Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Itnine. Rokopisov ne vra-tamo. Telefon uredn. 312. Stanovsko politiško glasilo UJU. Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'5(J od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. ia organizacija i» Kida listama. Prišli smo končno na vrhunec te pereče zadeve, ki se je vlekla skozi našo organi zacijo in — če ni že zastrupljala razmerja do vodstva in med članstvom, je pa gotovo> povzročala čut neugodja in nezaupanja. Sedanje vodstvo naše organizacije ni imelo več de facto nfkakih skupnih interes sov z upravo Učiteljske tiskarne, (kajti takoj po celjski pokrajinski skupščini je vodilo vse organizačne posle popolnoma neodvis« no in v rednem razmerju do tiskarne, po korektnih trgovskih odnošajih. Nič več In nič manj, z istimi udoibnostmi, ki jih dobi danes povsod. Z ozirom na sedež učiteljske organiza« cije in poslovne stike s tiskarno, se je pa še vedno vzdrževal videz in nezaupanje, ka« kor da bi še vedno obstojale ¡obojestransko neke ožje ter intimnejše m ne samo trgov« ske zveze. Niti zaradi javnosti, še manj pa zaradi našega članstva, bi smeli še nadalje trpeti, da se vzdržuje ta videz. Treba je bilo tulkaj brezpogojno čistega vina in natančnega ra>z« merja. Nade, ki jih je stavilo učiteljstvo na to gospodarsko institucijo, se niso obisti« nile. Vzrokov ne bomo razglabljali. Slovensko učiteljstvo, združeno po ogromni večini v UJU, mora misliti na svo« jo gospodarsko osamosvojitev. Gre v tem oziru za tako važno zadevo, da bi organiza« cija zagrešila neodpustljiv in nepopravljiv greh na vsem organiziriynam učiteljstvu, če bi še nadalje odlašala z ureditvijo tega vi« talnega našega vprašanja. Nikakor si ne za« pirajmo oči pred možnostmi, ki nas dolete lahko preko noči, ne glede na to, da se naše gmotno in pravno stanje slabša od dneva do dneva z nekako matematično gotovostjo. Skoraj tritisočglava učiteljska množica ima po svoji izobrazbi in zlasti po svojem socialnem stališču ¡neusahljive vire, iz kate« rih si gradi lahko impozantno gospodarsko podlago, ki mu bo vsak čas tvorila granitno skalo, ob katero bodo zastonj butali zlo« nosni življenski valovi. Potrebujemo učinko« vitih podpor v slučajih bolezni, potrebujemo krepkega obrambnega sklada za gmotne in pravne podpore preganjanega in v razne nesreče padlega učiteljstva, potrebujemo ce« nenega kredita tin cenenih dobavnih virov za vse naše potrebščine, potrebujemo ugod« nih študijskih pogojev za našo deco, po« trebujemo cenenih zdravilišč in letovišč za svoje razrahljano zdravje itd. «itd. Vse to delo nas šele čaka in mora biti storjeno, ker je izvršljivo. Organizacija mora brez« pogojno za temi cilji, ki bodo tudi moralno dvignili učiteljstvo na ono stopnjo, (ki se zdi danes še največjim optimistom kot ne« dosegljiva. Vse ovire, ki bi se nam stavile na pot, je treba odločno premagati. Senti« mentalizma ne smemo poznati, tradicije se morajo umakniti. Skupni interesi organizi« ranega učiteljstva so nam najvišji zakon, če naj ima naša nepolitizirana organizacija realen pomen. , In tu smo na točki, ki zahteva čistega irazmerja med nami in Učiteljsko tiskarno. Ali smemo in moremo vnesti to podjetje kot pozitivno postavko v svoj stanovski gospodarski Ikalkil? Ali naj imenu »Uči« teljska« žrtvujemo svojo stanovsko in o.r« ganizačno gospodarsko konsolidacijo, svoje vitalno vprašanje? Kdo more to od nas za« htevati in na podlagi katerih predpraivic? Mi vsii vemo, da ibi ipomenilo to podjetje v naših rokah mogočen korak dalje na potu naše gospodarske emancipacije, vemo pa tudi, da poimenja ozkosrčno, torej za veči« no učiteljstva tuje vodstvo v tiskarni ve« zanje naših gospodarskih sil. Učiteljska ti« skarna more biti res učiteljska, in služiti res učiteljskim interesom le tedaj, ako so vsi naši člani istočasno člani te zadruge ter uravnavajo njeno delovanje v svoja naj« višji organizačni instanci. Odprli bi se na ta način mogočni viri pirospevanja tega pod« jetja, kajti učiteljstvo. usmerjeno v tem delu enotno, bi ustvarilo čudeže, na drugi strani bi se pa realizirali .na podlagi tega lahko prej našteti socialno gospodarski cilji v prilog vsemu učiteljstvu. To smo hoteli in postavili s predložit« vijo 172 novih članov«učiteljev upravni od« bor Učiteljske tiskarne na plreizkušnjo, ali mu je naslov »učiteljska« resna stvar ali samo voda na njegov mlin. In izpoznali smo — vodo! Hoteli smo čiste vode — in dobili smo jo. Po dolgih mesecih cincanja se je uprav« ni svet tiskarne končno povzpel do jasnosti in reči moramo, da smo mu hvaležni. Naša pot je sedaj jasna! Proste so naše roke, nevezani pri svojem gospodarskem snova« nju na nikake ozire. Začeti moramo s klraja vse naše delo na gospodarskem polju ¿n 'začeli ga bomo z neomajenim prepričanjem, da dogradimo v nedolgem času trdno in zdravo podlago, ki nam je neobhodno po« trebna. Učiteljska tiskarna je za učiteljstvo pos'ej tiskarna — kot vse druge. Nikakega sovraštva, nobene zamere naj ne bodi med nami. Svoje posle bomo poslej uravnali po V ponedeljek, t. j. 31. dne meseca oktobra t. 1. so se na željo nekaterih upraviteljev in na poziv Pov. UJU zbrali šolski upravitelji ljubljanske oblasti na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani, da se porazgovore o svojih težnjah. Udeležba je bila lepa; zakaj zborovanja se Se udeležilo do 70 šolskih upraviteljev in med nje so došli tudi člani oblastnega šolskega odbora, t. j. tov. Sadar-Kleinma-yerjeva, g. dir. Dokler in tov. Slapšak. Zborovanje je vodil tov. poverjenik Skulj, ki je zbo/ovalce prav prisrčno pozdravil in imenoval za zapisnikarja tov. Janka Polaka. Po uvodnih besedah da tov. poverjenik Skulj besedo referentu tov. Štruklju. Odnošaji šolskih upraviteljev do šolskih odborov Iz uredbe o kraijevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole z dne 2. maja 1927, O. N. br. 28.038 (Vidi »Ur. 1.« z dne 18. maja 1927, štev. 55./222.) omeni najprej čl. 5., da bi bilo edino pravilno, da se predsednik krajevnega šolskega odbora voli. •V debato so posegli tov. Rozman, Lampret, Jevnikar, Ločniškar, Grašič, Dimnik in Štrukelj. Vsi debaterji so bili za predlog tov. Štruklja in so ga okrepili s fakti, ki govore jasno, da mora itak šolski upravitelj v največ slučajih voditi sikoro vse posle krajevnega šolskega odbora sam in da je tudi v onih krajih, kjer ne leži vse tozadevno delo na ramah šolskih upraviteljev, ralvno šolski upravitelj duša vsega ustvarjajočega gibanja v kraijevnih šolskih odborih. Debaterji zahtevajo, da se v čl. 5. črta besedica ne in da naj ostane samo besedica sme. Ker je čl. 5. kolikor toliko v zvezi s čl. 3., se ume samoposebi, da so posegli debaterji po tem členu in so zahtevali, da se črta v č!. 3. točka b), ki govori, da mora biti šolski upravitelj zapisnikar pri sejah itd. krajevnih šolskih odborov. Dalje omenjalo debaterji, da pogrešajo podpredsednika kot člana krajevnih šolskih odborov; zakaj čestokrat se dogodi, da je predsednik zadržan. Nedostatna se vidi debaterjem tudi točka! č) v 3. čl., ki bi se naj po njihovem mnenju izpopolnila tako, da naj bode teh 5 članov vzetih iz vrst onih občanov, ki imajo v šoli otroke, in ki zaradi šolskih zamud še niso bili nikoli kalznovani. Debaterji so bili tudi mnenja, da je sedanja stilizacija čl. 5., v zadevi poslov blagajnikovih, ponesrečena; zakaj stilizafcija je taka kot bi se šolskemu upravitelju ne moglo zaupati blagajnikovih poslov. Je pa tudi tu in tam v interesu urnega in brezhibnega poslovanja, dd se poveri posle bla-gajnikove tudi šol. uprav., če jih le-ta sprejeti hoče; zakaj, če je ta navada upeljana že n,al ljubljanskih osnovnih šolah, kjer razpolaga šol. uprav, sam z nakazano mu letno dotacijo, potem ni nemogoče tega izvesti tudi na drugih osnovnih šolah. Splošno mnenje debaterjev je, da se naj glavni funkcijonarji v krajevnih šolskih odborih, t. j. predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik volijo, toda vedno tako, da! se izključi možnost, da bi morda kar več teh funkcij prešlo v roke ene in iste osebe. Po končani debati da tov. poverjenik Skulj na glasovanje predlog tov. referenta Štruklja. Predlog je bil z dodatnimi predlogi debaterjev soglasno sprejet. Po sprejetju predloga se loti tov. referent Štrukelj v čl. 7. točke b), ki govori zaradi popisa šolskih zavezancev. Tudi o tem členu se razvname živahna! debata; vanjo so posegli tov. Ločniškar, Kržišnik, Dimnik, pover. Skulj. Bric, Majer, Slapšak, Grašič, Arrigler, Brce in Štrukelj. Nekateri debaterji so opozarjali na to, da je točka b) v čl. 7. že itak ukinjena in da bi bil razgovor o nji brezploden. Drugi so bili mnenja, da se mora zavzeti proti nji primerno stališče, če nočemo, da pride do tega, da lepega dne (za dobo enega leta) prvih razredov sploh imeli ne bomo in bi bilo na ta način na stotine tovarišev in tovarišic na razpoloženju. Tov. Dimnik opozarja še posebej, da se je mislilo na to že ob priliki ankete o novem šol. zakonu, kjer se je določno povdarilo, da! bi bili po tem načinu popisovanja prikrajšani za eno celo šolsko leto, t. j. imeli bi osemletno šolsko dobo samo na papirju, v resnici pa bi obsegala po ti uredbi šolska' doba samo sedem let. In z ozirom na to bo treba pri novem šolskem zakonu strogo paziti na to, da nam ne okrnejo osemletne šolske dobe. Tov. poverjenik Skulj pojasnjuje, da se je že pri zgoraj omenjeni anketi vnesla zahteva o 6-letni redni šolski dobi in 2-letni nadaljevalni, ki pa bi naj bila tudi redna, t. j. vsakodnevna, a le v času od 1. oktobra do 1. junija vsakega leta; seveda ti 2 leti nadaljevalne šole bi morali biti pri-lagodeni krajevnim razmeram primerno, t. j. tu kmetijski — tam obrtni, tu industrijski — tam trgovski itd. Tov. Bric je mnenija. da bi se naj v ta člen vnesla klavzula, da! se smejo sprejemati v osnovno šolo tudi taki otroci, ki štejejo samo 6 let, trgovskem načelu »do ut des«, svoje Ikorcsti pa zasledovali brez sentimentalnosti. Želimo tovarišem, ¡članom ' Učiteljske tiskarne mnogo uspeha ter izjavljamo, da nimamo nikalkega vzroka, zapostavljati nji« hovih eventualno boljših trgovskih pogo« jev kaki drugi tiskarni. Preferenca ugod« nejšim pogojem napram vsem sličnim pod« jetjem. Tako je razmerje razčiščeno, naša pot prosta in nastopili jo bomo z veselim opti« mizmom. a so duševno in telesno godni zanjo. Temu ugovarja tov. Majer, in sicer zaradi tega, ker je mnenja, da bi roditelji to klavzulo izrabljali po svoje. Tov. Slapšak govori iz svoje dolgoletne prakse in meni, da med 6. in 7. starostnim letom ni bogsi-vedi kolikih duševnih in telesnih razlik. Temu ugovarja tov. Grašič, ki meni, da otrok s šestim starostnim letom ni goden za šolo. Tov. Arrigler ima pomisleke proti izpolnjenemu 7. starostnemu letu; in to zaradi tega, ker bi bile deklice v 15. starostnem letu za osnovno šolo le že malo preveč razvite in si od koedukacije v ti dobi ne obeta kdo vedi kako velikih sadov iz vzgoje. Tov. Bric se pridruži mnenju tov. Arriglerja. Po tej debati da tov. poverjenik Skulj na glasovanje predlog, če se naj sprejemajo v osnovno šolo otroci z izpolnjenim 6. starostnim letom, ali se naj sprejemajo šele tedaj, ko so dopolnili 7. leto svoje starosti. Z veliko večino glasov je bil sprejet predlog, da je otrok z izpolnjenim 6. starostnim letom goden za šolo. Ko je bil predlog sprejet se razvname med zborovatlci precej ostra kritika, zakaj se še do danes niso izdala navodila, oziroma poslovnik k tako nejasni in netočni uredbi. Tov. Slapšak meni, da bi morala iziti taka zahteva! iz vrst učiteljstva: in če bi bila izšla, bi se ji bilo gotovo že ugodilo. '1 ov. poverjenik Skulj pa omenja, da je izšla taka zahteva že iz vrst sreSkih šolskih referentov, t. j. že na arketi teh se je zahtevalo, da se izda k zgoraj omenjeni uredbi navodilo za ravnanje po nji; ali kljub temu se v tem oziru še do danes ni ukrenilo ničesar. Zaradi tega pa povdarjaimo tudi na današnjem zborovanju, da je tako navodilo k zgoraj omenjeni uredbi potrebno; in zaradi tega se jo najj izda, da bomo uredbo pravilno ralzlagali in se po nji tudi pravilno ravnali. Tov. Slapšak omenja, da bi bilo neobhodno potrebno, da se izvoli izmed šolskih upraviteljev nekalk šolski upravni odsek, ki bi naj zasledoval vse take in podobne uredbe in opozarjal pravočasno na njihove nedostatke: zakaj več ljudi več vidi, in vsi ljudje vse vedo. Tov. Štrukelj omenja, da bi ne bilo napačno, če bi ta šof. upravni odsek izdelal tudi navodila za obravnavanje šolskih zamud. Tov. Slapšak pojasnjuje, da so v Učiteljski tiskarni že zaJožene tiskovine, iz katerih bo jasno razvidno, kako je obravnavati šolsike zamude. Po tem kritičnem razgovoru nadaljuje tov. referent Štrukelj in meni, da! ni umestno, da bi šol. uprav, kazni predlagal, župan pa naj bi jih izterja-val v zmislu besedila točke c) v 7. čl. uredbe; zakaj izterjavati bi jih moral sreski poglavar, ker ima le on (v tem oziru) eksekutivno oblast. Tov. poverjenik Skulj omenja, da je bilo v ti zadevi pri velikem županu ljubljanske oblasti že tudi pover-jeništvo UJU v Ljubljani, in mu pojasnilo, da talko iztarjavanje pri nas .ne bo funkcijoniralo. ker naši župani nimajo one eksekutivne oblasti kot jo imajo n. pr. župani v Srbiji. Tov. Slapšak je bil radoveden. kako bi se tako izterjavarije vršilo v zakotnih gorskih zaseljih, kjer daleč naokoli ni ne orožni-škfh, ne policijskih organov. Tov. Majer pa je mnenja, da je ta zadeva videti v teoriji zelo lepa, toda v praksi se bode pokazalo, da je skoro neizvedljiva; zakalj v največ slučajih bodo župani odložili in končno na vse pozabili — izvzemši morda ne na kakega osebnega sovražnika. Dalje poroča tov. referent Štrukelj o točki č) iz čl. 7., ki govori o proračunu in statvi termin v konec decembra. Tu poseže vmes blagajnik oblastnega šolskega odbora g. dir. Dokler in meni, da naj bi veljal za ta termin 15. dan meseca1 oktobra vsakega leta; toda natančneje bo o tem govoril ob koncu razgovora o gorenji uredbi in bo podal natančnejša pojasnila v obliki kratkega referata. Zelo živahna debata se razvname zaradi točke f) v čl. 7., ki govori o kurjavi, stanovanju itd. V to debato so posegli tov. Štrukelj, Kržišnik, poverjenik Skulj in Slapšak. Tov. Štrukelj očrta natanko, kaj moramo v tem oziru zahtevati že zaradi modernih socialnih in higijenskih ozirov. Tovariš Kržišnik pa je mnenja, da ne smemo zahtevati preveč. Tov. Slapšak odobrava zahteve tov. Štruklja; saj zahteva le ono. kar je tudi šolskim upraviteljem, učiteljem in učiteljicam iz socialnih in zdravstvenih ozirov neobhodno potrebno; in zaradi takih zahtev se ne moremo plašiti pred nikomur. Tov. poverjenik Skulj pojasnjuje, da se je na vse to mislilo že tudi pri izpreminjevalnjih predlogih k urad. zakonu; in tam se ie vnesla tudi zahteva, da se razlika v stanarini plača državi le v tem slučaju, kjer daje država res ona sama činovniiku prosto stanovanje v svojih lastnih državnih zgradbah. Tov. Kržišnik opozarja, da se nam rado očita, da hočemo imeti več, nego pa drugo uradništvo. Te napačne pojme moramo med uradništvom pobijati in pojasnjevati, da za vse to, kar zahtevamo še posebej, moramo tudi posebej delati, t. j. v času. ko ni uradnih ur. Tov. poverjenik Skulj pojasnjuje! da ni izključeno, da ta in oni posameznik med uradništvom tako meni, ali pri reviziji uradniškega zakona so uvideli navzoči delegati Zveze iz vseh vrst uradništva upravičenost naših posebnih zahtev. Dalje omenja tov. referent Štrukelj točko e) v čl. 7. in meni, da bi naj prejemal nagrado tudi oni šol. uprav, zapisnikar v krajevnem šolskem odboru, ki je pouka oproščen. Tov. Dimnik je bil mnenja, da bi se vsemu temu prišlo v okorn, če bi $e reklo, da se plačujejo za posle pni krajevnih šolskih odborih in ne samo za posle zapisnikar-jeve. Ko dospe tov. referent do poslov blagajnika krajevnih šolskih odborov,, prosi g. dir. Doklerja, da nam poda om svoje mnenje v tem oziru. G. dir. Dokler omeni, da bo o vsem tem poročal ob koncu razgovora kot je že enkrat omenil. Ob sklepu debate o čl. 7. da tov. poverjenik Skulj na giasovanie predloge tov. referenta Štruklja v zadevi šolskih kazni, kuriva, stanovanja, nagrad zapisnikarjem krajevnih šolskih odborov itd. Vsi tozadevni predlogi so bili sprejeti soglasno. Niaito preide tov. referent Štrukelj k čl. 9. uredbe, ki govorni o nakazovanju denariia, in meni, da bi naj dobil denar, ki je namenjen izključno za interne potrebščine šole, v roke šolski upravitelj, da mu ne bo treba letati za! vsako malenkost k predsedniku krajevnega šolskega odbora. Tov. Kržišnik je mnenja, da btl bilo sploh dobro, da se da šol. uprav, že pri seji krajev, šol. odbora pravica, da sme s tem denaniem razpolagati šolski upravitelj sam, in sicer kot se vidi njemu za pro-speh šole, poučevanja in vzgajanja prav. Tov. I.ampret omenja, da so nekatera tozadevna določila že itak v Finkovi »Zbirki naredb in odredb« (I.—fVI.) Tov. Štrukelj obsoja, da se vpliv in ugled šol. uprav, kot namenoma od leta do leta zmanjšuje. Zahtevati moramo, da se vrše seje kraljev, šol. odborov v šoli in ne kje drugje; morda celo v kaki gostilnici. Dati se mora šol. uprav, tudi večja moč in pravica pni odidajanju šolskih prostorov v vse druge, tudi makari šolske namene. Tudi drugim šolam kot n. pr. meščanskim in srednjim šolam, ki niso obvezne, bi se smeli odstopati šol. prostori le tedaj, če ima osnovna šola dovolj prostora, da vrši svoie delo neokrnljeno v dopoldanskih urah; zakaj docela v nasprotju s pravili hi-gijene je, če se zahteva šol. prostore v druge, makari šolske, namene, če mora ob tem trpeti mladina osnovne šole. za katero ie obisk pouka obve,-zen. Na vse to bomo morali šol. uprav, paziti in opozarjati vedno iznova, da se končno zatre nekako namembno omalovaževainje osnovne šole. Tudi razmere zaradi šolskih vrtov in pravice šol. uprav, in kraiev. šol. odborov do teh se morajo urediti natančno in nedvoumno. Tu poseže vmes tov. poverjenik Skulj in opozori na tozaideven osnutek izza leta 1921., ki govori v prilog šolskih upraviteljev. Po završeni debati, ki se ie vršila v okvirju čl. 9. uredbe, da tov. poverjenik Skulj na glasovanje predloge tov. referenta Štruklja v zadevi nakazovanja denarja, vpliva ¡n ugleda šol. uprav., sej krajev, šol. odborov, oddaianja šolskih prostorov in šolskih vrtov. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Šolski proračuni. Ker v zadevi odnošajev šol. uprav, do krajevnih šolskih odborov nima tov. referent Štrukelj ničesar več poročati, da tov. poverjenik Skulj besedo g. dir. Doklerju, ki omenja, da je dosedaj pregledal kakih 100 proračunov kraljev, šol. odborov. Iz sestave proračunov je razvid el, da se večina šol. uprav, ne poslužuje pravice, da bi vplivali nai sestavo proračunov krajev, šol. odborov. Je sicer resnica, da pri tem m onem krajev, šol. odboru šol. uprav, ne bo s svojimi predlogi vselej uspel, aH pravica mu ostane, da poda k proračunu svoje oddeljeno mišljenje, ki ga potem oblastni šolski odbor lahko upošteva, če bo videl, da je upoštevanja vredno. Skoro v nobenem proračunu krajev, šol. odborov hi vnešen znesek za »Prosvetni Glasnik«, katerega naročitev je obvezna, sicer je res, da ga rabi v resniai boli sreski šolski referent, nego pa šol. upraV. ali dokler je naročba nanj obvezna, moramo to obveznost upoštevati tudi pri sestavi proračuna krajev, šol. odborov. Dalje ni zasledil v pretežni večini proračunov kraljev, šol. odborov postavk za »Slov. Šolsko Matico«, obdelovanje šol. vrta in za rokotvomi pouk. Šol. uprav, bi naj upošteval tozadevne določbe, ki jih najde tudi v Finkovi »Zbirki naredb in odredb« (I.—VI.) in proračuni krajev, šol. odborov bi bili bolj v redu, nego pa so dosedaj. Za kurjavo in snaženje so vmešeni v proračunih krajev, šol. odborov minimalni zneski; isto velja za postavke, namenjene za vzdrževanje šolskih poslopij. V največ slu čari h se pozabi na 30% pribitek na znesek rednih šol. potrebščin. Dalje pogreša v proračunih krajev, šol. odborov zneske za ubož-ne učence. V največ slučajih niso vnešeni zneski za nagrade zapisnikarja in blagajnika pri krajev, šel. odborih Zneski za tiskovine itd. so tu in tam minimalni, ali v nekaterih krajih tako horendnf, da Hh ni moči odobriti. Pri obračunih nalj bodo pobotnice sestavljene tako, da bo iz niih razvidno, za kaj se je ta ali oni znesek uporabil; pobotnic z neenakim pavšalnim besedilom ni moči odobriti. Poslovnega davka v iznosu 1% ni treba upoštevati. Predlagajo pa se naj proračuni v odobrenje vsaj do 15. oktobra vsakega leta. Tov. poverjenik Skulj omenja, da je iskati najtorže glavni vzrok takim in podobnim nedostat-kom v proračunih krajev, šol. odborov v znani okrožnici, ki priporoča štedenje celo pri nas, kjer se že itak štedi do skrajnih mei možnosti. Pohvalno omenja, da namerava oblastna skupščina ustanoviti fond za zidanje šol. poslopij, kar bo gotovo velik blagoslov za siromašne občine. Kar pa se tiče vzdrževanja šolskih vrtov, je predvsem važno to, da se podado točna poročila; zaka§ če ni v ti zadevi točnih in jasnih poročil, ni moč ¡pomagati v nobeno stran. Tov. Jamnikova prosi za pojasnilo, zakaj bi ravno na enorazrednicah v proračun krajev šol. odbora ne smela vnesti zneska 50 Din mesečno kot nagrado za šol. uprav., ki opravlja skoro vse Anketa poverjeništva UJU s šolskimi upravitelji ljubljanske oblasti v nujnih šolsko-upravnih zadevah. Uredba v krajevnih in oblastnih šolskih odborih. — šolski proračuni. — Ustanovitev posvetovalnega šolsko-upravnega odseka pri poverjeništvu UJU. posle za krajev, šol. odbor, če je !e-ta samo zadovoljen s tem. G. dir. Dokler ji to takoj .pojasni in pravi, da ne bo ugovarjali nihče, če bo krajev, šol. odbor sam od sebe ustavil v svoj proračun tozadevne zneske. Tov. Grašič govori precej temperamentno v prilog eno-razredmic, kjer naj bi delal šol. uiprav. za žive in mrtve, ne smel pa bi za to delo zahtevati nobene nagrade. Dalje konstaltira, da se ravno šolske oblasti v največ slučaljih niti jzdaleka ne brigajo za oddvojeno mnenje šol. upraviteljev. Tov. Plavšak prosi za pojalsnilo, kaj bi bilo storiti v slučaju, če krajevni šolski odbor proračun odobri, a bi ga kaka višja instanca ne hotela. Tov. Kržišnik se zahvali g. dir. Dokler ju za mjegova pojasnili a in omenja, da je bilo največ takih in podobnih nedostatkov v proračunih krajev, šol. odborov zaradi tega, ker niso bili v ti zadevi šol. uiprav. zadostno 'poučeni in je tudi uredba sama tu in tam nejasna. Sedaj pa, ko jima je g. dir. Dokler podal precej jasno navodilo, je uverjen, da bodo v bodoče tudi proračuni krajev. Sod. odborov točnejši. Tov. poverjenik Skulj - poseže med debaterje In jih opozori, da še nihče ni odgovoril na vprašanje, ki ga je zastavil tov. Plavšak. On meni, da bo to vprašanje še najlažje rešil šolski upravni odsek, ki ga bo treba izvoliti talkoj. Tov. Ločniškar zastavi vprašanje, če ni mogoče, da bi se ta in ona postavka vnesla še naknadno v proračun krajev, šol. odborov. Tov. .levnikar je mnenja, da nikakor ne gre, da bi se proračun, ki ga je odobrih krajev, šol. odbor, popravljal prti oblastnem šol. odboru; zakaj talki popravki bi pri krajev, šol. odboru vzbudili lahko sum, da jih je provzroSil šol. uiprav. po ovinkih. Tov. Zakrajšek pa je mnenlja, da so take korekture v proračunih krajev, šol. odbora potrebne; zakaj v mnogih slučailih se dogodi, da šol. uprav, to in ono zahteva, aili župan i, da bi bili v proračunu zneski za potovanja v smi« slu čl. 45. čin. zak. Pač pa je izšla sledeča ministrska odredba od 14. julija 1926, Br. 72.584/111.: »Sres. šol. nadzornici 1926./27. škol. godini prvi pregled škola u svojim sre« žovim imadu izvršiti od 1./10. 26. god. do l./II. 1927. god., a drugi pregled od 1./4. do 30./6. 1927. god. Ovaj če se prethodno odobreni put (obilasek škola) isplatiti školskom nadzornicima po uredbi D. R. Br. 96.000 od 30./9. 1920. god. iz državne kaše po partiji 326. pz. 1. d. Budžeta minstr. prosvete za 1926./27. godinu, odnosno iz odgovarjajoče partije idučeg Budžeta ministr. prosvete.« Potni troški za leto 1925./26. in 1926./27. so izvzemši malenkostnih zneskov še nepo« ravnani. Odlok min. prosv. od 19./4. 1927 O. N. br. 25.960 pa se glasi: »Svako odstopanje i nemarno vršenje nastavničke dužnosti biče najstrožje kažnjavano. — Stoga se pozivajo školski nadzornici, upravitelji i nastavnici osnovnih škola da najsavesnije vrše svoje dužnosti, koje su im propisane zakonom o narodnim školama i propisima ministarstva prosvete.« Ako morajo nadzorniki vršiti svojo službo —• zakaj merodajni faktorji ne skr« bijo, da pridejo potrebne vsote v proračun? Kdo nosi na tem svojo Odgovornost, ne bo težko uganiti! Enako žalostno poglavje so potni in se« litveni troški učiteljev in upokojencev. Ali ni vsega obsojanja vreden način, kako se oblast ogiba plačati potne troške. Mesto da učitelja premesti na državne troške, po služ« beni potrebi, kadar je v resnici, mu eno« stavno naroči, da sam zaprosi za mesto in ga tako prisili, da nosi sam vse troške. (Na drugi strani se dogajajo slučaji, da se ka« žensko premeščenim učiteljem priznajo potni troški). Kdor pa je tako srečen, da je premeščen na državne troške, ta mora seveda račun pravilno in pravočasno vložiti, a brez nade, da bo v doglednem času poravnan! Vse take zahteve učiteljev in nadzorni« kov gredo v nenasitno žrelo partije 55, ki ne da nikdar nič od sebe...! Sicer se vsako leto za dolgove iz prejšnjih let stavijo zneski v proračun, toda prenizki, in če so v pTO« računu, se enostavno ne otvori kredita — »saj nastavljenec lahko čaka«! Da pa je volk sit in koza cela in da so nastavljenci za eno leto potolaženi, nam pošljejo kako »uputstvo« E. F. br. 6849 od 25./6. 1927. glede »potraživanja neizplačanih prinadležnosti i honorarnih časova iz rani« jih budžet. godina«, ali E. F. br. 4851 od 5./5. 1927. Točka 6. »Putni i potvozni troškovi (partija 303.) ne otvaraju se na osnovu tre« bovanja, nego se isplačuju na osnovu pro« pisno sestavljenih i viziranih putnih računa, a po izvršenom putovanju. Za redovan obi« lazek škola, školski nadzornici mogu tražiti akontaciju po prethodno odobrenom planu putovanja.« Vse zahtevano so nadzorniki točno iz« vršili, ni pa denarja, o akontaciji pa sploh ni govora. Kdo nosi krivdo? Točka 13. se glasi: »Po partiji 55. za neizplačane obavke iz ra« nijih budžetnih godina, da bi se mogli dobiti potrebni krediti, treba svaki službenik za« sebno da podnese napisanu, od šolske vlasti overenu i od Mesne kontrole pri Okružnoj Finansijskoj Upravi viziranu priznanicu na onu sumu, koja mu nije isplačena. T^ko snabdevene priznanice dostaviti Ministar« stvu Prosvete radi traženja kredita.« Vse to se je pri nas izvršilo — toda kre« dita ni! Kje je krivda? Od nastavljenca se zahteva, da dela in vrši službo skladno z zakoni in uredbami. Za nevršenje dolžnosti čaka nastavljenca kazen. Kako pa oni ki nam režejo kruh in ki nam ne dajo, kar nam gre po zakonu in uredbah? Pri vladi ni človeka, ki bi ga pekla vest, ker se zadržuje državnim nastavljen« cem težko prislužene pare! Ni človeka v naši državni upravi, ki bi zaklical: »Tudi državnemu nameščencu, kar mu gre!« Pri vsaki naši upravičeni zahtevi dobimo le od« govor: »Ni kreditov, ni proračunske mož« nosti!« Pa zakaj ne napravite proračunske možnosti in zakaj ne poskrbite za kredite? Ali ni to vaša dolžnost? Po vseh civiliziranih državah se vlada potrudi, da najde za vsak zakon, ki je v zvezi z izdatki, potrebno kritje, le pri nas se delajo zakoni, ne glede na finančne mož« nosti! Pa kako, da ni proračunske nemožnosti za izdatke podtajnikom, ministrom, poslan« cem, za volitve? So li za dobrobit države po« trebni izdatki za podtajnike? Kaj ko bi en« krat terjatve podtajnikov, ministrov in po« slancev dali v žrelo part. 55.? Ko bi ti po« kusili dobrote te partije, bi takoj bilo vse v redu! Te razmere postajajo zelo škodljive šol« stvu. Pravijo, da pada avtoriteta nadzorni« kov in da bi bil ta problem rešen s tem. da bi postavili profesorje za nadzornike. Tu smo jasno pokazali vzroke. Dajte nadzorni« kom pošten položaj in v redu !bo ter bo lah« ko dobiti in izbirati nadzornike. S postav« ljenjem profesorjev ne bo rešen problem, temveč bo poslabšan, ker ne bodo poznali notranjosti osnovne šole,, ki jo baš sedaj čaka korenita notranja reforma, katero bo znal izvesti le dotičnik, ki se je praktično pečal s to reformo v osnovni šoli. Splošne vesti. VABILO NA SEJO ŠIRJEGA SOSVETA UJU — POVER-JENIŠTVO LJUBLJANA 27. NOVEM* BRA 1927. Dne 27. novembra 1927 se vrši seja širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana v deški osnovni šoti v CELJU. Začetek točno ob 10. uri. Dnevni red: 1. Otvoritev seje in poročilo poverje* nika tov. A. Skulja. 2. Naša organizacija in Učiteljska ti* skarna. 3. Organizačne zadeve. (Naš tisk, samo* izobrazba itd.) 4. Sklepanje o osnutku pravil. 5. Predlogi in nasveti okrajnih učitelj* skih društev. 6. Slučajnosti. Opomba: Predloge in nasvete naj pošljejo okrajna društva vsaj tri dni pred sejo. Na seji oddanih predlogov ne moremo upoštevati. Člani širjega so* sveta so vsi predsedniki okrajnih dru* štev in vsi člani ožjega sosveta. Zaradi važnosti dnevnega reda pričakujemo polnoštevilne udeležbe. UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 9. novembra 1927. Andrej Skulj, poverjenik. Rado Grum, blagajnik. Josip Kobal, tajnik. — Izvršitev sklepov seje širjega so« sveta pov. UJU z dne 2. oktobra 1927 glede Učiteljske tiskarne. Širji sosvet je zavzel na gori imenovani seji sledeče stališče: »1. Širji sosvet ljubljanskega poverjeni« štva UJU je po natančnem obravnavanju poročila o zavlačevanju sprejema 113 (sedaj vsega 172) novo predloženih učiteljev v za« drugo Učiteljska tiskarna prišel do prepri« čanja, da njen upravni svet nima volje sprejeti prijavljenih članov. Ker ni tako postopanje v interesu Uči« teljske tiskarne in je to poniževanje učitelj« stva, katerega ime nosi zadruga, ne glede na to, da ne odgovarja niti namenu 'zadruge same, izjavlja širji sosvet, da želi rešitev vseh prijav za pristop brezpogojno do 31. oktobra 1927. 2. Širji sosvet pooblašča na svoji sejii v Ljubljani dne 2, oktobra 1927 poverjeništvo, da odpove takoj po predloženem in po upravnem svetu Učiteljske tiskarne neupo« števanem roku za sprejem učiteljev — na« ših članov, tiskarni vsa tiskarska dela učit. organizacije, svoj sedež in to v najkrajšem času, potrebnem za izvršitev teh ukrepov. 3. Širji sosvet ugotavlja potrebo zgra« ditve samostojne učiteljske gospodarske organizacije ter nalaga gospodarskemu sve« tu, da izdela čimprej enoten načrt, v ka« terem se vsi člani organizacije pritegnejo k prispevanju za Učiteljski konvikt, Uči« teljski dom, obrambni fond in lastno za« ložništvo. Člani obstoječega gospodarskega sveta smejo pritegniti k sodelovanju vse eksperte obstoječih učiteljskih gospodar« skih organizacij. Zeli, da se smotreno iz« vede potrebna koncentracija naših razpr« šenih gospodarskih sil. Načrt s potrebnim komentarjem je pi odložiti učiteljskim društvom v razprav« ljanje in propagando.« Upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne na seji 29. oktobra 1927 nista ugodila zahtevi širjega sosveta. Nato je bil izvršen še zadnji poizkus, kakor poročamo na drugem mestu lista. Poverjeništvo je na podlagi tega iz« vedlo sklep seje širjega sosveta z dne 2. oktobra 1927 pod točko 2. Istočasno je zahtevalo od Učiteljske ti« skarne vrnitev pristopnih izjav za člane, ki so se potom poverjeništva priglasili v za« drugo ter jih izroči predsednikom olkrajnih učiteljskih društev na seji širjega sosveta pov. UJU, ki jo je poverjeništvo sklicalo za 27. november t. 1. v Celju. — Zadnji poizkus z Učiteljsko tiskarno. Z ozirom na posredovanje tov. Gniusa je pov. UJU pristalo še na poslednji poizkus z Učiteljsko tiskarno, ter preložilo termin na sredo 9. novembra 18. uro. Upravni svet in nadzorstvo sta imela tretjo sejo v tej 'zadevi in sta mesto sprejema prijavljenih članov sklicala raje izredni občni zbor Učiteljske tiskarne za 8. decembra t. 1., kakor je raz« v>idno iz vabila na drugem mestu lista. — Volitve v oblastno učiteljsko disci« plinsko sodišče v Ljubljani. Meščanske šole v Ljubljani: Izvoljena: Alojzij Novak, Ivan Kune. Meščanske šole izven Ljubljane: »Izvoljena: Maks Hočevar, ,Jo$ip jLampe. Osnovne šole: Okraj Brežice: Izvoljena Erbežnik Ivan, Šeme Anton. Črnomelj: Skulj Andrej, Grum Rado. Kamnik: Tavčar Ivan, Petrovec Ciril. Kastav: Dostal Rudolf, Le« sica Djuro. Kočevje: Puhar Kari, Pristov« išek Franc. Kranj: MMielič Josip, Mlekuž Vekoslav. Krško: Grčar Tit, Lavrič Pavel. Laško: Dimnik Ivan, Pavlica Ulrik. Litija: Mazi Vilko, Polak Janko. Ljubljana (mesto): Smole Albin, Zaplotnik Ignacij. Ljubljana (okolica): Dermelj Mirko, Potočnik Alojzij. Logatec: Legat Stanko, Kobal Josip. Novo mesto: Marok Alojzij, Skulj Franc. Radov« ljica: Kocijančič Ivan, Plesničar Pavel. — Volitve v učiteljsko disciplinsko so« dišče so pokazale, da zelo mnogo članov ne pojmuje prav discipline. VoLili so sicer člane UJU, toda ne one, ki so bili določeni za dotični srez. Tako je prišlo, da je bilo v ljubljanski oblasti 292 razcepljenih glasov, ¡ki so prišli organizaciji v izgubo in v mo« ralno škodo. To se ne sme zgoditi več in predsedniki okrajnih učiteljskih društev so dolžni pri plrvem zborovanju opozoriti članstvo na to pomanjkljivost, ki jo kažejo volitve v učiteljsko disciplinsko sodišče. Ni to prav nikak diktat, temveč veleva le dolž« nost organizačne discipline, da se ne cepi glasov in se drži strogo oficijelnih kandi« datov. Od naših kandidatov zahtevamo/ da sodijo popolnoma objektivno in se ne ozi« rajo na polit čno pripadnost obtoženca, za« to se borimo za njih izvolitev. Strogo s sta« novskega in ne strankarsko političnega stališča, ki se mora pri takih zadevah je« njati. — Razburjenje zaradi volitve kateheta v učiteljsko disciplinsko sodišče. Politično strankarski krogi so izrabili to popolnoma stanovsko zadevo, ki nima s politiko oprav« ka, v svrho svojih strankarskih namenov. Volitev kateheta nima prav nikakega stran« karskega značaja in ga ne sme imeti pri tako resni zadevi, kakor je disciplinsko sodišče, kjer gre za objektivno in pošteno razsodbo v vsakem slučaju. Naša borba gre za tem, da se vsi partizanski vplivi izločijo iz disci« plinskega sodišča, zato smo tudi zahtevali in dosegli, da bo na čelu disciplinskega sodišča od režima neodvisen in objektiven poklicni sodnik. Tudi izvoljeni stanovski drug ni za« govornik, ampak sodnik pri disciplinskem sodišču, ki mora slučaje, ki so obsodbe vredni objektivno soditi (zato je zaprisežen) ter ne sme biti v nobenem slučaju pristran« ski. V interesu našega stanu je tudi, da di« sciplinsko sodišče obsodi vse, kar je nezdra« vega v stanu in kar škoduje zdravi stanov« ski in službeni morali, in to ne pziraje se na desno in levo. Zagovornika ima vsak disci« plini ranec še posebej in si ga lahko izbere med stanovskimi tovariši, ali pa si najame odvetnika. Seveda stanovski drug, kot sod« nik lahko mnogo pripomore k čim objektiv« nejši razsodbi, zato mora dobro poznati službene okoliščine prizadetega. Meščansko« šolsko učiteljstvo voli strokovnega druga« sodnika iz svojih vrst, in sicer štiri. Osnov« nošolsko učiteljstvo ima 14 strokovnih dru« gov«sodnikov, torej mu jih .ostane še vedno 13, če je eden katehet. Kateheti spadajo tudi pred isto disciplinsko sodišče. Ker so ravno tako državni uradniki, kakor učitelji, je to le stanovska poštenost, če se jim prizna tudi enega stanovskega druga za sodnika. Orga« nizaciji se je pa od merodajne strani žago« tovilo da bo prosvetna uprava izposlovala od ministrstva da bo katehet kot razsodnik klican le k slučajem, v katerih je obtoženec katehet, ne pa k slučajem kjer je obtoženec posvetni »čitelj. To je tudi edino pravično in pošteno! Če se bo pa s tako gonjo, kakor se je uprizorila v tem slučaju, napravilo iz disciplinskega sodišča partizanski forum, po« tem gorje nam vsem. — »Interesantno bo opazovati organiza« cijo UJU« — piše »Jutro« — ko poroča iz Kočevja, da bo baje tamošnji nadzornik iz« menjan. — Interesantno je bilo opazovati organizacijo že sedaj, ko je s svojim vpli« vom dosegla, da niso bili izmenjani nadzorni« ki, ki jih učiteljstvo že zdavna ni maralo in ki se niso izkazali baš kot primerni za svoj odgovorni položaj. Brez vsak;h namiga« vanj in sumničenj povemo javno, da stoji naša organizacija slejkoprej na stali« šču, da je pri odstranitvi vsakemu navesti vzroke, oziroma izvesti disciplinarno pre« iskavo, ki naj jih dokaže. Za vsako ceno se pa tudi vsakogar ne da braniti. Naj ne bodo gospodje tako naivni, da mora organizacija po njihovem tolmačenju depolitizacije sedaj ščititi in se zavzemati za nečlane, ki se eks« ponirajo in često izzivajo, bolj, kakor pa za lastne člane; naj ne bodo gospodje tako na« ivni in naj ne mislijo, da mora na podlagi njihovega tolmačenja depolitizacije, pro« svetna uprava nameščati na razne vodilnejše položaje le vladajoči stranki nasprotne urad« nike, pri tem pa z ozirom na depolitizacijo učiteljstva zapostavljati vse uradnike, ki pripadajo vladajoči stranki. Če jemlje spo« sobne in objektivne iz vrst učit., ne more« mo oporekati, dokler so objektivni. Politična pripadnost ni za nas nikak kriterij v stro« kovnih zadevah, da bi zaradi tega proti ko« mu nastopali, ni pa tudi za nas nikak kri« terij, da bi na podlagi tega morali koga bra« niti. Korektnost in objektivnost na službe« nem položaju je za nas prva in edino mero« dajna mera za presojo v vsakem slučaju. To je depolitizacija, kakor si jo tolmačimo mi in na podlagi katere bomo lahko zagovarjali vsakogar, če izpolnjuje gornje zahteve, ne moremo pa braniti niti lastnega člana, če jim ne odgovarja. Kaj je s Kočevjem, ne vemo in ne moremo spregovoriti prej, preden ne dobimo avtentičnih informacij — vemo pa, da je izpad »Jutra« proti naši organizaciji zaradi tega slučaja neosnovan in da se s ta« kimi izpadi več škoduje stvari, kakor ko« risti, to si je vsak resen človek na jasnem. — Šolski zakoni bodo predloženTi Na« rodni skupščini. Kakor zatrjujejo merodajni krogi, bodo šolski zakoni predloženi Na« rodni skupščini. Izdelan je že načrt zakona za osnovne šole in srednje šole. Načrt se naslanja na osnutek ministra Trifunoviča. VOLILCEM IN VOL1LKAM V VR* HOV NO UČIT. DISCIPLINSKO SODIŠČE V BEOGRADU! Na skupni seji izvršnega odbora UJU in uprave poverjeništva beograj* skega v Beogradu dne 5. novembra t. 1. se je sprejeta lista kandidatov, ki naj se izvolijo po čl. 6. uredbe o učit. disciplin« skih sodiščih za člane vrhovnega učit. disciplinskega sodišča pri ministrstvu prosvete na dan 15. novembra t. 1. Po členu 6. uredbe volijo vsi učitelji in vse učiteljice osnovne šole po dva redna člana in po dva namestnika izmed učiteljev, ki službujejo v Beogradu ali Zemunu. Poverjeništvo UJU Ljubljana prh pojoča, da volijo člani sreskih učitelj' skih društev UJU sledeče kandidate: (Vsakdo naj napiše na listek 2 redna člana in 2 namestnika!) Kandidati z a s r e z e v l j ubl j an-- s k i oblasti: Redna člana: 1. Milan Popovič. učitelj in predsednik poverjet ništva UJU v Beogradu. 2. Toma Kostič, učitelj v Beogradu. Namestnika: 1. Milutin Stankovič, učU tel j v Beogradu. - 2. Petar Vuksanovič, uču tel j v Beogradu. Kandidati za s r eze v mar ib on s k i oblasti: (Isti kakor za ljubljansko oblast.) Članstvo opozarjamo, naj ne cepi glasov in s tem po nepotrebnem ruši organizačno disciplino in škoduje mov Talno organizaciji, ker bosta izvoljena kot s t a i na člana ona, ki dobita največ glasov iz cele države. Navodila za izvfšitev volitev izdasta uradno prosvetna oddelka v Ljubljani in Mariboru. UDRUŽENJE JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSTVA - POVERJENIŠTVO LJUBLJANA, dne 9. novembra 1927. Andre j Skul j, J o sip K ob al, poverjenik. tajnik. — V zadevi referenta tov. Flereta se je oglasil tudi Izvršni odbor UJU v ministrstvu ter je zahteval, da se pove vzroke, na pod« lagi katerih se je izvršila izprememba. Tudi referent tov. Flere sam zahteva, da naj se izvede disciplinska preiskava. To je tudi stališče našega poverjeništva. Osnovnošol« sko učiteljstvo izgubi svojega referenta, če ostane pri tej izpremembi. Poverjeništvo je predložilo tozadevni sklep širjega sosveta, ki kaže željo učiteljstva v tej zadevi, gosp. ministru, Izvršnemu odboru in merodajnim krogom. — Deputacija vodstva poverjeništva se je zglasila 2. novembra t. 1. pri prosvetnem šefu g. dr. Capudru ter mu ¡znesla več nuj« nih zaidev. V informacijo članstvu naj orne« nimo le najvažnejše: 1. Ukine ali vsaj omili naj se odlok velikega župana z dne 22. maja 1926, štev. 5808 tičoč se proračunov za stvar« ne šolske potrebščine, ker bo sicer naše šol« stvo globoko padlo. Praksa kaže, da se ne« kateri krajevni šolski odbori odloka striktno drže. Z ozirom na to naj se omili tudi okrož« niča oblastnega šolskega odbora. G. šef je obljubil podpirati našo željo in izjavil, da mislijo prenesti merodajni činitelji kompe« tenco zgradb šolskih poslopij na oblastni šol« ski odbor. Zato je naročeno, naj se črtajo v proračunih fondi za zidanje šol. 2. Uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odbori!} vsebuje polno hib, ki naj jih oblast popravi sporazumno z organizacijo. Treba je nujnih predlogov, ker dela na izpremembi glavni prosvetni svet v Beogradu. V novo uredbo naj se vneso tudi okrajni šolski odbori. G. šef je istega mnenja in prosi predlogov. 3. Govorili smo nadalje o šolskem zakonu in povedali, da je anketa pri organizaciji že izdelala svoj elaborat in ga poslala merodaj« nim osebam. G. šef je prosil za 1 izvod ela« borata. 4. Ker nimajo kateheti po novi ured« bi o disciplinskih sodiščih pravice samo« stojno voliti svojega zastopnika, prosi depu« tacija g. šefa, naj to izposluje analogno me« ščanskošolskemu učiteljstvu. G. šef se je strinjal z našim predlogom. 5. Oblastni šol= ski odbor je eminentno šolska ustanova. Za« to naj bo njen predsednik priznan šolnik, ki ima gotovo največ vpogleda v šolstvo! •6. Glavni prosvetni svet v Beogradu je važ« na korporacija. Ker nimamo Slovenci v njem nobenega zastopnika, naj se to popravi. Do rešitve tega vprašanja naj se prenese kom« petenca na oba prosvetna oddelka. 7. Depu« tacija je načela vprašanje centralizacije vseh okrajnih učiteljskih knjižnic v oblastno učiš teljsko knjižnico. G. šef je toplo pozdravil misel in prosil tozadevnega pismenega pred« loga, ki ga ho dal na prvo sejo obl. šol. odb. 8. Nazadnje je deputacija iznesla več oseb« nih zadev, med temi tudi razpis mesta šol. upravitelja v Leskovcu. O vsem bomo obve« stili prizadeto članstvo pismeno. — Šolske zamude :po novi uredbi o kraj. šol. odb. Ta točka je bila na dnevnem Tedu seje mariborskega oblastnega širšega odbora dne 4. t. m. Ker se izdelan in na seji predložen pravilnik o obravnavanju šolskih zamud ni mogel proučiti zato je dal sir ji odbor ožjemu nalog, da ga do pri« hodnje seje prouči in se o njem takrat kon« čnoveljavno sklepa. Pač pa se opozori vse krajevne šolske odbore, da imajo vse ne« opravičene šolske zamude od začetka leta v evidenci, ker se bodo vse obravnavale po novem pravilniku. Prihodnja seja ob« lastnega šolskega odbora bode najbrže me« seca decembra. Skoraj gotovo bodo tudi posebne tiskovine. Torej bodo zamude ob« ravnavali krajni šolski odbori v najboljšem slučaju v januarju. V interesu rednega šol« skega obiska apeliramo na šolsko oblast, da tega vprašanja ne zavlačuje nad najskraj« nejšo potrebo. — Popravek. V članku »Knjižnica ped. centrale v Mariboru« v zadnji številki je v 28. vrsti od začetka: statističnih, namesto statičnih. — Igrice za šolske prireditve so prav« kar izšle. Spisal jih je tov. Josip Ribičič, založilo pa Društvo za zgradbo Učiteljske« ga konvikta v Ljubljani. Več priobčfmo v prihodnji številki:. Koncem tedna pošlje konvikt po 1 izvod na ogled vsem šolam. — Osnovno šolstvo v mariborski obla« sti. Po najnovejši statistiki ima maribor« ska oblast 373 osnovnih šol, na katerih je nameščenih 1513 učnih oseb. — Centralni šolski vrt v Ljubljani je prejel bronasto kolajno, ki mu jo je priso« dila ocenjevalna komisija na II. Pokrajin« ski razstavi v Ljubljani od 17.—26. sep« tembra 1927 za razstavljeno zelenjad. — Iz razgovora dveh šolskih upravite« ljev. Stari Upravitelj: »Tovariš, ali si že or« ganiziran?« — Novi upravitelj: »Da, odkar sem učitelj.« — Stari upravitelj: »Veš, pri nas pa imamo dve društvi; eno je nadzor« nikovo, drugo pa UJU. Kar v nadzorni« kovo se vpiši, pa boš dobil, kar boš hotel!« (Dokaz na razpolago, če potreba). — Zahvala. Ko odhajam iz Slovenije, se zahvaljujem vsem prijateljem našega aibstinentskega pobreta, {vsem oblastem, vsem sodelavcem, predvsem pa vsem se« stram in bratom, za vso obilno pomoč za časa mojega antialkohojlnega in antiniko« tinskega delovanja med mladino v Slove« niji. Prosim, da me tudi v bodoče in še in« tenzivnejše podpirajo v mojem širšem de« lokrogu v Zagrebu. Vsi v borbo za zdrav« je! — Dr. Fedor Mikič. — Prve plače — prvi dar U. D. v Ma= ri boru je daroval znesek 50 Din tov. Joško Škilan v Studencih. Naši najmlajši tova« riši(ice), posnemajte ga! Upravitelji, sponi« nite jih! — Učiteljsko društvo »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolicu ima redovitu jesen« sku glavnu skupštinu društva u subotu 12. nov. 1927 u 3 sata poslije podne u Zagrebu, u avorani osnovne škole na Kaptolu. Na dnevnom redu su tačke: Naši pokojnici: drug Blaž Štetič i general Mihajlo Kovače« vič. Izvještaji o radu i stanju društva u dru« štvenoj godini 1926./27. Četrdeset godina narodno«prosvjetnoga i školskoga rada Vase Banoviča i Šime Doriča, zemalj. škol. nad« zornika u penziji. Prikazuje Lujo Krajačič. Osvrt na ovogodišnje skupštine Udruženja Jjgoslavenskoga Učiteljstva u Zagrebu i Skop!ju. Predaje Josip Škavič. Predloži uprave. (Rezolucije o prosvjetnom i staleš« kom položaju, na naort o izmjenama zakona c činovnicima itd.). Za učesnike učiteljskih skupština odreden je riješenjem Ministar« stva Prosvjete O. N. broj 30780 — 1925. opčenito dopust od službenoga rada na dan skupštine. — U Zagrebu, 29. oktobra 1927. — Predsjednik: Ivan Vereš. Tajnik: Viktor Klepac. ŽIKA JE SAMO ENA! Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrecno 2IKO. Pazite na to ime radi številnih ponaredb! Kmetijsko nadaljevalno šolstvo. ANKETA UČITELJEV KMETIJSKO NADALJEVALNIH ŠOL. Da se nekoliko uvedejo voditelji in učitelji novoustanovljenih kmetijskih nadaljevalriih šot v ljubljanski oblasti v nadoge tega šolstva, njih zunanji in notranji ustroj, njih praktično-vzgojne cilje, da povemo, kakšno je stališče organiziranega učiteljstva UJU napram tem šolam, kako hočemo, da bodo ure? jene in kako si predstavljamo njih bo> doči razvoj, priredi odbor za nadalje: valno šolstvo pri povetjeništvu UJU v ta namen 19. NOVEMBRA T. L. ENODNEVNO ANKETO V LJUBLJANI. Diskusija se bo vršila na osnovi sledečih referatov: 1. Namen, naloge in organizacija kmet. nadaljevalnih šol. (Sem spadajo tudi vprašanja o snovanju teh šol, o učiteljih in njih izobrazbi, o učnih na* črtih, o vzdrževanju teh šol, o učnem času, o obveznosti ali neobveznosti obiska, o učnih pripomočkih in dr.) 2. Praktična navodila za vzgojni in učni postopek in izbor učne snovi z ozu rom na krajevne razmere. 3. Iz moje šolske prakse. Poroča večletni voditelj kmet. nad. šole. Izvajanja bodo imela svoj pomen tudi za gospodinjske nadaljev. šole, vendar namerava poverjeništvo sklicati za učiteljice teh šol poseben sestanek. Vabimo na tečaj ne samo učitelje kmet. nadaljev. šol, ampak tudi one to--variše, ki so dovršili tečaj za kmet. nad. šole, ali se inače živo zanimajo za stvar in bi bili voljni, ustanoviti v svojem službenem kraju kmet. nadaljev. šolo. Na prošnjo poverjeništva UJU je prosvetni oddelek dovolil vsem udele« žencem odsotnost od službe za dan 19. novembra z odlokom z dne 8. not vembra 1927, P. br. 9599. Začetek tečaja ob 9. uri. Prostor naznanimo v prihodnji štev. Učit. Tov. ODSEK POV. UJU Z/l NADALJEV. ŠOLSTVO. SESTANEK UČITELJEV KMETIJSKIH NADALJEVALNIH ŠOL V MARIBORU. Na vabilo tov. Jankovičaiz Vojnika so se sestali učitelji kmetijskih nadaljevalnih šol mariborske oblasti 30. oktobra v vinar« ski šoli v Mariboru, da se poirazgovorijo o ureditvi teh šol in pouku na njih. Zastopani so bili okraji: Maribor, Celje, Ljutomer, Prevalje, Marenberg in Šoštanj. Odbor za nadaljevalno šolstvo pri poverjeništvu UJU je zastopal tov. M e n c i n. Razgovor je vodil kmet. svetnik inž. Zidanšek. Poročal je o anketi, ki se je vršila po naročilu ministrstva za kmetijstvo 2. julija t. 1. na vinarski šoli v Mariboru radi pretresanja zakonskega načrta, pravil« nika in učnega načrta za kmetijske nadalje« valne šole. Dodatno k poročilu je še opozo« ril na nekatere knjige, namenjene tem šo« lam ter Obširno ocenil in priporočal izborno knjigo »Poljska privreda u seoskim osnov« nim školama« od kmet. tisk. družbe v Ljub« ljani. V debati je tolmačil tov. M e n c i n pro« gramatično stališče organizacije v vprašanju tega šolstva, ki ga ni mogoče reševati zgolj s strokovnega in strokovnjaškega vidika. Namenjeno je širokemu sloju kmetskega naroda, zato bo svojo nalogo izvršilo le, ako se bo učiteljstvo samo zavzelo zanj in iniciativno sodelovalo pri njegovi ureditvi in izgradnji. Praktični pedagogi morajo tudi sodelovati na tečajih za izobrazbo učiteljev za te šole. Opozarja tudi na važnost gospo« dinjskega šolstva. Tov. I v a n j š i č povdarja važnost pra« vilnega metodičnega postopka za uspehe teh šol in poda v tem pogledu nekaj migljajev. Težaven se mu zdi problem, kako poleg drugega pouka najti primeren učni čas za nadaljevalno šolo. K temu vprašanju da tov. J a n k o v i č nekaj pripomb na temelju svojih izkušenj. Krajevne prilike se morajo upoštevati. Istega mnenja je tudi tov. F e i« n i g, ki se izreka proti obveznosti pouka in za to, da ne bi vstopali fantje takoj po dovršeni osnovni šoli v nadaljevalno šolo, ker ima posebno dobre izkušnje z zrelejšo mladino in govorijo za to psihološki razlogi. Tov. Me j o v š e k poroča obširneje o svojih dolgoletnih izkušnjah pri vodstvu na« daljevalne šole, primerja delo na prejšnji svoji šoli v popolnoma kmetski občini z delom na sedanji, kjer se čuti neugodni vpliv bližnjega mesta. Tu bo brez obvezno« sti težko doseči zadovoljiv obisk, zlasti ako ne bodo merodajni krajevni činitelji podpi« rali učitelja. Oblastni nadzornik S e n k o v i č se iz« reka za praktično«vzgojni, kmetski tip na« daljevalne šole, ki se bo morala glede učne« ga načrta prilagojati krajevnim razmeram. Poda nekaj pedagoških in metodičnih mig« ljajev v smislu delovne šole ter povdarja važnost notranje koncentracije vsega pouka, tako da bo tudi računski in jezikovni pouk v tesni zvezi s stvarnim poukom. Ob zaključku razgovora izraža direktor vinarske šole gosp. inž. Ž m a v c svoje ve« selje nad vedno večjim zanimanjem učitelj« stva za kmetijsko nadaljevalno šolstvo in nad pažnjo. ki ga posveča naša vzorna or« ganizacija UJU temu vprašanju. Dolda ne« kaj praktičnih migljajev za strokovni pouk ter apelira na učiteljstvo, da se zavzame za reformo svoje šolske izobrazbe v smeri, ki ga bo bolje kot današnje učiteljišče uspo« sabljalo za praktično delo med kmetskim ljudstvom. Žalibog radi pičlo odmerjenega časa ni bilo mogoče raznih vprašanj temeljiteje prerešetati in se je izrazila želja po ponov« nih takih sestankih zlasti po sklepu kmetij« skih nadaljevalnih šol. —t Usposobljenostni izpit za učitelja na kmetijskosnadaljevalnih šolah je položil dne 26. oktobra t 1. na kmetijski šoli na Grmu g. Gvidon Pahor, šolski upravitelj v Skaručini. Vsled poklica na orožne vaje je moral kmetijski tečaj, ki ga je obiskoval na omenjenem zavodu, tik pred izpitom zapu« stiti. Vsled tega je izpit položil naknadno. Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. V zad« njih dneh oktobra t. 1. je razposlala društv.e« na uprava položnice za 156. in 157. smrtni slučaj v znesku 22 Din, za zakonske pare 21 Din. V oktobru t. 1. je ostalo prav mno« go zaostankov. Člani, ki imajo večje zneske, so dobili za nakazila opomine, drugim za« mudnikom se je gornjemu znesku pripisal še zaostanek. Obračun si sestavite sami iz na gornjem robu položnice s svinčnikom pripi« sanih številk. —• Društvena uprava vljudno prosi vse člane, da takoj in brez odlašanja store svojo člansko dolžnost, ker bo le te« daj mogoče uspešno društveno delovanje, ki izkazuje samo v letu 1927. izplačil na po« smrtninah 269.090 Din, v vsem času (od ustanovitve v letu 1898. do danes) pa 586.407 Din 50 para. Velika je požrtvovalnost in de« jansko izpričano pravo tovarištvo slovenske« ga učiteljstva! — U. S. ima danes 2100 čla« nov, posmrtnina znaša 10.500 Din. —g Iz Učit. Samopomoči. V zadnjem času je prosilo več članov pri društvenem vodstvu za denarna posojila. Razumemo te« žavni položaj teh članov. Prav radi bi jim pomagali, ko bi se dalo. Po svojih sedanjih pravilih (§ 2. in § 3.) sme U. S. nakazovati le podpore — posmrtnine — dedičem ali pre« ostalim po smrti društvenikovi, ne more pa dovoljevati denarnih posojil. Poleg oblast« nega dovoljenja manjka društvu tudi po« trebni kapital, ker je sedanja rezerva pred« videna le za posmrtnine. Društveni odbor je na zadnji seji naročil upravi, da se strogo ravna po sedanjih pravilih. Svetuje pa vsem članom, ki so v denarni stiski, da se zaupno obrnejo na naš domači denarni zavod, to je Hranilnica in posojilnica Učiteljskega kon= vikta v Ljubljani, Franč škanska ulica 6. Pri tem zavodu dobe posojila, katera vračajo z malimi mesečnimi obroki. —g Učiteljska Samopomoč. Tovariši (ice), ki se priglašajo za sprejem v U. S., prav redkokdaj sporoče društveni upravi vse potrebne podatke, katere mora potem upravnik iskati pismenim potom. Da se iz« ognemo nepotrebnemu pisanju in stroškom za poštnino, naj vsak priglašenec navede v svoji prijavi sledeče podatke: Daq mesec, leto rojstva, ime rojstnega kraja in bivališče (ulica, štev.). Prijavi je treba priložiti zdrav« niško potrdilo (brez koleka), da je priglaše« nec zdrav (§ 7. b društvenih pravil). Za več prijavljencev na zavodu ali v kraju ali pa za skupno vpisovanje na zborovanjih po nabi« ralcih(kah) naj se zahtevajo od društvene uprave nabiralne pole, ki imajo za vpis rojst« nih podatkov vse potrebne rubrike. Tova« riši(ice), ki bi hoteli posredovati med uči« teljstvom svojega okraja in društveno upra« vo ter nabirati nove člane zlasti na zboro« vanjih, se prijazno naprošajo, da to sporoče U. S., od koder bodo dobili vse potrebne ti« skovine, pojasnila in navodila. Mnogo je še učiteljev(ic) izven našega društva! U. S. ima danes 2100 članov imela bi jih lahko vsaj še enkrat toliko. Posmrtnina znaša danes 10.500 Din. — Pismena priglašenja sprejema U. S. v Ljubljani Gosposvetska c. 13. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. = SAMOIZOBRAŽEVALNI KROŽEK ZA VELIKOLAŠKO OKROŽJE se vrši v nedeljo, dne 13. novembra ob 2.uri popoldne v Vel. Laščah. Tema: Liberalizem. UČITELJSKA SAMOIZOBRAZBA. Ker nam do danes še več društev ni javilo ustanovljenih izobraževalnih krožkov in njihovih sklicateljev, pro* simo, da store to brez odloga. Prihodnji teden se bo razposlala po krožkih prva brošura, ki bo vpeljala družboslovni študij, zato neobhodno potrebujemo natančne naslove vseh sklicateljev krožkov in ne samo odborovih referent tov za samoizobrazbo, kakor so nam nekatera društva poročala. Če bi slu* čajno katero društvo ne bilo ustanovilo krožkov na svojem zadnjem zboro* vanju, naj to nemudoma uredi društveni odbor sam ter nam sporoči imena sklU cateljev. Vsem krožkom naznanjamo istočasno, da dobe s prvo brošuro tudi vsa potrebna podrobna navodila za diskusijo o razpravnem predmetu. Naj že sedaj ugotovimo nekatera potrebna dela sklicateljev izobraževalnih krožkov. O vsakem krožkovem sestanku naj se sestavi v d veh izvodih prav kratko poročilo, kaj se je obravnavalo in koliko tovarišev(ic) se je udeležilo sestanka. En izvod se pošlje takoj poverjen ništvu (za O. i. o.), drugi izvod pa reife; rentu, društvenega odbora za učiteljsko samoizobrazbo, ki potrebuje ta poročila za poročanje na društvenih zborovanjih. Sploh naj vadijo sklicatelji krožkov redno obiskovalno polo radi točnega pregleda udeležbe. Ponavljamo, da je stvar nujna ter pričakujemo vsa poro» čila v najkrajšem času. Kranjsko, ljubljansko okoliško, laško in slovenjgraško društvo so nam imena krožkov sicer doposlala, manjkajo pa natančni naslovi sklicateljev. Prosimo omenjena društva, da ta nedoatatek naknadno nemudoma popravijo. i 'OSREDNJI IZOBRAŽEVALNI ODBOR (O. i. o.). Šolska reforma. Knjižnica Pedagoške centrale v Mariboru. Pedagogika: F. W. Foerster: vsa dela. G. Kerschensteiner: Die Seele des Er« ziehers. G. Kerschensteiner: Autorität und Freiheit. J. Cohn: Befreien und Binden. Dr. E. Spranger: Kultur und Erziehung. Oestereich: Strafanstalt oder Lebens« schule? Dr. Maria Montessori.: Die selbsttätige Erziehung. Dr. Maria Montessori: Die Selbster« Ziehung des Kindes. M. Kuckei: Lebensstätten der Jugend. M. Kuckei: Das Ende der Schule. M. Tepp: Die neue Schule. Dr. Karman: Die Diebstähle der Kin« der. Dr. David in Rosa Katz (zak. dvojica): Die Erziehung im vorschulptlichtigen Alter. Dr. Stählin: Zwang lind Freiheit in der Erziehung. B. B. Lindsey: Die Revolution der mo< dernen Jugend (iz angleščine). Dr. Ferrière: L' Education et la solida« ritee. Dr. Ferrière: L' Education dans la Fa* mille. Spencer: Education intellectual, moral and physical. Didaktika: Dr. J. Turič: Radom gojeni elementi čovještva. Dr. J. Turič: Metodika škole rada. Blonskij: Die Arbeitsschule (iz ru« ščine). P. G. Münch: vsa dela. Scharrelmann: vsa dela: Gansberg: vsa dela. W. Steiger: 's blaue Nest. Dr. J. Kühnel: Der Neubau des Rechen« Unterrichts. Gerlach: Lebensvoller Rechenuterricht (3 deli). Gerlach: Die schönen Rechenstunden. Klemm: Kulturkunde. Legrün: Naturgemässer Schreibunter« rieht. R. Rothe: Kindertümliches Zeichnen. Springer: Aus der Praxis des modernen Elementarunterricht. Jacoby: Jenseits von musikalisch und unmusikalisch. Hassenpflug: Der Weg ,zum Herzen der Natur. Erler: Bilder aus der Praxis der Ar« beitsschule. Albert: Gestaltung der Unterrichts zum Erlebniss. Jode: Musik und Erziehung. Kölling: Die Landschule als Arbeits« und Produktionsschule. Ferrière: L' ecole active. Ferrière: La pratique de 1' ecole active. Nove šole: Karsen: Deutsche Versuchsschulen der Gegenwart. Karsen: Die neuen Schulen in Deutsch« land. Hilker: Deutsche Schulversuche. Luserke: Schulgemeinde. Otto: Volksorganische Einrichtungen der Zukunfsschule. Deiters: Die Schule der Gemeinschaft. W. Paulsen: Die Uberwindung der Schule. Edert: Die elastische Einheitsschule. Lunačarskij: Problemi narodnogo obra« zovanija. Krupskaja: Voprosi narodnogo obrazo« vanija. Programi dlja vtorogo koncentra škol semiletk. Audemars«Lafendel: La Maison des Petits. V smislu uvodnih izvajanj opozarjam posebej: Ne segajte pretežno po didaktič« nih delih, temveč predvsem po fizioloških, psiholoških in pedagoških. Didaktika si na« to večinoma labko ustvari vsak sam; nave« dena didaktična dela naj služijo le kot pri« meri, ne kot zgledi. Ustvarjajoči arhitekt, ne posnemajoči zidarski mojster! Vglabljanje zlasti v psihološka dela je morda skraja težavno, a človek se jim kma« lu privadi. Pedagoška dela so pa v sploš« nem lahko razumljiva. Kdor hoče čim naj« lažje čtivo, naj seže po Münchu, Steigerju, Gansbergu. Scharellmannu ter po delih iz »Novih šol«. Ta seznanjajo človeka v naj« prijetnejši pripovedni obliki z vsemi važ« nejšimi vprašanji in odpro vpogled v novi svet. — Dobro je, če si posebno važne ugo« tovitve'vedno izpišete. Sezname pošljemo vsaki šoli v Mari« borski oblasti brezplačno, čeravno so po« vzročili centrali občutne stroške. Upamo pač, da vsa društva korporativno pristopijo k centrali; z malenkostno članarino letnih 12 Din bi dobila sicer ne obilno, a trdno gmotno podlago. Res je sicer, da obstoja mnogo kulturnih društev in se čutimo mo« Talno obvezane, da smo včlanjeni pri njih. Nihče pa ne more zanikati, da mi učitelji vršimo našo kulturno misijo najbolj s tem, če se izpopolnjujemo v naši stroki. Če si zdravniki, advokati i. dr. iščejo ta torišča izven poklica, je to umljivo. Dve društvi sta nam neobhodno potrebni: stanovsko in strokovno. Izročamo torej našo knjižnico^ plod sedemletnega vztrajnega dela, tovarišem iri tovarišicam vse Mariborske oblasti. Mnogo si obetamo ©d tega; vemo, da jih bo mnogo, ki bo pri njih »beseda knjige meso postala«; na njihovem zgledu se bodo vneli tudi drugi. Tako se bo sčasoma naša šola prerodila. V ničemer velikem še ne tekmujemo z drugimi narodi; prvo tekmovalno polje bodi vzgoj« stvo, vse drugo bo sledilo samo po sebi. Osterc. Društvena zborovanja UJU, Vabila = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 15. novembra v Domža« lah. Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Aktu« aine zadéve. 2. Kritično razrootrivanje o sa« moizobraževalnem tečaju; poroča tov. Iglič. 3. Krožki. 4. Slučajnosti. = DOLNJELENDAVSKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 12. no« vembra 1927 ob 9. uri v Dolnji Lendavi v risalnici meščanske šole. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve, zato se vse članstvo vabi ter opozarja, da se zborovanja udeleži. Pred zborovanjem se bo vršila odborova seja. — Odbor. Poročila: + KOČEVSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je imelo svoj redni občni zbor dne 8. oktobra t. 1. v Kočevju. Statistika: a) Število učiteljstva v okraju 135. b) Število članstva 92. c) Število ude« ležencev pri zborovanju 58. Poročila: Predsednikovo, tajnikovo in blagajnikovo poročilo se je vzelo z odobre« njem na znanje. Pregledovalci računov: Predlagan in sprejet je bil absolutorij Magajničarki in ce« iokupnemu odboru. Voltve: Izvoljen je bil sledeči novi od« bor: Tov. Ločniškar Franc Peterlin Alojzij, Valjavec Franc, Čok Antonija, Klun Neža, Wittine Ivan, Štolia Pavla. Namestniki: Kos Pavla, Hegler Fride« rik, Čendem Angela. Pregledovaici računov: Rupnik Ada in Kreiner Marija. Delegati: Za pokrajinsko skup« ščino: Avgust Lulik in Peterlin Alojzij. Namestnika: Lovrič Vinko in Erker Josi« pina. — Za državno skupščino; Peterlin Alojzij. Namestnik Hegler Friderik. Poročili o skupščinah v Kranju in Skop« lju je podal tov. Mervič, stvarno, zanimivo in jasno, da so navzoči dobili pregled o delu organizacije v preteMi dobi in o smernicah, ki si jih je organizacija stavila za bodoč« nost. Članarina: Letna članarina se je dolo« čila na 160 Din. Plačevalo se bo v 10 meseč« nih obrokih a 16 Din. Predlogi: Soglasno je bil sprejet pred« log tov. Čendem Angele, da se član, ki se trikrat ne udeleži društvenega zborovanja, izključi iz društva. — Odsotnost opravičuje bolezen ali izredno slaba pot. Pri zborova« njih bo vodil odbor natančno evidenco ude« ležencev. Sprejetih je bilo več drugih samostoj« nih predlogov, ki se odpošljejo poverjeni« štvu. Krožki: Sprejet je bil načrt odbora o porazdelitvi šestih samoizobraževalnih krož« kov v okraju. Določili so se tudi voditelji istih. Prihodnje zborovanje se vrši v začetku decembra v Ribnici. + OBČNI ZBOR LJUBLJANSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA se je vršil 6. oktobra 1927 ob 19. uri na šentjakobski šoli. Predsednik Mazi je v svojem poročilu podal predvsem najvažnejše momente iz seje širjega sosveta dne 2. oktobra t. 1. Zla«, sti važna za vse učiteljstvo je obljuba pro« svetnega šefa da § 71. ne bo uporabljal, razen v neizogibnih slučajih. Novi učni na« črt je nesprejemljiv zlasti za višje organi« zirane šolle. Dalje omenja vprašanje brez« plačnega stanovanja in kurjave, ki ga treba rešiti v prilog učiteljstva. Protestirati treba prot> krivični izmeni našega referenta v ministrstvu prosvete. Med društvi, ki ne« redno plačujejo prispevke v glavno blagaj« no, je tudi naše, dasi si glavni blagajnik prizadeva, da upelje red in točnost tudi v društvena poslovanja. Poverjeništvo je uvedlo za tekoče poslovno leto enotno p'o« slovanje. Z ozirom na revizijo uradniškega zakona je Poverjeništvo posllalo na pristoj« ne naslove protestno resolucijo, ki jo je ob« javil »Učiteljski Tovariš«. Pri točki o uči« teljski gospodarski organizaciji se je zlasti povdarjalo, naj bi bila Učiteljska tiskarna res institucija vsega organiziranega član« stva in kot taka najboljši vir za vse organi« začne materijalne potrebe. Tajniško poročilo je podal tov. Smole, ki je na kratko očrtal društveno delovanje, ki se je skušalo uveljaviti v smeri, katero je začrtala deklaracija, dasi se niso mogli vsi načrti realizirati. Društvo šteje 215 članov (83 tovarišev in 132 tovarišic), torej 7 več kakor lansko leto. Blagajnik je podali podrobni pregled blagajniškega stanja s pripombo, da je po« slovanje društvenega blagajnika zelo otež« kočeno vsled nerednega vplačevanja člana« rine mnogih malomarnih članov. Odboru se izreče absolutorij. Samci zobrazba. Poročilom društvenih funkcijonarjev sledi referat tov. H r e š č a« k a o »Samoizobraževalnem tečaju« v Ljub« ijani. Uspeh tečaja je bil predvsem, da so udeleženci spoznali, pred kakšnimi naloga« mi stoji danes učiteljstvo, ki pa nanje ni niti zdaleka pripravljeno. Zato je treba dati učiteljstvu moralno in intelektualno podla« go — in to delo naj vrše samoizJobraževalni krožki, ki naj jih organizirajo učiteljska društva po svojih srezih. Predavanja, ki so se vršila v tečaju, bodo objavljena v »Po« potniku«. Volitve novega odbora. Navzoči člani So najprej glasovali za stari odbor. Ker se je pa tov. Mazi zahvalil za predsedniško me« sto, so odstopili še ostali člani odbora, na« kar j.e bila predlagana in sprejeta sledeča lista: predsednik tov. V. Mlekuž, odborniki: M. Engdlmanova, M. Sadar«Klleinmayrjeva. M. Umbergerjeva, M. Kecljeva, A. Vode« tova, J. Po lak, S. Kumelj, A. Hreščak; na« mestniki: A. Lebarjeva, A. Levčeva in J. Puhar. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo dne 5. oktobra 1927 v Kamniku. Situacijsko poročilo: Prečitajo se dopisi o reviziji UJU, od društva stanovanjskih najemnikov in dopis, ki obravnava smernice za učit. delovanje. Tovarišica Rupnikova ponoča o drugem delu samoizobraževalnega tečaja in tovariš predsednik o glavni skupščini v Kranju. Z oziroma na imenovanje novega ref. v Beogradu zahteva društvo, da mora biti iz vrst osnovnošolskega učiteljstva. Ukinjenje kuriva šol. upraviteljem za posle tajništva pri šol. odboru je izzvalo oster protest. Spremeba pravil. Prečita se predlog o spremembi pravil. Krožki. Predlaga in sprejme se ustano« vitev pedagoških krožkov, katerih število naj se ravna po številu naravnih okrožij. Protestna resolucija glede novega osnut« ka činovniškega zakona se enoglasno sprejme. Prečita se dopis glede ustanovitve »Mla« dinske Matice«. + UČITELJSKO DRUŠTVO SREZOV MARIBOR DESNI IN LEVI BREG je zbo« rovalo dne 15. oktobra 1927 v Mariboru. Situacijsko poročilo. Poročilo o pokra« jinski in glavni skupščini se tpreloži na pri« hodnje zborovanje. Istotako poročilo o sa« moizobraževalnem tečaju v Ljubljani in seji širjega sosveta. Statistika: a) Število učit. v okraju 136. b) Število članstva 116. c) Število udeležen« cev 79. Šolska reforma. O pomenu delovne šole in njenih uspehih sta poročala tov. Vrane in Jurančič. O vplivih razmer okolice na te« lesni in duševni razvoj otroka je poročal tov. Doberšek. Debat ni bilo. Slučajnosti ni bilo. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI registrovana zadruga z omejeno zavezo Na temelju čl. 27. pravil sklicujemo izredni občni zbor na dan 8. decembra 1927. DNEVNI RED: Sanacija razmer med Učiteljsko tiskarno in poverjeništvom UJU v Ljubljani. • v«l • v lica ucn in soisKih potieDStiD v uumiani registrovana zadru«a z omejenim jamstvom vabi na ki bo dne 26. novembra 1927 ob 16. uri v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Revizijsko 'poročilo Zveze slovenskih zadrug. 2. Poročilo upravnega sveta o račun« skem zaključku leta 1926. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Razdružitev zadruge (čl. 35. zadr. pravil). 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, bo po čl. 31. zadr. pravil uro pozneje na istem prostoru s prvotnim vzporedom drugi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—. Tov. sadjarji. Oddam takoj 1500 enoletnih krepkih hruševih divijakov. Cena zmerna! —• Učiteljica Dragica Rostoharjeva, Šentjur pod Kumoim, pošta Radeče-Zidani most. Začetek ob 10'30. — Lokal: dvorana na mestnem magistratu v Ljubljani. Upravni svet in nadzorstvo. Violine od 95'— Din, gramofoni od 345 — Din, harmonike od 85'— Din, citre od 192'— Din, mandoline od 136'— Din dalje. Tamburice, gitare, lesena in pločevinasta pihala, jazz itd. po najnižjih cenah direktno iz tovarniškega skladišča. = 8 dni na ogled. Vsak instrument nam lahko vrnete, Xsii/ če ne ugaja. Velika izbira. Ilustrovani cenik zastonj. Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. Imetnik D MARIBOR štev. 109. Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa" so posamezne številke «Zvončka' • ki jih ima uprava UJU na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je samo 1 Din (brez poštnine). Tovariši(ce), poslužite se ugodne prilike, dokler je čas! Naj ne bo nobene tombole na šoli brez ZVONČKA!