CENTR. UPRAVA KOPITARJEVA 6 LJUBLJANA DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE COME Gl A’ ANNUNCIATO, IL PANORAMA SINDA-r Al .F. DX B. PETRONIO V1ENE RADIODIFFUSO ANZ1-CHE’ IL MERCOLEDI’, TUTTI I VENERDI’ ALLE ORE 19.45 DALLA STAZIONE RADIO TRIESTE - ZONA JUGOSLAVA SULL’ONDA Dl 240 METRI. LAVORATORI ASCOLTATE! Leto V - Štev. 294 (1384) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, petek 23. decembra 1949 Danes 6 strani - Cena 20 lir Pred II. kongresom ASIŽZ Točno dve leti po ustanovnem kontjissu ASIZZ, ki se ic Wšii ti., 7. in IS. matca VJ-aH Poa uoroenim (jeklom «Za enot. *o fronto zena, mir in neodvisnost)). se bo vršil v m—rcu mhoaajega leta U. kongres AStzZ. Ooaobje dveh vmesnih let je Prav za prav kra.ko, toaa c e se ozremo v tok dogajanj, ki Uh je to obaobje prine-lo s seboj, vidimo, da je prišel čas, fco naj bi antijasisiičnc zene Tr-škega ozemlja v okviru svoje organizacije podate pred ce-Bfnini demokratičnim gibanjem obračun svojega dela in JriJcazale, koliko so storile za tjegovo okrepitev. • Zadel tega gioanja so se vedno fnairale, ker so globoko dojele Leninov nauk. ki jim ga je že v narodno-osvobodtlni ooroi in tttdi prej posredovala Komuni-fticna paraja, da je zensko gibanje bistvena, včasih celo odbitna sestavina množičnega Sioanja. Marksistično - temni-‘tleno štalisče, da ni osvouoje-Kja žene orez osvoboditve de-bvnega človeka izpod janua kpitatistienega. in kakršnega teli zatiranja, pa je postalo nji-hova popolna svojina. Zato so ®e tudi vse preaale najprej na-hkino-osvobodilni borbi z nje-globokim revolucionarnim *tocajem, pozneje pa protiim-Derialistični boroi za zmago stoooa/te misli, za ohranitev teto, kar smo si pridobili z na-TOno - osvobodimo borbo in Proti političnemu in ekonomskemu imperialističnemu zasuž-hjevanju. V geslu, pod katerim se je vršil ustanovni kongres ASiZZ je zgoščeno vse obeležje te borbe, ki je tedaj združevala v organizacijskem okvi-h( ASIZZ mogočne množice an. hfašističnih žena obeh narodnosti našega ozemlja. Te so se hamreg ze od 1941. leta dalje, ™ jih je zajel preporod osvoboditve, družile vsak dan bolj lh bolj in v vse večjem številu P skupnih težnjah in akcijah, katere so j;m neposredno po-htagaie uresničiti njihove skup-ne težnje. Organizacija, tedaj na samem Početku. in v vsej narodno-osvo-hdilni borbi ni še nosila svo-^ga sedanjega imena. Nadela »i ga je P° v°Jn‘- keL . ^htevalo naše v ,borbl,in *rP" tlenju skovano slovansko-itali-kn*ko bratstvo, ki mu je bilo hjno treba dati tudi v ženski organizaciji zunanji poudarek. Antifašistična fronta žena ze tdavnaj ni vključevala več samo Slovenk, množično so dote-'htic vanjo tudi italijanske tovarišice. ki so se po nujnosti razmer znašle s Slovenkami na borbeni črti za dosego ci-j, ki so skupni vsemu delovna ljudstvu. ~i ciiji so Jim narekovali, ■Jno nor bo njihovo delo, zada bi bili čim prej in bolj ikretno uresničeni; pot do f pa jim je kazala Komuni-nd partija. Ustanovni kon-s pred dvema letoma pa je samo etapa na tej polt. iii se je v času, ko je trza-i demokratično ljudstvo po-alo nade v uresničenje Tr~ kega ozemlja in v njegovo nokratizacijo, za katero so i dani vsi notranji m mea-odni pogoji. Mirovna P0®0, ' je prinesla s seboj s.atut laškega ozemlja, imeli smo čno demokratično gibanje, bi lahko izsililo. da se iz-djo njegove določbe ob poa-i socialistične Jugoslavije ™ lovnega demokratičnega 0t-tja s Sovjetsko zvezo na četi a'tajne sovjetske dogovo-in močnostne mahinacije, ki ■e dogovore spremljajo, pa >eda tedaj nismo J»ogL ra-lati ker nismo vedeli -tanje, ker jih v svojem premočil-n odnosu do borbe delovne-ljudstva, stvari miru m d e-kracije, niti slutiti se nismo tli, ’ l. kongres antifašističnih -.e-Tržaškega ozemlja se oo itt v popolnoma drugih med-rodnih in krajevnih prilikah. dna je razkrito, da je k Uničenju Tržaškega ozemlja Stopilo iskreno samo tržaško nokratično ljudstvo in da ’■ je svojo nesebično parno, njegovi trdi borbi dajala le 'Mistična Jugoslavija, baltska zveza oa je ves cas atralg. kot drobiž za baran-lip imperialističnimi sila-, ki naj ji služi za umazane Pčije. tako kot ji je služila »venska Koroška in grško de. 1kratično gibanje Do dna se tudi razgalilo, da so tudi v lah tržaškega demokratične-gibanja delovali podtalni meriti ki niso nikoli imeli njega iskrenega in pravega Jolucionarnega odnosa, tem-i so se vanj vključili samo 'o. da bi ga preusmerili -a tego njihovih teženj 1ki se linam s težnjami italijanske l/ccije po priključitvi Trsta celotnega Tržaškega ozemlja Italiji. ^se to ie našlo svoj odraz tu-v organizaciji ASIZZ. v ka-r° je bilo namerno prinese-: s strani vodstva tržaške konformistične agenture m nje-j agentk v organizaciji san-i. 'K 1 e je postalo geslo »Borbe ( eno'n0 fronto žena. mir tn '?dvisnost». pod katerim se je ustanovni kongres, le vo-1 fraza brez vsakršne v'ebtne . Poudarku. Namesto široke fronte žena, ki vključu-, komunistke in nekomunist-;• so hotele to fronto zožiti ' Ožefc krog komunistk, jrri-Kominforma. Namesto ■Jve zg neodvisnost ki vklju-Jo borbo za mir in tvori nje-'.Umelje so likvidirale vse ?le delovanja v tej smeri in ...Preusmerile r borbo proti ‘alictični Jugoslaviji, ki se a.,f°dtisnost svojega in vseh Mi narodov bori. Sle so pri tu Cc!o tako daleč, da jih ni kh ®Ta,n poslužiti se prosta-Uj fašističnih metod. Posle-" tega je bila seveda, da so | ostajale vedno bolj osamljene in da bo njihov gtas veano bolj glas vpijočega v puščavi, Pa naj on avigajo v kakršnem Koli jorumu. Njihom zasluga je, če je danes del zenskih množic pasivi-ziran in če ne čuti Več potrebe, da se je treba za svobodo in neodvisnost boriti, ker ta ni sad, ki pade z drevesa sam, temveč je treba ponj včasih na njegove najbolj visoke vrhove. Nobenemu drugemu kot samim sebi lahko pripišejo te agentke v vodstvu komin-formistične frakcije ASIZZ krivdo, da se na njihovih sestankih pojejo jeremijade, da je malo žena. ker je politična situacija težka in ker je Babič vse pokvaril. Nikake injekcije z ustanavljanjem ženskih celic in nobene druge ne morejo več rešiti komlnfo mistične frakcije ASIZZ pred njeno popolno likvidacijo. Orni je v teku že vse od prvega dne resolucije san, kajti kominformističnim agentkam v samem vodstvu ni bilo in ni do te množične ženske organizacije, katera utrjuje eno izmed osnovn.h pridobitev narodnoosvobodilne bor. be — slovansko - italijansko bratstvo. Zato so jo tudi že pred poldrugim letom označile za hlapčevsko in jo uvrstile med «vergognoso passato». Njihova frakcija ni niti toliko zmožna, da bi organizirala po-moj političnim pripornikom in jim dala tako vzpodbude, temveč jim jo nudi kot nekakšno miloščino, s tem da jih prepušča usmiljenju in dobroti posameznih družin. Od bistva in vsebine organizacije ASIZZ jim je ostalo le ime, ki se ga poslužujejo za kine., ko je treba predstavljati tržaške antifašistke ter v imenu istih metati blaio nanje. Toda tisoče doslednih antifašisti; Tržaškega ozemlja, ki z vsakim svojim delom dajejo poudarka svoji organizaciji, vse to prav nič ne moti in jih ni nikoli motilo. V dneh najtežje preizkušnje so znale izluščiti resnico ter tako ohraniti organizaciji njene čvrste temelje. Ponosne na veliko politično, organizacijsko in vsakdanje konkretno delo. ki so ga med tem časom po razdiralnem poizkusu vodstva tržaške kominformi-stične agenture izvršile, bodo pričele s pripravami na II. kongres ASIZZ. Tudi ta bo etapa v borbi, katere sila je nezlomljiva, ker črpa svoje življenjske sokove in moči iz narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, ki ji je dajala vsebino. Zvesto sledeč )tapotilom velikega Lenina bodo nadalje eno s celotnim demokratičnim, gibanjem Tržaškega ozemlja in njegovimi delovnimi množicami. Na II kongresu bodo posivile revolucionarno in pro-tiimverialistično zahtevo po de-mokratični rešitvi tržaškega vprašanji ob sporazumu obeh orizadetih narodov in brez vsa-keaa tujega vmešavanja. Te svoje osnovno dolžnosti do delovnega ljudstva Tržaškega ozemlja in vsega sveta se docela zavedajo. MARŠAL TITO O JUGOSLOVANSKI ARMADI [A - graditeljica in braniteljica svoje socialistične domovine Dedijer o madžarskih reparacijah, o II. resoluciji Informacijskega urada in o praznovanju Stalinovega rojstnega dneva v FLRJ BEOGRAD, 22. — Maršal Tito je včeraj ob prazniku Dneva JA pozdravil gardne čele z besedami: »Jugoslovanska armada je predvsem ljudska vojska, branilec in graditelj socialistične domovine, ki v nobenem primeru ne ograža neodvisnosti drugih narodov. Taka vojska, kot je naša, ne bo nikdar izgubila zaupanja svojega naroda če bo nadaljevala dosedanjo pot, če boste vi vojaki, podčastniki in častniki naše vojske storili vse, da bo enotnost naše armade še močnejša«. Vrhovni komandant JA marša! Tito je nalo čestital gardnim enotam z besedami: »Držite se trdno, bodite budno na straži naše domovine, katero danes spet ogražajo z različnih strani, da bi uničili pridobitve naše velike osvobodilne borbe. Ohranite enotnost naše vojske, čuvajte njeno borbenost, tako da nas nobena sila na svetu ne bo mogla speljati s poti v socializem«. Preden je maršal Tito imel svoj govor, je pregledal vse gardne enote. V svojem govoru se je maršal dotaknil burnih dogodkov, ki so si sledili v prvih mesecih fašistične okupa- cije Jugoslavije leta 1941, ko je bila ustanovljena prva proletarska brigada, prva redna enota JA, ko so krvaveli jugoslovanski narodi. Tedaj so narodi Jugoslavije dobili v svoji novi vojski, čeprav še maloštevilni, oboroženo silo, ki je v nepretrgani borbi prizadejala okupatorju velike zgube in popolnoma osvobodila Jugoslavijo. »Naša vojska je resnično v pravim pomenu besede izšla iz ljudstva. Ne sedanja ne bodoča pokolenja ne smejo nikdar pozabiti na one slavne dni, zaradi katerih lahko s ponosom gledamo v svet in lahko rečemo, da smo storili vse, kar je mogoče, v skupni borbi proti fašistom in okupatorju. Po končani vojni je naša vojska posvetila vse sile za to, da bi bila vreden čuvar pridobitev, za katere so dali življenje tisoči in tisoči sinov našega naroda. Preko 40 tisoč naših častnikov, ki je zapustilo tovarne in polja in stopilo v vojsko, je moralo poleg svojega vsakdanjega dela izpopolnjevati svoje strokovno znanje. Naša vojska je sedaj po vojni ostala prav taka kot za časa vojne, neločljivo povezana z našimi narodi. Izgradnja socializma v naši zemlji je težka, toda naša vojska sodeluje pri tem delu vse aktivneje. Naša armada je povezana z našimi narodi z neštetini vezmi. Ta vojska ni samo na braniku socialistične domovine, . ona je tudi važen politični faktor v naši zemlji. Vse svoje proste ure porabi za to, da pomoga ljudstvu pri izpolnitvi petletke Bidault postavil vprašanje zaupnice Skupščina bo o zaupnici glasovala danes opolnoči - Alt bo prišlo do novih volitev? PARIZ, 22. -- Narodna skupščina je danes nadaljevala splošno debato o proračunu. Ob 20.40 je vladni predsednik Bidault postavil vprašanja zaupnice in narodna skupščina je sklenila, da bodo o zaupnici glasovali opolnoči med petkom in soboto. Nato je bila seja zaključena. Bidault je izjavil, da pogajanja med vlado in finančno komisijo niso dovedla do uspeha. Dejal je, da je vlada gotova, da je napravila svojo dolžnost in da hoče uravnovešenje proračuna. Zaključil je, da mora skupščina sprejeti jasno odločitev glede tega. V primeru, da bo proti vladi glasovalo nad 311 poslancev (ustavna večina), bi to bil prvi od dveh pogojev, ki jih navaja ustava za razpustitev skupščine. Na ta način se bi morale v primeru, da Bidaultov naslednik ne dobi potrebne veči- ne v parlamentu, razpisati nove volitve. Današnji listi se obširno ba-vijo z vprašanjem zaupnice vladi. »Humanite« piše, med drugim: Ce so Bidault in njegovi kolegi navezani na parlamentarni postopek, ki je za njih nevaren, je to pripisati dejstvu, da nočejo prevrniti barke in začeti z drugo politiko. l zapustil na Javanskem zauezniSHi svet TOKIO, 22. — Zavezniški svet za Daljnji vzhod, je imel na dnevnem redu vprašanje, ki ga je postavil Mac Arthur. Sovjetski delegat general Derevjanko je obtožil politiko ameriškega delegata y svetu. Derevjanko je posebno še zahteval, naj bi stavili na dnevni red vprašanje, ki ga je on predlagal prejšnji mesec in katerega je odbil ameriški delegat. Vprašanje je namreč za- devalo proti-demokratične u-krepz, ki jih jc podvzel Mac Artmir na Japonskem. General Derevjanko je protestiral proti vprašanju, ki je bilo postavljeno na dnevni red o japonskih vojnih ujetnikih v Sovjetski zvezi. Namen tega vprašanja, ki ga je postavil Mac Arthur je bil ta. da bi s pravljičnimi številkami in trditvami blatili Sovjetsko zvezo. Ker Derevjankova zahteva ni dosegla uspeha, jc general zapustil sejo. General Derevjanko je poslal generalu Mac Arthuru pismo, v katerem obsoja delo- vanje Yoshidove vlade v tem letu. Vsa politika japonske vlade, katero podpira ameriška okupacijska oblast, kršj potsdamske sklepe in one, ki jih je sprejela komisija za Daljnji vzhod. Kljub konkretnim obtožbam, ki jih je general Derevjanko iznesel v svojem pismu, pa Mac Arthur ng odgovarja naravnost na te obtožbe, pač pa še vedno vztraja na usodi japonskih vojnih ujetnikov v Sibiriji, na katere ga je baje «opozoril» avstralski delegat v zavezniškem svetu za Japonsko. Politika ameriške okupacijske oblasti je privedla do teh sadov, da so na japonskem zunanjem ministrstvu dali izjave prvič, da japonska vlada ne priznava sovjetske suverenosti na južnem delu Sahalina in nad Kurili. Japonski porajajoči se imperializem pa m ostal samo pri tem. Neki liberalni poslanec je izjavil, da japonska suverenost ni ie danes nehala nad otoki Okinava* Irošima in Bonin. 0 priznanju nove Kitajske WASHINGTON, 22. — V Londonu krožijo vesti, da bo angleška vlada v najkrajšem času objavila vest, da misli uradno priznati Maocetungovo Kitajsko. Sicer pa dobro obveščeni krogi govore, da je britanska vlada na svoji zadnji seji sklenila priznati novo Kitajsko že prve dni januarja 1950. Bevin je namreč izjavil, da je politični položaj v Aziji tak, da ne kaže drugače postopati. Ta vest ni ameriških uradnih krogov v Washingtonu presenetila. Na vsak način pa pravijo, da ta angleški korak ne bo v ničemer spremenil politike ZDA do Maocetungove Kitajske, in izjavljajo da bodo tudi ZDA verjetno priznale novo Kitajsko tja poleti ali jeseni prihodnjega leta. V P nedi filmov RIM, 22. — Italijanska obla-stva so prepovedala predvajanje enega izmed najboljših itn Pijanskih naprednih filmov «A dam in Eva» na izrecno zahtevo vatikanskih predstavnikov. Cenzura je že dovolila, da predvajajo ta film, toda predsedstvo vlade je razveljavilo to dovoljenje, ker je Vatikan razglasil film za nemoralnega. To je že četrti film, ki so ga italijanska oblastva prepovedala v zadnjem mesecu na zahtevo cerkvenih oblasti. Med Pr°-povedanimi filmi jc tudi napredni film «Proti vojni nevarnosti«. Spričo tega najnovejšega vmešavanja vatikanske cerkve v kulturno življenjg I- talije je Združenje italijanskih filmskih delavcev in režiserjev poslalo protestno pismo predsedstvu vlade z zahtevo, da takoj prekliče ta diskriminatorski sklep. Preventivna cenzura RIM, 22. (Tanjug) — V začetku prihodnjega leta bodo izdali poseben tokovni zakon in uvedli preventivno cenzuro na vse liste in ilustracije. — To odločitev vlade o omejitvi svobede tiska je omenil v italijanskem parlamentu državni podtajnik Andreotti in izjavil, da morajo po novem zakonskem predlogu obvezno dostaviti državnemu tožilcu v preventivno cenzuro vse liste najmanj 24 ur. pred natiskom. Seja komisije za gospodarski in finančni plan FLRJ BEOGRAD, 22. Včeraj sta imeli sejo komisiji za gospodarski in finančni plan. Seji je predsedoval J. Veselinov, podpredsednik LR Srbije. Predstavnik finančnega ministrstva LR Jugoslavije Popovič je predložil skupščini poročilo o izvršitvi finančnega plana v letu 1949 in načrt za proračun v letu 1950. Ljudska skupščina je bila sklicana na osmo redno zasedanje, ki se bo začelo 26.11. Razpravljali bodo o državnem proračunu za leto 1950. insKi mul FLRJ In Zahodno Nemi) FRANKFURT, 22. — Danes so v Frankfurtu podpisali med FLRJ in Zahodno Nemčijo- trgovinski in plačilni dogovor za leto 1950. S tern dogovorom bodo obojestranske izmenjave dosegle skupno 127 milijonov dolarjev. BERN, 22. — Državni svet je kom nacionaliziranih podjetij ŠVicarsko-poljski sporazum o odškodnini švicarskim lastnikom nacionaliziranih podjetjih na Poljskem. in pri izgradnji socializma. Naša vojska je letos prispevala pri izgradnji domovine preko 30 milijonov ur». Službeni predstavnik jugoslovanske vlade je izjavil včeraj, da je vlada FLR Jugoslavije podvzela nove korake, da bi dosegla plačevanje reparacij s strani Madžarske. Po objavi resolucije Informbiroja je namreč madžarska vlada prenehala plačevati reparacije kljub določbam mirovne pogodbe. Na tiskovni konferenci je službeni predstavnik informacijskega oddelka jugoslovanske vlade Vladimir Dedijer izjavil, da je jugoslovanska vlada prisiljena podvzeti nove korake, ker predstavniki treh sil (ZSSR, ZDA in Velika Britanija) v Budimpešti, do katerih se je jugoslovanska vlada obrnila v smislu čl. 40 mirovne pogodbe z Madžarsko niso zaradi zadržanja sovjetskega predstavnika uspeli, zadeve povoljno rešiti. Mirovna pogodba določa, da mora Madžarska plačati Jugoslaviji 70 milijonov dolarjev za reparacije, kljub temu pa je Madžarska po objavi resolucije Informbiroja opustila izpolnjevanje svojih dolžnosti. Dedijer je izjavil, da bo jugoslovanska vlada sedaj zahtevala od madžarske vlade, naj se sest.avi arbitražna komisija treh članov, iz jugoslovanskega predstavnika, madžarskega in iz nekega tretjega člana, katerega bi po predhodnem sporazumu določili obe stranki. V smislu določil mirovne pogodbe bo morala ta komisija rešiti na-sprotstva, ki bodo nastala pri izpolnjevanju določb mirovne pogodbe, VOLITVE V ZVEZNO SKUPŠČINO BODO KONEC L. 1950 Glede pomena in posledic, ki jih je imela zadnja resolucija Informbiroja proti Jugoslaviji, je Vladimir Dedijer izjavil, da je tudi ta zadnji poizkus Informbiroja doživel neuspeh in to še posebej v Jugoslaviji. Čeprav nima Informbiro v Jugoslaviji prav nobene zaslombe, skuša sedaj brezuspešno pošiljati iz inozemstva propagandistični material v Jugoslavijo. Dokazi so namreč, da so v zadnjem času tri madžarske ladje, neka sovjetska in druge iz vzhodno-evropskih držav med plovbo po Donavi vrgle v vodo v bližini Beograda lesene in železne zaboje, v katerih so bili letaki. Na letakih pa so bili nekakšni napisi, ki naj bi dokazovali, da so bili letaki tiskani v Zagrebu in v drugih mestih Jugoslavije. «Ce se ribe niso zastrupile s temi letaki — je dodal Dedijer — potem so brezdvomno nadaljevali svojo pot po Donavi in dosegli svoje pisce tam v Romuniji in v ZSSR«. Na vprašanje o možnosti o bližnji sklenitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Veliko Britanijo je Dedijer odgovorih da se pogajanja povoljno nadaljujejo. Dedijer je prav tako potrdil, da bodo prihodnje volitve v Ljudsko skupščino v Jugoslaviji konec prihodnjega leta, prav kakor to določa zakon. Na vprašanje zakaj niso tudi letos v Jugoslaviji praznovali Stalinovega rojstnega dneva. je Dedijer odgovoril: «Po vseh lažeh o osvobodilni borbi našega ljudstva in o izgradnji socializma v naši deželi, s katerimi so nas obkladali sovjetski voditelji, in po ustrahovalni politiki ter gospodarski blokadi proti Jugoslaviji, naše ljudstvo ne želi praznovati Stalinov rojstni dan, kajti to bi bila na-vadna hinavščina«. NARODNI HEROJ Darko Maruši mM Marušič Darko, ki ga je Pre-zidij ljudske skupščine FLRJ razglasil za narodnega heroja, se je rodil 6. decembra 1919 v Ljubljani. Njegovi starši so do. ma iz Opatjega sela. V prvi svetovni vojni so kot begunci živeli na Lukovici pri Brezovici in takrat se je rodil Darko. Leta 1921 so se vrnili v rodno vas. kex- pa so se doma težko preživljali, so se preselili v Brazilijo v mesto Sao Paulo. Takrgt je mali Darke hodil v otroški vrtec delzvske kolonije, kjer pa so bili po večini sami Italijani in je Darko moral v italijanski" otroški vrtec. Leta 1925 se je z materjo zopet vrnil v Opatje selo, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Doma ga je mati učila pisati in brati po slovensko. Medtem se jc vmil iz Brazilije tudi < e, ki je nato skrivaj pobegnil / Jugoslavijo. Leta 1931 staijila v Jugoslavijo tudi mali in Darko. ki je v Ljubljani obiskoval meščansko šolo ter bil odličen učenec. Nato je obiskoval stro-kovno-nadaljevalni tedaj srednje tehnične šole in se izučil strojnega ključavničarstva. Mlad) Danko je dozoreval v zavestnega borca proti nevednosti in socialno krivični družbeni ureditvi. Se kot otrok je v Braziliji zbiral okoli sebe otroke in skupno so prepevali slovenske pesmi. V tovarni «U-nitas« v Šiški pa ie kmalu postal član SKOJ-E' in njegov zelo aktivni propagandist. V začetku druge svetovne vojne je Darko trdno stal v protifašističnem taboru. Ko je Ljubljano in Slovenijo zasedel italijanski okupator, je Darko stopil v prvo vojno črto. Njegova skupina je vršila številne sabotažne akcije. Njegovo glavno delo v poletju in jeseni 1941 pa je bilo organiziranje mladine. V oktobru 1941 pa je vodstvo OF poslalo Darka na Primorsko in v Trst. da organizira mladino Od tam se je še nekajkrat vrnil v Ljubljano kot ilegalec Emil Sirk. februarja 1942 pa je za stalno odšel v Trst. Leta 1941 sta v Trstu delala brata Oskar in Lev Kovačič. Ko pa je izdaja decembra 1941 oba zajela, sta na njihovo mesto stopila mladinca Darko Marušič-Blaž in Albin Coter-Karel. Obnovila sta razbito delo. pridobila nove pripadnike OF v vseh rajonih Trsta in v Skednju ustanovila prvi delavski krožek, ki je pesta! žarišče tovarniških komitejev. Novembra sc je ustanovil okrožni odbor OF za Trst. V njem je Marušič prevzel odgovornost za okrožno tehniko »Morje«. — Hkrati pa mu je bila poverjena organizacija mladine. Nastali so prvi odbori ZSM v cen. tru mesta, pri Sv. Jakobu Sv. Ivanu, v Skednju in v Rojanu. Ko se je februarja 1943 zaostrila akcija policije proti antifašistom. se je Marušič komaj rešil pred aretacija in je po navodilih nokrajinskega komiteja zapustil Trst ter odšel na sedež pokrajinskega odbora. Od tedaj je bil Kras področje njegovega dela. Izvrševal je tudi važne funkcije y organizaciji partije in junija 1943 je formiral Južno-primorski komite. Ob razsulu Italije je Marušič, ki je bil sekretar Pokrajinskega iniciativnega odbora ZSM, postal tudi član Narodno-osvo-bodilnega sveta za Primorsko Slovenijo. Oktobra 1943 je bil postavljen za pomočnika komisarja v štabu Primorske cone. Poslan je bil v Furlanijo, kjer je bila organizirana Prva furlanska brigada. Ker je bil ime. novan nato za komisarja novoustanovljene «Tržaške» divizije, se je vrnil iz Furlanije. V novembru 1943 je postal politični komisar y XXVII, »Goriški« diviziji. Pri ofenzivi nemške vojske v oktobru in novembru 1943 na Kobariškem in v Beneški Sloveniji je imela Darkova divizija hude boje. 17. novembra je Darko s svojim kurirjem prekoračil Sočo in se ustavil v neki hiši v Srednjem Lokovcu. Obkolili pa so ju Nemci in Darko, ki je proti sovražniku zagnal nekaj bomb, je padel pod sovražnim strelom in z njim tudi njegov kurir. Takratni tajnik NOS za Primorje Aleš Bebler je v svojem spominskem članku v ((Primorskem poročevalcu« zapisal: «Nihče, kdor je Blaža spoznal, ga ne bo mogel pozabiti. Ostal bo v naših srcih za vedno kot najbolj svetel primer srčne primorske mladine, ki se je posvetila osvoboditvi svoje lepe zemlje in njeni srečni in slavni bodočnosti«. Drogi slovenski umetniški I Im Dejanje se dogaja u Trstu Prvi slovenski umetniški film je prikazal borbo primorskega ljudstva proti fašistom. Drugi slovenski film zajema nedovršeno borbo in dejanje se dogaja v Trstu. Cas dogajanja je od marca 1945 do odhoda JA iz Trsta. V igri sami ne nastopa glavni junak temveč 5 družin slovenske in italijanske narodnosti, ki vzajemno delajo v skupni borbi proti istemu sovražniku. Poleg Nemcev nastopajo v proti igri še italijanski fašisti, guar-dia civica in domači izdajalci. Ob osvobojenju prikaže film sliko odnosa prebivalcev do partizanov in Angležev. Scenarij za film je napisal France Bevk. Režiral ga bo Tugo Stiglič, Poleg Lojzeta Potokarja, Staneta Severja, ki bosta odigrala glavne vloge, sodelujejo v filmu tudi igralci iz Trsta, z Reke, iz Ptuja in Ljubljane. Premiera filma bo meseca maja prihodnjega leta. Nad 5000 bivših partizanov je v zaporu v Italiji Protest predsthunikov odporniškega gibanja proti vladni politiki re habilitiranja fašizma V Rimu so delavci zasedli neko tovarno- RIM, 22. — Delavci največje kovinarske tovarne v Rimu «O.M.l.» so včeraj kljub intervenciji policije zasedi tovarno, ki so jo bili gospodarji zaprli. Delavci sej popolnoma zasedli tovarno in začeli s proizvodnjo. Vendar je policija postavila kordone okoli tovarne, da prepreči delavcem sleherni stik s svojci. V znak protesta proti temu postopanju policije so delavci vseh rimskih tovarn včeraj proglasili enourno stavko. Splošna konfederacija dela pa je sklenila proglasiti enodnevno protestno stavko vseh rimskih delavcev, če delodajalci tovarne O.M.I. ne bodo odstopili od sklepa, da likvidirajo podjetje in odpustijo delavce. Predstavniki tovarne so izjavili, da so bili prisiljeni skleniti likvidacijo podjetja zaradi previsokih proizvodnih stroškov, ki jim onemogočajo vzdrževanje uspešne konkurence na do- mačem trgu, posebno še po u-kinitvi carinskih omejitev za predmete, ki se uvažajo v Italijo za račun Marshallovega načrta. Iz istih vzrokov so v Rimu likvidirali v zadnjih dveh mesecih 4 kovinarska' podjetja, kj so zaposlovala skupno 10 tisoč delavcev. Tudi v številnih drugih italijanskih industrijskih centrih so delavci izvedli protestne stavke, tako na pr. v Modeni, kjer so delodajalci zaprli neko livarno, in v bližini Firenc, kjer so delavci protestirali proti odpustitvam. Nadaljuje se tudi akcija kmetijskih delavcev in brezzem-ljašev. V Rimu je Delavska zbornica organizirala za v soboto popoldne zborovanje kmetijskih delavcev, da podprejo zahteve dninarjev in kmetov v rimski pokrajini, toda policija je to zborovanje prepovedala. Na podlagi informacij Zveze kmetijskih delavcev v Rimu so Slovenski učitelji in profesorjt so se ob napadu na slovensko šolo, konkretno ob ukinitvi nekaterih vzporednic in razredov, odzvali pozivu na enoten nastop v obrambo slovenskega šolstva in svojih stanovskih Interesov in z uspelo enodnevno protestno stavko vzpostavili borbeno enotnost, ki zamore močno vplivati na uspeh konkretne obrambe slovenskega šolstva na angloameri-škem področju Tržaškega ozemlja. Ta odločni skupni nastop je naletel na polno odobravanje našega ljudstva. Šovinistični tabor je bil presenečen; policija Je stikala in spraševala po podrobnostih; angioameriška vojaška okupacijska uprava pa Je ob tem dejanju spoznala, da je njena politika razdvajanja doživela neuspeh. Vsem nam je znano, saj je to le polpreteklost, da se je angioameriška vojaška uprava od prvega dne prevzema oblasti v naših krajih trudila, da bi razbila enotnost slovenskega ljudstva ki Je bila skovana v narodno osvobodilni borbi. Toda takrat, v juniju, juliju 19« nt dobila med domačimi Slovenci Maršalizirana enotnost^ ljudi, ki bi služili njenim namenom. Zato so pripeljali iz begunskih taborišč iz Italije dr. Barago in še nekatere druge s ciljem, ki ga Je polkovnik Wash-burn označil, ko je prav zaupno izjavil da bodo s šolskim vprašanjem »RAZDVOJILI SLOVENSKO JAVNO MNENJE«. V slovenskem šolstvu so tako mogli uvesti čisto policijski režim s sodelovanjem vojaške tajne policije, uvedli so moralni pritisk na slovensko učiteljstvo, kateremu so v gotovih primerih odrekli celo najosnovnejše državljanske pravice, da so postati državljani tretjega reda. V tako ustvarjenem sistemu niso bile okrnjene in teptane le stanovske pravice učiteljev in protesorjev, temveč je bil silno oviran že sam razvoj slovenskega šolstva tako v kvalitativnem kakor v kvantitativnem oziru. Dogodki ob začetku letošnjega šolskega leta, zlasti pa odpust učiteljstva in ukinitev vzpored- nic ter razredov, pa je bila glasen memento vsem, ki jim je le pri srcu usoda slovenske šole. Zato je bil enotni borbeni nastop slovenskih šolnikov občuten in prav tiste dni se Je splošno manifestirala želja učiteljstva, da ostane ta BORBENA ENOTNOST v veljavi za vse one konkretne primere, kjer je potreb^ no, da nastopijo slovenski šolniki enotno v interesu slovenskega šolstva in svojih stanovskih koristi. Učiteljstvo Je kljub razlikam v mišljenju našlo platformo, na kateri Je možna USPEŠNA, ENOTNA IN BORBENA AKCIJA. Prav to spoznanje pa pomeni neuspeh angloamerlške politike razdvajanja. Tukajšnje šolske oblasti, ki so bile gotovo dobro informirane, da Je to spoznanje zakoreninjeno, so morale spoznati, da bi frontalni napad na to novo borbeno enotnost slabo uspeh. Zato so odločili, da to resnično uspešno enotnost zame- njajo s svojo »nadstrankarsko« in »apolitično« »enotnostjo«. Na pozornici stanovske organizacije slovenskih šolnikov so se pojavili didaktični ravnatelji. Ti so »sklenili«, da postanejo po-borniki nove »Zveze slovenskih šolnikov na Tržaškem«, seveda peborniki in — voditelji. Od kod nenadoma taka vnema pri teh ljudeh, ki niso nikoli kazali nobenega interesa za stanovske organizacije in so mestoma tem celo nasprotovali? Poznamo njihovo delo zadnjih let, delo, ki se da ne kratko označiti kot verna služba svojem gospodarjem, v nekaterih pa še celo več: kot brczfarbteoično In brezznačajco hlapčevanje ter slepa pokorščina brez ugovora. Da sl tovarišu na šoli učitelj ni upal povedati niti koliko učencev ima v svojem razredu je delo teh ravnateljev, ki so izvrševali samo to, kar jc bilo ukazano; kajti oni sami si niso izmislili, da je število učencev na neki šoli — »državna tajnosti. To Je samo tr- žaška specialiteta, niti ne impor-tirana niti iz Anglije niti iz Amerike, temveč izmišljena v upravi tržaške šolske uprave. Našteli bi lahko še mnogo primerov, ki bi podprli našo trditev, da so didaktični ravnatelji le poslušni izvrševalci naredb od zgoraj, toda predolgo bi bilo naštevanje. V ilustracijo »borbenosti« teh ljudi naj navedemo samo en primer: ob borbi za o-tvoritev nekega otroškega vrtca, ki ga vodijo starši, je eden izmed teh ravnateljev izjavil, da otrok slovenskih staršev, ki so se med tem ob pomanjkanju slovenskega vpisali v italijanski vrtec, ne bi smeli prepisati v slovenski vrtec, ko se ta odpre, ki je sicer zaradi svoje gorostas-nostl neverjetna, kljub temu pa vendarle resnična. Ker je torej popolnoma izključeno, da bi ti gospodje postali peborniki neke enotnosti iz ia tne pobude, Je povsem gotovo da so dobili za to direktivo in blagoslov od zgoraj. Ali je bilo to naravnost od Marshalla, ali po raznih vijugah in »zvezah«, je prav malo važno. Gospod Marshall pa je menda postal »navdušen« nad BORBENO ENOTNOSTJO slovenskih šolnikov prav tedaj, ko se je ta enotnost manifestirala v PROTESTU PROTI NJEGOVEMU UKREPU. Zato se je odločil, da prinese, kakor njegov soimenjak »pomoč« Evropi, tudi on svojo »pomoč« — slovenskim šolnikom in slovenski šoli. Eden izmed njegovih zavestnih ali nezavestnih emisarjev med didaktičnimi ravnatelji je podrejenemu učiteljstvu ponujal novo organizacijo s hvalo in primero Delavske zbornice, kakor da bi že vrabci na strehi ne vedeli, da je Delavska zbornica delodajalski sindikat kj ga dirigirajo sluge gospodarjev. Maršalizirana »enotnost« bo seveda uživala razne privilegije. Pomislite: čelo na uradnih konferencah, kjer se doslej ni smelo spregovoriti o stanovskih organizacijah, se sedaj sme razpravljati o »nadstrankarski« stanovski organizaciji in kot smo obveščeni bodo šolski prostori na razpolago za aktivnost te organizacije. Od kod uaenkrat ta blagohotnost do slovenskega učiteljstva? Preveč od-očno Je pokazalo, da ima še vedno živo svojo zavest, da še nekaj da na svojo čast in da je pripravljeno odločno braniti slovensko šolo. Zato je treba te nevarne »puntarje« ukrotiti, da bodo krotki in ponižni zobali z roke svojim gospodarjem. Toda naše učiteljstvo je spregledalo to sicer slabo zrežirano igro in bo odklonilo tako mar-šalizirano »enotnost«; nadaljevalo bo svoje delo po poti, ki jo je započelo 19. novembra ob uspeli stavki. Vsi, ki jim je resnično na srcu usoda slovenske šole in stanovske koristi, bodo šli po poti BORBENE ENOTNOSTI zgrajene od spodaj in bodo odklonili vsako lažno »enotnost« dirigirano od zgoraj. Redki agenti tujih oblastnikov pa se bodo v tem primeru razkrinkali pred svojimi stanovskimi tovariši in vsem ljurstvom. brezzemljaši y pokrajinah Rim, Foggia, Salerno in Avellino v prvem tednu decembra ofcupff rali okoli 30 tisoč hektarov neobdelane zemlje veleposestnikov in začeli z obdelovanjem. Pri teh akcijah sodelujejo tudi kmetijski delavci demokristjan* skih sindikatov. Te dni je v Rtmu bilo zasedanje zemljiške konstituante proti latifundijam in v obrambo male posesti. Senator Grie-Co je poudaril potrebo enotnega gibanja malih kmetov da prisilijo vlado na znižanje davkov. Ob zaključni s; je sen. bereni poudaril »potrečo gibanja velikih kmečkih mncžic. ki naj ga podpre delavski razred* da upoštevajo vse struje buržoaznega. kapitalističnega in malomeščanskega porekla, ki sp orientirane k agrarni reformi in k likvidaciji veleposestev na jugu. »Ne borimo se danes za socialistično agrarno reiormo, pač pa zato, da damo zemljo kmetom y kakršni koli obliiri zakupa in v zavezmštvu, z vsemr silami, ki imajo interes zrusitj sedanji levualnj režim«, * ❖ * De Gasperijeva vlada še ved-no nadaljuje s preganjanjem in z aretacijami članov odporniškega gubanja. Rosebna delegacija predstavnikov tega gibanja je pod vodstvom socialističnega poslanca Lombardija odšla k De Gasperiju in mu izročila protest proti tej vladni politiki. Izročila mu je številčne podatke o aretiranih partizanih in poudarila ogorčenje italijanskih množic proti tej politiki, ki favorizira rehabilitacijo fašizma. Delegacija je zahtevala takojšnjo osvoboditev vseh aretiranih partizanov. Na podlagi podatkov Zveze partizanov je danes v raznih zaporih Italije nad 5 tisoč bivših partizanov, od katerih je večina v zaporu že nad 3 mesece in pričakuje sodbe. Samo v zadnjem t-dnu je bilo v Severni Italiji aretiranih 12 vidnih predstavnikov partizanskega gibanja med katerimi je tudi predsednik partizanske zveze pokrajine Trento ter številni partizanski oficirji. TRŽAŠKI DNEVNI K Delavstvo Tržaškega ozemlja si bo zagotovilo zmago ediMile,čelio vodilo sferno borbo nroii razredoemo sovražniho ZooatiS Klali chilon Sindikalna konferenca, ki se je vršila pretekli mesec zbudila vodstvo Enotnih sinčli' krtov iz spanja, v katero se je pogreznilo, Jim je stopilo na pot likvldatorstva razredrte torbe proti delodajalcem. Ce prav ni hoteio vodstvo Enotnih sindikatov priznati uspeha te konference ter je po svojih propagandistih in najzvestej ših članih lagalo svojini maloštevilnim pristašem, češ da so se konference udeležili le pla Jani «babičevi funkcionarji«, je njihovo nadaljnje de'ovanje kot tudi rdzne direktive jasno pokazale, kako velik je bil cinck uspele konference in na kako trhlih nogah stoji danes sindikalna organizacija, ki je še pred časom predstavljala najmočnejšo oporo delavskemu razredu v borbi za njegove najosnovnejše pravice. Vodite lji ES. ki toliko časa Po resoluciji InfOrmbiroja niso smatrali potrebno poživeti delo sindikalne organizacije ter pri peljati delavstvo na pet bolj odločne in brezkompromisne borbe za svoje pravice, sq naenkrat zaživeli ter sklicali kar cel kup skupščin, aktivov, se ftankov itd. Zakaj to? Pa ne zato, da bi »uničili« že po njih tolikokrat »uničene trockiste«, ki so na svoji konferenci dokazali, da so živi bolj kot kdaj koli ter pripravljeni privesti sindikalno organizacijo ponovno na pot resnično razredne borbe, ki lahko edina zagotovi zmago tržaškemu delavskemu razredu. Toda delo, ki se je zdelo tem »sindikalistom« morda V prvem trenutku še dokaj lahko — saj so bili prepričani, da jim kljub sedanji popolni pasivnosti, delavstvo še vedno sledi — se je pokazalo kot zelo nehvaležno ter polnp težkoč. Tržaški de lavci, ki so imeli priliko prisostvovati sindikalni konferenci, pa tudj tisti, ki se konference tiiso udeležili, a so bili vendar o njenem poteku obveščeni po svojih delovnih tovariših, Si pač niso dalj vtepsti v glavo vseh laži in klevet, ki so si jih na račun prav te konference kominformist; izmislili. Kako dopovedati delavcem, da hočejo «Babičevi agenti« razbijati sindikate, ko so delavci na konferenc! na la3tna ušesa culi referat tov. Petbonia, v katerem je bilo jasno in odločno rečeno, da mhče ne namerava razbijati sindikalne organizacije, ki predstavlja najmočnejše orožje v rokah borečega se delavskega razreda, paj pa da je naloga vseh poštenih delavcev, da privedejo našo sindikalno organizacijo zopet na tisto pot, ki bo lahko zagotovila zmago vsem njihovim upravičenim zahtevam. Tudi tisti delavci, ki so morda še verjeli besedam Vidalije-vih sindikalnih voditeljev, so ob lažnih trditvah in izjavah teh spregledali resnico ter so jim ogorčeni obrnil; hrbet. Nastalo je vprašanje: kako preprečiti nevarnost, ki je grozila Vldalijevi lažni sindikalni politiki in kako izboljšati položaji ki je postal naravnost obupen. Pa so si modre glave Vi-dalijevskih sindikalnih voditeljev ES izmislile sredstva, ki bi jih lahko rešilo iz zagate. Sklenili so, da prično z akcijo za razdeljevanje sindikalnih izkaznic, kateri naj bi sledil koncem januarja tudi nekak kongres, katerega pa bi se za nobeno ceno ne smel udeležiti noben delavec iz cone B, ker bi to po njihovi logiki pomenilo «rozbijanje» enotnosti delav- tivno borbo vse tiste delovne | brezuspešna, dokler se ne bodo množice, ki so pokazale v po-j v to ponoVno vključile Vse tiste delavske množice, ki so se vojnih letih toliko odločnosti in volje proti vsakršnim mahinacijam delodajalcev? Prav gotovo ne! Dokler bodo ti sindikalni voditelji vodili takšno politiko popolnega podrejanja sindikatov načrtom in ciljem tržaške informbirojeVske centrale, jim še tako zvitj načrti ne bodo uspeli. Medtem, ko se ti tisindlkali-stin na vse načine trudijo najti Izhod iz tega kritičnega položaja, je pa akcijski sindikalni odbor za obnovo razrednih sindikatov izdal vsem delavcem poziv, v katerem zahteva sklicanje resničnega kongresa Enotnih sindikatov, ki bi se ga udeležili predstavniki delavcev obeh con Tržaškega ozemlja. S tem pozivom Je ta odbor izrazil težnje in zahteve velike večine tržaškega delavskega razreda, ki danes dobro ve, da bi kongres Vldalijevih pristašev ne pomenil prav ničesar, pač pa bi imel kongres vsega delavstva Tržaškega ozemlja ogromen pomen za nadaljno borbo proti poostreni ofenzivi delodajalcev. Delavci so danes razumeli, da bo vsa njihova borba ostala iz sindikalne borbe odstranile samo zato, ker so spregledale namene sedanjega Vodstva ES. Zato so pa sklenili vnesti v sindikalno organizacijo ponovno ono borbenost, klv jih je v preteklih letih vodila do tolikih zmag in s pomočjo katere so znali kljubovati še tako odločni ofenzivi delodajalcev. Razumeli so, da je najboljši pogoj za res uspešno borbo delavskega razreda enotnost vsega delavskega razreda, ki se bo znalo upreti ofenzivi delodajalcev ter se odločno boriti za zmago svojih pravic. Novi sedež konzulata republike Ivice Švicarski konzulat v Trstu si je uredil svoj novi sedež v ul. Stuparich 29, kamor je dne 15. t. m. povabi) zastopnike oblasti, tujih predstavništev in tiska. Veliki in sijajno opremljeni prostori, kjer Je tudi sedež krožka tukajšnje švicarske kolonije in podporne organizacije, so bogato opremljeni s slikami nekaterih tržaških umetnikov. Uslužbenci l.A.C. 1*. še vedno stavkajo Petrolejski delavci so končno dosegli sporazum o prvi kolektivni delovni pogodbi - Upokojenci RAS niso še rešili svojega vprašanja KOLEDAR Qhdaltice - '3tino--'3ladi(y Petek 23. decembra Viktorija, Ozrislav Sonce Vzide ob 7.44, zatone ob 16.24. Dolžina dneva 8.40. Tuna vzide ob 10.50, zatbne ob 20.24. Jutri sobota 24. decembra Adam in Eva, Dunja SPOMINSKI DNEVI 1942 je Sercerjeva brigada napadla belogardistično postojanko v Runarskem, Besneči nacifašizem ni poznal milosti: vse kar je ljubilo svobodo, je bilo na pot: tem krvolokom. Vsi smo jim bili nevarni: od dojenčka v zibeli do starčka, ki se je opiral ob palico in zaupljivo zrl v nastajajočo zarjo svobode. Kralj Anton se je rodil v Trebčah 6.I.1S98. Vzgojil je sina partizana. Zaradi tega so ga fašisti zaprli 7. dec. 1943 ter ga imeli v Trstu zaprtega 4 mesece, nakar so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Cairo Monte-notte. Po kapitulaciji Italije, 9. septembra 1943 so ga nacisti odpeljal v Mathausen, kjer je umrl, kakor so povedali njegovi sovaščani, zaradi izčrpanosti in muk 23. decembra 1943. Stavka uslužbencev I. A. C. P. (Istuto autononio case popo-lari) se še vedno nadaljuje. V stavko, ki se je pričela v sredo 21. t. m., so stopili brez izjeme vsi delavci in drugi uslužbenci. ki so se zaman že več mesecev borili za uresničitev svojih upravičenih zahtev. Vodstvo zavoda, ki v začetku spora sploh ni bilo pripravljeno pričeti s pogajanji, je kasneje v toliko popustilo, da se je pogajanj s sindikalnimi predstavniki udeležilo, vendar je ostalo glede rešitve perečih vprašanj na svojem prvotnem stališču ter je odbilo vsakršen poizkus za rešitev dvoje najvažnejših problemov: izplačevanje štiri- najste plače ter ureditve vprašanja službenih let. Ko. So uslužbenci I. A. C. P. uvideli, da saino pogajanja ne bodo privedla do zaželenega uspeha, so sklical; izredno skupščino; na kateri 9o soglasno sklenili stopiti v stavko, ki bo trajala toliko časa, dokler ne bodo delodajalci izpremenili svojega zadržanja ter ugodili njihovim upravičenim zahtevam. Stavka, ki se je pričela, kot smo že zgoraj omenili, v sredo, je dokazala povezanost in enotnost uslužbencev f. A. C. P., ki so sc vsi brez izjeme vključili v borbo za svoje pravice. VPRAŠANJU HIŠ IACP (ZAVODA ZA LJUDSKI! HIŠE) ZOPET NA DNEVNEM REDE Občina ne bi smela postati lastnica milijardnega premoženja vsega teritorija Na včerajšnji občinski seji je bila odobrena pogodba med lACP-otn in občino, po kateri bo IACP prevzel upravo hiš za '10 let, potem jih pa dobi tržaška občina - Zastopnik Ljudske fronto je glasoval proti Ze glede lani smo zavzeli stališče novih hiš, ki jih je VU Trstu namenila zavodu za ljudske hiše (IACP). Hiše so zgradili v celoti z denarjem VU. Res je tržaška oblina v večini primerov dala na razpolago zemljišča. Lani je VU vztrajala na svojem stališču in ni popustila, a-koravno so na občini grozili z demisijo, kakor je tržaški ita-ijanski tisk poročal. Misliti smo, da je zadeva rešena in odstavljena z dnevnega reda. Sedaj pa predlaga občina občinskemu svetu v odobritev neko pogodbo, ki je ne imenuje s pravim imenom. Slepomiši. Zahteva odobritev sporazuma z IACP o izročitvi po vojni zgrajenih hiš v upravo IACP za dobo desetih let. Pogodbo utemeljujejo z namenom pomagati IACP, češ da je v tako slabem finančnem stanju, da ne more oskrbovati sam niti redne uprave svojih hiš. Pogodba ne pomeni drugega kot priznanje IACP, da so novozgrajene hiše last občine, ki bo po preteku pogodbene dobe neomejena lastnica milijardnega premoženja. Nikakor nočemo biti zagovorniki dela sedanje uprave IACP, ki so jo v dnevnem tisku vseh barv v zadnjih letih napadali, češ da ne vrši svojih poslov zadovoljivo In pravično. Nam gre za premoženje celega tržaškega teritorija, ki se ne krije z ozemljem mestne občine. Branimo gmotne pravice naših okoliških občin na tem razlastitev potrebnega zemljišča, ako ga ne dobi po dobrem. To bi se bilo zgodilo v tem slučaju, ko je VU zastopala svoje-časno stališče. Tržaški IACP je lastnik o-gromnega stavbenega premoženja in ne more nikakor zaiti po normalni poti v nevzdržno finančno stanje. Tako visoko po- stavljeni zavod prihaja ptvi v poštev za državno finančno pomoč. Ko je VU priskrbela finančna sredstva za zidanje hiš, se je tudi zavedala, da jih je dala na razpolago IACP fc; predstavlja v. tej panogi državo. Nikakor ni mogel biti namen VU, dati prednost občini sami. « VU krši zakon o J AGP >'kega razreda na Tržaškem o- ozemlju. Nočemo, da občina zemlju. S to akcijo so nameravali poživiti svojo sindikalno dejavnost ter pritegniti že popolnoma pasivizirano delavstvo ponovno na njihovo stran. Toda tudi ta akcija ni dosegla zaželenega uspeha. Nasprotno! V tovarnah, kjer so i-mell do nedavno vidalijevei največ pristašev, si sindikalni zaupniki sploh niso upali pričeti i akcijo za razdeljevanje sindikalnih izkaznic, ker so Videli, da bi jim spričo stališča delavskega razreda, tudi ta propadla. Kjer pa so se sindikalni zaupniki le ojunačili ter prišli na dan s predlogom za nove sindikalne izkaznice ter so previdno pričeli propagando za ta «sindikalni kongres«, so naleteli na tak odpor, da so s svojini «delovanjem» takoj prenehali, V marsikateri tovarni in tudi podjetju so jim delavci odgovorili, da nimajo več nikakega zaupanja V sindikalne zastopnike ES, ki so v zadnjem času neštetokrat dokazali, da ne branijo interesov delavskega razreda, temveč, se ponižno podrejajo volji delodajalcev. Celo med pristaniškimi delavci, ki so bili takoj po objavi resolucije najbolj vneti zagovorniki Vidalijeve sindikalne politike, so naleteli na odpor, ki ga niso pričakovali. Tako se vsa stavba, ki so jo Vidalijevi «sindikalisti» tako skrbno izdelali, ruši in podpira. Morda jim bo s silo in grožnjami uspelo zbobnati na svoj kongres nekaj sto delavcev — toda kje bodo ostali deset in deset tisoč! delavcev, ki so bili do objave resolucije tako tesno povezani v svoji sindikalni organizaciji? Ali bodo u-apeli ponovno vključiti v ak- pridobi veliko premoženje celega teritorija skoraj zastonj, kajti vse občine dajejo zemljišča na razpolago javnim Zavodom za ljudske hiše zaslonjt da se omili stanovanjska stiska. Naravnost gorostasno se zdi, ko tržaška občina zahteva lastninsko pravico za nove hiše, ki so se zgradile z denarjem ih iniciativo VU na zemljiščih, ki niso bila občinska. Ne zavzema, mo se za zakonodajo, ki je pravni temelj IACP. Kraljevski dekret z dne 28. aprila 1938 št. 1165 smo morali prevzeti kakor ostalo zakonodajo Italije Iz časa premirja. Zakone pa treba Izvajati, tudi kadar niso všeč sedanji večini pri tržaški občini. Po gornjem dekretu so te hiše last IACP in posredno last države oziroma teritorija. V smislu takozvanega «Enotnega besedilan kraljevskega dekreta z dne 28. 4. 1938. št. 1165, je vsa gradnja ljudskih hiš osredotočena pri provincialnih Zavodih a ljudske hiše. Pravzaprav sme kak drug organizem ali posebna sekcija IACP po smotrih tega dekreta izvrševati gradnjo ljudskih hiš samo z odobritvijo ministrstva javnih del, v Trstu VU. Zavode, ki so vršili te posle pred pravomočnosljo gornjega kraljevskega dekreta, sme oblast prisilno likvidirati v korist IACP. Skratka, IACP je organ, ki absorbira sorodne ustanove, ki jih je našel ob ustdno-vitvi in ne odstopa nikomur svojih graditeljskih in upravnih poslov. Namen zakona očitno upravičuje lastninsko pravico IACP na hišah, ki so bile zgrajene po vojni. Saj je občina dala na razpolago zemljišča na intervencijo nadrejene oblasti. IACP sme po zakonu zahtevati Ako bi bila Vojna uprava spremenila pozneje svoje prvotno stališče na ljubo tržaški občini, bi kršila zakon o Zavodu za ljudske hiše in pomembna interese ostalih občin tržaškega teritorija. Te pravice nima. Nima je niti predsednik IACP, ki je sporazum že podpisal’ Zakon o IACP ima vendar dolžnost skrbeti za ljudska stanovanja, ki so namenjena v prvi vrsti širokim množicam. Sveža italijanska zakonodaja se počasi odmika bd te prvotne naloge IACP in širi možnost izkoriščanja državnega denarja za premožnejše sloje. V Trstu sicer postopoma prevzemajo to zakonodajo, vendar na lastno pest še hrabreje zapuščajo prvotno linijo zakonodaje IACP in njenih namenov. Javni denar bo v znatni meri pripomogel do stanovanja slojem, ki niso bili na skrbi prvotni zakonodaji IACP. V toliko moramo dati prednost prvotnemu IACP, akoravno nismo pozabili njegovih drugih nalogu, ki jih ;e vršil pred vojno z gradnjo hiš. V svojih poročilih se je bahal s tem delom. Moral bo upoštevati tudi interese slovenskih občin na pošten način. Ne srna. tramb, da je način pošten, ko s svojimi hišami raznaroduje starodavna slovenska naselja. Tudi nismo zapustili svojega stališča, da je njegovo premoženje po mirovni pogodbi postalo premoženje tržaškega teritorija. Proti odobritvi sedanje po- godbe smo tudi zaradi interesov širokih mas. Vidimo namreč razliko, ako vrši IACP funkcijo upravitelja novih hiš, zgrajenih z denarjem države, kot lastnik teh hiš ali le kot predstavnik občine na temelju pogodbe, ki je predložena občinskemu svetu v odobritev .To se bo poznalo pri najemnini. Zlasti pa se bo to poznalo po preteku predlagane pogodbe med občino in IACP v desetih letih, V kolikor bi na občini še vedrila in oblačila sedanja ali slična večina. Odklanjamo to pogodbo. V njenem ozadju so obrisi neke kravje kupčije. V. R. O gornjem vprašanju je sno-či razpravljal občinski svet. Podžupan inž. Visintin je predložil občinskemu svetu v odobritev osnutek pogodbe — katero je že sprejel občinski odbor — med tržaško občino in lACP-om. Po tej pogodbi bi prevzel IACP od 1. januarju 1930 upravo vseh hiš, ki jih je zgradila tržaška občina •/. denarjem vojaške uprave bodisi na lastnih zemljiščih ali pa na odkupljenih. >;a dobo 10 let. Depiokristjanski svetovalci so kajpada V svojih govorih podprli inž. Visinlina. Vidalijevec Pogassi ie izjavil, du bo njegova skupina glasovala proti in da- bo pač predlagala vse načine in sredstva, da bi občinski odbor dosegel to. da bi IACP oz. stari ICAM ponovno prišel y občinsko naročje — z vsem premoženjem kajpada. Moreih od MSI in Monciatti od BI sta sicer analizirala pomanjkljivosti nekaterih točk sporazuma, v glavnem pa sta iz-javila, ca ga sprejmeta. Zastopnik LF Dekleva je poudaril, da bi peč 7, odobritvijo osnutka sporazuma, kot ga ima pred seboj, občinski sVet samo škodoval prebivalstvu. Ker pa v osnutku oz. v poročilu, ki &'a je dal odbornik, ni podrobno pojasnil položaja obeh strank in sploh delovanja IACP-a, o katerem toliko trde, da ne jno-re niti vzdrževati dosedanjih hiš, kaj čete. da bi gradil nove, je tov. Dekleva poudaril, da zaradi koristi prebivalstva ne niore dati pritrdilnega odgovora n.c predlagan« pogodbo, dokler ne dobi podrobnejših informacij o celi stvari. Odbornik Franzil je svoj govor končal z njemu in večinskemu bloku lastno ugotovitvijo. da so vidalijevei, ki si lastijo monopol nad delavstvom, hoteli pri problemu IACP špekulirati na škodo delavstva. V tem se je dvignil svetovalec Vidalijeve skupine Gombač in odgovoril Franzllu, češ naj vprašajo delavce, kaj mislijo o povišanju cene elektriki in plinu. V dvorani je nastal hrup, svetovalci večine in vidalijevei pa so hoteli z medklici prevpi-ti drug' drugega. Zupan ie nato v kratkih besedah povzel vse razpravljanje o IACP-ti nakar so sledile volitve, pri katerih so glasovali za predlog vi! prisotni svetovalci večinskega bloka ter dva predstavnika indipendistične stranke m eden od Tržaškega bloka, proti pa so glasovali predstavnik Ljudske fronte tov. Dekleva in vidalijevei. S tem je bila včerajšnja seja zaključena, danes pa bo občinski svet nadaljeval razpravo o proračunu. Po skoraj dvoletnih pogajanjih so petrolejski delavci vendarle dosegli sporazum o novi delovni pogodbi, ki bo kot vse kaže podpisana že 28. decembra V Trstu. Kot se naši čitatelji prav gotove! spominjajo, so bili petrolejski delavci v teku teh dolgih pogajanj prisiljeni že večkrat stopiti v večdnevne stavke, da bi tako prisilili delodajalce uveljaviti novo delovno pogodbo, ki bi ščitila interese celotne kategorije petrolejskih delavcev. Kljub temu, da so te stavke vedno stoodstotno uspele, n; prišlo do rešitve spornega vprašanja, ki se je tako zavlekla za celi dve leti. Petrolejski delavci so ves ta čas odločno zahtevali uveljavljenje nove delovne pogodbe ter so pred časom ponovno zagrozili s splošno stavko, do katere bi prav gotovo prišlo, če ne bi bili končno delodajalci v tem vprašanju popustili. Delovna pogodba, katere uveljavljenje so po tolikem času petrolejski delavci vendarle dosegli, je prva kolektivna pogodba, ki so jo delavci kategorije sploh dosegli. Vprašanje upokojencev RAS (Riunione Adriatica di Sicur-ta) še vedno čaka svoje rešitve. Upokojenci, ki niso hoteli «una tantum« (enkratne nagrade), katero jim je vodstvo ponujalo, vztrajajo pri svojih zahtevah o povišanju pokojnin, ki ne odgovarjajo sedanjim življenjskim zahtevam. Sindikalne organizacije, ki so pričele glede tega vprašanja takoj pogajanja z vodstvom Združenja, niso mogle doseči še nikakega uspeha. Javile pa so, da se bodo pagajanja nadaljevala ter da bedo sindikalni predstavniki vztrajali pri zahtevi povišanja pokojnin, od katere ne bodo odstopili. Novoizvoljeni odbor prosvetnega društva »Slavko Škamperle" Na rednem občnem zboru Slov. prosvetnega družtva «S. Škamperle« — Sv. Ivan, dne 20. decembra 1949, je bil izvoljen naslednji društveni odbor: Predsednik: Skrap Milko; podpredsednik: Cok Herman; tajnica; UdoVin Anica; IX. tajnik; Zajec Franc; blagajničarka; Skrinjer Mafija; gospodar; Mikac Milan; odbornika: Pod-bršček Anton; Turk Viktor. Nadzorni odbor: inž. Cok Andrej; Trampuš Franc; Zajec Ludvik, — Načelniki odsekov: dramski: Abram Alojz; pevski: Svab Mirko; knjižničarka; Kolarič Antonija. (Obširnejši članek o občnem zboru bomo prinesli v jutrišnji številki). ŠKRK KRISTINA je umrla PROSVETNA DRUŠTVA Presveta! društvi Plnko Tomažič in Oton Zupančič priredita v ponedeljek 26. t. m. ob 18. uri kulturni večer v društvenih prostorih v ul. Mollno a vento 158. Vabljeni vsi člani, prijatelji in simpatizerji. dali že nekaj plesnih komadov, pri katerih se ie mladina zavrtela. Trgovine in javni lokali za božič in novo leto Prireditev v Bazovici v korist novoletne jelke Preteklo soboto ife odbor za novoletno jelko s sddelovanjem prosvetnega dručtva priredil dobro uspelo kultUr.no prireditev. Po uvodnem govoru številnemu občinstvu se je vrstile' točka za točko pestrega programa. Občuteno in s primernim poudarkom sta recitirali mala Marija Žagar in Križman-či£- Marija nek«j pesmi Prešerna in Gregorčiča, dijak Fedja pa je lepo podal Kajuhovo «Pismo materi«. Dijak Drago GrgiJ ie zaigral lin harmoniko dve sofotočki s katerima je pokazal. da dobro obvlada ta inštrument («Oj Triglav moj Bom«, «Izpod Tatre«), Posebnost večera pa je bila- folklorna skupina, ki je tako navdušila prisotne, da so morali nekatere plese ponoviti. V lepih narodnih nr.lah je skupina zaplesala okoličanski ples «Mon-frine« («Stu ledi ne j pride miter«), gorenjski narodni ples «Sušterska» ter zaključila z «Makedonskim kolom«. Posebna, zahvala gre domačim tamburašem, ki so igrali ves čas Prireditve med tečke-mi programa ter na koncu do- Zveza trgovcev na drobno sporoča, da veljajo za božične praznike In novo teto sledeči urniki za čas odpiranja in zapiranja trgovin. Na Božič, Stefanovo in Novo leto bodo VSe trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bedo poslovale na božič od 8 do 13; na Stefanovo bodo odprte pekarne od 7 do 12, mlekarne od 7 do 12 in cvetličarne od S do 13. Za novo leto bodo odprte samo cvetličarne od * do 13. Vse druge tegovine ostanejo zaprte. Obenem je bilo naprošeno predsedstvo cone, da bi smele biti 24. in 31. t. m. trgovine odprte do 22 ure. 24., 2$. in 31. decembra bodo poslovali javni lokali do 4 zjutraj naslednjega dne. Na dan premikov ukinjen tramvajski in avtobusni promet že ob 21. uri Izvedeli smo, da bo kot lansko leto za božič in novo leto, tudi letos ukinjen tramvajski in avtobusni promet že ob 21. uri. Zadnji tramvaji in avtobusi bodo tako zaključili vožnjo že • okrog 22. ure. Gornja vest, ki bo prav gotovo ozlovoljila marsikaterega Tržačana, bo pa razveselila vse tramvajske in avtobusne uslužbence, ki sl po večurnem napornem delu zaslužijo vsaj kratek počitek ha dan omenjenih praznikov. 8 L (11/ E l\! S K 0~ N Alt 01) Nil GlsEim.lŠCE *a Tržaško tutumljo Danes 23. t. m. ob 29. v dvorani kina v Škednju PREMIERA igre v dveh dejanjih uri Sumljiva oseba Spisal: Branislav NUšIč Režiser: Milah Košič Prevedel: Josip Vidmar Scenograf: Jože Cesar Osebe; Jerotije Pan® sreski načelnik - ModestSan" cin; Andja, njegova žena-Valerija Silova; Marica, iJ** na hči - Zlata Rodoškovaj yr ča, Zika, Miiislav, sreski P*‘ sarji - Stane Raztresen, Milin Košič in Srečko Košir; Tasa praktikant - Jožko LukeJl DJoka - Julij Guštin; Aleksf Zunjič, sreski detektiv - Bt lizar Sancin; Gazda Spasa in Gazda Miladin, trgovca M Caršije - Anton Požar in Bo-žo Podkrajšek; Joso, pandur • Josip Fišer. Dogaja se v dobi naših oče* tov v neki obmejni vasi stare Srbije. Prodaja vstopnic pri blagajni kina v Skednju v peleh 23. t. m. od 9 do 13 ter od 13 dalje. OPOZARJAMO VSE NAROČNIKE IN C1TATELJE, DA SE JE UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA PRESELILA V UL. S. FRANCESCO 20. ZAČASNA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 29-477, KI BO PA V KRATKEM ZAMENJANA. UPRAVA V svet sta hotela Brata Tullio lu Annando P.ossi, mladeniča stara 17 in 18 let, je bujna domišljija mladostnih let pripravila do Zaključka ,da bi bilo najbolje, če bi jo popihala od doma in Si šla ogledat široki svet. Ta njuna ideja jima je dolgo časa kljuvala v alavi, dokler ?e nista cdlcčila. da jo bosta uresničila. Za izvedbo svojih načrtov pri sta si izbrala v Trstu najlažje sredstvo ladjo. Na skrivaj sta se res vkrcala na angleško ladjo «Dunda!k Bay». Pri svojem podvigu pa sta imela smolo, ker ju je posadka ladje odkrila in ju predala a-gentom tukajšnje policije, ki so ju do nadaljnjega pridržali v zaporu. ■* V zapos* ho moral Zaradi poškodb, ki jih je dobila pri avtomobilski nesreči v Nabrežini, je včeraj zjutraj na svojem domu umrla ponesrečena Kristina Škrk; poročena Se-mec iz Trnovke. Pijan je liolsl »teli M Predvčerajšnjim se je 561etni Stocchi Olcvanni iz Spodnje Sv. M. Magdalene 538 pošteno napil. Majavih nog je prlvan- dral v ul. S. Nicolo, kjer je zagledal ob zidu naslonjeno kolo in si ga strašno zaželel. Skuš-šnjavi st; ni mogel Upreti, z.atd M Je kolo obesil čez rame in se še bolj majavo odpravil dalje. Napravil pa je le nekaj korakov, ker je njegovo namero o-pazil lastnik kolesa Beči Antonio in takoj poklical agente, da so ga aretirali. Stocchi b« moral odgovarjati za to dejanje pred sodiščem. Peta življenja so tudi 22-let-nega Klaja Zeliko iz. Spodnje Sv. Marije Magdalene 784 pripeljala na slaba pota. Ne vemo, kaj ga je privedlo do tega, dejstvo pa je, da je pred nekaj meseci pričel krasti. Zaradi tega dejanja je bii obsojen od tukajšnjega sodišč;, na 14 mese-‘ cev zapora. Ker naravno gam hi hotel priti v zapore, ga je predvčerajšnjim aretirala policija in ga izročila jetniškim paznikom. Dva požara Predvčerajšnjim sta v Trstu nastala dva majhna požara, ki k sreči nista napravila večje škode. Najprej so morali gasilci na stanovanje Ronchel Gia-come v ul Conti 3, ker se je iz stanovanja dvigal dim. Gasilci pa so ugotovili, da ne gre za požar, temveč da so se samo vnele saje v dimniku. c> Ob 22.30 istega dne pa so poklicali gasilec na stanovanje Glataver Štefanije v ul. del Monte 19. V njeni spalnici je namreč iz neznanih vzrokov nastat požar, katerega so gasilci takoj pogasili. Glataver Štefanija je utrpela za 15 tisoč lir škode. Dve nesreč Včeraj ob 13.35 so sprejeli v tržaško bolnišnico 18-letnega Djurdjeviča Remigija, ki je imel na dlani ieve roke globoko rano. Zdravniškemu osebju je povedal, da mu je pri delu v mehanični delavnici «La Navale« po nesreči ušla roka pod kolesje cirkularke. Zdraviti se bo moral 14 dni. <2> Hujša nesreča pa se je pripetila 51-letnemu električarju Emiliju Federiku, ki stanuje na Čampo Romano 1 na Opčinah. Ko So ga pripeljali v bolnišnico, so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo. Ponesrečenec je delal pri delih za «Električno družbo Julijske krajine« ha Katinari. Ko so s kamiona razkladali 450 kg težko balo žice, se mu je kolobar j zavalil na nogo. Zdraviti se bo moral 30 do 40 dni. Nočna služba lekarn Alabafda, istrska ulica 7; Ci-poila, ulica Belpoggio 4; Crevato, ulica Roma 15; Godina Enea, uh-ca Ginnastica 6; Harabalia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju im*: ta stalno nočno službo. —t— ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 22. decembra 1949 se ie v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 10 oseb. porok pa je bilo 5. Civilne poroke: uradnik Ton»-sini Alberto in gospodinja Z°c' co Fioretta. Cerkvene poroke: uradnik De Mattia Rodolfo in uradnica B°8" gio Casero Renata, delavec Cie-men Armando in gospodinja De Marchi Angelina, kuhar Koren Anton in šivilja Gorjup Ljudmila, krojač Cosulich Demčtrio In gospodinja Plisco Marija. . Umrli so: 23-letna Bitežnik Marija Ana: 86-letni Culot GiuseP; pe; 35-letnl Mazzuccki Gluh®’ 37detni De Stefani Tullio; 1** letna Orego Licih; 52-ietn! Maji' ... . _em Giuseppe; 67-letni Misel« Giuseppe; 62-letni Mezzina 0>r seppe; Castellani Roberta, sf' lijanšini; 20.00, Poročila v ur''3: ščlni; 20.io, Hrvatski kulttin" prilog; 20.30, Partizanske in d“" moljubne pesmi; 21.00, Komorm zbor; 21.30, Uganite kaj igrad>°' v italijanščini; 22.00, 2lvlJMle Jugoslovanskih narodov v slovenščini; 22.20, Plesna glasba; 23-«^; Zadnja poročila v italljanSci”' 23.05, Zacnja poročila v sldven šČinl; 23.10, Objava sporedi' 23.15, Glasba za lahko noč; 23.» Zaključek oddaje. KINO Hossčtti. 16.00: »Karmen in nj(d* ljubezni«, Rita Hay\vorth( 15.30: »Težka leta«. M- «črni hudič«. VY. Irt seve-'puščav'* Kord. Eacelsior, Girottl, Eenlce. 16.30: Bendlx. Kilodrammatlco. 16.00: »Adam Eva«, Macarlo. vt, Adua. 13.00: »Mesto pustoloveey vozel«. Aalbarda. 14.30: «Cesarski v«18' Bi Crosby. .a Armooia. 13.30: »Aloma Južne« morja«, D. Lamour. Azzurro. 15.15: «Prehod na rozapad«, Bung CrosBy Belvedere. 16.00: «Bes v E. Scott. j; Garibaldi. 15.00: «CIIj Tokio«, Grant. f Ideale. 15.30: »Zaseda na dnu«. Power, A. Baxter. Impero. 16.00: »Dediščina Bonanlma«, ttalia. 14.30: «Cesarskt valček Blng Crosby. Kino ob morju. Zaprt . Marconi. 15.30: Zbogom V,0J,„,0» Massimo. 16.00: »Fra Dl*vol<” Stan Laurel in Olto. . y Novo Cine. 15.00: «Koračll je noč«. -»ver o- Odeon. 13.00: »Prehod na seve BadUh^is.OO: «Dollna mašče'3 Venezta. 13.00: «Bria tRvJa*1^; Vlttorla, 18.00: «Kobra», M. 1,1 ter. stri**3 istrski dnevnik za večjo mmm\ dela prosvetli delavcev Podružnica uredništva primorskega dnevnika v kopru - ulica c. battisti 30ia - i., - tel. 70 Armada, hi je zrasla iz ljudstva ^hrvviniwiHiiHumu ' hhwh i’ nun i iifWWBiiiitMiiHiiWMiWMwi———ii—i—i———!■>—— »auait MMHummns PROSLAVA DNEVA JUGOSLOVANSKE AR M ME Včeraj 22. decembra je praz-«DWta Jugoslovanska armada troj dan. Večer preje je bila o koprskem gledališču proslave, ki so sc je poleg častnikov Černače garnizije udeležili mno. Si prijatelji jugoslovanske voj-tke. Podan je bil prijeten piv-5rum. z raznimi pevskimi toč-katni, ki so jih izvrstno izvedli San i koprskega pevskega dru-ifoa pod vodstvom pozrtvoval-tega voditelja dr. Vuge, Obiti tene so bile tudi recitacije, ki so jih podali pripadniki JA. Vojaška yodba je zaigrala z Sso preciznostjo kompozicijo Čajkovskega in venec jugoslovanskih narodnih pesmi. Po-»trno zanlihanje pa je žela fol-'Ioristična skupina dijakov in ludska univerza v Kopru Priredi danes dile 23. de-tenibra t. 1. v mali dvdfani obnovljenega gledališča oti 2«. uri predavanje •GOSPODARSTVO - OSNOVA LJUDSKE OBLASTI". Predava lov. prbl. Janko Furlan. VABI ODBOR! nj ljubljanskega vseučili-s tremi nad vse posrečenimi nastopi. Slavnostni govbr te je imel kap. tov. Jovanovič, ki je v lepo zasnovanem reje-r ki so se ga udeležili sko-vsi člani in članice. o otvoritvi je tajnica po- .l1Žnice tov. Bugno Rozo po-N* poročilo o delovanju v „ 'njem poslovnem letu. Tako a *z tega razvidno, da so prav delavci in nameščenci včla-.J°Hi v podružnico. Ta se je ,^šno zavzela za to, da je ij “lla svoj lastni sedež, usla-j^ila knjižnico, skrbela za šir-JkJle sindikalnega tiska, s če-je dela članstvu sredstva scmoizobrazbo in zlasti za W?°bitev in poglobitev ideo-•ke vzgoje. t !l,v. tajnica je nadalje še po-i?®1«. da ie bila na pobudo h ^Ine podružnice v podjetij ®e Langlade uvedeno delo tli 'iormah, 3 čemer je podruž-Ij'a zasledovala cilj, da njeni ,91 dvignejo proizvodnjo in it.em prekoračijo delovni na-i(- To se jim je posrečilo pri »J Ovanju filejev na °liu- Do. 30 hamreč povprečno 217 j načrtnega dela Nnonrot- Nasprot-so prisil pri kohzervlra- 29 odst, pri rib pa bit! . te s*rdhi samo do bg i*rvlranju soljenih * 'as|. ^ 'j.v- Bugno je pri lem v ime. Vlc članstva sindikalne podrtiž* kj obljubila, da se bo to v t*zavzelo za čim večjo to-^vodnjo. Izrazila- je tudi Vnanjo, da'bo v letu 1950 ien predvideni delovni na-lij odst, Za one pri- mere, kjer proizvodnja ni dosegla načrta, je krivda na neugodnem ribjem lovu v preteklem letu. Rri vsem tem je treba dosežene uspehe pripisati zlasti tistim šestim tovarišem, ki so bili zaradi svojega požrtvovalnega dela v zadnjem poslovnem letu razglašeni za udarntke. Nekateri sindikalisti od podružnice De Langlade so se tu. di udeležili prostovoljnega dela v brigadah. Eni so delali pri gradnji nove ceste Smarje-No-va vas, dragi zopet so bili z delovno brigado v Lokvah v Trnovskem gosdu (zlasti tovarišice), kjer so napravljali za delovno ljudstvo cene D drva zu kurjavo. Med temi je bila tudi tov. Tetiesco Stella, ki se je pri delu posebno odlikovala ter je za to prejela srebrno značko kot odlikovanje. V ostalem sb dosegli prostovoljci imenovanega- podjetja 3185 delovnih ur, kar predstavlja približno vrednost 50.176 dinarjev. Ob II partijskem kongresu se je udeležila .sindikalna podružnica De Langlade tedanjega tekmovanja ter je pri tem dosegla delovni plan s 192 odst. in napravila 21B prostovoljnih ur. Nato je tov. tajnica omenila, da je organizirala podružnice izlet V Postojno in da se je glede športa priključila ostalim sindikalnim podružnicam, ker so pri podjetju De Langlade zaposlene večinoma starejše žene, ki z« gojitev športa ne i pridejo yee v poštev. v svojem nadaljnjem poročilu je prešla tov. Bugno na tekmovanje, ki ga bo izvedla podružnica v času pred občnim zborom okrožnega odbora ES v Kopru, Podružnica je sklenila, da bo napravila 116 pro-tovoljnih delovnih ur, da bo prekoračila delovne norme pri oddelku za čiščenje in spravljanje rib v škatle, kr.kor tudi, da bo prekoračila splošni načrt proizvodnje podjetja. V ta namen bosta sklicana dva sestanka, in razdeljenih nagrad za 25 tisoč dinarjev, V pogledu preskrbe bo podružnica izvedla nadzorstvo cen ter pregled delovnih prostorov v tehničnem in zdravstvenem pogledu. Do navedene, ga občnega zbora bo sklicala tudi množično zborovanje, na katerem bo razpravljala o sindikalnih vprašanj®. Na poseb. nem sestanku kulturnega krožku bedo obravnavali kulturno delovanje podružnice za bodoče. Končno je bil izvoljen nov odbor podružnice, v katerege so prišli; Marija Giorgina, A-polonio Argia, Marši Peter Braini Karla, Penso Alba, Le-lalti Maria Bordon in Bugno Roza. Za- delegate pri okrožni skupščini pa So bili Izvoljeni; Tremui Katarina, Cicorin Regina, Marši Peter, Lelatti Marija in Bugno Roza. To so goli podstki poročila tajnice. Na de!ovanje podruž nice in njenega članstva se bo mo ob priliki še povrnili. IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA vpraSsnie stovsishe Sole in proste cane še vedno na dnevnem redu G. Furlan, demokristjanski svetnik, je priznal, da je bilo svojčas na osnovni šoli v Ločniku približno 40 učencev Sinoči se je na goriškem gradu, ki je bil za'to” priliko svečano razsvetljen, vršila izredna seja goriškega občinskega sveta. Kot po navadi je bilo na vrsti najprej čitanje zapisnika zadnje seje. Takoj nato pa je župan dr. Bernardis pričel s poročilom o enoletnem delovanju novoizvoljene občinske uprave. V svojem poročilu je omenil popravilo cest, napeljavo vodovoda in elektrike. Naglasil je, da je stanovanjsko vprašanje zelo pereče zlasti ker je bilo v vojni porušenih veliko hiš. Za naslednje leto je predvidenih več milijonov lir za gradnjo novih hiš, vodovoda itd. Odobren je bil zakon, ki določa pristojbine za pokojninski fond občinskih uslužbencev, in sicer v višini 3 odst. na sedanjo plačo. Občinski svetnik Demokratične fronte Sloveneev tov. Paglavec je nato stavil nekatera vprašanja v zvezi s slovenskimi šolami v mestu in pkoliei. Najprej je želel pojasnila na zahtevo DFS, ki je bila izne-šena v memorialu z dne 26. novembra 1948, da se nudi slovenskim otrokom v Ločniku primeren šolski prostor za poučevanje. Tov. Paglavec je nadalje želel pojasnila, kaj je z otroškim vrtcem v ulici Don Bošco, kjer je bilo nekoč Aloj-zijevišče. Otroški vrtec v ul. Don Bosco so oblasti namreč Ukinile, v njegove prostore pa se je vselila financa. Oblasti nameravajo premestiti otroški vrtec v ulico Croce, kjer pa prostori v nobenem oziru niso primerni, ker so okna vrtca obrnjena na dvorišče. Dvorišče satno, ki naj služi otrokom za igranje, pa je prav tako v senci in je iz zdravstvenih ozirov za otroke neprimerno. Na koncu se je svetnik DFS dotaknil še vprašanja slovenskega otroškega vrtca v Podgori, kjer je vpisanih v vrtec preko 50 otrok, za katere skrbi samo ena vrtnarica in še ta italijanske narodnosti. Dejal je, da bi bilo dobro, če bi namestili še eno moč in sicer slovensko vrtnarico, ki bi s tem razbremenila z delom preobloženo italijansko. Zupan je na prvo vprašanje odgovoril, da se je v zvezi z osnovno šolo v Ločniku posvetoval s šolskim skrbništvom, vendar se kljub vsemu vprašanje še vedno ni premaknilo z mrtve točke. Tudi glede premestitve otroškega vrtca v ul. Croce g. župan ni še ničesar pametnega ukrenil. Kar se tiče otroškega vrtca v Podgori je odgovoril, da se je osebno za-nirngl za to vprašanje in preskrbel za tamkajšnji vrtec tudi nekaj opreme, vendar ni kompetenca občine otvarjati otroške vrtce. V zvezi s tem vprašanjem je cosegel v diskusijo svetnik krščanske demokracije Furlan, ki je uvodoma dejal, da ni proti slovenskim šolam, vendar pa !e po njegovem ustanovitev slovenske šole v Ločniku nemogoča stvar, ker je prijavljenih šoloobveznih otrok, q ka- terih pa ni danes ne duha ne sluha. G. Furlan pri tem ko trdi, da ni v Ločniku več kot 6 šoloobveznih otrok, pozablja na dejstvo, da se narodnostni sestav prebivalstva v Ločniku ni v ničemer izpremenil. Ce se ljudje ne upajo jasno izraziti za slovensko šolo je temu predvsem krivo nasilje, ki med prebivalstvom ustvarja bojazen pred posledicami, s katerimi jim neprestano grozijo. G. Furlanu in vsem ostalim, ki danes sedijo v občinskem svetu in se ne zanimajo ža vprašanje slovenskih šol povemo tudi, da smo imeli Slovenci za časa Avstrije v Ločniku svojo šolo, ki jo je obiskovalo okoli 40 otrok. Po razpravljanju o slovenskih šolah je sledil kratek odmor. Prvi je nato govoril dr. Poterzio, svetnik krščanske demokracije in predsednik Trgovske zbornice, ki je poldrugo uro govoril o prosti coni. Govor je pričel z ugotovitvijo, da je z razmejitvijo izgubila gori-ška pokrajina 33 zalednih občin, kar predstavlja močno okrnitev gospodarskega sistema naše pokrajine. Prva posledica velikega zastoja našega gospodarstva je ravno veliko število brezposelnih delavcev. Medtem ko Se po eni strani širi brezposelnost, po drugi strani trgovina izumira. Dr. Poterzio pravi, da bi se dala brezposelnost 'odpraviti: z graditvijo industrije, ki bi zaposlila brezposelne in omogočila s tem tudi trgovcem, da bi v trgovinah nakopičeno blago lahko prodali svojim odjemalcem. Seja se je nadaljevala sinoči ob 18, na kateri je dr. Poterzio nadajeval z razpravljanjem o prosti toni. Druge točke dnevnega reda So bile razprava o občinski bilanci, uradniških plačah, imenovanje upravnega sveta občinske bolnice in interpelacije. Boj proti borovemu prelcu Goriški župan je izdal ukaz, po katerem bodo morali vsi lastniki borov uničiti vsa gnezda borovega prelca najkasneje do 31. januarja 1950. Gnezda in bube bodo morali pobrati in sežgati v prvih jutranjih urah. Nogometne tekme v nedeljo in ponedeljek V nedeljo ob 14.30 bo na igrišču v Sovodnjah nogometna tekma med enajstorico «Stand-reža» in «IsOntine» za prvenstvo juniorjev. V ponedeljek ob 10.30 se bosta Srečali enajsterici {(Benečija« in «Montebello», ob 14.30 pa enajstorici «Sovodnje» in «CRDA» (Tržič) za prvenstvo druge divizije. Slovo od Dijaškega doma V četrtek zvečer so se dijakinje in dijaki v Domu poslovili od svojih součenle Jožice ih Lilijane Hlede iz števerjana, ki sta odšli s svojo družino v svobodno domovino. Ob tej priliki so jima gojenci poklonili dva šopka rdečih nageljev in še dve lepi darili. Ko se je starejša od obeh sestra zahvalila rit zagotovila, da bosta ohranili trajen spomin no dijaški domf kakor bodo trajna tukaj sklenjena prijateljstva, so bili vsi gojenci ga' njeni do solz in so jima želeli obilo sreče v svobodni domovini, kjer bosta povedali, kako zinimo tukaj in kako ravnajo z našo šolo in našimi dijaki. Goriške žene so tudi poklonile njuni materi malo darilce, ki naj bi jo spominjalo na Gorico iit tukajšnje prijatelje. Mdti se je lepo zahvalila in zagotovila: <;Ceprav grem rada IX, svobodno domovino, kjer me čaka boljše življenje, vendar bo moje srce ostalo tukaj, na tej grudi, ki je moja in vaša». Kako različno je bilo to slovo od onega v šoli, kjer se je nek profesor, ki pravi sam o sebi, da je Slovenec, zgražal češ, zakaj gresta deklici v Jugoslavijo, ker da bi bilo mnogo bolje zanju, če bi ostali tukaj. Na srečo je takih pseudo-Slo-vencev Vedno tttanj, ker jih ji naš narod izpljuni! in bodo shirali ko i hlapci tujega gospodarja. Korošci so se vrnili domov Koroški pevski zbor, ki je dalj časa gostoval v Sloveniji, se je včeraj vrnil preko Trsta in Gorice domov. V našem mestu sp Se koroški pevci pomudil) nekaj ur na obisku pri tukajšnjih Slovencih in pri kozarčku prijetnega brica. Prvo zborovanje delavk goriške pokrajine Z vztrajno borbo bomo dosegli priznanje pravic delavskega razreda Preteklo nedeljo so se v veliki dvorani Delavske zbornice zbrale k svojemu prvemu pokrajinskemu zborovanju delegatke delavk Mse goriške pokrajine. Uspeh tega zborovanja je bil popoln ter je udeležba delegatk, ki jih je bilo čez 120, pre^ segala vsako pričakovanje. U-deležile so se ga delegatke vseh strok in preučile so vse probleme naše pokrajine. Državno sindikalno žensko komisijo je zastopala tov. No-vella. Enotno krščansko sindikalno strujo je zastopal Ge-sualdo Romano, ki se je udeležil tudi razpravljanj. Zborovanje jd otvorila tov. Rina Buoncompagni, ki je v imenu vseh delegatk pozdravila tov. Novello in dala smernice za obravnavo tistih vprašanj, ki se najbolj tičejo delavk naše pokrajine. V imenu najvtiijega sindikalnega organizma naše pokrajine je zborovalke pozdravil tajnik Delavske zbornice Manlio Trip-pi, ki je V jedernatem govoru orisal sindikalno borbo v preteklosti in sedanjosti proti sindikalnim razkolnikom ter prikazal potrebo složnosti In čim popolnejše organizacije delavskega razreda. Govoru tajnika ie sledila di- skusija, katere so se udeležile številne delegatke raznih delavskih strok. Nato je povzela besedo tov. Novella, ki ie v svojem govoru opozorila delavke na pomanjkljivosti njihovega^ razpravljanja in ga zaključila z izjavo, da je prepričana, da bodo delavke z njihovim organizacijskim poletom mnogo pripomogle, da še bodo v kratkem uresničile vse želje delavskega razreda in da jih bo njihova Vztrajnost v borbi za socialno preosnovo kmalu privedla do zaželenih uspehov. Kot zadnji je spregovoril predstavnik Enotne krščanske sindikalne struje Gesualdo Romano, ki je delavkam pojasnil, zakaj niso krščanski delavci sledili sindikalnim izdajalcem, čeprav se zaradi tega niso odpovedali veri v Kristusa. Povedal je, da so pravi krščanski delavci ostali zvesti Delavski zbornici, ker je cilj Delavske zbornice nad vsakim ideološkim ciljem in ie njeno_ delovanje usmerjeno izključno k izboljšanju življenja delavskega razreda, kar se lahko doseže samo z enotno borbo. Ob zaključku so delavke sklenile, da se bodo odslej bolj živo zanimale za organizacij- sko delo V vsej, pokrajini, da bo njihova ofenziva proti grabežljivosti gospodarjev v bodočnosti še uspešnejša in da bodo na osnovi načrta CGIL vztrajno zahtevale nove reforme, ki bodo usmerile našo deželo na pola novega življenja, V katerem bo vsakomur zajamčeno delo, blagostanje in mir. Urnik za brivce med prazniki Za božične praznike in novo leto se bodo brivci goriške pokrajine držali sledečega urnika: V soboto 24. decembra in v soboto 31. decembra bodo poslovali do 19.30; 25. deeembra, 1. in 2. januarja bodo lokali zaprti ves dan; 6. januarja pa bodo poslovali samo v dopoldanskih urah. Isti urnik velja tudi za javno kopališče. Slinavka med živino Živinski zdravstveni vestnik je te dni beležil dva primera ustnega oprha ali slinavke med živino v Pierisu, in sicer v hlevu kmeta Santurnina. Pri šestih glavah goveda sta dve oboleli. Občinski živlno-zdravnik je že podvzel vse potrebne ukrepe. lovi o«lpil*ii v podgorski predilnici Pred nekaj meseci je vodstvo predilnice v Podgori odpustilo z dela nekaj delavk. Vendar se nasilje delodajalcev nad svojimi uslužbenci s temi odpusti še ni končalo. Pred tekli teden so se armadi brezposelnih prlljučile nove žrtve. Delodajalci so nam' reč postavili na ertto še nekaj uslužbenk. Zaradi takega samo-voljenega postopanja lastnikov podjetja so se sindikalne organizacije obrnile na prefekta, da bi z njim uredile pereče vprašanje odpuščenih predilk. Toda pogajanja, ki so sicer pokazala popol. no odgovornost vodstva podjetja, niso rodila zaželenega uspeha. Pri tem je važno poudariti dejstvo, da takolinenovant svobodni sindikati niso soglasni, da bi v podjetju skupno z Delavsko zbor. nlco nadaljevati borbo proti odpuščanju z dela, in to kljub temu, da so že sodelovali v razgovorih pri prefektu. S takim svojim zadržanjem so voditelji nsvo-bodnibn sindikatov ponovno dokazali, da je njihova naloga predvsem razbijanje sindikalne enotnosti delovnega ljudstva, enotnosti, ki Je pogoj za lzbojevanje, delavskih pravic. No« omili la brivce ie frizerje Prefekt gbriške pbkiajihb je smatral za potrebno, da spremeni urnik za brivce in frizerje na Goriškem, ki bo odslej naslednji: 1) Poletni urnik, ki velja od 1. maja do 30. septembra: Od torka do petka od 8 do 12,30 in od 15 do 19,30. Ob sobotah od 8. do 12,30 in od 15 do 20. Oh nedeljah od 7,30 do 12,30. 2) Zimski urnilj velja od 1. oktobra do 30. aprila, in sicer: Od torka do petka od 8 do 12,30 in od 14,30 do 19. Ob sobotah od 8 do 12,30 ih od 14,30 do 19.30. Ob nedeljah od 8 do 13. 3) Se vedno ostane dovoljeno, da se dokonča postrežbo za zaprtimi vratj vsem gostom, ki So v brivnici kadar je Čas za zapretje. 4) Brivnice ostanejo zaprte ves dan: na dan novega leta, za veliko noč, velikonočni ponedeljek, za veliki šmaren, za božič in ha sv. Stefan, kakor tudi za državne praznike (25. aprila, prvega maja, 2. junija in 4. novembra). 5) Santo popoldne ostanejo zaprte: 6. januarja, 19. ntarea, na Vnebohod, na Rešnje telo, 29. junija, 1. novembra in 8. decembra, 6) Na predvečer praznikov pod točko 4) bodo imele brivnice odprto kakor ob sobotah. Zupani podeželskih občin bodo lahko spremenili ta urnik v zvezi z navadami in krajevnimi potrebami, seveda sporazumno s sindikalnimi zvezami delodajalcev in delavcev. Darovi za Dijaško Malico Naše zavedne žene so nabrale v Standrežu v zadnjem času 570 kg krompirja in 550 lir za Dijaško matico V Gorici. Krompir so darovali: Marušič Stanko 15 kg; Gomišček Valerija 8; Briško Ana 7; Lutman Štefka 7; Pavlin Anton 8; Tomšič Alojzija 5; Leban Marija 12; Pavletič Marija 8; Plesničar Ana 10; Budal Jožefa 6; Makuc Rafaela 15; Lutman Rudolf 15; Brajnik Veronika 10; Nanut Marija 15; Lutman Ivan 15; Na- nut. Valerija 12: Mučič Veronika 10; Brajnik Milica 14; Brajnik Julka 14; Batistič Slava 14; Budal Milka 9; Brajnik Jožeta 8; Zavadlal Štefanija 12; Cijan Atejzij 8', Vižintin Ana 6: Nanut Leopold 16; Hoban Frane 26; Mučič Jožef 12: Pavlin E-inil 15; Cingefli Emil 12; Mučič Emil 10; Brajnik Felka 13; Briško Jožefa 7; N. N. 13; Legiša Gizela 10; Nanut Rozalija (I; Nanut Cirila 15; Brajnik Terezija 12; Hoban Karel 10: Mar-vin Almira 15; Cotič Gizela 6; Malič Jožefa 10; Paskulin Cecilija 10; Pavlin Marija 13; Vižintin Ana 4; Markič Marija 8; Zavadial Krista 13; Hoban Pe-rina 8; Markočič Marija 12; Mučič Frncka 14; Pavletič Štefka 14 kg. Denar so darovali: Briško Dana 100 lir; Nardin Mara 150 in Betram Terezija 300 lir. Poleg tega je daroval Komjane Alojz, trgovcev iž Gorice v isti namen 20 tisoč lir. Vsem darovalcem najlepša hvala. VESTI ZA TRGOVCE Na sedežu Zveze trgovcev za goriško pokrajino si včlanjene tvrdke lahko ogledajo sledeče okrožnice: 1) Trgovski sporazum med Italijo in Uraguayerh: 2) trgovske izmenjave s Kanado; 3) trgovske izmenjave s Španijo; 4) trgovske izmenjave s Finsko; 5) izvoz povrtnin v Belgijo; 6) uporaba kontingentov suhega sadja za prosto cono. IZGONI Včeraj so po sodni razpravi, na kateri se je moral zagovarjati zaradi pretepa, izpustili iz gorišklh zaporov 37-letnegu Luisa Avgusta iz Moše. Varnostne oblasti so Luisi po izpustu takoj izdale izgonski list, s katerim se je moral mož vrniti v svoj rojstni kraj. o Z izgonskim listom je moraia domov tudi 34-letna Galiuzzi Lucija iž Pozzuola pri Vidmu, ki je tudi nekaj časa prebila v tukajšnjih zaporih. o Listnico s 1500 lirami In osebno izkaznico je včeraj izgubil 26-letni Torul Jožef iz ul. Lunga št. 76. Izgubo je prijavil policiji Za praznike bodo imeli sveže per lo Ker se ji čez dan perilo ni Utegnilo posušiti, je 39-letna gospodinja Domini Elda iz ul. Rabatta 19 sklenila, da ga bo pustila čez noč na sušilu dvorišča svojega stanovanja, da si tako prihrani nekaj truda. Toda naslednjega dne je bilo sušilo prazno, neprevidna Domi-hijeva pa razočarana nad nenapovedanimi gosti. Tatvino, s katero je bila oškodovana za 20.000 lir, je prijavila policiji, ki je že pričela preiskavo. KINO = 16.30: «Vitez lisic«, T. VERDI. Potver. VITTORIA. 17: ((Cesarski valček«. J. Fontaine. CENTRALE. 17: ((Enamorada«, M. Selix. MODERNO. 17: ((Sonce vzide jutri«, E. Robinson. EDEN. 17: «Smrtna tajnost«. Režiserji te dni uprizorjenega sofijskega procesa bi radi oblatili Jugoslavijo in jo prikazali kot napadalno deželo, razen tega pa kompromitirali idejo zbliža-nja in bratske enotnosti balkanskih narodov, Jugoslavije in bolgarskega naroda ter prikazali idejo južnoslovanske federacije kot zamisel in daljnosežni načrt angloameriških vodilnih krogov. Do zadnjega so hoteli sugerirati bolgarskemu narodu, da južnoslovanska federacija ni bila uresničena po krivdi jugoslovanske vlade, češ da nasprotuje tej federacji, zdaj pa so vse skupaj obrnili in obtožujejo jugoslovansko vlado, da je bila za federacijo. Zdaj celo samo idejo južnoslovanske federacije inkriminirajo kot hud zločin «izdajstva domovine«. Za upostavitev bratskih odnosov z Bolgarijo je storilo zlasti mnogo vodstvo naše dežele s tovarišem Titom na čelu. Vodstvo KPB je sicer med našo ljudsko revolucijo vodilo glede Makedonije razbljalno politiko, saj ni priznavalo makedonskemu narodu pravice do- samoodločbe. O-viralo je njegovo oboroženo borbo proti okupatorju in si prizadevalo ločiti makedonski narod 06 skupne borbe ostalih narodov Jugoslavije, s tem pa tudi ločiti novo Makedonijo od nove Jugoslavije. Kljub temu pa je CK KPJ nesebično pomagal KPB in bolgarskemu narodu pri organiziranju njegove borbe proti fašističnim kolovodjem. Tudi po vojni je vlada FLRJ pomagala bolgarskemu narodu in bolgarski vladi v njunih naporih, da bi čimprej rešila Bolgarijo iz težavnega položaja, v katerega je bila zašla, ker je sodelovala v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije. Z nastopom na mirovi konferenci je delegacija vlade FlitJ mnogo pripomogla, da se mednarodni položaj Bolgarije utrdil, razen tega pa je bolgarskemu narodu izdatno pomagala s tem, da mu je bratsko odpustila reparacije. Takoj po osvoboditvi Bolgarije sta CK KPJ in vlada FLRJ v smislu teženj narodov Jugoslavije in Bolgarije glede čim tesnejšega zbližanja dali iniciativo za sklenitev pogodbe o južnoslovanski federaciji. Zdaj pa preko obtožnice in sofijskega procesa na najnesramnejši način potvarjajo zgodovinska dejstva, obrekujejo nas v zvezi s temi TITO IN DIMITROV V PRIJATELJSKEM RAZGOVORU poslovati poseben skupen organ te federacije, naanreč začasni svet južnoslovanske združitve (ZSJZ) s sedežem v Beogradu. Ta svet se ustanovi na paritetnih načelih iz predstavnikov o-beh vlad«. V zvezi s tem vprašanjem je tov. Aleksander Rankovič na II. kongresu KPJ izjavil: «Prvikrat smo to vprašanje postavili v začetku leta 1945 in ponudili bolgarskim voditeljem združitev, tako da bi bila Bolgarija ena izmed republik nove države Južnih Slovanov. V Sofiji so menili, da bi bilo treba glede na posebne državne tradicije Bolgarije odnose v tej bodoči državi urediti tako, da bi bila na eni strani kot celota Jugoslavija, na drugi pa Bolgarija. Stvar je prišla v diskusijo v Moskvi. Tovariš Stalin je bil v začetku naklonjen bolgarskem mnenju. Ko pa so mu navedli razlog, da imata n. pr. Srbija in Cma gora tudi posebne državne tradicije, ki niso nič manjše od bolgarskih, v novi državi pa ne bi imeli posebnega položaja, se je strinjal z našim naziranjem«. Režiserji sofijskega procesa prikazujejo zdaj ta pogajanja o federaciji tako, kakor da bi se bili pogajali po naročilu Angioame-ričanov in da bi bil cilj pogajanj Jugoslavijo in Bolgarijo ločiti od ZSSR. Toda na pogajanjih so najbolj aktivno sodelovali najvišji sovjetski voditelji Stalin, Molotov, Višinski in drugi (Višinski je celo sestavil Svoj projekt pogodbe), takoj po pogajanjih v Moskvi pa so sovjetski voditelji v brzojavkah, poslanih v Beo. grad in Sofijo, vztrajali na tem, Obe ljudski slovanski državi pojdeta skupaj s roko v roki kot dve zvesti sestri po poti slovanskega in kulturnega poleta, po poti borbe za pravo demokracijo in trden mir, po poli k uresničenju velikega ideala vseh naprednih narodov • socializma. G. dijutkov pogajanji in pripisujejo našemu vodstvu dozdevne »imperialistične« namene. Celo pogajanja prikazujejo tako, kakor da bi se bili pogajali po načrtu in naročilu Angloameričanov, čeprav je bila o teh pogajanjih poučena tudi vlada ZSSR. Pri tem pripisujejo Trajču Rostovu vlogo zarotnika, ki naj bi bil, zopet po nročilu Angloameričanov, naklonjen »Imperialističnim« načrtom jugoslovanskih voditeljev in naj bi omogočil, da bi bila pogodba o federaciji hitro sklenjena. Zgodovinska dejstva pa govore čisto drugače. Novembra 1944 sta poslala CK KPJ in vlada FLRJ bolgarski vladi uradni predlog, da bi skenill sporazum glede čimprejšnje združitve federalnih držav v okviru Demokratične federativne Jugoslavije in Bolgarije v eno federativno državo. Potem ko je CK KPB odgovoril na ta predlog Pozitivno in poslal svoj osnutek sporazuma, je tovariš Kardeli v drugi polovici t,>--cmbra 1944 odpotoval v Sofijo, da bi se pogajal o sklenitvi sporazuma. V Sofiji pa sta se vodstvo KPB in prav Trajčo Rostov postavila na stališče, da t ušnega sporazuma ni mogoče sk’eniti. O tem je tovariš Kardelj pisal tovarišu Titu v svojem pismu iz Sofije 28. decembra 1944: «Danes sem se pogajal s sekretarjem bolgarske kompartije Rostovom... Namesto našega so sestavili nov predlog, ki govori v glavnem ,o obrambni zvezi’ oziroma nekakšnem ,paktu o medsebojni pomoči’. Povedal sem jim svoje mnenje, namreč da je takšen pakt brez pomena, ker bi sedanjega stanja prav nič ne izpremenil. Ce hočemo storiti kaj resnega, je treba uresničiti več kakor (e:i pakt. Skleniti je treba takšno zvezo, ki jo bodo naše množice razumele kot prvi korak k združitvi«. Na pogajanjih, ki so se nadaljevala januarja 1945 v Beogradu, pozneje v januarju in fe-brarju pa v Moskvi, je prišlo do Izraza stališče bolgarskih voditeljev, naj bi se Bolgariji v okviru predvidene federacije zagotovil prilegiran položaj glede ria federalne enote nove jugoslovanske države. Vodstvo KPJ pa se je postavilo na stališče, naj odnosi v novi skupni državi temelje na podlagi popolne enakopravnosti njenih narodov. To se je zrcalilo v čl. 3 jugoslovanskega osnutka v katerem je bilo rečeno: «3. Formira se skupna bolgarsko • jugoslovanska komisija s sedežem v Beogradu pod imenom .Komisija južnoslovanske združitve z nalogo, da izdela projekt ustave skupne federativne države. V tej komisiji bodo predstavniki Bolgarije in šestih federalnih delov Demokratične federativne Jugoslavije, ki jih bosta imenovali ustrezni vladi«. V čl. 2. bolgarskega osnutka pa je bilo v tem vprašanju izraženo tole stališče. «2. Takšna federacija se bo začela uresničevati, ko bo začel da je treba s sklenitvijo pogodbe pohiteti. Očitno je, da tega niso storili z namenom, da oi Jugoslavijo, posebno pa Bolgari, jo, «ločili» od ZSSR. Toda takrat zaradi mednarodnega položaja Bolgarije in protesta Angloameričanov ni bila sklenjena niti pogodba o federaciji, niti zavezniška pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo kot njeno predvideno nadomestilo. Tako so Angloameričani preprečili sklenitev pogodbe, medtem ko iz falzi-fikatov režiserjev sofijskega procesa zdaj izhaja, da so si takrat prav Angloameričani izmislili načrt o federaciji. Treba je tudi poudariti, da je v teh pogajanjih najbolj aktivno sodeloval tudi Georgi Dimitrov. Dimitrov jc bil največji in najod. kritosrčnejši borec za bratske odnose z Jugoslavijo, največ je to-rll, da jc bila v Bolgariji popu-larlzirana nova Jugoslavija, njeni uspehi in njen napredek; bolgarski narod je pozival, naj sledi zgledu herojskih jugoslovanskih narodov. V pozdravnem pismu tovarišu Titu 18. XI. 1945 je Dimitrov pisal: «Vemo, da je v tem pogledu še mnogo težav, ki Jih bo treba premagati. Mnogo je odkritih in pri. kritih sovražnikov, ki ne žele napredka nove Jugoslavije in nove Bolgarije, ki ju nočejo videti kot svobodni, neodvisni, močni džavi, sovražnikov, ki so skrajno nezadovoljni z njunim zbllžanjem in odkritosrčnim, čvrstim prijateljstvom.« V svojem govoru v Sofiji 4. VI. 1946 pred delegacijo jugoslovanskih študentov je Dimitrov Iz. javil: »Obe ljudski slovanski republiki pojdeta skupaj toko v roki kot dve zvesti sesfi, po poti slovanskega in kulturnega poleta, po poti borbe za pravo demokracijo m trden mir, po poti k uresničenju velikega ideala vseh naprednih narodov — socializma. Ti dve bratski slovanski deželi,k i so ju hoteli sovražniki v Jugoslaviji In Bolgariji vedno razdružiti, najhujska ti drugo proti drugi, da bi jima lahko vladali, da bi ju Izkoriščali in zatirali, ti dve slovanski deželi Imata zdaj odprto pot k čedalje tesnejšemu zbližanju, k povezovanju ao tistega trenutka, ko bosta dobili skupno državno streho brez meja, ko bo upo-stavljena federacija Južnih Slovanov — Srbov, Bolgarov, Makedoncev, Hrvatov, Črnogorcev ln Slovencev, ko bodo Beograd, Sofija, Skoplje, Zagrebb, Cetinje in LIjubljana glavna mesta narodov velike federacije Južnih Slovanov.« V govoru bolgarskim mladincem pred njihovim odhodom v Jugoslavijo na prostovoljno deln je Dimitrov rekel: «Naj vas na slehernem koraku bodri globoka zavest, da imamo z našhni brati Jugoslovani skupno usodo in da nam je zgodovina že vnaprej določila, da hodi mo vedno roko v roki nenehno naprej kljub vsem težavam bi preizkušnjam, ki nas čakajo ne naši poti.« V obdobju do sklenitve pagod- HAŠEMITSKI nova arabska država na JORDAN Bližnjem vzhodu be na Bledu, avgusta 1947, je bil Dimitrov tisti, ki je s svojo avtoriteto izdatno odstranjeval proti-jugoslovanske težnje nekaterih bolgarskih voditeljev, zlasti v makedonskem vprašanju, v tem ((preizkusnem kamnu za to, koliko se je nova Bolgarija otresla velikobolgarskega šovinizma« (Kardelj). Dimitrov je znal zatreti mno-ze nacionalistične in velikobol-garske nazore nekaterih bolgarskih voditeljev. Na iniciativo Georgija Dimitrova je X. plenum CK BKP sprejel resolucijo, s katero se Makedoncem iz Firinske Makedonije priznava kulturna avtonomija in pravica, da se združijo s svojo nacionalno državo — Ljudsko republiko Makedonijo v okviru FLRJ. Avgusta 1947 in novei.ibra 1947 na Bledu in v Evk; nogrncu sklenjena sporazuma sta utrla pot k popolnemu zbližanju in državni združitvi Jugoslavije in Bolgarije. O sklenitvi pakta o zvezi in medsebojni pomoči ter sporazuma, ki naj bi v bistvu zagotovila skorajšnje uresničenje južnoslovanske federacije, se je v imenu Bolgarije pogajal Dimitrov. Pomembne so besede, ki jih je izgovoril Dimitrov na veiikem mitingu v Sofiji 25. XI. 1947, ko je tovariš Tito obiskal Bolgarijo. «Poudarjam zlasti besede tovariša Tita, da gremo skupaj, roki v roki, v dobro in zlo. Skupaj bomo premagovali ovire in težave na naši poti, skupaj bomo branili svojo svobodo, svojo neodvisnost prj*.i vsem in vsakršnim poizkusom sovražnikov, pa naj bi prišli od katere koli strani; in nihče in nič nas ne more 'očiti.« Zaiadi svojega stališča o federaciji je dobil Dimitrov naposled od CK VKP(b) tudi javen ukor. Januarja 1948 je «Pravda» objavila, da ne odobrava stališča Dimitrova o federaciji. Pri tem je »Pravda« karakterizirala federacijo kot ((nekakšno problematično ali umetno« kombinacijo. Po tem javnem dezavuiranju v »Pravdi« se je Dimitrov malodane popolnoma umaknil iz javnega in političnega življenja svoje dežele. Tudi po resoluciji Inform. biroja, pri kateri ni sodeloval, je Dimitrov vztrajal na pozicijah krepitve bratskih odnosov z Jugoslavijo, Na njegovo iniciativo je bolgarska vlada takoj po re--soluclji izjavila, «da se v zavezniških odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo ni nič spremenilo«. Po prizadevanju Dimitrova je bila že po resoluciji sklenjena med Bolgarijo in Jugoslavijo tudi kul-turna konvencija, ki pa je osta. la mrtva črka na papirju, čeprav je Dimitrov rekel o pogodbi j Jugoslavijo, »da ni košček papirja, ki ga lahko veter odnese«. Tako je z zgodovinsgimi dejstvi. Sedanji informbirojski bolgarski voditelji in njihovi moskovski gospodarji pa so idejo o 'ederacijl razglasili za najhujši zločin. In zdaj si izmišljajo, da je bil Dimitrov baje proti federaciji, da jo je preprečil, medtem ko jo naj bi bil Trajčo Kostov pripravi |al in stregel D’mitrovu celo po življenju, seveda po naročilu iz Beograda. Splošni cilj teh monstruoz. nih obtožb je oblatiti jugoslovansko vodstvo z vsakršnimi klevetami in prikazati Jugoslavijo kot napadalno deželo, da bi tako upravičili razne nasilne ukrepe ZSSR proti Jugoslaviji. Njihov konkretni cilj pa je, da bi spričo čedalje večjega nezadovoljstva bolgarskih množic s politiko, ki gre za tem, da bi se Bolgarija popolnoma podredila ZSSR, obl-garska vlada pa spremenila v navadno ekspozituro organov sovjetske vlade, prikrili, da je Di. mitrov simpatiziral z borbo jugoslovanskih narodov za odnose enakopravnosti. V prizadevanju, da bi zadušili čedalje močnejšo težnjo bolgarskega naroda za zbližanjem z Jugoslavijo, sovjetski voditelji sa. mo nadaljujejo staro, na hrbtih balkanskih narodov preizkušeno politiko njihovega razdruževala, ki so jo nekoč na široko vodile velike imperialistične države. Sovjetskim voditeljem, ki bi radi zagotovili hegemonijo sovjetske kopravnosti ter si jih popon.ma podredili, zbližanje in enotnost teh dežel nista po volji. Te dežele bi radi razbili na atome, da bi jih tako posamez. laže podredili svojemu pritisku jn kontroli. Tej razdružitvi je bila namenjena tudi resolucija Informbiroja. Toda resolucija ni zadostovala. Zato razglašajo zdaj že samo misel na zbližanje za zločin, zlasti pa inkriminirajo idejo o južnoslovanski federaciji. Aretirali so mnogo visokih voditeljev BKP, proti katerim pripravljajo proces Aretirali so vse tiste, ki so nezadovoljni s politiko ZSSR v Bolgariji in ki s mpatizirajo z borbo KPJ. Bolgarija preživlja velikanske gospodarske težave (ki jih je tudi CK BKP priznal v svojih «postanovlenijah», da plan elektrifikacije ni izpolnjen, da je stanje na železnicah žalostno, da plan glede žitnega fonda ni izpolnjen itd.), ki groze z gospodarsko katastrofo. Vse to kaže, kako majhne so pozicije ZSSR v Bolgariji in kako narašča odpor delovnih množic Bolgarije, ki so ostale zveste liniji zbliževanja in bratstva s socialistično Jugoslavijo, liniji enakopravnosti bolgarskega naroda z drugimi narodi. (Iz «Borbe») Na Bližnjem vzhodu je bila te dni proklamirana no*a država Hašemitski Jordan. Nova država je nastala s priključitvijo arabskega dela Palestine (na sliki je označeno z belimi polji bivši Transjordaniji. Stoje okoli milijon prebivalcev. Položaj Haše-mitskega Jordana, države na obeh straneh reke Jordan, je s strateškega in političnega pomena izredne važnosti, saj vodi preko te države naftovod Kirkuk-Haifa. Ker je uprava družbe, ki upravlja ta naftovod v angleških rokah, ni težko priti do zaključka, da bo tudi nova država, ki je nastala z inkorporacijo vzhodnega dela Palestine bivši Transjordaniji, več ali manj pod britanskim vplivom. Ko je sredi prejšnjega tedna izraelska vlada proglasila Jeruzalem za svojo novo prestolnico — kljub sklepu Generalne skupščine, da bo Jeruzalem pod mednarodno kontrolo OZN — ni nihče pričakoval, da bo reakcija Transjordanije na ta sklep tako nagla. V tej zvezi je interesantno omeniti, da je po poročilu AFP Visoki arabski komite protestiral proti temu koraku Transjorda- (8*N0N (It IJ A P A L 6 STIHA 1* • 4 5 fflioOJ TlOM* El Ari* EGIPT Mm. i . nije — z motivacijo, da nasprotuje obveznostim, ki so jih sklenili arabski šefi in vladarji, kakor tudi Svet arabske lige. V posebni noti pozivajo arabske države, da preprečijo ta korak Transjordanije, ki nasprotuje svečano sprejetim obveznostim, da bodo palestinski Aarabci sami s pomočjo svobodnega referenduma odločili o svoji usodi. Arabci navajajo kot glavni argument proti internacionalizaciji Jeruzalema predvsem to, da bo mesto, ko se bo umaknila vojska iz mesta, prepuščeno na milost in nemilost močno organiziranim podtalnim silam Izraela. Arabci prav tako trdijo, da je arabski del Palestine strateško le težko braniti brez Jeruzalema in njegove okolice, saj pomenita Samaria in Hebron (o-kraja severno in južno Jeruzalema) težko breme za malo državo. S proglasitvijo Jeruzalema za svojo prestolnico je izraelska vlada hotela poudariti, da je Jeruzalem tudi politično središče Izraela. Kakor poroča ameriška agencija UP, se ministrstva Izraela že selijo iz Tel Aviva v Jeruzalem. V Tel Avivu ostane zaenkrat le zunanje ministrstvo. '3$& in klevetdM inform biroje vcev {Id IV Dreka rezistence do mikega "kuresa,. Tržaškim kominformislom ni dovolj, da so v svojem eglajh-šaltiranju» Trsta v pričakovanju priključitve obeh con Tržaškega ozemlja k Italiji zreducirali narodno osvobodilno vojno ljudstva Julijske krajine v rezistenco, kakršno imajo v Italiji. (Kakšna je bila v Italiji ta rezistenca na pr. pred septembrom 1943 je najbolj nazorno videti na pr. v filmu, ki ga pravkar vrtijo v «Exelsiorju» — uAnni difficiliv, kjer so bili antifašisti vsi, rezistence pa ni bilo nikjer). In ker je to. reduciranje tako rekoč na ničlo ukazano na vsej črti, so tildi svoj tako imenovani partizanski kongres pri- KOMORNI ZBOR V MARIBORU SE BOMO IM Težko gre naš Komorni zbor po svetu, saj šteje komaj 24 pevcev in če je le eden zadržan, zbor ne more uspešno nastopiti. Zaradi tega se tov. Vrabec težko odloči za daljšo turnejo. Tudi to pot je prav malo manjkalo, da ni koncert Komornega zbora v Mariboru «padel v vodo.« No, nazadnje so bili v soboto zjutraj 10. t. m. ob pol dveh vsi pevci in pevke zbrani na postaji. Z istim vlakom so se peljali tudi Boljunčani, ki so imeli koncert v Kranju in Lonjerci, ki so peli v Celju. Ko je privozil vlak v Ljubljano, je na postaji godba po- kjer bomo črpali moč v borbi za končno zmago resnice r Požrešnost angleških vrabcev Iz poročila Omitološke-ga zavoda v Londonu je razvidno, da živi v Angliji 2 milijona 750 tisoč vrabcev, ki uničijo vsako leto 12.600 ton mrčesa. —O— Nepreviden poskus Dva novoporočenca v Parizu sta se sprla. Mož, ki je bil padalec, je trdil, da je treba pri odskoku s padalom mnogo poguma in spretnosti, medtem ko je njegova boljša polovica trdila ravno obratno. Ob koncu se je razjarjena žena vrgla skozi okno z drugega nadstropja in si — zlomila obe nogi -O— JInslej' Hassanove žene Marokinski tiran Mu-sley Hassan, ki je umrl 1772 leta v starosti 81 let je imel 800 žen, ki so mu podarile 900 sinov in 300 hčera. -O-Kgoduja staro st Charles Charlesivorth, ki se je rodil iz normalnih staršev v nekem mestecu Anglije, je postal v četrtem letu mož ter je v sedmem letu umrl zaradi starosti. Pred smrtjo je imel bele lase in brado ter zgubano kožo kot 80-letni starčki. -O— Ameriški ptiči - kriminalci V Ameriki je bilo zadnje čase več požarov, ki jih pripisujejo ptičem. Opazili so, da so ptiči pobirali še tleče ogorke cigaret in jih znašali v svoja gnezda, ki so se vžgala in tako pc.vzroči- čila celo velike požare. ' 1 evropskim deželam odnose ncena- zdravila Tržačane, zlasti Bo-Ijur.čane, ki so tam izstopili in prestopili na gorenjski vlak. Tovarišice ljubljanskega sindikata so izkoristile kratek postanek vlaka in nam prinesle v vagone topel čaj in prigrizek. Lepa pozornost ljubljanskih to-varišic je vsem prijetno dela. saj smo bili toplega okrepčila prav potrebni, čeprev ni bilo mraza. Bilo je lepo jutro, nad Ljubljano je bilo nebo skoraj jasno, menda izjemoma nj bilo megle. Vožnja iz Ljubljane proti Mariboru je bila prijetna, saj nudi pokrajina mnogo zanimivosti. Cim bolj se je bližal vlak Mariboru, tem bolj smo postajali nestrpni. Tam so nas prisrčno sprejeli zastopniki mariborskega sindikata in kulturne skupine delovnega, kolektiva «Slava Klavora«. Med njimi je bilo pre. cej Primorcev, ki so se tam že udomačili in postali pristni Mariborčani. Naši vodniki so nas spremljali do hotela »Pri Orlu«, kjer smo obedovali, nato pa je bil obvezen počitek. Ob šestih zvečer je bilo treba vstati in se pripraviti z majhno ».vajico« na koncert, Tako je dejal Vrabec, ki je bil za vse: skrbel je za osebne izkaznice, kupoval je vozne listke, delil prigrizke, pazil na pevce, nosil in delil note, sestavljal program in končno dirigiral — pravi»tutto fare«.Uspelo mu je. Ob pol sedmih smo že sedeli za mizo v hotelu pri zakuski. Potem kratka vaja v sindikalni dvorani blizu gledališča. Basi so po svoji navadi zopet nižali in Vrabec je bil tudi kot po navadi nanje hud. Seveda, on ne razume basovske duše. Bas je bas in ne more biti nežen in tenak! Ob osmih je bil koncert v kazinski dvorani. Spored je bil razdeljen v tri dele in je obse. gal umetne, narodne in partizanske pesmi. Izvajal; smo dela Mirka, Adamiča, Lajovica, Hri-stiča, Grečaninova, Kozine, Vrabca, Boštjančiča, Devčiča, itd. Prvi najtežji del je zbor dobro odpel. 2e pri prvih pesmih si je osvojil poslušalce, zadnja dva dela pa sta tako navdušila poslušalce, da je moral zbor nekatere pesmi ponoviti. Zlasti Vrabčevi Bilečanka in Slovenska pesem sta prevzeli publiko. Enako so se odlikovali vsi solisti Sčukova, Volpijeva, Trobčeva, 2agarjeva, Dolenc in Vitine. Prav posebno jc osvoji- M la poslušalce naša «pitka» s svojim srebrnim soprančkom in ljubkim nastopom. Hoteli so jo obdržati kar tam, pa je nismo dali. Tov. Ambrožič je kot zastop. nik mestnega odbora sindikatov pozdravil zbor in v svojem govoru poudaril zlasti elan in trdno voljo vsega delovnega ljudstva izvršit; plan v času pod vodstvom partije in maršala Tita kljub oviram. V svojem odgovoru na pozdrav je tov. Stane v imenu Komornega zbora izrazil naše občudovanje do delovnega človeka v Jugoslaviji, ki se v želji, čim prej zgraditi socializem, ne straši nikakih naporov in ki hoče pri tem ohraniti svojo neodvisnost. Posebej je podčrtal, da smo tržaški Slovenci tesno povezani z matičnim narodom, od koder zapadlo hekaj južnega snega, kar ni prav nič prijalo našim tržaškim čevljem, ko smo šli na postajo, da nas motorni vlak odpelje v toyarno aluminija v Strnišču pri Ptuju. Motorni vlak, s katerim smo se vozili, je bil izdelan v domači tovarni. V Strnišču smo si po kosilu ogledali zgradbe, v katerih bo tovarna aluminija. Ogromne betonske zgradbe kažejo, da bodo stroji, ki bodo nameščeni tukaj imeli izredne dimenzije. Naš vodnik nam je povedal, da bi bilo marsikaj že gotovo, če ne bi nekatere komin-formistlčne države odpovedale pogodb, s katerimi so se obvezale dobavljati razne stroje. Tako so prisiljeni pomagati si na drug način in marsikaj iz- Popoldne je bilo v tovarniški dvorani tekmovanje kulturnih skupin raznih delovnih kolektivov. Nastopili so poleg pevskih zborov tudi pionirski zbor harmonikarjev, ugajal je zlasti pionirski orkester iz Maribora, moški pevski zbor iz Maribora in folklorna skupina. Kot gost je «izven konkurence« zapel tudi Komorni zbor nekaj pesmi, ki so bile jako všeč poslušalcem in ki so si jih želeli še in še. 2al ni bilo časa, pohiteti je bilo treba na postajo. Z motornim vlakom smo se ob petih popoldne peljali do Pragerskega, kjer smo počakali brzovlak za Trst. Ob povratku smo se mnogo razgevarjali o vtisoh našega bivanja v Mariboru. Vsi smo bili poln; občudovanja delovnega ljudstva Jugoslavije, katero gradi z brezmejno po' žrtvovalnostjo socializem. Pod vodstvom svoje Partije je to ljudstvo spoznalo svojo moč in nobeno nasilje, pa naj bi «fff ' - *, ;• | ■ ;...■ y • • v’ redili v Miljah in mu dali pri; merno publiciteto. Ta publiciteta Pa je tako velika, da 1° za najmanj 30 odst. prekaša trobentanje o oznovski okupaciji devinske postaje: o tem je poročilo izšlo z bombastičnim naslovom čez šest stolpcev tržaške izdaje aiUnitd«, Poročno o miljskem kongresu pa samo čez štiri stolpce in na manj važnem mestu. Seveda pravi partizani ne morejo biti eksekutorji taksnega reduciranja in «glajhšak tiran jas. Zato je dal Vidali v*0 zadevo v roke part ižanskemu dezerterju Nellotu in prodajalcu revolverja za vino — &a,i' cu. Zato je bilo nujno, da a tudi Boldrini, ki je prišd *?. gost iz za Trstom vzdihu]^ Italije, svoj govor «glaj^ ." rab> in uglasil na nellovske in slavčevske strune; zato se ne more Boldrinijevo govoričenje imenovati marksizem, ampak je za vse, lear je dejal najPn pravnejša beseda: čenče! ra Te dni Tržačani z zanima njem čitajo velike lepake, ™ pozivajo delovno ljudstvo Trsta naj zahteva sklicanje pravega sindikalnega kongresa Enotnm sindikatov. Tudi v našem dnevniku je izšel ta proglas a^cll] skega odbora za obnovo razrednih sindikatov in kdor ga 1*. prečital prav dobro ve, eakdj gre. Vsakomur je jasno, da gre niti za Vojmirja, niti "J Luxo, niti za Petronia, temveč da gre za sindikalni kongres delegatov vseh kategorij En°' nih sindikatov iz obeh con Tržaškega ozemlja. Človek bi n»" slU, da bodo že zaradi tega tudi kominformisti, ki na ves glas vpijejo, da se borijo za zdruzi- vet obeh con, pristali na tak- šen kongres. Toda ne! Oni pra- vijo, da ne gre za kongres de- vlju, uu ne gie tu legatov, ki bodo predstavljal članstvo Enotnih sindikatoi temveč, da gre za kongres VV1 mirja, Luxe in Petronia. Zakaj tako očitno falzifiei™ jo tako jasen poziv akcijskeo odbora za obnovo Enotnih s dikatov? Zaradi tega, ker n°° jo, da bi bili Enotrlisind** JU, ua Ul Ulil UIIUIIII , sposobni kot nekoč učinkov voditi borbo za sindikalne pravice tržaškega delavstva, so kominformistom danes -Trstu sindikati le sredstvo sklepanje kompromisov z M®®* mi, ki kot občinski svetniki Povišujejo ceno plinu, kot tod* telji žoltega delodajalskega dikata Delavske zbornice P glasujejo proti temu povišanj Zato, ker so na isti liniji S: mi šovinističnimi in fašistu; mi šovinističnimi in /as‘^'Ujmi reakcionarji glede nja Trsta, zato ker capljaj0 7 njimi, medtem, ko ob wafc,jida- nki in kadar koli morejo jajo interese reda. delavskega raz- skli- Zato nasprotujejo tudi - t. canju pravega kongresa P nih sindikatov. VELIKA ZAPORNICA IN HIDROCENTRALA NA MARIBORSKEM OTOKU, KI DELOMA ZE OBRATUJE črpamo vse kulturne dobrine. Delovni kolektiv ((Slava Klavora« je podaril zboru y spomin lepo oljnato sliko Maribora. Po koncertu, s katerim so bili zadovoljni poslušalci in izvajalci, je šel zbor k večerji, ki jo je priredil delovni kolektiv «Slava Klavora« v hotelu «Pri Orlu«. Tam smo se stari in novi znanci od rujnj kapljici Štajerca in ob zvokih dijaškega jazza ter ob skupni pesmi obeh zborov narsikaj pomenili. V nedeljo zjutraj srho vstali (ma belo«. Ponoči je namreč delovati doma. Pri tem se uveljavljajo zlasti razni novatorji, ki s čudovito iznajdljivostjo poizkušajo in odkrivajo način izdelovanja potrebnih snovi in predelujejo tudi razne stroje in naprave, da boljg služijo sedanjim namenom. Ta način je seveda počasnejši. Pri ogledovanju tovarniških naprav smo vsi nekako utihnU', «io-vek postane kar bolj majhen in še tako zagrizen političen nasprotnik mora dat; jugoslovanskemu delavcu polno priznanje, ker gre s tolikšno požrtvovalnostjo svojemu cilju nasproti. prišlo od koder koli, ga ne more zadržati v tej borbi za neodvisnost in suverenost svoje države. Občutili smo pri tem, da pripadamo k njim tudi mi, in naj se vidalijevcj še tako trudijo, da bi nas odvrnili od tega junaškega naroda, bo bodočnost dokazala, da smo z njim povezani kulturno, politično in gospodarsko. Brez te povezave z matičnim narodom ne pomenimo nič. Zato bomo še zahajali v Jugoslavijo, kjer bomo črpali moč v borbi za končno zmago res Marina. SZ in MIJ Marina in Laura sta se urn i1' veduj iz Moskve in sedaj priPoVj-..ti. jeta po Trstu, kaj sta vl A Pravijo pa, da se je Marini n pripovedovanjem v Ske • jj, zval je nekaj senatorjev, cal Belizarja, toda P p,e izhoda iz zagate ni l^jl lizar sl Je drznil, daTynju5en' despotu občevanje s IU,‘7^^uP,' S'epar Je! Naj mu ne^ ^ Despot je za to zvf5!.?Sda 0° govalca nagradil s tc®’,Tj0 ie* Je črtal iz vojske naj gjz»ncil gijo, ki mora ostali '. ^aro01' za obrambo proti rranjuš0’ Nato Je dovolil vstoP (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, lil. nad. — Telefon Stev. 93 808. — UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO St. 20 — Telefonska št. 29-477. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpes za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco t-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. 100 d'11’ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLHJ: izvod 4.30. mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja' Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •