J~ P? y‘/c >če m’ tr- av, em žic )V' o za :e- ijtf ise oti ij- no Delavska Pftštaioa {tlačana $ gotovini. V tekmovanju na čast V. kongresa KPJ storimo vse, da bomo v tem tekmovanju dosegli rezultate, vredne zaupanja, ki ga ima naša Partija v nas. GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Leto IV. Štev. 23. Ljubljana, 4. junija 1948. Cena 3 din Napačno tolmačena parola postane škodljiva V neki tovarni so sklenili, da njihovi delavci-pevci ne morejo iti gostovat tja \n tja, ker da mora vse delati le za plan samo za plan in da bi bilo mnogo koristneje, če bi čas, ki ga porabijo za pev-sfce vaje in študijske sestanke, izkoristili Za Prostovoljno delo, za plan. Vse za plan! varno plan! Stroj, lopata in kramp — to la geslo nekaterih. Knjiga, pesem, učenje Pa potem, ko bomo plan izvršili! No, ti »nekateri«, ki so zatrobili tako parolo, niso prijatelji plana! Čeprav ima ta parola na prvi občutek videz vnete želje po čimprejšnjem uresničenju plana, da nekateri nasedejo takim »velikim« prijateljem plana in jih ni več k vajam, ne na studijski sestanek, je vendarle prav zakadi tega prozorno, kako napačna in škod-hiva postane taka parola za plan, če jo tako tolmačimo. In ker je škodljiva, je tudi sovražna! Že samo dejstvo, da s prvo Petletko ne bomo končali plana in da bo Pfvi petletki sledila druga in tej tretja... Pove in razodene vso škodljivost takih trajnosti, Mi pa vemo, da brez duha človekovega ne bi niti prve petletke zmogli, kajti Plen ni le gospodarska baza naše borbe Za socializem, v planu je tudi vse drugo ZaPopadeno, kar nas za to borbo usposablja. S planom ne gradimo samo novih tovarn in elektrarn, s planom gradimo tudi sebe, s planom preoblikujemo tudi naša srca, naše misli, naše znanje, naš Patriotizem. Najnaprednejšo idejo vseh časov, ki smo jo s Partijo na čelu v oboroženi borbi zmagovito postavili kot temelj za graditev socializma pri nas, je jedro in vsebina plana, številke plana so samo orientacijska znamenja, ki nam povedo, do kam smo prišli in koliko moramo še tvegati do popolne zmage te ideje. Je torej plan vsebina vsega našega življenja, vsebina slehernega našega dne-ov i0t* ure, ko vstanemo in skozi ves j lali dan do ponovnega počitka. S tem, gradimo materialno bazo našega no-Ve9a, lepšega in srečnejšega življenja, pa nastaja nujnost, ki zahteva vsak dan več novih sposobnih, zavestnih borcev za socializem, vsak dan bolj izurjenih, vsak dan bolj strokovno usposobljenih. Za ta-fce Velike, vse naše življenje obsegajoče stvari pa ne zadošča samo fizična sila naših rok — pa tudi navadna pismenost ne zadošča! To nalogo bomo rešili, če eorno obvladali vse sodobno znanje, če °omo znali pretvoriti idejo Partije v živo, "avestno stvarnost vseh naših sil. No, in Cai se to pravi? To se pravi, da se mo-Tamo ob delu tudi učiti! Ne zadoščajo sanio parole in gesla, če ne veš, od kod s° in zakaj so! Prav zaradi neznanja zabodejo lahko nekatere prav postavljene, l°da namerno napačno tolmačene parole Tpnoge v slepo ulico. Lenin pravi: »Ce bi komunist brbljal o komunizmu na Srjovi gotovih zaključkov, do katerih ni £rišel sam in s katerimi ni imel resnejša in obsežnega dela, ne da bi se po-IPobii v dejstva, katera bi moral kritično tjvemolrili, tedaj bi bil tak komunist zelo klavrne vrste. Taka površnost bi bila odločno škodljiva. Ce vem, da vem malo, e bom potrudil, da bi vedel več. Ce bi "hekdo dejal, da ]e komunist in da mu ni ceha nobene stvari temeljito poznati, iz "lega ne bo nič podobnega komunistu!« To pa velja za vsakega borca za plan! socializma si ni mogoče priboriti samo golimi rokami, če teh rok ne vodijo lsHi let vedo, zakaj se borimo, kaj ho-nm° Prav te misli pa moramo prenašati j, strojem, v rudnike in na gradilišča. ® dni je gostovalo v Sloveniji 140 bolnikih delavcev in delavk, od katerih so Jkateri večkratni udarniki. Za nekaj dni j ^pustili svoje stroje, da ponesejo svo-u "Orbeno pesem o delu in o bolgarskem i^lvu med bratske narode. Tudi bol-. rfko delovno ljudstvo gradi s planom cializem. S tem pa, da so prišli med s s> so storili veliko delo, ki prav nič ne Delovno liudstvo Jugoslavije neomalno zaupa svoil liubllenl Partiji V počastitev V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije Borba za znižanje proizvodnih stroškov v polnem razmahu Sklep plenuma CK KP Jugoslavije o sklicanju V. kongresa Komunistične Partije Jugoslavije, so vzeli vsi narodi Jugoslavije z navdušenjem na znanje. Sklicanje V. kongresa KPJ je sprožilo mogočen val socialističnega tekmovanja na čast kongresu po vsej državi in Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije pošiljajo delavci in nameščenci ter množične organizacije obveze ter pozive na tekmovanje, Id prepričljivo govore o silnem borbenem diuhu naših delovnih kolektivov ter o veliki ljubezni, ki jo goje delovni ljudje do haše herojske Partije, do domovine, do maršala Tita. Glavni štab mladinskih delovnih brigad na gradnji avtoceste »Bratstvo— enotnost« je izdal razglas graditeljem, kjer je med drugim rečeno: »Sklicanje V. kongresa KPJ v drugem letu petletnega plana, ko se naši delovni ljudje vneto in vztrajno bore za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, nas navdaja z veseljem in ponosom. Mladina, ki gradi avtocesto, bo ponosno sprejela 21. julij, zgodovinski dan, ko bo štab socialistične zgraditve naše dežele temeljito, ocenil rezultate borbe in dela naših narodov ter naših ljudi med osvobodilno vojno in socialistično izgraditvijo naše dežele.« Graditelji so sprejeli obveze, da se bodo borili^ za boljšo organizacijo dela, za prekoračenje dnevnih nalog, za dosledno varčevanje z gradbenimi potrebščinami, za znižanje stroškov dela,. za čim večjo storitvijo dela, za čim uspešnejšo ideološko, poli tično, kul turno in fizkulturno vzgojo. Razglas končuje: »Obveznosti v čast V. kongresu Komunistične partije bodo nov dokaz ljubezni in vdanosti naše herojske mladine Komunistični partiji in tovarišu Titu. To bo nova herojska izpodbuda za nadaljnje uspehe in akcije sfotiso-eev mladincev, ki širom po naši deželi zmagovito grade veliko delo naše Partijo — socializem.« Delovni kolektiv predilnice in tkalnice v Mariboru pa je naslovil Centralnemu komiteju KPJ med dragimi naslednje besede: »Zavedamo se zgodovinske važnosti V. kongresa Komunistične Partije Jugoslavije za nadaljnji razvoj k socializmu v naši domovini, zato obljubljamo Partiji in tovarišu Titu, da bomo s še večjo ljubeznijo vložili vse svoje napore za izvedbo in prekoračenje plana. V znak posebne hvaležnosti, predanosti in zaupanja Partiji in tovarišu Titu napovedujemo v okviru našega splošnega tekmovanja, za čim prejšnjo izvedbo 5 letnega plana. ki je postalo naš stalni sistem dela. še posebno predkongresno tekmovanje vsem tekstilnim delovnim kolektivom Slovenije.« Tekmovali bodo za najvišje prekora-cenje platna do 15. julija, za dosego naj-bol;i®e kvalitete blaga, za dosego naj-visjih prihrankov pogonskega goriva in materiala, za dosego čim večje uvedbe bngadnega dela, za čim večje znižanje izostankov, za čim boljšo organizacijo propagande in študija. Enake m podobne pozive so poslali Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije: Delovni kolektiv rudnika v Trepči, Graditelji Nove Gorice. Ljudstvo Tušilovica s Kordu na, ki poziva vse graditelje zadružnih domov v državi na tekmovanje, rudarji iz Ale-ksinca, borski rudarji, delovni kolektiv tovarne »Jastrcbac«, delavci kovinarskega podjetja »Velja Stojakoviča«, Glavni odbor AFŽ Hrvatske, delovni kolektiv pivovarne »Union« v Ljubljani. Zveza prometnih delavcev Slovenije in nešteto drugih. Tj izrazi neomajnega zaupanja v naše politično vodstvo izpovedujejo vso neizmerno predanost, s katero se naše delovno ljudstvo oklepa svoje ljubljene Partije. V tovarni „Sava“ ie sedaj glavna naloga delovnega kolektiva znižanje proizvodnih stroškov Zn o i, urin uviiiiv u/t/t-v, jjiuu niti im u os!eja od njihovega udarniškega dela nHhovih tovarnah. kunrav zaradi tega pa, ker je postala tur1"0 slvar nas vseh in ker brez kul-jen°sti ni mogoče oboroževati vedno več-nj”? čtepna borcev za socializem z naj-n0srei^.m ar°žjem vseh časov — z idej-Plan°’ ie ljud° škodljivo izključevati iz S J?'2 vse, lcar ni stroj, kramp in lopata. brhi-K Vlana ni garanje, kot nekateri sB&r....................... hos/lf-l ■ Han razlagajo. Smisel plana je, YnSK ■?.]. delo na višjo stopnjo, ga ople-Porins 1° Postalo delo stvar časti. ki bodo ^osa m junaštva svobodnih ljudi Pa ’Zal™K in, ™ k°da delajo. To luuu hniL °9h le kuUuriti ljudje, ki jim je Potrl’ Pesem, igra, film prav tako nujna oprnll’ k°l mu Posebno znanje za 1 ovijanje stroja. QrJm"n ]e vsebina našega bojnega pro-naša--Za ustvaritev socializma. Plan je i !.* ^vtjenje in je zato plan i tovarna in šola in gledališče, pevski zbor ved lll9iiski krožek — vse, kar nam daje srn n° več zavesti, da ne omagamo in da vedno bolj zmagoviti. T. Seliškar Vsakomur, kdor stopi na dvorišče te ali one tovarne, je prišlo takoreko-č že v navado, da se najprej ozre — kje je diagram in kakšen uspeh delovnega kolektiva izkazuje? V tovarni gumijevih izdelkov »Sava« je takoj pri vhodu v tovarno velika tabla in rdeči stolpiči, označeni po posameznih mesecih, pona-zorujejo vse prizadevanje in trud, ki ga vlaga delovni kolektiv »Save« pri vsakodnevnem delu za dosego plana. Pri mesecih januar, februar, marec in april segajo rdeči stolpiči precej nad črto, ki označuje višino mesečnega plana in le v mesecu maju bo uspeh dela nekoliko nižji, to pa zaradi reorganizacije nekaterih oddelkov, kar pa bo v naslednjih mesecih seveda pripomoglo k še večji proizvodnji. 18. aprila je imela podružnica svoj letni občni zbor in takrat so člani sklenili, da bodo odslej najprej, poleg prizadevanja za čim višjo proizvodnjo, zboljšali predvsem tudi kakovost izdelkov ter z zmanjšanjem odpadkov znižali proizvodne stroške. Ta sklep ni ostal v tem delovnem kolektivu le lep stavek na papirju. Sredi maja so se zbrali sindikalni funkcionarji, direktor, tehnično osebje in mojstri na bojni posvet. Kje so največje možnosti za znižanje odpadkov, kje je treba najbolj paziti, da bodo izdelki brezhibni — to so bila glavna vprašanja, ki so jih reševali na tem sestanku. Prihranek je možen prav povsod, pri vseh oddelkih. Delavci, ki so zaposleni pri transportu, bodo pazili predvsem na zaboje in drugo embalažo. Z vestnim delom je mogoče zmanjšati odpadke tudi pri izdelavi vseh serijskih izdelkov. Mnenje enega izmed strokovnjakov je bilo, da je popolnoma nepravilno, če se pri dovozu surovin zmeče bale surovega kavčuka na dvorišče, ki je posuto s peskom. Pesek se prilepi namreč na kavčuk in posledica so luknjice v gumi- jevih izdelkih in večje število takih slabih izdelkov najbolj razjezi tovariša, ki vodi kontrolo nad kakovostjo izdelkov. »Velik kup slabih izdelkov — visoka številka proizvodnih stroškov«, tako pojasnjuje delavcem in opozarja tehnično vodstvo na napake, ki se večkrat ponavljajo. Potem je treba na mestu ugotoviti vzrok. Nekje je kriv stroj, drugje model in takrat stopi v akcijo mehanična delavnica. Včasih zakrivi napako tudi površnost delavca in takoj "ga opozorijo ter mu prikažejo de posledice površnega dela. Takole postavlja tehnični vodja tovarne: »Prav dobro vemo, da je naša tovarna neracionalno urejena in da so stroji v njej zelo slabi —saj obratuje tovarna že dobrih 40 let. Stroji pa so bili slabi ze takrat, ko so jih nekdanji lastniki pripeljali v to tovarno V bolj industrijski državi so na njihovo mesto postavili nove, moderne, tu pri nas pa so ti zaradi cenene delovne sile, prinašali še vedno bogate dobičke. To dejstvo pa nas danes ne moti. V vidu imamo zidanje nove, velike in moderne tovarne in v njej bodo peli novi stroji. Zato pa, da bo zidava možna čim prej, se še bolj trudimo v sedanjih pogojih, da izdelamo čim več. Z visoko proizvodnjo v naši tovarni in v ostalih v državi bomo najlažje dosegli hitro zidanje novih tovarn, Tega se prav dobro zavedajo naši delavci, še zlasti v naši mehanični delavnici, kjer delajo s popravili teh slabih, starih strojev prave čudeže«. Vse sklepe o znižanju proizvodnih stroškov, ki so bili sprejeti na tej konferenci, si bodo sedaj osvojili vsi delavci. Še prav posebno se bodo potrudile delovne brigade, da bodo pri tem novem in višjem načinu borbe za plan dosegle prav takšne uspehe, kot so jih dosegli odkar so bile ustanovljene. Potem ko je vlada FLRJ izdala odredbo o znižanju planske polne lastne cene v letu 1948 in ko je Centralni odbor Enotnih sindikatov Jugoslavije z ozirom na velikanski pomen te odredbe za našo državo označil to borbo za eno izmed glavnih nalog Enotnih sindikatov in eno izmed osnovnih parol socialističnega tekmovanja v vseh delovnih kolektivih, saj pomeni borba za znižanje proizvodnih stroškov dvig proizvodnosti dela, povečanje proizvodnje in sprostitev mnogo tisoče v delavcev za druga dela, okrepitev gospodarske in obrambne moči naše dr-zave ter. jamstvo za stalno in vedno večje dviganje življenjske ravni ljudskih množic, je tudi že izšel pregled stopenj znižanja lastne cene, ki ga je določila zvezna planska komisija. Delovni kolektivi so pravilno razumeli ta bojni klic Enotnih sindikatov. Iz številnih podjetij že prihajajo Prva. poročila o začetku te borbe v obliki resolucij. Navajamo resolucijo Zveze delavcev in nameščencev stavb-ne industrije in stavbarstva, p odru ž-mca st. 2, v Ljubljani, ki se glasi: Na podlagi uredbe, katero je izdala vlada FLRJ glede znižanja planske polne cene, se obvezujemo vsi de-lavci delovodje, tehniki, inženirji Splošnega stavbnega podjetja v Ljubljani, zbrani na občnem zboru sindikalne podružnice, da se bomo vztrajno borili za maksimalno izkoriščanje proizvodne zmogljivosti, za polno izkoriščanje vseh gradbenih strojev, da bomo štedili z materialom in čuvali gradbene stroje in orodje. Z vsemi silami se bomo borili proti vsem ti- stim, ki bi nas hoteli ovirati pri naših naporih za izvedbo petletnega plana, oziroma pri znižanju proizvodnih stroškov. Kot člana sindikalne organizacije se obvezujemo, da bomo najtesneje sodeloval; z upravo podjetja pri naporih za izvedbo vseh nalog v planskem letu 1948. Delovni kolektiv tovorne »Zmaj« obljublja.z večjo storilnostjo dela znižati proizvodne stroške, prav tako Zveza delavcev in nameščencev gradbene industrije podružnica št. 1 v Kranju. Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije v Tržiču obljublja v tej borbi zvišati delovno disciplino za 10% in dvigniti prihranek materiala za 5%. V tovarni »Saturnus« v Ljubljani je podpisalo 27 udarnic resolucijo, da z veliko pripravljenostjo sprejemajo borbo za znižanje proizvodnih stroškov, Zveza železniških prometnih delavcev in nameščencev Ljubljana, glavna direkcija pa poziva na tekmovanje sindikalne podružnice vseh železniških enot v FLRJ, kako bodo s svojim vplivom in ukrepi dosegle večje znižanje planskih in proizvodnih stroškov z izvajanjem najbolj vztrajnega varčevanja z materialom in kateri delovni kolektiv bo najbolj poenostavil administracijo-Borba za znižanje proizvodnih stroškov je vzplamtela tako po vseh naših tovairnah in rudnikih pa tudi v ustanovah, kar pričajo številne resolucije i'z Vseh delov Slovenije, katerih pa vseh ne moremo objaviti ŠEST MLADIH BRIGADIRJEV BO DOBILO TUDI UDARNIŠKI NASLOV V nedeljo, 6. junija bodo v tovarni emajlirane posode v Celju proglasili vrsto udarnikov. Med novo proglašenimi udarniki je tudi šest mladih brigadirjev, med temi dva voditelja brigad. Ko so zadnjič proglašali udarnike, je bil med njimi samo en mladinec. To je najlepši dokaz, kako velikega pomena so brigade tudi za strokovno usposabljanje mladega kadra. Do danes imajo v tovarni emajlirane posode že 17 brigad in to. v vseh oddelkih. Te brigade so vzgojile nove mlade udarnike. Češkoslovaško ljudstvo ie z množično udeležbo is volitvah potrdilo politiko Klementa 6otlwalda Minulo nedeljo so ljudsko demokratične sile češkoslovaške republike na volitvah v ljudsko skupščino izvojevale še eno zmago po tisti veliki zmagi, ki je bila izvojevana v februarskih dneh nad domačo in tujo reakcijo. Volitve v nedeljo, katerih se je udeležilo preko 7 in pol milijona volivcev, so pokazale, da češkoslovaško delovno ljudstvo ocenjuje KLEMENT GOTTVVALD predsednik vlade češkoslovaške republike. politiko prerojene Ljudske fronte in vlade Klementa Gottvvalda kot edino pravilno, saj je skoro 90% vseh volivcev oddalo svoje glasove za kandidate nove prerojene Ljudske fronte. Te volitve so poleg tega potrdile tudi čvrstost enotnosti med Čehi in Slovaki. S temi volitvami je češkoslovaško ljudstvo ponovno potrdilo tudi zmago, doseženo v februarskih dneh, ko je domača in tuja reakcija poskušala razbiti bratstvo in enotnost obeh narodov in si prizadevala, da hi zavrla gospodarski in politični razvoj države. Na teh volitvah je prišla še enkrat do izraza nezlomljiva vez med delavci in kmeti, skovana v borbi z reakcionarnimi silami in trdna odločenost, da krene tudi češkoslovaško ljudstvo na pot socializma, Za to pot se je češkoslovaško delovno ljudstvo odločilo in se je izreklo za politiko, ki jo izvaja Komunistična partija Češkoslovaške s Klementom Gottwaldom na čelu, ker je bila prav ta vlada tista, ki je prva dala tovarne delavcem in zemljo tistim, ki jo obdelujejo. Sprejela pa je posebno v poslednjem času še tudi celo vrsto drugih zakonov, s katerimi so bile zaščitene pravice delovnih ljudi. Pomembnost nedeljskih volitev pa je še v_. tem, ker so te volitve dokončno odločile in pokazale, da hoče češkoslovaško ljudstvo stopati naprej po poti k socializmu ob tesnem sodelovanju z vsemi drugimi demokratičnimi narodi na čelu _ s Sovjetsko zvezo in da je trdno odločeno, da skupno z njimi gradi svojo državo za stvar miru in demokracije na svetu. Zato je zmaga nove Ljudske fronte zmaga, ki ima tudi mednarodni pomen, ker je to zmaga demokratičnih sil v borbi proti svetovnim imperialistom in hujskačem nove vojne. Že v dneh, ko se je češkoslovaški narod pripravljal na volitve, je delovno ljudstvo Češkoslovaške od delavcev v tovarnah do kmetov na vaseh tekmovalo za cim večje uspehe v proizvodnji ter za izpolnitev in prekoračenje plana tudi v kmetijstvu. Sedaj po doseženi zmagi pa inn£bC,!j!’l ^ S? dose^le Pri volitvah 100% udeležbo m so sto odstotno gla- z? Ljudsko ironto, pozvale pre-dru^L občin na vsestransko izgradnjo vasi, delavci v tovarnah pa pre- daehn’ln-OVe,^e in se obvezujejo, KP°,ml* Plan pred rokom ter tinJšk/ T*’j-da .bodo da’aIi vso pomoč ljudski vladi pn izvajanju planskih na- Zmago, doseženo na teh volitvah, katere se veseli ves češkoslovaški narod, pozdravljajo tudi vsi jugoslovanski narodi, ker so s to zmago demokratičnih 81 v_ češkoslovaški bili položeni novi trdni temlji za medsebojno sodelovanje, razvoj in napredek tudi med našimi narodi in vsemi ostalimi demokratičnimi silami v svetu. De Gasperijevi demokristjana hočejo s fašističnimi metodami spremeniti narodnostni značaj Goriške Dafanfe nagrad iz skladov vodstva Tragedija, kakršno so goriški Slovenci preživljali pod Mussolinijevim fašizmom, se po zmagi nad n jim, posebno pa še od lanskega septembra, ko je Gorica po mirovni pogodbi pripadla Italiji, ni prav nič izboljšala. Nasprotno, ustrahovanje goriških Slovencev po klerofašistih se nadaljuje z vsemi in najbolj grobimi' fašističnimi metodami. Naš živelj v Gorici in. ostalem goriškem okraju je postal De Gasparijevim demokristjanom neza-željein. Nezaželjen zaito, ker bi radi za svoje politične cilje spremenili' narodnostni značaj teh krajev. Za dosego teh ciljev se poslužujejo vseh mogočih načinov, da bi' izsilili izselitev našega življa iz teh predelov, bodisi v Jugoslavi jo, ali pa v notran jost Italije, ko bi radi naše trgovce in obrtnike zamenjali' s svojimi ljudmi, da bi tako na tem področju umetno ustvarili kompaktno naseljenost italijanskega prebivalstva. Zato so skoraj na dnevnem redu množični odpusti slovenskih delavcev, ki ostajajo potem brez zaslužka i'n kruha prisiljeni, da si poiščejo delo izven svojega okraja. Trgovcem in obrtnikom nočejo nakazovati obratnih prostorov ali pa jim te iz istih namenov odvzemajo. Slovenska govorica je za klerofašiste govorica manjvrednih ljudi, zaradi katere psujejo po ulicah naše ljudi in jo ne dopuščajo niti v uradih, ki jih demokriet jenski uradniki osorno zavračajo z znamo frazo »Tu se govori samo italijansko <. Zaradi množičnega odpuščanja delavcev se veča število brezposelnih, ki je doslej marastlo že na 16.000 od celokupnega števila 120.000 prebivalcev v tein okraju. Slovenske občine, ki' so. obstojale poprej, so sedaj priključili italijanskim občinam. Razumljivo je, da so župani teh občim Italijani. Šele na posredovanje demokratičnih organizacij je uspelo, da je bilo ustanovljenih 5 podobčin — ekspozitur, ki pa. so postavljene na takih krajih, ki' niso prav posebno pri roki slovenskemu življu. Poleg tega pa so kot name- ščenci na teh občinah nastavljeni iz Jugoslavije v Italijo pobegli domobranci, belogardisti im prejšnji domači fašisti. Vsa okolica goriškega okraja je natrpana in polna karabinjerjev m financerjev, ki na podeželju dnevno vršijo preiskave, terorizirajo slovensko prebivalstvo ter jih na ta način izzivajo, da bi se izselili iz teh predelov. Skratka ves okraj izgleda kot veliko koncentracijsko taborišče, okrog in okrog obdam s klerof estetičnimi uniformiranci, ki nadzorujejo in. zasledujejo vsak migljaj naših ljudi, zlasti' pa še nekdanjih partizanov-aktivistov, ki so še posebno pod nadzorstvom in zbirajo podatke o njih, kjer le morejo. Vse to delo pa podpirajo politični aktivisti papeža — italijanski duhovniki, ki se poslužujejo vseh sredstev, kolikor jih imajo na razpolago od prižnice do spovednice in procesij, na katerih z najbolj ostudnimi in izmišljenimi klevetami blatijo Sovjetsko zvezo in novo Jugoslavijo. V Novi Gorici, katero gradijo jugoslovanski narodi, vidi jo zaslepljeni demokristjani tolažbo, da stare Gorice Jugoslavija ne bo več terjala, ker se je z gradnjo Nove Goriče nekdanji že odrekla. Tam onstran krivičnih mej živeče Slovence pa preveva danes ista misel im prav takšno mnenje, kakršno so imeli vse od leta 1918 do leta 1941, ko 60 živeli v trdnem prepričanju skupno z ostalimi danes že osvobojenimi! brati iz Primorske, namreč, da bo prišel dan osvoboditve tudi za njih, čeprav raste in se dviga v neposredni bližini Nova Gorica. Ta dan bo prišel, ker se jugoslovanski narodi s podpisom mirovne pogodbe niso odrekli temu ozemlju, slovenskega življa onstran umetnih mej pa ne bodo preplašile in zbegale nobene še tako fašistične metode; najmanj pa, da bi italijanski klerofašiistil dosegli svoj namen in da bi z nasiljem spreminjali' narodnostni obraz Goriške. Zaradi pravilne uporabe sredstev iz skladov vodstva in osrednjih skladov pri upravnih operativnih voditeljih je zvezna vlada izdala uredbo o dajanju nagrad iz skladov podjetja in iz osrednjih skladov pri opera ti vno-upravmih voditeljih. Po predpisih o uredbi o skladu vodstev podjetij iz leta 1946., so sredstva tega sklada namenjena za posebne nagrade udarnikom, novatorjem in racionalizatorjem ter drugim delavcem in uslužbencem podjetja, ki so se izkazali' pri delu; nadalje so ta sredstva namenjena za povzdigo strokovne izobrazbe delavcev in uslužbencev podjetja, za gradnjo stanovanj za delavce in uslužbence, za gradnjo socialnih ustanov za delavce in uslužbence (zavetišč, otroških jasli, vajeniških domov, ambulant, menz i'n podobno) kakor tudi za gradnjo kulturnih ustanov za delavce in nameščence podjetja (klubov, knjižnic, čital- nic, kinodvoran, podobno). športnih igrišč iin Komunistična partija ZDA ne bo priznala protidemokratičnega Mundtovega zakona Borba med vladno stranko in demokratičnimi silami ZDA se zaostruje čedalje bolj. Vladi ZDA in ameriškim imperialistom, ki bi radi zasužnjili evropske narode ter še naprej izkoriščali ameriško delovno ljudstvo, postaja kandidat tretje stranke Henry Wallace nezaže-Ijen, ker zbira okrog sebe vse demokratične množice, ki bi utegnile ob volitvah oddati svoje glasove za tega kandidata. Zato je posebna komisija izdelala takozvani protikomunistični Mundtov zakonski načrt, ki ukinja svobodo zborovanj v ZDA. Posledica tega zakona, če bi bil sprejet in ga bi potrdil tudi senat, bodo zadele vsakogar, ki bi se boril za socialne pravice ter bi po njem lahko obtožili kot komuniste vse ljudi, vse žene in organizacije, ki se borijo za izboljšanje življenjskih pogojev. Na podlagi tega Mundtovega zakonskega načrta bi imel vrhovni državni tožilec pravico, da bi prepovedal tudi tretjo stranko in uporabil vse zakonske mere zoper vse njene člane, kar bi praktično pomenilo onemogočiti Henryja Wallacea, da bi lahko nastopili na bodočih volitvah s samostojno listo. Ameriški imperialisti opravičujejo ukrep in pripravo Mundtovega zakona s tem češ, »da je Komunistična partija ZDA orodje Sovjetske zveze«. Toda nevarnosti za ameriški narod ne predstavljajo Sovjetska zveza in druge evropske države nove demokracije, niti ne demokratično gibanje ameriškega naroda, temveč ljudje s fašističnimi težnjami, ki vodijo dvorezno zunanjo politiko in spravljajo ZDA v imperialistično vojno. Zato je proti osnutku Mundtovega VAŽNO OPOZORILO V SINDIKALNI STATISTIČNI SLUŽBI Vse sindikalne podružnice, krajevne odbore zvez in sindikalne svete (Okrajne in krajevne) obveščamo, da je statistična služba v sindikatih reorganizirana in se bodo statistična poročila za drugo trimesečje (četrtletje) izstavljala že na novih tiskovinah. Novi obrazci so še v. tisku, bodo pa pravočasno razposlani na sindikalne svete, od tam pa na podružnice in krajevne odbore. Nova statistika obravnava 5 področij in sicer: _ ... . . 1. Organizacijsko, to je številčno stanje zaposlenih članov in sestav sindikalnega fikti Vci» 2. Tekmovanje, udarništve, izumiteljstvo in nacionalizacijo. S. Letne plačane dopuste. 4. Preskrbo in stanovanje. 5. Kultumo-prosvetno delo. , Podružnice bodo torej izpolnile za vsak sektor poseben obrazec in vseh 5 poslale svojemu krajevnemu odboru, kjer tega ni, pa neposredno svojemu pristojnemu krajevnemu, odnosno okrajnemu sindikalnemu svetu najpozneje do 10. v mesecu po Izteku vsakega četrtletja. Krajevni odbori sumirajo podatke prejeto od svojih podružnic na za to prirejenih obrazcih št. la. 2a, 8a, 4a in 5a, ter jih dostavijo svojem sindikalnemu svetu najpozneje do 15. v mesecu po izteku vsakega četrt- leQkrajni sindikalni sveti im krajevni sveti, ki so vezani neposredno na Glavni odbor ESS, sumirajo podatke krajevnih odborov in podružnic na zbirnih obrazcih št. Ib, 2b, 3b, 4b in 5b im dostavijo en izvod Glavnemu odboru ESS v Ljubljani, en izvod pa Centralnemu odboru ESJ v Beograd, najpozneje do 20. v mesecu po izteku vsakega četrtletja. Sindikalni sveti si izpolnijo en Izvod tudi za svoje arhive. Podružnice in krajevne odbore opozarjamo, da sedaj ni treba pošiljati teh statističnih poročil niti svojemu zveznemu talnišvu, niti centralni upravi zveze. Glavni odbor ES Slovenije Oddelek statistiko protikomunističnega zakonskega nafcrta nastopil tudi WaMace, ki je pokazal na očitno sličnost rt ega načrta z zakoni, kakršne je uvajal Hitler v Nemčiji. Kako se uporabijo sredstva sklada Nova odredba določa, da se sme za nagrade udarnikom, novatorjem in racionalizatorjiem ter drugim delavcem in uslužbencem podjetja, ki so se izkazali pri delu, uporabiti največ 90 odstotkov sredistev sklada vodstva, medtem ko se mora ostanek porabiti v druge navedene namene. Odstotek sredstev za nagrade določi upravni operativni voditelj v soglasju s pristojnim ministrom ali predsednikom komiteja oziroma komisije z,a vsako podjetje ob koncu poslovnega leta ali tudi pred pretekom poslovnega leta, če podjetje prej izpolni plain. Pri podjetjih lokalnega pomena določi ta odstotek izvršni ljudski odbor. Pri določanju odstotka sredstev za nagrade je treba zlasti gledati na to, če so v zadostni' meri zadovoljene druge potrebe glede socialnih in kulturnih ustanov podjetja in glede po v zdi ga strokovne izobrazbe delavcev in uslužbencev. Izjemoma sme predsednik vlade na predlog pristojnega ministra ali predsednika komiteja oziroma komisije dovoliti, da sme posamezno podjetje uporabiti za nagrade tudi več kakor 50% sredstev sklada. Komu se dajejo nagrade Nagrade se dajejo pravil orna udarnikom, novatorjem, racionalizatorjem, lahko pa tudi' drugim odličnim delavcem uslužbencem, kii' so s svojim delom in prizadevanjem in sposobnostjo se prizadevali k izpolnitvi ali preko- O nekaterih neizbežnih pojavih sredi v naši Popolnega človeka, ki se ne bi nikoli zmotil, ki ne bii nikoli storil napake v svojem delil, ni pod soncem. Zmotijo se znanstveniki iin politiki, zmotijo se delavci in učenci. Kakor pa ni s tem rečeno, da moramo zaradi tega delati napake, talko tudi ne moremo trditi, da smo vsi popolnoma zreli in da od vseh strani pravilno gledamo na stvari, ki se sučejo okoli nas vsak dan in vsako uro. Naše življenje ne teče lagodno in brez pre-tresljajev, temveč se zaganja v valovih in marsikaterega, ki se ne zna ujeti na bregu, doseže drugi val, da zlepa ne pride do sape, Prelom iz kapitalizma v socializem je razredna borba, ki z revolucionarnimi smuki hitro razvija vse panoge družbenega življenja. V industriji poganja iz kapitalističnega družbenega dela novo socialistično družbeno delo: storilnost dela skokovito raste, rušijo se stare norme, udarniki, racionailizatorji in novaitor-ji postavljajo mnoge prejšnje načine dela na glavo, delovne brigade, novi izumi, množično prostovoljno delo približuje s hitrimi, borbenimi naskoki socializem v vse oblike našega življenja. Vedno popolnejša tehnika vsak dan izboljšuje te-. žaške načine dela in sprošča človeške sile v vedno večjo storilnost dela, osvobaja kmeta in ga pretvarja v delavca; znanost in umetnost vse bolj zajemata delovno ljudstvo, boj za kulturnost raste z vidnimi uspehi vzporedno z industrializacijo in elektrifikacijo dežele. Toda v zavesti ljudi še obstajajo ostanki kapitalizma. »Družba, ki pravkar izhaja iz kapitalistične, pa nosi še v vseh pogledih, v ekonomskem, nravstvenem in umskem, materina znamenja stare družbe, iz neder katere prihaja«, pravi Marx. Bili bi kakor noji, ki skrivajo glave v pesek pred resnico, če ne bi priznavali tudi pri nas tega dejstva: poleg resnično naprednih, socialističnih ljudi in zavestnih patriotov, je tudi pri nas še nemalo zaostalih ljudi, ostankov kapitalizma v ekonomiki, zlasti pa v zavesti posameznikov, In takih posameznikov je dvoje vrst. So taki, katerih zaostalost je še vedno pod vplivom stare miselnosti, ki nikakor ne morejo iz starega sveta in ki nenamerno zastrupljajo okolico s svojim nerganjem do vsega novega, ki se pojavlja pred njimi. To so ljudje, ki vise na tradicijah in navadah iz starega sveta kakor klop, ki jim je osnovno gledanje na svet takole: moj stari oče je delal tako, moj oče je delal tako in tudi jaz bom delal tako, ali pa: moja žena bo kuhala in prala in otroke varovala, v tovarno pa ne bo šla, tako je živela moja stara meti, moja mati in tudi moja žena bo! Ali pa: hudič naj vzame vse skupaj, za veliko noč mora biti potica, ne pa koru-za in na veliki ponedeljek ne b-m delal, moja mati bi se v grobu obrnila, če bi to storil. Razumljivo ie. da je takšnega zaosta-leža odnos do skupnosti nepravilen in razredni borbi, ki jo vodimo, škodljiv Tako je bilo te dni težko dobiti vina pačenju plana ali k uspešni izpolnitvi posameznih nalog podjetja. Zlasti se lahko dajejo nagrade tistim, ki so s svojim izrednim prizadevanjem pripomogli, da bi se odpravile ovire in premagale težave pri izpolnitvi planskih in drugih nalog, tistim, ki so s svojim delom prispevali k pravilni' določitvi plana in h kontroli njegovega izvajanja ali' so omogočili uvedbo ali pravilno določitev norm pri delu in materialu, nadalje tistim, ki so s svojim delom dajali zgled in dosegli vidne uspehe pri zboljšanju organizacije, tehnološkega postopka in produktivnosti dela ali pri zmanjšanju upravnih in proizvodnih stroškov ter dvigali delovno disciplino. Prav tako se dajejo nagrade tistim, ki so s posebnim strokovnim prizadevanjem in s pravočasnimi ukrepi pripomogli k pravilnemu obratovanju in popolni izrabi proizvodne zmogljivosti ali so z izredno skrbnim čuvanjem in z vzdrževanjem orodja, strojev in drugih proizvajalnih sredstev omogočili pravilno delovanje in daljšo uporabo teh sredstev. Nagrade lahko dobe tudi tisti, ki' so se posebno izkazali pri racionalni uporabi materiala in surovin, električne energije, goriva, strojev in drugih naprav, ki so dosegli pravilno vodstvo evidence in statistike ter zagotovili pravočasno pošiljanje točnih podatkov operativnemu upravnemu vodstvu, nadalje tiisti, ki so s svojo posebno skrbjo zagotovili redno preskrbo s surovinami in drugimi potrebščinami za proizvodnjo in za preskrbo delovnega kolektiva ali pa so s svojim delom in dobro organizacijo sanitetne službe prispevali' k dobremu zdravstvenemu stanju delovnega kolektiva im s tem k izpolnitvi plana. Končno se lahko dajejo nagrade tistim, ki so s svojim delom prispevali! k strokovni povzdiigi, pravilni razdelitvi in zagotovitvi' delovnih kadrov, in tistim, ki so s posebnim prizadevanjem dosegli pravilno opravljanje računovodske službe ali z dobro organizacijo administracije omogočili pravilno opravljanje poslov. Iz sklada vodstva se ne dajejo nagrade ravnateljem podjetja in njihovim namestnikom oziroma pomočnikom. Kdaj se dajejo nagrade Nagrade se dajejo načeloma ob koncu poslovnega leta ali' po izpolnitvi' letnega plana, če ee izpolni pred rokom. To pa ne velja za novatorje in racionalizatorje, ki jim je treba praviloma dati nagrado takoj, ko se njihov predlog prizna im sprejme na način, ki je določen s posebnimi' predpisi. V upravičenih primerih lahko operativni upravni voditelj dovoli, da se posamezne nagrade dajo še pred izpolnitvijo plana tudi drugim delavcem im uslužbencem podjetja, ki so se izkazali pri delu, zlasti če so uspešno izpolnili posamezne važnejše planske in diruge naloge ali če so se posebej izkazali im dosegli take uspehe pri delu ali v poslovanju. Odločbo o podelitvi nagrad iz sklada vodstva izda direktor podjetja po poprejšnjem posvetovan ju s si od kalno organizacijo podjetja. Za nagrade nad 5000 din je potrebna poprejšnja pritrditev operativnega upravnega voditelja, za nagrado, ki naj presega 10 tisoč dinarjev, je potrebna poprejšnja potrditev pristojnega ministra ali predsednika kongresa oziroma komisije. Sredstva osrednjega sklada se uporabljajo praviloma za nagrade direktorjem podjetij im njihovim namestnikom oziroma pomočnikom po odločbi operativnega upravnega voditelja. Sredstva tega sklada pa se lahko uporabijo tudi za nagrade drugemu tehničnemu osebju ter delavcem in uslužbencem, ki so se izkazali' pri delu, predvsem pa racionalizatorjem im novatorjem, zlasti če so bili njihovi izumi z uspehom uporabljeni tudi v drugih podjetjih ,oziroma ustanovah-Odločbo o podelitvi takih nagrad drugim uslužbencem im delavcem izda operativni upravni voditelj po predlogu direktorja podjetja im poprejšnjem mnenju sindikalne organizacije podjetja.' S to uredbo niso prizadete pravice novatorjev iin rackmalizatOTjev, ki' jih imajo po posebnih predpisih. Nagrade delavcem in uslužbencem po tej uredbi se lahko dajejo tudi kot vrednostno darilo, ki naj delavcu oziroma uslužbencu ostane v trajen spomin. Strokovni tečaii v gostilnah. Robantil je tak človek in se hudičeva!, češ, na ,pa smo prišli na kant, vsega bo konec! Toliko da se ni od ihte vlegel na tla in izdihnil, — Mož se je pri delu v podjetju malo opraskal, toliko, da mu je blisnila kri iz ranice. Na vrat ra nos k zdravniku! Pa ni prišel takoj na vrsto, ker je zdravnik silno zaposlen in že je bil ogenj v strehi: Takšna je skrb za delavca in takole se sedaj ravna z nami. Vsa stvar pa bi bila v nekaj minutah opravljena brez zdravnika, če bi bila v delavnici skrinjica za prvo pomoč: majceno joda, špirita in obveze — pet minut zamude in spet bi lahko delal. Toda prav on je bil tisti, ki se je posmehoval na sestanku zaradi skrinjice' Eh, to so same novotarije! Moj stari oče, moj oče niso nič takšnega poznali, pa sta dočakala lepo starost. V talkem trenutku pa nastopi zavesten sovražnik. Prihuljeno se mu dobrika in mu de: »Kaj sem ti pravil takrat, ko si volil na občnem zboru za predsednika (ega komunista? Vidiš, vsak dan je slabše« Seveda, tak zavesten sovražnik ve, kako je treba takšnega omahljivca še bolj omajati In namesto, da bi se ga sindikalna Organizaciia lotila prepričevati v pravo smer, se ga ie lotil sovražnik, ki se zna celo dobro prikriti budnim očem Taki pojavi so danes povsod, med izobraženci in delav/ji, in nipak bi bilo, če bii metali obe vrsti takih ljudi v en koš Prvi so taki, ki nergajo Iz navade, ker so že njihovi stari očetje in očetje ugovarjali vsakim spremembam (takrat v kapitalističnem sistemu upravičeno!), ker so bili le po nas samih potegnjeni v našo borbo ih brez spoznavanja bistvenih resnic zdaj z nami vred prehajajo v socializem — drugi pa eo taki, ki vse naše trenutne težave in neizbežne pomanjkljivosti izrabljajo kot agenti imperialističnih ekspozitur v deželi za propagando, provokacijo in sabotažo. Kakor ima sovražna duhovščina še vedno svpj vpliv na posamezne kmete in izrablja sleherno našo slabost za hujskanje proti naši ljudski oblasti, tako imamo tudi v podjetjih take sovražnike, ki se lotevajo zaostalih slabičev, obremenjenih z miselnostjo starega sveta. Le-tem vso našo budnost in vso neusmiljeno ostrino borbe, prvim pa vso našo skrb in pozornost in tovariško prepričevanje od posameznika do posameznika. Kadar koli presojamo te pojave, moramo pomisliti, da vodi delavski razred po poti socialistične veleproizvodnje vse delovne sile, da mora zato vse te delovne ljudi prevzgaiati k vzajemnemu, discipliniranemu družbenemu^ delu Razredna borba mora odpravljati navade, ki so zapuščina stoletnega suženjskega dela in se boriti proti lenuhom in goljufom ki hočejo čim več ugrabiti skupnosti Socialistično delovno disciplino ie treba kovati v borbi proti nemarnosti in brezbrižnosti, proti maloburžoaznemu egoizmu — proti navadam, ki jih je kapital za’pustii kot dediščino delavcu in kmetu, Člen 14. zakona o petletnem načrtu vsebuje nekaj novega. V odstavku 2. namreč piše: »Za zagotovitev izpolnitve plana povečati število kvalificiranih delavcev od 350.000 iz leta 1946 na 750.000 v letu 1951. Nadalje že: S široko razpredenim omrežjem tečajev v vseh podjetjih, se lotiti hitre in množične izobrazbe polkvalificiranih delavcev in njihovo strokovno raven sistematično ter postopoma dvigati ha raven kvalificiranih delavcev z individualnim praktičnim poukom, V zvezi s tem uvesti in popularizirati tekmovanje med kvalificiranimi in visoko kvalificiranimi delavci pri usposabljanju čim večjega števila vajencev in polkvalificiranih delavcev, da se kvalificirajo. Z vsemi temi ukrepi usposobiti v čim krajšem roku čim večje število kvalificiranih delavcev posebne strokovne usposobljenosti. Kvalificirane delavce usposabljati v višjih tečajih za voditelje. Kaj to pomeni? To pomeni, da je bilo pred začetkom petletke 550.000 kvalificiranih delavcev im da jih bo čez pet let dvakrat več. To sicer ni lahko, vendar bomo ta načrt spremenili v stvarnost. Kako? S triletno učno dobo. To bo premalo. S šolamiI S šolami? Kako pa se bodo v šolah usposabljali kovači, strugarji, tesarji? To je mogoče, in sicer z industrijskimi šolami in delavskimi tebnikumi. Saj imajo večje tovarne že svoje industrijske šole. Za delavce so ustanovljeni tehnikumi, ki jih bodo obiskovali zvečer. Čez dan bodo delali, zvečer pa v srednjo strokovno šolo! Tehnikam traja 3 leta. Kadar ga bo delavec dovršil, se bo lahko vpisal na tehniško fakulteto in po štirih letih bo lahko postal inženir! Vse to pa je le še premalo, kajti teh šol ne bodo dovršili do 1951. leta. Vendar imamo veliko število delavcev, ki se niso izučili pri mojstru, se niso učili tri leta, niso hodili v strokovno nadaljevalno solo in kljub temu delajo v tovarnah. Kako so prišli v tovarno, če se niso ničesar izučili? Takole: Kmet je imel premalo zemlje za vse otroke. Nekdo je moral z doma. Kam? V tovarno... Tudi iz mest so uhajali v tovarne. Mnogi niso imeli časa ne prilike ne sredstev za učenje pri mojstrih. Postali so proletarci. Niso pa postali kvalificirani delavci. Nekateri so se sami izobraževali i'n pri delu napredovali. Mnogi so znali delati le pri svojem stroju. Le to so znali, kar so delali iz dneva v dan; pognati in ustaviti stroj in morda še kaj. Te bomo kvalificirali. Tem je posvečena naša skrb, tem zlasti veljajo stavki v 14. členu. Na kakšen način jim bomo pomagali1, kako jih bomo usposabljali za kvalificiratne delavce? S tečaji. Vsakomur svoje! Strokovni tečaji za usposabljanje polkvalificiranih delavcev, za usposabljanje delavcev, za usposabljanje višje kvalificiranih delavcev. Evo, to bodo tečaji za naše delavce. Tečaji so zelo resna stvar in zato je treba na smisel tečajev takole gledati: Če traja učna doba 3 leta... no, drugače, bolj natančno! Na teden hodi sleherni učenec v gospodarstvu 20 ur v strokovno nadaljevalno šolo: to je na mesec 20 X 4 = 80 ur. Leto ima 12 mesecev. Dva meseca trajajo počitni- 800 ur; ce. Skupaj znese 10 X 80 ur 3 X 800 ur = 2400 ur. Namesto 2400 ur trajajo tečaji le 50% tega. Ker pa traja ponekod učna doba le 2 leti, je za vse enako povprečno vzeto število — 500 ur. Nekaj pa bodo tudi ljudje žrtvovali. To je tisti tucat tedenskih ur. Za tiste začetnike, ki so vsaj nekaj mesecev v proizvodnji in za tiste, ki delajo leto ali dve — za take se ustanavljajo krajši tečaji za polkvalifi-kncijo. Ko se ti po nekaj mesecih praktično usposobijo in taki, ki so že dalje časa v proizvodnji — se vpišejo v tečaj, ki jim bo nudil tako znanje, da bodo mogli_ uspešno opraviti izpit in postati kvalificirani delavci. V te tečaje hodijo delavci, ki vrše posle mojstrov, ki pa nimajo črnega na belem, da bi se izkazali kot mojstri. Ce si namreč mojster, moraš biti izučen. Ti na riso izučeni. Le priučili so se tekom nekaj let tako temu poslu, da ga obvladajo za silo. V razvijajoči se industriji pa, kjer sleherni dan iznajdejo boljše načine dela, zboljšnjejo stroje, bi ti mojstri, ti delavci zaostali, ne bi napredovali, če se ne bi učili. Vse to so delavci po številnih tovarnah že razumeli, zato njim gornji poziv ne velja. V tkalnici hlačevine v Celju so bili izpiti: v tovarni' sadnih sokov in marmelade v Celju tudi; prav tako v tovarni volnenih in vigogne izdelkov v Mariboru in v Zlatorogu. Uradna komisija jim je izdala izpričevala. Kdor jih je kaj bolj radovedno opazoval, je celo odkril, da piše: »... se izdaja izpričevalo v smislu čl. 28, po točki 1. uredbe o učencih v gospodarstvu«. Odsek za delo pri OLO vpisuje ocene v delavske knjižice. Na podlagi tega vpisa prejemajo kvalificirani delavci zvišano plačo. Ker pa pravi 14. člen, da je treba kvalificirane delavce, usposabljati v višjih tečajih za voditelje, sledi iz tega, da tisti tečajniki, ki uspešno za-vrše tečaj za visoko kvalifikacijo, če so sposobni, postanejo mojstri, delovodje, obrafovodje. V. H. Delovni kolektiv Mariborske oredilnice in tkalnice je začel graditi nove otroške jasli Dosedanje otroške jasli mariborske predilnice in tkalnice so ooatale pretesne. Uprava podjetja se je za-začela že pred časom resno ukvarjati z vprašanjem gradnje novih jasli; Pred kratkim je bil za gradnjo s strani ljudske obisti odobren kredit v vsoti več milijonov dinarjev. Pred dnevi pa so na bližnjem travniku poleg tovarne že zasadili lopate, pričela se je gradnja novih modernih otroških jasli Tako bo v kratkem času omogočeno, da bodo vse delavke — matere lahko prinesle svojo deco v jasli, kjer se bo vzgajala v močan, zaveden mlad rod veselih ljudi, pontte materam naše domovine. Stare jasli pa bodo takoj po dograditvi novih preuredili v delavski klub. Kultura in prosveta OB STOLETNICI SMRTI V. G. BELINSKEGA GOSTOVANJE KULTURNIH EKIP NA AVTOSTRADI »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« V aprilu letos je mladina pričela graditi največje delo v drugem letu planskega gospodarstva, to je avtostrado »Bratstva in enotnosti«, moderno cesto, ki bo vezala Zagreb z Beogradom. Kljub začetnim težavam in neizkušenosti! nam že Kako so razumeli nazorno agitacijo v Predilnici in tkalnici v Mariboru 28. maja 1948 je minulo 100 let, odkar je umrl V. G. Belin-ski — spredhodnik ruske socialne demokracijec, kakor ga je imenoval Lenin. Rodil se je 1. junija 1811 o Sveaborgu. Študiral je o Moskvi in je ves čas Uvel v zelo težkih gmotnih razmerah. Umrl je za jetiko, star komaj 3? let. Vse svoje bogato znanje je posvetil kritiki. Zastopal je stališče, da je resnica nad človekom in da je stoletje, o katerem je živel, vse posvečeno iskanju resnice in stalno je preizkušal svoje filozofske nazore, misli o umetnosti in svoje kritične ocene. Zato ga po pravici imenujemo utemeljitelja ruske literarne kritike. Kritično je prodiral v preteklost, živo občutil utrip raz-razvoja družbe in ljudstva v sodobnosti in je daljnovidno gledal v prihodnost. Uspelo mu je, da je postalo rusko leposlovje izraz borbe proti carizmu in da je nastopilo pot kritičnega realizma. Priobčujemo kratek odlomek o Belinskem iz knjige »Ruska književnosti »Toda v tem sramežljivem človeku — tako se ga je (v »Mislih in preteklosti«) ®Pominjal H er c en, — v tem slabotnem 'tiesu je živela močna gladiatorska na-ra-"va, Da, to je bil silen borec. Ni znal j!°er pridigati in učiti, t-oda željan je bil ^kusije. Če mu ni nihče ugovarjal ali £a izzval, ni znal umirjeno govoriti; čim P* je začutil, da ga je kdo zadel in je “Ho prizadeto njegovo trdno prepričanje, so mu začele na njegovem obrazu ~hteti mišice in se mu tresti glas, takrat ga je bilo treba pogledati: vrgel se 1® na nasprotnika kakor panter, ga trgal n® kose ter ga osmešil. Vzporedno s tem Pa je z izredno silo, z izrednim pesniškim talentom razvijal svojo misel. Di-®kusija se je navadno končala z bruhanjem krvi, ki mu je privrela iz grla. Bled in zasopi j en, s pogledom uprt v nasprotnika je e tresočo roko tiščal robec na Usta in onemel silno izčrpan v svoji telesni slabosti. Kako sem ga ljubil in kako sem ga pomiloval v teh trenutkih.«*) Vso plahost svoje narave, vso svojo neizmerno ljubezen do umetnosti, ves temperament borca je vlagal Belinski v kritične razprave. Odtod je izviral y . ognjeviti, nagli in osvajalni hudo-iT^k njegovih razlag, naval njegovih mi-,1 ni čustev in tisto padanje v skrajnosti, katerih se je čestokrat s težavo tudi sam Pozneje izogibal. Motili bi se, če bi mi-?Mi, da je Belinski lahko vedno odkrito ® svobodno pisal o vsem, kar je kipelo ^ njegovi duši. Čestokrat je bil prisiljen, "a je samo namigoval, prikrival in maski-ral svoje misli. Na drugi strani pa je zapadi samega značaja dela moral velikokrat pisati hitro, »na kolenih«, samo da je *) Ko je prejel ob neki priliki (1842) Herc en pismo oid Belinskega, je zapisal ^ svojem dnevniku: »Pismo od Belinske-Sa. Fanatik, človek ekstremov (t. j. ekraj-posti), toda vedno odkritosrčen, močan ‘n odločen. Njega lahko ljubiš, ali sovra-2* — sredine ni, Resnično ga ljubim. takšne vrste ljudi je — Robespierre. .'°veik zanje ne pomeni nič, prepričanje v naglici napisal nekaj česar ni imel niti časa, da bi temeljito »obdelal«. »Ali veste, katere moje razprave so bile najboljše? — je pisal ob neki priliki (Kavelinu leta 1847). — Vi jih ne poznate, to so tiste, ki niso bile samo nenatiskane, ampak niso bile nikoli tudi napisane, tiste, ki so se porodile v moji glavi na potovanju, sprehodu — skratka med odmorom, kadar me ni nič od koder koli priganjalo k delu. Moj bog! Koliko svetlih, nepričakovanih misli, koliko živih, strastnih Včasih dolgočasne stene naših tovarn postajajo vedno bolj žive. Na njih rde s preprosto roko napisana gesla delovnih kolektivov: Naprej za socializem, še več blaga za našo domovino. S Partijo na ... | delo za našo srečo. Ponekod so veliki do sedaj dosežem uspehi jasno kažejo, diagrami o uspehih posameznih delovnih m,a'dlnfl T d~,r> kolektivov, nad njimi pa veliki živi na- V. G. Belinski in ognjevitih strani bi bilo«. In samo »blede odlomke« tistih nikdar napisanih člankov je Belinski označil kot najboljše, kar je ostalo v njegovih tiskanih člankih. »Zavedam se, da moija sila ni v talentu, — je govoril, krivično zmanjšujoč svoj izredni talent, — ampak v strasti , v osebnem značaju moje narave, v tem, da sva jaz in moj članek — vedno neka j n erazdružn e ga«, Ta »nedeljivost« življenja in ustvarjalne misli »divjega Visariona«, to spoznanje družbeno zgodovinske odgovornosti za tisto delo, ki ga je opravljal, ta resnično junaška predanost ruski književnosti, so iskreno in globoko izražene v besedah samega Belinskega: »V strašnem času živimo. Mi moramo trpeti, da bodo naši vnuki bolje živeli.,. Umreti hočem ob časopisih in naročil bom, da mi polože pod glavo knjigo »Domovinskih zapiskov«, Kot književnik govorim to z bolestnim in istočasno veselim ter ponosnim prepričanjem. Za rusko književnost — dajem svoje življenje in svojo kri« »Časopis je voditelj družbe, — je pisal Belinski — kritika pa mora biti duša, življenje časopisa in mora predstavljati njegov stalni del.« In v tem je postavil pravilno in aktualno vprašanje: Kakšna mora biti kritika pri nas v Rusiji? Sam je odgovoril na to: glavni njen cilj je »prosvetni uspeh«, njen osnovni značaj pa je, »da postane vzgojitelj družbe in v preprostih besedah prinaša vzvišeno resnico«. Točen smisel tega odgovora je bil: tako književnost, kakor njena voditeljica — kritika morata predstavljati družbeno prosvetno silo, Prav s to silo se je tudi porodila kritika Belinskega, V svoji delavnosti je povezal »službo vzvišenim ciljem stoletja«, in zanos družbene borbe ter »mehko pesniško občutje« — »prvi pogoj«, ki je potreben, da se natančno in temeljito ocenijo umetniške stvaritve. bolgarska delavska huUurno-umetnišha skupina nas je obiskala V torek je prispela v Ljubljano kot 8®st Enotnih sindikatov Slovenije bolgarska delavska umetniška skupina OSS-a lz Sofije. Predstavniki sindikatov in zastopniki ljubljanskih podjetij so jih na Postaji prisrčno in bratsko sprejeli, zve-pa so gostje v operi priredili umetniški večer. Skupina, ki šteje 140 čla-j°v, med katerimi so tekstilke in tkalci, *iazničarji in poštarji in od katerih so j/®°gi večkratni udarniki, je ena od naj-“®‘iših kulturno-umetniških sindikalnih j ttPin Bolgarije. Skupino tvori mešani ? moški pevski zbor, tamburaški orke-■ er in plesna skupina. V svoji domovini ? »a lanskem ljudskem festivalu od 3000 .Savskih kulturno-umetniških kolektivov a kolektiv dosegel najboljši uspeh, i torkovi prireditvi so bolgarski de-peli bolgarske in ruske narodne ** utoetne pesmi, izvajali bolgarske na-«ne plese, tamburaški zbor pa je izje* i neka» daljših skladb. Skupina pas ra_. asti presenetila z izredno disciplini-ala*?* nastopom v vseh točkah programa, ku' *l P® 8 pevskim zborom, ki se odli-U * P° čistih glasovih v nižinah in ga Izpolnjujejo nekateri izredni moški in Sjj *ki solisti. Uživali smo bogato bolgar-Pesem, ki se odlikuje po melodioz- nosti in temperamentnem izrazu v besedilu in ritmu, pa tudi novejšo, bolgarsko udarno pesem, ld izraža borbo bolgarskega ljudstva za osvoboditev izpod tiranstva in kapitalističnega izkoriščanja, Mogočen vtis pa je zapustil nastop vseh pevcev in tamburašev ter solistov. Preciznost podajanja besedila, izredno lepa in čista izgovorjava, čudoviti prehodi glasov iz nižine v višino — so odlike pevskega zbora. Dirigent in pevci so zato prejemali navdušene aplavze. Za nas pa je bilo zlasti lepo doživetje, ko je nastopila plesna skupina v slikovitih narodnih nošah. Bolgarski narodni plesi so bili podani temperamentno in z vso predanostjo izrazu, ki ga ljudski ples, kot množičen izraz ljudskega občutja do veselja, ljubezni in življenja nasploh, vsebuje. _ No, bil je lep večer, poln umetniškega užitka — zlasti pa poln izrazov prelepe, zveste ljubezni obeh bratskih narodov, ki stopata pod istimi borbenimi gesli v lepšo bodočnost. Dimitrov — Tito — Stalini — je odmevalo po gledališču kot vihar enakih misli, enake borbe, enakega cilja. Našim dragim gostom pa želimo, da prežive te dni med nami kot bratje med brati. društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z zssr {£ razstavo »Arhitektura narodov ZSSR« v Modemi galeriji (vhod iz od^o *6Ve u\'ce)' Razstava bo trajala do 13. t. m. in je odprta vsak dan Za l/ iU,re. ziutrai 8" ure zvečer. — Vstopnina za posameznika 5 din, 0 ektivne obiske po 2 din od osebe. — Kolektivni obiski se lahko javijo na telefon 24-12 (Miklošičeva c. 7). da vlaga mladina v svoje delo ogromno truda in naporov, sleherni mladinec je primer velikega delovnega herojema. Gradnja tega ogromnega objekta pa ne pomeni samo velik prispevek h gospodarski utrditvi naše države, poleg fizičnega dela se razvija na gradnji vsestransko vzgojno življenje, gradijo se novi socialistični ljudje. Kulturno delo, pa najsi bodo to različna predavanja, filmi, taborni ognji, se je razmahnilo. Da bi brigadirjem, ki vlagajo v svoje delo pri gradnji tega objekta toliko truda in naporov, nudili tudi razvedrilo, prihajajo, kakor prejšnja leta na akcije, tudi letos gostovat na avtostrado kulturne skupine iz vseh krajev Jugoslavije. Gostovanja pa je treba še bolj poživiti in pomnožiti, kajti sekcij in brigad ni malo. Programi kulturnih ekip naj bodo veseli, zabavni, izražajo naj bratstvo in enotnost naših narodov in na tak način bodo zbudili med graditelji še večji polet in razgibanost, ter tako prispevali tudi k izgradnji ceste same. Da bi pošiljanje primernih kulturnih skupin potekalo čim bolj načrtno, in bi bila tako obiskana sleherna brigada, je CU prosvetnih delavcev izdelala plan, po katerem se sedaj skupine pošiljajo. Sindikalne organizacije tistih središč (Maribor, Celje, Kranj, Ljubljana itd.) v katerih obstajajo pogoji, da se take skupine organizirajo, so dobile potrebna navodila, kakšen naj bo sestav ekipe, o programih, njihovih nalogah, o organizacijskih pripravah, ki jih je s tem v zvezi treba izvesti, vendar na žalost ugotavljamo, da so ponekod vzeli stvar zelo neresno, kar priča o premajhni zavesti, da ima izgradnja avtostrade svoj politični in gospodarski pomen, da bo po njej omogočen hiter in varen transport, da bo postala simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ker bo kot osrednja prometna žila združila vso državo z njenim srcem — Beogradom. Kako malo zavesti imajo nekateri in to še celo ljudje v našem upravnem aparatu, nam kaže primer Mariborske tekstilne tovarne, katera naj bi poslala svojo ekipo v mesecu aprilu. Nekateri ljudje so vztrajali, da ekipa ne gre, ker bi zaradi tega trpel plan, ti namreč so na splošno menili, da kulturno-prosvetno delo ovira plan, čeprav je prav ono tisto, ki daje ljudem poleta in vedrine, ter s tem veča voljo do dela. Jasno je, da zaradi odstopa skupin ne bi trpel plan, ker se za 10 dni lahko odsotne tovariše nadoknadi, ko pa se skupina vrne z gradnje avtostra-d.e, bio prinesla v tovarno zdrav, nov polet, v katerem je 10 dni živela, piši: S Titom naprej. Naš plan —• naš ponos. Plan bomo predčasno izpolnili in podobno. V Mariborski predilnici in tkalnici, ki so jo kmalu po osvoboditvi dvignili naši delavci iz ruševin, so se z nazorno agitacijo vrgli predvsem na borbo za čim večjo proizvodnjo na ta način, da so s preprostimi in razumljivimi načini pokazali škodljivost nekaterih napak, kot je malomarno izostajanje od dela in premajhna štednja, kar je še v podjetju, Velik pregleden diagram dela opozarja že nekaj dni vsako jutro preditke, tkalke, mojstre, brigadirje, udarnike in sindikalne funkcionarje, da ponekod ne izpolnjujejo plana. Pod planom; bolj bo treba poprijeti, pomisli vsakdo. Po stenah obratov, po hodnikih in stopniščih je vse polno gesel, sten-časov. Mi smo Kajuhovi, je napisala mlada brigada delavk nad svoj diagram. Ponosno so napisali to ime. Zakaj Kajuhova brigada je prava brigada; Kajuhovi izpolnjujejo, ne, presegajo plan, Kajuhovi ne izostajajo z dela, Kajuhovi pazijo, da ni odpadka. O, in Kajuhovi niso sami, mnogo- jih je mladih brigad in vse so pridne, zveste brigade. Nobena nit se ne pretrže, da bi jo prezrlo budno oko brigadirke. Kadar se pretrga na enem stroju več niti, stoji pri tem stroju tudi več brigadirk. Roke so ume, lica nasmejana, srca radostna, brigada dela zavestno in zvesto. Na koncu tkalnice je Titova slika: njemu so obljubili, da bodo plan izpolnili in presegli. Na nekaterih strojih je lep, pisan simbol dela in na njem napis — udarnica. D&, tu dela udarnica. Biti udarnica, to je želja vseh brigadirk, vseh delavk; zato so roke še bolj urne, oči še bolj budne. Živeli naši udarniki, ponos naše domovine, so napisale delavke po obratih. S Titom naprej. Bodimo med prvimi v izgradnji socializma. Med vse to se mešajo tudi diagrami o izostankih. Visok odstotek manjkajočih, neopravičeno manjkajočih pokazujejo. Kakor mučen spomin na sit ar e čase, ki se je še uspel pretolči skozi delovni polet in trdo požrtvovanje, mimo udamičtva in brigadirstva, je to brezvestno izostajanje. V borbo proti neopravičenemu iaoetajAeju, je zato geslo kolektiva. Nasmejana lica udarnikov, brigadirjev, njihov plemeniti delovni vzgled, trde, toda z ljubeznijo sprejete obveze, vse to diha iz tovariškega opozorila: »Tovarišica, kje si bila včeraj, tvoje zamujene ure škodujejo izvajanju plana. Zaradi previsokega števila izostankarj-ev smo pod planom.« Tudi po stenah so napisi: Tovarišica, ali greš z nami v srečo, v socializem? Po-primi, gre za našo bodočnosti Titu smo obljubili Vsaka zamujena ura toliko in toliko metrov izgubljenega blaga, vsak zamujen dan — toliko in toliko nižji je izpolnjen odstotek plana, Z izostajanjem od dela škoduješ nam in sebi. Z vsakim neopravičeno izostalim dnem utrpiš toliko in toliko škode. Napis za napisom. V oddelkih, ki bodo imeli najnižji odstotek manjkajočih, bomo podelili denarne nagrade, Vrsta nagrad. Iz oddelkov, kjer bo najnižji odstotek manjkajočih, bomo poslali toliko in toliko najboljših delavk na letovišča. V zadnjem času je odstotek manjkajočih v Mariborski predilnici in tkalnici upadel. Delovni kolektiv Mariborske predilnice in tkalnice pa ne vodi borbe samo proti izostajanju, ampak se je resno lotil tudi borbe za čim večjo štednjo, kar je tudi eden izmed pogojev za znižanje lastne proizvodne cene. Tudi to se odraža v nazorni agitaciji. Cela vrsta nazornih in zanimivih prikazov. Slabo navit votek, poleg njega bankovec, nad tem pa napis: Vsak slabo navit votek, toliko in toliko dinarjev škode; umazana preja, previsok odpadek, prezrta nitka, vijaki v preji in tako dalje. Prvič v zgodovini delamo zase in za svojo domovino, to je osrednja misel, ki prepleta vse napiše nad nazornimi prikazi. Tako so razumeli nazorno agitacijo v Mariborski predilnici in tkalnici. Predvsem je pozitivno to, da so se v tej tovarni konkretno lotili obdelovanja dveh glavnih problemov v podjetju in to na zelo poljuden, razumljiv, sistematičen, mobilizacijski način: to je borbe proti neopravičenemu izostajanju in borbe za čim večjo štednjo, vse to pa v primerjavi z velikimi uspehi in delovnim pole-letom brigadirjev in udarnikov. ,Brigade pa ne zapustim nikoli več* pripovedovanjem vtisov z avtostrade pa se bo tudi v delovnem kolektivu še povečala pripravljenost delavstva za izvrševanje planskih nalog. Kot prva skupina je v aprilu gostovalo mariborsko gledališče, ki pa ni prav nič poročalo o svojem delu, in zato se njegovih izkušenj niso mogle po služiti na- kolektivne norme, prejema v slednje skupine, da bi izboljšale svoje poleg povprečnega zaslužka še poseben programe in organizacijske priprave. Sre- dodatek. di maja je poslalo svojo skupino na go- Treba pa bo misliti na kolektivne st o vanj e KUD »Jože Mojškrič«, ki se je norme brigade. Razgovor o tem je zelo mudila na gradnji 10 dni, imela 10 na- živahen. »Ali bomo vse že dovolj vestne, slopov, med drugim tudi prireditev v bri- '™ na™ bo to uspelo,« zaskrbi eno izmed »dni bolnišnici. Ekipa je prav gotovo brigadirk, »kajti tudi med nami je ena Prva brigada Mariborske bombažne tovarne ima delovno konferenco. Same mladinke, pogumna in vesela dekleta. Nobena še ni dolgo v tovarni, vendar sodijo med najvestnejše in najmarljivejše delavke. Tokrat se posvetujejo o delovnih uspehih brigade. Brigado sestavljajo delavke, izmed katerih ima vsaka določeno število strojev, vodja brigade pa stalno kroži in pomaga povsod, kjer je treba poprijeti in tudi brigadirke si pridno pomagajo med seboj, Ker brigada še nima kolektivne norme, prejema vodja brigade gai dosegla lepe uspehe, pokazala je pripravljenost pomagati graditeljem. 30. maja je poslalo gostovat na avtostrado svojo skupino KUD »Angel Besednjak« iz Maribora, Skupina šteje 30 članov, sestavljajo jo harmonikarji, reci- bolj pridna od druge. Seveda, pri razdeljevanju zaslužka je treba to upoštevati.« Katko pa je z ustanavljanjem novih brigad? To vprašanje ni odvisno samo od volje tkalk, treba je tudi temu primerno razmestiti stroje, O tem se posvetujejo gg&sM mmmm D . , . pravi stroje enega tipa skupaj. V dobrih t - °fr1 enjenih skupin se pripravlja- dveh mesecih bo brez škode za plan v jo tudi že drugi, trboveljski pionirji. Imajo že sestavljeno ekipo in odpotujejo konec meseca ,dalje kranjski harmonikarji itd. Skupinam, ki se pripravljajo na gostovanje, svetujemo, da vestno zasledujejo delo na avtostradi, in da uporabljajo izkušnje skupin, ki so se že vrnile. Doslej eo gostovale na gradnji avtostrade le sindikalne kulturne skupine, nujno pa je, da obiščejo graditelje tudi skupine s podeželja, v sezoni pa naj organizirajo gostovanja tudi gledališča, ki imajo veliko primernega materiala že naštudiranega. Pri formiranju kulturnih skupin naj podjetju brigaidnemu sistemu odgovarjajoča razmestitev strojev, To bo omogočilo tudi prehod na več statveni sistem. Brigadirke o teh vprašanjih resno razpravljajo. Partija in Fronta sta postavili pred nas nalogo, da znižamo proizvodne stroške, da čim boljše izpolnimo planske naloge. Še bo treba novih brigad, pa saj so mnoge navdušene za delo v brigadah. Delo v brigadi je lepše, več napravimo, ker si bolj pomagamo med seboj, sebičnost izgine in tudi več zaslužimo. »Brigade pa ne zapustim nikoli več«, resno in prevdarno de mlado dekle. Nekatere starejše tkalke sicer še ne razumejo tega, malcrdušno gledajo na brigade in odklanjajo zamenjavo strojev. Toda prepričati jih bo treba in to nalogo sprejmejo mlade brigadirke. Borba za socializem je trda, neizprosna borba z vsemi ostanki starega sveta, torej tudi z malodušjem in sebičnostjo. Tudi o dopustih so se pogovarjale brigadirke. Sklenile so, da bodo zapovrstjo odhajale na dopust, ostale pa bodo ves ta čas delale tako, da bodo izpolnile celotno plansko nalogo za vse; delale bodo tudi na strojih dotočne brigadirke, ki bo na dopustu. Delovna disciplina v brigadi je pogoj za uspešno delo; to je osnovno načelo mladih brigadirk, ki so zato tudi pred kratkim izključile neko tkalko, ker je neopravičeno opuščala delo, iz brigade. Mlade brigadirke so šle spet na delo, k statvam z novimi nalogami. Vesele se dela, uporno gredo preko težav, kot to dela prava Titova mladina, boreča se zvesto za socializem. I FIZKULTURA 1 Ukrepi za razvoi splošne telesne vzgoje v sindikalnih podružnicah Z ozirom na naloge, ki jih ima fiz-kultura v našem javnem življenju, in po-nas preveva misel, da je osrednja stvar men, ki ga ima za vsakega posameznika, ljudekoprosvetnega dela oblikovanje no- ' '' ’ ------:x~~ —'—1—— vi,h ljudi, s pesmijo, igro in plesom pa bomo vnesli v delo za izvrševanje plana nove vedrine in poleta. Sindikalna založba »Glas rada« v Zagrebu v , , v bodoče bomo govorili le o si ,™t-„naŠe srn dikalne pevske zbore telcsni vzgojij pri kateri nam gre naju ejša glasbena jesn0i duhovno in vsestransko razvijanje j Jel sindikalne zai zbe iGlaS ra- r]\lcn v mladih letih Im Tidržpvarnio m’P. cfa« v Zagrebu, ki so: »Ide Tito preko je bilo nujno, da se prične v okviru splošne telesne vzgoje z redno načrtno in sistematično fizkultumo vzgojo. V tem delu nam je mnogo pripomogel sklep II. kongresa FZJ, ki govori o ustanovitvi telovadne zveze Jugoslavije, katera se bo ukvarjala izključno s splošno telesno vzgojo, ne pa kakor nekateri razumevajo splošno vadbo — četudi napačno — predvsem orodno telovadbo. Torej bodoče bomo govorili le o splošno- za te- Romanije« za moški ali mešanj zbor, »Tito nek vodi nas« za mešani pevski zbor, »Prvi maj« za množični zbor. Vse te tri pesmi so opremljene z notami za glasove s spremijevanjem klavirja. Nadalje je izšel v isti založbi 11. človeka v mladih letih in zdrževamje njegovih sil v zrelosti, pri športnikih pa za splošno kondicijo. Omenili smo že, da ne smemo razumeti splošno-telesne vzgoje samo kot trening na orodju, kamor se je in se delno še nagiba zaradi stališča sicer dobronamernih, toda po starem vzgojenih kadrov. S tem hočemo le ugotoviti, da splošno- zvezek »Zborov«, ki obsegu naslednje telesna vzgoja poleg gojitve vaj na orod-pesmi: »Zvijezdi _ peterokrako j« (me- ju in prostih vaj zajema vse športne pa- 5n.ni 7lmr\ v-Oi narnrlf* nnrrtflfV/ __________’ 1 - - ■" sani zbor), »Oj narode, narode« (ženski' zbor), »Moma vo zandan« i'male e donska narodna, mešaini zbor), »Dvanajsta juna« (moški zbor). Vsa ta glasbena izdan ja so tiskana na finem papirju, so izredno poceni in se naročijo »Nakladno podnzeče »Glas rada« Zagreb, Frankopanska 5a. noge in jim tako služi kot temelj. Torej ptnav od tod izhajajo posamezniki za ustrezajoče športne panoge. Pri tem pa se postavlja množičnost plošno-telesne vzgoje v največji meri prav pred sindikalno organizacijo kot eno najbolj množičnih organizacij. Sindikalne podružnice naj imajo težišče svojega fiz- kulturnega udejstvovanja v splošno-teles-ni vzgoji. Z ozirom na njihovo naprednost pa bodo imele tudi sekcije tistih športov, ki so med člani sindikata najbolj priljubljeni. Delo sindikalne podružnice pa se mora najtesneje nasloniti na matično društvo in tvoriti sestavni del načrtneiga delovanja društva. O delu morajo obveščati svoja društva in biti povezane z zborom vodnikov za splošno telesno vzgojo. Le na ta način bodo podružnice dosegle trdnost in ne bodo i zgledni e kakor kake divje enote, ki gojijo fizkulturo nenačrtno in v nasprotju s petletnim fizkultur-nim planom. Za splošno telesno vzgojo moramo izvesti mobilizacijo med delavstvom in mladino kakor tudi pni aktivnih športni-kih ter se pri tem posluževati vseh mo* gočih propagandnih sredstev, posebne sten-časa, predavanj, diskusij itd. Ure splošno-telesne vzgoje naj bodo sestavljene iz prostih vaj, vaj na orodju kakor tudi iz elementov športnih panog: lahke atletike (skoki, meti, teki), znanje smučanja, plavanja, elementi športnih iger (nogomet, košarka, odbojka), pred-vojaške vzgoje, planinaretva (izleti), kul-turnoprosvetnega dela (fizkulturno gibanje v FLRJ, fizkul turni znak itd J, Ta sredstva so tako bogata, da vaditelj lahko sestavi ure, ki bodo res zanimive in d®' — številka ček. položnice 6-90603-9, — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« f Ljubljani.