Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7 —, 2a inozemstvo Din 20-—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu Št. 10.666. Ceua 1 Din. RetlaKcija in up»ava: Cdje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi p;lede prostora in dneva objave oglasov se uvažujojo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plučljive. Štev. 10.| ¦¦¦¦¦¦¦BnMHaMHi Celje, pozideljek 3. februarja 1930. Leto XII. Celjske občinske zadeve (Seja občinskega sveta.) Celjski občinski svet je imel v pe- tek 31. januarja od 18.30 do 22.45 red- no sejo. Župan dr. GoriČan je po otvoritvi seje poročal o potovanju - eljske poklonitvene deputacije v ISeograd in gledo istočasno v Beogra- du izvršenih intervencij glede regu- lacije Savinje, drugega obroka.kaldr- mine in občinskega proračuna. O vsem tem smo žc obširno poročali: PersoEalni odsek (referent obč. od- bornik prof. Mravljak). V tajni seji je bilo rncd drugim razpisano nteslo lnesinoga fizika. Pravni o^sek (referent oM. odb. d r. K a I a n). Državni erar doJguje občini večjo vsoto na najemnini in kurjavi za trgovsko šolo. Ugotoviti se mora, koliko kurjave za poslopje odpade na irgovsko Solo, in dotično vsoto iztirjati. — Krajevni šolski od- bor je odpovedal prostore trgovske sole v poslopju rnestne onovne šole s 1. avpustom 1930. Po pogodbi mest- r.e občine z ministrstvom za trgovi- no in industrijo pa šolski odbor ni- ma te pravice, razen tega pa je pri- hodnji rok za odpoved po pogodbi šele ob koncu letoSnjeyra Solskega Io- ta. Zadeva se je izročila šolskenm ocl- seku. — Ravnatelj deške meščanska šole v Celju je dobival po pogodbi med mestno občino in štajerskim de- želnim odborom iz 1. 1870. od občine do 1. 1919. stanarino. Obč\ svet je sklc- nil, rta se brez prejudica zviša stana- i'ina ravnatelju meščanske sole in da naj skuša magistrat doseči v tej zadevi z fijiin sporazuni; stvar se bo potem Se obravnavala v prihodnji seji. — Vsak zaostanek v plačevanju najemnin v mestnih hi.šah mora me- stno knjigovodstvo takoj javiti mcst- iinniu načelništvu. —¦ Globa, za ne- plačano cestno nakiado v 20-kratnem iznosu naklade so je 8 prosilcem zni- žala ua 1-, 2- in 3-kratni iznos. — V dornovinsko zvezo so bili sprejeti: za- sebniea Marija .Zorman, kuharica Te- j-ezjja Lebič, delavec Franc Bremer., služkinja Ana Tratnik, kleparski po- močnik Jurij Valenčak, perica Araa- lija Brunšek, trgovec Anton Maj- land, perica Marija Košak, trgovec Karl Goričar, tesarski pomočnik Jo- sip Dokler, drz. upokojenec lvan Skok, kleparski mojster Franjo Dol- žan, bančni uradnik Franjo Cepin, delavec Josip Homšek, dimnikarica Zoiija Žunnan, sivilju ,iusi])i)ia Dok- ler in trafikant Franc Frajle. ProŠ- nje delavke Marije Kolar, trg. potni- ka Ferda Kuneja, čevljarskega moj- stra Kudolfa Leskovška in delavca Martina Dremla za sprejem v domo- vinsko zvezo so bile odklonjene, ker še niso izpolnjeni zadevni pogoji. Od- kl onjena je bila tudi prošnja delavca Mihe Lenardiča za zasiguranjc spre- jema v doinovinsko zvezo, če dobi ju- goslovensko državljanstvo. FinaiiČRi odsek (referent obč. odb. d r. V r e ö k o). Zahtevi prcdstojni- žtva mestne policije, da prepusti lne- stna občina 4 do 5 sob za policijo, za sedaj ni mogoče ugoditi. — Gnoj iz ]\iestne klavnice je kupil g. ,dr. Sri- bar iz DreSinje vasi za 10.500 Din. — 1'rošnja nekoga bišnega posestnika za odložitev plačila občinskih doklad je bila odklonjena. — Odvetnik dr. M. Klein v Osijeku ponuja mestni ohČini posojilo neke inozemske fi- nančne skupine. Občina bo zahteva- ia pogoje za tako posojilo. — Mestno gozdarstvo in gospodarstvo se bo /.di-užilo pod enim samim obcinskirn nastavljencem. — Prošnja zavoda šolskih soster v Celju za.potiporo za otro.ški vrteo in neka pritožba proti predpisu vodarine st.a bili odklonje- J)i. — Gasilno društvo v Celju bo pre- jemalo še dalje od občine potreben premog in drva, kakor je bilo to že doslej v navadi. — VeseliCna taksa za maškerado Sokolskega društva v Celju in za medicinski pies v Celju se je znižala od 20 na 10 odstotkov. — Javni mestni knjižniei se prepusti brezplačno lokal v novi hiši mestne elektrarne in se dovolijo tudi neka- tere adaptaeije. — Mestna elektrarna bo v novi stanovanjski koloniji pri Sp. Lanovžu trpela samo stroške za glavno električnp napeljavo. — Proš- nja mestnega oskrbništva, naj se po- stavi na Sp. Lanovžu posebna uta za krožno žago, je bila odklonjena. — Direkcija drž. železnic trdi, da ji me- stna občina ni pravilno predpisala občinskih doklad, češ da ni upošte- vala odbitka. Občina bo celotni zne- sek iztirjala. — Občina bo prodala svoje 20-odstotne kronske bone naj- višjernu ponudniku. — V stanovanje g. Borka na Sp. Lanovžu se uvede električna razsvetljava. — Ge. Ani Skaberne se zniža predpis obč. do- klad, ker so bile odmerjene na ne- pravilni davčni podlagi. — Ge. Fran- riški Ambroschitsch, vdovi po magi- stratnem vodji, se dovoli za prvo če- trtletje 1930 izredna podjjora v zne- sku 2.700 Din (torcj DOO Din meseč-, no). Do konca marca se inora potem zadcva končno resiti. — Krajevni šolr ski odbor ter gg. Ivo Cater in Tepey zabtevajo, da občina plača troje nji- bovih zeniljišč v izmeri okrog 2.500 kvad. metrov pri okoliški osnovni Soli, ki so se uporabila za ceste. Za- deva se izroči praviioniu odseku, ob- enem pa se bo izvrsila preiskava. za- kaj akt ceiih 5 let ni bil rešen. — Na prcdlog obč. odb. prof. Cestnika bo moral finančni odsek v bodoče vstav- Ijati v občinski proraeun za izredne izdatko večje zneske, nego doslej. Gosportarski odsek (referent obč. odb. prof. M r a v 1 j a k). Obč svet je odobril povcčanje izdatkov za adap- taeijo stanovanja g. kapetana Steng- la v starem poslopju »Krone« in zvi- Sano dobavo premoga kuhinji za licence v poslopju mešCanskc sole. — Prošnja ge. Amalije Sedlačkove, da bi smela zavarovati lokal za tra- iiko, ki ga želi najeti v novi hiši elek- trarne, z rnrežo na vraüh, je bila po- novno odklonjena; lokal še ni oddan. •¦- Ge. Ani Zabavnikovi se bo proda- la parcela nekega interesenta na Jo- žefovem hribu, ce ta interesent ne bo takoj izpolnil svojih obveznosti. — Komisija, sestoječa iz članov finanč- nega, gospodarskega m stavbno-re- gulacijskega odseka, je preätudirala nekatere zadeve glede Sj). Lanovža: G. Karol Naprudnik, zastopnik pivo- varnc »Union« v Celju, je prosil za stavbišče pri Sp. Lanovžu, kjer na- merava zgraditi enonadstropno sta- novanjsko bišo z 1 do 2 trgovskima lokaloma. Komisija je bila proti par- celaciji dotičnega zemljišča in je bi- la prošnja zavrnjena. lstotako je bil odklonjen predlog mestnega oskrb- nika, da se zaračuna bolgarskemu vrtnarju g. Dimovu pognojenje naje- tega zemljišča pri Sp. Lanovžu. Proš- nji gg. 1. Putana in H. Weinbergerja, da jima dovoli mestna občina pred- kupno pravico za neko zemljišče pri Sp. Lanovzu, sta bili odklonjeni. — Sklenjone so bile razne preureditve v poslopju mestnega oskrbništva. — Zemljišče pri Sp. Lanovžu v izmeri 2.e Kondelikove in njene besede so spomnile mojstra, kaj se jo včeraj pripetilo in kaj je sledilo. Bil je vesel, da ni ostala v spalnici. Spornnil se je na vse in bil je v ne- kaki čudni zadregi. Umil se je, drg- nil poSteno roke in čelo, napravljal se počasi, samo da bi kar najmanj prisel z ženo skupaj, toda slednjič je vendarlc moral biti gotov in iti v obednico. Gospa Kondelikova je pri- nesla kavo, izbrala žemljice, da bi ilobil mož najlepše, postavila je vse na mizo in je hitela v kuhinjo. Gospod Kondelik se ni mogei opro- stiti svojega čudnega razpoloženja. Tisočkrat se je že prebudil v vseh teli letih, odkar je živel s svojo Bet- ko srečno, zadovoljno zakonsko živ- ljenje, in vsako novo jutro je bilo H- sto vsakdanje, pravilno nadaljevanje prejšnjega dneva. Dnevi, tedni, me- seci *o se vlokli v nepretrganem pa- su skupnoga občevanja brez poseb- liib izprememb; nikdar mu ni prišlo na misel, da bi se njegova današnja Bovi kaj razlikovala od včerajšnje, nikdar ni čutil, da bi bil on sam dru- gačen Kondelik kot oni včerajšnji Kondelik. Toda na to nedeljo je bilo drugače. Zdelo se mu je, kakor da ne bi bi! popolnoma v svoji lastni, znani koži in Beti — se mu je zdelo — da je tudi nekaj drugačna. Bilo mu je, kakor je navadno prijateljem, ki so se razprli in ki se biižajo, ko so se čez dolgo ;o :'. Gi'obelnim in v Krapini z Zagrebom. d Umobolnica v Mariboru? Kakor so čuje, bodo v Mariboru zgradili drugo umobolnico v dravski banovi- ni. Pri mariborski splošni bolnici bi postavili še tri objekte: moderno ure- jeno lunobolniro za pribiižno (50 osob, posloi>je oddelka za spolne bolezni in novo gos])odarsko poslopje. Kredit v znesku 11 milijonov dinarjev je baje že zagotovljen. d Smrtna nesreča v Hrastniku. V noči od petka na soboto je v rovu v hrastniškem premogovniku zasulo rudarja Klavžarja. Ko so ga izkopali, je bil že mrtev. Klavžar se je šele pred kratkim noroči!. mu je zdelo, kakor bi bil popolnoma i sit, še od včerajšnjega dneva, in ta. j nedeljska kava ni imela danes zanj j tiste slasti, kakor drugače. Bil je z vsem prenaj)olnjen, tako da je nje- gova notranjost potrebovala kakega odtoka, izliva. Že davno ni čutil v sebi želje, da bi komu povedal o tem, da bi komu zaupal, kakor ravno pri današnjem zajutreku. Mora tako na- praviti. • '> Koga ima tu? Kdo mu je najbližji, komu bi se mogel do dobrega izpo- vedati? Komu bi mogel naprtiti po- lovico teže tega nepričakovancga, skoro mamečega in zopet blažilnega odkritja? Nikomur izmed starih prijaieljev, ali bolje povedano, starih znancev, čeprav je to gospod stavbenik Bečka ali stukater Konjetop. Ne moreta imeti smisla o njegovem dušneiu sta- nju in o cell rodbinski bodoenosti. Morda bi o tern postrani in zasmeh- ljivo delala dovtipe, morda bi na- vsezadnjc čul naravnost kako neres- no, bodečo opazko. Takim starim fan- toin ni za vsako besedo. Vejvara je( tu! Vejvara, najbližja duša njegove rodbine, najbližji nje- govemu srcu, in slednjič mož, na ka- terega se v najkrajšein času zgrnejo podobne skrbi in veselje, isto zani- . manje. Da, Vejvara. Njemu more za- upati, brez strabu, da bi njegova skrivnost dala povod kaki neres- nosti, da he bi v njem vzbudila spo- Stovanja. Seveda, on je veliko inlajši, toda on je zet, soprog in bodoCi oče. Razun različne starosti sta oba v enem in isteni položaju. Mojster Kondelik se je veselil, ko je prišel k temu zaključku. Kar naj- preje z Vejvaro o tem govoriti! Še danes! Hitro je posrkal ostalo kavo in je dvignil glavo. Danes? Toda še dopol- dne laliko to napravi! Spomnil se jc, da je včeraj Vejvara rekel, da se je v pisarni oprostil za današnje do- poldne, ker je računal, da pride z venčka šele proti jutru. Da se naspi. Sic.er ui bil na venčku, toda v pisar- no tudi ne j^ojde. Neumon bi bil., ko se je že oprostil. In že zato ne pojde, ker ni dovolj čist, da bi se mogel svo- jim tovarišem pokazati. Z onimi mo- driini senci, z umazanimi rokami! Na magistratu, kjer mora biti vse čisto kakor steklo! (Treba.je pripom- niti, da niojster Kondelik v tem tre- nutku ni mislil prav nič politično, opozicijonalno ali ironično. Kar se uratlnikov tiče, je bil prepriCan, da je tarn vse v redu, in kar se tiče go- spodov svetnikov in obCinskih svc- tovalcev, je vsaj upal. Toda na to sedaj sploh ni mislil.) d Nezgoda v Zagorju. V eetrtek okrog dveh popoldne je pri razstre- Ijevanju na hi-ibu blizu zagorske po- staje, kjor bodo položili nov indu- sirijski tir TPD, zasuio oba glavna . železniška vira. En tir so kmalu oei- stili, drugega pa šele ob desetili zve- čer. Zai*adi te nezgode so imeli vsi vlaki zamude. d Borza dela v Kranju. V kratkem bo ustanovljena v Kranju podružni- ca ljubljanske borze dela z moškim in ženskim oddelkom. d Smola z levi. Zoološki vrt v Za- grebu ima 3 leve in 3 levinje. Pred ti-erni mesei'i je dobila levinja tri mladiče, ki so v petek vsi poginili. d Du«;ajsku vrcmensko poročll za torek 4 January : Večinoina unLifno vrerne s padavinanu in nes'gumimi temperiturami. IzCeljainokolice c Spored konccrta pcvskega zbora Ijubliaaske Glasbene Malice, ki kon- j certira v Celju v nedeljo 9. t. in. oh j i. uri popoldne v Ccljskem domu, jc j sledeč: 1. Kratko uvodno pojasnilo. j 2. J a k o b G al lu s (Petelin) (1550 do j 1591): a) Laus et perennis gloria; b) j Ave Maria. 3. Anton L a j o v i c : i ii) Bolest kovač, b) Lan, e) Zeleni Ju- i rij, d) Napitnica. 4. Jak. Gptovac : »Jadovanka za teletom«. 5. J o s. S 1 a- v e ii s k i : Molitva dobrim očima. (5. E mil A (1 a in i č : a) Komarjeva žc- nttev, b) Lepa Jana, c.) Mlad junak. 7. B e n j. I p a v i c : llirija oživljena. 8. Stev. Mokranjae: Uukovet srpskih narodnih pesama sa Kosova. 9. D r A n t. S c h w a h : Zdrava Ma- ri j a. 10. H atze: Cergo moja Cergi- ce. 11. Anton A n d e 1 : Igra kolo. j 12. Matej Hub ad: a) Gor Cez je- zero, b) Miška, e) skrjanfek. c Posetnikom koncerta ljubljanske Glasbe»e Matice, ki so si rezervirali vstopnice v knjigarni Goričar & Les- kovšek, sporočamo, da bodo vstopni- oe v l'ezervi samo do srede 5. t. m., ker je povpraševnnje po vstopnicah veliko. Zato svemjemo, 'dii si vsakdo vzaino vstopnico prkvb"C"dšho,' da ne octane hre/. nje. c Ljudsko vseučiliščc. Drevi ob os- niih jjredava v Irgovski šoli g. prof. Srečko Brodar »O prazgodovinskih odkritjih na Olševi«. To velezanimi- vo predavsinje, ki je nadaljevanje lanskega, botlo spremljale lepe skiop- liy.ttQ s!ike.. c O'oc.ii zbor Savmjske podružnice SPD v Celju se vrši v četrtek 0. t. m. ob 8. zvecer v klubovi sobi Celjske- ga doma. Na -dnevuem redu so po- •'<%lrav naCelnika, poročila društvenili sunkcijonarjcv, sklcpanje o prepu- stitvi Havisenbichlerjeve koče trbo- i voljski podružniei. volitev novega J odbora, preglednikov raeunov in za- upnikov tcr slučajnosti. v Pcvsko '^ruštvo »O^jka« ima v torek 11. t. m. oh .18. zvecer v hotelu ^.Balkan« svoj redni letni občni zbor. Di'uStvoni ])evci in clani so vabljcni k toCni in polnostevilni udeležbi. — Odhor. c ObrtnišUi pies. V soboto se je vr- žila v ccljskem Narodnem domu XI. tradicijonalna plesna prireditev celj- skcga obrtništva. Obisk je bil, ka- kor vsako leto, tudi letos izrcdno lep. Aranžma prireditve je bil v spretnih rokah. Ob zvokih neumornega Celj- ske;>a godbenega društva se je raz- vila prisrena, neprisiljena in zelo animirana zabava, ki je trajala poz- no v noč. c Jubilej g. K. Bervarja. Pred dnevi je obhajal g. Karo! Bervar, me- stni organist in vodja orglarske 5ole v Celiu, 50-letni jubilej, odkar de!uje kot organist. Jubilant je bil roien leta 1864 v Mnrnilcu in je že v januarju leta 1880. nastopil službo orpanista v Šoitanču. Ko je v letih 1883. do 1885. absolviral orglarsko Solo v L'ubl)ani, je nastopil drujio službo v Gornjem Kradu. Ni vzpobudo takratnega dekana Dovnika je absol- viral glasbeni ko.isprv&torij v Regens- burgu, 1. oktobra 1895 pa je nastopil službo or^anista v Cel|u, ki jo uprav- lja že skoro 35 let. V tem času si ie pri- dobil kot plodovit komponist in pedagog mnogo zaslug za cerkveno in prosvetno glasbo. Po ustanovitvi slovenske gim- nazije v Celju je poučeval petje na ?.avodu in bil tudi nekaj časa pevo- I vodia Celjskega pevskega druStva. Leta 1898 je ustanovil oiglarsko Solo ; v Celju, ki uživa daleč naokrog dober : sloves. Ko je g. Bervar nastopil svoje j inesto v Celju, je takoj odpravil nem- , Sko petje v župni cerkvi, dasiravno j si je s tem nekaterim krogorn zelo | zameril. G. Bervar je tudi v Čas^h pred | voJTiO vedno neustraštno zastopal I svoje narodno prepricynje. Splosno pnljublienemu jubilantu iskrono česti- tiimo k rpdkemu iubileju I i c Štiridesetletnico poroke je praz- j noval včeraj v Celju železniški upo- j kojenec g. Ivan Vorbach s soprogo j Josipino, rojeno Suberjevo. Iskrene Čestitke! c Unirljivost v Celju. V preteklem inesecu je umrlo v Celju 20 oseb: 3 v inestu in 17 v javni bolniei. | v Umrli so v celjski bolnici v sobo- j to 1. t. m. 4-letna Katarina štiftar, j liči dninarja iz Prekope jjri Vran- ! skein (na davici), v nedeljo 2. t. m. j pa 32-letna Marija Zdouc, žena de- ! lavca pri Westnu iz Začreta ])ii Ce- ! lju in 1^-letni Franc Vrhnjak, sin krošnjarja-vojnega invalida iz Raz- gora pri Slov. Bistrici (na davici). N. p. v m.! c Tujski promet v januarju. Od 1. do 3L januarja je prenočilo v celj- skili hotelih 1.249 tujcev. Od teh je bilo 1049 Jugoslovenov, 1U4 Avstrij- cev, 11 Nemcev, 11 ltalijanov, 5 Ceho- srlovakov, troje Francozov, troje Mad- /arov, dvoje Amerikancev in 1 švi- cai'. Po poklicu je bilo trgovskih pot- nikov 43G, delaveev 18(,>, obrtnikov 85, zdravnikov 53, dijakov 39, industrij- cev 37, uradnikov 29, brez poklica pa 384. cNovi krajevni šolski odbor za obe celjski .osnovni in rneščanski šoli bo in)el svojo prvo redno sejo (obraču- ui 1920 in drugo) v petek 7. sebruarja ob (i. zvecer v zbornici mestne osnov- ne sole. c Zanimiva oproslilna sodba, V so- boto 1. t. m, dopoldne se je vršila pred triC'Janskim senatom celjskega pkrožnega sodišča razprava. proti prometnem\i .uradniku Aloj/aju. Rari- tasi,; ki j.e. bil obclolžen, da je .zakri- vil veliko žolezniško katastrofo eks- })resnega in tovornega vlaka, ki se je primerila v noči od 2. na 3. uo- vembra 1. 1. v llajiienburgu. Pri ka- tastrofi so iKgubili življenje viako- vodja Vodlak, strojevodja Arzenšek in kurjač Jeromen. Zelezniška direk- cija je oconila materijalno škodo na (170.000 Din. Senatu je prcdsedoval s. o. s. i.\v. Dolničar, votanta sta bila s. o. s. Lovicnik in s. o. š. Detiček. Javno obtožbo je zastopal državni to- žilec dr-. Rus, Rantažo je zagovarjal odvclnik Fran Milčinski iz Ljuhlja- ne. Obtozenec je v svojem zagovoru navujal, da si je že na fronti pokva- ril živce in da se jc njegovo živčno stanje v zadnjih desetih letih še po- slabialo, ker je bil neprestano v tež- ki lyometni službi na glavnih pro- gah. V niinulem poletju je zaprosil za premestitev in pisarniško zaposli- tev. Prošnja je bilo ugodno rešena, zaCasno pa je bil dodeljen še rajhen- burški postaji. Usodnega večera se je popolnoma izčrpan podal v služ- 1)0. Na rajhenburški postaji ni uvoz • nega signala, razen tega pa je bila takrat noč temna in meglena. Po ka- tnstrofi si je Rantaša, misleČ, da je ves ekspresni vlak zgrmel v Savo, v obupu prerezal žile na obeh rokah. Priča Gmajnič, kretnik v Uajhenbur- gu, je potrdil vse obtoženceve naved- be. Prometni kontrolor v pokoju go- spod Frole je kot izvcdenec izjavil, da je promet na progi Zidani most— Zagreb zelo velik. Kapaciteta proge znaša dnevno 40 do 45 vlakov, vozi jih pa po 54 do 50. Tako stanje za- hteva seveda od prometnega osobja skrajno napetost živcev. Po govorih državnega tožilca in zagovornika se je senat umaknil k posvctovanju. Po preteku Cetrt ure je bila razglašena na podlagi ugotovljenih dejstev in okolnosti oprostilna sodba. c Zopet požar v Tremerju. Kakor smo že poročah, je z^orel v sredo 29. ianuarja zvečer kozolec posestnika Ivana Lognria v Tremerju z veliko množino sonat osmimi vo?.ovi in raz- nim gospodarskim orodiern. Skupna škoda znaša najmanj 50.000 Din, dočim stew 10. »Nova Doha« 3. II. 1930. Stran 3. je bil kozolec zavarovan le za 8.000 dinarjev. Posestmku Logarju je že pred dobrim letom pogord hlev. Oba po- žara sta bila očividno podtaknjena. Po zadnjem požaru so kmetje uvedii nočne straže, da preprečijo nove zločine ne- znanega poži^alca. Ko so stopili stra- iarii kmalu po polnoči od sobote na nedeljo 2. t. m. v neko Ikšo, da po pijejo malo kave, se je nenadoma za- svetilo v kozolcu posestnika Kovača, ki je bil kmalu ves v plamemh. Ob 2. ponoči so bili obveščeni o požaru celiski gasilci, ki so se takoj odpeljali v Tmnerje. Gasilcem se je posrečilo požar omeiiti na goreče poslopje. Še tekom noči so orožmki arecirali ženo posestnika B., ki je osumliena požiga. .Med prvim in nedeiiskim požarom je fjorelo v Tremerju Se enkrat, torej v petih dneh kar trikrat. c Yellow and blue reduta. Prva maškerada Aerokluba v Celju, ki se vrši pod gornjim geslom 22. februar- ja ob 8. uri zvečcr v vseh gornjih pro- storih Narodnega doma v Celju, obe- ta biti nekaj čisto novcga v razvedri- io prijetne zabave željnih. — Odbor. 108 c Krajevni zaščiti dece in mladine v Celju je darovala vesela družba v Celjskem domu ob odhodu sodnika g. Jura Lesjaka v Šoštanj 110 Din. Sir.mi hvala.1 <• Iz policij'ske kronike. Umobol- n a i ft n s k a. V soboto so pvivedli iz Pciiovč mlajšo, slabo obiečeno urno- boino žcnsko, ki neprestano zahteva dokuinente, ki jib je baje pustila v neki celjski posredovalnici za službe. Reva je očividno nekje pobegnilfi. *Oni, lsj jim je kaj zna.no o tej ženski, ijaj to sporoče celjski policiji. — G o - J j v si j e 7. 20 - cl i n a r s k i m i b a n- k o'v ;¦ i. PredstojniStvo mcstne poli- cije v Yelikem BcCkcreku javlja, da s]>ra\!ja okrog- 25 let star neznanee, ki je srednjevelik, temnc polü s er- nimi z.'ilisci in oblečen v dolgo suk- njo s kožuhovinastim ovratnikon», v promet stare srbske 20-dinarske bankovee, ki jih podtika kot stotake >tare srbske izdaje. Če bi kdo tega sleparja. izsledil, naj ga taköj prijavi pcliciji ali orožništvu. — P r e t e p. V petek dopoldne sta se stepla v tovar- rir Westen v Gaberju na novi stavl.i 18-lHna delavca Anton Š. in Franc C. Pr; tern je udaril Š. svojega na- sprotirika z držajem lopate po glavi in ga lahko ranil. — P o b e g e 1 pod- najenmik. Pri Amaliji Kotnikovi na Lavi je bil na hrani in stanovanju 22-letni delavec Viktor K. Pred 14 dnevi pa je pobral svoje stvari in iz- j'inil, no da bi bil plačal svoj dolg za brano v znesku 350 Din. — Naj d b i: inal otroški dežnik in naročilna knji- ga Jugomlina za papriko v Mai'tono-* su (Bačka). — I z g u b a : spričevalo učenea osnovne sole Adolfa Kneza iz Zavodne. Nove društvene uprave v celjski sokolski župi V petek 31. januarja zvecer je ime- la novo imenovana celjska sokolska župa v Narodnem domu v Celju svo- jo prvo sejo, katere so se udeležili vsi Clani župne uprave. Starešina br. Josip Smertnik je v lepem nagovoru izvajal, da gleda naše Sokolstvo s po- nosoni na svojo preteklost, obenein pa je njegov poglcd uprt v bodocnost z velikim zaupanjem in velikimi na- dami. V dosego vzviSenih sokolskih ciljev pa je potrebno složno- in ne- umorno bratsko delo. Br. stareSina je bil pooblaščen, da pošlje Savezni upravi pozdravno brzojavko. Po pre- čitanju statuta »Sokola kraljevinc Jugoslavije« se je izvedlo konstitu- ii-anje župne uprave. Poleg že od Savezne uprave imenovanib funkci- jonarjev je bil še imenovan za na- inestnika naCelnika br. Rudolf Polj- fiak, /.a namestnico naCelnicc sestra Lizika Petrickova, za zapisnikarico s. Zofka Debelakova, za matrikarja In: .stanko Perc in za predsednika. župnega zdravstvenega odseka br. dr. Fran Svetina. Nato je sledila tajna seja, v kateri so bile iutonovanc uprave 19 društev, volanjenih v celjski sokolski župi. Ostale 4 društvene uprave (Hrastnik, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini in Mozirje) bodo inienovanc pozneje. V seji so bile imenova.no sledeče nove društvene uprave: Celje: Starešina: dr. Milko Hrašo- vec, odvetnik; namestnik starešine: Sirec Drago, trgovec; prosvetar: Po- gaonik Janko, učitelj; nacclnik: Polj- šak Rudolf, knjigovez; načelnica: Gruden Mira, bančna uradnica; ela- ni upi'ave: dr. Bavdek Jože, sodnik, Dolžau Franjo, inštalater, Grobelnik Anton, bančni uradnik, dr. Kolšek Pavorin, zdravnik, Kresnik Anton, sodni oficijal. Križmanič Marjufi, sodna uradnica, Lojk Mimica, zaseb- na uradnica, Matašič Emanuel, mi- zairki mojster, Naprudnik Drago, ravnatelj zaloge piva, Novak Tine, že- lezniški uradnik, inž. Osvald Anton, šef j.rogovne sekcije, Saksida Fra- ujo, zasebni uradnik, dr. štempihar Juro, sodnik in Trdina Nina, učitelji- ca; nainestniki članov uprave: Diebl Mira, zasebna uradnica, Oblišar Hin- ko, i.rg. sotrudnik, Prelog Slavko, uCi- tolj in Pušnik Ciril, vodja čevljarske zadruge; nadzorni odbor: Cus Fra- njo, davčni nadkontrolor, Debelak Zofka, uciteljica, dr. Rajh Stefan, od- vetnik in Zabukošek Maks, krojaš- ki uiojster. Braslovče: Starešina: Lu.šin Loj/.e; nacelnik: Omladič Tone; nacelnica: MaršiS Olga in prosvetar: Viktor Krefl. Dol pri Hraslniku: Starešina: Jur- ko Vitko; nacelnik: Gnus Anton; ostali inesti načelnice in prosvetarja sta ostali zaCasno še neizpolnjeni. Gornji grad: Staresina dr. Janko Rak; nacelnik: Pelikan Arulrej; na- celnica: Podbrežnik Milka in prosve- tar: Korban Josin. Laško: Starešina: Križnik Otmar; naeolnik: Dragar Ludvik; nacelnica: Kp.čič Yorn in prosvetar: Majer Er- nest. Petrovöe: Starešina: Vudler Ru- dolf; načelnik: Pečar Srečkcv nacel- nica: Piano Ana in prosvetar: Ko- drič Stanislav. Polzcla: Starešina: dr. Cervinka Vid; nacelnik: Orešnik Franc; nacel- nica: Orešnik Tončka in pi-osvetar: Pol an c Adolf. Radeče: Starešina: Baša Alojzij; nacelnik: Zabrastnik Ivan; nacelni- ca: Trepečnik Malfi in prosvetar: Lubič Anton. Rimskc toplice - šmarjeta: Stare- šin.i: Kubar Zdravko; nacelnik: Zu- panc Jernoj; nacelnica: Pukmajster Ela in prosvetar: Zupanc Vinko. Rogatec: Starešina: fttefanciosa Tone; nacelnik: Hudales Zoran; na- celnica: Potočnik Pavla in prosvetar: Stefnnciosa Tone. Rogaška Slatina: Starešina: Dr. Kolterer Franjo; nacelnik: Rataj Oskar; nacelnica: Košak Mari j a in prosvetar: Ahtik Jožica. Sv. Jurij ob juž. žel.: Starešina: dr. Svetina Fran; nacelnik: RongR- dor Josip; nacelnica: Gfuden Mari- ca in prosvetar: Hajnšek Franjo. Šmarje pri Jelšah: Starešina: dr. Šafielj Josip; nacelnik: Berce Rafko; nacelnica: Brinar Vanda in prosve- tar: Rozman Janko. Šostanj: Starešina: Vrečko Martin; nacelnik: Grilec Konrad; nacelnica: Goričnik Ivana in prosvetar: Rejec Franjo. Trbovlje: Starešina: Sušnik Mirko; načelnik: Kužnik Dominik in prosve- far: Vončina Edgar. Mesto načelnice še ni. izpolnjeno. Vojnik: Starešina: Jankovič Pero; nacelnik: Skerbic Miroslfiv; nacelni- ca: Č<'tin Jo/ica in prosvetar: Lapaj- ne Ivo. Vransko: Starešina: dr. Edvard Serko; nani. star.: Oset Franc; nacel- nik: Jelen Leopold in prosvetar: Ro- žanc Frar'.c. Zaoorjo ob Savi: Starešina: Polj- šak Ferdo; nacelnik: Klun France; nacelnica: Lsvstik Jana in prosvetar: Košmerl Vinko. Žnlec: Starešina: Senica Vilko; na- celnik: Zajc Konrad; nacelnica: Pe- triček Lizika in prosvetar: Pivc Maks. Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBEa! Gledališče MESTNO GLEDALIŠOE V CELJU. Sreda f>. fel)ruarja ob 20.: »Lepa pti- stolovščina«. Gostovanje maribor- skega Nar. gledališča. Abonma. „Lepa pustolovščina" (E uprizoriivi v celjskem gledališču 5. t. m.) V sebitia igre: Helene de Trevillac in Andre d' i'lguzon se ljubita. A Andre ni všeč Heienini teti, ge d' Eguzonovi, pri ka- teri živi nilada Helene. Ona izberc mladega in bogatega, a naivnega Va- lentina de Barroyerja za zeta, čeprav proti Helenini volji. Ko se pred po- roko odstrani vsu družba na vrt, pri- de Andre, od katerega izve Hčlene, da je gospa d' Eguzonova bržčas pre- strezala njegova pisma, da bi jo od- vrnila od njega. Ko se Helene pre- priča v poslednji uri o Andrejevi lju- bezni, se odloči, da se ne zarosii z Valentinom in zbeži k svoji babici, kamor jo sprcmlja Andre. Pri babici ne prideta niti Helene, niti Andre do besede, da bi razodela, da nista mož in žena, za kar ju ona smatra. Babica ju spravi po večerji — spat v skupno spalnico. A Andre ostane, cim se ona odstrani, v pred- sobi in zaspi v naslanjaču, kjer ga potem babica najde. Vsa ogorčena nad »brezbrižnostjo« mladega moža ga nužeiie k »ženi« v sobo. Po neprostövoljni poročni noči se razkrije vsa stvar, ki jo je nebote in v zadovcljstvo obeh zaljubljencev zakrivila babica. Pravi ženin Valen- tin se mora sprijazniti z usodo in oba mlada se združita. * »I.epa pusfolovščina«. Za pred- slavo, ki se vrši v sredo 5. t. m., je prostih še nekaj lož in sedežev v par- lerju. Interesenti naj se takoj pobri- gajo, da ne bodo ostali brcz vstopnic. Rezervirane vstopnicc je.treba dvig- niti najkasneje do torkä 4. t. m. zve- čer v knjigarni Goriöar & Leskovšek. Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 3., to- rck 4. in sreda 5. februarja: »železna maska«. Velika filmska senzacija po znanein romanu Aleksandra Dunia- y-n. V glavni ulogi I) o u glas F a i r - J) a n k s , imenovan »človek iz gumi- ja«. — Od četrtka G. februarja dalje se predvaja velefilm iz ruskega živ- •jenja »Poročnik Nj. VisokosU«. V glavnib ulogah Svetislav Pe- t r o v i c , Agnes Este i* h a z y in A 1 e k s a n d e r M u r s k i. Strokovni tečaji za obrtništvo V zadnjem času je Zavod za po- speševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani razpisal več strokovnih te- čajev, ki bi se imeli vršiti v mesecu februarju, marcu in aprilu. Radi pre- gleda v naslednjem opozarjamo in- teresente ponovno na vso skupino teh tečajev. Vršil se bo: 1. Kujigovodski in kalkulacijski te- čaj za slavbne obrte v Ljubljani od 10. do 21. februarja vak dan od 15. do 18. ure, izvzemši soboto in nede- ljo. Predavali bodo gg. zbornični pod- predsednik Ivan Ogrin, nacelnik za- druge tesarskib mojstrov Fran Rav- nikar in prof. Modic s Trgovsko aka- demije. Pristojbina za tečaj 100 Din. 2. Teeaji za sobne slikarje in črko- slikarje v Ljubljani od 17. februarja lo 15. marca celodnevno po 8 ur. Pre- davatelji gg. prof. Šantel, slikarski mojster Božie in še en strokovnjak iz črkoslikarske stroke. Pristojbina /a mojstre 100 Din, za pomocnike 50 dinarjev. .'}. Mi^arski tečaj ?a luženje na Blo- du od 15. do 17. februarja. Poučeval bo strokovni učitelj Srednje tehniške sole g. Dolek. Pristojbina 50 Din. 4. Knjigovodski tečajl v Celju od Ki. marca do 4. apri.la vsako sredo in petek od 15. do 18. ure ter v nede- ljo od 8. do 11. ure. Predava gosp. ) prof. Modic. Pristojbina za mojstre I 100 Din, za pomocnike 50 Din. 1 5. Knjijjovodski iečaj v Mariboru od 18. februarja do 27. marca vsak torek in cctrtek od 19. do 21. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. Predava g. prof: Struna. Pristojbina za mojstre 100 Din, za pomocnike 50 Din. (i. Avtogenski tečaj za začetnike v Ljubljani od 24. marca do 5. aprila celodnevno. Predavata g. inž. Šlaj- mcr in varilni mojster Djurakovič. Pristojbina za mojstre 100 Din, za pomocnike 50 Din. 7. Avtogenski tečaj :a dopoluiiev že izvciifeaniSi varilcev v Ljubljani od 7. do 2. aprila, celodnevno. Preda- vatclja ista. Pristojbina za mojatr« 150 Din, za pomocnike 100 Din. Opozarjamo na te tečaje. Intere- senti, ki se še niso prijavi I i, naj to nomudoma store. Pripominjamo, da izide obširnejši razpis avtogenskih tečajev še naknadno. Zavod P. O. Zbornice TOI v Ljubljani. Pregled Jugosiavije po banovinah Statist]čni oddelek predsedništva ministrskega sveta jc izdal statistič- ni pregled, v katerem je po ljudskem štetju z due 31. januarja 1921 poraz- delil po banovinah podatke o povr- šini, o številu gospodarstev, o veri in o materncm jeziku prebivalstva. Po teh podatkih meri dravska ba- novina 15.930 kin- in ima 212.211 go- spodnrstev tor 1.0;i7.838 prebivalcev. Po vcri se prebivalci v. dravski ba- novini razdele sledeCe: rimo-katolikov je 1,002.188 griških katolikov 173 evangel ičanov 27.284 pravoslavnih 0.4G9 inuslimanov (>49 zidov • 936 drugih ver 17 bre/, veiMj Po maternern jeziku je v dravski bunovini: Siovencev 958.109 Srbohrvatov 17.038 Cehov 2.932 Uki'ajincev 34 Poljakov 33(5 i'usov 1.019 Madžarov 14.420 Nemcev 40.920 Arnavtov 103 Turkov 237 Kumunov 31 It.alija.nov 701 in drugih 752 Siovencev je v naši kraljevini 1 milijon 19.997, to je 8.51%. Razen v dravski banovini je Siovencev v savski banovini 43.468 v vrbaski banovini 1.632 v primorski banovini 1.108 v drinski banovini 3.471 v zetski banovini 730 v dunavski banovini 8.027 v moravski banovini 1.090 v vardarski banovini 280 in v beograjski upravi 1.470 Izven banovine je najvec Sioven- cev v savski banovini, kjer jih je sa- mo v črnomeljskeivi okraju 22.270 in v Zagrebu 8.099. Preko 1.000 Sioven- cev prebivfi še v Sarajevu (1.185) in v Beogradu (1.007). Cela kraljevina ima 248.005 km3 površine in 11,984.911 prebivalcev. Od teh jih je 8,911.509 Srbohrvatov (74.30%), 1,019.997 Siovencev (8.51%), 407.05S MaUžarov (3.9%), 505.790 Nemcev (4,22%), 439.G57 Arnavtov (3.07%), 150.322 Turkov (1.26%) in 231.0C.8 Rumunov (1.93%). Prebival- stva drugih narodnosti je v naši dr- žavi samo 189.032 (1.57%). Med vscmi banovinami jc po po- vrišini in prebivalstvu najmanjša dravska banovina, po ))ovrSini naj- večja vardarska (38.879 km2), po pre- bivalstvu pa najveeja savska (2 mi- lijona 336.739). Ob osnovanju banovin je Sloveni- ja pridobila okraj Čabar, ki meri 285 km1 in ima 6.747 prebivalcev, od teh 0.573 Srbohrvatov an 157 Sioven- cev. Izgubila pa je okraj Crnomelj, ki meri 540 km3 in ima 23.828 prebi- valcev in siecr 833 Srbohrvatov in 22.270 Siovencev. Stran 4. »Nova Doba« 3. II. 1930. Štev. 10. s Ktuojžne Švičarkc V švica;\-;kem kantonu Uri je lani oblast skkcnila, da bo pobirala davek ocl v.saV.o žen- ske, ki nosi kratko pristni;.oric; lasc. Leto dni je trajalo, preilen jn postala odredba pravomoöna in ko je s topi la v veljavo, je bilo treba y.aceti z izter- jevanjem novoga riavka. To pa je bi- lo mučuo delo. — Vsaka ostrižena ženska bj moral a plaCati 12 stotink svicarskega sranka, a so se skoro vse uprle plačevanju. Zato je izterjeva- lcc, ki bi bil moral pobrati denar, kratko predlagal, naj se davek od- pravi, ker se z njim ne bo okoristila blagajna. JMokaj pogumnih žousk je celo imelo korajžo poslati kantonalni oblasti izjavo, da imajo ženske prav takšno pravico nositi kratke lase ka- kor inoški. Izjava je, kakor Javljajo švicarski liati, zelo osupnila oblast, ker so bile na njej podpi«ane celo že- ne in hčere poslanecv in vladnih po- srednikov. s Kje pišejo najveo pisem? Po naj- novejši mednarortni poStni siatistiki pifiejo največ pisem Avstrijd. Skozi avstrijske pošte gre letno 150 iriili- jonov pisem, torej na vsako glavo skoro 23 pisem. Tudi v Belgiji, v švi- cf. in Holandiji je piseinski promet zelo obsežen. Statistika jasno kaže, da je pisemski promet najveeji v dr- žavab z močno razvito industrijo, man j Si v državab / bolj agrarnim obeležjem. V It.iliji pride na osebo komaj četvero pisem na leto, pri nas ye inanj, s ftesnisien bradolom v ülmu. Pri katastrofi nemške ladje »Monte Cer- vantes« je Spansid fllmgki operator ohran.il prisotnost duha. Ko je na- stala na ladji panika, je zleze! na vi- soko inesto in začel silmati, vmes pa je kriča.1 v mepafon rezisei'Ska po- velja. To je Ijndi tako pomirilo, da so brez slra.hu Cakali, dokler ni prišla na vsakega vrsta, da so ykrca v öoln. Operator je positel celo sceno do kon- ca. Med strogimi Egipčani še danda- nes velja prepoved za ženske, da ne smejo v gledaližče. Na Kanarskih otokih velja običaj, da fant, ki snubi dekle, ne sme v njeno bišo. Dekle lahko sedi pri . oknu, on pa mora stati zunaj. Vse pflefenine jopice, kostume, Žemperie, otroSke obleke itd. kupit-^ najconeje z znatnim poDiistom samo pri B. & u & ra 1 R Celje, Cankarjev« cti?ta 4. Soliclno dormice rte!o. Nr-irocda po meri se to^no izvisuitjo hvirne francoske pastilje zdravijo in uspešno pobijajo vse b o I e z n i d i h a I. Prodajajo vse lekaine in drogerije. Najstarejše drevo na svetu je go- tovo cipresa, ki raste na pokopali- šču Santa Maria del Tule v Južni Ameriki. Učenjaki conijo njeno sta- rost na naj man j 5000 let. Obseg tega drevesa meri pri tleh skoro 40 me- trov. Zlat denai- je mchkejši, nego sre- brn. Srebrn novec laliko gve 3,235.000- krat iz rok v roke, predno se izrabi znak na njein. Zlat je trpežeti le za 2,000.000-krul. Zest ur je dovolj spanja za odrasle- ga Cloveka, ako je postelja mehka. Na trdi postelji potrebuje človek dve uri več. Znani zdriivnik Coue je nekoč po- setil nekega bolnika in se najprej in- formiral pri bolniški strežnici, kako mu gre. Ko je la pripomnila, da gre bolniku zelo slabo, je rekel Coue: »Nikdar se ne sme reči, da gre bolni- ku slabo — reče se lahko k veCjemu, bolnik misli, da mu gre slabo!« Ko je Coue naslednjega dne zopet obiskal bolnika, ga je bolniška strež- niea pozdravila z besedami: »Gospod pi'osfsor, bolnik mislI, dn je umrl!« V avdijeMci j)ri cesaiju i'rancu I. je tirolski plemič Mörl navedel med zaslugami svojc rodbine tudi slede- č^: »Vašemu Veličan.stvu je nedvom- no znano, da se more naš rod pona- .šati s starejšim plemstvom, kakor habsburški.« Cesar Franc ga je takoj prekinil z besedami: »Toda mi snio dosegü j mnogo več kakor Vaš.rod!« Poravnajfe naročnino! QospodiCna se sprejme takoj na hnmo in st;mo- vanje s popolno oskrbo. NhsIov v upr. Prodam mlekarsfvo in dflikateso, na prometnem kraju s stanovanjem, zaradi bolezni zelo po- ceni. Zagreb, ll'ca 103, mlekarstvo. Pustne kostume izposojuje v veliki izbiri proti mali odškodnini A. Staudinger, Celje, Aleksandrova ul. 7. Stanja hr ss -fc jca. Lt> Isl CHULJTS3, KKAIiJÄ PETRA C. 22 vcletr.^ovina kolonljalnega in špeccrijskega blaga Lastna i3x»aiŽLiir»n.» lc^^re kleparstvo, vodovodne inštalacije,, strelovodne nanrave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navcdene stroke spadajoca dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-30 Del>ni&Bta glawnica Din 5O5OOO.ÖOO-— Rcxewnl zaklxnd okoll Centrafa: Ljubljana, Dumajskac. Brftžice, CeBje, Črn©»n«Ij, Gorica, Ktranj, Logateo, Rüari- bor, Metirovic, Wovi Sad, Novo mesto, Prevail«?, Ptuj, -----Rakeb, Sarajevo, Slowenjflradec, Split, Trst.------ Bx-xo>«.vnl naslov i Earaka Ljubljana 4*3,5^2,503 in 5Q4 se pri|ioroLa ^a vse w bančno stroko sparfajoce posle. ilAÖIilA SiPlJfillUVJCiÄillllv/^ Ljudsko kujiMUce imajo pn vezavi popust. L**y vseh vrst: 'kjijijja, lepake, j^^r letake, jiiaemske glave, "V i-MVurie, vabila iu. drugo Vam nudi v oif.ustii i^vedbi in po imorui ccni "Ürejuje Rado Pečulk. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Öba v Celju.