli so v toliko, v kolikor pri nas ljudje ne mislijo z lastnimi, temveč z njihovimi možgani. In to žal velja še za pretežno večino tukajšnjih volilcev. Toda, ljudje božji, zapomnite si, da boste še presneto obžalovali, ker se s samimi nedosegljivimi obljubami daste vpregati v farovški jarem. Po vsaki veselici pride maček, tako bo tudi po vaši dozdevni zmagi prišlo obžalovanje. Zdaj samo počakajmo, kaj bodo dosegli klerikalni poslanci! Eno pa lahko smelo trdimo: ako bi bilo v Beogradu danes n. pr. 150 demokratskih poslancev na delu, potem bi vi strmeli nad napredujočo dobrobitjo vseh stanov. Zakaj pri demokratih je volja in delo res vse, pri klerikalcih po le obljubo vanje in fraze. Naši duhovni gospodje vedno poudarjajo, da naj ljudstvo samo odloča svojo usodo. Dobro, mi smo prvi za to in je le naša iskrena želja, da bi nam napočil tisti čas, ko bodo ljudje volili po lastnem preudarku, ne pa po farovški komandi. Takrat pa bo konec farovške sile in takrat bo Jugoslavija tudi duševno svobodna in bo visoko dvignila prapor naprednih idej! DOLENJI BOŠTANJ. Dne 18. marca so Marovtovi pevci razglasili vinotoč pod vejo. To pa z največjo orlovsko in pevsko zabavo* Orlovski pevski zbor je popeval po notah, pa tudi brez njih, kakor mu je kazalo. Naši dragi Orliči so okupirali «salon», za Sokole pa so dejali, da naj ostanejo v prvi sobi bliže zunanjih vrat. Orli namreč Sokolom obetajo grozovito metlo. Sokoli sicer ne znajo pometati pajčevin, kar bi se marsikateremu Orlu prilegalo in bi mu morda bilo tudi potrebno, pač pa bodo saini zagrabili veliko metlo, kadar bo pri Orlovstvu treba kaj počistiti. Na cerkvenem koru bi včasih že bila nujno potrebna. Naši dragi Orliči namreč na njem ne delajo preveč v slavo božjo, temveč zbijajo šale iz ljudi v cerkvi. Zaenkrat ne bomo prinašali podrobnosti, ker do Velike noči še vedno imajo čas, da si izprašajo vest. Če pa tudi velikonočna spoved ne bo nič zalegla, potem resnično pridemo z veliko metlo. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Volitve so se pri nas končale z že znanim izidom. Po zaključku volitev se je slišalo zvonenje kot dokaz, da služijo zvonovi političnim namenom. Sedaj bomo le še čakali, kdaj nam pri- nesejo klerikalci nebesa na zemlji. Demokratski glasovi so pri nas dvojno narasli od zadnjih volitev. Vsa čast našim zavednim volilcem. Komunisti, ki so doživeli že eno nedeljo prej strahovit polom, so padli na eno tretjino. Ti so bili pri nas neverjetno razširjeni. Trgovec Schmid in »sovjetski komi.-:ar" Pirkovič naj ostaneta v žalostnem spominu, komunizem pa je za vedno izginil s površja.. Hoteli so imeti »združenje vseh evropskih norcev". So pač ljudje, ki se razumejo na politiko, ko zajec na boben. Sedaj ne vedo ne kod nekam in dolžijo demokrate, da so jim odvzeli glasove. Na skrivoma že škilijo v Italijo. Mogoče so dobili od tam tudi podporo. Po Veliki noči bo pri nas birma, in škof se bo lahko na licu mesta prepričal, kje se je izvršil imeniten polom klerikalno-komunistič-ga bratstva, za katero je svoj čas v Ljubljani sam oddal svojo kroglico. NAZARJE V SAVINJSKI DOLIN!. Na dan volitev je veljala, kakor znano, prepoved točenja opojnih pijač za vse gostilne v državi, a pri nas se je seveda morala najti izjema. V neki tukajšnji gostilni ste dne 18. marca lahko dobili vino v pokaličnih steklenicah. Jaz sam sem isti dan zahteval pokaiico, natakarica pa mi je kar na lepem postregla z vinom. Ze prejšnji dan je gostilničar izjavljal, da bo vino točil v «kraherlskih flašah», Pa recite, da klerikalci niso vzorno organizirani! GOMILSKO. Naš kot je kakor pozabljen. Od nas, g. urednik, še menda niste dobili nikoli poročila, kakor da nas ni na svetu. Smo pa tudi mi hudi politiki, samo zelo črno smo pobarvani. Nekateri se že kesamo, ker smo verjeli klerikalnim agitatorjem, ki so nam obljubljali, da nam ne bo treba plačevati dohodninskega davka in da bo vse cenejše, ko bo izvoljen dr. Korošec. No, sedaj je izvoljen, toda cene še kar rastejo in je podoba, da bodo še bolj zrasle, ko bo začel dr. Korošec svojo politiko muštrati tam v Beogradu. V nedeljo smo imeli pri nas Orle, ki so klerikalno zmago proslavljali, pa rečem vam: Orli mi ne ugajajo, so pa že Sokoli nekaj popolnoma drugega. Kar je res, je res! Sokoli se znajo vse drugače obrniti in jih je veselje gledati, a Orli se obračajo kakor kaki kilavci. Se takoj vidi, da so Orli le privesek politične stranke, dočim je Sokolom vežbanje telesa in utrjevanje zdravja glavno. To pač po mojem skrom- „Saj sva se včeraj domenila za sestanek." „Da, domenil sem se res, ampak z drugo gospodično — črnolasko." „In vam ne pride na misel, da bi utegnila biti to jaz?' „Vi? Ne štejte ini v zlo, če vam rečem, da ji niste prav nič podobni." »Seveda, ker danes nimam lasulje?" »Kaj, lasulje?" je poparjeno menil Žane* „Večina včerajšnjih črnih je danes plavo« lasa. Nasprotno pa so mogoče včerajšnje bri-netke in blondinke danes črnulke. Razlika je namreč ta, da je bil včeraj postni torek in danes pepelnica." Znala pa je ižanetu je zelo ugajalo njeno govorjenje; nikakor pa si je ni mogel predstavljati za lepo. Ko pa sta prišla bliže k luči, je še opazil, da ima zelenkaste oči in ne črnih. »Gospodična, oprostite, da imam tako malo pojma o teh stvareh. Bil sem namreč včeraj prvič na maškeradi. Dovolite, da se vam predstavim: Ž a ne Molnar, ljubeznivo! Ali se ne bi imela midva kaj rada?" Ciganka je spoznala, da ima ta človek pogum le, kadar je vinjen. „Prav lahko se domeniva. Pridite jutri ; zvečer ob šestih..." »Imam še službo." »Torej ob sedmih." »Imam večerjo." „Tedaj ob osmih/ „No, to bo že držalo. Kam pa kam ?" ,,V park Rivolin." ,,V park Ri—vo—lin, kajne!" „Da. Ali ga poznate?" »Kaj bi ga ne poznal. Saj se ime—nuje pa—park Rivo—vo... Glava mu je omahnila na mizo in tam je zaspal. Ciganka pa se jc tiho izmuznila ven ter «e še pred polnočjo odpeljala domov. Drugi dan je imel 2ane v pisarni težko 'glavo. »No, vendar enkrat, da si se ga tudi ti (pošteno nalezel," ga je dražil Dore. K sreči sem dobil še Janeza, da sva te potem iz restavracije vlekla domov, tako si bil trd. Sicer pa, ali se je že vse končalo? Običajno ima maškerada nadaljevanje še drugi dan." „Tudi pri meni je tako," je odvrnil Žane. „No pa to ostane med nama. Nocoj bom govoril z njo, jutri pa ti povem uspeh." Ko je odhajal zvečer proti parku, si je mislil: „Lepa je, lepa! Hej, taka ženica ne bi bila napačna. Da me ima nekoliko rada, jc že pokazala, ko me je sama povabila. To samsko življenje ni nič. Pisarna in večna pisarna, ko pridem domov pa prazna soba. Ej, Žane, Zane, več sreče imaš kot pameti. Ko je prispel v park, ni ugledal nikjer ni-kakega živega bitja. Mislil je, da je zamudila. Hotel se je že vrniti proti domu, ko priskoči izza ciprese k njemu v črnem baržu-nastem plašču zavita ženska ter mu pomolila roko: »Dober večer!" Žane jo je čudno pogledal. »Dober večer," je odgovoril, »toda oprostite, gospodična, jaz vas ne poznam." nem mišljenja ni brezversko kakor gobezdajo bedaki, ki še niso pogledali preko domaČih plank. .Končno vam moramo še povedati, da je pri nas volil tudi eden Nemec. Mi smo ga šli takoj z „!ahterno'° iskat pri belem dnevu, pa nismo našli hiti nobenega takega človeka, ki bi res prav dobro nemško govoril. Naleteli pa smo — ž „lahterno" namreč — na take Nemce, ki so sicer drugače čisto navadne slovenske gomilske krvi. Bog nam pomagaj, saj nekateri ljudje res ne morejo nič za to, če jim je Stvarnik zmešal okus. Saj tudi bolni};, ki si domišljuje, da ima živo žabo v želodcu, ne more nič za to. — Bivši klerikalec. POLZELA. „Vse, kar leze ino gre, v fa-rovško malho volilo je," tako se govori o nas. Vendar smo pri nas tudi naprednjaki, ki smo oddali glasove za našo stranko, le redki smo. To nas prav nič ne straši in tudi nismo nič drugega pričakovali, ker nevednost večine tukajšnjega ljudstva je znana devet far na okoli. Zadnjič je v neki tukajšnji gostilni razlagal neki možak iz Preserij v braslovški občini: „Nisem klerikalec, pa volil sem jih, Korošec nas je spravil pod Srbe, pa nas bo sedaj spet ,proč' dobil." Možak se naj le kar po-trošta: Korošec ne bo nikogar ,proč4 dobil, pač pa jih to preserijski modrijan ,gori' dobil — namreč po tistem delu telesa, kjer se ponavadi sedi, ako ne bo pametneje sukal jezika. Pri tej prilik", pa moramo pripomniti, da mi Slovenci doslej še nismo bili pod Srbi in Srbi ne pod nami, ker smo Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni državljani. Mi ne maramo nobene nadvlade kakega plemena, kakor bi radi velesrbski radikalci. Mi hočemo enako pravico za vse in to tudi naša stranka zahteva. BRASLOVČE. Pri nas imamo dva kaplana. Včasih smo imeli samo enega, pa je bilo dosti, toda naš dekan potrebuje dva. Nič ne rečemo, duhovščina mora biti in vršiti svojo pastirsko dolžnost med verniki, ali nam se zdi, da smo dobili še enega kaplana le zato, da bi pomaga} agitirati za klerikalno politiko, katera ima seveda ravno toliko skupnega z vero kolikor ima slaboumnež skupnega z razumom. Prvi kaplan je pobožen, rad tudi pretirava v svoji pobožnosti, a s politiko se manj peča. Ker pri svoji pobožnosti misli pošteno, mu mnogo lažje oprostimo volilno agitacijo nego novemu kaplanu, ki pride s hi- Ona mu je podala svojo vizitko. Sprehajala sta se dalje ter se pogovarjala o vsakdanjih stvareh. Žane ni hotel napeljati pogovora na ono točko, katero sta mislila oba, da jo bosta danes ugodno razrešila. Predno se je žane poslovil, jo je še vprašal: »Gospodična, kje bi vas dobil ?" „Moj naslov stoji napisan na vizitki," mu je odgovorila. Drugi dan je Žane pokazal Doretu vizitko ter ga vprašal: „Ti, kdo je ta Virginija Neli-konja?" „Ta," se je zasmejal Dore, „prva lahko-živka tega mesta." .,Kaj, ona?" ,,Da. čudno se mi zdi, da ti je nepoznana, ko jo vendar vsak pozna." „Pa ne izgleda taka. Govori zelo modro." „Ej, seveda. Hotela te je ujeti v svoje mreže, da bi se z njo oženil. Sicer si pa lahko včeraj opazil, kako je koketirala." Tako je končala Žanetova prva ljubezen. Zorana navsko priliznjenimi besedami med ljudi. In takim sladkim besedam nasedejo stari možje. Bog se vas usmili, saj toliko boste vendar mislili z lastno glavo, da se ne boste kot muhe vsedli na vsak lim. Kaj res mislite, da se bodo izpolnile obljube, ki ste jih dobili pred volitvami. Le počakajte vsi, ki ste nasedli klerikalnim vabam, še vas bo bolela glava. Podvršani, ki sta vas premotila kaplana s svojim shodom, nič ne bo iz vseh obljub! Nekateri Podvršani — pomislite! — so volili klerikalce, češ, da bodo ti odpravili šolo. Bojijo se torej, da bi se preveč naučili. Res, ponosni ste lahko vi in vaši agitatorji na to svojo modrost. Povedati moramo tudi, da je bilo po volitvah v cerkveni hiši veliko veselje in čeprav se alkoholne pijače takrat niso smele točiti, smo vendar videli prihajati iz hiše navdušene in okrogle može, stebre klerikalne nevednosti, da se ne izrazimo hujše. Tudi marsikateri nezvesti pristaš SKS. se je sedaj sramežljivo štulil med klerikalne zve-ličarje. — Pri nas smo osnovali, kakor smo Vam že zadnjič pisali, Orjuno, ki je kakor trn v peti našim Marijinim devicam in devi-čarjem. Na ustanovni občni zbor je prišlo tudi mnogo teh svetih Lojzekov, ki ponoči radi tudi igrajo vlogo svete Magdalene, preden -se je spokorila; vsi so sicer pritrjevali govornikom, ki so lepo izvajali, kakšen pomen ima Orjuna kot narodno društvo. Ko so pa ti brihtni Lojzeki odhajali, so kimali in pravili: „Nikar ne verjemite!" Zakaj pa se niste oglasili na občnem zboru pred vsemi? Ste se bali, da bi vam povedali, kar vam gre? Za danes dovolj! Prihodnjič vam bomo pisali še kaj več o naših klerikalnih zapeljivcih in kimovčih. Čutimo dolžnost, da skušamo odpreti oči ubogim zapeljancem. SV. RUPERT NAD LAŠKIM. Pri našem rudniku imamo nekaj klerikalnih kimavcev, ki se prav radi in po nepotrebnem vsajajo. Ko je pred kratkim neki fant čital „Domovino'', so začeli hujskati proti naši stranki in je neki Miha Zorko, po domače Samotejs, hvalil »Slovenskega Gospodarja". Bog ve, zakaj ga je hvalil, menda zato, ker ima dosti papirja in papir se pa rabi za marsikaj. Vi ste ravno tako delavci in posestniki kakor jaz, pa s? še niste spametovali in še vedno verjamete g. kaplanu Slanetu. Povemo Vam naprej, da se boste še kesali, ko boste enkrat do dobra spoznali, kaj so klerikalci. Mi pa ostanemo zvesti pristaši JDS., to si zapomnite. Za enkrat toliko, drugič več. Kmet in delavec. ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. Naš gospod župnik so nam na dan volitev na priž-nici podali tudi tale krščanski nauk: krščanski možje in mladeniči! Vaša dolžnost je, da greste vsi na volišče in volite krščanske poslance, nikakor pa ne nasprotnih!» Mi smo vseeno storili drugače. Toda: kancelparagraf, kje si? ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. Naši klerikalni gospodje se kaj radi bahajo, kako dobro jim gre povsod. O, seveda dobro, ker ničesar drugega ne počenjajo kakor ljudi farbajo in na ta račun dobro živijo od kmet-skih žuljev. Da ne bodo mislili, da smo jim «favšni», bomo tokrat povedali nekaj drugega o naših klerikalnih «kokljah in kokicah». Kako so vendar brihtne! Dne 11. t m. so imeli rudarji shod, pa so te devojčice dejansko napadle «samostojnega» govornika, čeprav je bil — socijalist! No, pa nič za to, tudi taka modrost je nekaj vredna. Glavno komando sta imeli ena zakonska ženica in ena sirota samica. Prva se je s fižolovo prek-ljo spustila v boj, pa je slabo naletela; druga je sicer korajžna deklica in je vajena metati se s fanti, a tokrat je bila slabe sreče in je dobila svoje plačilo. Ker se kokicam na shodu ni obneslo regljanje, so ga nadaljevale v «Slovenskem klobasarju», kjer so priobčile tako zmešan članek, da ga živ krst tudi s tremi «špegli» ne more razumeti. Klerikalne devojke so za nas res prebrihtne, a vseeno bi jim svetovali, da naj se namesto politike raje lotijo metle in pranja v domačih hišah, kjer jim je temeljito potrebno. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo uprizori na belo nedeljo, 8. aprila, v društveni dvorani velezanimivo veseloigro v 5 dejanjih «Babilon». Začetek točno ob pol 4 uri popoldne. Po predstavi prosta zabava s plesom, petjem in tamburanjem. K obilni udeležbi se vabijo sosedi in domačini. Pridite vsi! ŠT. ILJ V SLOVENSKIH GORICAH. Mi imamo rojaka, na katerega pa nismo hudo ponosni. To je sodar Juri Kapun. Prebiva, hvala Bogu, malo pri nas. Prav za prav sploh nikjer ne ostane dolgo. Pred njim ni varna nobena stvar, vse pobaše, kar vidi. Pred božičnimi prazniki je vstopil v službo * Afrika ima mnogo skritih pokrajin, ki raziskovalcem nudijo nebroj zanimivosti in čitateljem takih krajepisov dovolj zabave. Pustinje in pragozdovi, ki iih je premerila doslej redkokdaj noga Evropejca, čuvajo skrivnosti, ki navadno ne pridejo v široto javnost, ker večina evropskih raziskovalcev, ki se podajo tjakaj, umira od strašne «žolte mrzlice*, ki gospodari v onih krajih. Gotovi deli Južne Afrike pa imajo vendar že toliko zdravejše podnebje, da še prebivalci obdržijo pri zdravju. Mnogo je tam evropskih naseljencev, ki so se začeli tam naseljevati že v sedemnajstem stoletju. V glavnem so to sami Holandci ali, kakor se sedaj imenujejo, Buri. Njihovo življenje v novi domovini ni bilo postlano z rožicami. Na eni strani so jih ogrožala domača zamorska plemena, na drugi naravne neprllike: vročina, divje zveri. Težko so se morali bo« riti za obstanek. Neposredno pred burško-angleško vojno je bil položaj za Bure izredno težak. Imeli so za soseda zamorsko pleme Swazi, ki je dandanes že popolnoma krotko zaradi ostre angleške knute. Nedavno je Roy 0'Nel, sorodnik bivšega znamenitega burškega predsednika Krugerja, izdal knjigo spominov, iz katere povzemamo nastopni zanimivi popis omenjenega bojevitega črnega plemena: Pred burško-angleško vojno so močni zamorci Swazani stalno ogrožali burace naseljence. Da bi kolikortoliko preprečili napade teh zamorcev, so se pogodili z njihovim kraljem Buno, da mu plačajo mesečni davek dvesto zlatnikov. In pisca knjige je zadela nekoč ta čast, da je nesel zlatnike k zamorske' mu kralju. Ni se podal sam, temveč si je vzel spremstvo 500 jezdecev. Ko prijezdimo v zamorsko selo — pripoveduje O'Ne! — zagledamo kralja, šetajoče-ga gor in dol s puško v roki. Povsod naokrog smo opazili njegove podložnike, pte- pri posestniku Glazarju v Rušah in je 3. marca t 1. izginil z nedeljsko obleko, suknjo, s parom čevljev, klobukom in 120 kronami svojega tovariša hlapca Vohla. Nadalje je tudi v Murecku v Avstriji vlomil v hišo Pavla Druška in mu odnesel polno raznih stvari. Po vlomu se je vrnil nazaj v Jugoslavijo, kjer so ga oblasti prijele. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je dobil 10 mesecev težke ječe. Kmetijski glasnik NA DAN S TRAVNIŠKO BRANO! Kar je plug za njive, to je travniška brana za travnike. Brez brane ni obdelovanja po naših travnikih. Zato pa ne sme manjkati v nobeni vasi in pri nobenem boljšem posestniku. Mali prostori se lahko obdelajo tudi z železnimi grabljami. Travniška brana nam opravlja trojno delo. Prvič nam trebi mah, ki je najhujši plevel naših travnikov. Kjer gospodari mah, tam se izpodrivajo dobre trave in detelje. Mah in dobre trave, to ne uspeva skupaj. Zato je pa preganjati mah z vsemi silami. Mah mora v kraj. In če nam brana sama ne pospravi mahu stran, naj se mah pograbi še z ostrimi grabljami. Čim bolj ga bomo iztrebili, tem boljše bodo košnje. Drugič nam travniška brana rahlja zem-Ijo pri vrhu, jo tako rekoč odpira in izpostavlja vplivom zraka, vlage in toplote. Tudi to je potrebno. Zlasti na težki zemlji je važno, da se zemlja zrači, oživlja in podpira v svoji rodovitosti. Z vlačenjem se pa poruje poleg mahu tudi marsikatero plitvo vkoreninjeno in malovredno zelišče, ki nima mesta na travniku, ker ga je smatrati za plevel. Tretjič se z brano poravnajo tudi krtine. Pri tem se ti kupčki'rodovitne prsti razgrnejo in razdele po travniškem površju. To pa vpliva ugodno, ker se s tem pritegne nova zemlja k nadaljnji rodovitosti travniške ruše. Površje se tako rekoč oplodi z novimi drobci prsti. Učinek brananja je tedaj mnogostranski in zelo potreben po naših travnikih. Želeti je, !da ga pridno izrabljamo in obračamo za povzdigo travniške rodovitosti. Le tam, kjer je travniška zemlja po naravi rahla, naj se po očiščenju travnika od mahu, travnik še povalja z valjarjem. Na težki zemlji pa ne. Čate zamorce s starinskimi puškami in sekiricami. Kralj Buno nas je pozdravil z glasnimi vzkliki, po katerih smo takoj spoznali, da je pijan. Zamorci so sledili njegovemu vzgledu ter začeli rjoveti na vse pretege, svečano mahajoč z rokami in cepetaje z nogami ob tla. «Stopi s konja, O' Nel,» me pozove kralj. ,«Videti hočem, kako znaš streljati. Streljal boš z mojo puško, da jo preizkusiš. Počakaj, najprej jaz, nato ti.» Kralj Buno nabaše svojo starinsko puško in jo nameri naravnost v vrsto svojih pod-ložnikov, ki so okrog sto korakov od nas stali v razgovoru. Ustreli — in eden se takoj zgrudi težko ranjen. Njegovi tovariši pa niso pokazali usmiljenja, temveč začeli s sekiricami udrihati po ranjencu in mu skrajšali odhod na oni svet. Medtem je kralj Buno že v drugič nabasal puško, pomeril v drugo gručo in zopet na lepem ustrelil enega svojih državljanov. To je bila najbolj zverinska podlost, kar sem jih kdaj videl na svetu. Ko- V prvi spomladi, pa naj se pojavijo po naših travnikih povsod travniške brane! DOMAČA DETELJA V DRUGEM LETU. Domačo deteljo pridelujemo navadno za eno leto. Leta posetve pri tem ne štejemo. Če pustimo deteljo še drugo leto, dobimo samo še eno košnjo, ki je pa navadno slaba in sploh manj varna. Detelja postane po prvem letu košnje tako redka, da se je navadno ne izplača puščati še naprej. Pridejo pa izjemni časi, kakor jih doživljamo sedaj, ko nam krme splošno primanjkuje in ko si nujno želimo kaj več pridelka. V takih položajih pa nastane za marsikoga vprašanje, ali bi ne kazalo, da bi pustil dete-Ijišče še za eno košnjo in naj je ta tudi slabša. Ta košnja bi namreč ne stala nobenih posebnih stroškov. Kdor ni detelj išče že jeseni preoral in namenil za kaj drugega, ima priliko, da si pomaga na ta način še do ene košnje. Po tej košnji se da še s pridom pridelati zgodnja turščica, slično kakor po rdeči detelji ali in-karnatki (turški detelji), ali pa tudi proso, ki pride po takem detelj išču na dosti močno in tudi plevela čisto zemljo. Za marsikoga pa nastane pri tej izredni važnosti, ki jo imajo krmske rastline za naše kraje, tudi to vprašanje, če ne bi kazalo podaljšati košnje pri domači detelji tudi še na drugo leto s tem, da bi med domačo deteljo sej al laško ljulko. V tej mešanici ostane namreč detelja lahko dve leti zaporedoma za košnjo in daje lepe pridelke. Pri današnji draginji semena in sploh obdelovanja bi se marsikomu gotovo bolj izplačalo, ako bi sej al tako deteljno mešanico za dvoletno rabo, kakor pa samo čisto deteljo za enoletno rabo. Na ta način si prihranimo obdelovanje za eno leto, po drugi strani pa pomnožimo pridelek krme. Priporočalo bi se to posebno v tem slučaju, če manjka travnikov in če imamo dosti njiv. Pri tem moram seveda poudarjati, da take mešanice detelje s travo ne zapuščajo zemlje tako močne za poznejše žito, kakor če pridelujemo samo čisto deteljo. Tudi niso take mešanice pripravne za predelovanje de-teljnega semena. Zato so pa po drugi strani izvrstne za zeleno košnjo in za pokladanje molzni govedi. maj sem mu ubranil nadaljnjo krvoločno fvo-četje. Kralj Buno je z jezo odstavil puško, nato pa zarohnel nad mano: «Sedaj streljaš ti!» Bogme, nisem se hotel pokazati krvavega junaka, vendar sem zgrabil nabasano puško. Roke so mi drhtele, ko sem pomeril in izprožil — nad glavami zamorske gruče. Ustrelil sem že petkrat, zadel hvala Bogu nič. «0, dolgouhi zajec, puško mi kvariš s svojo straliopetnostjo», je kliknil pijani kralj Buno in mi puško iztrgal iz rok. «Čakaj, sedaj se poizkusiva sama med seboj. Metala se bova. Pa ne zameri mi, če ti zlomim kako reberce!» Tudi ta junaška preizkušnja mi ni bila nič kaj dobrodošla. A srce mi navzlic miši-častim rokam Bunovim ni zlezlo v hlače. Ako ga pa smuknem na tla — sem pomislil — ga preklestim, da me bo pomnil. Odložil sem suknjo, si zavihal rokave in spoprijela sva se. Kralj Buno se me je oklenil krčevito in stal je kakor skala. Na mah pa se mu iz-vijem iz trdega objema, oklenem se mu okrog bikovskega tilnika, zamahnem z vso silo — in pijani kralj Buno je z vso težo telebnil na PROPADANJE NAŠE BIKOREJE. Naša živinoreja doživlja težke čase. Kakor se sliši od raznih strani, prodajajo naši živinorejci neomejeno svoje bike, samo da se rešijo pomanjkanja krme. Za obstanek naše reje je to zelo nevarno, kajti če bo manjkalo bikov, bo manjkalo tudi prireje ali zaroda in kvarila se bo vsa kravjereja in ves užitek, ki ga imamo od nje. Nedogledne bodo vse te posledice. Naša živinoreja trpi že zdaj na občutnem pomanjkanju bikov. Ali naj ta reja res še dalje propada in naj potegne seboj vso našo kravjerejo? Nedopustno je, da sc godi vse to propadanje bikoreje pred očmi prizadetih živinorejcev in brez vsakega zadržka, prav tako, kakor bi bilo vseeno, ali imamo v občini potrebne plemenjake ali pa ne. Čudno, da se naše občine tega nevarnega položaja ne zavedajo in da mirno gledajo, kako se jim biki pred nosom odpeljujejo v mesnico. Kakor bi ne imela bikoreja nobenega posebnega pomena za nadaljnji obstanek živinoreje! Taki pojavi so mogoči pač le po krajih, kjer manjka vsakega čuta za najvažnejše skupne potrebe živinorejcev. V takih letih splošnega pomanjkanja bi bilo nujno potrebno, da se ohranijo vsaj biki svojemu namenu. Pri nas je pa ravno narobe. Prav biki morajo najprej iz hleva. S stališča posameznih malih živinorejcev, ki se ukvarjajo z rejo bika, je to umljivo, če jim zmanjka krme, neumljivo je pa to s stališča občne živinoreje in njenih potreb. In to stališče bi morali zavzeti vsi prizadeti živinorejci, ker trpijo v tem slučaju vsi brez izjeme in ne samo tisti poedinec, ki je svojega bika prodal. V takih slučajih se moramo vsi zavedati, da smo vsi poklicani pomagati kr reji potrebnih plemenjakov in da moramo k! tej neobhodno potrebni reji prispevati iz last' nih moči, da nam ne propade. Opustiti pa moramo pri tem tudi stališče, da nam bo k tej reji prispevala država in da nam bo ona preskrbela v skrajni sili potrebne plemenjake. To stališče je napačno in goljufivo. če si ne bomo znali sami pomagati, bo zaradi državne pomoči lahko propadla vsa naša bikoreja. Edino v samopomoči je naša rešitev! tla ter se z nosom zaril v pesek. Nato sem mu pokleknil na pleča in rezko dejal: «Ali sem junak, visoki kralj Buno?» Odvrnil je: «Naj te obsije solnčna slava, izpusti me, nagradim te!» Vzravnala sva se drug ob drugem in si segla v roke. «Hoj pijače, da pogoltneva junaški požirek.» Ze je stal pred nama kraljev sluga in mi v koščenem bokalu iz človeške lobanje nudil močno žganje. Trčila sva s kraljem Buno, pogoltnila junaški požirek in pognala lobanje v stran. Dovolj mi je bilo obiska. Segel sem po mošnji in jo z zlatniki vred izročil kralju Bunu. Nato sem se naglo povzpel na konja! in se na kratko poslovil. Ko smo se v naglem diru pognali iz Bunove prestolice, nam je sledilo poslovilno rjovenje Bunovih podanikov. Za trdno pa sem sklenil, da kralja Bune ne pojdem obiskat nikoli več . . . Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici! SADJARSKI POMOČNIKI. Če pogledamo v naše vasi, vidimo skoraj povsod, da ni nobena stvar tako zapuščena kakor je naše sadno drevje in pa naša gnojišča. Pogreške najdemo sicer tudi pri drugih stvareh, ali tako očitnega zanemarjenja ni najti nikjer, kakor pri sadnem drevju in pri gnoju. Naravnost usmiljenja vredni so ti nasadi, te sadne goščave, ki jih imamo okrog hiš. Napol suho drevja se pušča popolnoma v nemar. Dogaja se celo, da mirno trpimo v teh vrtovih celo drevesa, ki so že leto dni popolnoma suha. To je jasen dokaz, kako malo nam je mar sadno drevje. O kakem čiščenju in obrezovanju drevja pa sploh ni govora. Težko se stori človeku, ki opazuje to grdo nehvaležnost napram sadnemu drevju, ki ne zahteva dosti dela, pa mu še tega ne privoščimo. Tudi tukaj imamo napačne nazore, da sadno drevje ne potrebuje strežbe in da se njegovi pridelki ravnajo izključno le po sadni letini, nekako tako kakor pri gozdnem drevju. Dokler veljajo taki nazori, seveda ni pričakovati, da se bo v kratkem na bolje obrnilo po naših sadnih vrtovih. Ker je pri odraslih gospodarjih premalo ztnisla za oskrbo sadnega drevja, je treba mladino za to pridobiti in navdušiti. V vsaki občini bi morali imeti mladeniče, ki bi bili praktično izvežbani v čiščenju drevja, v pomlajevanju in precepljevanju drevja. Te mladeniče bi bilo treba vzgojiti v posebnih sadjarskih tečajih, ki bi se prirej _li na kmetijskih Šolah. Vsaka občina bi morala imeti nekaj takih „sadjarskih pomočnikov", ki bi hodili ob ugodni zimi in v zgodnji pomladi od vasi do vasi in bi pomagali pri oskrbovanju sadnega drevja. Tako kakor je po drugih krajih! 'Mnogo dobrega in spodbudnega bi se na ta način lahko doseglo za napredek našega sadjarstva. Ti pomočniki bi lahko preskrbovali tudi potrebne cepiče za precepljevanje slabega dr°vja in bi na ta način lahko mnogo pripomogli k zenačenju in pomnožitvi najbolj pripravnih sadnih vrst v posameznih krajih. S tem pa tudi k povzdigi sadne kupčije. Važna opora bi bili tudi okrajnim ekonomom pri vsem podrobnem delu, ki ga imajo za povzdigo našega sadjarstva. MESNATO VIME. Mesnato vime ni dosti prida. Krave s takimi vimeni ne veljajo za dobre molznice. Mesnato vime poznamo na tem, da ostane tudi po molži na videz polno. Take krave imajo zmeraj tudi slabše razvite mlečne žile, ki so že same na sebi važen znak za večjo ali manjšo molžo. Mesnato vime ni v tem pomenu besede mesnato, kakor bi kdo mislil. Svoje ime ima zaradi tega, ker se pri tipanju čuti, kakor da bi bilo iz mesa. Manjka mu tistih mehur-častih žlez, ki jih čutimo, če otipljamo mlečno vime, posebno ko je molža končana in postane vse vime, ki je bilo prej napeto, zopet mehko. Mesnato vime ni „žlezovito", kakor bi se lahko izrazili. Mlečne žleze ima, kakor sploh vsako vime, toda te žleze so pri mesnatem vimenu slabše razvite. Vmes je polno vezne tkanine ali pa tudi tolščobe. S tako tolščobo izpolnjeno vime bi lahko imenovali tudi „tolŠčno vime". Nahajamo ga navadno pri kravah, ki se rade debele in ki so že iz tega vzroka manj porabne za mlečnost. Mesnato, oziroma tolščno vime se začne prikazovati že pri prvesnicah. Če vime po molži ali po sesanju ne oplahne in ne postane voljno in mehko, ampak obdrži svojo mesnatost ali napetost, potem je to zmeraj znak slabe mlečnosti. Mesnato vime poznamo v molzni dobi najlažje po molži, pri visoko brejih kravah pa takrat, kadar ostavijo molžo, kajti v obeh teh slučajih obdrži mesnato vime svojo obliko in obimovitost, dočim postane dobro mlečno vime v takih slučajih prazno in mlahavo. Na mesnatem vimenu je tudi vse krvno ožilje med molzno dobo slabše razvito, kar je naravni pojav slabše mlečnosti. UPORABA SADJA NA KRIVIH POTIH. Pretečeno jesen smo imeli bogato sadno letino, če položimo sedaj račun, kako se je vsa ta letina pri nas porabila, pridemo do zaključka, da se je vse preveč sadja porabilo za namene, ki v mnogih slučajih več škodujejo kakor koristijo. Premnogo sadja je šlo v žganje in mošt, ki se bosta doma porabila, premalo pa v prodaj in v denar. Po Gorenjskem in drugod se je nakuhalo | veliko žganja, ki ga zdaj pije mlado in staro. Pob^Iaii liudie PODGRIŠKE DEVICE. V Podgriški vasi, ki je svoje vzgledno pobožno življenje vedno kazala tako očito, ne smemo prezreti boguvdanega ženstva. Kaj bi porekle drage Podgričanke, ako bi v mojih drobnih popisih ne našle omenjenih tudi samih sebe! Hudo bi mi zamerile, gotovo bolj, kakor zdaj, ko jih bom popisal ne-le od desne, temveč žal tudi od leve plati... Med vsemi podgriškimi devicami je že od svojih mladih let slovela Brkleževa Nežka. To pa menda zato, ker je bila gospodarica Čedne kmetije. Zakaj se Nežka, ki svoje dni tudi v lice in postavo ni bila napačna, ni omožila, to je ostala vaška skrivnost. Ugibanja in razlogov je bilo zadosti, toda Pod-gričani so tudi to prekrili s plaščem krščanske ljubezni. Hudobne jezike so o Nežki najbolj brusili sosednji vaščani in Trdinov Šimen iz Doline je nekoč v gostilni spričo Nežke za- čel gobezdati o zapeljevanju omoženih dedcev. Tedaj je Nežka kar vzkipela in je tudi i obljubila, da bo Širnna gnala pred sodnijo. ! Pa ga le ni — in vse se je zopet lepo poleglo... Pri Nežki so se v posvet in pouk shajale vse podgriške device tretjega reda. Ob priložnostih so njeno hišo obiskali tudi duhovni gospod. In Nežka je vedno znala postreči z vsem, kar je bilo v shrambi najboljšega. Kot samostojna posestnica in izkušena govornica je Nežka imela velik vpliv tudi na občinske može in je le obžalovati, da doslej še ni uveljavljena ženska volilna pravica: še za županjo bi bili Nežko lahko postavili. Prvo mesto za Nežko je zavzemala Krem-pleževa Polonca. Tudi ona je imela lastno hišico in nekaj zemlje. Ker ni bila domačinka, se o nji ni vedelo dosti govoriti izza mladih let. Hišico je podedovala za svojim stricem in se semkaj v Podgričje preselila z onimi leti, ki jih Prešeren imenuje »starost srpanovih devic". Polonca je imela posebno piko na pi-jančke; sploh se je zgražala nad vsakomur, Ali je to namen te lepe panoge gospodarske? Veliko se je napravilo tudi mošta, ki ga bomo brez posebnega haska doma popili, če izhajamo v slabih sadnih letih brez mošta, izhajamo lahko tudi ob dobrih. Obilo mošta in žganja nas rado zavaja in povzroča rado več škode kakor prida, če ne v tej hiši pa v drugi. Taka uporaba bogate letine ne odgovarja namenom našega sadjarstva. Pri nas bi morali delati na to, da gre sadje v svežem stanju v denar. Seveda je treba kreniti z našo sadjerejo na boljša pota, če hočemo s sadjem v kupčijo. V kupčiji se zahteva zenačeno blago, tedaj enakovrstno in dobro trpežno blago. Pri nas pa imamo danes tako mešanico, da je težko ustreči vnanjim kupcem. Kakor se moramo po eni strani prizadevati, da spravimo na trg kolikor mogoče enakovrstno blago in trpežne sorte, tako se moramo po drugi strani potruditi, da shranjujemo sveže sadje noter do zime in tudi preko nje, če ga je kaj več. Tudi letos se je lahko opazovalo, da se je s prenagljeno uporabo sadja za mošt mnogo sadja zavrglo, ker so prišli kupci šele pozneje, ko je bilo sadje že stolčeno. Za shranjevanje sadja je res treba ugodnega prostora, toda vse to se da izvesti, če ne manjka dobre volje. Naše vodilo v sadjereji mora biti, da spravimo naš pridelek tako daleč, da ga bo mogoče za lep denar prodajati v druge kraje. Denarja potrebujemo! Pomnoževati moramo tedaj sorte, ki gredo v denar in ki se dobro plačujejo. .Na ta način bomo največ dosegli in sadjereja bo postala v resnici dobička-nosna. V tem slučaju bomo tudi napredovali. Dokler bomo pa obračali sadje v žganje in mošt, toliko časa pa ni misliti na uspešen napredek sadjarstva. To so kriva pota za naše sadjarstvo! Obrtni glasnik o Kolektivna zadruga je preteklo nedeljo imela v Celju svoj občni zbor. Zborovanja se je udeležilo 46 članov. V zadrugi je zastopanih 30 obrti. V glavnem se je razpravljalo o vajenških zadevah. Živahna debata se je razvila o hišni industriji, ker ta zelo občutljivo zadene male obrtnike, zlasti ple-tarje in sedlarje. Poudarila se je tudi potreba ki se je pokazal kaj dobre volje. A ljudje so vedeli, da ga tudi Polonca na skrivaj rada cukne, pa ji vseeno niso zamerili, da ona drugim ni prizanašala z oštevanjem in hudo« vanjem nad pijanostjo. Zgodilo pa se je nekega samotnega jesenskega dne, da je Polonco obiskala njena zaveznica in tovarišica Nežka. Na dolgo in široko sta razpravljali, druga drugi skoro ni pustila do besede. Vse sta obrali, od farovža do zadnje podgriške bajte in še daleč naokrog znane okoličane. Da pa se jima jezička nista preveč okrhala, je Polonca gostoljubno polnila majolko s sladkim vinčecem, ki ga je v kleti vedno imela za domačo potrebo... In nič čudnega prav za prav ni bilo, da sta se ga prijateljici Polonca in Nežka tekom dolgega kramljanja prav pošteno nasrkali. No pa za slovo je Polonca skuhala še močno črno kavo in Nežka se je poslovila. Polonca pa je bila od vina toliko razgreta, da je utrujena legla na postelj in sladko zadremala... Ko se je prebudila, je kazalec kazal že peto uro. Ker je Polonca hodila sleherni dan k novega obrtnega reda, ii bo mogel ustreči željam obrtništva. o Zborovanje krojaških mojstrov se je v Celju vršilo istočasno z zborovanjem kolektivne zadruge. Navzoči so bili mojstri iz Celja, Ljubljane in Maribora. Razpravljali so o mezdnem gibanju pomočnikov, ki zahtevajo 50- do 75odstotno zvišanje prejemkov. Pri pogajanju ni prišlo do pozitivnih zaključkov. Gospodarstvo = Vrednost našega denarja. Dne 27. marca se je dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za 95% do 96V2 dinarja, 100 laških lir za 474 do 477 dinarjev, 100 avstrijskih kron za okoli 14 par, 100 češkoslovaških kron za 284 do 288 dinarjev, 100 madžarskih kron za 1 Din 85 par do 2 dinarja, 100 francoskih frankov za 630 do 640 dinarjev. — Na curiški borzi je istega dne veljalo 100 dinarjev 5 švicarskih frankov in 55 santimov. — Cene žitu. Prošli teden je bila v Vojvodini žitna trgovina zelo mrtva. Pšenica se je ponujala po 450 do 457 Din, rž po 350 do 375 Din, ječmen lažji po 325 Din, težji po 375 Din, za krmo po 305 do 310 Din, za pivovarne po 375 do 400 Din, oves po 292 do 297 dinarjev, koruza slaba po 257 Din, boljša po 275 do 280 Din, moka št. 0 oo 287 do 700 Din, otrobi drobni po 170 do 190 Din, debeli po anilne vloge na knjižice .obrestuje po pr* m- s °/o a. Rentni in invalidni davek plačuje ias lastnega. Vezane večjo vloge obrestuje tudi višje, po dogovoru. — Sprejema tudi vloge na tekoči račun. — Dovoljuje kredite in izvršuje vse denarne 12 transakcije pod jako ugodnimi pogoji. Odgovorni urednik Andrej Ražern. Izdaja konzorcij Domovine. Tiska Delniška tiskarna, d, d. v Ljubljani | To j® najboljše, kap sem kdaj okušs 1! j V vnehdotilie denar naprej ali po povzetju: 3 dvojnate ali 1 specialna sti k » niča 24 Din, 12 dvojnatih ali 4 specialne steklenice 81 Din dvo natih ali 8 specialnih steklenic 146 Din. 38 dvojnatih ali 12 specialnih steklenic 208 Din. KOT PRIMOT: El/a-ohllž proi kurjim očesom 2 in 3 Din; Elza-mentolni črtnlkl 4 Din; l Iza-poslpalnl praSek 3 Din; Elza-rlbje olje 20 1 in; Elza-voda za usta 12 Din; Elza- olonska voda 15 Din; Elza-šumski mlris za sobo 15 Din; Olicerin 4 In :5 Din; Lisol. Llsoform 12 Din; Klneški čaj od 1 Din dalje, originalno Kadlkum francosko žganje velika steklenica 13 Din; Elza-mrčesnl prašek 7 Din; strup za podgane In mttf 7 Din. m prlmot se zavojnina in poštnina posebej računata. Na te cene se računa še 6 •/„ doplačila Adresirati natančno: EOCtKN V. FELLEB, lekarnar, STUBICA DONJA, Eizatrff 360. Hrvatsko. Malo Fellerjevega pravega Esaaflaida ia bolečine minejo. Drguenje s Fellerjevim Elzafluidom je prava dolirodejnnstl Umivanje s Fellerjevim Elzefluidom utrjnjo mišičevje in žive«! Deluio antiseptično iu osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega p oti mrzlemu zraku I Za oči in u*esai Zobe in glavo I Za vrat in ostal Za hrbet in udel Za celo telo izvrstno hišno sr dstvo in kosmetikum. Feiierje* Elzafl >id je veliko močnejši in izdatnejši U kor francosko žganje. En poi/.ktis zadostuje, da tudi Vi rečete: VII. Ne poslušaj nasvetov od sosedov, ne od svojih staršev in drugih sorodnikov, v kolikor se tičejo tvojih lastnih družinskih razmer, ako svetovalci niso naklonjeni tvojemu možu! VIII. Nikdar ne podcenjuj in ne ponižuj soproga! IX. Smej se, bodi pozoma napram možu tudi pri neznatnih stvareh! X. Bodi obzirna, bodi ženska, razumna, odkritosrčna in ljubezniva! NAHOD? GLAVOBOL? Zohobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuv-stvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo; lajša bolečine, osvežuje in jači; čez 25 let priljubljen kozmetikam za nego kože. las in ust! Mnogo močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! Z zavojnino In poštnino: 3 dvojne steklenice ali 1 sjtecialna steklenica 24 dinarjev; 86 dvojnih ali 12 spjcialnih steklenic 208 dinarjev in o% doplačila. Razjiošilja ga: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 3«0, Hrvatsko.__ Naroiatte t^ONOV^lO"! Pazi na štedilnik, da ga ne zamažsš z mastjo, ker se ti narede tam, kamor kapne mast, grdi, dolgo časa smrdeči madeži. Če kaj cvreš, pripravi si malo pepela in ako ti brizgne mast na štedilnik, posuj kapljo s pepelom. Ne polivaj vode po vročem ol?di!niku, ce ne maraš, da ti plošča poči. V kuhinji pridno odpiraj okna, če ne maraš irr^i nezdrave vlažne kuhinje z mokrimi stenam'. Vse lonce in sklede pokrivaj s pokrivačami, da ne bo soparica vhajala in delala v kuhinji nepotrebne vlage. Kako napraviš novo glinasto posodo trpežno. No\ glinasto posodo deni v velik lonec z mrzlo vodo In pusti posodo v loncu dobro prevreti. Tako postane glinasta posoda mnogo trpežnejša.