104 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Projekt: Nova veleblagovnica Andraž Lorger Prenova veleblagovnice na Ptuju Seminarska naloga za 4. letnik UL FA, 2020/2021 Avtor: Andraž Lorger Mentorja: prof. Tomaž Krušec, asist. Miha Munda Demonstratorja: Lenart Piano, Marko Primažič Mercatorjeva veleblagovnica Panonija, zgrajena leta 1972 na Ptuju, je ena izmed številnih Mercatorjevih veleblagovnic, ki so v obdobju Jugoslavije zrasle na naših tleh. Njena zasnova je armiranobetonska skeletna konstrukcija, ki podpira štiri nadstropja. Pritličje je bilo prvotno popolnoma zastekljeno in transparentno, medtem ko je lahka valovita pločevina pokrivala skelet v zgornjih nadstropjih. Objekt je vrsto let služil kot glavno moderno nakupovalno središče mesta. Vsa nadstropja so bila polno zasedena, tam pa si lahko kupil vse, od živil do oblek, od opreme do kozmetike. Obisk veleblagovnice se je s prehodom v novi politični in ekonomski sistem konec prejšnjega tisočletja zmanjšal, zgornja nadstropja so se izpraznila, v pritličju pa je ostala zgolj Mercatorjeva trgovina na drobno. Stavbo je leta 2000 doletela neprimerna obnova. Pločevinasto fasado so odstranili, zakrili zastekljeno pritličje in ob robovih stavbe na fasado prilepili okrasne stebre. Danes je objekt neizkoriščen, nekoč moderna palača pa z novo neokusno podobo ostaja tujek v historičnem središču Ptuja. Objekt je potreben arhitekturne prenove, v njem pa je treba vzpostaviti nov program, ki bo napajal mestno središče. Projekt prenove veleblagovnice je vključen v seminarsko strategijo razvoja kme- tijske in prehranske samooskrbe okolice mesta Ptuj. Vzpostavitev novih kmetij- skih platform na obrobjih mesta preusmerja pritok lokalnih pridelkov, ki se pred- stavljajo, pridelujejo in predelujejo v novih programih mestnega jedra. Potreben program tako vstavim v prazno veleblagovnico, ki postane izobraževalni, tržni in pridelovalni agronomski center v urbanem okolju in dobi sodobno podobo nove- ga trgovsko-pridelovalnega objekta. Stavbni ovoj, ki je nadomestil izvirnega, označimo za neprimernega in ga v celoti odstranimo do skeleta veleblagovnice. Skelet oblečemo v nov ovoj, ki omogoča prehod svetlobe in zraka v notranjost stavbe in jo spremeni v rastlinjak, primeren za gojenje rastlin, transparentna fa- sada pa vizualno poveže javni trg z notranjostjo stavbe. Fasada v različnih vre- menskih razmerah služi za hlajenje ali ogrevanje prostora. Horizontalen ritem fasadnih panelov prekine večja zasteklitev notranjih večvišinskih atrijev, ki se odpirajo na mesto. Prost tloris in skeletna zasnova omogočata vzpostavitev novih vertikalnih komunikacij in pogledov po prerezu stavbe, obstoječe jedro pa upora- bimo za nove servisne prostore in semensko banko. Program se po nadstropjih spreminja, od pridelave v najvišjem nadstropju, izobraževanja in predelave v sre- dnjih etažah do trženja in predstavitve v pritličju. Arhitekturni objekt iz preteklo- sti, ki je zaradi neprimernih posegov skozi zgodovino svojo prvotno fasado že iz- gubil, dobi novo celostno mestotvorno podobo, primerno za svojo lokacijo, z novim programom pa znova napaja središče mesta in prebivalcem ponuja po- novno vzpostavljene javne prostore. Med razvijanjem projekta sem naletel na zanimiv pojav. Pregled zgodovine velebla- govnic in njihovega razvoja v Sloveniji je pokazal, da v projektni nalogi obravnavani objekt še zdaleč ni zgolj tujek v našem grajenem okolju, temveč imajo podobne stavbe v skoraj vsakem mestu. Problem se mi je zdel vreden obravnave, kar je pri- vedlo do analize nastanka veleblagovnic z začetkom industrijske revolucije in vzpo- nom kapitalizma ter do specifične gradnje trgovskih objektov v dvajsetem stoletju v Jugoslaviji. Projekt prenove veleblagovnice na Ptuju lahko služi kot študija prime- ra (case study) za druga slovenska mesta, ki se ukvarjajo z isto problematiko. Sl. 1: Prvotna zasnova veleblagovnice Ptuj, letnica neznana. Vir: Ptuj24, www.facebook.com/photo/?fb id=10157418726511699&set=a.10150168971261699&locale=ms_MY, Ptuj center Sl. 2: Trenutno stanje veleblagovnice Ptuj, 2020. Foto: Andraž Lorger. Sl. 3: Stavba ne povezuje javnih prostorov. Sl. 4: Material odstranimo do skeleta stavbe. Sl. 5: Novi fasadni ovoj stavbo odpira. Sl. 6: Prehodnost stavbe definira Novi trg. Sl. 7: Stavba se lahko popolnoma zapre. Sl. 8: Situacija. Sl. 9: Tlorisi pritličja. Sl. 10: Tlorisi 1. nadstropja. 2 1 Pogled naprej 105arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Andraž Lorger 3 4 5 6 7 8 9 10 106 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 12 11 16 17 13 Pogled naprej Sl. 11: Nova fasada se odpira proti javnemu. Sl. 12: Nova fasada lahko služi tudi kot rastlinjak. Sl. 13: Notranji vrtovi. Sl. 14: Prerez. Sl. 15-17: Tlorisi 2.,3.,4. nadstropja. 1514