Poštnina plačana v gotovini.
86.	V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI U
ljubljanske in mariborske oblasti.
V te «o i «n :
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», izpremembe v osebju.
375.	Naredba o izplačilu razlike v prejemkih državnih uradnikov in ostalih uslužbencev za čas od dne 1. oktobra 1923. do dne 1. maja 1924.
376.	Štatut državnega kemijskega laboratorija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
377.	Navodilo za hranjenje, razknjiževanje ali uničevanje poštnih, telegrafskih in telefonskih prometnih in računskih listin.
Razglasi velikega župana ijupijanske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 378. Navodilo za izplačevanje razsodb sodišč za vojno škodo. 379. Tarifna obvestila. Razne objave.
iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 177 z dne 9. avgusta 1927.:
Odlok namestnika ministra za vere, ministra pravde: Drju. Tomažu Klinarju, kanoniku Stolnega kapitlja v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije, se je dodelila z dnem 11. marca 1924. osnovna plača
6.	stopnje, z dnem 11. marca 1927. pa osnovna plača
7.	stopnje v isti skupini iste kategorije.
Številka 178 z dne 10. avgusta 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. avgusta 1927.: Ker se bo Njegovo Veličanstvo kralj nekaj časa mudil izven domovine, ga bo zastopal do povratka v izvrševanju ustavne kraljevske oblasti ministrski svet.
Izpretmbe v osebju.
Premeščen je na lastno prošnjo pisarniški pomočnik Jakob Štuki od okrajnega sodišča v Kozjem k deželnemu sodišču v Ljubljani.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Uredbe osrednje vlade.
375
Naredba
o izplačilu razlike v prejemkih državnih uradnikov in ostalih uslužbencev za čas od dne 1. oktobra 1923. do dne 1. maja 1924.*
Ministrski svet je izdal pod D. R. br. 100.400 z dne 25. julija 1927. to-le odločbo:
Z odločbo ministrskega sveta D. R. br. 73.401 z dne 2. junija 1926. se je uredila poraba kredita
10,000.000 dinarjev, ki je bil odobren v lanskem Proračunu za izplačilo neporavnane razlike v prejemkih državnim uradnikom in ostalim uslužbencem, prevedenim in obdržanim v službi po zakonu z dne 3l. julija 1923., za čas od dne 1. oktobra 1923. do dne 1. maja 1924. S to odločbo je bila priznana pravica do omenjene razlike vsem prevedenim državnim uslužbencem tako-le:
a)	uradnike m:
do razlike, ki se dobi, če se odbije od seštevka osnovne in položajne plače za tri mesece leta 1923. in za štiri mesece leta 1924. seštevek vsot, ki so jih Prejeli za ta čas kot plače po starem zakonu in Predjeme, neizplačane za mesece januar, februar, ttrarec in april 1924.;
b) zvaničnikom in služiteljem:
do razlike, ki se dobi, če se odbije od seštevka osnovne in položajne plače in nove zakonske stanarine za isti čas seštevek zneskov, ki so jih prejeli kot prejšnje plače in predjeme.
Po tej odločbi ministrskega sveta se je začela v minulem proračunskem Ictii izplačevati razlika v prejemkih in se je vršila pričenši s služitelji, izmed katerih so se izplačevali samo oženjeni, ki imajo otroke. Določilo se je nadalje načelo, da pridejo za služitelji na vrsto zvaničniki po kategorijah, da pa je treba vpoštevati tudi skupine, tako da se praviloma izplačajo predhodno skupine z manjšo plačo po vseh kategorijah. Vkljub temu načelu pa se je dalo prvenstvo za izplačilo razlike onim državnim uradnikom in uslužbencem, ki so službovali v vojnih letih (1914. in 1915.) v Južni Srbiji ter so bili prevedeni in ob-držani v službi po novem zakonu.
Iz omenjenega kredita 10,000.000 dinarjev je bilo izplačano v minulem letu manjše število državnih uslužbencev. Ker kredit ni zadoščal, niso mogli biti izplačani niti mnogi, ki jim je bilo odločbo ministrskega sveta priznano prvenstvo.
V proračunu za leto 1927./1928. je v partiji 56. zopet odobren za izplačilo razliko v prejemkih kredit 10,000.000 dinarjev.
Rok izplačila, določen z omenjeno odločbo ministrskega sveta, je v glavnem zadovoljil najpotrebnejši del uslužbencev; smatram, da bi se morali po istih načelili vršiti še nadalje razporedi izplačil iz odobrenih finančnih sredstev. Zato se usojam predlagati zaradi porazdelitve in porabe tega kredita 10,000.000 dinarjev ministrskemu svetu to-le odločbo:
1.	) V zmislu odločbe D. R. br. 73.401 z dne 2. junija 1926. se nadaljuje izplačevanje razlik za čas od dne 1. oktobra 1923. do dne 1. maja 1924. prevedenim služiteljem, in sicer po redu, ki je že določen: prvič oženjenim, ki imajo otroke, kolikor še niso izplačani, potem oženjenim, ki nimajo otrok, in naposled neoženjenim. Ce bi zadoščal kredit za izplačilo vseh služiteijov, naj se prične tudi z izplačilom zvaničnikov, in sicer po istem kriteriju, osnovanem na zakonskem (bračnem) stanju, in potem dalje po kategorijah.
2.	) Izjemoma se nadaljuje izplačilo razlik tudi uradnikom in uslužbencem, ki so službovali leta 1914. in leta 1915. v Južni Srbiji, med katere pa se štejejo samo oni, ki so tam stalno službovali do evakuacije leta 1915. kot uradniki ali uslužbenci kraljevine Srbije.
3.	) Minister za finance predpiše podrobnosti za izvrševanje te odločbe ministrskega sveta.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
*
Ministrski svet je usvojil gorenji predlog gospoda ministra za finance ter odobruje, da se po-
. topa po njun. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
Velja Vukičevlč s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Da se prično izplačevati razlike v prejemkih za zgoraj označeni čas uslužbencem, ki so obseženi v tej odločbi, se odreja vsem izplačilnim blagajnam (ki bodo poimenoma s posebnim aktom generalne direkcije državnega računovodstva opozorjene na to odločbo), naj takoj zberejo (če jih nimajo v svojih knjigah), izdelajo in pošljejo generalni direkciji državnega računovodstva — proračunskemu oddelku — te-le podatke:
I.	Za služitelje.
a)	Skupno število služiteijov vseh uradov v okolišu dotične blagajne, ki so po tej odločbi na vrsti za izplačilo razliko (to so oženjeni, ki nimajo otrok, in neoženjeni); to Število pa mora biti razčlenjeno v posebnih razpredelkih za oženjene in neoženjene. Ce je slučajno kaj služiteijov, ki so bili že lani obseženi v odločbi za izplačilo razlike D. R, br. 73.401 z dne
2.	junija 1926., a niso iz kakršnihkoli vzrokov prejeli te razlike, dasi imajo pravco do nje (če so bili dno 1. septembra 1923. v službi in prevedeni po novem zakonu), je treba obenem tudi glede teh poslati v posebnem razpredelku podatke o njih skupnem številu.
b)	Skupno vsoto, v kolikršni bi bilo treba otvoriti kredit za izplačilo razlik vsem, ki so obseženi v številu pod a), pri čemer je treba zopet razčleniti vsoto po zakonskem (bračnem) stanju poedincev: oženjeni, neoženjeni.
Ti podatki morajo biti napisani na poseben list (na pol pole) z razpredelki in podrazpredelki, ki so točno ujemajo z besedilom pod a) in b). Seveda se morejo sestaviti šele, ko se posamično izvrši izračun za vsakega platežnika, ki ima pravico do te razlike. Izračun se mora izvršiti kar najskrbneje in najvest-neje, tako da kaže skupna vsota, ki se izračuni, dejanski znesek, v katerem jo treba otvoriti kredit in odobriti izplačilo.
Kolikor ne bi poedine blagajne razpolagale pri sebi z elementi za sestavo gorenjih podatkov, se morajo obrniti po prejemu te naredbe kar najhitreje na urade v svojem okolišu, naj jim pošljejo te podatke; njih dolžnost pa je, urediti te podatke, ker so za točnost osebno odgovorni šefi izplačilnih blagajn (šefi okrožnih finančnih uprav, delegacij, direkcij, samostalnih blagajn itd.). Vse elemente (seznam-i ke, preglede i. dr.), po katerih se podatki pod a) in b) urede in sestavijo, morajo pridržati blagajne pri sebi, da se eventualno vzporode in kontrolirajo s seznamki za izplačilo, ki se bodo sestavljali, ko se porazdelitev kredita iz partije 56. letnega proračuna izvrši in so krediti otvorijo.
Ko se otvorijo krediti za izplačilo razlik služiteljem, naj se nadaljuje, če se pokaže prost ostanek od vsote 10,000.000 dinarjev, ki je odobrena za to leto, izplačilo razlike tudi zvaničnikom, glede katerih se izda v tem primeru posebna naknadna naredba.
II.	Za uradnike in uslužbence, ki so službovali v vojnih letih (1914. in 1915.) v Južni Srbiji in ki so prevedeni po novem zakonu, bodisi da so še sedaj v aktivni službi, bodisi da so upokojeni.
Vsak izmed teh uslužbencev mora predložiti osebno pismeno prijavo blagajni, kjer dobiva sedaj
svoje prejemke; v njej mora označiti zvanje, urad in kraj službovanja v Južni Srbiji leta 1914. in leta 1915., prav tako pa vse podatke (plačo po starem in novem zakonu), na katerih podstavi mu je izvršiit izračun razlike, do katere ima pravico. (Glej obrazec, ki je sestavni del te naredbe.) Vse navedbe v prijavi mora overoviti na podstavi službenih podatkov, ki morajo biti pri dotičnom uradu, šef urada; če pa podatkov o službovanju leta 1914. in leta 1915. ni, mora poskr-! beti interesent za verodostojne dokaze o tem, ki jih mora v tem primeru priložiti svoji prijavi. V tem poslednjem primeru morajo jamčiti za resničnost navedb v prijavi še trije državni uradniki, izmed katerih sta morala vsaj dva v istem kraju in ob istem času službovati v Južni Srbiji. Poroki prevzamejo skupno s predložiteljem vso zakonsko odgovornost, če se ugotovi, da navedbe v prijavi niso točne.
Posebe se pripominja, da morajo predložiti prijave vsi prizadeti uradniki in uslužbenci, ki so službovali leta 1914. in leta 1915. v Južni Srbiji, a niso prejeli lani razlike zato, ker je bil kredit izčrpan, ne glede na to, ali so takrat predložili prijavo ali ne. Prej predložene prijave se morajo smatrati torej za neveljavne.
Izplačilne blagajno morajo, ko prejmejo te prijave, kar najvestneje pregledati vse predložene podatke, vzporediti s svojimi knjigami one, ki se nanašajo na izračun razlike, izvršiti ta izračun, potem pa sestaviti imenski seznam ek vseh oseb, svojih platežnikov, ki jim je treba po tej osnovi izplačati razliko.
Seznamek mora obsezati iste razpredelke kakor prijava (po obrazcu) in poleg tega za, vsakega točni znesek razlike, ki mu gre, prav tako pa tudi skupno vsoto, v kolikršni je treba po tem seznamku otvoriti kredit in odobriti izplačilo.
Posebno se opozarjajo izplačilne blagajne na to, j da morajo poslati generalni direkciji državnega računovodstva samo seznamek; prijave pa naj ob-drže pri sebi.
Skrajni rok, do katerega morajo vsi prizadeti, p o ei d i n o i ' predložiti svoje prijave izplačilnim blagajnam (predlaganje prijav se nanaša samo na uradnike, ki so službovali leta 1914. in leta 1915. v Južni Srbiji), je do dne 25. avgusta 1927. (Skrajni rok, do katerega morajo blagajne poslati generalni direkciji državnega računovodstva tako podatke pod I. (za slu žitelj e) kakor tudi vse seznam-k e pod II. (za uslužbence, ki so službovali leta 1914. in leta 1915. v Južni Srbiji), pa je do dne 5. septembra 1 927.
Podatki pod I. in seznamek pod II. se morajo odpremiti (kot priloga) s posebnim aktom na celi poli s pozivom na to naredbo.
Končno se opozarjajo vsi pristojni organi na to, da morajo izvršiti to naredbo kar najskrbneje in kar najvestneje, ker se bodo za vsako nepravilno postopanje, zlasti pa za nepravočasno pošiljanje podatkov, ki se zahtevajo, takoj klicali na odgovor.
Obrazec k razpisu D. R. br. 100.400/27.
Prijava
za prejem razlike v prejemkih od meseca oktobra 1923. do meseca maja 1924.
Po odločbi ministrskega sveta D. R. br. 100.400 z dne 25. julija 1927.
Ime in priimek.
Sedanje zvanje predložite-Ijevo, njega urad In službeni kraj.
Zvanje, urad in kraj službovanja leta 1914. in 1915.
Letna sistemizirana plača dne 1. septembra 1923.
Preveden po novem zakonu v zvanje	z
osnovno, položajno plačo in stanarino?
Izračun razlike, do katere ima pravico.
V .............. , dne	1927.
Predložitelj prijave:
I. Na podstavi službenih podatkov se potrjuje, da so navedbo, v gorenji prijavi popolnoma točne in resnične.
šef urada:
II.* Za resničnost podatkov, navedenih v tej prijavi, jamčimo ob kazenski in materialni odgovornosti ter prevzemamo skupno s predložiteljem prijave zakonske posledice.
1. Ime in priimek, zvanje...........................
o
“•	>!	>•	H	!)	.........................
3
v 1}	»	V ............................
* Tako jamstvo morajo predložiti samo oni pred-ložiteiji, glede katerih ni v uradu, kjer službujejo, podatkov o službovanju leta 1914. in leta 1915., tako da bi zaradi tega šef urada ne mogel podpisati potrdila pod I.
Po pooblastitvi ministra za finance; generalni direktor
dr. Mih. T. Jovanovič s. r.
Iz ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva, v Beogradu,
dne 2. avgusta 1927.; D. R. br. 100.400.
376.
Na podstava členov 6., 7. in 17. zakona o ureditvi sanitetne stroke in o čuvanju narodnega zdravja in členov 1. in 3. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem ta-le
Štatut državnega kemijskega laboratorija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
a) Obče odredbe.
Člen 3.
Sedež državnega kemijskega laboratorija jo v Beogradu; laboratorij mora biti nastanjen v poseb-nom poslopju, ki je nalašč zgrajeno v ta namen.
Člen 4.
Državni kemijski laboratorij je v strokovnem pogledu samostalno telo ter ne more spadati v sestavo nobenega drugega instituta; samo administrativno spada pod ministrstvo za narodno zdravje.
Člen 7.
Za izpraznjeno mesto upravnika državnega kemijskega laboratorija razpiše strokovni svet pri ministrstvu za narodno zdravje natečaj po pogojih v členu 6. tega Statuta. Rok za prijave kandidatov znaša dva meseca od dne, ko se natečaj prvič objavi v «Službenih Novinah». Izmed prijavljenih kandidatov izbere strokovni svet onega, ki ima največ pogojev za to mesto, ter ga predlaga ministru za ukaz o postavitvi. Izbranega kandidata postavi kralj na ministrov predlog.
Člen 8.
Upravniku so prideljeni upravni asistent, blagajnik in pisar-daktiiograf.
Člen 9.
Upravni asistent (diplomiran kemik, uradnik I. kategorije) jo šef laboratorijske pisarne. Zalaga laboratorij s potrebščinami za «delovanje v njem; vodi strokovno dopisovanje za nabave kemikalij, aparatov in utenzilij; izdaja kemikom material za delovanje; predlaga nerabne predmete za razknjižbo itd., o vsem pa vodi potrebne knjige. Podrejena so mu vsa laboratorijska skladišča.
Člen 10.
Blagajnik (uradnik II. kategorije) opravlja vse laboratorijske administrativne posle ter vodi denarne in druge predpisane knjige. Računodajuik je za vse dvignjene kredite.
Pisar mora biti vešč daktilografskim poslom ter pomagati asistentu in blagajniku.
c) Strokovno in pomožno osebje.
1. Strokovno osebje.
Člen 11.
Strokovno osebje državnega kemijskega laboratorija so doktorji filozofije ali tehnike (glavna skupina; kemija), diplomirani kemiki in doktorji ali magistri farmacij*'. Njih število jo določeno r organizacijo službe (glej člene 18., 19. in 20. tega Statuta).
Člen 12.
Kemiki in farmacevti pridejo v državni kemijski laboratorij samo po natečaju, ki ga razpiše z odobritvijo ministrstva državni kemijski laboratorij za vsako izpraznjeno ali novootvorjeno mesto. Prednost imajo doktorji in potem oni diplomirani kemiki in farmacevti, ki so že prej delovali v podobnih zavodih in ki imajo najmanj triletno prakso.
Člen 13.
Komisijo, ki ocenja kvalifikacijo kandidatov, prijavljenih za izpraznjeno kemikovo in farmacevtovo mesto, sestavlja strokovni svet ministrstva; za ta primer se ji prideli kot član z glasovalno pravico tudi upravnik državnega kemijskega laboratorija. Ko komisija izbero kandidata, poda ministru predlog za njega postavitev.
Člen 14.
Strokovno osebje mora opravljati poverjene posle točno in pravočasno ter uporabljati pri tem najbolj priznane delovne metode, kolikor so uradno predpisane. Razen tega mora živo zasledovati njih razvoj in sodelovati pri njih. Upravnik sme odkazo-vati poedinim kemikom in farmacevtom v poročanje in obdelovanje poedina vprašanja iz one grane, v kateri so se specializirali.
Kdor med službovanjem ne zadosti tem pogojem, tega je treba odstraniti iz državnega kemijskega laboratorija. O tem odloči strokovni svet ministrstva na predlog laboratorijskega upravnika. Prav to velja za administrativno in östalo osebje, kolikor ga ne postavlja ali ne odpušča laboratorijski upravnik.
Člen 1.
Državni kemijski laboratorij kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je kemijski institut za vse grane uporabljane kemije, v prvi vrsti za toksikološke, farmacevtske in tehnične.
Člen 2.
Področje državnega kemijskega laboratorija je celokupno državno ozemlje. Ta laboratorij jo obenem javen kemijski institut, s katerim se lahko okoriščajo industrija, trgovina in poedinci.
Člen 5.
Da doseza državni kemijski laboratorij svoje namene, ima svoj proračun.
Predlog proračuna poda za vsako proračunsko leto o pravem času laboratorijski upravnik ministrstvu v pregled in usvojitev.
b) Organizacija uprave.
Člen 6.
Kemijskemu laboratoriju načeluje upravnik. Biti mora doktor filozofije ali tehnike (glavna skupina: kemija); biti ne sme inozemski državljan in ne mlajši od 30 let, imeti pa mora najmanj 8 let kemijske prakse.
Člen 15.
Zaradi strokovnega izpopolnjevanja smejo dobiti kemiki in farmacevti, ki izrečejo željo za to, večmesečen dopust za inozemstvo; pri tem je treba paziti, da služba v laboratoriju ne trpi škode. Ce je po proračunu mogoče, se jim dd na razpolago tudi iz-vestna vsota kot podpora.
2. Pomožno osebje.
Člen 16.
K pomožnemu osebju spadajo laboranti in služi-telji.
Člen 17.
Služitelj mora biti zdrav, brez telesnih hib, dobro pismen ter mora poznati cirilico in latinico; ko vstopi prvič v službo pri laboratoriju, ne sme biti starejši od 30 let in odslužiti je moral predpisani vok pri vojski.
č) Organizacija službe in področje.
Člen 18.
Zaradi čim uspešnejšega opravljanja strokovnih poslov v državnem kemijskem laboratoriju se deli laboratorij na štiri odseke, in sicer:
1.	) na odsek za toksikologijo in sodne analize;
2.	) na odsek za preizkušanje zdravil in farmacevtskih preparatov;
3.	) na odsek za preizkušanje tehničnih produktov;
4.	) na odsek za preizkušanje vseh vrst voda.
Po potrebi se sme to število povečati z uvedbo
novih odsekov.
Člen 19.
Vsakemu odseku načeluje odsekovni šef. To zvanje je titularno. Odsekovni sefi se izbirajo ne glede na skupino in stopnjo izmed najsposobnejšega strokovnega osebja pri državnem kemijskem laboratoriju. Biti morajo specialisti v oni grani uporabljane kemije, ki je zastopana v tem odseku. Postavlja in izmenjuje jih minister na predlog laboratorijskega upravnika.
Člen 20.
Odsekovnemu šefu sta prideljena po navadi en kemik ali farmacevt in en laborant ali služitelj. Strokovno osebje, laborante in služitelje porazdeljuje v poedinih odsekih laboratorijski upravnik.
Člen 21.
Odsekovni šef mora skrbeti za to, da se pravočasno opravljajo posli v podrejenem odseku, in voditi mora zapisnik o tem. Prav tako mora voditi knjigo o prejetem in porabljenem materialu in ostalih laboratorijskih potrebščinah ter podajati upravniku predloge za pospeševanje službe in pravočasno zalaganje odseka z raznimi potrebščinami.
Člen 22.
Področje poedinih odsekov je to-le:
1.	) odseka za toksikologijo: analiza drobovja in drugih predmetov, ki so sumljivi, da imajo v sebi strupenine; analiza krvnih lis kakor tudi vse ostale toksikološke in sodno-kemijske analize in ekspertize;
2.	) odseka za preizkušanje zdravil in farmacevtskih preparatov: kontrola materiala vseh lekarn, drogerij, kemijsko-farmacevtskih tvornic in ostalih zavodov, ki proizvajajo sredstva za čuvanje človeškega in živalskega zdravja in za zdravljenje ljudi in živali;
3.	) odseka za preizkušanje tehničnih produktov: preizkušanje vseh tehničnih produktov za uporabljanje pri napravah ministrstva za narodno zdravje in drugih ministrstev, ki nimajo svojih kemijskih laboratorijev, kakor tudi na zahtevo industrijskih, tehničnih in trgovinskih podjetij in privatnih oseb;
4.	) odseka za preizkušanje vodä: analiza vseh vrst v odd za tehnične in ostale svrhe, poleg tega pa tudi žiVljenskih potrebščin, katerih preizkušanje ne spada v pristojnost higienskih naprav ministrstva za narodno zdravje.
d) Katera državna oblastva so pristojna, pošiljati državnemu kemijskemu laboratoriju predmete v
analizo.
Člen 23.
Državni kemijski Laboratorij je na razpolago v prvi vrsti uradom in institucijam ministrstva za narodno zdravje, potem pa tudi vsem ostalim napravam.
Toksikološke in farmacevtske analize za celo-knpno državno ozemlje v območju ministrstva za narodno zdravje se morajo opravljati izključno v državnem kemijskem laboratoriju.
Člen 24.
Državna oblastva, pristojna, pošiljati državnemu kemijskemu laboratoriju predmete v analizo za po-edine odseke, so ta-le:
I.	za ministrstvo za narodno zdravje:
1.	) centrala: vsi oddelkovni načelniki;
2,	) naprave in instituti: šefi dotičnih naprav in
Institutov;
II. za ostala ministrstva in državna oblastva:
1.	) če prihaja predmet direktno od ministrstva, po odgovornem načelniku ministrstva;
2.	) če prihaja predmet od podrejenih uradov in organov dotičnega ministrstva, po šefih teh uradov ali naprav.
Člen 25.
Glede vsake pošiljke se mora v spremnem aktu točno označiti, zakaj se predmet pošilja v analizo. Pošiljati v analizo predmete, ki zanimajo poedine osebe, navidezno službeno, je kar najstrože prepovedano.
e) Dopusti, bolovanje in odmor.
Člen 26.
Kadar je upravnik državnega kemijskegai laboratorija odsoten ali bolan, ga zastopa po navadi najstarejši odsekovni šef.
Člen 27.
Kadar je odsekovni šef odsoten do sedem dni, ga nadomešča kemik dotičnega odseka. Ob daljši odsotnosti mu določi namestnika laboratorijski upravnik.
Člen 28.
Upravnik državnega kemijskega laboratorija ima pravico, dovoljevati podrejenemu osebju dopuste do sedem dni. O tem mora upravnik o pravem času poročati ministrstvu.
f) Takse in honorarji.
Člen 29.
Za vsako analizo, izvršeno v državnem kemijskem laboratoriju, razen za one, ki se vrše za ministrstvo za narodno zdravje in njegove naprave, je treba plačati takso.
Velikost takse določi po vrstah analize s posebnim pravilnikom ministrstvo za narodno zdravje na predlog laboratorijskega upravnika.
Te takse se smejo po izpremenjenih ekonomskih m ostalih razmerah tudi izpreminjati.
Člen 30.
Takse, plačane za analizo, se oddajajo trimesečno in neposredno glavni državni blagajni kot državni dohodek laboratorija.
Člen 31.
Kot odškodnina za honorarje, določene po členu 6., točki 6.), in po členu 17., točki 4.), zakona o ureditvi sanitetne stroke in o čuvanju narodnega zdravja, se določa povprečno na mesec, in sicer:
a)	upravniku državnega kemijskega laboratorija
600 (šest sto) dinarjev;
b)	kenjikom po 500 (pet sto) dinarjev.
Ti honorarji se smejo po izpremenjenih ekonomskih in valutnih razmerah tudi izpreminjati. O tem odloča minister za narodno zdravje na predlog laboratorijskega upravnika.
Člen 32.
Ona ministrstva, ki nimajo svojih kemijskih laboratorijev, a se žele okoriščati z državnim kemijskim laboratorijem, podpirajo laboratorij z letno subvencijo, ki se uporablja za dopolnjevanje porabljenega materiala in opreme.
Velikost subvencije določa po obsegu letnih poslov dotično ministrstvo na predlog laboratorijskega upravnika.
g) Administrativna opravila in notranji red.
Člen 33.
Vsak odsekovni šef mora predložiti najkesneje v enem mesecu po koncu koledarskega leta laboratorijskemu upravniku poročilo o letnem delovanju v svojem odseku.
Prav tako mora sestaviti laboratorijski upravnik začetkom vsakega novega koledarskega leta na podstavi poročil odsekovnih šefov poročilo o delovanju državnega kemijskega laboratorija v minulem letu ter ga predložiti ministrstvu.
Člen 34.
Koncem vsakega leta mora upravni asistent s pripomočjo administrativnega osebja inventarizirati celokupni potrošm in nepotrošni material ter predložiti o tem poročilo laboratorijskemu upravniku.
Člen 35.
Poročilo o uspehu analize, izvršene v državnem kemijskem laboratoriju, pravilno kolkovano, opremljeno z žigom laboratorija, z upravnikovim podpisom in s sopodpisom kemika, ki je izvršil analizo, je treba smatrati za polnoveljaven dokument pred vsemi oblastvi.
Člen 36.
Če. bi bila ena prizadeta ali pravdna stranka država ali državno oblastvo in bi se pri tem pokazala potreba za superkomisijo zoper analizo, izvršeno v državnem kemijskem laboratoriju, mora biti en član te komisije kemik, ki je izvršil analizo.
Člen 37.
Upravnik državnega kemijskega laboratorija je upravičen, odobravati izdatke iz laboratorijske blagajne do 20.000 dinarjev. Glede večjih izdatkov se mora obračati za odobritev na ministrstvo za narodno zdravje.
Člen 38.
Vse spise, ki jih hočejo objaviti odsekovni šefi in ostali kemiki in ki se nanašajo na službeno delovanje v laboratoriju, mora prej pregledati in odobriti laboratorijski upravnik.
Člen 39.
Osebam, ki ne pripadajo državnemu kemijskemu laboratoriju, a žele znanstveno ali praktično delovati v njem, izdaja upravnik dovolitev, ki se sme vsak čas preklicati. Nihče se ne sme oprostiti plačila za material, ki ga je porabil pri delu.
Člen 40.
Poedinosti, ki se nanašajo na notranji red in na službo v laboratoriju, uredi, kolikor niso obsežene v tem Statutu, upravnik s svojimi naredbami.
Člen 41.
Ta Statut stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 30. marca 1927.;
A p. br. 9897.
Minister za narodno zdravje:
dr. S. Miletič s. r.
377.
Na podstavi členov 2. in 28. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto in telegraf predpisujem po zaslišanju poštno-telegrafsko-telefonskega sveta in v sporazumu z glavno kontrolo št. 38.531 z dno 1. junija 1927. to-le
Navodilo za hranjenje, razknjiževanje ali uničevanje poštnih, telegrafskih in telefonskih prometnih in računskih listin.*
I. Obče odredbe.
Člen 1.
V	poštni, telegrafski in telefonski službi so dvoje listine: prometno listine in računsko listine.
Za prometno listine se smatrajo vsi obrazci, vse knjige in vsi registri, ki se rabijo za prevzemanje, odpremljanje in izročanje poštnih pošiljk, telegramov in telefonskih pogovorov in ki niso zavezane pregledovanju kontrole, nego se hranijo pri poštnih, telegrafskih in telefonskih uradih (ali direkcijah), dokler se ne razknjlžijo.
Za računsko listine se smatrajo vse listine, s katerimi sc dokazuje prejem in izdaja denarja, stvari in materiala in ki se pošiljajo po občih službenih predpisih v pregled direkciji ali kontrolnemu oddelku ministrstva za pošto in telegraf.
Člen 2.
Prometne in računske listine se dele glede na razknjiževanje ali uničevanje na dve skupini: 1.) na prometne in računske listine, za katerih uničevanje rok ni določen in ki se morajo hraniti, dokler se njih uničitev no dovoli s posebno naredbo ministrstva; in 2.) na prometno in računske listine, katerih hranilni rok jo določen in ki se smejo po preteku določenega roka razknjižiti ali uničiti skladno z odredbami tega pravilnika.
* «Službeno Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 8. julija 1927., št. 151/XLV. — Naslov jo priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 27. julija
1927.,	št. 167/XLIX.
Člen 3.
Listino, glede katerih rok za razknjiževanje ni določen, so te-le:
1.	) akti in dokumenti o nakupu nepremičnin;
2.	) zbirke naredb, zakoniki, poslovodstvene knjige in knjige, ki se vodijo po inventarju; in
3.	) listine o izterjevanju dolgov, razne poroštvene pogodbe in zavarovalne police.
Odloki o razknjiževanju ali uničevanju se izdajajo občasno po občih predpisih, ki veljajo za centralne uprave.
II.	Hranilni rok za listine.
Člen 4.
Za hranilni rok se smatra čas od dne, ko je listina nastala, do roka, ki je določen s tem pravilnikom za njeno razknjižbo. Potemtakem znašajo ti hranilni roki:
1.	) za prometne listine 3 leta;
2.	) za računske listine 4 leta.
3.	) Za proračunske računske listine veljajo roki, določeni z občimi predpisi, ki veljajo za ostale grane državne službe.
Od teh predpisov se izvzemajo:
a)	originalni in prehodni telegrami, telefonske pozivnice in telefonski fonogrami po notranjem poslovanju, ki se hranijo leto dni;
b)	originalni in prehodni mednarodni telegrami, katerih hranilni rok znaša dve leti;
c)	poštne in brzojavne nakaznice, ki se hranijo tri leta.
Člen 5.
Prometne in računske listine, označene v členu 2., točki 2.), se morajo hraniti, če so potrebne za rešitev poedinih predmetov, ne glede na določeni rok, z vsemi prilogami, dokler se predmet dokončno ne reši.
Člen 6.
Vse prometne listine in računske listine, omenjene v drugem delu člena 4. pod a), b) in c), se po preteku roka razknjižijo ali uničijo.
Člen 7.
Računske listine, omenjene v členu 4. pod 2.) in 3.), se ne smejo razknjižiti ali uničiti, najsi jim je hranilni rok potekel, dokler se ne dobi razrešnica od kontrole.
III.	Razknjiževanje in uničevanje listin.
Ölen 8.
Poštni, telegrafski in telefonski uradi razknjižu-jejo listine, ki so spravljene pri njih, v prvem polu-letju vsakega leta. Točnejši čas, način in pa komu naj se pošlje ta razknjiženi material, določa pristojna direkcija.
Člen 9.
Prometne in računske listine pri direkcijah ali pri ministrstvu se razknjižujejo ali uničujejo komisijski.
Komisijo za razknjiževanje ali uničevanje sestavljajo trije uradniki. Pri direkcijah določi sestavo komisije direktor, pri ministrstvu pa generalni direktor. Določeno komisije morajo razknjiževati ali uničevati prometne in računske listine kar najskrb-neje z njih prilogami vred; zato morajo shraniti vse one listine, o katerih bi posumile, da so nepravilne. Člani komisije so odgovorni za točno in vestno izvrševanje teh predpisov. O tem svojem poslovanju morajo voditi zapisnik, v katerega vpišejo vse podatke, ki se nanašajo na vrsto listin, na ime naprav, katerim pripadajo, in na čas, iz katerega izvirajo. Dopustno je, priložiti zapisnikom tudi arhivske beležnice; toda na njih se mora konstatirati uničitev. Ta konstatacija se vpiše tudi v zapisnik.
Člen 10.
Generalni direktor ali oblastni direktor mora ustanoviti komisijo za razknjiževanje najkesneje do dne 1. oktobra vsakega lota.
Člen 11.
Komisija mora izločiti prometne in računske listine, na katerih so nalepljeno poštne znamke, ter označiti v zapisniku težo v kilogramih tako teh listin kakor tudi težo lislin, na katerih ni znamk.
Člen 12.
sto uporabo» in kateri proti obvezi, da se učini na tehničen način neprikladnim za prosto uporabo in da se upotrebi samo za industrijsko proizvajanje.
Člen 13.
Po končanem poslovanju mora komisija omotati ves material in izročiti zapisnike o poslovanju s prilogami in svojim poročilom vred svojemu neposred-njemu starejšini, po čigar naredbi ga je razknjižila.
Člen 14.
Ko prejme neposrednji starejšina komisijska poročila. z zapisniki, pošlje svoje predloge s svojim mnenjem vred ekonomskemu odseku direkcije ali ekonomskemu oddelku ministrstva, ki izposluje skladno s predpisi zakona o državnem računovodstvu odlok o njih prodaji.
Člen 15.
O razknjižbi in uničitvi listin z nalepljenimi znamkami, t. j. ali naj se prodado znamke v filatelistične namene ali pa naj se uničijo, izda potrebni odlok in odobri način postopanja v vsakem primeru ministrstvo za pošto in telegraf.
Člen 16.
Material, ki ga je treba zairadi varovanja tajnosti učiniti na tehničen način neprikladnim za prosto uporabo, se prepelje in uniči pod nadzorstvom določenih poštnih organov.
Ce je treba prepeljati material po železnici, ga je treba odpremiti v plombiranih vagonih.
Člen 17.
Za razknjiževanje in prodajanje materiala se daje uslužbencem nagrada, če opravljajo ta posel izven uradnih ur.
Velikost nagrade iz izkupička za material, določa generalni ali oblastni direktor.
Člen 18.
Čisti izkupiček za razknjižene računske in prometne listine se vlaga v državno blagajno v korist računa izrednih dohodkov.
To navodilo stopi takoj v veljavo.
V Beogradu, dne 15. junija 1927.; št. 24.994.
Namestnik ministra za pošto in telegraf, minister za poljedelstvo in vode,
Sv. Stankovič s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Vet. št. 639.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 1. do dne 7. avgusta 1927.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Metlika (Križevska vas 1 dvorec). Krško: Čatež (Velike Malence 5 dvorcev). Laško: Trbovlje (Barbara 1 dvorec, Gabrsko 2 dvorca). Litija: Temenica (Videm 1 dvorec), Veliki Gaber (Podgaber 1 dvorec), Velike Pece (Artiža vas 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Grosuplje (Grosuplje 1 dvorec). Novo mesto: Ambrus (Brezov dol 1 dvorec), Šmihel-Stopiče (Rajmušče 1 dvorec), Velika Loka (Čatež 1 dvorec). Škofja Loka: Stara Loka (Sv. Duh 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: Kastav (j&v. Matej 1 dvorec). Kočevje: (Kočevje 1 dvorec), Ribnica (Hrovača 1 dvorec). Kranj: Križe (Duplje 1 dvorec), Šenčur (Šenčur 1 dvorec). Litija: Št. Vid (Št. Vid 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Dolsko (Petelinje in Dolsko po 1 dvorec), Grosuplje (Spodnje Blato 1 dvorec), Medvode (Tuhovec 1 dvorec), Vrhnika (Verd 1 dvorec). Novo mesto: Šmihel-gtopiče (Koroška vas 1 dvorec).
V L j u b 1 j a n i. dne 10. avgusta 1927.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: veterinar Zajc s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. II—4 ex 1927.
Razglas.
Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanila z razpisom D. R. br. 100.446 z dne 29. julija 1927., da veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu avgustu 1927. nastopni obračunjevalni
tečaji, in sicer:
1 napoleondor..................Din 218-50
100 francoskih frankov .	. .	.	»	223-—
1 belg.........................»	7-90
100 drahem.......................»	75-—
100 italijanskih lir.............»	309—.
100 švicarskih frankov .	. .	.	»	1095—
100 pezet............................. 972-—
100 nizozemskih goldinarjev .	.	»	2275-50
100 danskih kron.................»	1519-—
100 švedskih kron................»	1521-50
100 finskih mark.................»	143—
1 angleški funt................»	275-75
1 egiptovski funt ......	283—
1 dolar........................»	56.-80
100 romunskih lejev..............»	33-50
100 bolgarskih levov.............»	41-—
1 papirnata turška lira	. .	.	»	29-—
100 papirnatih turških piastrov	.	»	29—•
100 češkoslovaških kron	...»	168-25
1 avstrijski šiling............»	8—
1 pengö........................»	9-90
1 zlot.........................»	6-35
1 zlata nemška marka	...»	13-50
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 8. avgusta 1927.
Za delegata: Sušeč s. r.
Razglasi drngib uradov in oblastev.
378.
Navodilo za izplačevanje razsodb sodišč za vojno škodo.1"
Glede na nekatere sporne primere, ki so bili poslani upravi vojne škode in ki se nanašajo na izplačevanje razsodb sodišč za vojno škodo, izrečenih po pravilniku o vojni škodi in sodiščih za obmejne krajine, objavlja uprava vojne škode, da je predpisal minister pravde to-le navodilo:
IX. prvostopno sodišče v Beogradu je razpravljalo dvoje spore, in sicer: po pravilniku o vojni Škodi in sodiščih za obmejne krajine in po pravilniku z dne 29. septembra 1921., O. br. 21.528, ki se nanaša na pristojnost in organizacijo IX. prvostopnega sodišča za vojno škodo.
L Po pravilniku z dne 29. septembra 1921., O. br. 21.522, je sodilo in razpravljalo IX. prvostopno sodišče za vojno škodo spore o škodi, prizadeti z vojno zaščitencem naše države, beguncem, dobrovoljcem, kakor tudi škode, prizadete imovini srbskih in črnogorskih državljanov, ki je izven Srbijo in Crne gore. Take njegove rešitve o poškodovan-čevi pritožbi so zavezano pretresu H. višjega sodišča za vojno škodo v Beogradu, kar je razvidno iz členov 1. in 11. rečenega pravilnika.
Take razsodbe H. višjega sodišča, o katerih govori ta točka in ki so bile izrečene po pravilniku O. br. 21.522 in po uredbi o povračilu vojne škode, ko sta že stopila v veljavo člena 27. in 28. zakona o izplačevanju vojne škode, niso zavezane pretresu kasacijskega sodišča za primere, določene v členu 58. b uredbe o povračilu škode, nego so takoj izvršne.
Razsodbe IX. prvostopnega sodišča za vojno škodo, o kateri se govori zgoraj, so, č e ni bilo pritožbe oškodovancev, izvršne, ne glede na vrednost.
Drugače pa je razvidno iz člena 12. pravilnika z dne 29. septembra 1921., O. br. 21.522, ki govori o organizaciji IX. prvostopnega sodišča in o njegovi pristojnosti, da veljajo vse druge odredbe iz uredbe o povračilu škode tudi za oškodovane osebe, o ka-
terih se tukaj govori, in za sodišča, ki so določena zanje, katerih razsodbe se izplačujejo po predpisih zakona o izplačevanju vojne škode.
Iz predpisov uredbe o povračilu vojne škode je razvidno to-le:
Po členih 55. in 58. uredbe o povračilu vojne škodo z dne 30. junija 1920. in po členu 74. pravilnika za izvrševanje uredbe o povračilu škode z dne 27. oktobra 1920. so pretresala višja sodišča kot pristojna razsodbe prvostopnih sodišč za vojno škodo, in sicer: če je bil znesek prisojene vojne škode večji nego 5000 dinarjev, na pritožbo državnega pravnega branitelja ali dotičnega oškodovanca, izmed katerih se je prvi moral pritožiti, pa tudi uradoma, če pritožbe ni bilo. Razsodbe višjih sodišč za vojno škodo po omenjenih predpisih so se smatrale za izvršne. Kjer pa je bil znesek prisojene vojne škode 5000 dinarjev ali manj, so mogla pretresati višja sodišča za vojno škodo razsodbe nižjih sodišč samo na oškodovančevo pritožbo: drugače so bil§ razsodbe nižjih sodišč izvršne po navedenih predpisih.
To stanje se je kesneje modificiralo in izpre-menilo s poznejšimi predpisi ali izpremembami in dopolnitvami uredbe o povračilu škode z dne 27. junija 1921., ki so stopile v veljavo dne 9. julija istega leta (glej «Službene Novine» s tega dne, št. 151). Po členu 58. b teh izprememb v uredbi o povračilu vojne škode je bila dana zoper razsodbe prvostopnih in višjih sodišč za vojno škodo, ne glede na prisojene vsote, pravica pritožbe na kasacij-sko sodišče, toda samo zaradi pristojnosti, ali če so sodišča za vojno škodo prestopila meje svoje oblasti. Kakor je razvidno iz člena 103. a, se je razširila ta izprememba tudi na vse prejšnje spore, razsojene po uredbi o povračilu škode z dne 30. junija 1920. in njenih dopolnitvah z dno 20. oktobra 1920., če so se oškodovanci in državni zastopnik okoristili s to pooblastitvijo za razsojene spore v enem mesecu od dne, ko so stopile v veljavo omenjene izpre-membe in dopolnitve, in sicer pri sodišču, ki je spor razsodilo, ali, če je to sodišče od takrat že prestalo poslovati, pri pristojnem višjem sodišču do vštetega dne 9. avgusta 1921.; drugače zopet pa so postale zgoraj označene razsodbe izvršne po preteku označenega roka.
Po členu 27. zakona o izplačevanju vojne škode z dno 29. novembra 1922., ki je stopil v veljavo dno 14. decembra 1922. (glej «Službene Novine» z istega dne, št. 280*), so bile razsodbo nižjih prvostopnih sodišč za vojno škodo, kolikor jih niso do dno 1. februarja 1923. pretresla in razsodila višja sodišča za vojno škodo, izvršne, kjerkoli ni bilo oškodovančeve pritožbe. Kjer pa je priglasil oškodovanec pritožbo, so postale te razsodbo izvršne šele, ko jih jo višje sodišče za vojno škodo odobrilo, odnosno spor razpravilo, kar je moralo storiti do dne 1. aprila 1923.; kjer pa se to ni zgodilo v rečenem roku, je prešla pristojnost na upravo vojne škode, ki je po omenjenem predpisu pristojna, stvar razpraviti in končno razsoditi.
Z dnem 1. aprila 1923. je prestala pristojnost višjih sodišč za vojno škodo in pristojnost kasacij-skega sodišča za razpravljanje sporov in vprašanj, o katerih govori člen 58. b uredbo o povračilu škodo —- izpremembe z dne 27. junija 1921., št. 30.362 —, kakor tudi uporaba pravice, določene za oškodovanca in državnega zastopnika, o kateri govori člen 103. a iste uredbe. S kasacijskega sodišča je prešla glede obstoječih pritožb pristojnost na upravo vojne škode, ki je v vsakem konkretnem primeru pristojna, izdati odločbo in stvar dokončno razpraviti.
Potemtakem so izvršne vse razsodbo prvostopnih sodišč za vojno škodo nad 5000 dinarjev, ki so bile izročene do konca leta 1922. in ki jih višja sodišča za vojno škodo niso pretresla do dne 1. aprila 1923., ker se oškodovanec ni pritožil v zakonskem roku.
Kjer pa so se oškodovanci zoper take razsodbe nad 5000 dinarjev pritožili v zakonskem roku (v 15 dneh od prejema razsodbe — člen 53. uredbe), niso postale razsodbe izvršne, dokler spora ne pretrese in ne razsodi ali višje sodišče v določenem roku ali pa ta uprava po členu 27. zakona o izplačevanju vojne škode.
To velja tudi za razsodbe IX. prvostopnega sodišča ali II. višjega sodišča v Beogradu, če so razsodbe zasnovano na pravilniku O. br. 21.522/1921. in ha predpisih uredbe o povračilu vojne škode z dne 30. junija 1920. in njenih poznejših izpremembah z dno 27. junija 1921., če ni določeno v rečenem pravniku O. br. 21.522 kaj drugega.
* Uradni list z dne 25. februarja 1925., št. 56/20.
U. IX. p r v o s t op n o sodišče je razpravljalo in sodilo spore o povračilu škode po pravilniku o sodiščih in povračilu škode v obmejnih krajinah z dne 23. maja 1923. Po tem pravilniku sodi in razpravlja IX. prvostopno sodišče že tudi spore o povračilu vojne škode, prizadete v obmejnih krajinah osebam naše narodnosti, ki niso bile državljani predvojne kraljevine Srbije in Črne gore, ki pa žive ali so živele vzdolž bojišča proti Srbiji in Črni gori in se jim je prizadela škoda leta 1914. in leta 1915. To je razvidno iz členov 1. in 8. rečenega pravilnika.
Odločbe IX. prvostopnega sodišča o takih sporih, označenih v tej točki, so prav tako zavezane pretresu II. višjega sodišča za vojno škodo v Beogradu na oškodovančevo pritožbo in uradoma, torej, brez pritožbe prizadete osebe, ne glede na prisojeno vsoto, kar je razvidno iz členov 10., 32. in 33. rečenega pravilnika za obmejne krajine.
Tako razsodbe II. višjega sodišča so izvršne samo, če ni bilo zoper nje pritožbe, o kateri govorita člen 58. b uredbo o povračilu škode in člen 10. rečenega pravilnika o sodiščih in povračilu vojne škode za obmejne krajine, ker je kasaeijsko sodišče po členu 10. rečenega pravilnika o sodiščih in povračilu škode za obmejne krajine pristojno, pretresati razsodbe II. višjega sodišča, če se nanašajo na spore, o katerih govori ta točka. Pristojnost kasacijskega sodišča ni ukinjena s členoma 27. in 28. zakona o izplačevanju vojne škode tudi za take razsodbe II. višjega sodišča, ampak jo ukinjena samo za redne spore po uredbi o povračilu škode z dne 30. junija 1920., kamor spadajo tudi spori glede razsodb II. višjega sodišča, o katerih govori točka 1.), torej za razsodbe, ki se nanašajo na prisodbo škode dobrovoljcem, zaščitencem, beguncem, in na povračilo škode državljanom Srbije in Crne gore na ime-nju, ki je obstajalo izven teh dveh dežel, kakor je zgoraj navedeno, in ki so zasnovane na predpisih uredbe o povračilu škode z dne 30. junija 1920. in njenih poznejših izpremembah in dopolnitvah.
Vse, kar je tukaj rečeno glede razsodb IX. prvostopnega sodišča, ki sodi in razpravlja spore po pravilniku o sodiščih in povračilu škodo v obmejnih krajinah, velja tudi za razsodbe prvostopnih sodišč v Sarajevu, Mostarju in Dubrovniku, ki so tudi izključno razpravljala take spore. Potemtakem je razsodba II. višjega sodišča v Beogradu, če odloči po rečenem pravilniku za obmejne krajine, ne glede na to, čigavo razsodbo je pretresalo, ali IX. beograjskega prvostopnega sodišča ali katerega drugega zgoraj imenovanega prvostopnega sodišča, izvršna samo, če ni bilo na kasaeijsko sodišče pritožbe, o kateri govore člen 58. b uredbe o povračilu škode z dne 30. junija 1920. in poznejše njene izpremembe in dopolnitve.
Razsodbe zgoraj imenovanih prvostopnih sodišč po pravilniku za obmejne krajine niso izvršne, n e glede na vrednost, dokler jih ne pretrese II. višje sodišče bodisi na pritožbo, bodisi uradoma, ter se po uredbi z dne 25. marca 1927., ki se nanaša na izplačevanje vojne škode v obmejnih krajinah, tudi no izplačujejo, kar je razvidno iz členov 1. in 10. rečene uredbe, ampak izplačujejo se samo izvršne razsodbe II. višjega sodišča, če so izrečene po pravilniku za obmejne krajine.
Iz tega, kar je doslej povedano, je jasno:
1.	) Vse oškodovane osebe, ki imajo razsodbe sarajevskega, mostarskega, dubrovniškega ali IX. prvostopnega sodišča za vojno škodo, izrečene po pravilniku za obmejne krajine, se morajo obrniti na II. višje sodišče v Beogradu ter zahtevati, naj dotično sodišče pretrese akte in izda svojo razsodbo, pošlje potem svojo razsodbo prizadeti osebi, ki jo, Če se proglasi za izvršno, predloži tej upravi po svojem sreskem poglavarju v likvidacijo in izplačilo po uredbi z dne 25. marca 1927., ki je natisnjena v «Službenih Novinah» z dne 6. aprila 1927., št. 77/ /XVII,* in po razpisu z dne 14. aprila 1927., št. 4656, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 23. aprila 1927., št. 90.**
2.	) Na razsodbe IX. prvostopnega sodišča, ki so izrečene po uredbi o povračilu škode in po pravilniku z dno 29. septembra 1921., O. br. 21.522, s katerima se jo razpravilo vprašanje o povračilu vojne škodo zaščitencem naše državo, beguncem, dobrovoljcem, in vprašanje škode, prizadete državljanom, katerih imovina je izven teh dveh dežel, se ne nanaša uredba z dne 25. marca 1927. Škoda, prisojena takim osebam bodisi z razsodbo IX. prvostopnega sodišča, bodisi z razsodbo II. višjega sodišča za vojno škodo, se mora likvidirati in izplačati po pred-
* Uradni list z dne 23. aprila 1927., št. 166/44. ** Uradni list 47 z dne 30. aprila 1927. (stran 294).
piših zakona o izplačevanju vojne škode, če se prijavijo dotične osebe po členu 343. finančnega zakona za leto 1927./1928. neposredno tej upravi s svojimi izvršnimi razsodbami do konca leta 1927.
Od uprave za vojno škodo v Beogradu,
dno 8. junija 1927.; št. 7640.
379.
Tarifna obvestila.
Izprememba v železniški tarifi, delu II., za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1925.*
V železniški tarifi, delu II., naj se prečrta v stavku: «Gvoždje i čelik iz pozicija G—R, v, g, d, dj, h, i» črka: «h».
To velja od dne 19. avgusta 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 26. julija 1927.; G. D. br. 48.411.
*
Ugodnost za prevoz superfosfata na progi od državne meje pri Rakeku do državne meje pri KotoribiU*
Za prevoz superfosfata na progi od državne meje pri Rakeku do državno meje pri Kotoribi je dovoljena ugodnost ob nastopnih pogojih:
1.	) Vozninski stavek za superfosfat od državne mejo pri Rakeku do državne meje pri Kotoribi znaša 625 par za 100 kg, če se plača voznina najmanj za 10.000 kg po tovornem listu in vagonu.
2.	) Ugodnost velja od dne 1. avgusta 1927. do dne 30. aprila 1928., Če se prevozi v tem času v zgoraj omenjenih relacijah najmanj 10.000 ton superfosfata.
3.	) Pošiljke morajo biti naslovljene samo na eno osebo ali firmo (prejemnika) ali pa jih mora poslati samo ena oseba ali firma (pošiljatelj).
4.	) Prenos tovornega lista (cesija) ni dopusten.
5.	) Ker je ugodnost vezana na kontingent 10.000 ton, se uporablja s povračilom voznine, če stranka dokaže, da je prevozila določeni kontingent. Dotične zahteve se morajo predložiti direkciji državnih železnic v Ljubljani v treh mesecih po preteku navedenega roka.
6.	) Ugodnost pa se uporablja tudi takoj pri kartiranju, če položi stranka pri finančnem oddelku generalne direkcije kavcijo 180.000 dinarjev v gotovini ali vrednostnih papirjih ali garancijsko pismo zaradi garancije, da se prevozi pogojena količina superfosfata. Ta kavcija se vrne, če se predloži dokaz, da se je prevozilo najmanj 10.000 ton v določenem roku.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 28. julija 1927.; G. D. K. G. br. 8293.
Ugodnosti za prevoz materiala za gradnjo zgornjega ustroja železnic iz Madžarske na Reko (Fiume).*
V	tarifnem obvestilu, razglašenem v «Službenih Novinah» z dne 1. junija 1927., št. 121/XXXIV (G. D. br. 32.079)*** naj se izvrši nastopna izprememba, odnosno dopolnitev:
V	točki 1.) naj se prečrtata besedi: «leta 1927.», namesto njiju pa naj se postavijo besede: «v času do dne 29. februarja 1928.».
Točka 3.) naj se glasi:
Pošiljke morajo biti predane v prevoz kot sporovozno blago z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi. Na tovornem listu je treba označiti kot pošiljatelja: «Königliche ungarische staatliche Eisenwerke Diösgyör» ali: «Budapest», kot prodajno postajo: «Diösgyör Yasgyär» all: «Budapest», kot namembno postajo pa: «Fiume S. H. S.» ali: «Fiumo F. S.».
Te izpremembe veljajo od dne 1. avgusta' 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 28! julija 1927.; G. D. br. 50.201/27.
*
Roki za natovarjanje in raztovarjanje na nekaterih postajah sarajevske železniške direkcije so skrajšani.*
Z odlokom gospoda ministra za promet G. D. br. 49.140/27 z dne 29. julija 1927. so se roki, prosti stojnine pri natovoritvah in raztovoritvah blaga, za nekatere postaje sarajevske železniške direkcije
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata t Slovenaca» z dne 6. avgusta 1927., št. 175/L.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 10. avgusta 1927., št. 178/LI.
*** Uradni list z dne 17. junija 1927., št. 282/65.
skrajšali od 24 ur na šest delovnih ur; te postaje so: Begov Han, Breza, Bukinje, Busovača, Čapljina, Der-venta, Doboj, Donji Vakuf, Hadžiči, Han Kompanija Vitez, Kakanj, Koran, Kreka, Mesići, Rogatica, Mostar, Fajtov Han, Pale, Renovica, (Sarajevo, Sjet-lina, Srednje, Tarč in, Turbe, Tuzla, Usora, Usti-prača-Goražde, Vareš, Višegrad, Zavidoviči, Zenica, Žepče in vse postaje krivajske gozdne železnice.
Te odredbe stopijo v veljavo dne 15. avgusta 1927. in veljajo do preklica.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 29. julija 1927.
*
Dopolnitev tarifnega obvestila G. D. br. 39.966/27.*
V zvezi s tarifnim obvestilom G. D. br. 39.9*56 z dne 3. julija 1927.** so priobčuje, da znaša razdalja od postaje v Splitu-predmestju (Split-Predgradje) do postaje V Splitu 3, do postaje v Solinu pa 4 tarifne kilometre.
Uporabljanje luške tarife za prevoz blaga itd., ki velja od dne 1. oktobra 1926., za postajo Split-predmestje ni dopustno.
To velja takoj.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 30. julija 1927.; G. D. br. 48.137.
*
Izprememba posebnih reglementarnih odredb za mednarodne direktne pošiljke blaga v tranzitu skozi Poljsko.*
Z dnem 15. avgusta 1927. se razveljavlja v odredbah vsega direktnega blagovnega prometa omejitev k členu 13. mednarodne konvencije; od tega dne se smejo obremenjati pošiljke s povzetji.
To torej ne velja za direktne pošiljke blaga, ki se pošiljajo na poedine postaje v Poljski ali za poedine postaje iz Poljske.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 5. avgusta 1927.; G. D. br. 51.073/27.
(K. 0. br. 8510/27.)
1782 Vpisi v trgovinski register.
I Vpisale so se nastopne firme:
509.	Sedež: Dovje.
Besedilo firme: Rudolf Abruč.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Rudolf Abruč, trgovec na Dovjem št. 50. Ljubljana, dno 28. julija 1927.
510.	Sedež: Jesenice.
Besedilo firme: Avgust Lipovšek.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Avgust Lipovšek, trgovec na Savi-Jese-nicah št. 24a.
Ljubljana, dne 19. julija 1927.
511.	Sedež: Kočevje.
Besedilo firme: Henrik HÖnigmann.
Obratni predmet: prevozništvo in špedicija. Imetnik: Henrik Hönigmann v Kočevju, Ljubljanska cesta št. 191.
Novo mesto, dne 8.julija 1927.
512.	Sedež: Kočevje.
Besedilo firmo: Miško Kajfež.
Obratni predmet: trgovina z lesom in ogljem. Imetnik: Miško Kajfež, trgovec v Kočevju. Novo mesto, dne 30. junija 1927.
513.	Sedež: Krško ob Savi.
Besedilo firme: Edvard Ivanuš.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Edvard Ivanuš, trgovec v Krškem št. 108.
Novo mesto, dne 27. julija 1927.
514.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Anton Sila.
Obratni predmet: prodajanje sadja in zelenjave. Imetnik: Anton Sila, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 49.
Ljubljana, dne 18. junija 1927.
515.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Ing. Anton Sodnik, lesna industrija, Mlino-Blod.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje lesa, izdelovanje rezanega lesa in drugih lesnih proizvodov.
Imetnik: ing. Anton Sodnik, šumarski inženjer v Ljubljani, Zrinjskega cesta št. 6.
Ljubljana, dne 28. julija 1927.
516.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Kosta Vukasinovič.
Obratni predmet: trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
Imetnik: Kosta Vukasinovič, trgovec s čevlji v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13.
Maribor, dno 21.julija 1927.
517.	Sedež: Nova vas pri Rakeku.
Besedilo firme: Milan Modic.
Obratni predmet: lesna industrija.
Iipetnik: Milan Modic, posestnik v Novi vasi št. 16-
Ljubljana, dno 19.julija 1927.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
518.	Sedež: Landstrass.
Besedilo firme: Alois Gatscb.
Obratni predmet: Gemischtwarenhandlung:
Sedež odslej: Kostanjevica.
Besedilo firme odslej: Alojzij Gatscb.
Obratni predmet odslej: trgovina z mešanim blagom.
Izbrisal se je dosedanji imetnik Alojzij Gatsch; vpisal pa se je sedanji imetnik Albert Gatsch, trgovec v Kostanjevici št. 65.
Novo mesto, dne 4. julija 1927.
519.	Sedež: Mokronog.
Besedilo firme: Franc Penca, strojarstvo in trgovina z usnjem v Mokronogu:
Vpisala se je prokura Josipa Isteniča, delovodje v Mokronogu.
Novo mesto, dne 14. junija 1927.
520.	Sedež: Ragoznica pri Ptuju.
Besedilo firme: Jakob Matzun, opekarna z okrožno pečjo v Rogoznici pri Ptuju, trgovina z lesom in deželnimi pridelki v Ptuju:
Besedilo firme odslej: Jakob Matzun.
Obratni predmet: opekarna z okrožno pečjo, trgovina z vsem blagom, dopuščenim v prostem prometu.
Maribor, dne 30. junija 1927.
521.	Sedež: Selo-Moste.
Besedilo firme: Ph. Mr. I. Kolar:
S prokuro je poverjen Arnold Holle, ravnatelj kemijske tvornice v Ljubljani VH., Žibertova ulica št. 27.
Ljubljana, dne 18. junija 1927.
HI. Izbrisala so jo nastopna firma:
522.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: Angela Janc.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Ker se je trgovina opustila.
Novo mesto, dne 29.julija 1927.
1800 Vpisi v zadružni register.
I. Vpisala se je nastopna zadruga:
523. Sedež: Laško.
Besedilo firme: Mlekarska zadruga v Laškem,
regi«trovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Namen zadruge jo, pospeševati v Laškem in okolici živinorejstvo in mlekarstvo, zato
1.	) gradi potrebno zadružne prostore in nabavlja stroje za proizvajanje mlečnih izdelkov;
2.	) prevzema od članov mleko, proizvaja mlečno izdelke in vse to razpečava.
Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati ali celotno takoj ob pristopu ali pa vsaj 10 Din na vsak delež; ostali znesek se mora doplačati v enem letu bodisi v gotovini, bodisi v blagu (mleku).
Na deleže so no dajo niti obresti niti dividende. Vsak zadružnik jamči s svojim zadružnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo v ljubljanskem «Narodnem gospodarju», po potrebi pa tudi v drugih listili in z oklicem pred župno cerkvijo v Laškem.
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov, ki se volijo za tri leta. Člani načelništva so: Jane« Deželak, posestnik v Radobljah (načelnik); Anton Teršek, posestnik v Harijah št. 16, Anton Petek, posestnik v Strmci št. 2, Alojzij Sajtl, posestnik v Tevčah št. 6, Anton KJezin, posestnik v Toljstem št. 5, Valentin Kozmus, posestnik v Sli vnem št. 5, in Jurij Hrastnik, posestnik v Lakomnem št. 6 (odborniki).
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, pa tudi samo po dva člana načelništva.
Firma se podpisuje tako, da postavljata po dva člana načelništva skupno svpja podpisa pod njeno besedilo.
Celje, dne 22. julija 1927.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
524.	Zadružna elektrarna v Apačah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so so dosedanji člani načelništva dr. Leopold Potzinger, dr. Julij Matthey in Anton Kosi; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Janko Žel, šolski upravitelj v Apačah (načelnik), Franc Hödl, usnjar v Apačah št. 18, in Alojzij Ertl, mizar v Apačah št. 37.
Maribor, dne 21. julija 1927.
525.	Ljudski dom v Cerkljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Janez Burnik: v načelništvo pa je vstopil Janez Eržen, urar v Cerkljah.
L j u b 1 j a n a, dne 20. julija 1927.
526.	Tipografska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Na občnem zboru z dne 20. junija 1927. se je iz-premenil člen 1. zadružnih pravil.
Besedilo zadruge odslej: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Ljubljana, dne 20. julija 1927.
527.	I. delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Jože Slak; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Zdravko Živalovič, bančni uradnik v Mariboru, Prešernova ulica št. 18.
Maribor, dne 21. julija 1927.
528.	Prva dolenjska posojilnica v Metliki, r. z. z
n. z.:
K § 2. zadružnih pravil se je dostavilo to-le besedilo: «Namen zadruge je, pospeševati gospodarstvo članov s tem, da jim preskrbuje za njih gospodarstvo potrebni kredit in jim nabavlja ter vnovčuje razne valute in efekte v tujih veljavah.»
Novo mesto, dne 27.julija 1927.
529.	«Mali dom», stavbna in stanovanjska registro-vana zadruga z omejeno zavezo v Spodnji Šiški:
Iz načelništva je izstopil Ivan Anžlovar; v načelništvo pa je vstopil Alojzij Valentinčič, železničar v p. v Spodnji šiški (baraka št. VI).
Ljubljana, dne 20. julija 1927.
530.	Mlekarska zadruga Št. Rupert pri Št. Jurju ob j. žel., registrovana zadruga z omejeno zavezo:
§ 35., točka 3.), zadružnih pravil se glasi odslej: «mala izprememba pravil, toda §§ 10., 12., 20., 23.,
30.,	35. in 41. se smejo izpremeniti samo z dovoljenjem Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani». Celje, dne 22. julija 1927.
531.	Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva jo izstopil Mihael Lužnar; v načelništvo pa je vstopil Matevž Hafner, posestnik in mesar v Škofji Loki.
L j u b 1 j a n a, dne 20. julija 1927.
532.	Mlekarska zadruga na Tanči gori pri Črnomlju, reg. zadr. z omej. zav.:
Izbrisali so se izstopivši člani načelništva Mihael Žvab v Kvasici št. 4, Miha Panjan, Matija Držaj in Peter Kump; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Miha Žvab, posestnik v Dragovanji vasi št. 7, Janez Bahor, posestnik v Dragovanji vasi
št. 18, .lože GaSperič, posestnik v Selih št. 3, in Matija Jerman, posestnik v Kvasici št. 9.
Novo mesto, dne 28. julija 1927.
533.	Kmetijsko društvo v Voklem pri Kranju, registrov aua zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Janez Čebašek, Franc Zmrzlikar, Luka Gaber, Franc Milar in Martin Čebulj; v načelništvo pa so na novo vstopili Janez Pravhar. Jože Čebulj, Janez Likozar, Tomaž Podjed in Martin Žerovnik — vsi posestniki v Voklem. Ljubljana, dne 20.julija 1927.
S 9/26—379.	1803
Odprava konkurza.
Prezadolženca: Frane in Antonija Čuček, veleposestnika v Ptuju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/26—2 o imovini teh prezadolžencev, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 6. avgusta 1927.
S 28/27—1.	1802
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini «Volte», tovarne električnih žarnic, d. d. v Mariboru.
Konkurzni komisar: dr. Franc Peitler, višji de-želnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Josip Rapoc, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru v sobi št. 80 dne 2 4. avgusta 1 927. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 21. s ep t e m b r a 19 2 7. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 5. oktobra 1 927. ob devetih.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 6. avgusta 1927.
F 222/26—29.	1710
Dražbeni oklic.
Dne 6. s e p t e m b r a 1 9 2 7. ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Luče, vi. št. 57, 64. 66 in 67, in zemljiška knjiga Podveza, vi. št. 15.
Cenilna vrednost: 70.011 Din 47 p; najmanjši po-nudek: 42.174 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 28. julija 1927.
F 285/27—7.	1701
Dražbeni oklic.
Du< 1, septembra 1 927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Studenec, vi. Št. 16 (hiša št. 10 z mlinom na dva kamena, njive, travniki in gozd).
Cenilna vrednost: 72.000 Din; vrednost priteklin: 160 Din; najmanjši ponudek: 48.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 21. julija 1927.
E 862,/27—13.	1532
Dražbeni oklic.
Dno 2. septembra 1 927. ob devetih bo pri Podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Jablovec, vi. št. 21.
Cenilna vrednost: 32.965 Din 40 p; vrednost priteklin: 2080 Din; najmanjši ponudek: 22.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV,,
dne 20. junija 1927.
E 1022/27—11.	1605
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembra 1 9 2 7. 'ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za davčno občino Rodni vrh, d. št. 9, 10 in 76.
Cenilna vrednost: 15.875 Din; vrednost priteklin: 1500 Din; najmanjši ponudek: 11.583 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 27. junija 1927.
E 122/27—11.	1609
Dražbeni oklic.
Dne 2. septembra 1 927. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žigmarice, vi. št. 67.
Cenilna vrednost: 56.810 Din; najmanjši ponudek: 37.874 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici,
dne 4. julija 1927.
Št. 15.941/27.	1770 3—3
Razpis gradbe železniškega mostu.
Ker prva ofertna licitacija za gradbo železniškega mostu v km 29-135 na progi od Ormoža do Murske Sobote ni uspela, se bo vršila po členu 94. zakona o državnem računovodstvu druga ofertna licitacija s skrajšanim rokom dne 3 0. avgusta 1927., in sicer ob pogojih prve licitacije.
Popolni razpis je objavljen v Uradnem listu 71 z dne 2. julija 1927.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 5. avgusta 1927.
Št. 6543.	1772 3—3
Razglas o drugi ofertni licitaciji za prevzem rekonstrukcije Dornikovega mostu čez Kokro v km 10.6 Jezerske državne ceste.
Ker prva ofertna licitacija, ki se je vršila dne 4. avgusta 1927., ni uspela, razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani drugo pismeno ofertno licitacijo s krajšanim desetdnevnim rokom. Ta licitacija se bo vršila dne 2 2. avgusta 1 927. ob 11. uri v prostorih strokovnega oddelka gradbene direkcije ob istih pogojih, ki so veljali za prvo licitacijo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu 74 z dne 11. julija 1927.
Na tej licitaciji se bodo vpoštevale samo one ponudbe, ki bodo nižje od 192.345 Din 52 p, kot najnižje ponujene cene na prvi licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dno 5. avgusta 1927.
Št. 6710.	1807 3—1
Razglas o drugi pismeni ofertni licitaciji za preložitev dveh klancev na deželni cesti od Zbur do Zaboršta pri Šmarjeti na Dolenjskem v cestnem okraju mokro-noškem.
Po nalogu ministrstva za gradbe z dne 10. marca 1927., M. G. br. 3927/27, razpisuje gradbena direk-
cija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v «Službenih NovinaL» z dne 25. novembra 1921., drugo pismeno ofertno licitacijo za preložitev dveh klancev na deželni cesti od Zbur do Zaboršta pri Šmarjeti na Dolenjskem v cestnem okraju mo-kronoškem za proračunjeno vsoto 4 0 1.600 Din 84 p.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, odobrenoga po ministrstvu za gradbe.
Podatke, pojasnila in ofertno pripomočke dobivajo interesiram ponudniki med uradniki urami pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1,
III.	nadstropje.
Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne
13. septembra 19 2 7. v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: «Ponudba za preložitev dveh klancev na deželni cesti od Zbur do Zaboršta ponudnika I. L», in sicer neposredno predsedniku licitacijsko komisije med 10. in 11. uro.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo v znesku 41.000 Din (ali 82.000 Din, če je tuj državljan).
Kavcija se mora položiti pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do 10. ure dne 13. septembra 1927. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu.
Blagajnično položnico mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisijo potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvršitev ponujenih del in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij; že vložene, a še ne rešene prošnje za ta potrdila le-teli no morejo nadomeščati.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo kateremukoli ponudniku ne glede na višino ponujene vsote ali pa vse ponudbe odkloniti brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 12. avgusta 1927.
Št. 2671.
Naznanilo.
Podpisana direkcija naznanja, da se je dne 8. avgusta 1927. presolila iz Križank v nove uradne prostore na Bleiweisovi cesti št. 1.
Direkcija šum kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1927.
Št. 679/prez./27.
Razpis.
Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega tajnika na juridični fakultet i s prejemki uradnika 9. skupine I. kategorije.
Prosilci, ki se zanimajo za to mesto, naj pošljejo prošnje, opremljene z listinami, naštetimi v členu 12. uradniškega zakona, do dne
3 0. avgusta 192 7. podpisanemu rektoratu. ^
Rektorat univerze
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dne 4. avgusta 1927.
Rektor: Lukman s. r.
Opr. št. 682.
Razpis.
Na kmetijski poizkusni in kontrolni postaji v Mariboru se razpisuje s 1 u ž i t e 1 j s k a (dnevni-čarska) služba.
Prosilci naj vlože pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj-kesneje do vštetega dne 10. septembra 192 7. pri podpisanem ravnateljstvu.
Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo to označiti v prošnji in opremiti prošnje z uradnimi listinami, ki jih zahteva člen 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Pripominja se, da se zahteva od prosilca razvit čut za snago in red.
Ravnateljstvo kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Mariboru,
dne 12. avgusta 1927.
Št. 10.887.	.. 1780
Razglas.
V	torek dne 3 0. avgusta 192 7. ob desetih se bo oddajal na dražbi lov občine Zgornjega Tuhinja v zakup za čas do dne 31. marca 1931.
Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem poglavarju v Kamniku.
V	Kamniku, dne 6. avgusta 1927.
Sreski poglavar: dr. Ogrin s. r.
Po izvršenem izboru morajo opraviti vsi kan- Ponudbe je treba izročiti v zapečatenem ovitku didati, preden se sprejmejo v bančno službo, spre-! z označbo: «Ponudba za prevzem regulacijskih del v
jemni izpit iz naslednjih predmetov:
pismeni:
1.	) iz dvojnega knjigovodstva,
2.	) iz trgovskega in bančnega računstva,
3.	) iz korespondence, in
ustni:
4.	) iz trgovskega in meničnega prava.
Izmed prijavljenih kandidatov izbere direkcija trideset kandidatov, ki jih pripusti k izpitu.
Izmed onih kandidatov, ki opravijo izpit, jih izbere bančna uprava šest ter jih sprejme za začasne bančne uradniške pripravnike.
Pripravniki morajo opraviti po končani enoletni začasni službi izpit, predpisan z uredbo o bančnih uradnikih, da se definitivno sprejmejo v bančno službo.
Sprejeti kandidati bodo službovali do definitivnega sprejema pri bančni centrali v Beogradu; potem se po potrebi porazmeste v bančne podružnice.
Prošnje z dokumenti sprejema bančna direkcija najkesneje do dne 15. septembra 192 7.
Izpit, določen s tem natečajem, se bo opravljal v mesecu oktobru. O dnevu izpita se obvestijo kandidati pismeno.
V Beogradu, dne 10. avgusta 1927.
Uprava Narodne banke.
j Gradaščici in Glinščici ponudnika I. L», in sicer i neposredno predsedniku gradbene komisije za regulacijo Gradaščice, Andreju Knezu, dne 2 5. avgusta 1 92 7. med 11. in 12. uro v navedeni pisarni glavnega odbora.
Proračun ali ponudbo je treba spisati na vzorcu, ki se dobiva pri predsedniku gradbene komisije v zgoraj označenih dneh ali pa na zahtevo tudi po pošti.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora priložiti ponudbi vadij v znesku 5 % (ali 10 %, če je tuj državljan) ponujene vsote v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih.
Gradbena komisija si pridržuje pravico, odkloniti vse ponudbe brez obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po vložitvenem roku.
Gradbena komisija za regulacijo Gradaščice in Glinščice,* dne 11. avgusta 1927.
Tajnik:	Predsednik:
dr. Spiller-Muys s. r.	Andrej Knez s. r.
Št. 1041.
Razpis.
1809 3—1
Št, 5089/3.
Razglas.
1781
Lovi občin Bolehnečicev, Galušaka, Grabonošev, Ivanjcev, Ktraljevcev, Okoslavcev, Slaptincev, Sv. Jurija ob Ščavnici in Trbegovcev se bodo oddajali za šestletno dobo v zakup na javni dražbi dne 2 0. avgusta 192 7. v občinski pisarni pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
V Ljutomeru, dne 8. avgusta 1927.
S'reski poglavar: dr. Hubad s. r.
1804 3—1 Razpis natečaja.
Občina Trebnje razpisuje natečaj za idejne osnutke za gradnjo uradnega poslopja v Trebnjem s tremi nagradami: 6500 Din, 4500 Din in 3000 Din.
Termin za predložitev je do dne 15. septembra 1 9 2 7. ob dvanajstih.
Natečajni pogoji se dobivajo brezplačno pri županstvu trebanjske občine.
V Trebnjem, dne 9. avgusta 1927.
Josip Žafran s. r.
1810
Pri krajevni bratovski skladnici v Mežici se odda zdravniško mesto s sedežem v Črni. Zdrav-I nik vodi tudi skladnično bolnico. Prednost imajo j zdravniki z daljšo kirurško prakso na kliniki.
Zdravniku je na uporabo prosto stanovanje.
; Reflektanti naj javijo svoje zahteve in sporoče I curriculum vitae neposredno krajevni bratovski j skladnici v Mežici pri Prevaljah do dne 10. s e p -
Metalna podloga.................. 488,899.787-391t e ra b r a 1 9 2 7'
Posojila......................... 1.345,944.658-751 Glavna bratovska skladnica za Slovenijo v Ljubljani,
Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovence'
dne 8. avgusta 1927.
Aktiva.	Dinarjev
Razne objave.
30,000.000--
9,765.952-92
1808
Natečaj.
Po odloku glavnega upravnega odbora Narodne banke objavlja s tem bančna direkcija natečaj za sprejem šestih uradniških pripravnikov v službo Narodne banke.
Na ta natečaj se lahko zglasi vsakdo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	) Biti mora po rojstvu državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, če pa je naturaliziran državljan, mora biti srbsko-brvatsko-slovenske na rodnosti.
2.	) Biti mora dobrega vedenja.
3.	) Biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu.
4.	) Biti ni smel obsojen ali v kazenski preiskavi.
5.	) Dovršiti je moral doma ali v inozemstvu univerzo ali višjo trgovsko akademijo, ki ima stopnjo fakultete, ali pa doma ali v inozemstvu državno trgovsko akademijo.
6.	) Biti mora telesno in duševno popolnoma zdrav.
7.	) Biti mora vojaški obveznik.
8.	) Biti ne sme mlajši od 20 let in ne starejši od 31 let.
Vse te pogoje dokaže kandidat s potrdili pristojnih oblastev, zdravstveno stanje pa z izpriče-valom zdravnika, ki ga določi banka.
Račun za odkup kronskih novčanic 1.102,664.873-70
Račun začasne zamene........ 319,881.534-11
(Dolg države................ 2.966.355.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov....... 1.416,457.480-58
r, ■	9.778.580.531-53
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....
Rezervni fond......................
Novčanice v tečaju.................
Državni račun začasne	zamene .	.	319,881.534-11
Terjatve države po raznih	računih	177,924.413-94
Razne obveznosti.......... 1.430,34l>.817-56
Terjatve države za zastavljene domene ................................ 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde............ 83,055.870-—
9.778.580.531-53
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem	srebru	za en dinar itd.
Obrestna mera po	eskontu	menic — za vse
bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
dne 12. avgusta 1927.
Vabilo na 111. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugoslovenska-češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju,
sredo dne 31. avgusta 1 92 7. ob enajstih v
5.589.229.780-__! družbenih pisarniških prostorih v Kranju z nastopnim
Razglas o pismeni ofertni licitaciji za izvršitev regulacije Gradaščice in Glinščice.	1805
Gradbena komisija za regulacijo Gradaščice razpisuje v imenu glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja, mestne občine ljubljanske, občine viške in vodnoindustrijskih interesentov pismeno ofertno licitacijo za prevzem regulacijskih d © Ij v Gradaščici od konca že izvršene nove struge nad Kolezijo do iztoka Glinščice in v Glinščici do železniškega mostu na Viču, in sicer izkop nove struge, uravnavo stare in zavarovanje bregov in tal (brez objektov [mostov]) po oblastveno odobrenih načrtih.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti v pisarni glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani na Turjaškem (Marxovem) trgu št. 3 (I. nadstropje, preko hodnika, poslopje Kmetijske družbe za Slovenijo) od dne 17. do dne 20. avgusta 1927. med uradnimi urami (od 11. do 12. ure); tam so na vpogled tudi načrti in splošni — posebni gradbeni pogoji.
dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta.
2.	) Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1926.
3.	) Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev.
4.	) Razdelitev čistega dobička za leto 1926.
5.	) Sklepanje o predlogu upravnega sveta glede izpremembe družbenih pravil, in sicer §§ 1.. 2. (ime družbe), 8., 9.. 17., 21. do 23. (stilistične izpremembe), 24. (zvišba števila upravnih svetnikov), 25. do 28. (stilistične izpremembe), 29. (izprememba poslovne dobe revizorjev in stilistične izpremembe), 30. do 38. (stilistične izpremembe).
6.	) Slučajnosti.	1811
* * *
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z nezapadlirni kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil osebno ali pa po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
Upravni svet.
1776 3-2 Poziv upnikom.
Posojilnica v Zatični, r. z. z n. z., je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo terjatve.
Likvidatorji.
1801	Objava.
Izgubila sem izpričevalo z dne 28. junija 1927. o opravljenem završnem izpitu na meščanski šoli v Brežicah.
Proglašam ga za neveljavno.
Rezika Merslavč s. r.
v Velikem Obrežu.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.