ŠT. 4
APRIL 1967
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
Janez Kostanjevec, predsednik, Filip Dolinar, Ivan Hör- I vat, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Franc Meško, Simon Pešec, Janez Sukič, Milan Trop, dipl. ing., Franc Vrlič, Anton Zadravec in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne yra- I čamo
LETNIK V.

Veselo v prvi maj
Za praznik dela
čestitamo
vsem
sodelavcem.
v
Želimo
vam
obilo
zadovoljstva in delovnih uspehov
Vodstvo, samoupravni organi, organizacije in uredništvo
ZAKLJUČKI
MAJSKI j PRAZNIK
Spet se je leto obrnilo naokrog in pomlad je že krepko stopila na svoja trdna tla, okrašena s cvetjem in zelenjem. In ta cvetoči dan sredi pomladi naj bo praznik proletariata.
Tako so se namreč odločili predstavniki socialističnih delavskih organizacij na svojem prvem kongresu leta 1889 v Parizu.
Med belo cvetje majskih dni naj zaplapolajo majske rdeče zastave, rdeče kot kri proletarcev, ki je tekla na. ulicah Chicaga, Londona,
I	Berlina, Dunaja in- Pariza. Tako se je v glavnih obrisih začelo praznovanje 1. maja,; mednarodnega 'praznika. de-, la, ki ga praznujejo vsi pr.o-I letarci širom sveta. Tričetrt stoletja praznuje proletariat : 'vsega- sveta ta praznik v spomin na svoje prve bitke na .barikadah.. Temu■ pa.se pridružujejo novi spomini, nòvi ; dogodki, ki so nekoč malo- §
' številni proletariat špremeni-I U j&^najštevilnejšo armado I današnjega sveta, v: silo,„ki. ji.
I je Karl. Marx. napoVcdaì per- .. j spektivno boljšo prihodnost: ■ i e Prvi maj 'je postal praznik \ delavske j armade, najštevilnejše na svetu. V maši revoluciji in po njej je po-. stal pri kas T, . maj praznik.
; ,vseh delovnih ljudi,/zakaj ' 'prav delavska - vojska, pove- / j Žana s kmečkimi, množicami/ i je : odpravilà: iovärnärje, ver leposestnike in špekulante, /strla je njihov zasebni kapi-tal, njihov 'egoizem, moralo in vladajočo državno politič--no silo.
■ Čeprav smo začeli: sredi/ ruševin vojne, 'v pomänjka-nju in ob revni dediščini graditi temelje npvegadruž-! benega reda, smo vendarle j storili velikanski korak naprej. Mnogo večjega,, kot so se pred desetletji lahko nadejali prvi delavski borci, ki so se v pogojih največjega ■ terorja buržoazije in njene policije borili še za svoje osnovne pravice: Osemurni J delavnik, proti izkoriščanju nedoletnih otrok v tovarnah, za minimalno starostno varnost, za — pravico do dela in počitka. In čeprav naše napore še., vedno spremljajo mnoge težave, se je ob na-I šem delavskem prazniku I vredno spomniti zgodovine boja delavskega razreda, na I očrnele delavske kasarne, v i cunje oblečene ženske in i otroke, beraštvo, hiranje, pa tudi neupogljiv boj za pravice. To je tradicija našega boja, iz nje se lahko učimo in črpamo šile, da ustvarimo še mnogo več.
To postavlja danes pred nas tudi naša družbena in gospodarska . reforma, ki smo jo vsi podprli in smo jo zato dolžni tudi dosledno -
j (Nadaljevanje na 10. strani)
Ob obletnici ustanovitve OF
»Žarko je sijala mesečina. Izza tujih gora pa se je vzdignila senca tako mogočna, da je zatemnila vse nebo. Sama smrt je bila, črna in gola, na glavi pa je imela veseljaški klobuk. S silnimi koraki je šla od hriba do hriba, v levici. je zibala gosli, v desnici je držala lok. In njena pesem je bila kakor posmeho-
:/ . ■ vanje ubogim, zaničevanje žalostnim, zasramovanje upajOčim./Tf-Z do je šla od hriba do.
■ hriba in njene noge so bile do kolen oškropljene od nedolžne krvi. Kamor je stopila so se bajte rušile, je trava venela, so. padali go:. zdbviM /
(Ivan Cankarj
Taka senca se je zgrnila na slovenski narod, ko se je Hitler 27, marca 1941 odločil za napad na Jugoslavijo in jo je 7. aprila tega leta tudi napadel;
Komunistična partija Slovenije se je že ob razvoju dogodkov v mesecu marcu pri naš zavedala, da je nemški napad na Jugoslavijo neizogiben. Prizadevala si je združiti ljudske množice v boju za obrambo domovine. V dneh pred sovražnikovim napadom je CK KPS neprenehoma zasedal. V teh odločilnih trenutkih je ukazal vsem komunistom, da naj stopijo v vojsko kot prostovoljci. Ljudje so pokazali svoje zaupanje do partije, saj so se zatekali h komunistom po nasvete, kako in kaj naj delajo,
V silnem naletu je besnel sovražnik po naši zemlji, preganjal je vse, ki so nosili v srcu ljubezen do svoje domovine in s ponosom priznavali pripadnost malemu slovenskemu narodu. Ni temnejših dni v naši zgodovini in ne hujšega teptanja od tistega, ki ga je prinesel fašistični škorenj. Slovensko zemljo so razkosali, kakor raztrga svojo žrtev volčje krdelo. Nasilje nad našim prebivalstvom je rastlo od prvega dne okupacije, temu v odgovor pa je rastel upor slovenskega ljudstva.
Z okupacijo slovenskega ozemlja je pravo vodstvo slovenskega naroda prevzela Komunistična partija Slovenije. CK KPS je sklical 27. IV. 1941 ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Kmalu zatem je organizirala partija po vsej Sloveniji vrsto konferenc in sestankov za popularizacijo OF. Uspeh te akcije se je kazal v dviganju narodne zavesti, ki je postala most
(Nadaljevanje na 10. strani)
KONFERENCE SAMOUPRAV-LJALCEV TOVARNE-GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO, KI TE BILA 12, JANUARJA 1967
Namen konference samoupravi j alcev v tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo je bil, da analizira obstoječ položaj delavskega samoupravljanja in prouči vse negativne, dejavnike, ki so ovirali, delavsko samoupravljanj e, in da določi nadaljnji razvoj delavskega. samoupravljanja 'v; naši delovni skupnosti. Tega name, nä na konferenci nismo dosegli zaradi tèga,, ker je bila konfe-' renca pomanjkljivo pripravljena. Tudi razprave posameznih diskutantov so preusmerile namen konference, ker so nekateri govorili preveč osebnega. ;
Na konferenci ni bilo odgovorov na postavljena vprašanja, ki so jih postavljali člani delov-nè skupnosti na konferencah samoupravlj alcev po delovnih enotah.
Po obravnavani materiji ' na: konferenci povzemamo. naslednje zaključke:
1.	Delavsko samoupravljanje bi še v našem podjetju moralo hitreje razvijati v smeri decen-
traliziranega samoupravlj anj a. Konferenca je sodila, da bi se delovne enote morale posluževati pristojnosti, ki so napisane v splošnih aktih podjetja in dà bi se splošni akti morali v najkrajšem času urediti tako, da bo pri odločanju o posameznih zadevah tako, da bodo tisti sklepi, ki jih sprejemajo sveti proizvajalcev delovnih enot, dokončni, ne pa, da so v večini primerov vezani ria potrditev ali pa vsaj ha soglasje centralnega organa delavskega sàmo-upravljanja.
2,	Splošne akte je potrebno temeljiteje obravnavati preden jih sprejme 1 delavski, . svet, Umestno bi bilo vsak splošni akt, ki se pripravlja; predhodno objaviti v tovarniškem- časopi: su, tako da-bi ga dobil vsak član delovne skupnosti in bi ga imel možnost v svojem prostem času temeljito- proučiti in, dati nanj pripombe.
, 3. Konferenca je nadalje ugotovila, da izvoljeni člani v organe delavskega samoupravljanja mnogokrat ne upajo izraziti lastnega mnenja ali mnenja, ki ga slišijo v razpravah po skupinah delavcev, ker se pri tem bojijo za svoj položaj ali za svoje delovno mesto ali pa niso
prepričani, če je to v skladu s smernicami, ki bi jih naj izvajali v podjetju, član organa upravljanja bi moral povedati svoje lastno mnenje, in zahtevati pojasnila in. popravke, če ni prepričan, da je le-io popolnoma pravilno. "
Iz tega sledi, da je opaziti pomanjkanje čuta odgovornosti pri posameznih članih v samoupravnih organih, v nekaterih primerih pa tudi pri' celotnih samoupravnih organih. Prehajamo v obdobje, ko bo faktor odgovornosti, tako individualni kot -kolektivni, postal največjega pomena in bo vsak indivi dualni član, organa delavskega samoupravljanja odgovoren za odločitve, ki jih bo sprejel samoupravni . organ, -v katerem sodeluje.
Dolžnost : samoupravnih organov je, da zahtevajo od strokovnih služb temeljito priprav-. Ijene predloge, ki jih bodo le-ti sprejemali, ki pa motajo biti proučeni iz, ekonomskega in iz političnega stališča. Strokovne službe bodo morale jamčiti za točnost analiz in nositi polno materialno in moralno odgovornost. ,.
(Nadaljevanje .na 10. strani)
1967 - leto varstva pri delu
Zveza sindikatov Jugoslavije, zvezna gospodarska zbornica, skupščina jugoslovanske skupnosti zavarovanja, zvezni sekretariat za delo, zvezni inšpektorat dela in jugoslovanska skupnost za pospeševanje varstva pri delu so proglasili leto 1967 za leto varstva pri delu. V svojem proglasu porivajo vse delovne ljudi, delovne in druge organizacije in organe, da aktivno sodelujejo v akcijah, ki bodo v okviru »LETA VARSTVA PRI DELU« in da utrdijo svoje sodelovanje z določitvijo programa aktivnosti.
Ko človek bere ta razglas, se nehote spomni vseh tednov kulturne postrežbe, mesecev prometa in brezštevilnih drugih kampanj, ki so bile prinesle s seboj mnogo pisarije in minile, za seboj pa niso pustile ničesar. Tudi kampanje varstva smo že imeli.
Pred leti je bilo včasih videti napis: »Naše delo naj ne bo kampanjsko!« Menda ga je sam Lenin prvi uporabil. Toda to smo pozabili. Pozabili smo, da je kampanjsko delo kot slama, ki gori. Ko zgori, niti pepel ne ostane za tem ognjem. Kampanj-
Nesreče pri delu, ki pripeljejo do preloma lobanje, so lahko povzročene
—	z močnim udarcem, zaradi padca delavca na trdo podlogo (običajno na tla, zid ali podobno),
—	z močnim udarcem po glavi z nekim trdim, negibnim ali gibljivim predmetom,
' — s prostim padcem negibnega ali gibajočega se telesa na glavo delavca.
Nesreče prve vrste se dogajajo med delovnim časom ali na poti na delovno mesto in na povratku domov.
Nesreče druge vrste lahko nastanejo med pokretom, ki ga naredi delavec na delovnem mestu, med vožnjo na delo ali kjer stanuje.
Tretje vrste nesreče nastajajo zaradi predmetov, ki so slučajno v gibanju.
Od vseh delovnih nezgod jih je 5—6 % na glavi.
sko delo je primemo za prodajo kopalnih potrebščin v jeseni — vse kar prodamo, je dobro. Ko kampanja mine, se ljudje oddahnejo in ne mislijo več na to.
Varstvo pri delu je pri nas s temeljnim in republiškim zakonom tako povezano z našim delom, da so kampanje morda prej škodljive kot koristne, ker bodo ljudje dobili nehote vtis, da je skrb za varno delo nekaj prehodnega.
Varstvo pri delu uresničujemo in pospešujemo z organiziranjem in pospeševanjem proizvodnega, tehnološkega procesa in z napredkom organizacije dela. Tak napredek pa terja načrtnost, sistematičnost, analize in ocene in torej ne more biti kampanjski.
Razumljivo je, da tak kolektiv, kot je naš, pri vsej tej veliki akciji ne bo stal ob strani, ampak bo v polni meri sodeloval, pri tem pa ne bomo leto 1967 posebej poudarjali, ker je bilo za nas leto 1966 in bodo tudi prihodnja leta prav taka »leta varstva pri delu«, ker to ni nič drugega kot naš običajni način dela.
Poškodbo na glavi je mogoče v veliki meri ublažiti ali se ji celo popolnoma izogniti, če delavec nosi čelado.
LAHKO JE .BREZ SKR S! POO SVOJO ČELAOO
Glede modela čelade za delavca, ki. vozi vozilo na »dve kole-
si« s cilindrom od 50 cm3 navzgor — je problem enostaven: čelada mora ustrezati določenim normam, ki so predpisane za cestni promet. (Nasvet tudi za tiste, ki uporabljajo motorna kolesa izpod 50 cm3: nosite čelado! Morda boste enkrat srečni, ker ste se na njo navadili.)
Problem je nekoliko drugačen na gradbiščih in v tovarnah, kjer nošenje čelad ni posebej predpisano. Na takih mestih, kjer obstaja riziko, je treba ukrepati po lastni presoji.
Predvsem se moramo zavedati, da preventiva ne pomeni samo ublažitev usodne posledice nezgod, temveč preprečitev same nesreče.
Tehnika ni vsemogočna in na žalost vedno obstajajo riziki pred padcem, udarcem ali rušenjem. Važno je, da že vnaprej vse storimo, da bi preprečili he-zgode, ali da zavarovanje s čelado štejemo za najboljšo zaščito pred nepredvideno nevarnostjo.
Težava preventivne zaščite je v tem, ker delavci neradi pristanejo na čelado. Če želimo torej uspešno speljati »akcijo čelad«, moramo izpolniti določene pogoje:
— delavce je potrebno prepričati, da je uporaba čelade koristna.
Delavcem je potrebno omogočiti, da sodelujejo pri izbiri tipa čelade (vsekakor med najprimernejšimi in najučinkovitejšimi modeli). Postaviti, moramo pravila, ki veljajo za vse kategorije zaposlenih. Riziko obstaja za vsakogar. Nobena oseba (niti kadrovik niti obiskovalec) ne sme biti oproščena od nošenja čelade. Potrebno pa je omejiti nošenje čelad na sektorje, ki opravičujejo tako zahtevo, t. j. na tiste, ki so znani kot nevarni. V obratih je potrebno določiti cone, v katerih je nošenje čelad obvezno in v katerih naj bi bile čelade na voljo v posebnih predalih, kjer jih delavci lahko v vsakem času dobe in odlože.
Štirje nasveti mojstrom:
V okviru — akcija čelada — gre mojstru važna vloga. Dolžan je:
1.	prepričevati s pomočjo kratkih opozoril na licu mesta (predvsem po nezgodi), da je nošenje čelade koristno in potrebno;
2.	dati dober primer. Da bi lahko prepričal druge, mora mojster biti tudi sam prepričan, da je koristno kar zahteva. Mora dokazati s tem, da stalno nosi čelado;
3.	odkriti vsak prekršek. Če gre prek prestopka, disciplina
Akcija „Čelada“
Livarja, ki je bil zaposlen pri peči, je iznenadil trenutni izliv aluminija. Aluminij mu je brizgnil v glavo, ki je bila na srečo zavarovana s čelado. Ker je livar imel ščitnik, negorljivo obleko in rokavice — je edino pretrpel strah.. Stanje čelade in ščitnika po nesreči je dokaz, kakšne bi bile posledice, da glava livarja ni bila zavarovana s čelado.
zikov, kemikov, zdravnikov, psihologov in vseh vrst strokovnjakov, ki delujejo v 11 tehničnih nadzornih sektorjih Zvezne republike Nemčije.
Varnostni pasovi
Od prvega aprila dalje morajo biti sprednji sedeži v vseh britanskih avtomobilih opremljeni z varnostnimi pasovi. Določilo velja tudi za dostavljalni-ke, tricikle in druga lahka pol-tovoma vozila.
Slike notranjosti žil
Švedskemu fotografu Tennar-du Nilsonu so uspeli jasni posnetki notranjosti žil dovodnic pri živih ljudeh. Uporabil je lečo s premerom enega milimetra, potrebno svetlobo je spravil v žile po prožnih steklenih vrvicah. Stockholmski zdravniki so mnenja, da utegne biti nova fotografska tehnika velikega pomena pri preučevanju poap-nelosti žil in pri tvorbi tromboze;
Ali so vaše oči naprodaj?
Pri obhodu v kalcinaciji II je. objektiv neopazno posnel šamoterja gradbenega obrata. Ko je bil pri tem šamoter obveščen, se je s tega delovnega mesta takoj umaknil in skril pred objektivom, zakaj? Zato, ker pri tem delu ni uporabljal zaščitnih očal kljub temu, da jih'je imel na razpolago.
Tovariš, nà sliki sodi, da je uporaba osebnih zaščitnih sredstev samo svojeglavost določenih ljudi v podjetju. Prav • tako pa je prepričan, da lahko izgubljeno oko kupi v prvi trgovini.
Vprašam te, tovariš, zaikaj ne upoštevaš varnostnih pravil? In ali res nočeš razumeti, da so npr. zaščitna očala namenjena tebi, za zaščito TVOJIH OČI!	-Ker
popusti. Ni osnova kaznovanje, temveč doslednost, upornost in nepopuščanje;
4.	dokazati vsakokrat, da je čelada ublažila posledice neke nezgode, vsaj vsak teden pa izločiti predmete, ki so bili v zvezi z nezgodo in delavcem nekajkrat na kratko pojasniti cel primer.
(Iz »Réussir l’opération casque« Travail et maì-trise — Paris)
100-lefnica
tehničnega
nadzorstva
Pred 100 leti so v Mannheimu v Nemčiji ustanovili posebno družbo za nadzorovanje in zavarovanje parnih kotlov. Iz teh začetkov tehničnega nadzorstva se je v 100 letih razvila samoupravna organizacija, ki šteje danes več kot 5000 inženirjev, fi-
ZAHRBTNI MORILEC OGLJIKOV MONOKSID
V času največjega mraza letošnje zime so v kalcinaciji I zaprli vrata in druge odprtine, ker so imeli poleg neugodnosti, da jih je zeblo, tudi neprijetnost, da so zmrzovale vodne zapore plina. Minulega 11. januarja ob 9.15 je izpadel še električni tok, kar je že tako neugodno situacijo dovedlo do krize. Delavci so morali prebijati obroč v peči za sinter. Ob 10.45 je eden teh delavcev padel v nezavest. V noči, ki je sledila temu dogodku, okrog četrte ure zjutraj, je postalo slabo še dvema delavce-I ma. Slabost sta spremljala glavobol in bruhanje. Bilo je očitno, da nekje uhaja v prostor plin in da je prišlo do lahke zastrupitve z ogljikovim monoksidom — CO.
Laboratorij — z napravami, ! ki jih ima — ni mogel določiti količine monoksida v zraku, ker so bile zelo majhne. Na pomoč je prišel strokov-j njak iz mariborskega zavoda
Toda noben transportni sistem ni popoln in tudi ta ima svojo slabo točko: hemoglobin ne veže le kisika, ampak tudi ogljikov monoksid. Na nesrečo veže mnogo lažje ogljikov monoksid kot kisik, njegova afiniteta za ogljikov monoksid je tristokrat večja kot za kisik.
Zrak vsebuje 21 % kisika in če na osnovi tristokrat večje afinitete ogljikovega monoksida napravimo zelo poenostavljen račun 21 : 300 = 0,07%, dobimo vsebino v zraku, pri kateri hemoglobin veže iz njega enake količine kisika in monoksida. Resnično je dokazano, da pride že po eni uri dihanja zraka z 0,06—0,07 odstotka ogljikovega monoksida do opaznih učinkov za-strupljenja. Vezanje ogljikovega monoksida na rdeče krvno barvilo pa ni odvisno le od -njegove koncentracije v zraku, pač pa tudi od vlage, temperature in prisotnosti drugih stru-
I WLiUomkwm uoh.w n jcw movanja
Sfamaci- svòcsr ' '/OrQOje '•
Čas ispostavljanja:*! urah pn fizičnem deld 'l
za medicino dela s potrebnim I aparatom in ugotovil mesta, kjer je uhajal plin.
Opisani dogodki že dajo naslutiti, kako nevaren je ogljikov monoksid, ko že v tako majhnih količinah, ki jih z normalnimi laboratorijskimi aparati ne moremo določiti, povzroča zastrupitve in nezavesti. Oglejmo si nekoliko natančneje tega zahrbtnega morilca.
Naša kri — z žilami, po katerih teče — tvori zelo fino izdelani prometno transportni sestav. V tem sistemu se transportirajo hraniva, kisik, obramba in kdo ve kaj še vse. Rdeča krvna telesca so embalaža za prenos kisika, ki je potreben za notranje izgorevanje in proizvodnjo topline, pòtreb-i ne za življenje. Prav rdeče barvilo v krvi je aktivni del pri prenosu kisika.
Rdeče krvno barvilo ali hemoglobin, kakor ga imenuje znanost, v pljučih veže kisik in ga kot svetlo rdeča kri raznaša po telesu na tista mesta, kjer je potreben, odda in se kot temna gosta kri vrača zopet v pljuča po novi kisik.
Ves sistem tega prenosa je zelo lepo urejen in želo lepo dela. če potrebuje telo več energije, je dihanje pospešeno, delo srca prav tako in s tem se pospeši tudi notranji transport krvi in tudi kisika.
penih plinov v zraku, posebno pa od trajanja vdihavanja zastrupljenega zraka. Iz priloženega diagrama je dobro razvidno, kakšni so ti odnosi:
—	pri 0,01 % CO v zraku je možno dihanje brez nevarnosti več ur,
—	pri 0,03 % CO v zraku je možno dihanje brez nevarnosti eno uro,
—	pri 0,06 % CO v zraku so opazni efekti že po eni uri,
—	pri 0,1 % CO v zraku so ■ opazni neprijetni efekti po
eni uri,
—	pri 0,15 % CO v zraku so opazni nevarni efekti po eni uri,
—	pri 0,4 % CO v zraku nastopi smrt pred eno uro.
Kakor vidimo, se pojavljajo znaki zastrupljenja in nezavesti že pri zelo majhnih koncentracijah CO in je razumljivo, da jih laboratorij z aparati za navadno plinsko analizo ni mogel določiti.
Pri nas velja kot maksimalno dovoljena stalna koncentracija CO v zraku, kjer delamo, le 0,005 %, v Severni Ameriki pa 0,01 %. Iz opisa delovanja mehanizma vezanja CO na hemoglobin in pri tem oviranje delovanja kisika je razumljivo, da se človek tudi njego-vim manjšim koncentracijam (Nadaljevanje na 10. strani)
MepresvHiiš prevoz odlitkov
Odlitke je premeščal viličar, s katerim je upravljal voznik za tovrstna vozila. Iz slike je videti, da so se odlitki razsuli. Do tega je prišlo zato, ker voznik ni upošteval določenih predpisov za prevoz bremen.
Voznik vozila-viličarja je med drugimi tudi dolžan, da pred prevozom bremena le-tega tudi pregleda. Vendar tega vsi vozniki ne storijo in s tem kršijo interne predpise o pravilnem nakladanju npr. odlitkov, kakor tildi do katere višine smejo naložiti sklad odlitkov. V našem primeru je sklad odlitkov segal do zgornjega roba vozila. S tem je tudi vozniku omejil pogled iz kabine. Takšna nerednost pri upravljanju tovrstnega dela vodi do poškodb ljudi in strojelomov. K sreči v tem primeru ni prišlo do nezgod.
Na levi strani posnetka vidimo viličarja, ki ima pravilno naložen sklad odlitkov in prav tako do dovoljene višine.
Vprašujemo, če v spornih obratih nadzorujejo nakladanje in prevoz? Po sliki sodeč verjetno ne, ker »nekateri« tam zaposleni ne vedo ali pa nočejo doumeti, da lahko takšno in podobno razsutje bremena na prehodih ogroža mimoidoče delavce!	-Ker
Pravilni prevoz odlitkov
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
DELAVSKI SVET JE IMEL SVOJE 9. REDNO ZASEDANJE 21 MARCA 1967. TO ZASEDANJE JE BILO POTREBNO ZARADI RAZPISA VOLITEV V DELAVSKI SVET IN SVETE PROIZVAJALCEV DELOVNIH ENOT.
V skladu z zakonitimi predpisi in z določili statuta našega podjetja (preneha vsako leto polovici članov delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot mandatna doba. Ker je volitve potrebno izvesti do konca meseca aprila, jih je delavski svet za naše podjetje razpisal za 20. april. Po razporedu izmen se namreč tega dne lahko udeležijo volitev delavci iz vseh izmen, vendar pa morajo biti volišča odprta od ' 5. do 23. ure. - Delavski svet je imenoval tudi or-game za izvedbo volitev. V vo-~ lilno komisijo so imenovani Marjan Trbovšak, dipl.' pravnik, Cilka Podbreznik in Katarina Perič, v komisijo za volilne imenike pa Jože Brglez, Pavla Elsner in Maja Stefanciosa.
Spremembe pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov
Upravni odbor je pripravil za vse svete proizvajalcev delovnih enot predlog popravkov pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki se nanašajo na obračunavanje boleznine za prvih 30 dni. Vsi sveti proizvajalcev so predlog upravnega odbora dali v javnost, v enaki obliki pa ga je sprejel SP DE glinice, vzdrževalnih obratov in osrednjih služb. SP DE aluminija je sprejel spremembe pravilnika tako, da se 3. točka 38. člena dopolni v toliko, da se za poklicne bolezni štejeta tudi revmatizem in astma. SP DE promet je sklenil, da se za tuberkulozo in rakasta obolenja obračunava 100% nadomestilo od osnove za prvih 30 dni. SP DE energetike je sklenil, da se poškodbe na poti na •delo in z dela obračunavajo po enakih kriterijih kot poškodbe na delu, da se za tuberkulozo im rakasta obolenja obračunava 100% boleznina od osnove, da bi naj vsem zavarovancem izplačevali enako nadomestilo, če so v stacionarnem zdravstvenem ali kakršnem drugem specializiranem zavodu in da bi zdravniku predpisali deljen delovni čas (dopoldan in popoldan).
Delavski svet je ugotovil, da so posamezne spremembe predloga, ki ga je pripravil upravni odbor, sprejete na svetih proizvajalcev v takšni obliki, da niso v skladu z zakonom, kot n. pr. 100% osnova za obračun nadomestila za TBC in rakasta obolenja, da bi obračunavali poškodbe na poti na delo in z dela PO enakih kriterijih kot poškodbe pri delu in da bi izplačevali enako nadomestilo vsem, ki so v stacionarnem zdravstvenem ali kakršnem drugem specializiranem zavodu.
Delavski svet je zaradi tega menil, da morajo biti v podjetju uveljavljeni enotni kriteriji za obračunavanje osebnih dohodkov, ki so v skladu tudi z zakonitimi predpisi, zato je dal soglasje k spremembam in dopolnitvam pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov v taki obliki, kot so jih sprejeli sveti proizvajalcev delovnih enot glinice, vzdrževalni obrati in osrednje službe, svetom proizvajalcev delovnih enot energetike, prometa in aluminija pa jim jih je vrnil z naročilom, da so jih dolžni sprejeti v takšni obliki, kot so bili dani v javnost. To pravico dajejo delavskemu svetu določila statuta podjetja.
V razpravi je delavski svet tudi ugotovil, da delavci niso seznanjeni s seznamom poklicnih bolezni, zkto. je sklenil, da je treba ta seznam objaviti.
Spremembe organizacijskih shem
Delavski svet je dal soglasje naslednjim spremembam organizacijskih shem, 'ki so jih sprejeli sveti proizvajalcev delovnih enot:
—	aluminij: v organizacijski enoti elektrolize se na delovnem mestu skupinovodje elektrolizer-jev poveča zasediba za 4 delavce in na delovnem mestu elektroli-zer tudi za 4 delavce;
—	promet: ustanovita se novo delovno mesto VKV avtoelek-trikar s skupno ocenitvijo 658 točk in del. mesto voznik samo-nakjadalea s skupno ocenitvijo 640 točk;
—	osrednje službe: v splošni službi se pri delovnem mestu delavec v družbeni prehrani zmanjša zasedba za enega in se na račun tega ustanovi novo delovno mesto v isti službi — »administrator« s skupno ocenitvijo 530 točk.
Spremembe pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju
Delavski svet je sprejel spremembe pravilnika o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju v taki obliki, kot .so bile predložene. Pripombe, ki sta jih dala k osnutku teh sprememb Anton Fajferič in Karl Spolenak, je delavski svet zavrnil, ker je ugotovil, da dajeta splošne pripombe na navedeni pravilnik in predlagata ureditev kvalifikacij za starejše delavce, ki si niso mogli pridobiti ustrezne kvalifikacije z rednim šolanjem zaradi medvojnih in povojnih razmer.
Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih
Pri dodeljevanju rednih letnih dopustov so 'nastajale v podjetju težave, ker smo morali v smislu določil temeljnega zakona o delovnih razmerjih šteti za določanje dopusta 6 delovnih dni tedensko. Da bi se v prihodnje izognili tem težavam, je bilo potrebno najti sistem preračunavanja delovnih dni dopusta po zakonu v 8-ume delovne dni po razporedu izmen. Pri tem smo ukrepali tako, da smo dneve dopusta, ki morajo biti 7-urni, pomnožili s 7 urami, tako dobili število, ki smo ga nato delili z 8 urami, kolikor traja naš delovni čas. Tako smo dobili število 8-urnih delovnih dni dopusta, pri čemer pa je prišlo do razlik v urah. Te razlike so za-
okrožene na .cele dneve .in smo pri tem ukrepali tako, da smo pozitivne razlike do 3 ur zaokroževali navzdol, od' 4 ur naprej pa navzgor.
Delavski svet je po predpisanem postopku zaradi obrazloženega sprejel naslednje spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih:
—	71. člen se dopolni tako, da se glasi: »Za letini dopust se šteje 6 delovnih dni po 7 ur.«
—	72. člen se dopolni tako, da se glasi : Dolžina letnega dopusta se določa v delovnih dnevih po 7 ur po naslednjih osnovah:
a)	pogoji delovnega mesta;
b)	dolžina delovne dobe;
c)	posebni pogoji;
d)	socialni pogoji;
— Za 76. Členom se doda novi člen, ki- se glasi :
Preračunavanje iz dopusta, določenega po členih 72 do 76 tega pravilnika, v plačane dela proste dneve po razporedu izmen se vrši po naslednji tabeli:
Dnevi dopusta Dela prosti dnevi po čl. 72—76 po razporedu izmen
14	13
15	13
16	14
17	15
18	16
19	17
20	18
21	18
22	19
23	. 20
24	21
25	22
26	23
27	24
28	25
29	25
30	26
— Nadalje je spremenjen tudi 88. člen pravilnika o delovnih razmerjih, po katerem ima sedaj delavka pravico do porodniškega dopusta za nosečnost in porod, 'ki traja brez presledka 105 koledarskih dni. — Z zdravniškim izvidom sme nastopiti, delavka porodniški dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodom.
Delavski svet je sočasno sprejel spremembo 10. člena, ki ga je dopolnil s tem, da je lahko tisti delavec, ki je že bil zaposlen v podjetju in nima po zakonitih predpisih pravice do ponovne zaposlitve, ponovno sprejet na delo le s poprejšnjim soglasjem delavskega sveta, ki ga ■priskrbi kadrovska služba podjetja.
SP DE vzdrževalni obrati je k tej spremembi pravilnika pripomnil, da bi naj o tem vprašanju odločali sveti proizvajalcev delovnih enot. Delavski: svet te pripombe ni osvojil.
Letno poročilo službe varnosti pri delu
Delavski svet je potrdil letno poročilo službe varstva pri delu, .pri tem pa je ugotovil, da je varstvo pri delu problematično vprašanje v našem podjetju in da maramo še naprej skrbeti za zmanjšanje števila nesreč .pri delu. Skrbeti moramo tudi za redne zdravstvene preglede delavcev, kot je to predpisano s splošnimi akti podjetja. Služba varstva pri delu je dolžna skupaj s komercialno službo skrbeti za zadostne količine zaščitnih sredstev in za take vrste, ki bodo najprimernejše za zaščito delavcev.
Počitniški dom
Delavski svet je ponovno obširno razpravljal o počitniškem domu. Upravni odbor počitniškega doma je pripravil predloge za najnujnejše- ureditve počitniškega doma, ki jih pa delavski svet ni sprejel, temveč je sklenil, da je treba za letošnje leto oddati počitniški - dom v najéni najboljšemu -ponudniku.
Počitniška praksa
Delavski svet je sklenil, da lahko v letošnjih počitnicah, t. j. v mesecu juliju in avgustu, opravljajo počitniško prakso dijaki in študenti raznih šol v našem podjetju, in sicer iz visokih šol 14 študentov, iz višje šole eden, iz srednjih tehniških šol 18, iz ekonomske srednje šole 6 in iz administrativne šole 6.
Delavski svet je določil tudi višino nagrad za praktikante, ki so za II. in IV. letnik srednje in visoke šole 300 N din, za I. in II. letnik srednje, višje in viso- ■ ke' šole 280 N din in za dijake administrativne šole 250 N din. Vsi praktikanti bodo dobili v času prakse tudi brezplačno malico v našem podjetju.
Ob koncu je delavski svet določil novo višino honorarjev čla-nom industrijskega gasilskega
Organi delavskega' samoupravljanja, ki so obravnavali inventuro, so letos znova ugotovili enako stanje.
V poročilih popisnih komisij se namreč kažejo te pomanjkljivosti:
— pročelja na objektih glinice so na posameznih mestih poškodovana, tako da jih je potrebno popraviti in zavarovati opečno zidovje; na mestih, kjer so poškodovani žlebovi streh, odpada omet; na južni strani kalcinacije I je treba ponovno vgraditi 5 oken in nadomestiti polomljene šipe; nad vhodom v kalcinacijo I ob dimniku so manjše razpoke; potrebno je prezidati 80 m tovarniškega dimnika in sicer 7 m Zgornjega dela z vencem; popravilo stre-lovodnih naprav; pri hladilnem stolpu pri dekompozerjih je potrebno obnoviti leseni obod in kanale; fasado kotlarne bo treba na več mestih popraviti; v notranjosti kotlarne je potreben novi oplesk; na južnem delu stiskalnice je odpadel velik del ometa. Komisija za popis družbenega standarda ni mogla izvršiti inventure v samskem domu v predpisanem času, ker je imela velike težave z iskanjem raznega inventarja in osnovnih sredstev.. S Naštevali bi lahko še in še, da ne govorimo, na kakšne težave so komisije naletele pri iskanju posameznih strojev in naprav. Stroji so bili oštevilčeni z inventurnimi številkami, vendar so te sčasoma izginile, postale so nevidne, pločevinaste so razjedli razni lugi in kisline ali pa so odtrgane s stroja.
Upravni odbor je sodil, da so za takšno stanje odgovorni predvsem gospodarji posameznih objektov oziroma vodje delovnih m organizacijskih enot. Odgovorni vodje bi morali skrbeti za redno vzdrževanje svojih objektov in strojev, v obrat pa ne bi smeli sprejeti stroja
društva za vaje, ki so 6 N din na uro, in odobril izšolanje 5 voznikov C-kategorije med člani IGD, ki bodo v primeru potrebe lahko vozili gasilski avtomobil. — Pooblastil je direktorja podjetja in vodjo splošne službe, da lahko zamenjujeta in dodeljujeta stanovanja v Kidričevem — naselje II.
Delavski svet je sprejel zaključke konference sambuprav-ljalcev, ki je bila 12. januarja 1967, in sklenil, da naj služijo kot vodilo pri nadaljnjem delu organov delavskega samoupravljanja v našem podjetju.
Delavski svet je še sprejel teze novih osnov za delitev dohodka in obračunavanje osebnih dohodkov in sklenil, da jih je treba dati v obravnavo članom delovne skupnosti.
Na japonskem trgu se dobi najmanjši radijski sprejemnik, ki ima zelo dober zvok, čeprav je dolg komaj 5,8, visok 3,1 in širok 1,8 cm. Vgrajeni elementi so menda enakovredni aparatu z devetimi transistorji. Miniaturni radijski sprejemnik, ki ga je poslala na trg tokijska industrijska družba »Sony«, stane 27 dolarjev.
oziroma haßrät'e^ki* tn praviiHt) označena oziroma opremljena z vso predpisano zaščito in inventurnimi oznakami.
Da v prihodnje ne bi prišlo do takih in podobnih zadev, je centralna inventurna komisija v svojem poročilu o popisu za leto 1966 predlagala, da bi bilo potrebno urediti tekoče poslovanje prenosov osnovnih sredstev iz obrata in poostriti kontrolo nad tem poslovanjem; potrebno bi bilo urediti tekoče Odpisovanje osnovnih sredstev in odprodajo neuporabnih osnovnih sredstev, brezpogojno bi bilo potrebno opremiti vsa osnovna sredstva z enotnimi inventurnimi številkami, vse v določenem roku.	K.-n.
Izdelava podesta za čiščenje drsnih vodnikov na žerjavu po nalogu službe SVD
Najmanjši radijski sprejemnik
Inventurne komisije opozarjajo
Z vsakoletnim popisom osnovnih sredstev in vseh drugih sredstev ugotavljajo inventurne komisije dejansko stanje teh sredstev, t. j. če so v podjetju in v kakšnem stanju so. Že nekaj let nazaj lahko zasledimo v takih poročilih razna opozorila o slabem stanju osnovnih sredstev. Komisije dajejo tudi konkretne predloge za rešitev teh problemov, ki pa ostanejo, kot kaže, nerealizirani.
POKLICNE BOLEZNI
»Kadar vstopite v bolnikovo hišo, ga vprašajte, kakšne bolečine ima, kaj jih je povzročilo, koliko dni je že bolan, če ima prebavo v redu in kakšno hrano uživa.« Tako pravi Hipokrat v svoji knjigi »Obolenja«. Drznil bi si dodati še eno vprašanje: »Kakšen poklic opravlja?« — Bernardo Ramazzini (1. 1700). Tega nasveta ni treba ponavljati dandanašnjim zdravnikom, saj ga s pridom uporabljajo pri vsakdanjem delu že dolgo vrsto let. Znano je, da je zdravje človeka odvisno prav tako od okolja in pogojev, v katerih živi doma, kot od poklica, ki ga opravlja. Vemo tudi, da obstajajo poklicne bolezni že od časov, ko se je človeško delo pričelo deliti najprej na razne panoge in nato na poklice. Čimbolj se človeško delo specializira, tem več je tudi poklicnih bolezni. Seveda pa je to odvisno tudi od napredka medicine, ki iz dneva v dan odkriva nove poklicne bolezni, ki jih pa poskuša tudi uspešno zdraviti. To se lepo vidi tudi v naši zakonodajni praksi: do leta 1958 smo imeli v Jugoslaviji priznanih le 24 poklicnih bolezni, po tem letu (ko je izšel ustrezen zakon) pa imamo pri nas priznanih že 44 poklicnih bolezni. Kaže pa se potre-
ba, da bi ta seznam še dopolnili. Tudi na tem področju smo se namreč pričeli zgledovati po nekaterih naprednih zahodnih državah. Ponekod v industrijskih državah imajo celo velike institute za preučevanje poklicnih bolezni, predvsem najnevarnejše izmed njih — silikoze.
Vrnimo se spet k pojmu poklicna bolezen. Zakon (48. člen TZIZ) jo opredeljuje takole: »Poklicne bolezni so določene bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenih delavnih mestih ali delih oziroma dejavnostih.«
Da sli delavec, ki je zbolel za poklicno boleznijo, pridobi določene pravice, pa dovoljuje zakonodajalec še tole možnost; »Za poklicno bolezen se šteje tudi bolezen, ki sicer ni posledica dela na določenem delovnem mestu oziroma posledica določenega dela, temveč posledica kakšnega drugega dela, ki ga je zavarovanec opravljal v interesu organizacije ali zavoda, s katerim je bil v delovnem razmerju.«
To pa lahko bolj po domače povemo še takole: Vsako bolezen, ki nastane zaradi izvrševanja kakšnega dela ali poklica, imenujemo poklicno bolezen.
Vzrok bolezni je torej škodljivost pri delu. Poklicne škodljivosti pa lahko nastanejo zaradi:
1.	nepravilne organizacije dela: predolg delavni čas, prekomeren tempo dela in neprimeren režim dela, prisilna drža, preobremnitev čutil, dihal, živčevja, rok in nog.
2.	načina proizvodnje:
a)	mehanični dejavniki — ropot, tresenje, eksplozije;
b)	neprimerne klimatske razmere — mraz, vročina, vlaga, atmosferski pritisk;
c)	žairčenje — ultravijolični, rentgenski žarki, radioaktivne snovi, infrardeči žarki, premočni svetlobni žarki;
d)	kemični dejavniki — zdravju škodljive snovi v plinskem, tekočem in trdem stanju;
e)	fiziološki dejavniki (okužbe, paraziti) — stik z bolnimi ljudmi, živalmi, okuženimi Surovinami.
3.	pomanjkljivih splošnih življenjskih pogojev.
Tako lahko sodijo med poklicne bolezni celo:
akutne kapljične okužbe dihal, pljučna tuberkuloza, čreves-
ne nalezljive bolezni, revmatizem itn.
Najpogostejše poklicne bolezni pa so:
1.	zastrupitve — akutne in kronične,
2.	pnevmokonioze — kronične okvare pljuč zaradi vdihavanja škodljivega prahu,
3.	dermatoze — akutna in kronična obolenja kože zaradi dražljivih snovi — ekcemi,
4.	poškodbe sluha.
Ker je družbi veliko do tega, da so njeni člani čimbolj zdravi (kot smo rekli, povzroča poklicne bolezni izvrševanje dela ali poklica), je poskušala prek socialnega zavarovanja dati vsem, ki so zboleli za poklicno boleznijo, čim več ugodnosti. Vsakega bolnika seveda najbolj prizadene izguba dela osebnega dohodka. Zato dobivajo delavci, ki bolehajo za kakšno poklicno boleznijo, v času odsotnosti od dela, enake osebne dohodke, kot bi jih dobili, če bi delali. Dalje Imajo delavci, M so zboleli za poklicno boleznijo, pravico do spremembe delovnega mesta. To se pravi, da jim mora delovna organizacija obvezno dati delovno mesto, ki ustreza njihovim preostalim delovnim sposobnostim.
Vsaka delovna organizacija pa je dolžna tudi takoj preme-
stiti z nevarnega delovnega mesta delavca, če zdravnik meni, da je zbolel za poklicno boleznijo, ali pa obstaja bojazen, da bi lahko zbolel. In še to: vsak pojav poklicne bolezni je treba takoj prijaviti pristojnim organom, da nemudoma ukrenejo vse potrebno, da do poklicnih bolezni ne pride več.
Poznamo poklicne bolezni v ožjem in širšem smislu. Poklicne bolezni v ožjem smislu so tiste, ki jih priznava zakon. Poklicne bolezni v širšem smislu pa so tiste, ki so v kakšni tovarni ali panogi pogostejše kakor drugod. Za rudarje so prav gotovo poklicna bolezen revmatična obolenja (to velja tudi za nekatere naše obrate); za tekstilne delavce obolenja dihal (tu zraven so naši elektrolizerji); za administrativno osebje zaprtje in druge prebavne motnje; za vlakovno osebje, šoferje in druge poklice, kjer je veliko potovanj, so značilne želodčne in črevesne bolezni. Ker je teh bolezni mnogo, so iz gospodarskih, pa tudi iz zdravstvenih razlogov še važnejše kot poklicne bolezni v ožjem smislu. Ker pa je plačnik vseh obveznosti, ki gredo iz tega naslova, socialno zavarovanje, si le-to seveda raje prizadeva, da bi bila kaka bolezen manj priznana, kot pa nasprotno.
Rekli smo, da imamo v Jugoslaviji priznanih 44 poklicnih bolezni. Poglejmo, katere so:
Seznam poklicnih bolezni v smislu 46. člena zakona o invalidskem zavarovanju
Zap. Poklicna Št. bolezen	Dela in proizvajalni procesi, pri katerih se bolezen pojavlja	Posebni pogoji za priznanje bolezni kot poklicne bolezni
1. Zastrupitev s svincem in njegovimi spojinami in zmesmi	Pri vseh delih, kjer prihaja delavec med proizvajalnim procesom v dotik s škodljivo snovjo	Delovna anamneza, klinična slika s pojavi splošnih okvar organizma ali življenjsko pomembnih organov oziroma organskih sistemov ter pozitivni laboratorijski izvidi (krvi, sekretov in ekskretov)
2. Zastrupitev z živim srebrom ter njegovimi spojinami in amalgami	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
3. Zastrupitev z arzenom lin njegovimi spojinami	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
4. Zastrupitev s fosforjem an njegovimi spojinami	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto koit pod zap. št. 1.
5. Zastrupitev z manganom in njegovimi spojinami in zmesmi	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
6. Zastrupitev s fluorom in njegovimi spojinami	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
7. Zastrupitev z berilijem in njegovimi spojinami in zmesmi	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
8. Zastrupitev s kadmijem in njegovimi spojinami in zmesmi	Isto kot pod zap. št. 1.	' Isto kot pod zap. št. 1.
8. Zastrupitev s kadmijem dn njegovimi spojinami in zmesmi	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
10. Zastrupitev s klorom, ; bromom in jodom ter njihovimi spojinami	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto’ kot pod zap. št. 1.
11. Zastrupitev s kromom in njegovimi spojinami	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
12. Zastrupitev z benzo-lom in njegovimi ho-mologi	i Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
13. Zastrupitev z nitro in amino spojinami ben-zola, njihovimi homo-lögi in derivati	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
14. Zastrupitev 's halogenimi derivati ogljikovodikov mastne in aro-matske vrste	Isto kot pod zap. št. 1.	Isto kot pod zap. št. 1.
Zap. Poklicna št. bolezen	Dela in proizvajalni procesi, pri katerih se bolezen pojavlja	Posebni pogoji za priznanje bolezni kot poklicne bolezni
15. Zastrupitev z žveplovim ogljikom	Pri vseh delih, kjer prihaja delavec med proizvajalnim procesom v dotik s škodljivo snovjo	Delovna anamneza, klinična slika s pojavi splošnih okvar organizma ali življenjsko pomembnih organov oziroma organskih sistemov ter pozitivni laboratorijski izvidi (krvi. sekretov in ekskretov)
16. Zastrupitev z žveplovim vodikom	Isto kot pod zap. št. 15.	. Isto kot pod zap. št. 15.
17. Zastrupitev z merilnim alkoholom	Isto kot pod zap. št. 15.	Isto kot pod zap. št. 15.
18. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom	Isto kot pod zap. št. 15.	Isto kot pod zap. št. 15.
19. Zastrupitev s cianom in njegovimi spojinami	Isto kot pod zap. št. 15.	Isto kot pod zap. št. 15.
20. Zastrupitev z nitrozni-mi plini	Isto kot pod zap. št. 15.	Isto kot pod zap. št. 15.
21. Zastrupitev z insekti-cidnimi, herbicidnimi, fungicidnimi in deratizacijskimi sredstvi	Pri vseh delih, kjer prihaja delavec v dotik s temi sredstvi	Isto kot pod zap. št. 15.
22. Zastrupitev z estrom dušikove kisline (nitroglicerin, dinitrogli-col in drugi derivati)	Isto kot pod zap. št. 21.	Isto kot pod zap. št. 15.
23. Bolezni zob, ki jih povzročajo mineralne kisline	Isto kot pod zap. št. 21.	Poškodbe sprednjih zob v taki meri, da povzročajo težje prebavne in govorilne motnje
24. Silikoza	Pri vseh delih, kjer se razvija prah silikogenega značaja, ki vsebuje prosti SiOz	a) Delovna anamneza, jasen rentgenski izvid in objektivno dokazane klinične funkcijske
motnje
25.	Silikotuberkuloza
26.	Azbestoza
Isto kot pod zap. št. 24.
Pri vseh delih, kjer se razvija azbestni prah
b)	Delovna anamneza, jasen rentgenski izvid brez posebnih funkcijskih motenj, kjer bi pa nadaljnje delo še bolj ogrožalo zdravje in povečevalo možnost, da postane delavec še težji invalid
Jasno dokazana silikoza z aktivno tuberkulozo
Delovna anamneza, jasen rentgenski izvid in objektivno dokazane klinične funkcijske motnje
S
Zap.	Poklicna
št.	bolezen
Dela in proizvajalni procesi, pri katerih se bolezen pojavlja
Posebni pogoji za priznanje bolem! kot poklicne bolezni
Zap.	Poklicna
št.	bolezen
Dela in proizvajalni procesi, pri katerih se bolezen pojavlja
Posebni pogoji za priznanje bolezni kot poklicne bolezni
27. Aluminoza in talkoza
28. Bronhialna astma
29. Bolezni globokih bronhijev in pljuč, ki jih povzroča prah Tomaževe žlindre
30.	Bolezni, ki jih povzročajo rentgenski žarki, izžarevanje radija in radioaktivnih snovi ter drugi viri ionizirajočega izžarevanja
31.	Maligne neoplazme a) na koži
b) na sečnem mehurju
c) na pljučih
32. Obolenja, ki jih povzroča povečani ali zmanjšani zračni tlak
33. Katarakta
34. Gluhost ali močnejša naglušnost
35. Nistagmus rudarjev
Pri vseh delih, kjer se razvija prah aluminija, njegovih spojin in talku-ma
Pri vseh delih, kjer se razvija prah z alergenimi lastnostmi
Pri mletju, mešanju in uporabi Tomaževe žlindre
Pri vseh delih, kjer se dela z rentgenom, radijem in radioaktivnimi snovmi
Pri vseh delih, pri katerih lahko pride do rentgenskega, radijskega in radioaktivnega obsevanja, do večletnega dotika z destilati črnega premoga, nafte ipd. snovmi; do večletnega dotika s kromo-vimi solmi
Pri vseh delih, pri katerih lahko pride do večletnega dotika z aromatičnimi amini (anilin, ben-zidin in betanaftilamin) Pri vseh delih, pri katerih lahko pride do večletnega delovanja snovi, ki povzročajo pljučnega raka (radioaktivne snovi, krom, nikelj in drugi kancerogeni agensi)
Pri delavcih v kesonih, pri potapljačih in letalskem osebju.
Pri taljenju Stekla in kovin
Pri vseh delih, pri katerih nastaja ropot 80 fonov (decibelov) ali več
Pri podzemnih rudarskih delih
Delovna anamneza, jasen rentgenski izvid in objektivno dokazane klinične funkcijske motnje
V primerih, v katerih je s testi in s kliničnim pregledom obolelih dokazano, da so dobili naduho zaradi delovanja fizikalnih, biotičnih ali kemičnih činitelj ev, ki so značilni za tehn. proces
Del. anamneza in klinična slika bolezni v obliki hude krupozne pleuropneu-monije ali bronhopneu-monije
Delovna anamneza, klinična slika splošnih okvar organizma, spremembe v krvi in kožna obolenja
Delovna anamnéza in klinični izvid, potrjen s pa-tohistološkim izvidom
Delovna anamneza in klinični izvid, potrjen s pa-tohistološkim izvidom
Delovna anamneza, rent-genografija pljuč in sko-pija pljuč, nato bronho-grafija; dokaz malignih celic v pljunku ali pozitiven patolustološki izvid
Delovna anamneza, klinična slika s pojavi splošnih okvar organizma ali okvare življenjsko važnih organov oziroma organskih sistemov
Večletno delo pri taljenju stekla in kovin, začetek motnosti na zadnjem polu leče enega očesa, ki je bližje viru izžarevanja
Večletno delo, hujše okvare notranjega slušnega organa, ki pripeljejo do popolne izgube sluha ali do tolikšne naglušnosti, da zavarovanec ž bolje ohranjenim ušesom ne sliši navadnega govora na daljavo več kot 25 cm
Delovna anamneza in klinična slika, ki jo sestavljajo nehoteni oscilatomi ali ritmični trzaji oči v različnih smereh (vodoravni, navpični itd.), tako da je vid oslabljen vsaj za 5—0 %
36. Obolenja mišic, sklepov, krvnih žil in živcev
37. Kronični bursitisi sklepov zaradi stalnega pritiska ali stresanja
41. Tropične bolezni
42. Obolenja zaradi anki-lostoma duodenale in anguillula intestinalis
43. Nalezljive bolezni
44. Nalezljive bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi (antraks, ma-leus, bruceloza, nalezljiva zlatenica in dr.) in druge nalezljive bolezni, ki so z delom v krajevni in časovni zvezi
Pri delu z aparati na stisnjen zrak in drugimi podobnimi aparati, ki povzročajo stresanje oziroma vibracije
Pri vseh vrstah del, ki povzročajo zaradi stalnega pritiska ali stresanja kroničen bursitis
Pri vseh delih osebja dolge plovbe in osebja, ki službuje v tropičnih krajih
Pri rudarjih in drugih delavcih v rudnikih, pri gradnji predorov in pri drugih podobnih delih v zvezi z globinskim kopanjem
Pri zdravnikih in medicinskem osebju, veterinarjih in veterinarskem osebju ter drugem pomožnem osebju, ki je zaposleno v bolnišnicah, zdraviliščih, ambulantah in drugih ' zdravstvenih zavodih, če zboli v zvezi z negovanjem ljudi ali živali, bolnih za nalezljivo boleznijo ali v zvezi s seciranjem mrličev ali delom s kužnimi snovmi; pri osebju v znanstvenih medicinskih laboratorijih, ki dela s kužnimi snovmi ali živalmi, ter pri osebju, ki je zaposleno pri preprečevanju in znanstvenem raziskovanju nalezljivih bolezni Poklicna ogroženost pri delu z okuženimi živalmi pri njihovi negi, zdravljenju ter pri delu z živalskim mesom, kožo, izdelki in odpadki
Delovna anamneza, klinična slika in trajna organska in funkcijska okvara
Delovna anamneza in klinična slika vnetja komolčne, ramenske in pre-patelame burze, ki imajo za posledico omejeno ali popolnoma izgubljeno funkcijo ustreznega sklepa
Delovna anamneza, klinič-. na slika in ugotovljena ireparabilnost živca
Delovna anamneza, jasen rentgenografski izvid in funkcijska okvara
Delovna anamneza, pozitivni kožni testi in klinična slika težkega obolenja ali recidiv kožne bolez-. ni, ki zahtevajo spremembo poklica ali delovnega mesta
Delovna anamneza, klinična slika s trajnimi organskimi funkcijskimi okvarami organizma Delovna anamneza, klinična slika (težka anemija), pozitivni laboratorijski izvidi (parazitna • jajčeca, eozinofilija in dr.)
Delovna anamneza, ki dokazuje krajevno in časovno povezanost z zadevnim delom oziroma dejavnostjo. Klinična slika z organsko funkcijsko okvaro organizma oziroma okvaro življenjsko in poklicno važnih organov in organskih sistemov ter pozitivnimi laboratorijskimi in rentgenološkimi izvidi
Isto kot pod zap. št. 43.
38.	Paraliza (popolna ohromelost) živcev zaradi pritiska pri prenapenjanju in dolgotrajnih prisilnih nefizioloških položajih telesa
39.	Poškodbe meniskusa kolena in interverte-bralnega diskusa zaradi dolgotrajnega napornega nefiziološke-ga dela
40. Težka obolenja in recidive poklicne kožne bolezni, ki zahtevajo spremembo poklica ali delovnega mesta
Pri vseh vrstah dela, pri katerih je prisilni nefiziološki -položaj telesa ali pritisk zunanjih predmetov na telo povzročil okvaro motorne funkcije živcev
Pri vseh delih, ki terjajo trajno preobremenjenost v klečečem ali čepečem položaju (meniskopatija) oziroma pri vseh delih, ki terjajo preobremenjenost hrbtenice ali naglo spreminjanje položaja posameznih njenih delov Pri vseh delih in poklicih, pri katerih je mogoč trajnejši dotik z alergogeno snovjo
(Uradni list FRLJ, št. 49, z dne
10.	decembra 1958)
To so torej bolezni, ki jih pri nas priznava zakon za poklicne bolezni. Zvezni sekretar za delo pa je pooblaščen, da po potrebi dopolnjuje ta seznam s poklic-nimi boleznimi in natančneje določa dela in v njem določene pogoje. Iz tega torej sledi, da naš centralni delavski svet ni bil pristojen za sprejem sklepa, da se v TGA priznata za poklicni bolezni revmatizem in astma. Tak predlog so namreč dali zaposleni iz elektrolize, delavski svet pa ga ni sprejel, kajti za dopolnjevanje seznama poklicnih bolezni je pristojen samo zvezni sekretar za delo.
Povprašali smo za mnenje o tem, če sta astma in revmatizem lahko pri nas poklicni bolezni, še zdravstveno službo. Dobili smo naslednji odgovor: astmi škoduje predvsem prah, ki se nabira v stanovanjih, seveda pa prah na delovnem mestu položaj še slabša. Sicer pa zdravstvena služba z astmatiki nima preveč težav, večji problem ji
dajejo razni bronhitisi, pred-' vsem spastični. Glede revmatizma pa zdravstvena služba meni, da je skoraj nemogoče dokazati, da je kdo dobil revmatizem ravno na delovnem mestu, saj se človek v vsakdanjem življenju sreča z mnogimi dejavniki, ki so lahko povzročitelji te bolezni, tako doma, na poti na delo in na delovnem mestu. Sicer pa mi tako ali tako nismo pristojni priznavati poklicnih bolezni.
Lahko pa, nasprotno, zelo veliko storimo, da do poklicnih bolezni ali kakih drugih bolezni ne pride. To nam omogoča ureditev delovnih mest, tako da odpravimo ali vsaj omejimo škodljive vplive, kot so prah, plin, prepih itn. Mnogo pa lahko naredimo za zdravje zaposlenih s tem, da spremenimo metode dela. Takih primerov imamo nekaj v naši tovarni, še več pa jih pozna svetovna zgodovina poklicnih obolenj.
Naše proizvajalce prav gotovo zanima, kako je s poklicnimi boleznimi v našem kolektivu.
Obratna ambulanta oziroma njen vodja dr. Stjepan Kožul nam je o tem dal naslednje podatke:
1.	zastrupitev s HG (živim srebrom): leta 1960 se je z živim srebrom zastrupilo pet delavcev. Zdravstvena služba je takj ukrepala.
Rezultat: vsi delavci so zdravi; prostor, kjer je prišlo do zastrupitev je preurejen, spremenil pa se je tudi način dela;
2.	zastrupitev z benzolom: Zastrupili so se trije delavci, ki so sedaj zdravi. Preurejeni so bili delovni prostori in spremenil se je način dela;
3.	poklicna infiltracija pljuč (silikoza): Za silikozo so zboleli trije delavci v peškami. Zdravstveno stanje teh delavcev je urejeno, hodijo le še na redne zdravstvene preglede. Nevarno peskanje je bilo takoj ukinjeno;
4.	poklicna naglušnost (1960): 10 šoferjev, premikačev in žer-javistov je postalo poklicno naglušnih. Naglušnost je bila prve in druge stopnje.
Od delavcev, ki delajo v ropotu, pa je postalo poklicno naglušnih 45 zaposlenih, in sicer 26 prve stopnje, 18 druge stopnje in 1 tretje stopnje. Ukrepi: delavci so bili premeščeni z nevarnih delovnih mest ali pa so dobili ustrezna zaščitna sredstva;
5.	poklicne dermatoze (fo-todermatoze, občutljivosti na anodno maso): Pojavljajo se predvsem poleti, pri manjšem številu zaposlenih. Ukrepi: ustrezen način dela in zaščitno mazilo;
6.	poklicni ekcemi: Po vseh obratih je bilo nekaj primerov te bolezni, ki pa je bila lažje stopnje. Delavci so se redno zdravili;
7.	zastrupitev s CO (ogljikovim monoksidom): V 1966. letu so se lažje zastrupili z ogljikovim monoksidom štirje delavci, ki pa so po nekaj dneh popolnoma ozdraveli.
Pa še pregled poklicnih bolezni za leto 1966. V celem letu je bilo v tovarni osem primerov poklicne bolezni, in sicer:
■—' tri pnevmokonioze (kronične okvare pljuč zaradi vdihavanja škodljivega prahu);
—	tri poškodbe sluha;
—	dve vnetji oziroma bolezni kože.
Toda obratna ambulanta ne skrbi samo za zdiravljeneje poklicnih bolezni, marveč jih poskuša že takoj v kali zatreti. Tako je zdravstvena služba v zadnjih letih izvedla več temeljitih pregledov posameznih skupin delavcev glede vpliva določenih škodljivosti na njih. Obratna ambulanta pa redno opravlja tudi periodične preglede delavcev v tovarni.
Upam, da sem vsaj v grobem uspel prikazati Zèlo obširno problematiko poklicnih bolezni. Za konec pa bi hotel, še enkrat ponoviti najvažnejše pravilo boja proti poklicnim boleznim. Glavni cilj vseh, ki se borijo proti poklicnim boleznim, ni razširjanje spiska teh bolezni, marveč je njihova osnovna naloga, da delovno okolje priredijo tako, da na njem ne bo več škod-
(Nadaljevanje na 10. strani)
Anton Kuhar, skladiščnik glavnega skladišča, je Odšel 31. decembra 1966 v pokoj
Anton Kuhar
V	februarski številki Aluminija, smo obljubili, da bomo v našem časopisu namenili kotiček delavcem, ki so odšli v pokoj. To obljubo tokrat izpolnjujemo, z upanjem, da bodo prišli v naslednjih številkah Aluminija na vrsto vsi tovariši, ki so odšli letos v pokoj.
Rodil se je v delavski družini 12. septembra 1911 v Ptuju. V šolo je hodil v svojem rojstnem kraju. V Ptuju se je tudi po končani obvezni šoli izučil za čevljarja.
V	Kidričevo je prišel 1. junija 1948. leta. Zaposlil se je v skladišču na delovnem mestu skladiščnika. To delo je vestno in predano opravljal vse do svoje upokojitve 31. decembra 1966.
Anton Kuhar je ves svoj prosti čas posvetil glasbi in je še sedaj član sindikalne godbe. Sodelavci pa ga dobro poznajo tudi kot zastopnika DOZ in seveda tudi kot dobrega tovariša, vedno veselega, ki je bil zmeraj pripravljen pomagati in sodelovati pri raznih akcijah v tovarni in zunaj nje.
Strokovna usposobljenost zaposlenih
Informacijo o strukturi strokovne usposobljenosti zàposle-nih v gospodarstvu sta na skupni seji 22. marca obravnavala republiški in gospodarski zbor skupščine SR Slovenije. Razprava je predloženo informacijo izvršnega sveta ugodno ocenila kot eno prvih raziskav kvalitativnih vidikov zaposlovanja. Izkazalo se je, da dilema o tem, ali več zaleže formalna izobrazba ali pa praksa, ni utemeljena, saj lahko le ustrezna strokovna izobrazba zagotavlja uspešno praktično delo. Kljub temu so sodili, da v sedanjih razmerah še ne bi bilo primemo, da bi republika predpisovala strokovno usposobljenost za posamezna vodilna delovna mesta. Takega ukrepa celotno gospodarstvo ne bi moglo izvajati, zato bi bilo treba vsestransko proučiti njegove posledice. Poskrbeti je tudi treba, da bodo samoupravni organi v samoupravnih aktih bolj dosledno zahtevali in zagotovili potrebno strokovnost za posamezna delovna mesta.
Iz pripravljenega materiala, kakor tudi iz razprave, povzemamo nekaj ugotovitev:
— sedanje stanje v kadrovski strukturi v delovni organizaciji je rezultat zgodovinskega razvoja podjetij na Slovenskem, ki so se pretežno razvila iz obrti v srednjo industrijo. Velik razvoj naše industrije in mesto, ki ga ima slovensko gospodarstvo v okviru celotne Jugoslavije, je nedvomno rezultat prizadevanj in delovnih izkušenj kadrov, M so vodili ta podjetja v tem obdobju. Zaradi naglega razvoja, uspehov in specifičnih pogojev gospodarjenja pa je v podjetjih zaostajala skrb za vzgojo kadrov in se je zanemarjala njihova strokovnost. To se odraža
v gospodarstvi
tudi v nepopolnem preciziranju zahtev po strokovnosti v samoupravnih aktih delovnih organizacij.
—	Poostrene zahteve gospodarjenja v pogojih uveljavljanja reforme zahtevajo spremembe v politiki zaposlovanja in kadrovanja. Novi pogoji zahtevajo formiranje novih konceptov politike zaposlovanja. Uvajanje sodobne organizacije proizvodnje in modernizacija tehnologije pa je predvsem odvisna od strokovne sposobnosti zaposlenih. Od zaposlenih s pomanjkljivim znanjem namreč ni mogoče pričakovati, da bi se zavzemali za sodobnejšo organizacijo proizvodnje in uvedbo sodobnih tehnoloških postopkov, in je za to potrebno imeti na vodilnih mestih v podjetjih ljudi, ki bodo sposobni in pripravljeni vse to storiti. Ne kaže pa pričakovati, da se bodo stvari same reševale v novih pogojih gospodarjenja, temveč je potrebno poiskati način, kako nastalo stanje čimprej zavestno izboljšati.
—	Neustrezna izobrazba, zlasti mlajših kadrov, opozarja na to, da v zahtevah po strokovni usposobljenosti nismo bili dovolj dosledni, in bo za to potrebno z novo razporeditvijo kadrov in s poostritvijo zahtev po dopolnilnem izobraževanju reševati te probleme z večjo odločnostjo v samih delovnih organizacijah.
—	Formiranje strokovnih kadrov je tesno povezano z ustrezno organizacijo izobraževalnih ustanov, ki se bo morala čimprej prilagoditi tako v količinskem kot v kvalitativnem pogledu potrebam, ki jih kaže gospodarstvo. Zato bi bilo potrebno definirati kadrovske potrebe, izdelati nomenklaturo poklicev
in temu ustrezno prilagoditi organizacijo in strukturo rednih šol in raznih oblik dopolnilnega izobraževanja.
—	Pri urejanju kadrovske problematike si je treba prizadevati predvsem za preciznejše formuliranje kadrovske politike v statutarnih aktih delovnih organizacij. Delovnim organizacijam bo treba zato nuditi ustrezno strokovno pomoč, potrebna pa bo tudi ustrezna politična akcija družbenih organizacij.
—	Sistem nagrajevanja po delu bo treba odločneje izpopolnjevati predvsem v smeri večjega stimuliranja vodilnih in strokovnih delavcev za dosežene uspehe ob sočasni poostritvi osebne odgovornosti za zaupane naloge.
—	Organizacijo rednega šolstva je treba prilagoditi prizadevanjem za izboljšanje strokovne usposobljenosti in jo dopolniti z raznimi oblikami funkcionalnega izobraževanja za delovno mesto, ki ga je treba razvijati v delovnih organizacijah, strokovnih institucijah in šolah. Uveljaviti moramo načelo, da je za strokovne kadre potrebna tako šolska izobrazba, kot praksa. Delovne organizacije naj si zato z zaposlovanjem mladih izšolanih kadrov zagotovijo ustrezen izbor za vodilna in strokovna delovna mesta.
—	'Izvršni svet naj bi predložil skupščini SR Slovenije celoten program postopnega reševanja problematike neustrezne strukture strokovne usposobljenosti zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Izobraževanje postaja ključno vprašanje našega družbeno-eko-nomskega razvoja.
S.	J.
Vključevanje ^ggpf in razporejanje delavcev
TGA Boris Kidrič in Impol - tovariša na dopustu
K morju že hodimo skupaj na letni oddih, zakaj ne bi šli še kam dragami, na primer k Trem kraljem na Pohorju. Morda bi se domenili in uredili to postojanko na južnem delu Pohorja, ker ima zelo lepo lego. Krasen razgled, gorski zrak, sonce in gozdna tišina pa so gotovo pravo okolje za prijeten počitek sredi pohorskega zelenja.
V zakonu je postavljena zahteva, da je obveznost delovne organizacije, da sprejem razporejanja in vključevanja delavca v delovno organizacijo obvezno regulira z normativnim aktom delovne organizacije in to:
• — Sprejemanja delavca (služba sprejema in njen način dela).
1 Razporeditev delavca (način seznanjanja delavca z delom, ki ga bo izvajal, in pogoji dela).
I — Uvajanje delavca za določeno delo (preverjanje strokovnega znanja o tehnologiji in varstvu).
Seznanjanje delavca z notranjo organizacijo delovne organizacije (delo delovnih enot z, mehanizmom s amoupr avl j a-nja) pod vodstvom za to kvalif. in odgovornih delavcev.
— Seznanjanje delavca z organizacijo strokovnega izobraževanja
Vsemu temu je cilj sistematsko in organizirano vključevanje delävcä v delo, za katerega je sposoben oziroma za katero se želi opredeliti kot enakopraven član delovne skupnosti. To pomeni, da delavec vstopi v delovno organizacijo kot enakopraven proizvajalec in upravlja-lec.
Zakon o »Varstvu pri delu« Ur. list SR Slovenije, št. 22 od 1966 v II. poglavju pravi:
4.	ČLEN
; Če delavec kljub opozorilu tistega, ki delo vodi, ali druge pooblaščene osebe s svojim ravna-
njem ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu, mu mora odgovorna oseba prepovedati nadaljnje delo na tistem delovnem mestu, dokler ogroža varnost pri delu, po potrebi pa tudi poskrbeti za njegovo odstranitev s tega delovnega mesta. Če delavec huje ogroža svojo varnost in varnost drugih pri delu, je odgovorna oseba v organizaciji dolžna predlagati postopek za njegovo izključitev iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti.
5.	ČLEN
Delavec, ki stopi na delo prvič ali pa po presledku, daljšem od 6 mesecev, ali ki preboli hujšo bolezen, ali preide na drugo delo, mora biti zdravniško pregledan. Pri pregledu se ugotovi, ali oseba izpolnjuje potrebne zdravstvene pogoje za varno opravljanje določenega dela.
6.	ČLEN
Organizacija mora delavca ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto, pa tudi med delom samim, če se spremene delovne razmere, poučiti zlasti:
—	o nevarnosti, ki pri delu preti delavčemu zdravju oziroma življenju;
—	o najprimernejšem načinu dela, ki delavcu zagotavlja varnost pri delu;
—	o varstvenih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati, in okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo.
Poučevanje delavcev mora biti teoretično in praktično.
7.	ČLEN
Organizacija mora opraviti občasne preizkušnje, ali so tisti, ki opravljajo, vodijo ali nadzorujejo dela, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večja, dovolj usposobljeni za varno opravljanje, vodenje in nadzorovanje takih del.
Organizacija mora o usposobljenosti delavcev po prejšnjem odstavku voditi ustrezen razvid.
8.	ČLEN
Dokler delavec nima potrebnega znanja o varstvu pri delu, ne sme samostojno opravljati in ne voditi ali nadzorovati takih del.
9.	ČLEN
Ko organizacija po 4. točki 60. člena temeljnega zakona s statutom ali z drugim splošnim aktom določi način poučevanja, izpopolnjevanja in preizkušenj a znanja delavcev iz tvarine varstva pri delu, ne sme pri delih, pri katerih je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare v zvezi z delom večja, določiti za preizkušnjo daljšega roka od enega leta.
V. KAZENSKE DOLOČBE:
Z denarno kaznijo od 300 do 5000 N dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija:
1.	če tistega, ki stopi na delo prvič ali po presledku, daljšem od šestih mesecev, ali ki preboli hujšo bolezen ali preide na drugo delo, razporedi na delo v nasprotju z ugotovitvijo zdravnika po prvem odstavku
5.	člena tega zakona;
Dopustnikov ne manjka, radi bi imeli le čim prijetnejše bivanje in kar največjo izbiro. Enim ne prija morje, drugi ne prenesejo vožnje, ali žele oboje, morje in planine, vsakega nekaj dni.
Zopet drugi prežive svoj dopust pri delu, ne da bi vedeli, kako slabo so naložili svoje moči in drago plačali dobrine iz računa: počitek. Telesno delo si lahko privoščij'o duševni delavci, da si razgibljejo mišice, fizični pa predvsem potrebujejo telesni počitek. Navadno je ravno narobe!
Utrujenosti do celotnega napora ne čutimo tako razločno kot neposredno po delu, zato jo obravnavamo manj resno. Tukaj lahko pomaga reforma, ki je prebrskala vse kotičke. Gotovo bi tudi v dopustu poiskali rezerve, če ne bi bil ta nujno potreben. Mi pa ga preprosto zamenjamo za kos pohištva ali obleko. Prispevke za dopust (tudi otroške) rajši zaupamo celo zakajenim točilnicam, kot jih žrtvujemo koristnemu. Nepremišljeno je dejanje: kupova-
2.	če dopusti, da delavec, ki nima potrebnega znanja o varstvu pri delu, samostojno opravlja, vodi ali nadzoruje dela (8. člen).
Z denarno kaznijo od 30 do 500 N dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
ti za denar lastno škodo in pri tem zavreči dobiček.
Uredba o ukinitvi letnega dopusta, če bi ta sploh obstajala, kar pa seveda ne bo, bi najbrž povzročila težko prekinitev dela, med pobudniki bi bili verjetno v. prvi vrsti ljudje, ki ne gredo na dopust, ampak ga potrebujejo za delo. Med letom delamo, v dopustu pa večkrat garamo!
Šele bolezen navadno opomni človeka, da ni prav ravnal sam s seboj in je moral, ko slab šofer z vozilom, v prezgodnje generalno »popravilo«.
Če smo se prepričali, da je počitek človeku potreben, potem se je treba le še odločiti: kam? Da bi imeli čim bližjo postojanko, se pridružite našemu kolektivu in planinskemu društvu Impol. Postavimo si nekaj montažnih hišic, uredimo igrišča, smučišča in pozneje še bazen. Z ribiči se dogovorimo za ribolov na črnem jezeru. Planinsko društvo bo uredilo dom, da bo lahko nudil vse potrebno gostom v hišicah in planincem, ki bodo obiskali dom. Cesta preko Šmartnega je nekoliko daljša, ne bo pa dolgd, ko bomo prišli k Trem kraljem prek Tinja. Krajša in zelo lepa gozdna cesta iz Slov. Bistrice prek te gorske vasice bo privabila gotovo mnogo večje število občudovalcev gora. Stalna gosta pa naj bi bila kolektiva in poslovna tovariša TGA Boris Kidrič in Impol.
(Iz Metalurga-Impol)
Vsi smo odgovorni za dobro delo sindikata
Naš intervju
V soboto, 25. marca 1967, je bila v dvorani TGA v restavraciji delovna konferenca sindikata naše tovarne z namenom, da bi skupno analizirali dosedanje delo sindikata in siploh delo našega kolektiva. Poleg delegatov iz vseh sindikalnih podružnic so se te delovne konference udeležili tudi predsednik republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije za rudarstvo in industrijo Jože Globačnik, predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Kosi, kakor tudi predstavniki tovarne IMPOL iz Slovenske Bistrice in tovarne dušika iz Ruš. Takoj po izvolitvi konferenčnih organov je podal obširno poročilo o dosedanjem delu sindikata v našem kolektivu predsednik TOS Franc Klemenčič, ki je v svojem obširnem referatu nakazal vse pozitivne, predvsem pa še negativ-
ne pojave pri našem delu v tovarni oziroma v delu sindikata.
Prav pri delu sindikalne organizacije v kolektivu je poudaril, da njeno delo v tej m,andat-ni dobi ni bilo ravno najboljše, je pa vendar napredovalo od lanskoletne konference. Delcr sindikalnih podružnic je bilo še nekako v redu, razen SP osrednje službe, kjer je delo potekalo precej slabše, kot smo pričakovali in kjer niti nihče ne kaže prevelikega zanimanja za sindikalno delo, zato je bilo tudi povsem upravičeno mnenje, da je treba pri volitvah pogledati, kdo je res sposoben za aktivnost sindikalnega dela. O delavskem samoupravljanju v kolektivu je predsednik dejal, da vedno bolj opažamo, da mnogi našo demokracijo napačno pojmujejo, saj se na primer drugače ne bi moglo zgoditi to, da so na neki seji neki pravilnik sprejeli, že na naslednji pa so ga spet razveljavili. To nam je najbolj zgovorno dokazal primer, ko sta prav zaradi takega pojmovanja na eni seji odstopili kar dve komisiji delavskega sveta, ker sta poslovali po pravilniku, medtem ko so člani delavskega sveta bili drugačnega mnenja, in potem res ni več niti čudno, da nekateri člani delavskega sveta že sami priznavajo popoln neuspeh tega organa, kar pa je logično pripisati poedinim članom DS.
V razpravi po poročilu se je razvila zelo dobra in plodna diskusija, ki je še nadalje nakazovala na razne naše pomanjkljivosti, ki bi jih morali zares čimprej mogoče odpraviti.
Predsednik upravnega odbora je menil, da minula konferenca samoupravljalcev v naši tovarni ni dosegla svojega pravega namena predvsem zato, ker so na njej razpravljali vse drugo, samo tisto ne, kar bi pravzaprav morali, zaradi česar ni čudno, če je doživela le delen uspeh.
Prav tako so v razpravi pa udarili, da je v zadnjem času
postalo zelo aktualno odklanjanje kandidatur, (sedaj je sicer to že vse za nami, ker so volitve minile), saj se skušajo posamezniki na vse načine izmakniti aktivnemu udejstvovanju v kakršnemkoli organu. Vse to pa nas le še bolj opozarja na to, da je mnogim postalo danes že vseeno, kaj dela sindikat in kaj delajo samoupravni organi.
Vse to zelo hromi naše skupno delo, kajti popolnoma bi se namreč morali zavedati tega, da smo prav vsi skupaj odga vorni za dobro delo sindikata, kakor tudi za delo organov samoupravljanja in se potem tudi ne bo več dogajalo, da posamezniki trdijo, da sta danes pri nas v tovarni delavski svet in sindikat le še gola formalnost, ki pač mora obstajati.
Tega si zares ne bi upal trditi, če pa kdo to trdi, naj pride na dan s konkretnimi argumenti, kajti dosedanji uspehi, kolikor jih pač je, tudi niso nastali kar sami od sebe.
O rekreaciji so nekateri v razpravi ugotavljali, da je delavski sVet s postavitvijo ekonomske cene v počitniškem domu dejansko le-tega že prodal, kajti za ta denar res ne bo interesentov. Vse, kar smo v ta dom vložili, smo pravzaprav zelo malo uporabili in se nam ni obrestovalo. Mnenja so bili, da denar od prodaje doma naložimo v fond za rekreacijo članstva, posamezne sindikalne podružnice pa so predlagale, da naj bi sredstva vložili v izgradnjo olimpijskega bazena v Kidričevem, kar tudi ne bi bilo narobe. Vse to, kar sem skušal članom kolektiva povedati iz tega občnega zbora, je le delček vsega, kar je bilo v dvorani restavracije, upam pa, da so tudi mnogi delegati, ki so letni konferenci prisostvovali, že seznanili sva je volilce o njenem poteku.
Ob koncu bi omenil še to, da je na tej konferenci bil s pretežno večino glasov izvoljen za novega predsednika tovarniškega odbora sindikata TGA Franc EMERŠIČ — žerjavovodja iz DE aluminij, ki ga brez dvoma poznajo skoraj vsi člani našega delovnega kolektiva, za podpredsednika pa Karel LEVANIČ iz DE razvoja.
Novo izvoljeni odbor je tudi že imel svojo prvo redno sejo in je za tajnika izvolil Antona BERGLEZA, za blagajnika pa Pavlo ELSNER, oba iz DE osrednje službe.
Prav tako so izvolili nadzorni odbor in sicer za predsednika Petra KROPCA, za člana pa Ja žeta Menonija in Janeza Jezo. Nadalje so izvolili še predsednike raznih komisij in sicer:
v komisijo za kulturo, tisk in izobraževanje Franca TURKA,
v komisijo za socialna vprašanja Franca KOLARIČA,
Maks Tominc
Letne konference sindikalnih pododborov in sindikalnih podružnic so že za nami, minula pa je že tudi letna konferenca tovarniškega odbora sindikata naše tovarne. Izvoljena so 'bila nova vodstva, ki pa res tokrat nimajo preveč lahke naloge, saj so pred njimi mnoga aktualna vprašanja, ki jih bodo morala v najkrajšem času zadovoljivo rešiti. Seveda pa pri tem ne smemo misliti, da smo izvolili nova vodstva le zato, da bi le ona nosila vso breme problemov in da smo s tem, ko smo jim zaupali, že tudi opravili svojo dolžnost, ki jo kot člani sindikata in člani kolektiva moramo dosledno izvajati.
Naša gospodarska in družbena reforma sta nam prav v letošnjem letu naložili nova bremena, ki jih bomo morali 'nositi skupaj z ramo ob rami in ne vsak zase, kot bi pač nekaterim najbolj ugajalo.
Novi predsedniki ■ sindikalnih podružnic so se v nekaterih podružnicah že aktivno lotili svojega dela, drugi še morda čakajo, vendar naj bo tako ali drugače, vsi imajo pred seboj "enak cilj Tn enako' željo,'"da b‘i njihovo delo z našo skupno prizadevnostjo bilo plodno in uspešno ter predvsem koristno za kolektiv in našo družbeno, skupnost.. I . , .. . . ■
Ederi 'med 1 novoustohčemmi predsedniki sindikalnih podružnic v našem delovnem kolektivu je tudi tovariš MAKS TOMINC, posluževalec membranskih črpalk v DE glinice, ki je bil izvoljen za 'predsednika sindikalne podružnice glinice z absolutno večino glasov vseh, ki so prisostvovali letni konferenci SP glinice. Ker se je z vso resnostjo in vnemo, lotil svojega, ne ravno lahkega dela, sem sklenil, da malce pokramljava o nekaterih problemih nasploh, oziroma kako on kot predsednik SP gleda sedaj na določene zadeve v kolektivu. Začela sva prav pri volitvah v organe samoupravljanja in zatOi se je prvo vprašanje povsem razumljivo glasilo nekako takole:
Kaj kot predsednik SP glinice sodiš o bližnjih volitvah v samoupravne organe, oziroma kaj je najvažnejše pri teh volitvah?
Res me je pred kratkim doletela usoda, da se je funkcija predsednika SP glinice oprijela ravno mene. Sprejel sem to ne preveč hvaležno funkcijo, vendar pod pogojem, da bomo delali vsi skupaj, ne pa samo jaz in tajnik, kot je bila to doslej navada, čeprav mnogi mislijo drugače. Sodim, da bi morale biti volitve v samoupravne organe v letošnjem letu le malce drugačne od dosedanjih. To mislim predvsem zato, ker so člana kolektiva doslej navadno volili take tovariše, ki so si po njihovem mnenju upali kaj več povedati. Kot član SPDE glinice sem imel vedno priložnost videti, kako si nekateri upajo govoriti ozir. sem se lahko prepričal, da res nekateri znajo govoriti, vendar ne na pravem mestu. Vsekakor bi bilo najvažnejše to, da bi pri volit-
vah pazili, kdo ima sploh voljo delati v organih delavskega samoupravljanja in šele potem, kdo si upa več govoriti in kaj zna kdo povedati, čeprav je tudi to zelo važno in pomembno. Kaj namreč pomaga to, če je nekdo še tako dober v razpravah za raznimi vogali, če pa ga nikoli ni na sejo SPDE ali celo DS. Proizvajalci bodo morali na to resneje misliti, kajti izvoliti nekoga, ki nima volje do takega dela, je brezsmiselno in povsem nekoristno ozir. po moje celo škodljivo za samoupravne organe v delovni enoti.
Vedno pogosteje je slišati pripombe, da sindikalni pododbori niso več potrebni, ker ne morejo uveljavljati svojih stališč. Kaj meniš o tem?
Tudi sam sem že slišal podobne pripombe, vendar sodim, da so popolnoma neumestne. Mi moramo danes pravzaprav skrbeti, da pridejo prav. sindikalni pododbori, ki so najbližji neposrednim proizvajalcem, do večje afirmacije in da prihajajo ravno prek njih razna mnenja članov kolektiva naprej do samoupravnih organov, ki jih naj potem uveljavljajo. Ne gre za to, ali SP lahko uveljavljajo svoja stališča ali ne, ker to tudi ni nikjer tako mišljeno, ampak je bistveno važno to, da so ravno sindikalni pododbori tisti, ki bodo prenašali naprej vse tisto, kar je pozitivno in napredno ter za celotno podjetje tudi koristno. Res pa je tudi to, da posamezniki, ki so bili izvoljeni v vodstva sindikalnih pododborov, energično odklanjajo delo in sodijo, da tu nimajo kaj delati in da je dovolj, če obstaja sindikalna podružnica, ki bi naj po njihovem mnenju reševala vso problematiko v delovni enoti.
To pa-je seveda povsem zmotno, kajti po mojem so še vedno SP tisti, ki so najbolj poklicani za to, da prenašajo razne predloge in pripombe neposrednih proizvajalcev naprej do sin-’Hifialhe podružnice ‘on preko te ■ dalje do samoupravnih. organov. Točno je to, da se je vloga sindikata danes zelo spremenila spričo prejšnjih let, ko je sindikat predstavljal vse drugo. prej kot pa 'sindikat, in 'da je tudi to eden med razlogi,' zaradi katerih mnogi mislijo, da sindikalni pododbori niso več. potrebni. Mi moramo še vedno skrbeti za to, da se bodo naši sindikalni pododbori še bolj utrjevali in da naj bodo prav ti prva šola za vse člane kolektiva, ki bodo prej ali slej prišli tudi v samoupravne cingane.
Gotovo ima SP že izdelan kak program dela za letos. Ali mi lahko na kratko poveš glavne in osnovne naloge, ki si jih je zadala SP v DE glinice?
Konkretnega programa dela do danes še nimamo izdelanega, vendar pa lahko povem že sedaj, da bo osnovni in najvažnejši program, dela za nas vse tisto, kar je bilo povedano na naši letni konferenci in pa tudi na konferenci tovarniškega sindikata. Vse tisto, kar je bilo ocenjeno za negativno v našem delu, moramo seveda čimprej odpraviti, kajti le pod temi pogoji bomo lahko potem kos vsem drugim nalogam, ki nas še čakajo. Člani, ki so sodelovali v razpravi na našem občnem zboru, so poudarjali, da je prav vprašanje dobrega sistema nagrajevanja po vloženem delu ena izmed najpomembnejših nalog bodočega izvršnega odibora sindikalne podružnice dn pa seveda komisije za sestavo, in izpopolnjevanje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v naši delovni skupnosti. Že dosedanja merila pomenijo sicer korak naprej v nagrajevanju, toda s tern še zdaleč ne smemo biti zadovoljni, in ne moremo govoriti d popolnem sistemu nagrajevanja po delu v proizvodnji in tudi ne v drugih službah. Tukaj čakajo sindikat še zelo odgovorne naloge, toda
kako jim bomo kos, je odvisno od vseh nas in ne samo od vodstva izvršnega odbora SP.
Tukaj je potrebno tesno sodelovanje in zato ni potreben noben deklarativen program dela, ki bi bil lahko le maska, za katero ‘bi se skrival celotni izvršni odbor in vse članstvo. Nikakor pa seveda ne trdim, da ni potreben neki dober program, po katerem bi naj delali.
Večkrat omenjajo tudi medsebojne odnose. Tudi pri nas je bilo govora o tem. Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Poudariti moram, da medsebojni odnosi v vsakem kolektivu in v vsaki DE zelo vplivajo na sam potek proizvodnje kakor tudi na počutje članov kolektiva, vendar moram omeniti, da pri nas ni treba govoriti o slabših medsebojnih odnosih. Ce bi se že komu godila krivica, imamo za to organe samoupravljanja in razne komisije, ki take spore rešujejo. Seveda pa je tudi dolžnost sindikata, da vsakemu članu kolektiva, ki bi mu ikdo skušal škodovati, pomaga in nikomur ne jdovoli, da bi kdorkoli in kakorkoli ‘ žalil proizvajalčevo osebnost.
Pri nas sicer še ni prišlo do tekih pojavov dn upajmo, da tudi ne bo, vendar pa se mora prav sindikat žavzemati, da sama upravni organi ne bi nasedali kakršnimkoli zahtevam in predlogom, ki jiih marsikdaj skušajo vsiliti posamezniki zgolj v osebnem interesu in kar kasneje sproži verižno reakcijo podobnih zahtev, ki potem kaj zlahka skalijo notranje odnose v samem kolektivu. Poudaril sem, da mi na srečo takih primerov še ni-smo' imeli in upam, da jih tudi ne bomo, kar je seveda najbolj zaželjeno.
Ali imaš morda še pripombe glede dela izvršnega odbora SP v DE glinice v prihodnjem obdobju?
Novi odbor bo moral še krepkeje prijeti Zia delo in najti-take Milik e uri ' pri j erne , Ki " 'Dodo '’ 'i z-boljšali sodelovanje med družbeno političnimi organizacijami in povečali aktivnost ne samo članov izvršnega odbora sindikate,-temveč 'tudi članov samoupravnih organov, ki so'pravzaprav gonilno kolo naše poslovne in'gospodarske politike. Prav bi bilo zato, da posvetimo 'kar največ pozornosti volitvam v nove organe upravljanja. Pri izbiri kandidatov se bo moral sindikat skupàj s komunisti z vso odločnostjo zavzeti za to, da bo podprta kandidatura ■ tistih članov, ki bodo v polnem pomenu besede upravljale! in se ■ bodo tudi polno zavedali svoje odgovornosti. Želim, da bi vsi skupaj dobro delali!	M. F.
Evropski satelit
Evropska organizacija za va soljske raziskave (ESRO) in ameriška uprava za vesolje (NASA) sta podpisali sporazum o izstrelitvi evropskega satelita z ameriško raketo »Delta«. Izstrelitev je napovedana za ka nec leta 1968 v Cape Kennedy-ju. Instrumenti v satelitu, težkem 105 kg, bodo zbirali podatke o medplanetnih magnetnih poljih in o kozmičnih žarkih.
Prva angleška nuklearna podmornica
V Angliji so dogradili prvo nuklearno padmoimiioo, katero je v celoti -Melala angleška änduisttrL •ja. Prvo nuklearno podmo-mico pa je angleška- mornarica dobila pred Itiremi leti. To podmornico je prav tako Melala angleška inidiu-sihriijà, ppigoinislkli dal -te podmornice pa je btii amerilšT.cie proizvodnje.
Delegati in gostje na občnem zboru sindikata
Z občnega zbora TVD Partizan Kidričevo
Občni zbor TVD Partizan - Kidričevo
10.	marca 1967 je imelo društvo TVD Partizan Kidričevo redni občni zbor. Poročila so nazorno prikazala poslovanje, delo in uspeh društva. Delovanje članov društva, predvsem pa mladine iz naselja Kidričevo — torej mladine naših proizvajalcev, je bilo aktivno.
Mladina je redno obiskovala vadbene ure orodne telovadbe in tudi vse druge vadbe po sekcijah. To vztrajno delo je bilo bogato poplačano tako z doseženi-mi—uspehLJcakor. tudi v sodelovanju z drugimi društvi na raz-
RAZKLAlDANJE, drobljenje in skladiščenje boksita
V tovaimo. prihaja boksit z .železniškimi kompozicij ami, in sicer takšen, kolt g.a nakopljejo v rudniku). Da bi zmanjšala prevozne stroške, nekatera podjetja pred prevozom s sušenjema odstranijo vlago, iz boksita. Ponekod.'boksite še operejo, da odstranijo organske 'snovi in boksite nato sušijo.
Vaigoine z /boksitom praznimo na posebni iraizIk'laiđalM napravi. Vagon na tej napravi fiksiramo, ga nato z ene 'strani dvignemo, tako da lahko, boksit skozi odprto 'čelno- stranico vagona vsipamo v shrambo pod raizlkladalno-napravo. Zato je važno, da pošiljajo r.udniki boksit v vagonih, na katerih lahko- oidprem-o čelne stranice. Zaradi pomanjkanja- vagonov in n er az,umevanj a železnice pa prihaja včasih boksit v navadnih vagonih. Teh ne moramo .razkladati na irazikladalni napravi-, ampak s 'tirnim žerjavom, kar razkladanje zelo zavleče in občutno podraži.
Vse naprave za razkladanje boksita dobro 'funkcionirajo., dokler je -boksit suh in ni v prevelikih kosih. Spomladi in j esani naloženi boksit pa je že od rudnika sem zelo moker, ali pa se navleče vlage med prevozom. V tem primeru postanejo zlasti he-
nih. prireditvah in tekmovanjih v občinskem, medobčinskem, republiškem in zveznem merilu.
Z ustanovitvijo te organizacije je imelo samo društvo odinosnq njegovo vodstvo težko nalogo, ker ni bilo na razpolago strokovnega vaditeljskega kadra, ka-kor tudi ne ustreznega trenerja. Kljub tej pomanjkljivosti pa je delo steklo. Za to gre zahvala mladinkam in mladincem naselja. Kidričevo, predvsem IVANKI NOVAK, MARUŠI PUNGERL in BLANKI TONEJC. Prav ti so, kljub temu da niso imeli stro-
katere vršite- boksita zelo blatne in povzročajo velike težave pri razkladanju, ker ne grado z vagona in kvarijo /transportne naprave. Še težje je, če tako moker boksit na vagonih zmrzne. Pri nizkih zimskih temperaturah se zgodi., da vsa vsebina vagona zamrzne v trden blok, ki s-e š-e trdno priimenzne na lies eno dno vagona. Take .vagone lahko izpraznimo le .s pomočjo sekačev na komprimirali zrak. Ne moremo namreč čakati, da b-i se boksit v toplejših dnevih na vagonih odtalil. 'Pomagalo bi, če bi zmrznjeni boksit, oibtalj,evali z vročim Zrakom, vendar za to potrebnih naprav nimamo. Delno pomaga /tudi, če posipajo v rudniku-dno vagona s 'soljo ali apnom, vendar pri močnejšem mrazu tudi to .sredstvo- odpove. Najboljše je .pač, da -si že v (toplih mesecih zagotovimo' zadostne zaloge boksita za celò z imo.
Pred zimo bi moralo biti na skladišču .boksita -vsaj za 6-rne-sečno proizvodnjo. Zimsko skladišče boksita mora biti pokrito, ker lahko edino v tem primer-u račmnamb, da -imamo, stalno zagotovljen boksit, primeren za proizvodnjo.
Boksiti., ki prihajajo de rudnikov, se po kemičnih in fizikalnih-lastnostih močno razlikujejo. Nekateri so mehki, zemljasti,
kovne usposobljenosti »vaditelja« ali »trenerja« i-n da so -bili tudi sami aktivni tekmovalci — .priskočili na pomoč mlajšim in dali s svojo .prizadevnostjo in s pravilnim odnosom do športne vzgoje društvu osnovo za nadaljnji razvoj.
V drugem obdobju leta 1966 je društvo že dobilo organizacijsko in tudi funkcionalno telo društva »Partizan« v pravem pomenu besede. Tukaj zasledimo tov. Andreja Goršeta — telovadnega učitelja, ki je kot telovadni strokovnjak s svojimi mladimi
drugi pa sp trdi- kot sikala. Preden boksite , uskladiščimo., jiih zdrobimo,, da izenačimo velikost kosov boksita. Za drobljenje uporabljam© različne drobilce, kar. je- odvisn-o od karakteristike boksitov. Po navadi jiih lahko zdrobimo, že "z navadnimi valjčnimi br-cihiloi, za -trše boksite pa uporabljamo, fcladivni drobilec. S temi." napravami- zdrobimo boksit na velikost zrn 20 ido 30mm. Zanimivo -je, dia pri drobljenju ne povzročajo težave trdi boksiti, ampak nasprotno mehki, zemlja-s.t-i boksiti. Če so, 'z-amllij asti boksiti- 'molkiri, se nalepijo na valje in kladiva in ,s tam, občutno zmanjšajo zmogljivost drobilcev.
Ker že poleti nabiramo zalogo boksita z,a Birno, mora biti zmogljivost drobilcev tolikšna, da lahko zdrobimo, ves iz vagoni prispeli. boksit, torej precej večja, kot znaša .dnevna poraba boksita. Transport boksita do drobilcev in tudi transport zdrobljenega boksita v proizvodnjo in v skladišče opravljamo s plošč,natimi jeklenimi, transporterji ter z gumijastimi transportnimi trakovi.
Spričo vsebine AI2O3 v -boksitih .ih spričo tega, kako se posamezni boksiti o/bnašajo v nadaljnji- predelavi,, bolkisite skladiščimo- ločeno- po posameznih rudnikih’. Sistem transportnih trakov je urejen tako, da-lahko odpeljemo- prispeli boksit po drobljenju takoj v proizvodnjo. Ke,r pa vsega prispelega boksita ne m-oiremo takoj porabiti v proizvodnji, ga lahko, uskladiščimo v pokritem .skladišču -za zimske potrebe ali pa na odprtem skladišču. Boksite predelujemo surove, ded boksita za proizvodnjo
vaditelji pripeljal društvo do uspehov, dn' kar je še najvažnejše, pritegnil je v telovadnico in na športna igrišča pretežno mladino iz naselja Kidričevo. Trenutno je društvu 176 aktivnih mladih članov iz naselja. Povprečna starost teh pa je med
12.	in 13. leti.
Zaradi hitrega vzpona društva v letu 1966 se je pokazala nujnost po stroko,vnem kadru. Tako je društvo na svoje stroške poslalo tri tovariše v šolanje za trenerje gimnastike in atletike. To leto j-e uspešno opravil' šolanje za trenerja gimnastike dn atletike Gorše. V tem letu pa bosta končala študij Anica Vrtič — za trenerja ženske gimnastike — in Bogo Hmelina za trenerja atletike.
Društvo je delovalo v sekcijah: v gimnastiki, atletiki, košarki, keglanju in tenisu. Razen sekcije tenisa so vse aktivno nastopale. Teniška sekcija je bila ustanovljena poleti 1966 in je do konca leta urejala opremo in zapuščeno tenis igrišče.
Zelo razveseljivo je dejstvo, da je društvo-; skrbelo za množičnost— saj je trenutno število vseh aktivnih članov 213! Če pa pogledamo povprečno prisotnost na tekmovanjih, vidimo, da je bilo na posameznih tekmovanjih kar po 18 nastopajočih!
Ta organizacija je aktivno sodelovala na 27 raznih tekmovanjih. Prijateljskih srečanj ekip, sekcij in vrst je bilo 32. Samostojno je društvo organiziralo in vodilo 2 smučarska -tečaja na Pohorju. Na teh tečajih je sodelovalo 65 tečajnikov te organizacije, Prav tako je organiziralo eno telovadno akademijo v Kidričevem.
Ko na kratko pogledamo, na kakšnih tekmovanjih je društvo sodelovalo odnosno tekmovalo in kolikokrat, dobimo naslednji prikaz:
a)	na občinskih in medobčinskih tekmovanjih Ptuja v gimnastiki, atletiki, 'kegljanju in krosu — 15 tekmovanj;
b)	republiško prvenstvo gimnastike — 2 tekmovanji:
pa -sušimo v rotacijskih sušilnih pečeh.
O utemeljenosti in ,potrebnosti sušenja boksita pri. določenih temperaturah strokovnjaki mungo ,razpravljaj o. Na nekatere boksita lahko s suišehjem pri primerni temperaturi vplivamo talko, da- ,boljše .dekantirajo. S poizkusi lahk-o za v,sak boksit določimo, pri kakšni 'temperaturi ga moram» sušiti. Ugotovljeno je, da po,rušimo- s sušenjem kristalno. ,strukturo boksitov,, s tem pa povečamo, topljivost ahiminj-. j-evih hidroksidov v natrijevem lugu.
Pri. -tem se moramo točno držaji predpisanih temperatur. Če boksite p,rež arin», nastajajo aluminijevi oksidi,, katerih .topljivost -je v lugiu- mnogo manjša. S sulšenjem zgori it-udi del organskih snovi, 'ki ,s-o v boksitu. Te organske -snovi -se v lugu topijo in povzročajo .težave v postopku pridobivanj,a glinice. Ker vsebujejo nekateri 'boksiti velike količine organskih snovi, se sušenja v naši- tovarni -ne moremo odpovedati, če želimo predelovati vse jugoslovanske bok-site in še tiste iz uvoza.
Ves boksit, ki .pride iz rudnikov, skrbno- vzorčujemo- in analiziramo. Za ekonomičnost in smotrnost uporabe .nekega boksita ni .odločilna samo vsebina AI2O3 v boksitu. Z višjo vsebino AI2O3 se res izn-ižajo transportni stroški za prevoz boksita, potrebnega za proizvodnjo 1 tone glinice. Vendar še boksiti z visoko vsebnostjo AI2O3 po navadi težje raaklapljajo, izplen se zmanjša in v rdečem blatu ostane več aluminija, ki gre nepovratno v izgubo. Zato -so vsi boksiti v la-
c)	republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju — 2 tekmovanji:
d)	na .atletskih prvenstvih v okviru Slovenije (republiška tekmovanja) — 3 tekmovanja;
e)	državno -prvenstvo telovadbe — 1 tekmovanje;
f)	državno prvenstvo 'krosa v letu 1967 — 1 tekmovanje.
Na teh tekmovanjih so posamezniki in društvo kot celota želi lepe uspehe in v -nekaterih primerih dosegli tudi vidna mesta v republiškem in v zveznem merilu.
Na teh tekmovanjih je društvo prejelo 45 priznanj v obliki diplom, medalj in pokalov.
31 diplom so prejeli posamezni tekmovalci:
— 22 diplom za dosežena I. mesta, 9 'diplom za dosežena II. in III. mesta
8	diplom so prejele vrste ali ekipe društva za dosežena I., II. in III. mesta.
2	diplomi je prejelo društvo za prizadevnost, in za uspeh na republiških tekmovanjih. ,
2	medalji je prejel atlet za doseženo I. ih II. mesto.
2	pokala je prejelo društvo za I. mesto v krosu občine Ptuj in I. mesto na republiškem prvenstvu v partizanskem mnogoboju za mladinke in mladince III. razreda.
Omenil bi še, da gre največ zaslug za takšen -uspeh društva predvsem trenerju in strokovnemu vodju ANDREJU GORŠETU in ing. JOŽETU OPERČKALU kot predsedniku tega društva kaT kor tudi celotnemu upravnemu odboru društva. Novemu odboru pa želim obilo uspeha, da bi nadaljeval pionirsko delo tega prvega upravnega odbora ter utrdil cilj in naloge osnovne organizacije. TVD Partizana Kidričevo!
Prav tako pa pozivam tisto mladino iz naselja in bližnje okolice, ki še mi vključena v to organizacijo in ki ima čas ter veselje do telovadbe kakor tudi do drugih sekcij, da naj pristopi v vrste mladih!	-Ker
bo-rato-riju po-izlkiusìnn razklap-l-ja-jo v posebnih malih avtoklavih, kjer ugotavljajo qpitimalne pogo-, je za predelavo posameznih boksitov, da .bi dosegli čimboljši -iz-pien. Vise bolj važna za, oceno kvalitete 'boksita postaja t-udi vsebnost S1O2 v boksitu. Z zvišanjem vtsebine SLO2 v boksitu se občutno večajo izgube na AI2O3 in Na20, ki ostaneta v rdečem. blatu. Z večstopenjskim pranjem lahko, del izgubljenega NaiO povrnemo, izgube na, AI2O3 pa ne. Kolt vse kaže, so rezerve boksita ,z nizko vsebino SÌO2 že mečno, izčrpane in tudi v našo tovarno- prihaja 'boksit z višjo ■vsebino SÌO2. Tako ko,t iščejo po vsem svetu, 'bomo tudi pri nas morali poiskati najboljše načine iza predelavo boksi.tdv, bogatih na SÌO2.
Za predelavo so neugodni tudi beks-iti, ki dajejo velike količine rdečega blata (.to so aliasti boksiti tz visoko -vsebino Fe20ä). Proizvodnja glinice raste, s tem .tudi količina rdečega 'blata in tudi problem, kam z vsem tem balastom, čigar odlaganje, nam samo podražaje proizvodnjo.. Paziti je treba tubi še na druge primesi v boksitih, kot so: karbonati, organske snovi, vanadij itd.'V Sovjetski -zvezi, sploh ne delajo glinice iz boksitov, ki vsebujejo, karbonate več kot 1,3%, izraženo v CO2. Vsebina organskih snovi v boksitih je različna, idealno bi -bilo, če bi lahk-o predelovali samo boksite z nizko vsebnostjo organskih snovi, Enako velja za vsebnost vanadija v boksitih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Janez Sukič
Proizvodnja glinice po Bayer postopku
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Srečna mladost
REŠITEV:
VODORAVNO: 1. boksit, 7. meter kilogram, 18. ilo, 19. Sabotin, gl. Adi, 22. roza, 23. srt, 25. Oto, 26. orden, — d, — 1, 27. Tito, 29. Aron, 30. imanenca, 34. elan, 35. Nar, 36. skit, 38. stisk, — n, 39. (J)acques (I)bert, 40. TT, — s, 42. Arion, 45. (I)mmanuel (K,)ant, 56. Ge, 57. (MO) Missouri, — u, — c, 58. tkalec, — a, 60. KP, — n, 61. (E)Iliot, (G)eorge, 62. Real, 63. slanik, 64. kapa, 65. oni NAVPIČNO: 33. (C)arnot, (S)adi, 44. (N)egotino (V)ardar.
PLIN PO CEVI IZ SIBIRIJE V Sovjetski zvezi so začeli graditi 5000 km dolg plinovod, ki bo povezoval zahodno Sibirijo, Ural ter srednje in zahodne dele Sovjetske zveze. Po plinovodu, po dolžini enakem »naftovodu prijateljstva«, bo tekel zemeljski plin z nedavno odkritih bogatih ležišč v tjumenskem okrožju v zahodni Sibiriji. Tamkajšnje zaloge plina so ocenili na 9000 milijard kubičnih metrov. Po novem plinovodu bo
šlo 130 milijard kubikov zemeljskega plina letno, t. j. toliko, kot je leta 1965 znašala vsa proizvodnja plina v Sovjetski zvezi. Plinovod bo zgrajen do leta 1972.
NAJVEČJE SPIRALNE VZMETI
Spiralne vzmeti) ki tehtajo po 627 kg in ki so jih izdelali v Chicagu, bodo pritrdili na pomolu v South Portlandu (Maine) kot neke vrste odbijače za ladje. To so menda doslej največje zavite vzmeti.
UMETNI OBLAKI Na letališču blizu Otawe v Kanadi je postavljen »največji stroj za proizvodnjo oblakov« na svetu. Ta stroj lahko neposredno nad zemljo proizvaja ledene oblake, ki se drugače pojavljajo samo na višinah nekaj tisoč metrov nad zemljo. Te umetne oblake uporabljajo za preizkušanje helikopterjev.
Zahvala
Ob 'bridki izgubi moža in očeta JANEZA LJUBEČA, se iskreno zahvaljujem kolektivu tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« za vso ipomoč, ki so mi jo dali člani tega kolektiva. Hvala tudi dr. Stjepanu Kožulu, ki se je požrtvovalno boril, da bi obranil moža in očeta čimdalje pri življenju, potem pa mu je lajšal bolečine v .zadnjih urah. Hvala vsem sodelavcem, ki so spremljali Janeza na zadnji poli. Iskreno pa se zahvaljujem tudi sindikalni -godbi in pevcem) ki so zaigrali in zapeli Janeziu ob odprtem-grobu .zadnje slovo. ,
Žalujoča
. žena GENOVEFA in -sin SLAVKO
PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI
ZAKLJUČKI
(Nadaljevanje s l. strani)
4.	Poseben problem v podjetju predstavlja rotacija. Konferenca ugotavlja, da smo rotacijo v našem podjetju izvajali tako, da smo zamenjavali funkcije v določenem krogu. Stremeti moramo, da bi v organe samoupravljanja vsakikrat volili nove predstavnike.
Ugotavljamo tudi, da so sveti proizvajalcev delovnih enot mnogokrat nesklepčni, ker ne prihajajo izvoljeni člani redno na seje. Zaradi tega bi bilo potrebno, da družbeno-politične sile v podjetju vplivajo na zavest članov vseh organov upravljanja, da bi svojo funkcijo v redu opravljali. Člani vseh organov upravljanja bi morali aktivno sodelovati na sejah, še posebej pa takoj po seji seznaniti svoj krog volilcev o razpravah iri o sprejetih zaključkih na samoupravnem organu.
Pri kandidiranju bi morala sindikalna organizacija skupno z ZK posvetiti večjo skrb izboru kandidatov za nove člane samoupravnih organov. Kandidirati bi bilo potrebno le tiste člane, ki kažejo interes za sodelovanje v samoupravnih organih, ki niso indiferentni do dogajanj v podjetju, in take, M lahko sledijo razpravam in znajo pravilno ocenjevati posamezne zadeve, o katerih je potrebno sklepati.
5.	Konferenca sodi, da bi bilo potrebno proučiti sestavo upravnega odbora, in sicer da bi upravni odbor v bodoče volili tako, da bi bili v njem zastopani člani iz vseh delovnih enot. Doslej smo imeli primere, da je bil upravni odbor sestavljen iz večine članov ene delovne enote, druge delovne enote pa v njem niso imele svojih predstavnikov.
6.	Konferenca ugotavlja, da obračuni po delovnih enotah ne tečejo tako, kot je to urejeno s statutom in pravilniki o delitvi dohodka. Te pomanjkljivosti je potrebno v najkrajšem času odpraviti in pričeti z obračuni vseh stroškov po delovnih enotah.
7.	Stremeti moramo, da bo sklep delavskega sveta ' o pripravi novih odnosov v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov do roka izvršen in da bodo novi odnosi v pravilnikih zagotavljali, da bo vsak delavec na svojem delovnem mestu zainteresiran za uspešno delo celotnega podjetja.
8.	Konferenca je ugotovila, da je prihajalo do nepravilnosti pri sprejemanju delavcev na
delo in razporejanju delavcev na delovna mesta iz enega delovnega mesta na drugo delovno mesto, oziroma iz enote v enoto. Posvetiti je treba vso skrb temu, da bomo v podjetje sprejemali delavce po predpisanem postopku, da ne bo prihajalo do raznih nepravilnosti in da bodo komisijam predložene vse prošnje in vsi podatki, ki jih je možno dobiti o kandidatu za delovno mesto pred sprejemom.
9.	Konferenca sodi, da bi bilo potrebno temeljito in čim hitreje proučiti razporeditev mlajšega strokovnega kadra v našem podjetju. Izraženo je bilo mnenje, da bi moralo dati vodstvo podjetja mlajšim strokovnim delavcem več konkretnega dela in jih intenzivnejše vključiti v proizvodno problematiko posameznih obratov.“ Nekateri mladi strokovni delavci sedaj nimajo polne zaposlitve oziroma svojih nalog ne izvršujejo s polno odgovornostjo.
10.	Delo sindikata in organizacije zveze komunistov v podjetju ni zadovoljivo. Te organizacije bi morale proučiti svojo vlogo v decentraliziranem samoupravljanju. Bolj bi morale skrbeti za izvrševanje oziroma izvajanje določil splošnih aktov v podjetju in vplivati na delavce, da bi se jim povečala zavest in odgovornost do sredstev,'s katerimi delajo in ki so v njihovem upravljanju.
Nadalje bi morale skrbeti za odpravo zaostrenih medsebojnih odnosov med člani delovne skupnosti, da ne bo več prihajalo celo do javnih obravnavanj in da ne bi nalagali delavcem krivde, za katero niso odgovorni.
11.	Konferenca sodi, da bi bila dolžnost strokovnih služb podjetja pripraviti odgovore na postavljena konkretna vprašanja, ki so bila postavljena, na konferencah samoupravljalcev po posameznih delovnih enotah, kot na primer nadaljnji obstoj plinarne itd.
12.	Delegate za občinsko konferenco samoupravljalcev naj določi delavski svet, pri tern pa naj upošteva to, da bi bili delegati tisti člani delovne skupnosti, ki so sodelovali na konferencah v delovnih enotah in na konferenci samoupravljanja celotnega podjetja.
13.	Zaključke konference je treba objaviti v tovarniškem časopisu.
Komisija ,
za zaključke konference samoupravi j alce v
OB OBLETNICI USTANOVITVE OF (Nadaljevanje s 1. strani)
za poznejšo množično borbo. Konec aprila 1941 je CK KPS zapisal prvi borbeni program Osvobodilne fronte. Program OF je bil sestavljen tako, da so nanj mogle in morale pristati vse pozitivne sile. S tem programom napovedana borba okupatorju je bila sprejemljiva za vsakega poštenega Slovenca. OF je pozneje prerasla v oboroženo vstajo slovenskega naroda, v narodnoosvobodilno vojno.
ZAHRBTNI MORILEC CO
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ine more privaditi. Izločanje! CO iz krvi pri dihanju čistega j zraka traja 15 do 20 ur, pri j uporabi kisika pa 5 do 6 ur.
Ogljikov monoksid je plin brez barve in vonja, že najmanjše količine delujejo in zato je eden najnevarnejših; za-1 Iduši človeka tudi v atmosferi, ikjer ga ne zaznavamo, ko pa ljudje začno padati v nezavest, je lahko tudi že prepoz- j no in se več ne prebude, kljub dolgotrajnemu umetnemu dihanju in kisiku. Zato ne smemo nikoli omalovaževati okva-I re na plinskih napravah.
VSI SMO ODGOVORNI ZA
DOBRO DELO SINDIKATA
(Nadaljevanje z 8. strani)
v komisijo za šport in rekreacijo Franca LAHA in v nadzorni odbor BVP Staneta LAMPIČA za predsednika in Vilija De-tička in Konrada Ferka za člana.
Za podpisnike finančnega poslovanja z narodno banko Ptuj so bili določeni — Franc EMERŠIČ, Karel LEVANIČ, Anton BRGLEZ, Pavia ELSNER, Marija KORPAR in Stane LAMPIČ!
S tem sem tudi povedal sestavo bodočih komisij in delno tudi izvršnega odbora, kajti zraven omenjenih so v IO še naslednji tovariši in tovarišice: Stanko Kovačec, Franc Korošec in Alenka Gorjup. _
Omeniti bi hotel" le to, da tudi ta izvršni odbor ne bo dosegel večjih uspehov v svojem delu, če se ne bomo res vsi angažirali in mu pomagali pri njegovem vsakdanjem delu, kajti
še vedno velja pravilo, ki sem ga omenil že prej in v samem naslovu, da smo vsi skupaj odgovorni za dobro delo sindikata v naši delovni skupnosti. Le s takim skupnim sodelovanjem bomo lahko kos vsem nalogam, ki res niso majhne, čeprav se le morda komu take zdijo. Dosledno izvajanje ciljev naše gospodarske in družbene reforme je tudi naša naloga in vse to nam mora biti vedno pred očmi pri vsakdanjem opravljanju naših delovnih nalog.
M. F.
MAJSKI PRAZNIK (Nadaljevanje s l. strani)
kovnosti in vsak po svoji zmožnosti. Zgodovina proletariata je v mnogih bojih I delavskega razreda dosegla tisto, kar šo želeli ' milijoni delovnih ljudi, ki danes praznujejo svoj praznik, in kar danes prav tako še vedno že-izvajati vsak po svoji stro-lijo milijoni tistih, ki jih še vedno stiska breme kapitalizma in ostankov buržoazije ter vojnih hujskačev, ki trpinčijo delavski razred le zato, da si ustvarjajo svoj do-bičkanosni posel v umazani vietnamski vojni, nad katero se ves svobodoljubni svet zgraža in jo obsoja.
Mnogi še danes ne morejo praznovati svojega praznika tako, kot ga praznujemo mi v naši svobodni socialistični domovini, toda z našo . moralno pomočjo, ki jim jo moramo nuditi, bodo tudi ti prej ali slej dosegli svoje pravice, ki jim gredo. Borimo se lahko proti malodušnosti, ki marsikdaj pozablja, kako velik napredek smo dosegli. Ta tradicija boja nas vse skupaj obvezuje, da gremo dalje, složno, ,z vsemi tistimi silami, ki obvladujejo ves sodobni svet in ki so leta 1847 sprejele vodilo svojega boja in dela:V>>PROLETARCI' VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!«.	M. F.
POKLICNE BOLEZNI (Nadaljevanje s 6. strani) ljivcev, ki bd lahko povzročili poklicne bolezni.
Ob skupnem naporu tehnikov, zdravnikov' dn delavcev samih nam mora uspeti, da bo tudi pri nas čedalje manj poklicnih bolezni; da bomo tudi po itej plati pokazali svetu prednost delavskega samoupravljanja.
F. D.
L. M.
Upamo, da niste zamerili? Pri vseh časopisih in časnikih je že v navadi, da se 1. aprila nekoliko pošalijo z bralci. Mimo tega seveda niti mi nismo mogli, pa ste zato v prejšnji številki Aluminija prebrali tri prvoaprilske.
Tista o raketi, ki naj bi jo izstrelih v naši tovarni, je bila menda najbolj »debela«, tako da najbrž ni bilo bra-1-oa, ki bi jd nasedel. Drugi dve novici, ki tudi nista biM resnični, sta bili »Nagrajevanje po učinku« dn »Nič več strahu pred redukcijo«. Mogoče je temu celo kdo verjel. Za vse take: res je slišati, da bomo dobili nov pravilnik o nagrajevanju, če pa bomo potem fes nagrajeni po učinku, je za zdaj še prehitro reči. No, in še zadnja: tudi tega, da bi imeli letos, pa še tudi drugo leto dovolj električne energije, se nam ni treba vesetìtii. Dovolj elektrike ne bomo imeli toliko časa, dokler bomo odvisni od našega elektro gospodarstva, ko pa bo dograjena šoštanj-ska termoelektrarna, pa bomo imeli elektrike morda res dovolj.
Zahvala
Podpisana Marija Sibila, Apače 106, se najtopleje zahvaljujem organom, delavskega samoupravljanja in prek njih celotnemu delovnemu kolektivu TGA KidirU . čevo^za dodeljeno nam pomoč v znesku 1000 N dinarjev, ki nam jo je dodelil DS ko-t delno pomoč za mojim 'smintnoi ponesrečenim možem Janezom Sibila! V imenu svojih otrok in v svojem -menu se. celotnemu kolektivu TGA še enkrat iskreno- zaJhvaljiU-^ —— jeim i.n mai želim se vnaprej tiiUijJO' delovnih uspehov.
Mamija Šibila Apače 406
Zahvala
Podpisana;;Anton dn Betka Kovač iz Kidričevega se organom delavskega samoupravljanja najiskrenejše ' zahvaljujeva za vse razumevanje, ki so ga pokazali do najinega proibilema pri- šolanj® najinega sina Mira in nama priskočili na • pomoč v najtežjem časni ‘s tem, da so skleniti sinu odobriti enoletno štipendijo kot pomoč TGA za -uspešno nadaljevanje šolanja v Rulšah. Pomoč nama je toliko b-olj dragocena, ker sem jaz invalid, žena sama pa tudi -ne bi zmoigla s svojimi prejemki tega- bremena. Zato vsem, ki ste nama pri tem pomagali, še enkrat najina najitop-lejlša zahvala, -celotnemu delovnemu kolektivu .pa; želiva še nadalje poilno; proizvodnih- uspehov in dsl-ovnih zmag. ,
Anton in Belka Kovač Kidričevo
TISKARSKI ŠKRAT
V 3. številki našega časopisa iz t. 1. se je v -tretji vrsti zadnjega odstavka članka »REŠEVALI SO...« vrinila v tisku namesto pravilne »imajo« beseda »nimajo«.	-Ker
*	ŽIVEL PRVI MAJ - PRAZNIK DELAVSKE SOLIDARNOSTI! *