Kako rožni venec' pravilno molimo Bistvene reči se molitev sv. rožne¬ ga venca so ti: očenaš, zdravamarija in premišljevanje določenih skrivnosti. Skrivnosti sv. rožnega venca je petnajst: pet is Jezusovega učlovečenja, rojstva in skritega življenja -veseli del; pet is odrešilnega trpljenja in smrti božjega sina • i * 1 Q s t.n i del; pet ia poveličanja Jezusovega in Marijinega - častitljivi del. Vsak del rožnega venca ima £et v desetic. Vsaka desetica se sečne s očena- šem, nato se moli deset zdravamarij in zraven je treba premišljevati skrivnost, ki pride na vrsto. Skrivnost se napove pred očenašem. Pri nas rožni venec tako molimo, kadar pred desetico skrovnost za¬ pojemo. Ko potem molimo zdravamsije, skrivnosti ne omehjamo pri vsaki zdrava- mariji. Tako molimo rožni venec v Rima in sploh po svetu. Tu ameri&anci katoličani ga tako molijo, da skrivnost pred oče- našem papovedo. Naš način molitve rpžnega venca je iz stare Avsfcije in iz nemških dežel. Tudi v Švici rožni venec molijo kot pri nas. Sv. oče Pij XI. je ta način molitve dovolil in potrdil dne 22 januarja leta 1921 . Oba načina sta torej dobra in potrjena. Če rožni venec kdo moli sam zase, mu skrivnosti sploh ni treba napovedovati, kaj še le pri vsaki zdravamariji ponavlja¬ ti. Treta je le skrivnost premišljevati. Če pa rožni venec več ljudi skupno moli, je pa skrivnost vedno treba napovedovati ali jo med zdravamarijo vpletati. j Če je pa komu pretežko, da bi skrivnost ves čas dedetke premišljeval, naj radi tega rožnega venca ne opusti; «aj za 0 - dpustke zadostuje ljubeč pogled v skrivnost, ki pride na vrsto pri molitvi rožnega venca; ali če mu je laže, celo potem, ko je desetko končal.- Teu, ki so tako slabe pameti, da skrivnosti sploh ne morejo, je papež Benedikt XIII. podelil vse odpustke, če premišljevati le poskušajo in skrivnost saj izgovorijo. Ali je " čast bodi" potrebno moliti pri rožnem vencft? Ne. Pač pa se s to molitvijo vsaka desetka najprimerneje sklene. Znano je, da je svetniški papež Bij X., kadar je molil rožni venec za verne duše., de se tke sklepal namesto s " čast bodi * z " Gospod, daj jim veČDi pokoj". Tako lahko tudi delamo mi recimo-pri mrliču. Lahko molimo tudi oboje, pa ni treba, ker ne eno ne drugo ni predpisano. Ali je za začetek treba moliti v « r o ? Tudi ne.' Ni ni¬ kjer predpisana. V rimu je nikoli ne molijo. Je pa vera zelo lep uvod v molitev rožnega venca. Dominikanci, ki so najbolj razširjali pobožnost rožnega venca, molijo za zažetek " Pozdrav¬ ljena Kraljica." Ali so potrebne tudi zdravamarije po veri, ozirom? pred desetkami? Ravno tako ne. linogokje jih molijo kot obujenje treh božjih čednosti. Tako kot pri nas, da molimo one zdrava - marije različno pri vsakem dfelu rožnega vetfca molijo samo še v Avstriji in Nemčiji. Ponekod jih sploh ne poznajo. Prav, da jih ohranimo. Lahko pa pri vseh treh delih molimo obujenje vere, upanja in ljubezni. Ali je predpisana desetka za verne duše? Ni predpisana. Molijo jo samo v naših krajih. Če jo opustimo, dodenimo na - 3 - na koncu vsaj očenaš in zdravamarijo za druge pokojne. Za oBoje nam bodo uboge duSe na moč hvaležne. TakoJ Kaj rožni venec že molimo ali pojemo ali po naše ali po rim¬ sko, nebeški Kraljici in naSi materi ga radi spletajmo. Saj je sama pokazala že v Lurdu, kako ji je ta molitev pri srvu, ko se je prikazala Bernardki z rožnim vencem v roki. V Fatimi pa je Karija rožni henec naravnost priporočala in ie posebej svetu obljubila rešitev po pokori in po rod nem vencu. Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nasJ JOSIP JiJUČIČ Tri imenitne može je že predstavil naš Minn. Zvon: škofa Antona Martina Slomška, pesnika dr. Franceta Prešerna in goričkega slavčka Simona Gregorčiča. Danes pa bomo stopili v vas tuljavo, ki leži ob cesti Stična - Žužemberk. Večji kraji v bližini so: Višja gora. Stična, Št. Vid pri Stični, Krka. Na hiši, kjer je vzidana spominska plošča, beremo, da se je rodil tu leta 1S44 najplodovitnejši slovenski pisatelj. Nje¬ govi starši so bili: oče Marko, ki je bil po postavi sicer majhen in šibak, a bister in podjeten, mati je bila Marija, tiha, delavna, skrbna. Pri hiši je bil tudi materin oče, sijajen pripovedovalec nekdanjih zgodb. Jurčič sam piše o njem takole:" Imel sem deda, sedem in sedem - deset starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo* z roko so podpirali pipico in pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od "njega dni" pripoveduje, kaj so samo doživeli in kaj se je v starih ča¬ sih godilo. Zlasti so radi pripovedovali pravljice, in pripovedke. T staraj času je bilo okoli Muljave več gradov, ki pa so danes v razvalinah, a jih srečujemo v Jurčičevih spisih: grad Kozjak, grad šumberk, Mačerolec, Kravjak, ( to so bile Jurčičeve Slemenlce v Besetem bratu, ji Ko so zvečer ružili koruzo, Je ded pravil o čarovnicah, desetniku in desetnici, ki sta morala od hiše, ker za desetega otroka ni bilo pro¬ stora v diši. V šolo je hodil najprej na Krko, pozneje pa na Višnjo Go¬ ro. Gimnazijo je študiral in dovršil v Ljubljani. že kot dijak četrtošolec je pisal povesti in kot šestošolec se je oddolžil svojemu dedu s sestavkom, ko je bil priobčen v "Kovicah" z na¬ slovom " Spomini na deda." Univerzo je študiral na Dunaju. Ker pa ni 4 imel denarja, ni mogel skončati Stadija, zato je iskal službe in jo dobil v Mariboru, pozneje pa v Ljubljani, kjer je umrl 1. 1881. Jurčič je pisal pripovedke, romane, žalne igre in šaljive zgodbe. Snov za svoja dela je večina jemal iz domačega življe¬ nja in domače zgodovine, zato eo se njegova dela priljubila Slo¬ vencem. Morda ga ni pisatelja, čigar dela bi bila tollkrat prebran na kot Jurčičeva. Kar je videl po domačih krajih, po slovenski domovini, to je opisal v svojih povestih. Njegove oiebe so vse žive, in ne naveličai se, ko jih bereš. Kdo ne pozna Jurčičevih romanov in povesti, kakor: Jurij Ko¬ zjak, Jurij Kobila, Hči mestnega sodnika, Deseti brat, Rokovnjači, najboljša pa je znovela Sosedov sin. Desetega brata si tako živo predstavljaš, ko ga pa tako predstavi, da ti stopi pred oči in ni čuda, če so njegove povesti in romani dramatizirani. Nešteto njegovih del je v naših čitankah za ljudsko in srednjo šolo. Ste brali lep opis 0 Jesensko noč med slovenskimi polharji?* Tu se zamisliš v naše lepe bukove ^ozdovc, ki dajejo hrano po Igom. Ste občudovali v spisu n Deklica in psoglavci," hrabro deklico, ki se je na junaški način rešila psoglavcev, ali spis" Turki na Muljavi?" Ko Že omenjam roman - Deseti brat, naj vam tu povem, da je to prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal na Dunaju 1. 1866« Najlepše je naslikal pisatelj kmete, ker jih je najbolje poznal. TrojnS pozorioče je prikazal: Slemenice z grajsko gospodo, Folesek s starim Piškavom in vas Obrhek, kjer žive kmečki posebneži. Nepozaben je Krjavelj s svojimi zgodbami, kmetom je vzel jezik iz ust. Morda vas zanima, kaj je roman. V Franciji je pomenil roman vse tiste spise, ki niso bili pisani v latinščini, temveč v ljud¬ skem jeziku. Homani se dele v poglavja,in podpoglavja, če so pa daljši, v knjige in zvezke. Homani so torej obsežni, ker po¬ dajajo glavnega junaka v vsern njegovem razvoju ter morajo zato prikazati daljšo dobo. Zgradba romana je dvojna: razvojna in raz- plefcna. T romanu"Deseti brat" je zgradba razvojna in razpletna. Foleg Josipa so imeli Pajštbarjevi( tako se je reklo pri hi¬ ši) še dvoje otrok: Marijo in mlajšega Antona. Marija je bila zelo nadarjena, učila je jožka brati in pisati. Ko je prihajal z Bunaja na počitniee, je bil vedno pri njej, ki se je poročila. Varoval ji je otroka, kadar so šli drugi na polje. Z bratom - 5 - Antonom sta ob počitnicah lazila po grajskih razvalinah in Josip mu je razkladal svoje pisateljske načrte. Ob smrti mu je zapustil vse pre- močenje. Tudi v Ameriki se dobe Jurčičevi spisi v kpižnjicah. Poišči jih«, draga mladina in ne bo ti žal. V njih boš spoznal svoj'narod, njegove šege in navade. Danes prinaša Zvon lepo naroono pripovedko, ki jo je spisAl Josip Jurčič - Deklica in pspglavci- Tedaj, ko so bili še psolglavci pO teh krajih, je plela mlada de— klica sama na njivi. , Kar je zagledala, da jih gre veliko kardelo mimo. Ker je vedela, da so hudi,in zavoljo svojih pasjih in kosmatih glav strašni videti, je zbežala s polja. Psoglavci jo zagledajo in pravijo: "Dajmo jo ujeti". Brž se spusti vse krdelo za njo v dir. Deklica je vedela, da ne uide urnim petam, zato je splezala na gosto smreko in se skrila med vejami. Psoglavci pa imajo pasjo glavo in oči obrnjene v tla, zato ne morejo pogledati navzgor. Tako niso mo c li videti, na ka¬ teri smreki čepi deklica. Bodli so torej s dolgimi sulicami ob deblih ott'smreke do smreke, dokler ni po skorji nekega drevesa pritekla ri rdeča kri. Obstopili so tisto smreko in jo izruvali; tako jim je pri¬ šla deklica v rest. Zaprli so jo potem v visok grad, ki ni imel nič vhoda. Tkam notri ni videla žive du*e kakor včasih psoglavce, ki so zahajali na noč domov, podnevi pa so jo zaklepali z grdo mačko vred v g*ad; samo lino so ji puščali odprto, da je sijalo sonce skoznjo. Tam notri‘se ja ve¬ dno jokala in prosila Boga, da bi še enkrat prišla k očetu domov. Več¬ krat je mislila skozi odprto lino zlesti na streho in s strehe skočiti na tla. Pa vselej, ko je vzdignila nogo. je skočila mačka na lino in začela renčati tako jezno in brusiti kremije, da je bilo deklico strah. Bekdaj se je poseono močno jokala in prosila Boga. Kar zagleda i c starega dedca pred seboj. "Kaj tl je dekle?" jo nagovori dedec. "K oče¬ tu bi šla rada,"pravi deklica. "Kako oi Šla, ali ne vež, da psoglavski grad nima vrat?" reče dedec. "Vem, ali bi skozi lino, pa me ta mačja žival ne pusti,"pravi ona. "Zato te ne pusti, ker ima v repu devet peklenskih vragov, ki so - 6 - vsi zmenjeni s psoglavci. Daj mački kos mesa in, kadar ga bo pobirala, ji odreči rep, ga vrzi čez glavo devet komolcev daleč skozi lino in nič več ti ne bo branila." Tako je dejal moč in izginil, da deklica ni vedela, ne kdaj ne kam. Storila je po njegovem nasvetu; dali. je mački mesa, v hipu ji odrezala rep, ga vrgla devet komolcev daleč Čez gla¬ vo in huda žival se je potuhnila v kot* Deklica spleza precej v mraku skozi lino na streho. Ko pa ni vedela, ne kam ne kod dol ob zidu, je videla kosorepo mačko počasi in žalostno lesti po vrhu slemena na drugi konec poslopja. Zleze za njo in pri¬ de do drevesa, ki se je s svojim vršičkom dotikalo strehe. Vi¬ deč, kako je mačka po drevesu prišla do tal, spleza še ona ni© z<£ol in srečno uteče. Znoči se, psoglavci pridejo domov in zagledajo kosorepo, krvavo mačko. Brž uganejo, kaj je to, in dvanajst jih poišče sled in steče za ubeglo deklico. Medtem pa je bila ta pritekla že blizu očetovega doma. Njen oče je imel kovačnico ob vodi. Tisto noč ga ni bilo ooma, ker je bil šel iskat izgubljeno hčer. Zatorej ni klopotalo povodno kolA, ki je sicer gonilo kovaški meh, temveč vse je bilo tiho. Vrata so bila zaprta, okno pa preprečeno z železno mrežo, zato ni mogla v hišo. Dolgo je kli¬ cala in klicala, pa očeta ni bilo. Že je mislila zaspati pred kovačnico na klopi, kar ji je prišlo na misel: "Morda bi me za¬ sledovali p80 6 lavci in še huje bi mi bilo." Zatorej premišlja, kako bi prišla v hišo. Nazadnje ji pride na misel, da lahko sname >ovodno koli in skozi luknjo pride v kovačnico. In res je storila tako. Komaj pa se oddahne v hiši in naredi luč, kar sliši zunaj pso 0 lavce. Po sledu so prišli za njo. Brž podpre vrata, okno še bolj zasloni z železom, v roke pa vzame široko sekiro, ki jo je bil ravno prejšnji dan naredil oče, ter se vsto¬ pi k lini, 6 kozi katero je prišla sama v hišo. Kmalu izvohajo ptoglavci to luknjo in eden pomoli pasjo glavo v kovačnico. Deklica mahne in mu jo odbije. Potem ga potegne popolnoma v kovačnico. Pokazal se je še eden in spet crug skozi luknjo; a vsakemu se je zgodilo tako kaligri. Tisti gantje, ki so v j^lberškem klubu, morajo l^počitku ob devp- ; tih do pol desetih. / .- .-i -*. .n Kot sem že omedli, je pri nas navada, da moramo,bi ti/ ob Ave Mariji, doma, a ker. tu v Ameriki ne zvoni, vemo, da. je t^. čas o mraku in starši navadno peko:* 0 mraku bodite vs^jdoma* ker še i vednp velja pregovor, da ima noč svojo,moč. M , ■ J - PR iJA TtLj OTROR' - Le kako naj pripovedujem o tebi, brat Franšišek? Ali naj prosim ptice, naj mi posodijo svojo pesem, ali naj se učim pri vodah, ki so tiho eašumele, ko si pomočil vanje svoje roke z Go¬ spodovimi ranami? Našli do ga otroci, D^, otroci ijj p.tice so si zelo podobni. Njih srca zaslutijo, kje se*. skriva- Ljubezen. Stal je Frančišek pod gozdom in ptice so mu krožile nad b lavo ter mu dedale na.ra¬ me, otroci pa so plezali okoli njegp. Svetnik se je kakor v za¬ dregi tiho smehljal in njegove oči so bilg kakor večerne vode. To je bil obraz svetlika, lci vse sprejema, in vse ljubi. • la pogovarjal se je ».otroki včudap lepih besedah, ki jih pero.;ne more zapisati,. Vsa radost nebes in žar sončne luči je . . počival v njih in bile ,so kot p.fseiv. Božal je rože kraj sebe in drevje in ob nogah mu je sedel siv zajček.,, Tedaj ps se je.,., 11 spomnil nekdo od otrok:'* Joj, sveti Frančišek, ozdravi našo Jožico." Bila je Jožica slepa od rojstva - sedem pomladi je že preživela in ni Se videla zvončkov in vračajoči# se ptic s svojimi očmi. Samo prikimal je svetnik in je prijel z vsako roko p6 enega otroka. Drugi so se mu držali za suknjo in pa6. In šli so proti vasi, obkroženi s pticami. Pa so pripeljali predFrančiška slepo deklico, ču¬ tila je njegovo navzočnost, slišala njegove besede, toda ni videla nje¬ govega ljubeznivega nasmeha. "Ubogi otrok," je dejal sv. Frančišek," ali si hvaležna Bogu za svo¬ je trpljenje?" In deklica ni vedela kaj Odgovoriti, ni razumela vprašanja. Svetnik pa jo je objel ter jo poljubil na čelo in je začel tako le moliti:" Gospod, hvala ti, ki si mi podelil moč, da v tvojem im6asa. osrečim ljudi.6 Potem je položil svoje dlani na dekličine oči, svoje dlani, ki so bile z Jezusovimi ranami zazhamovane in dvignil je oči proti nebtu Vi# soko, visoko, tam onkraj sonca je videl božji obraz, srce pa ee mu je kar topilo od veselja. Ko pa je odmaknil roke od dekličinega obraza, joj, kako Je dekletce zavriskaloi Sonce je prisijalo v njene oči, drevje in polje se je prelilo vanje s svojim zelenjem. Potem je zajokala, potem se nasmejala. In^vsi otroci so ploskali z rokami in skakali od ve¬ selja. Frančišek pa se Je tiho. smehljal in Bogu zqhvaljeval. "Sij#j, sijaj, sončece, oj, sonce rumeno." so peli in rajali otroci vsi srečni. Ob samotnih urah Strašna zima je bila tedaj v vsej širni Kanadi. Zamrznjeno je bilo Gotnje jezero in Velika reka je postala široka ledena pot. Pokrajino je pokril visok sneg. Indijanski vigvami so izginili v belini severnolo- deni. Baraga preživlja svojo tretjo zimo v tujuni, v misijonih, daleč od tople domače slovenske peči, kjer so zimshi večeri tako edinstveno lepi in iskreni. t svoji leseni misijonski hišici, če smemo reči tako, preživlja svo¬ je samotne zimske ure. Podnevi hiti v sneženih metežih preko zamrzlega -\x~ jezera k 6vojim ovčicam. Išče jih v ribiških kočah in lovskih i šotorih. Za vse njegovo dobro sree. Zdaj je čas, da jih najde, ko so dana. Zdaj ima priliko, da jim pove evangelj\o blago- vest in oznani čas odrešenja. O mrki, mrzli in divji so večkrat ti lovci in pastirjiJ Pa dobri pastir ne misli nase, ne išče ^ sebe. Prišel je med te uboge, da se med njimi razda, izniči in jim postane enak. Ljubezen Kristusova ga priganja, zato ne pozna oddiha, pozablja nase in le ve za duše svojih Indijancev. V bedni ribiški kolibi brez pravih vtkt in oken sedi med rdečokožnimi možmi. Prostor je zakajen in teman. Skozi okna strupeno piha. Misijonar Baraga je v svoj ra misijomu. Če tudi zeleno samo samcato pogansko dušo. Splača se, in še stokrat več se splača. Seje, seje semenca besede božje in srca se odpirajo. Kako bi se ne, ko jih pa sej« nesebična ljubezen in blagoslavlja milost božja. Popoldne te odpravi Baraga na težavno pot domov. Preko snežnih pol-J, brez toplega okrepčila, brez mehke, tople obleke. O, te poti, te dolge zimske poti, kdo jih je še premeril za njim, kdo je štel utrujene korake na njegovi apostolski poti. Vse b božjo čast, za duše! Do smrti utrujen se je vrnil. Ali ga bo doma čakala dobra večerja, mehka postelja,v zakurjeni sobi in se drag človek, ki se bo z njim pomenil o vsem in bo čutil z njim? Lepo bi bilo mizijon8tvo v takih okoličinah. To njemu ne sme in tudi ne more biti drugače kot božjemu Misijonarju, ki ni imel, kamor bi položil svojo glavo. Boč je legla na šfcrno snežno prerijo. Davno Že spe Indijanci v svojih vigvamih. V Baragovi hišici še brli sveča, brli pozno v noč. Globoko učeni in neutrudno marljivi Baraga je sklonjen nad veliko polo papirja, kamor spisuje do sedaj še nikoli napi¬ sane otavanske in ocipvejske besede, jim izpolnjujejo korene, jih primerja in prevaja na evropske jezike. O, ni to lahko in prijetno delo, kot sesti k mizi in čltati knjige. Koliko ga je ztalo, da se je brez knjig naučil tujega jezika in zdaj ga hoče urediti, pisati tem bednim ljudem v prerijah knjige in jih nare¬ diti kulturne ljudi. In to naj naredi 'oaraga pri vsem svojem delu? Da, on, ker mnogo, da, vse zmore tisti, ki resnično, nese¬ bično ljubi. Dolge in samotne so take zimske ure v samotni severnoameriški - 13 - pokrajini, dolge in samotne, da, a čudovito blagoslovljene. Veliki mi¬ sijonar Baraga je postal v njih tudi prvi učitelj, pisatelj in kulturni vodnik zapuččenim poganskim rodovom. Vse bogate darove svoje duše jim je daroval. Kot oče jih je ljubil in delal zanje, zato ostane zlato za¬ pisano njegovo ime med onimi, ki jih šteje svetna zgodovina med svoje velike ir zašlužne može. Umirajoči indijanski rodovi se mu na zemlji skoraj ne bodo mogli več dostojno zahvaliti. Zato pa so mu tem bolj hvaležni v večnosti, če jim že ni mogel ohraniti Življenja med ljudmi, na zemlji, jim je pa dal življenje pri Bogu, v nebesih. Upravičeno je torej B-raga nekoč vzkli knil*"Kakšna tolažba bo nekoč zoms, kč me bodo obdajali na sodni dan ti moji dobri otroci in pričali pred Sodnikom* On je bil prvi, ki nam je o- znanjal tvojo besedo. Govoril nam jo o tvojem božjem usmiljenju -In napolnil naša srca z vero in ljubeznijo." Kaj pa mi, Slovenci, njegovi rojaki? Tudi nam je Baraga veliko po¬ menil in nam še pomeni. Prva duhovniška leta je posvetil našemu ljudstvu, pa še iz tujine nas je ljubil, mislil na nas, pisal za nas in molil za nas. Slovensko ime je prtslavll pred svetim in pred Bogom. Danes pa aam je svetel vzor in mogočen priprošajik. , Kako smo mu hvaležni za vse to? Ljubljanski škof je pred dvema letoma zapisal? "Ce bi bil Baraga član kakega drugega večjega naroda, bi bil že go- toto na oltarjih, a ker je is malega, revnega in nepoznanega naroda, pa kar ne gre«! - tako čujem pogosto tožiti. ▲ taka tožba hoče biti le to¬ lažba za našo vest, ki nam očita, da premalo, mnogo premalo storimo za to, da bi Bog Friderika B araga poveličal s tem, da ga Cerkev prišteje med svetnike.- Bes, premalo storlmol Sami ie premalo poanamo junaške kreposti Baraga; sami njegovi priprošnji premalo zaupamo, zaradi tega mu ne dajemo priložnosti, da bi izprosil od Vsemogočnega kake čudeže. Krivi mo sami, da svet Baraga še ne pozna dovolj. Poboljšati se mora¬ mo v tem oziru, .aša verska in narodna dolžnost je, da vse etorimom kar mogoče, da ves katoliški svet spozna veličino Baragovo in se z zaupanjem priporoča njegovi priprošnji, potem bo tudi Bog storil svoje in po¬ veličal junaškega elužaonika. N Slava Baragu? - J.4- NOVICE (zbral Marijan Kpsem) fiisuoN naAvroKi Že drugič smo bili letos tako srečni, da smo poslušali mi¬ sijonske pridige, pred veliko nočjo na Gilbertu, kjer ga je vo¬ dil naš Prevzvišeni. 0 tem smo že pisali v Zvonu. Pa še drugega misijona smo bili deležni in sicer na Aurdri, kjer ga je vodil misijonar p. Odilo. Ker imajo naši rojaki avto¬ mobile, so nas naši pridni vozniki prevažali tja. frepevali smo, saj^ veste, da ne manjka petja tam, kamor pride naš pojoči misi¬ jonar. Zvečer ptfed začetkom misijonskih pridig pa so med pridajo rasnih misijonskih spominkov Igrale gramofonske plošče, da niko¬ mur ni bilo dolgčas, ne onim, ki so čakali v cerkvi, ne t$m, ki so kupovali. Kdor jih še ni slišal, mu svetujemo, naj jih kupi, ne bo mu žal. Ravno sa sklep misijona, nas je pozdravil prvi sneg. Pred roženvensko nedeljo, tisto soboto se nam je predstavil. Bič čudnega ni, saj smo v Minnesoti, kjer je zima navadno zelo dolga. Najbolj so se ga razveselili naši najmlajši Šolarji, ker se že veselijo, kako se bodo sankali. Sneg je pobral Že vse ostanke cvetja po vrtovih in burja, ki je razsajala tiste dni, je odnesla skoro vse listje iz drevja.- Bič več ni videti tistih pisanih, pestrih barv na obronkih naših gozdov. Kako hitimo s pospravljanjem pridelkovJ Vse smo že pobra¬ li z njiv, naše pridne gospodinje že ribajo repo in zelje, ker vedo, da klobase brez repe in zelja niso dobre. Doma pa prebi¬ ramo semenski krompir, da ga shranimo za pomlad in da vemo, ko¬ liko ga smemo pojesti. Tu pogrešamo le sadje, ki bi g» radi Pridelke spravljamo - 15 - obirali« Jabolka, ki jih imajo nekateri pri hišah, niso tako dobra kot so bila doma« No, pa naši dobri starši nam jih preskrbe v trgovinah, ds tudi tega sadja ne pogrešamo. V Sl SF z_r pripravljamo da naB ne bo zeblo pozimi . 7 Okna smo še nataknili in te dni pridno vozijo premogarji premog. Nekateri pa so si oskrbeli tudi drva, zlasti tisti, ki še nimajo plinskih peči. Tu v Ameriki ne poznajo naših kruš¬ nih peči, na katerih smo otroci doma prebili mnogo prijetnih zimskih ur. Okrog peči emo se zbrali, pokleknili in molili rožni venec. Veste, pa tu¬ di tu nismo pozabili nanj in ga pridno rablimo zlasti zdaj v'oktobru ni¬ kdar ne pozabimo na#j. Pa SE ENO NOVICO moram zapisati, da bo imela naša Ligina podružnica zadnjo nedeljo v oktobru proslavo Kristusa Kralja in z njo vred misijonsko proslabo. Vabimo vse prijatelje misijonov, da jo obiščejo. Najbrž boste videli celi Indijančke. Ne bo vam žal. Spet novi ž-upn^k ! Zdaj pa zares! Pa se dva: eden na Biwabiku, drupi na avroii. Veste, kdo je na Bi.atjiku? Fr. dchweiper z Oilber- ta, ki je dobil v pomocnika“Ft-. Šuštaršiča in oba sta sinova slovenskih staršev ter nas imata rada. Nw. Aurori pa je župni upravitelj Fr. Mirko Oodina, zna¬ ni misijonar K njemu predo večkrat pospravijat nase mame, ker na Auron ne znajo. V Deepvooo Samo fantje so šli tokrat in sicei nas je povabil p-. v Runtara, da nas bo peljal. Sest fantov je Vilo, samih več¬ jih, Vsi so bili dobre volje, med potjo so se večkrat ustavili in razkazovali svojo moč v razbijanju steklenic. V župnišču jih je p. Dolšina pogostil in bil njihovepa obiskaV/E9EN- . Po hA/\H V Minnesoti je prav mrzlo- - Danes smo se ze preskrbeli z mahom z & jaslice, ker pozneje bo nemopoce. 0 božiču boste pa slišali, komu jih bodo naši fantje naredili; - Pfcl >/ Pri medvedovih so dobili psa, prav maihno scene je. Pokazal pa je že svojo porednost in je krepko zaprabil Mirka za oist. Mo, pa ni hudo. v Kcsmov Franci je prišel in si tudi zaželel psička. Na Pinevillu pa je dobil tudi on in sice:r žadnjesa iz 'devetČlanskepa 1 pnezda. Kosmov je Buči, Medvedov pa Pazi’in se dobro ^av&da pomena svoj epa imena tej pridno varuje dom in rod. NA£>A dekleta v Pravzaprav so to deklice, ki pridejo v v solotno solo na Pinevillu in so zelg ukaželjne. Ge je pa le malo odmora jih ne vidiš vec. vse se z.pnetejo za štedilnik, ki stoji v naši šolski sobi. Seveda neti vedeli zanje, če ne bi tako brenčale te sitne ' ose. Sneženi mo! . ; -Joj, malo zpodaj je se. Pa to ni nic cudnepa, V V ker tu v Minnesoti je vse moroce. Nase deklice so poiskale vse koticfke s snepom in pa naredile. -To*a Krulceva mu je spletla celo^kite. Najbrž je mislila napraviti Kitajca, kajne Joža*? Minnesotski Zvon izdaja sibov. mladina na Gilbertu in PineviUu s pomočjo vse sibov. mladine v U.S A.