• m UriMI 4«Uv. «ht«ftt|Mé»tv». D«Uv. •I m tprt vlôtnl do v*o#t Iwr pr«xiucira|u
Thé» ptptr I« dtvoitd it ih« inurMia tf th* «rtrkinf oUm. Work* trt trt tntltlod to ti) what tKtv product.
ŠTEV. (NO.) 476.
iBMTtéu imo*4 mui a*tMi, Dm. t, UW7, »I tka |K«t ritk» •t Ohto^o III «nO«' U« ii«WCN|Nit •( lUrot U4 Ittt
Offiüi: 4001 V. 31. Sir.. Chictfi,
"Delavci vseh dežela, združite se!"
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
Grof Stuergkh ustreljen.
PAZITE
d«
ki to otht|t polti vt" étft ntalovft. priltplft* oo«o »podtltli JMmmK
nt ovitku. Ako (477)
|o éto vilk» . . ttdt| vtm t prihodnft étoviiko ntètgt llttt loi o naroênlna. Prod-mtv ponovi to ft ttktf.
CHICAGO, ILL., DNE 24. OKTOBRA, (OCTOBER) 1916.
LETO (VOL.) XI.
V	soboto j<* bil na Dunaju ustreljen ministrski predsednik grof Kari Stuergkh.
- Ta vest prinaša t ti« i i poznavalcem avstrijskih razmer veliko presenečenje, tem nemara še večje, kakor tistim, ki ne vedo dosti o Avstriji. Orof Stuergkh je namreč hil ministrski predsednik, toda kljul» temu prav neznaten mož. Avstrija je imela na čelu svoje vlade malokdaj velike duševne sile; ali med vsemi, ki so kdaj gospodovali v tej čudni državi, bi menda grot' Stuergkh še odnesel prvo ceno, če bi se bil« razpisala za duševno omejenost.
Če smo govorili o onih, ki so kdaj gospodovali v Astriji, je ta izraz pravzaprav netočen, ker se tiče Stucrgkha. On v resnici nikdar ni gospodoval, temveč je le hlapčeval. Za to je pa pač imel izvrstno sposobnost. In ta lastnost se v Avstriji ceni; le zaradi nje je bilo mogoče, da je pn-Ael na čelo ministrstva.
Politično je bil grof Stuergkh nemški libe-alec. Bolj nataeuo bi morali reci, da je pripadal nemško liberalni stranki, kajti če ga imenujemo liberalca, bi bilo s tem pravzaprav rečeno, d8 je bil liberalnega prepričanja, ali pa vsaj, da je imel liberalne nazore. S tem bi bilo pa veliko preveč rečeno.
Kar je o Stuergkhu. popolnoma gotovo, je to, da je bil grof. Sicer ni bila ta grofija prekomerno stara. Njegova obitelj se je v šestnajstem stoletju preselila z Bavarskega na Štajersko. Leta 11138. ji je bil podeljen baronat (Frciherrnstand), leta 1711. je bila pa "povišana" v grofovski stan. Ali Kari Stuergkh, ki je bil rojen I. H.r>9. v Gradcu, se je čutil aristokrata, kakor da izvira njegovo plemstvo še iz križarskih vojn. Nemški liberalni stranki še je prišteval že v dijaških letih, kakor so se ji večinoma prištevali drugi štajerski aristo-krati. Njegov liberalizem je bil pa vedno grofov-' ski, in kolikor se je gospod Kari Stuergkh staral, toliko je tudi njegov liberalizem bledel, tako da ni bilo naposled med njim in kakšnim klerikalcem skoraj nobene razlike več.
To je zlasti pokazala, ko je bil naučiti minister v Avstriji. V to ministrstvo je prišel že leta IMHtf kot uradnik, in je tam leta 1 Hf»4. postal dvorni svetnik. Ali njegova častihlepnost je vedno gledala više. in politika mu je služila /s lestev, po kateri je mislil priplezati do svojega cilja. V svoji stranki je skušal igrati vlogo med voditelji; neznačajnost liberalne stranke, ki ie vedno klečeplazila pred vsakim grofom in baronom, mu je to ponekod omogučila, dasi je bilo njegovo vodi-teljstvo vedno le fiktivno. Dovolili so mu, da je govoril na strankinih konferencah in v parlamentu, kjer -»o njegovi govori postali glasoviti zaradi nenaravnosti izražanja.
V	letih 1905. do 1907. je bil Stuergkh med najsrditejšimi nasprotniki splošne volilne pravice. Njeinu nikakor ni šlo v glavo, da bi mogel njegov voznik z enako pravico voliti kakor on. Toda socialna demokracija je bila takrat močnejša od njega in «xl njegovih aristokratičnih pajdašev. Splošna volilna pravica je zmagala. Stuergkh se je potem delal, kakor da se je sprijaznil z gotovim taktom, toda v srcu je še vedno ostal sovražnik "plebejske" enakopravnosti. Postajal .ie čitndalj bolj konservativen in reakcionaren.
Kljub temu, ali bolje rečeno prav zato je bil leta 1909. imenovan za na učnega ministra. Na tem niestu se je njegov liberalizem že tako temeljito razblinil, da je delal klerikalizmu največje koncesije. V tem času se je odigrala tudi znana \Vahr-mundova afera,ki je raznesla sramoto avstriskega učnega sistema in škandal političnega preganjanja po vsem svetu.
Nekateri ameriški časopisi pravijo, da je bil Stuergkh kot minister za javna dela dne 5. oktobra 1911. cilj znanih Njeguševih strelov v avstrijskem parlamentu To je pomota. Stuergkh je bil iiaučni minister iti Njeguš sploh ni meril nanj, ♦ ampak je namenil krogle svojega revolvera justi-Čneniu ministru Hoehenburgerju, ki se je smejal med govorom dr. Viktor Adlerja «> draginji in stradanju delavstva.
Ministrski predsednik je bil tedaj baron Oautseh, ki je pa kmalu nato detnisioniral. Sicer tudi (iautsch ni bil baš presvetla luč, vendar pa mu jS treba priznati, «la se je- v vprašanju volilne pravice izpreobrnil iz Savla v Pavla in si potem pridobil zasluge zanjo. In tudi to se mu mora šteti v čast, da je, ko je bil drugič ministrski predsednik, rajši odstopil, kakor da bi bil vladal
protiustavno.
Prav takrat se je Stuergkhu zazdelo, da je prišel njegov čas. Nihče izmed političarjev, ki jih jc bil povabil cesar, ni hotel prevzeti ministrskega predsedništva ; Stuergkh je to storil na prvi po-
ziv, kajti le čakal je na to, da izpodrine svojega bivšega šefa.
Ko se je Stuergkh vrnil od cesarja, je naletel na splošen odpor; niti nemški liberalci mu niso hoteli izraziti zaupanja. Vsak drugi državnik bi bil v takih razmerah takoj odstopil. Ali Kari Stuergkh je imel trdo kožo, kjer je bila prizadeta njegova častihlepnost. Ostal je. Neznačajnost me ščanskih strank mu je to omogočila.
On .je nekaj časa igral komedijo, kakor da misli res vladati h parlamentom. T«nla to ni trajalo dolgo. Državni zbor je bil poslan na počitnice, in Stuergkh je vladal s paragrafom 14. To se je ponavljalo, dokler ni bil začetkom leta 1914 parlament definitivno poslan domu. Od tistega časa ni bil več sklican.
V soboto je bil na grofa Stuergha uprizorjen atentat.
javil, da jc izvršil a.tentat iz političnih razlogov,
ker ni hotel Stuergh sklicati parlamenta.
•
Dr. Kriedrieh Adler je sin po vsem svetli znanega voditelja nemške socialne demokracije v. Avstriji, drja. Viktorja Adlerja. Od vlade cenzurirani in od vlade najbrže sestavljeni telegrami pripovedujejo senzacionalne reči o nasprotju med očetom i 11 sinom, o Frie«lrichoveiu radikalizmu in fanatizmu in o njegovi brezpoinembiiosti v socialistični stranki. Imenujejo ga "avstrijskega Lieb-kneehta", kakor da bi bila ti» kakšna psovha. In naposled že Vmešavajo opazke, da je najhrŽe blazen.
Tekom sedanje vojne so se v marsikaterem vprašanju res poakzala nasprotna mnenja med o-četoni in sinom. Ali kar bi vldaa iz. tega rada konstruirala, vendar ne pojile. Adlerjevo dejanje je gotovo individualno. Ne le njegov oče, ampak
Ministrski predsednik je hodil na kosilo v znani dunajski hotel v notranjem niestu Meisal in Schaden. V to restavracijo je prišel v soboto ob dveh popoldne dr. Friedrieh Adler. Naročil si je kosilo, ko je bil gotov, je plačal, vendar pa je ostal še nekaj časa pri mizi. Naposled je vstal. S hitrimi koraki se je približal Stuergkhu in trikrat ustrelil nanj. Dve kropli sta ga zadeli v glavo in takoj je bil mrtev.
Nanj sta planila baron Aehrenthal, brat rajnega zunanjega ministra, in vrhovni natakar. A-dler se jima jc iztrgal in oddal še dva strela, vsled česar je bil Aehrenthal lahko ranjen na nogi. Od vweh strani so vrveli avstrijski in nemški častniki, in dr. Adler, ki je videl, kakšen je položaj, jc mirno dejal:
"Gospoda, natančno vem, kaj «eni storil in ne boni se upiral aretaciji."
Ko so ga vprašali, zakaj jc streljal na Stucrgkha, je odgovoril:
"To povem sodišču."
Poročila pravijo, «la jc bil Adler videti naj-mirnejši človek v vsej restavraciji. Pozneje je iz-
govo mnenje, tedaj j«- bil njegov motiv plemenit; hotel se je žrtvovati za velik ideal. Kajti da se žrtvuje, o tem ni mogel dvomiti. Ali zdi se nam, da se je v svojem pričakovanju motil +
Sicer je v načinu poročanja marsikaj sumljivega. Prvi brzojavi o atentatu so prišli iz Berlina. Pravili s«», kakšno ogorčenje da vlada na Dunaju zoper Adlerja. Toda kmalu potem je prišla vest. da je bil za «-ele ure ustavljen brzojavni'promet med Dunajem in Berlinom. Zakaj? Da ne bi v Berlinu izvedeli, kako .silno Dunajčani obsojajo atentat? Ni I i bolj verjetno, <!a se je na Dunaju vemlar kaj zgodilo, kar bi bili radi prikrili svetu?
Iz Rima res. poroča jo, da so bili veliki nemiri.
Toda na Dunaju in v Avstriji sploh ne bo revolucije. K<lo naj uspešno rebelira s praznimi rokami? Kak«» naj se izvrši revolucija, ko so regimenti v Nemčiji, da jo zatro v Avstriji, in v Avstriji, <la jo poteptajo na Nemškem?
V tem jc bila najbrža Adlerjeva zmota Slre-Ijal je in samega sebe je žrtvoval — brez priča-kovanrga uspeha.
Ne verjamemo, da je Fric Adler prišel ob pamet. Ali «la je bilo njegovo stanje nenormalno, ko je šel streljat na Stuergkha, verjamemo popolnoma To pa nam «iaje pojm, kakšne morajo biti razmere v Avstriji.
Dr. A«ller pravi, da je streljal na ministr- • skega predsednika, ker ni hotel sklicati parlamenta. Ali gotovo ni streljal zaradi same formalnosti. Kmalu bodo tri leta, kar v Avstriji ni državnega zbora, a doslej še ni prišlo Adlerju na misel, da bi še i streljat zaradi lega.
Ampak parlamentarizem ni le formalnost. In prav pred kratkim so imeli socialistični poslan-«•i, s katerimi h«»«''ejo telegrami spraviti mladega A«ller.ja v najbolj krneče nasprotje, sestanek, ha katerem so razpravljali o položaju v Avstriji. Resolucije, ki so bile tam sprejete, so prišle le deloma v javnost, zakaj cenzura je po njih tako križala, da je od ene ostal komaj uvod. Ven-«lar pa vidimo, «la se ostro kritizira ves gospodarski sistem, zl'asti dobavljali je in razpečavanje živil, tla se govori kritično o notranjih političnih razmerah, da se obsoja vladni absolutizem, odprava zborovalue, društvene, tiskovne svobode, in da se tudi tam zahteva sklicanje parlamenta.
Gotovo! Državni zbor ni odpravljen le za to, da ni treba poslušati sitnih govorov raznih poslancev, ampak zato, «la lahko absolutizem popol-noma brezobzirno nastopa in da lahko zakriva svojo golo nesposobnost v gospodarskih rečeh.
Ce to vpoštevanio, tedaj borno razumeli, da je bil Adlerjev atenlat plod razmer, ki vladajo v Avstriji, in da morajo biti te razmere grozne, prav zato, ker so mogle sploditi atentat. Nobeno' legalno sredstvo» ni pomagalo. Vsaka zahteva je bil« glas vpijočega v puščavi. Vojna se nadaljuje in be«la raste, a noben apel ne doseže ušes.
— Torej se mora zgoditi nekaj takega, kar se bo moralo slišati!
Tak je, bil sklep dr. Adlerja in ta zaključek mu je kazal atenlat kot edini izhod.
Ali na Dunaju imajo ušesa preveč zamašena
in kožo pretrdo.
sploh nihče najbrže'nima nič opraviti z njim. In kar se tiče s«»eialistične stranke v splošnem, ne bo odobravala tega atentata, kakor nobenega ne. Ali zato ni treba iz malih nasprotij «lelati ogromnih reči in razglašati sina za norca.
Trie Adler. ki je 32 let star, je zelo talentiran mlad mož in jc to v mnogih slučajih pokazal s svojim peresom. Odkar je dovršil svoje študije, jc redno sodeloval v "Kampfu". ki ni "list nekih preradikalnih socialistov", kakor pravijo cenzorjevi telegrami, ampak revija nemško avstrijske socialistične stranke, v katero so pisali dr. Renner, dr. Bauer, Perncrstorfcr, «lr. Max Atller, llilferding, Kautsky, tiuli dr. Viktor Adler i. t. «1. Tudi na raznih strankinih zborih je nastopal. Da je* njegova kri bolj vroča kakor očetova, je na raui.o. Ali popolnoma nezmiselna je trditev, «la je bil zaradi svoje opozicije izključen iz stranke. V evropskih socialističnih strankah se že prenaša nekoliko svobode mnenja in besede.
Atentat seve«la obžalujemo. Ne vemo, če je Friedrieh Adler pričakoval, da najdejo njegovi streli odmev po vsej Avstriji. <'e je bilo to nje-
Berlinski "Vorwaerts" je bil deset dni ustav-vljen. Se«laj smo zopet izhajati. Izjava socialno demokratičnega strankinega vodstva pravi, da je bil ustavljen zaradi nekega članka, ki se je ba-vil z nasprotniki državnega kancelarja Bethmann lf«dl\vega. Ko je bila vložena prošnja, naj se prekliče prepoved izhajanja, je vojni guverner zahteval gotove izpremembe v uredniškem štabu, ki bi "dajale jamstvo, da se bo list v bodoče ravnal strogo po uradnih navodilih." Vojni guverner je "želel", «la naj nadzoruje uredniški del lista kakšna oseba, ki ima dovolj avtoritete, da garantira za '/zvestobo" lista.
Kakšna naj lio tu 'zvestob'a", si je lahko misliti. Jasno je, «la je svoboda časopisja v Nemčiji popolnoma uničena. Vojni guverner gre smer po ovinkih, ampak v bivstvu ne zahteva nič «Iruzega, kakor da naj se njeinu prepusti imenovanje glavnih urednikov. Seveda ne naravnost. Ampak če ho "nadzorovanje" izročeno osebi, ki njemu ni všeč, se posluži svoje moči pa ustavi zopet list. Za to ni treh« čarovništva.
Francoska lada je zatrla v Parizu izhajajoči ruski socialistični lisi "Naše Slovo". Francoska in nemška vlada si lahko sežeta v roko, prav tako kakor ruska in avstrijska. Kakor pravzaprav .vse skupaj.
Kandidat socialistične stranke
* za predsednika fe
Allan L. Benson
Kandidat socialistične stranke
za podpredsednika |e
Geo. R. Kirkpatrick
Prijatelji delavcev
Pravijo, da je dal predsednik Wilson železničarjem osemurui delavnik.
Mi vemo, da jim ni dal ne Wilson ne kongres ničesar rasentega, kar jim je moral dati. Kajti Wilson in kongres sta imela le eno alternativo: Zakon o oaemurnem delavniku ali pa železničar-ski štrajk.
Kapitalisti so se morali bati železničarske stavke zaradi svojih profitov. Na miljone dolarjev i kapitalističnega dobička bi bilo splavalo po vodi, če bi se bil ustavil promet na železnicah. Seveda bi bila napravila taka stavka tudi delavcem tupatam sitnosti; delavski boji se ne morejo vodu ti, ne da bi tudi delavstvo kaj trpelo v njih.
Ali to ni skrbelo ne Wilsoua ne kongresni-kov. Skrbeli so jih kapitalistični profiti. Teh niso mogli rešiti drugače kakor z zakonom o oseiuurnem dc|u iji zato je bil ta zakon sprejet.
Kdaj so se delavci, ki so si z bojem pridobili par centov z boljša ne plače, dejali, da so jim kapitalisti "dali" tiste cente.
Kongres je moral skleniti osemurui zakon in ga je sklenil. To je bilo vse.
Toda zaradi tega zaokna imenujejo Wilsoua prijatelja delavcev.
Za to trditev ni dokaza. Kongres je na Wilsons» predlog sklenil osemurni delavnik za železničarje. Zakaj ni Wilson predlagal oseinurne-ga delavnika za druge delavce?
Ako je prijatelj delavcev, bi moral pokazati to prijateljstvo tam, kjer ni prisiljen. Toda železničarji so imeli orožje v rokah, drugi delavci ga niso imeii. Zato je Wilson "dal", kar je moral, ničesar pa ni dal, česar ni bil prisiljen dati.
•
Wilson j«* prijatelj delavcev. On jim želi pravičnost.
Kaj pa je po Wil*onovili nazorih pravičnost fa delavce? Po njegovih lastnih besedah "taka plača, h katero je mogoče živeti". To je dejal
Wilson, ko je sprejel ponovno kanditaturo.
Hvala lepa za tako pravičnost!
Z VVilsonovo pravičnostjo za delavec se bodo strinjali vsi kapitalisti. Kockefelled ne bo nikdar priznal, da se ne more živeti s plačami, ki jih on plačuje. In prav ima. Za dokaz lahko pravi, da njegovi delavci žive.
Vpraša se le, kakšno je tako življenje.
Človek živi nekaj časa tudi ob kruhu in vodi. o puščavnikih pripovedujejo, da so se hranili s korenieami in kobilicami. To je dundanes že bolj težki»; kdor hi se pokusil hraniti s koreninami divljega pelina, ki raste po Wyoiningu, bi se kmalu poslovil od življenja. Kobilice so pa sicer strašna nadloga za kmeta, kadar se spuste v celili oblastih na polje, toda kadar bi jih človek hotel lovit i za svojo hrano, jih navadno ni.
Delavci pa sploh niso pusčavniki. Kje naj vzamejo časa, da bodo stikali po korenieah in kobilicah ?
Toda Wilsnn je govoril, o pravičnosti. To rej bi se bilo treba pomeniti nekoAko drugače.
Delavci ne dobivajo svojih plač zastonj. Delati morajo zanje. To se pravi: 1'stvarjati morajo vrednosti. Premog, ki ga je rudar izkopal iz zemlje, je postal vrednost. Ko je to napravil - iz njega, ga je izročil kapitalistu. In kapitalist mu je za tu dal plačo.
Ima li plača enako vrednost kakor blago, katero oddaja delavec kapitalistu?
Kaj še! te bi plačal kapitalist delavcu toliko, kolikor je njegovo delo vredno, ne bi ostali» njemu, o. zaradi češar je kapitalist. V njegov žep ne bi s»-1 profit. Ce je sam kaj delal, bi sj
smel vzeti toliko, kolikor je hiol njegovo delo vredno. Vse drugo hI moralo ostati delavcem.
To bi bila pravičnost.
Ampak Wibtou pravi, da je pravičnost ' plača, s katero se mora živeti." Torej je po njegovem mnenju pravično, da vzame kapitalist delavcem to, kar je izdelal delavec. Pravično, da zbira bogastvo, katerih ni ustvaril; pravično, da si pripravlja vse užitke, katerih ni zaslužil, povrh pa še kupi«*i zaklad«*, katerih ne more porabiti niti z najrazkošnejlim življenjem; pravičiio, «la si s terni zakladi napravi moč, s katero poveča vu o«! dne do dne odvisnost deluvcev.
Wilsonova pravičnost je kapitalistična pravičnost. Vsi mult milijonarji so lahko zadovoljni z njo. < e jo delavci količkaj nastančueje ogledajo, bodo dali Wils«»nu in njegovi pravičnosti slovo.
Hughes ima v volilni kampanji marsikaj po» vcilati proti Wilsorui. Ali kar se tiče delavca, si oba lahko podata roko. Hughes priznava, «la bi bilo treba tupatam zholjšati «lelavske plače.
In to je vse.
To priznavajo tudi kapitalisti. KockcfVIler verjame, da bi delavci v Nemčiji zaslužili ho4jše mezde in Krupp je prepričan, da so delavci na Hiiskern slabo plačani.
Kaj naj počno delavci z Ilughesovo izjavo?
Toda llughesu se ne inore zameriti. Njemu je delavsk«) vprašanje s -sedmimi pečati zapečatena knjiga. Ce privošči delavcem tupatam nekoliko boljšo pla«#», misli, da j«- s tem že pokazal dobro sr«*e. In kaj naj delavci pravzaprav zahtevajo drugega kakor dobro sr«*e?
Da se delavsko vprašanje ne rešuje z regulacijo plač, je dejstvo, ki bo Hughesa presenetilo, če se mu pove. In če mu bo kdo dejal, da ima
Socialisti in vojna.
delavstvo pravico do vsega, kar izdeluje, bo naj hrže strmel i iisunjalo se mu In» nekaj «i ropu.
Ali detavsko vprašanje se vendar ne more rešiti drugače kakor s popolno izpremem'bo go-spodars4<«*ga sistema z razlastitvijo kapitalističnega razreda, to se pravi z odstranitvijo družnb-iirh razredov sploh.
Hnghes je s svoj«» agitacijo zelo zaposlen. Gotovo nima se«laj časa, da bi poslušal socialistične nauke. Toda če hi mu k«lo povedal, da hoče socijalizcm odpraviti razrede, bi ga najbrže smatral za duševno bolnega. Nad vse j«* verjel-no, «la si rcpuhličanski predsedniški kandidat sploh ne more misliti sveta brez razredov.
Zato pa tudi ni vprašanje, ali ima Mr. Hughes th/hrt» srce /a delavce, ali ga nima. On ne razume položaja «lclavc«*v in stališča njihove po-litike. On ne ve, da je lt«»j med delom in kapitalom neizogiben iii da se ta boj ne inore končati, dokler ne zmaga «HI«». Njegovo prijateljstvo gor, njegovo prijateljstvo «lol; vredno je toliko, kolikor Wrlsonovo.
Oba sta zastopniku te družbe, ki danes obsto-ji, tc družbe, ki se imenuje kapitalistična m je kapitalistična, in v kateri ne more biti |»ravič-tiosti mi rešitve /a delavstvo. Oba sta z besedami lahko prijatelja delavcev, na moreta pa biti z dejanji.
In kakor kandidata, tako njiju stranki. Republikanska stranka zastopa volekapitalizem, «le-rnokratična stranka zastopa kapitaliste manjšega kalibra; obe pa st«»jita na stališču sedanje družbe. Poleg svojih gospotlarjev ne more ne ena n^ «Iruga zastopati še delavcev. Torej ne more delavstvo od njiu ničesar pričakovat i,'in zato bi 'bilo nespametno, «"•«* bi jim zopet dajalo moč v roke.
Način socialno demokratičnega delovanja ob pričetku vojne je odvisen od razpoloženja ljudskih mas. To razpoloženje je pred vsem uravnano po gospodarskih razmerah. Bebci ga je slikal v Jeni na sledeči način:
"Na miljone delavcev «hIpokličejo od njihovih rodbin, ki nimajo ničesar več, kar bi grizle, od česar bi živele. Stotisoč malih obrtnikov lahko napove svoj bankrot, ker jim nedostajc sredstev za nadaljevanje svojih obrtov. Kurzi vseh vrednostnih papirjev, padejo tako zelo, da se izpre-meni na deset tisoč, premožnih rodbin v navadne berače. Izvoz se ustavi, prekinjena je naša mogoč-na svetovna trgovina. Neštete tovarne in obrtna podjetja inorjajo — v kolikor ne izdelujejo vojnih potrebšiiin — mirovati. Na vseh koncih in krajih brezposelnost, nikjer nikakršnega zaslužka! 1'voz živil preneha popolnoma ali pa v velikem obsegu. Ceip' živil dosežejo nedostopno višino. To istinito spominja in pomenja vseobčno lakoto. Tedaj ne vpijejo mase p«» velestavkah, tedaj vpijejo po delu in kruhu."
H giispodarskemu pritisku se pridruži še vpliv narodnih in patriotičnih strasti. Pre«l voj- j nO bo vsaka vlada z vsemi sredstvi skušala zbuditi te strasti. Razširjala bo prepričanje, «la je domovina v nevarnosti, da jo hoče nasprotnik ponižali, da»je vlada prisiljena spustiti se v obrani-bni boj, da bi se dala vojna prepečiti samo za ceno časti in najvažnejših intcreaov lastne dežele. Temu v nasprotju seveda «lelujc propaganda socialno demokratičnega tiska iu organizacije. A-li ta propaganda je zelo oteškočena ob izbruhu vojne; vpoklic rezervistov napravi široke vrzeli j
v proletarski organizaciji, ljudska beda otežuje ruzširanje strankinega tiska. V takem položaju h<» socialno demokratična pr«>pagauda celo v nemški državi s svojim razširjenim tiskoru dosegla lt> manjšino, v vseh drugih deželah samo majhen del ljudstva. Večina ljudstva bo |M»dlcglu vplivu patriotične in nacionalne sugestije.
Ako bi se vzlie temu poskusilo z generalno stavko, bi jo šiloma udušili ob zadovoljstvu ljudske večine, ki je prežeta nacionalnih in patriotičnih strasti. V deželah splošne brumbe dolžnosti bi država "militarizirala " železničarje in tlelavce iz tovarn za orožje in munieijifj brez katerih dela ob takih urah ne more izhajati, prisilila bi jih pod pritiskom vojnega prava k nadaljevanju dela, vsak upor zlomila z usmrtitvijo potom obsednega stanja. Začno bo mobilizirala vso moč državne oblasti proti tisku in proti organizacijam proleta-nata.
Vojna je zadnje sredstvo kapitalistične konkurence, zntlnji izliv kapitalističnega načina v proizvajanju. Z mehaničnim sredstvom ustavitve tlela se ne da preprečiti. S splošno stavko se sine šele takrat pričeti, ka«lar s«» «lani predpogoji za piehod v neposrednorevolucijo, v oboroženo vstajo. Ali revolucija proletariata ni nikdar manj mogoča kot ob izbruhu vojne, k«) ji stoji sovražno nasproti konccntriranu bile državne oblasti iu vsa moč razbrzdane narodne strasti. Ce bi bil proletariat tak«» močan, da bi se upal kaj takega, potem bi bilo nerazumljivo, zakaj tla se ni že zdav-nej «»prostil kapitalističnega barbarstva. Pod danes danimi okoliščinami -je preprečitev vojne a splošno stavko utopija.
To velja tudi zu Av&trijo. Sicer je tukaj državna oblast ob izbruhu vojne slubejša kot v na-rodnoenotnih državah, ker se narodi ne identificirajo z državo, ker goje za svoje narodne tovariše izven držav nih mej močne simpatije, ker mora torej vsaka vojna naleteti na odpor celih nu-rodov. Na drugi strani pa je Avstro-Ogrska, kot celota razmotrivana, pretežno še agrarna država, delavski razred tvori manjšino prebivalstva, pro-fetarično delovanje obsega samo manjhen del ljudstva, nasilna sredstva držav.ne oblasti proti tisku in proti organizacijam so zelo velika. Ak<» se na primer Avstrija spusti v vojno proti Srbiji, taka vojna gotovo nasprotuje željam Jugoslovanov; ali Jugoslovuni so agrarno ljudstvo, delavci tvorijo le majhen odlomek tega naroda, z orožjem splošne stavke se Jugoslovani ne inorejo postaviti v bran. Preprečitev vojne s pomočjo splošne stavke je toraj tudi tukaj utopija.
Toda če to orožje ni porabilo, razpolaga pro-b tariat vendar z drugim orožjem proti vojni. Z vsemi sredstvi propagande — tal razprave v časopisu iu parlamentarnega govora do ulične demonstracije — more tlelavski razred otežiti raz-širitev vojnega razpoloženja; njegova naloga je mobilizirati javno mnenje proti hlastanju po vojni Socialno-demokratični protest obremenjuje vladajoče razrede s težko odgovornostjo za vse vojne grozote in vse njene posledice. Vladajoči razredi vedo, tla bodo tal ljudskih mas pozvani na odgovor: na odgovor za prelito kri, na odgo-\«»r za stisko in bedo, 1111 odg«»vor za poraz. Strah pit «I 1<» težko odgovornost jo zmanjšuje njihovo volj». Tako social demokratična akcija včasi
TOT^RESJSA. VOVEST.
Spisal Podlimbariki.
Cijazovka in Lenka sta odprtih ust strmeli 1 v berača, Krulčev Peter |»a je odobrovalno prikimaval. Njegov zaključek se pa ni prikupil Cijazovcu, ker mož je imel svoje gospodarske misli, ki se ne. vjemajo vselej dosledno s svetim evangelijem. Zamrmral je Devsu, da človek, ki sam pobira od hiše do hiše davek, ne potrebuje denarja in da je tudi pisano: Ne želi svojega bližnjega blaga! I11 ne meneč se za berača, je vtaknil oba tolarja v Žep ter se napotil pr«»ti hiši, Ostali st» se razkropili vsaksebi.
Prišel je tisti blaženi velikonedeljski poldan, ko skoraj na vsako gabrovško mizo priroina skleda ogromne obsežnosti, v kateri se kadi gosta deža, podobna sivemu morju, kadar ga pokriva tanka meglica. In kak«»r veseli mornarji drzno vlečejo včasi some in drug«' roparje glohočinc iz morja v svoje ladje, tako so t isto opoldne Ga-hrovčani zadovoljnih obrazov vlekli krhlje «»<1 svinjskih ušes iz onega sivega morja in jih zalagali v usta. Imeli so zanimivo snov in gradivo za svoje pogovore, kajti vest, «la patlajo pri < i-jazovčevern kozolcu tolarji z neba, se je bila raznesla po vasi.
Čim bolj premišljujete svet, tem ^r« j spoz nate, kakt» modro je ustvarjen in «la je neka globoka modrost dala vsakemu svoje. Na primer: v vasi se ne tiskajo novine, ..tudi hiše niso zvezane t, telegrafski» ali telefonsko žico, in vendar gre novica bliskov«» od hiše do hrše. Pojdite se solit, vi izumitelji novih občil in preti vsemi «Iru-gimi ti bahavi in slepce za nos vodeči Kdison! Vaie izuajbe so si prilastili mogočneži, tla nas laže nadzirajo, vladajo in zatirajo, drugega pomena pa za nas vaščane nimajo. V vasi prav lahk«» izhajamo brez vaših vražjih napav, ker je v vsaki neka višja previdnost nastavila vec oseb, da z neznansko hitrostja razneso to, kar mora po božji volji postati last vse soseske. V Gabrov-
cu je višja previdnost za ra z. naša Ice novic v prvo vrsto postavila berača Devsa. Ta apostol resnice j«- tisto popoldne otresel prah z nog svojih in s«»-pihal v hribovske predele gahrovske ž upa ni je. Otl hiše «It» hiše pobiraje kolače in pirhe, je ozna-
ii j«* val z gorečo besedo čudno novico strinečim
hribovcem. Po dolini st» pa razširili vest «► čudežu
Cijazovčevi ženski in pa tesar Krnice, ki je kosil
v Smoletovi gostilni.
Zasnovali so se t<>r« j pogovori o čudnem «lo-godku pt» vseh gahrovskih hišah; vaščani so se posebno še zato zamaknili vanj, ker st» imeli lepo priliko priplctati k njemu današnjo ¿upnikovo propoved o hudiču in peklu, ki prepletata vse misli gabrovških vernikov. Nekateri liberalni. Gahrovčuui--tudi taka ljuljka se že nahaja v vasi — so sicer tr«lili, tla t«» vse skupaj nič ni, tla se ni prigotlil nikakršen čudež i ti da hudič ni takt» kosmat, kakor ga slikajo; pa ti so ostali v ogromni manjšini in š«* ozmerjani so bili za razkolnike in krivoveree.
Ce snu» poprvej rekli, tla s«» kazali Gabrovčani pri kosilu zadovoljne obraze, se to nanaša skoraj edin«» na ono, kar je bilo v skledi, in delomu na /upnikovo propoved, nikakor pa ne na Cijazov-čeve tolarje: nekateri st» jih prav zavidali Ci-jazovcu, posebno pa st» 'bili hribovci nejevoljni, «la paila denar šele pri dolinskem kozolcu na zemljo, ki» ima po človeškem razumu 7. nebes k hribovskim kozolcem vsekakor d«»sti bliže.
Nočemo tloslovno beležiti teli pogovorov, ker nismo kos podati jih v njih narodni obliki; ko bi jih v književnem jeziku zapisali, bi se ne glasili tako prvobitno kakor iz gabrovških ust, ki ume-jt» vse obenem: hrustati hrustance in čebljati. Zadostno se nam zdi, če povemo, kar smo že povedali, namreč, da je dogodek pri Cijazovčevem kozolcu razburil vse vašemu*.
Tisto popoldne je T«»ne p«» kratkem premisleku ukrenil, da st» denarja, ki ga sme pt» vse-občem mnenju brez k vara vzeti cerkev, berač in cesar, tudi krčnar Smole ne bo branil. In kar gnalo ga je v gostilno. Za vino sicer ni maral, pa je videl davi, da je prišla Daničeva Rezika iz Ljubljane na velikonočne praznike. Z Reziko že ni govoril, kar ju je onega jesenskega večera zasačil njegov oče. Da bi mogel danes v gostilni govoriti ž njo, t«*ga se ni natlejal, ali vsaj videl hi j«» rad od blizu in pozdravil s pogledom. Tone je bil glede denarja navadno popolnoma na suhem, in naj sede v gostilni za vsako mizo same rusalke. 011 ne bi mogel tja, ko bi ne bil našel dopoldne pri domačem kozolcu tolarja. V onem dogodku je videl skoraj prst božji, ki mu kaže k Smoletu. Vendar za dne ni maral iti tja: ljudje bi stikali glave in govorili neumnosti o tolarjih in njegov prihod v gostilno bi z. ono ru-salko spravili kako v dotiko. Čakal je rajši noči.
Trden mrak, zavratno skrivajoč v svojih krilih strašno gorje, je ležal že dolgo na zemlji, ko je prestopil Tone prag Smoletove gostilne. V hiši je naletel na pet pivcev, ki st» se ločili pt» tem, kar je k«l<» pil, v dve gruči: dva.možaka sta sedela v kotu za mizi» za litrom vina, drugi trije pa pri majhni mizi poleg peči pri žganju. Tone na velikonočno nedeljo ni pričakoval toliko gostov; nekako presenečen se je ozrl po sobi, ko je zapiral za seboj, ¡11 trenotek je postal, kakor bi ugibal, ali bi šel naprej ali ne. Nenavadnemu gostu je hitel Smole obrisat vogel velike mize, i kjer sta sedela zalitrska prijatelja.
Smoletova je prinesla vina. Tone je sedel in radovedno poglc«lal po družbi, kakor bi hotel s pogledom prositi. Odpustite mi, ljudje božji, da sem tudi jaz tukaj. Vse goste je pumal, vsi so bili zgolj Gabrovčani.
Poleg njega je sedel župan Marian, štiridet-letnik poštenega in umnega obraza. Ta mož velja v Gabrovcu za jako premetenega iu mnogo ugleda uživa v dolini. O njem govore, tla čita 1 pt» zimi knjige. Navadno pred vsakoga ne trosi
lahko reši mir.
Ako pa se vlade drznejo začeti vojno vkljub ugovoru proletariata, potem pade odgovornost z vso silo nanje. Vsaka bitka, v kateri jih na tisoče pade, vsaka poostritev ljudske bede zaradi vojne, zlasti pa vsak poraz razi jut i ljudske mase proti vladajočim razredom. Socialno demokratične obtožile, ki so oh izbruhu vojne naletele na odpor razjarjenih nacionalnih strasti, izzovejo tekom vojne v ljudskih masah glasen odziv. Takt» se pripravlja razpoloženje ljudstva za razredne boje po vojni. Akt» se posreči na dan po nji konee-trirati ruzjarjenost razočaranih ljudskih mas proti kapitalističnemu državnemu redu in družabnemu redu, ki je vrh vojn zadnja korenina, potem nc padejo žrtve vojne zastonj. Kavno vojna, !»i se prične proii volji, proti glasnemu protestu proletariate, lahko poštam* mogočna pomočnica zgodovine.
Krimski vojni je sledila odstranitev t Loyalist va na Ruskem; vojni I. 185!) konec absolutizma v Avstriji, ujedinjenje <11 demokratiziranje Iu zopetnu upustavitev socialne demokracije na Nemškem; — vojna leta 1806, splošna volilna pravica v Severni Nemčiji in liberalni režim v Avstriji; vojni lh7o. I. republika in komuna v Franciji in liberalni režim na Nemškem; rusk«*-juponski vojni revolucija na Ruskem, spiošna v«»-lilna pravica v Avstriji, revolucionarno gibanje v Perziji, na Turškem, v Indiji, v Kgiptu, na Kitajskem. Kvropska vojna bi bila danes veliko strašnejša nego vse one vojne. Toliko mogočnejše bi bile tudi njene socialne in politične posledice.
I»iser«»v svojega uma — zapetost je lastna premetenim ljudem — iu le včasi postane široke volje in zasoli besedo, da bi se ob njej zamislil sam Salomon. Dve lastnosti ljubi nad vse: poštenje iu pravičnost. Ti čednosti naj dičita vsakega človeka — tako se ume izražati Martan — potem izgine ves prepir in vsa nesloga s tega sveta, 11-pokoji se človeštvo in vsem bo dobro na svetu — takšno filozofijo uči Martan. Njegova samoza-vestnost sega tako daleč, tla je že večkrat rekel, tla je škoda zanj, da ga oče ni dal v višje šole, zakaj ki» bi bil 011 dohtar, marsikala krivica bi morula potegniti s sveta. Naprtiti mi sedeči prijatelj in sosed Marcu je zelo po nošen, potrt iu iztrkan kmet, ki se Martana «Irži kakor senca, tlasi ni niti senca, njegove modrosti. Od zaira-keljskih gostov pri peči smo Krulčevega Petra videli že dopoldne pri Cijazovčevem kozolcu; druga dva gosta sta hribovca Luka Kozlevčar in mladi Anžič. Anžič ima vzroke, tla pohaja d«»li-no. Prvič ga mika Cijazovčeva Lenka, drugič je pa godec in pri cerkvenih slavnostih gode na koru v cerkvi, zaradi česar je ugleden tudi pri do-lineih. Nekoč v svojih pastirskih letih je našel kraj ceste staro trobento, ki so jo po gahrovški dolini potujoči vojaki odvrgli ali pa izgubili, in 11a to se je naučil toliko trobiti, tla so ga vtaknili h giitlbi, ko je bil zaprisežen na vojaške postave. Tam je veljal večinoma za "slepega" godca, to je za tašnega, 'ki ne sine trobiti, ker bi izkazil harmonijo, ampak se postavi v vrsto zato, da jih je več, čigar naloga j«* edino ta, «la ob godalu napihuje ustuiee in lica te markira. Kot sin premožnega kmeta se peča z godbo le po zimi, pt» leti pa sodeluje samo pri posebnih cerkvenih svečanostih. Tretji zafrakeljski gost. Luku Kozlevčar. tisti, ki je bil že hribovski kandidat za županski atol, visok in krepak gorjanec zabuhlega obraza in silnih ramen, glede ostro-unija gotovo dožcnc Martana, četudi se ni šetal po šolali in knjig ne čita. Nocoj je kazal ves raz bur jen obraz kakor človek, ki 11111 nič ne ugaja današnji pogovor.	•
(Dalje prihodnjič.)
ADVKBTJSKMKNT
Avstr, Slovensko
UiHiifMlM u IMIW»
UM.
Bol. Pod. Društvo
Ukurp«i*iB* M. f»lnn» « IM « tfrtevi Iuim
• Sedet: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predaednik: MARTIN OBKRŽAN, Hox 72, K. Mineral, Kana. PodprecIr: JOHN GORŠKK, Hox 1711, Radley, Kans. Tajnik; JOHN ČKRNK, Box 4, Breezy Hill, Miilberrv, Kan». Blagajnik; FKANK STAK0I(\ Box 245, Mulherry, Kaos. Zapisnikar: LOUIS BRK/NIKAR, I«. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PONCJRAC J URŠE, Box 207, Radley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4. Woodward, loua. FRANK STUCIN, Box 226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠKT1NA, Box 211, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMKK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od IG. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. - Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
na pomoč svoje kiipljeue najemnike; njih glas bo ostal glas vpijočega v puščavi.
Danes so delavcem mogoče za-jedači posmehuje jo. Delavci, nc-zmenite se za njih azsmeh. Napo-čila bo doba, ko bodo morali zaje-dači in njih sinovi delati, ako bodo hoteli jesti, oblačiti se in stanovati v človeških stanovanjih. Na svetu bo vse delalo z umom iu rokami za dobro vseli. V tej prihodnji človeški družbi se bodo zajedali in uiili sinovi naučili, da kdor hoče živeti, mora delati z rokami ali pa z. limoni. To bo dober nauk zanje in za delavce za zadoščenje, ker so iztrebili zajedaštvo in človeške družbe.
9WIFT IN ARMOUR-MESAR SKI KRALJI RAZGLAŠAJO VELIKANSKE DIVIDENDE.
Visoke cene mesu — nizke cene dolu.
DELAVCI IN ZAJEDACI.
Swift družba je ravnokar razglasila, da bo dala letos svojim delničarjem in 1-¡1 odst. dividende. To /naša 25 iniljonov do-
- ---	- larjev. Povrh tega pridejo še red-
filozofskimi čenčami omračili njih lie 8 w,,st- dividende, ki jih bo iz-
duh, da so tem lože vladali.
plačala družtia na regularno iuve-
Na svetu je dvoje vrste ljudi:l Zajedali so bili vedno ncsrauuji.' dieijo; Obenem naznanja, da bo delavci in zajedači. Delavci gradi- Zahtevali so pri vseh zahtevali se-|sy°i kapital povečala na sto mi-
Ijoiiov dolarjev.
Te visoke dividende se niso na-brale same, ampak izhajajo iz nizkih plač delavcev in visokih cen, ki jih zahtevajo kralji mesa od ljudstva za meso.
Med tem ko jzplaeiijc družba svojim delničarjem miljoiie '/.a
jo stavbe, železnice, ladje, proiz- dež pri ognju, zahtevali so za svo-vajajo fjilo, da goni kolcsje v to- je čenče najboljši kos mesa. Med varuah. Delavce najdemo na po-; ženskami so si izbrali i ni j lepše lju, ki orjejo, sejejo iu žanjejo, krasotiee za svoje zakonske dru-da zalagajo človeštvo z živežem, žece. Med tem koso delavcem na-
Včitelji podučtijcjo mladino v šoli, zdravniki zdravijo ljudi, učen-
tvezali pravljice o kaznih po smrti, so delavcem omrežili dull, da jaki študirajo iu rešujejo nerešp- s«> tem lože y.iveli v dulce lar nine probleme in ostalo človeštvo ente.''Da so bili delavci zadovoljni j ;su «lu,»ili delavci, ki omogo seznajajo /. rezultati svojih razia-¡ s svojim delom, so jiiu pripovedo- •'"Jj'jo dividende, v mnogih slu kovanj, inženirji izdelujejo načr-lvali, da bodo za svoje težko delo ' •■Jih '
prejeli plačijo po smrti.
Delavci so delali iu jih redili.
te za razne zgradbe itd. Tako bi lahko našteli šc celo vrsto pokli-
cev, kr s svojim ročnim ali umnim medtem ko so se oui zvijali v "ča» delom koristijo človeški družbi.j rovniškrti'' plesih in prepevali.
le po fi dolarjev plače na teden. Leta UHO in leta 1011, je hodr. d <\ Kennedy, socialistični alderman v t liicagi pregledoval
knjige mesarskih družb iu iznašel; nas privedlo predaleč. ; Kadar je prišla nevarnost po noči vrčnia delavcev v mesarski in-
iu so delavci hiteli \ boj, da bra
Ali to bi Vsakdo, bi dela y. umnoiu ali roka
, dustriji zasluži po +12 na teden.
mi iu njegovo delo koristi (love- nijo dom in ognjišče, jim zajedači Pa# £<dovo ne zadostuje za ški družbi, je koristen delavec za niso pomagali nikdar, marveč so vzdrževanje družine v (liicagi, iu človeško družbo. Za človeško dru- se skrili po svojih čarovniških br- tako »>'»rajo delavci živeti v pre-
' natrpanih bajtah ter odrekati o-trokom vse prilike za začetek do-
toliko vredno, kakor delo rudar-lna lovišča, ki bodo padli"v bitki *t»jm>ga življenja, ja, ki spravlja na svetlo rudnine.) za obrambo doma iu ognjišča, lu
delavci? Delavci so šli v boj in N
ž bo je (kdo profesorja, ki poduču-j logih in pripovedovali ženam in je mladino na srednji šoli, ravno otrokom.da pojdejo delavci v več
občnega pomanjkanja. Kar je sira iu ja>c na razpolago, se pošilja v razne bolnišnice ranjenim vojakom, ali pa na fronto, tako dc preostane le malo tega blaga /ft domače ljudstvo po mestih, trgih in vaseh.
Veliko preglavice dela nemški vladi tudi pomanjkanje mleka, ker so vse boljše krave pokupili in poklali. 'Na nemškem je sedaj določeno z.a vsako osel*» v tednu 125 gramov mleka, ali približno 1 unče ne/e vage. ('ena pin-tu mleka je 70 do s0 pf en igo v (17—20) centov). Mleko se v obče rabi le za otroke dojenčke, za bolnike iu invalide. Surovega masla sploh ni mogoče kupiti, ker ga ni na razpolago, tako je tudi z mastjo in slanino. To *e prodaja le v določenih količinah s posebnimi nakaznicami ali kartami.
Pred kako mestno tržnico pride večkrat do rahuk in nemirov, kjer se ljudske nuuse pehajo kdo 1»o prišel preje lia vrsto. Pripetilo se je že, da so morali policaji v. Berlinu postaviti na trg pred tako mestno prodajalno več strojnih pušk, da se je delalo ž njimi red med razburjenim ljudstvom.
Nemčija je dobila letos nekaj slabega krompirja iz Avstrije ná jsisodo; morala ga bo vrniti dru-
Col lin wood Anton Kuiuik, 372—156th	Livingston! Pran k Krek, P. O.
Ht., John Zupane, 15707 Waterloo K.I., Nokomis: John Mekioda, box 607.
Jos. Skupek, 1107 K 61it Ht., in Joe	Nokomis in okoliéa: KunW, 439 E. 150th Ht.
Eut Palestine: Jack let en ick, 43« E
Martin St. Olencoe: Nara žlemberegr in Brie, L. Bo* 12. Lorain: Geo. Petkoviek, 1717 E. 29th Ht.
Maynard In okolico: Frau k Bregar, b. 617.
Prank Deielvfc,
buz 317.
PuUman: Aut. Oblek, 11331 Laugley
A v»».
Louia ¡ Za Ogleebj: Tom. Kralj, La Baile, CU. Spprlngfleld: Jerry Urh, 431 W. Rey-
nubl Ht.	>
Paname: Jos. FerjanMé, box 1C. Staunton: Anton Ausee, bos 138 ia Jom Mmtsr, box 351.
Struthers: John Bayer, box 540 in M. Waukegan—North Chicago: Paul i'eèr
Uit »abox 5ti4 Wooster: John Kriy.man£it, box 360. Youngstown: John Petri«', box 080. OREOON.
Oregen Cttj: Frank Hajovie, 131—18tk St.
OKLAHOMA. Red Oak: Joe Kogej, box 3.
PENNSYLVANIA. Breughon: Jacob Dolenc, box 181.
Canonsburg: John K«iklb-h, box 270 in
Jož« Ambroži«-, hox 351. Clarldge: Fr. Zurnian, box 255. Conemaugh: Anton Gabrenja, Frank Podboj in Frank Pavlovi«', box 523. Darragh: Karol hlavii, box 252. Duulo: Frank Kautit, box 72.
Export: A. (Jiaocomelli: Star R«>a<l j sovražnikov nemikega naroda tako tax 141.
lav, 427 Belwe«lere Ht. in Jerry Hpa-rapan, 1 loti McAllieter Ave. Witt: John ZupanÄiÄ, box S<i.
e
Opomba, Današnji "Imenik" ni pupolen. Krivda je upravnika lista, ker je v zadnjem trenutku zamešal na novo prijavljene zastopnike. Prosimo vm na novo javljene zastopnike naj ponovno naznanijo svoje naslove.
Kako čudno učinkuje vojna strast in vojno sovraAtvo, priča sledeča beležka.
Vestnik nemškega in avstrijskega planinskega društva izvaja: V sedanji vojni je bil vsak posamezni Nemecod
South Fork:
g«i leto. Kar j.' zrastlo na vrtih .«rrafford: J. F. Bergaut, L. Bo* 252
R.
W. Newton: Jos. Zorko, box 50.
Wickbaven: Luka Kralj, box 68.
se je ze davno vse ' vžilo, tako da ni ničesar prihranjenega za zimo ¡-svinjsko meso j«' na Nemškem wmock:"jak7Mlkiaiiii*, lTbox 8 sedaj prava redkost ; prodaje se še Yukon: Anton Lavrié, b. s nekaj ovčjega mesa osobito pa konjskega in pasjega.
težko, tako globoko in zlobno razžaljen (!), da se te žalitve ne smejo tako hitro pozabiti v nemškem ljudstvu. *J0X Skrajna udržljivost nasproti našim sovražnikom je dolžnost in noben dober Nemec naj v bližnjih letih po vojni ne potuje v dežele naših sovražnikov! Toliko bolj pa je želeti ožjih odnoša-jev z deželami, ki so nam ohranile zvestobo in prijateljstvo. Predvsem morajo postati vezi, ki vežejo nas Jakob Rupert, box 238 Nemce iz ceSarstva z našim zaveznikom Avstro-Ogrsko, mnogo iskrenej-F. D. 3 še. Kako malo vemo o Avstro-Ogrski!
Velika, večinoma iz severne Nemčije izvirajoča tujska reka se razlije skoraj izključno preko Tirolske in Salc-burške. Zgornja in Nižj* Avstrija,
Ferest City In Vandllng: Frank Rataie, box 685 in Anton Drasler, box 9.
Hennlnle: John Trielj, box 53. Irwin: Touy Kodrif, R. F. D. 3 106.
Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. 1,
box 120.
McDonald: John Zabkar, R. F. D. 2,
box 143. Lloydell: Anton Grbec, box 35. Manor: Fr. Demlar, box 253. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvartif, box 453.
UTAH.
...... ». i	W. Virginia.
Tukaj podajeino jedilni li*t all Thomas: Frank Kocjan, box 272. menu", kakorsnega imajo nem- Mllburn in okolica: Anton StražiSar.
Wlnterquarters: John Reven, box 108. Štajerska, Koroška in Kranjska so bile
ški vojaki ua fronti: Zjutraj do-| bijo čašo črne kave brez mleka,
WISCONSIN.
razmeroma malo obiskovane, in v druge dežele nam sosedne monarhije so prišli le posamezni. Pa tudi za bliž-
Kenosha: Frank žerovcc, 18 Howland njim stikom s Turčijo in Bolgarijo je
Ave.
stremiti. Dežele teh naših novih za-
ob 0. se je pred južni k zadnje čase Wert Allls: Jacob Oblack, 4:i2-lJ4th veznikov so nam 8koraj docela nezna-
A io. in Max Kotlfl, Mí»—.»Ith Ave.
WYOMING.
Sublet: Karl Kramar, h ILLINOIS
110.
Miljoni, ki sj^ 'bili izplačani v di-videudah. so krvav denar, izpre-
M od cru a člov«-ška družba no more obstati brez moilernili š«»l, ka-'branili «lom in ognjišče s srčuost-J »" «»Rrgaii od delavcev ter
njih družin v mesarski industriji.
kor ne more okstati brez rudnin, jo leva. zato ima delo profesorja in rudarja enako vrealuost za Cdovcškojin družbo
Kadar je pa napočila doba miru >	v!'s,° prosperiteta, ki
ß lakota pretila celemu rodu, J° v princaîa Wilaonova vlada m tiDkrat so delavcem pripovedovali, ! katero obljubuje Hughes, da jo bo
Poleg koristnih delavcev i- da jih je doletela kazen, ker so le nadaljeval
mamo v človeški tlružbi tudi zaje
Ves, bogastva se dovolj produ-
premalo darovali njim — zajeda-dače, ljudi, kj žive ob delu dru-;čem. Tako so zajedači vedno delili cira._ toda dividende se ne ¡/.plazih in ne storijo nič koristnega za proizvode z delavci, dasiravno ni-j «'».kj" tistim, ki ga prtiducirajo, Med obema vr-'so nikdar toliko proizvedli, da l»i ampak Annourjii, Swiftu,Moyrisu
človeško drur.bo, stama ljudi se vrši boj, ki se bo nadaljeval, dokler se vsi «lelavci — ročni in /s umom -ne organizirajo kot razred in proglasijo vse za svojo lastnino, kar proizvajajo in zajeda.štvfi v človeški družbi ne
redili le enega komarja.
Delavci so študirali čas. in sezone in napravili so zemljo, da je pričela roditi živež. Delali so ee-st.c, mostove iu pomole, pronašli s»» tajnosti, ki jih vsebujejo rnd-
napravijo konec. Danes smo sredi) nine. Kjer so nekdaj bili zarašče-tega boja, v katerem bodo zmaga- ni in neprmlorni pragozdi, se ua-
itd. Današnji kapitalistični sistem prinaša čudodelno prosperite-to kapitalistom, med tem ko prinaša delavstvu le mizerijo in trpljenje.
Ko pride volilni dan, bodo mag-iiatje-d» mokratje in republikanci volili vsi NVil.soiia in lluglie-
Donlsvllle: Frank Jerich, box 168. .
Tako prihajajo tjc-
* La Salle: Vencel Obid, 438 Berlin 8t.
in John Ro^el, 427 Berlin St.
opustilo; za 'kosilo dobe juho hi	_
kako zclenajvo br. z mesa. <>b 4. Reliance: Lovr! UieniinTk, box 96. se je vojaško inalco opustilo. Za &<><* Springs: Math Batich, box 427
.... . .	;, k in F. 8. Tavcher, 674 Ah»ay Ave.
večerjo imajo pol slamka m kos Superlor: Luc„ 0roMr bo,
komisa.
Kcr jc ua NeinškeiTi splošno pomanjkanje živeža, hodijo ljudje, I s'tanujoci na holaudski meji v bližnja mesta nakupovat razne potrelrščine.
kaj celo stanovniki iz Zapadne Vestfalskc in Prusije, ker jih goni sila in lakota. Nakupljeni živež odnašajo domov v košarah, ali v vozičkih in po železnici:
Največja draginja pa vla«la vsi cd sedanje vojne v onih mestih in krajih Belgije, ki so jo okupirali Nemci. V Belgiji stane «lanes 1 funt slanine 11 frankov ¡fci.20; 1 funt sladkorja 4.50 franke (00c): jajca so po :I4 ctm. (7c) komad. Funt surovega masla velja 6 frankov ($1.20). Rujavo milo velja 1 klg. 7. frankov ($1.40) druge vrste mila. ki so se prodajala v mirnem času po 5 ctm. (le)» se prodaja sedaj po 25 centov (1 frank 25 ctm.)
ne. Zato naj potuje Nemec v bodoče na jugovzhod! Karpati so kot bojišče v sedanji vojni dosegli tak^ sloves, da mora vsak Nemec stremiti za tem, da jih vili z lastnimi očmi. Primorje, potem Bosna in Hercegovina so se v tej
Oblcago: Frank Alei, Frank Zaje, 4008 vojni tolikrat imenovali, da*so vzbu-W. 31. Ht.	dili naše živo zanimanje. In Adrija
Olcero: Frank Mrgole, 5028 W. 23. TI in Dalmacija nudita polnovredno nadomestilo pokrajinske lepote za Italijo, katere tal se mora vsak Nemec leta ogibati.
Ii delavci, kor je pri njih več ¡nte-¡ncs razprostira žitno polje. Dela v- « ............. ,,a nadaljujeta
ei so nalpinili kamen, izdelali ope- prospe
ligcncc kakor pri zajedačih.
Boj med delavci in zajedači je ki» in zgradili krasne palače. Zgra-star. Delavci so bili preje na svc-jdili so ladje iu odpluli v daljni tu kakor zajedači. In delavci s«• nepoznani svet ua nova odkritja, bili predobri, zato s<» danes sužnji Vedno so delali delavci / umom in
o. Ali bodo delavci vo-
liti z njiiiii 7
( c smo toliko inteligentni ka-k«»r so kapitalisti, tedaj bonu» volili za o«Ipravo tega sistema si-
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARIZONA.
Lowell In okolica: William Krall, box
3596.
ARKANSAS.
zajedačev. Ko sc je pričela razvi- rokami! da so zajedači živeli, v iz- stema, ki daje prosperitet«, samo Fort^ Smithy- Jenny Lind: Jos. Sa-
jati človeška družba v nedosledni I obilju iu jmii ni bilo treba «b lati. kapitalistom. V «»lili bomo nov Hantl^(ton: 'Ktrol Petrii| box 204.
i . . i i i ----------j j(1 ^ij,
COLORADO. Pueble: Chsrles Pogorele, 508 Moffat
in I ¿(Uli s Korošec, 30S Plum St. INDIANA.
preteklosti, s„ delavci s svojim de-	Vedno iu vedno so bili zajedači	sistem, ki daje vsem garancijo, da
lom ustvarili vsega preveč in do-	in njih sinovi zadovoljni s p«do-	kdor dela, naj vživa tudi sad svo-
volili lenuhom — zajedačem —	žajem. In če so delavci rekli, da Vo,l,i ,,ou,°.
• «iii!_______z:..i:..i: u	.......i......i:..: . .......na, katerega je socialistična'
da so jedli in preživljali se s tem, niso zadovoljni s takim pasjim kar je njim ostalo. Kmalu so pa ; lenuhi in zajeda*! v svoji domišljavosti zahtevali,da imajo pravi eo do vsega,kar so delavci pridelali 1 salo vse muk«
a	živi jen iem so jih pregnali, s«vi- stranka, ki zastopa te nazore, iz- Clinton: J. Musar, Lock B. 449.
: i-	il- i • i: . . bril -i uvodni kandidatom Volili Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes st.
i-	gah na grmadah in obešali na vis- »rala s\oji,». Kanumai	> ' KokomoV Loui. /akraj^ek, 803 W.
i-	lice. Nemogoče jc. da hi pero opi- bomo kolektivno skupno tast-; Wood|aud Ave.
iu
lav ništvo v-»eh produktivnih sred
m
so hranili za se in svojo druži- cev, ki so go jim
no za slabe čase. <>d tistega dne
•pljeuje deiav-prizadcli zajc- HÍ' v. ^o*«» da bomo vsi skupaj de-; I rži i i dividend, ki jih danes uživa-
ilači. Kadar se delavci niso pa do dann se delavci niso mogli krotiti s praznimi bajkami, so za- j<> SJ,mo kapitalisti otresti lenuhov — zajedačev. Da- jedači ukrotili delavec z. mečem lies, ko so delavci spoznali, na ka- in ognjem.
Delavci gotovo niso izumrli «»-
ŽIVILA NA NEMŠKEM.
k sen način so nastali zajedači v človeški dražbi, je dolžnost de- rož.ja, d;i bi se rabilo proti njim. lavcev, da br otresejo svojih ja v k.
pi- Iznašli niso črk iu knjig, da bi u
Von Bat oc k i nemški diktator prehranjevanja, jc izdal nedav-
Delavci s,» s svojo uepazuostjo učili deco «lelaveev krivih naukov vzročili, <la so se zaredili : dači v človeški družbi. Bili so
ičitelji pod uadzorstvom zajedačev no sv.»je uradno poročilo o jesenski žrtvi in letošnji letini na Nem-
povzročili, <la so se zaredili zaje- Niso napravili zakonov, «la bi ime- škcin. V tem poročilu se zatrjuje.
i lov- !i dvojno pravico: za delavce in da letošnja letina ni tako izpad-
ojno j »r,
ci in redili lenidie z. divljačino, ki ¡ zajedače. Delavci so je ujeli. Dela vci so izumili ¡ strojev, tla bi delni
niso izumili
š«' teže ill več
la, kakor se j«- v obče pričakovalo. Skupna množina nemških poljskih pridelov bo sicer zado-
KANSAS.
Columbus: Martin Jureiko, R. R. 8. box 60.
Dunklrk Plttsburg: Thomas Wolk, R
R. box 17t. Oross, Kans.: Jon Kunstclj, box 32. FrankUn—Girard: Fr. Wegel, box 88 Frontenac: John Bedene, box 154; Joe
Umek, box 7. Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. Minerai: Fr. Koiitz, box 32. Plttsburg: Andrej Podlesnik R. R. 8.
box 102; Jakob Helak R. R. 8. Radley: John Gorlek, P. O. Stone City: Mike Fine, box 496.
MICinOAN. Détroit: F. C. Ogtar, Joe Preimer in
Thoe. Petrii.
MINNESOTA. Chlsholm: Math. Richter, box 308. Ely: John Tersn, box 432; Fred. Wi-
«1er, box 342.
ogeni. iznašli so.strojenje kož, da	trpeli.	,	#
s«, pokrili nagoto. Izdelali so pasti Z<«laj s«, delavci zave.lajo iu po-	slov a la do prilimlnje jesen, to-
za divjačino in iz trave, vej in	znajo metodo zajedačev. Delave,	da le tedaj, ako s,, bo ravnalo s ^ ^ „^
maha so plelli k<s-c. izumili so lo- s svojim spoznanjem ustvarjajo	prehranjevanjem ali v pora bo teb B^th; j,cob Ambroži*, 41® Pieree
ke, psice. sulice in puške. Izkopali; silo, ki bo strmoglavila prestole in	pridelkov /elo previdno.	st. v ^^^
so železno rudo, spremenili jo v	zajedaštvo v človeški družbi. Na Letos se je pridelalo na Nem- Bw 0rwk; Ffank Dfcni'iek P 0
Železo in prvi so orali celino iu	razvalinah strmoglavljenega zaje -j Škcin veliko manj pšenice, rži in Butte: Ig Bozovičar, 2337 Walnut Ht.
.daštva bodo ležali razbiti okovi koruze kof lani ; vsled tega bo tre-delavstva, ako delavci spoznajo > ha zopet varN-cvati z moko iu
V Berlinu izhajajoči list "lian-
sejali in sadili. Delavci so pa tudi dovolili, «la so se zajedači oh
njih delu redili in z vsakim dnem| svojo moč in se združijo v nepre-jkruhom pridobivali več moči. dokler nisoj magljivo silo
delavcev popolnoma podjarmili in |>„ SP to «loseže, se ne smejo de-1 delsblatt " jih spremeiuli v svoje zužnje. lavci boriti drug proti drugemu.; pomanjkanje sira iu jajc ua Ncm-J Delavci >4o marsikaj storili. ali{>fjih boj mora veljati le zajeda d škem. To list omenja da namera-1 vse v potu svojega obraza, da za vil. Kadar bodo delavci prišli <|o va izdati vlada «xlrcdho, da boj jedače m ni bilo treba delati, ni toga spoznanja, bo tudi omajano i mogla kupiti in zavžiti sleherna j jim bilo tr^ba loviti divjačine, rib gospodstvo zajedačev. Zaman se oseba na Nemškem samo eno jajce in orali, sejati in žeti. Dali so za- J>odo zbirali krog svojega malika tekom tedna; tako se bo tudi jedačem čaK ds so t verskimi in1— denarja. Zastonj bodo kliculi zuatno omejilo uživanje sira vsled
in Mike Zunicr, 2100 .lew NI East Helena: J. B. Mihelich, L. B. Klein: M. Mecnarieh, box 127. Red Lodge: John Urteb, box 7.">4.
200.
OHIO.
naglaša tudi splošno Bridgeport; FHii Ro/ina R F. D. 2. —
Bo* 33A.***~ Barberton: Frank Merzlikar, box 121. Cleveland: Anton Pozareli, 5sl0 Proena Ave., Math Petrov^i*, 1096 E. 67. Ht., Andrej Bogataj, 0900 Ht. Clair | • ve., Edward Braniset, 6025 Glass ave., bonis Stegovee, 1107 E. 01. Mt. Joe. Franceskin 0609 Bonna Ave. iu ! Frank Miksha, 1163 E. 61 St.
Začetkom oktobra izide
Ame riIr Ki Dru ¿ins Ki
K^oíedar
ZA LETO 1917
»Koledar, ki s«- je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj ust reže našemu delavstvu in občinstvu sploh.
Vsebina j«' sledeča:
Ob *etvi; slika. — K.: Žetev; pe*em. — Letni koledar. — Mesečni koledar. — Htoletun pratika. — Letna kronika. — Zedinjene države. — Razmerje med Mehiko hi Zediujenimi državami. — Inozemstvo. - Kvropska vojna. — Anton ASkerc: stika. — Kugetliert Gangl: Kr\;«\i K r ?«t : pesem. — Zofka Kvedrova: Zločin; povest. — M. I>.: O darviiii/mu. K. Kristan: Po ueustavjii |M»ti; }»čseui. '— Ivan Molek; Nevtralni Auior; šala v, eneni dejanju. — Kako so nastali kontinenti. — Anton Funtek: Koraki nad mano; pesem. — Na jH»t v Mehiko! — K. K.: Pravica; |»«>?ieni. — Milan Pugelj: t'otuik; črtica. — Pod puško! — Zadnji tn'iiotki Gapoiiovi. — E. K.: Ludlovv; pesem. — Anton Ve rov še k. — Maksini Gorkij: Peeem o sokolu; črtica. — Cvetko Golar: Rojstvo; pe-s«»tn - France Auvs: Andrej Klemenčič; življenjepisna črtica. — Joie Zavertnik: Od jadrni«e «lo nadoklopujače; razprava. — Submariuka preko oceana. — Oton Zupančič: Hi! . . . — J. Howard Moore: O«lkod izvira vera? — E. Kristan: Odločitev; črtica. — ()«1 prve «lo «Iruge Inter-naciouale. — J. Ainbroiič: Rešeni; črtica. — Suženjstvo v Jukatanu. — Napob'itn iu njegovi Koro«biiki. — Južno ameriška odkritja. — Socialistična Idrija. Smrt v.namenitega kemika. Frank Petri«": Socialistična stranka Amerike. Jugoslovanski socialistični klubi. — Mednarodna mladinska organizacija. — Statistika; raznoterosti; oglasi..
Skoraj odveč nam jc naglašati, da bo koledar tudi
bogato ilustriran.
Slik št «'jo i «•/ 6o. Me«l njimi s«i slovenski pisatelji Aškerc, Cankar, . Zupančič, Levstik iu drugi, portreti odličnih socialistov, učenjakov itd., slik«', ki *o v /ve/i /. letnimi dogodki, alegorij«', zem,;epi*ne skice i.t.d.
K^oledar bo trdo x)ezan.
Znano je, da se je papir nezaslišano podražil. Tudi ceue drugih tiskarskih potrebščin so močno poskočile. To je zadelo celo bogate časopise po Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ne pomaga. Draginja ostaja. Tudi mi se ne moremo izogniti temu udarcu. Cene na tiskarskem trgu določajo tudi ceno naše izdaje.
Letošnji koledar
•Velja, x)ezan 50c
V tem je všteta tudi naročnina za vse Zedinjene države.
Ker moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo, kdor ga želi,
taKoj naroči.
Vsakemu slovenskemu delavcu bo pozneje žal, če ostane brez njega. Ne odlašajte torej naročila, «la ne pridete med tiste, za katere bo premalo koledarjev.
Naročila »prejema
TKOLETAHEC.
4008 W. J U* St.	Chicago. IU.
i ( i w - - m" ir ' tir
: :
i
4
P ÏÏ O L E ? A K K C
PROLETAREC
LIST ZA INTSKE*I DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA V»A KI TOREK.
—— Laalaik ta ladajalalji —■
JvfttItfiRiki ëilmki titkovss dniki v Ckicifi, Illinois.
Naročnina: Za Amiriko $2.00 ta c«lo loto. $1.00 ia P«I UU. Za Evropo tt.K) u celo leto, $1.» ia pol leta.
Of Uli po dogovoru. Pri spremembi kivaltHa je poleg novega nasnam/t _ /atdi stari naslov.__
Ciliill» ilmadka «rnaliatü« JmcmI — wcIINIIKM I«M« « AMTUI. —
Vil pritoftbe glede nerednega poiiljanja Usta in drugih nerednoeti, je polil jati
predsedniku druibe Ivan Molek 4008 Waat 31. Street, __Chicago, III._
PROLETARIAN
Owaad and publliiad atar? TuaUtr kf
tsilk Slavi« Viriiu i Milking Ciapiif CkiiRgi, Mlillir__
Subscription rate»: United State« and Canada. $2.00 n year, $1.00 for half ¡rsar. Foreign countries $2.(0 a year, (1.2ft for half year.	-:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC*
4006 W. 31. STREET CHICAGO. ILLINOIS
---;----- -' ■ ' I mokrih.
po imieuju mnogih pametnih ljudi itak že preveč, bi se tako pomnožili, da jih ne bi mogel niti najboljši jurist vseh poznati.
I'/.i vat i preveč mesa je škodljivo; tudi to je znanstveno dokazano. Ljudje, ki jedo preveč mesa, dobivajo putiko in druge bolezni. Tudi z nekaterimi rastlinskimi živili je tako. Na kakšen način naj bi se uredile take prepovedi.'
Strup je v alkoholu. Strup je tudi v kavi, v čaju, v tobaku, tudi v raznih živilih. Plin, ki sveti po hišah, je strupen, iu marsikateri samomorilec se ge je že uspešno poslužil. Kakšno In postalo živ-1 jen je, če bi se vse to prepovedalo?
Ali če tako govorite s prohibi-cionistom, Vam zabrusi v obraz, i da zagovarjate pijančevanje. Oli i je prepričan, da se odpravi pijančevanje s prepovedjo alkohola.
Izkušnja kaže. da je to velikanska zmota. Prohihieija je pijančevanje bolj pospešila nego ustavila. Poročila iz vseh ameriških držav, v katerih je vpeljana prohihieija, kažejo, da se tam ne le pije, ampak tudi pijancu je, in sicer v nekaterih bolj kakor v
Stranke ali kandidati?
PR0H1BICIJA.
Človek, kateremu prepoveš piti,! ne misli, da si mu hotel storiti kaj V rajnih ameriških državah «¡dobrega, ampak je prepričan, da » 7. novembra zopet glasovalo, !»'U bm-eš vzoti užitek, katere*
'ga
bo i. novemnra zop« ali bodo zanaprej "suhe". Agitacija strani intenzivna, obe vse sile in nabirata vsakovrstna Ako hočeš, da bo spoznal škod-argumente, da bi i njimi podprli i'jtvost alkohola, ga moraš poučit i
mokre*' ali Jf v¿Ücn in ki mu j«* prijeten. Zato je od obeh ,M> gledal,da prelomi tvojo prepona pen jat a ved, kjerkoli more.
in sieer se mora ta pouk pričeti v , ki je duh še dovzeten zanj in
svoje zahteve.
Ni dvoma, da se proti prohibi-eiji bojujejo interesi, katerim gre v«»šljiv«*a. Boj proti alkoholizmu le za profit. Ce pravijo prohibi- mora biti v prvi vrsti naloga šole. eionisti, da stoje velike pivo v are, podporo naj dobi seveda kakor producenti zganja i. t, d. na stra- vsa vzgoja doma. Ali njegovo ni mokrih, imajo prav. Industrije, glavno polje mora biti v soli. kajti ki sedaj iive od alkohola, ne bi rade poginile.
Ali vendar je popolnoma napačno, če se presoja vprašanje prohi-bicije le s t«*ga stališča
V kapitalistični družbi so v vseh takdi vprašanjih interesira
v kapitalistični drudu je na it 11 ljone domov, kjer ni za vzgojo n» časa ne prilike.
C'e se v šolah nekoliko genera eij, ki bodo poznale škodljivost alkohola in ga odklanjale iz prepričanje, mora odpasti pijaneeva-j
m kapitalisti. Ako so na eni stra- nje samo po sebi. In tedaj se tudi ni pivovarnarji, salunarji i. t. d., ne bo treba bati. da napravi prva katerim je zaradi njikovega do- izkušnjava zopet grešnike, bička na tem ležeče, da ostane Prepoved brez vzgoje škoduje čim več držav mokrih, so na dru- bolj nego koristi N suhi krojili gi strani izdelovalci temperenč- ljudje ne pijo. kadar nimajo pi nih pijač zeljni prohibicije, ker jače, ali pa kadar se boje, da bir računajo tedaj toliko več svojega jih kdo videl, ki bi jih zatožil. blaga	Tem bolj se odškodujejo, kadar
Dobickazeljnost se iz kapitali- dobe priliko brez takega strahu.! stične družbe ue da <Kipraviti; ali In d" bi postala stvar udobnejša.: če bi hoteli odpraviti vse tiste, pri!«« skušajo napraviti take prilike, čemer išče kapitalizem profita, l>ü sul,ih. državah mrgoli Hhotap tedaj bi morali uničiti življenje. tajnih produeentov opojnih Kajti vsaka življenska potrebšči-, PUač, tajnih salunov, bolje rečeno
na
postane prejalislej predmet brlogov, lu
kapitalistične špekulacije
škodljivejše,
ljudje pijo strupene jše
sla lise, pijače.
V velikih klavnicah v Chicagi kukor v »»«krili krajih, draže jih se pobija živina na tisoče iu tiso- plačujejo m težje posledice prena-, če. Mesarstvo ne more biti v ame-
riški h razmer«.h več mala obrt,: Razuntega postaja temveč je • vejeindustrija. Prešla sredstvo političnega je popolnoma v kapitalistične ro-igrafta. Ako pripada
prohihieija in dt:uzega prodajalce
ke. Brez miljonov ne more nihče I alkohola nasprotni stranki, velja več sodelovati v njej. In nihče ne zanj zakon in po zakonu se.kaznu-bo danes dvomil, da imajo Ar- je. Ce pripada vladajoči stranki, mourji in ostali klavniški baroni se najde v mreži zakona luknja, pri tem le svoj profit, povečanje skozi katero lahko smukne. Iu če svojega bogastva v mislih. Brez se prvi prodajalec politično sp«»-
denarja ne mesa.
bodo nikomur
dali kori, se najde prihodnjič tudi zanj prilika, da.se umakne "roki pra-
Naj li zaradi tega. ker je meso vice" Tako postaja politično re-predmet kapitalistične ipekula-,negatstvo biznis za smešenje za-cije, zahtevamo zakona, s kateri- kona.
ini se prepove prodaja mesa! • Vse izkušnje v državah, ki -.o čevlji so izdelek veleindustrije,|»c posušile, kažejo zelo uiaio dob-ki je v rokah velekapitalizina. Ra-jrih. in zelo mnogo slabih posle-zun kakšnemu napol blaznemu die. Prohihieija ni odpravila pi-preroku "povralku k naturi" nejjančevanje, ali pomnožila je še
njegove nevarnosti, ker daje pivcem slabše in strupenešje pijače;! pridružila je pijančevanju liinav-ščino; pospešila je ustanavljanje
se
bo prišlo nikomur na misel priporočati zakone, ki bi nalagali ljudem. .da morajo hoditi bosi.
Med čevlji in alkoholom je res razlika. Ali argument, da se po-1 tajnih brlogov, v katerih m« ne le tegujejo kapitalistični interesi za'pije, ampak tudi igra iu uganja svoj profit, je zoper alkohol toliko;šc marsikaj druzega; za vreden kolikor zoper čevlje ali pa j vanje lajne kupčije z a zoper grape juice.
Stranke imajo svoje programe. Ce ima ka v politiki sploh kakšen pomen, mora imeti pač tega, da vežejo vse njene člane skupni glavni nazori ni skupni cilji. Posebno velja to za cilje. Pivo vprašanje za vsako 'stranko mora bili gotovo to;
l\ a j hočemo
Ce imamo enake cilji*, gremo lahko skupaj. Iii pametno je tedaj; da gremo skupaj Torej se združimo v stranko.
Ce hočemo vsak kaj druzega, se.moramo ločiti. Kajti če se postavimo v eno vrsto, pa hoče uio vsak zn drugim "iljem. bomo le drug drugemu na poti.
Da bo jasno, kaj hočejo eni, kaj drugi, in da bo mogel vsakdo vedeti, kje se lahko pridruži, imajo stranc svoje platforme. V platformi mo-i ajo biti jasno povedani (M'-i' v*akc stranke. Ce je tako, tedaj lahko vem, ali je tu ali ona stranka zame ali ne.
Kazim tega mora stranka, če hoče da jo ljudstvo razume, povedati, zakaj hoče to in ono. In naposled mora označiti tudi pot, po kateri, iu sredstva, s katerimi hoče doseči svoje cilje
Ako imajo stranke poštene iu jasne platforme, tedaj ni treba kandidatom nič druzega, kakor da povedo volileetu, katera je njih stranka in platforma.
Kajpada imajo s teiu, ako hočejo igrati pošteno igro, dela dovolj. Program more biti le kratek spis, in kdor ga hoče razlagati volilcciu, bo to komaj opravil, ako potuje šest mesecev po Zedinjenih državah in ima v vsakem večjem mest u shod iu pove povsod kaj druzega. Program je v zvezi s splošnimi načeli, z občo zgodovino, z razvojnimi zakoni, z družabno strukturo, s tisočerimi splošnimi iu posebnimi gospodarskimi vprašanji; program se naslanja na to, kar je, iu gre za tem, kar se hoče; program j»* v stiku z dnevnimi dogodki, s politiko dobe., z aktualnim položajem.
(Jovoreč o programu svoje stranke, ga kandidat lahko primerja s programi ijrugih strank, da ¿»poznajo volilci razlike. Tudi kritika nasprotnih strank, njih politike, njih ciljev iu njih postopanja lezi na njegovem polju.
Ali program kandidata ne more biti drugačen kakor program njegove stranke.
Kd«»r pa opazuje volilno gibanje, bo našel v vseh mogočih časopisih, po cestnih plakatih, po vozovih uličnih železnic na tisoče osebnih programov, s katerimi se priporočajo kandidati za naj-veejc m za najmanjše urade "slavnemu občin-st v u'* kakor sejmarji, ki hvalijo svoje blago. Kuen pripoveduje, da se bo poganjal za dobre ceste, drugi obljubuje, da bo a la 1 napeljati vodo v suhe kraje, če bo izvoljen, tretji se poteguje za višje obdačenje avtomobilov; vsak ima svojo |m»-sebno zastavico, s kater»» maha volilceni pred no* Uom in jih skuša s tem zmesti.
Kaj to pomeni.'
Ce si republikanec, inoras zastopati ves republikanski program, če si demokrat, moraš biti za vse. kar je v demokratičneiu programu. Kaj je torej treba tvojega osebnega programa '
Ali se strinjaš s svojo stranko, ali ne.' Ce noce tvoja stranka tega, kar hočeš ti. tedaj ne spadaš vanjo. Zakaj torej kandidiraš v njenem imenu.' In če je to, kar imaš napisano na tvojih plakatih in kar ponavljaš na vseh svojih dnu lih kakor papiga, ki se je naučila tri stavke in kle-peče vedno in povsod tisto edino, kar zna, tvoja ideja, tvoja zahteva in tvoj program, ne pa del programa tvoje stranke, kako naj se tedaj uresniči? V kongresu ne bo odločal tvoj glas, ampak «das večine. Programi posameznikov torej nimajo nobene veljave; prav zato je za politično delo treba organiziranih strank.
Ce je pa to, kar kandidat vedno in vedno naglasa, kakor da bije na boben, ki daje tudi vedno le en glas od sebe, del programa njegove stranke, tedaj ni razloga, zakaj prodaja dotično modrost kot svoje posebno blago, t.e bo razložil strankin program, bodo pametni poslušalci pač razumeli, če se njegove ceste, njegove irigaeije, njegovi avtomobilski davki strinjajo s tem programom ali ue.
To je pa najvažnejše, kar morajo volilci vedeti. Clavno ni to, katerega moža. ampak katero stranko volim. Stranka veže osebe; posameznik ne more odločati zoper voljo stranke. Ampak ce j« kandidat priznal program svoje stranke in če poznam ta program, tedaj tudi ven, kai imam pričakovali «»<1 ljudi, ki se mu ponujajo na podlagi takega programa.
Seveda je"tudi v stranki razlika med človekom in človekom. Kden je bolj, drugi manj spo-
soben. Na enega m* lahki drugega AIí-nü» je stvar kandidate; njeni člani njihovem .mnenju najboljši, onem mestu njen program
zanašam, kakor lia ke, da izbere svoje odločiti, kdo je po da izvršuje ua tem ali Zato imajo stranke
organizacije, zato so m v Ameriki kapitalistične stranke uredile celo primarne volitve, ki jih mora plačevati ljudstvo. Ce so pa enkrat kandidati določeni, tedaj more biti le se vprašanje;
Katero stranko zastopaš ti, katero pa ti?
Kajti s tem mi je tudi povedano, katera na* eela bodo vladala, če bo izvoljen eden ali drugi.
To je tako jasno, da mora razumeti v oik začetnik v politiki.
Zakaj imajo tor>*j kandidati kapitalističnih strank toliko specialnih programov.' Zakaj se vsak osebno priporoča s takimi posebnimi zahtevami-in obljubami .' \e vedo li ti gospodje, da ne morejo, če bodo izvoljeni, plesati drugače, kakor pleše vsa njihova st ranka '
Ce ne bi vedeli tega, bi bili posebno pomilovanja vredni; s lom bi pokazali največjo nesposobnost za kandidaturo, volilcc, ki bi jim dali svoje glasove, bi bilo pa le obžalovati.
Toda kandidati pač vedo, da ne morejo biti nič druzega kakor kolesca v mašini svoje stranke; in pri kapitalističnih .s.rankah je še ta maši-na v rokah posameznih basov. Volilci, ki glasujejo za take kandidate, so pa vendar obžalovanja vredni, ker volijo komedijante.
Nič dru/.ega kakor komedija ni priporočanje svoje cenjene osebie« na podlagi posebnih obljub«. Iu to komedijo igrajo kandidati z volilci. Ljudje, ki glasujejo za take kandidate, pa ne morejo tedaj pričakovati nič druzega, kakor da jih bodo izvoljeni gospodje vlekli za in > iu se še norčevali iz njih. Kajti če so se dali tako otročje potegniti pri volitvah, se bodo dali potegovati tudi potem.
V	New Yorku se je zopet razjiesia govorica, da se kuha nekaj kakor pripravljanje miru. Aine-riš-lli poslance v Nemčiji Cerard, ki je n.i poti v Zeilüijene države, nosi baje s sabo pismo kaj/cr-ja Xfíjeina za predsednika Wilson^, v katerem da ga prosi za posredovanje med evropskimi- mesarskimi vladami. Kakor je slišati, je prišla ta vest najprej iz. krogov nekega newyorškega banka rja. .
V	uradnih krogih ne pripisujejo tej stvari mnogo verjetnosti, ker nimajo nobenega takega poročila od Oerarda samega. To sicer še ne bi bil vzrok, da bi bila reč sama na sebi nemogoča Cerard bi lahko imel razloge, da bi molčal, dokler ne pride sani do \\ ilsona.
Ali stvar vendar ni zelo verjctnu Pri otvoritvi nemškega državne«« zbora je kaucelar Hcthiiiann llollvveg z. velikim akcentom izjavljal, da sV bo Nemčija bojevala do končne zmage. Da bi ravno ob tistem času Viljem prosil \Vilsona. j naj imi pomaga iz k«se, bi bilo pač precej čudno.
Kazun tega je treba vpoštevati, da so na Nem-! škeni hudi na Ameriko.
Ze v prvih mesecih vojne je bilo citati po I nemških listih, ki imajo stike z vlado, da ue bo Nemčija sprejela ' nobenega posredovanja, ampak da bo 'sama obračunala s svojimi sovražniki'. Potem so še posel ej uaglašali, da se Zcdiujenini < državam ue bo priznal noben vpiiv ua sklepanje miru, češ da bi Amerika zastopala. Nemčiji nasprotne interese
Letos smo >e pa Nemčiji se posebno zamerili, i >d potepa Luzituuije in oil povratka avstrijskega Dumb«* sr je struna nn-d Ameriko in centralnima silama boljinbolj napenjala, in da je morala Nemčija ustavili svoje podmorsko vojskovanje pod pritiskom Amerike, je v Berlinu zapisano.
Končno je pa b«š od Viljema najmanj pričakovati, «Ia bi prosil za posredovanje. Kajti on gotovo še «tañes ni spoznal resničnega položaja. < bi je gotovo še dane\ prepričan, da zmaga Nemčija. Viljem je vse, kar hočete, le realist ni. V vsem njegovem pnčenjaiiju, odkar j«* prišel lia t ron. j«* igrala fantazija vedno veliko vlogo. Ta fantasijj mu gotov«» t u« I i danes š«» ne «lovoli. «Ia bi vse trezno preudaril in spoznal vso nevarnost. Nasprotno pospešuje vsakovrstne iluzij«' v njegovi glavi in mu čara pred <»či t«» iu ono možnost, kako se vendar š«' uničijo Uusi, utrudijo Kraneozi, spelje* jo Angleži na led, skratka kako naposled \«'inči-ia zmaga. In «la ne pozabimo: IN» Viljeiuovih računih mu ji- Kog dolžan zmago. Kadar j«4 kajzer «lejal: ".laz in Bog. m smatral tega za prazno frazo: on veruje v Bog«, ampak v takega, kakršnega je naredila njegova fantazija. V Boga, ki mora povzdigniti \ iljemovo slav«» <|o nebes.
zahteva več policije
in
zasle«!«»-lkoh«»l«»m v e«'jc iz-
<dabi teb» in njegove organe, zlasti živce; ; tem vpliva škodljivo ua centralni živ«*ini sist«ui, ua možgane. t«>rej tudi na um.
\ p rasa nje je čisto znanstveno. In če to vpostevamo, pridemo do . zaključka, da spada na eni strani v laboratorije, "kjer v? preiskuje, na drugi strani pa v sole, kjer naj sa dognani rezultati znanstvenega razislf avanja porabijo v vzgoji.
Prohibieionisti se postavljajo na drugo statišče; «»ni zahtevajo prepoved alkohola, ker je škisl-Ijiv
Ali tu je zopet težava. Ako bi ur prepovedalo vse, kar je škod* 'ljivo, ne bi bilo prepovedi ne kor ca ne kraja, in zakoni, katerih je
Alkohol je škodljiv. T«> je »Iru-jdatkc zanjo; medicinskim sbpar-gacen argument. Njegovo škodi ji-J jem «I« je priliki, «Ia prodajajo al vost dokazuje znanost. Alkohol koholne pijače za «Irag denac k-.t
zdravilo; p<ditičnini sleparjem daj«* potilho. Skratka probibi-cija se izkazuje za enak«» ali pa
se bolj skoflljivo kakor alkohol
... ...
Boj proti pijančevanju mora, biti delo vzgoje. Več v»', boljših! sol je ttvba, in pa, kar je najvaz- j nejse, takih razmer, da bod«« otroci res lahko obiskavali sob', ne pa da bodo morali ze delali za zaslužek v letih; k«» i«» najbolj potrebni pouka in vzgoje.
Vsakemu • italelju ugaja Prole-tarčeva majska .številka. Mi bi «Ia-1 jali svojim naročnikom vsako šle-j vilko tako, kakršna je majska, ce bi se za vse leto naro« do toliko odjemalcev kolikor za majsko is» dajo.
DELAVCI! Oktober je tukaj. Veste li, kaj to pomeni? Oktober je ZADNJI MESEC pred letošnjimi
nacionalnimi
VOLITVAMI
:
Se«Mt to »c«' \s;ik leden, ampak x'mA elan dragocen
V sik soiisbsl mora /deti, «ta «l«»se/t njegova si i atikd «. Ilil \a ji uspeli.
Vsak sinirtlisi «c, iIh tuono |vribo«luja leta tem l»olir nfiprc(lo\nli io ili»ic/c|(i «IcIh\«.i leni hi rs-I»cI»mv, lini »rv t>o v ra/ili /ah«»n«>clajiilh /nslopili
4 vt i a l i4 tičn i h zajlopn
\ vil. MH.iHli.il vc. «Ia l>l se preoe|ialo krivično prc^nnjsitjjc delavcev /lasll ob Casili strajka povsod, kicr bi imeli
jocialtjtične uradnice.
fociaf»stične pra%)dniKje. joctaltjticnc jodniKe. socialistična Jerife.
Nikier se nc hi t>ilo ireba l>ai.i, tla se |>«i /lora-bljal^ milica z«»per delavce, ki se na posieir način bojujejo /a svoje pravice, kicr l>i bil
socialist guverner.
Dobili lo zakone, ki hi onemogočili brutalno izkoriščanje delavcev, zakone, ki hi zagotovili <lc-lavstvu ktai*i delovni ča* in potenc minimalne plače,/nk«uie. ki hi dali delavcem resnično varnost v tovarnah, delavnicah, jamah, na /ckvnkah in pri «Ido spi« h, zakone, ki hi onemogočili napade na unije in njih blagajne, kjerkoli hi odločevali
socialisti x) zbornici.
I)h se dofte/c uspeh, je sedaj potreba
agitacija od moža do moia.
«
Vsak zaveden delavec mora sedaj hiti a £ i t a t o r /a kandidate socialistične stranke, ki je edina stran/^a detax)stx)a x) ArneriKj.
ŽRTVE P0ŽAU0V
V N'eu Yorku je '/.> »|n*t pri nekem velikem požaru zgorelo sedem ljudi. Ni še štirinajst «lui tega. kar je tudi v New Yorku ' — zgorelo znatno število deklet, ki jih je ogenj prešel, etil pri «le-lu iu niso dobile uolneue prilike, da bi se bile rešile.
Ce bi bila t«> dva izjemna slučaja, bi bila sicer tudi dovolj žalostna in razburljiva, ali reklo bi se, ^«la ni bilo še dovolj izkušnje, ki bi bila poučila ljudi, kaj -storiti, «la sv preprečijo take nesreče. Tolla o izjemah se ne more govoriti; izjema j«* že skoraj, «V pri kakš-nem požaru v Zedinjenih državah ne zgori nekoliko ljudi Baš New York ima v tem oziru dovolj izkušenj.
Ce ne štejemo tistih slučajev, v katerih je zgorela ena oseba ali dve, nam vendar ni treba poacga-ti daleč nazaj, da zadenemo ua večje požarne katastrofe. V tovarnah iu v tenemeutnih hišah so se Itake nesreče od lanskega letu ne« kolikokrat ponovile. V New Yorku je bilo več takih slučajev, v Pittsburghu je bil zlasti eden tragičen.
Takrat je bila socialna vest raznih uradov zelo zbujena. .Preiskavi' so s«* vršile, napovedovale so se reforme, obljubovalo so je st Higo postopanj«* proti kršit oljem zakonov. Kdor je citai vs<* t.istc lepe izjave, je moral misliti, da se je «lienadoma v Zedinjenih «Iržavali spoznala prava vrednost človeškega življenja in «la s«* mora pod vtiskom nesreč izpreineniti ves si-stem. V sakovrstni uradniki so pripovedovali, «la ne zadostujejo varnostni predpisi za slučaj požara v tovarnah, delavnicah, velikih stanovanjskih hišah i. t. d.; nadzorniki >«» pa izjavljali, «la se ne izpolnjujejo niti tisti predpisi, kar jih je.
Kaj bi torej sledilo iz tega? Da s«* bodo prepisi izpopolnili in da se bo pazilo na strogo izvrševanje. Tesla ne eno ne driijjo se ni zg«>di-lo, kajti naposled sa- vsaka nesreča pozabi. In čemu se še truditi, ka«lar je pozabljeno? Ljudstvu je pač treba namazati nekoliko me-«lu okrog ust, dokler je razburjeno. Ce se pa ve,.da se b«» potolažilo z obljubami in ne bo zahtevalo nobene izpolnitve, ker je še nikdar ni resno zahtevalo, čemu si tedaj delati sitnost if Ceniti se s predpisi in inšpekcijami zameriti bogatini ljudem, ki imajo vpliv?
Pesem je nam rea'* stara. Kar j«- potrebno za večjo varnost človeškega življenja, velja denar. Kapitalist ne vidi nobenega dobička zase, č«* potroši nekoliko tisočakov za stopnice, gasilne naprave in take reči. Za škodo, katero bi mogel požar napraviti njemu, se zavaruje. S tem je opravil vse. kar se je zdelo njemu potrebno; vse drugo so po njegovem mnenju nepotrebni stroški, kajti čeJio zgo relo. bo zgorelo. I)u lahko tudi ljudje zgore, to mu m* «lela veliko skrbi. Zidovi, niašine, vrata ni denarna šlk(*«la. Co zgore ljudje, i iu kar druzega požar uniči, panične veljajo nič. Ne «Lu bi jim želel tako nesrečo; toda prvič tu* verjame, «la l»i se bas pri njem vnelo; i drugič ni.j pa ljudje pazijo. Njihovo je življenje, oni naj torej j gledajo, «la si ga ohranijo.
Od svoje volje bo tnalo kapitalistov hotelo izdati kaj denarja, i «la bi k«*ristili drugim, če nimajo sami k*»risti «hI tega. Ce s«* torej hoče, ila n»» za prebivalce, ki plačujejo najemnino v njihovim hišah, za delavce, ki dobijo za njihov dobiček v tovarnah i h delavnicah, bolje poskrbljeno, se mora-.j«» kapitalisti prisiliti lia t<».
Ali kdo naj jili prisili? Tisi i, ki imajo oblast v rokah, pri I padajo njihovim strankam, čutijo i se torej odvisne «»d njih in s«* bo j«*, «Ia izgube svoj urad, če se za* I merijo kapitalistom. Te^a si pa sc-vedrt in* žele. Takrat, kadar s«- je i zgodila nesreča in je javno mnenje razburjeno, s«» uasujc ljudstvu nekoliko imska v oči s preiskavo, /. ostrimi bese« l a mi , napovedjo strogih predpisov in v takimi re-jčmi; kakor prihaja htvar bolj v pozabljenjc, tako se pa boljinbolj «nljenjavaž, in naposled «»stane vse ! pri starem.
In tako I»«», dokler bodo kapitalisti gospodarji oblasti in uradov. I Vrednost človeškega življenja se Im takrat cenila, kadar bodo tisti, j katerih življenje prihaja najbolj v nevarnost, dovolj zavedeni, da vzamenijo oblast v svoje roke. » Pri..v«ili t vu U imajo ptjliko za to.
v —
PROLET1 HC
Pred internacionalnimi volitvami.
Ko je prišel sodrug .\leycr London v konures kjer jc moral igrati neprijetno vlogo edine*» .socialističnega poslancu med celo tolpo kapital*-stičnih "tovarišev j« sklical zastopnikom buržvaznih strank:
"Sami boste morali izpolnjevati zahteve socialistične stranke; če hočete ali če nočete, bo morala biti Vaša politika od dne dih dne bolj socialna."
Sodrug Meyer London je povedid s temi be-sedami veliko resnico, katere pač kapitulistični kongresniki niso razumeli. O socialistični stranki vedo, da je revolucionarna, četudi jim i» reč ui popolnomu ja ma; nekateri žive še vedno v ideji, da se pripravljajo socialisti na dan. ko bodo po vseiu svetu pokale bc.mbe in petarde, eksplodirali paklenski stroji in skrite mine. ko bodo divje zroče ženske ■/. razniršenimi, vihrajočimi % lasmi v raztrganih oblekah, liri pa vo poječe, polivale palače in cerkve s petrolejem in jih zažigale. Drugi mislijo n» sanjače, ki hočejo s pridigami o enakosti, bratstvu in svobodi prekucniti svet in imenujejo to revolucijo.
Ker ne znajo kapitalistični zastopniki prav pojmiti socializma, tudi niso mogli prav razumeti Londonovih besed. Ali v njih je globoka misel in velika resnica.
Sedaj je čas, du bi se s to mislijo bavili in da bi to resnico prav ruzumeli delavski volilci v Ameriki.
Socialistična stranka je organizacija socialne evolucije za aooraluo revolucijo.
Kaj se to pravi?
Pogostoma smo slišali in splošno j«* zelo razširjeno mnenje, da sta si evolucij» in revolucija v nasprotju. Evolucija, razvoj, se \ rši mirno, gladko, polagoma, tako «la so posamezne i/pre-meiubc skoraj neopaženc. in šele kadar se v ilolsi dobi pomnože. se spozna znatnejša razlika med preteklostjo in sedanjostjo. Uevoluci.i l je nagel, silovit, uničujoč izbruh in preobrat.
Kadi nam dajejo pri rod o za zyled. V njej i • vse evolucija Neprenehoma se vrši razvoj, tod;: polagoma, polagoma, tako da se izpreininjajo malenkosti in drobtine, in šele kadar s»- j»« tako ti.soč in tisoč neznatnih posameznosti izpretne-uilo, jc izpreiuenjcnu ena enota.
Primerjanje s prirodo ui v tem slučaju popol-i.ouui posrečeno. Razvojni zakon velja gotovo za človeiko družbo kakor za prirodo, »11 drugače ne more biti. ker jc tudi človek sam le del prirode; in njegove skupine in vse človeštvo tudi ne stoji izven prirode, ampak jc njen del.
Ali čc se pravi, da učinkuje razvojni zakon l»olagoina. jc to le relativno res; in čc se pravi, da sc vrši ves razvoj gladko in mirno, jc to za naše pojuic celo neresnično.
Ko se je iz neke praincglc v dobi za katero nima naša misel nobene matematične predstave, porodilo tisto, kar poznamo danes kot solnčni
Predsednik WiVn jc bil te dni v t hicagi in je med drugim tudi govoril novim državljanom, ki to ravno dobili svoj drugi državljanski papir, take govore ima Wilson rad; že večkrat m* je o-glaait ob takih prilikah in temeljna nota vseli tekih njegovih govorov je vedno enaka. To je seveda naravno. Mož, katerega smatrajo za sposobnega. da vodi usodo Zedinjenih držav, mora im ti toliko utrjenega prepričanju, «la ne bo vsak cu * menja) svojega mnenja.
.Sicer ne velja to baš za vse slučaje. V nekaterih negovo važnih rečeh .je znal tudi Wilson iz-pdcmeiiiti svoje anzore; n» primer v vprašanju militarizma. Leta 1914. je v svoji poslanici pravil kougrcMiikom, da ne bomo izpremenili Ameriko * vojaški tabor, tiidi če vemo. da je treba skrbeli z i vernost dežele. Dejal ie takrat., da je Amerika še ved m/naši a sredstva zä obrambo, če je >41 lite val a potreba. Leta 1915. je že govoril popolnoma drugače; naglašal jc že, da moramo biti pripravljeni, d» imamo premalo vojaštva, da moramo pomnožiti armadi» in mornarico, in re> je oboje pod njegovo administracijo povečalo kakor še uikdai prei ne.
Kadar govori Wilson novo zapriseženim državljanom. lahki» izraža vedno enako mnenje. Besede se sicer menjajo, tupatam se izpremeni kakšen aksent. toda v splošnem ostaja vsebina enako.
Splošno jc znano, kakšna je glavna nota. WH->on je Amerikanec. On veruje v posebno ameriško idejo, v ameriške tradicije, v ameriški zgodovinski* poklic. Wilson je zgodovinar. To .i«' na eni strani prednost. Študiral .j" preteklost Amerike in poštam k Zedinjenih držav. - Vse nekdani-prilike, vse -boje za ameriško neodvisnost, za utrditev zveze i t. d. pozna kakor malo kdo.
Na drugi strani ima ta lastnost svoje pomanjkljivosti. Wilsonov razgled je obtičal v preteklosti. On vidi Ameriko, kakršna je bila. p» misli, du je še vedno taka. Nekdanji boji /» ne-
s.«tem, je bil to kos razvaja. Vse se je zgodilo popolnoma zakonito, ker se v pri rod i sploh nič ne more zgodi*i proti zakonom. Ali po človeških pojmih, ki ne morejo biti drugačni nego so, no bdi siloviti dogodki, ko se je po ogromnem prostoru raztresena materija .v kolesalnih kemično fizičnih procesih osr« določila v enem telesu in ko se je od tega ločil kos,iz katerega je postalo drugo lelo ali druga tel«»s». Procesi, v katerih je zemlja menjala svoje oblike, "dokler ni postala sposobna za vegetacijo in živalsko življenje, ii. uu posled taka, kakor jo sedaj poznamo kol svoj dom, so bili zakoniti; vsaka izpreniemba je bi1» faza razvoja, ali te izpretuembe so se vršile včusi ob izbruhih, eksplozijah, poplavah, potresih, sploh ob dogodkih, ki se nam zde strašni in m» ra naše pojme vsekakor siloviti
In kako bi moglo biti drugače. Znanost nas uči, da učinkuje v vseiu vsemirju, v vsej neskončnosti, ena sila ali cneržija. Sila je sila. kukor je materija materija. Alj sila učinkuje v različnih smereh, materija se različno sestavlja in dobi«a različne oblike, v njih postajajo učinki sile tako različni, da se nam zdi, kakor da učinkujejo različne «ile in smo se tudi naučili govoriti o različ-' mh silah.
V	tem diterenciruuju, v nastajanju razlik j«' življenje; čim več razlik, tem bogatejše je živ-
1 Ijenje. Ali iz teh razlik nastajajo nasprotja. Sile treskajo ob sile in učinki morajo biti siloviti.
Tudi priroda ima svoje revolucije .tako ko-losalue, da ne bi moglo človeštvo nikdar tekmovati z u.io na tem polju. Ali vse te revolucije, vsemirske, a^tralne, vulkanične, kakršnekoli, so /akonite in v se leže v črti razvoja. Kvolnči.iu in revolucija si tudi »' priredi ne nasprotujeta. ampak nc spopolnjujela.
V	tem zmislu je primera med prirodo iu človeško družbo mogoča. Tako ni nobenega nesoglasja, če govori socializem o evoluciji in revoluciji obenem. ,
Socialistična stranka ne dela ne evulueije. uc revolucije. Nihče' ne more tega delati. Pač pa organizira 'socialist ičua stranka delavstvo, da postane sposobno /a svojo zgodovinsko nalogo, to se pravi, da zna in more rabiti zakone družabnega razvoja sebi v prid in da postane tako zopet sposobno za vlogo, katero na i igra v socialni revoluciji.
Zakonom družabnega razvoja so i«a podvrženi tudi vladajoči razredi, kapitalistični nič manj ne kakor proletarski.
Delavstvo, prihajajoče boljinbolj do razredne zavesti, spoznava boljiuhnlj, da sc v obstoječi družbi ne more nikdar rešiti iz mezdnega suženjstva. Čimbolj to spoznava, tembolj postaja revolucionarno; to >e pravi, da sc ne bojuje več izključno za tiste male izprcmemhe. ki so mogoče v obstoječi družbi, za boljše plače, za krajši de-¿lovni čas, za delavsko zavarovanje, delavsko inšpekcijo in take reči, ampak hoče ponolno izpre-
membo družabnega sistema. Delavstvo sc ne zadovoljuje ,več s tem, du mu napravi kapitalizem tupatam kakšno koncesijo, ampak hoče, du sc popolnomu uuiukiie socializmu.
Kdo naj se čudi, du sc kapitalizem temu upira? Kapitalizem živi: torej noče umreti. Kapitalizem ima moč; torej hoče ohraniti svoje go* spot 1st vo.
Ali kakor napreduje delavska zavednost ill uioč, *uko spoznava kapitalizem, du mu postaja* vse teže in teže ohraniti svoj absolutni gospodujoči položaj. Nevarnost, da ir» organizirani pro-I letaruit d»n«'s uli jutri porazi, postaja vse resnejša. Iu kapitalizem išče sredstvu, du odvrne to ne varnost.
Njegov» sredstva >o zelo različna. Knkrat se posluži brutalne sile, drugič izdajalcev iz vrst i delavskega razreda samega: včusi pa tudi izpre-vidi, da jc še najceneje, čc nupravi delavstvu kakšno koncesijo.
Že Brsmark, ki je imel tako kosmato vest, da je d»l brez najmanjšega pomisleka vpeljati in iz-j vajati "socialistični zakon" z njegovimi okrutni-i mi progoni, je razumel, da sc delavsko gibanje ne more zatreti, če sc iz njegovih bojevnikov naprav-Ijajo mučeniki. Priporočal je socialne reforme iu ob času njegove vlade se .je v Nemčiji vpeljalo starostno zavarovanje za delavce, ne zato, da bi se delavstvu dala resna, izdatna pomoč ali celo rešitev, ampak zuto, du bi se delavstvo odvrnilo od socialne demokracije. Da ne bi bilo treba dati celega hlebca, je Bismark sam odrezal košček od njega in ga delavstvu ponudil z gesto prijatelja.
Tako bodo morali tudi zastopniki kapitalizma v Ameriki začeti s socialno politiko, kakor jim je dejal sodrug Meyer London — ne iz resnične ljubezni do delavstva, ampak v interesu kapitalizma samega. Tudi oni bodo polagoma prihajali z zakoni za ureditev delovnega času. za ureditev ženskega in otroškega dela, za zboljšanje induatrijalne inšpekcije, za delavsko zavarovanje i. t. d. — vse zato, da bi odvrnili delavstvo od radikalnejših zahtev iu od socialistične stranke. Vse te reforme m» bodo imele taktično druzega namena, kakor da vcepijo delavstvu mnenje, du doseže vse potrebno zboljšanje lahko v okvirju kapitalističnega sistema iu da mu vse to lahko poskrbe zastopniki kapitalističnih .strank.
Vse take socialne reforme bodo preventivna sredstva zoper socialno revolucijo; z njimi bodo ' podpirali nauk, da imata delo in kapital skupn » interese, du morata biti dobra prijatelja in du morata skupno delovati.
Ali vse take socialne reforme so naposled vendar odvisne «hI enega faktorju : Od strahu kapitalistov pred delavci. Brez tega biča ni niti drobtiu. kaj šele kosov. Kapitalistični zastopniki postanejo delavstvu prijazni, kadar dobe • vzroku, du se ga boje.
Na to bi morali misliti delavci tudi tiri novembrskih volitvah.
Velika naloga Amerike.
odvisnost mu ustvarajo mnenje, du je neodvisnost in svoboda najvišji ideal Amerike. Kdor je še preganjan zaradi vere ali zaradi političnih nazorov. je včasi zbežal v Ameriko in našel tukaj zavetje. Ker je bilo vselej tako, misli Wilson še vedno, da je Amerika zavetišče vseh po krivici preganjunih.
Moderna Amerika je Wilsouu bolj tuja kukor daljne države, ki jih pozna iz knjig iu potnih opisov. Iu kadarkoli govori o Amefriki, ima pred očima tisto Ameriko, ki si j«» je ust vari I v svoji ideji, ne pa tisto, ki eksistira v resnici, tak», kakor jo je na primer odkrila grozna industrijska komsija, taka, kakor je poznujo delavci, ki garajo in se trpinčijo in umirajo po rudnikih in plavžih tovarnah iu peklih vsake vrste.
Tudi kadtr govori Wilson novo zapriseženim državljanom, misli na tisto svojo Ameriko, ki so jo njegove misli vso pozlatile in pirsulc s cvetjem, lil novim državljanom pripoveduje tedaj, kakšno »rečo so doživeli, ker so postali polnopravni člani največje, najmogočnejše, najsvobodnejše, najvišjim idealom posvečene dežele na svetu.
V svoj chieaški govor je p» predsednik vpletel nekoliko besed, ki sicer ne bi pomenile nič posebnega. imajo i ni vendar nekakšen poseben zvok, prav zato, ker jih je izrekel Wilson.
Nekaj časa ui prezident izpustil nobene prilike, da ne bi bil nastopil proti takozvaneinu hyphen, proti vezilniku pred besedo "American". ii. pr. "ticrmaii-American", "Polish-American" i. t. <1. Ko si postal državljan, si Amerikanec in nič druzega ne — to je bil nauk. ki ga je Wilson ponavljal in ponavljal na vse mogoče načine.
. Sedaj je v Chieagi dejal, da ameriško državljanstvi» ne zahteva o<l novega državljana, da naj zataji in zakoplje ljubezen do svoje stare domovine.
Seveda je Wilson nadalje dejal, da se mora postaviti Amerika nad vse drugo, t e Ivi se Amerik» zapletla v vojno z njegovo staro domovino,
l'Yuza : "Saj uaš kandidat sedaj itak še ne a
izvoljen," postane popolnoma uczmiselnu. če imajo delavski volilci pred očmi, kakšno moč ims kapitalistični strah
Svojegu kandidata še uc moivte izvoliti; veste, da še niste dovolj močni. Todu zberili in oddujte za svojega kandidata vse glasove, kar jih le inore zbrati, in videli boste, kako bo tisti kandidat, ki bo namesto njega izvoljen, vse drugače pisk al, kakor bi bil, če bi pustili, da bi bil izvoljen brez opozicije delavstva. Zberite za socialistične kandidate v Zedinjenih držuvuh dva mil.joiia gla soy, pu boste videli, kuko se bo prihodnji kongres ruzlikovul od seduujega!
Nič ne de, če je v kakšnem kraju položa.j šc tuk, du ue morejo dobiti socialistični kandidati tu m več kukor bodisi deset glusov. Pogostoma v* taki glasovi enostavno zavržejo; volilci ne gredo volit, uli pa oddujo glasove komurkoli, češ s svojimi desetimi glasovi itak nič ue opravimo.
To je popolnoma nupačen račun. V eni občini deset glasov, v drugi petnajst — Zedinjene države so velike in volišče je mnogo; po de.-jct in deset glasov tukaj iu tam se jih nabere miljou, miJjon važnih glasov, ki so pogostoma izgubljeni, ker računa volilec le s svojim glasom, pa pozabi, da s»' štejejo glasovi po eden in eden.
Ce tudi ne morejo socialistični delavci šc zmagati v Zedinjenih državah — v posameznih okrajih iu mestih pač že lahko zmagajo — vendar lahko spletajo pri teh volitvah bič. ki bo žvižgal štiri leta okrog kapitalističnih ušes in posredno koristil delavstvu.
Socialne reforme, ki jih more to bič izsiliti iz kapitalističnih zastopnikov, ne rešijo delavstva. Ali zu njegovo rešitev so vendar zelo važne, kajti one varujejo delavstvo v sedanjem sistemu še večjega propadanja iu poninožuje.jo bojno moč. Da bo delavstvo sposobno za izvršitev socialni revolueijc, mora v socialni evoluciji postati moč no. Tisto mnenje, du bo proietariat tem revoló ciouiirncjši. čim večja bo njegova beda. uc pri lia.ia iz prakse, amoak je izmišljeno za pečjo Ločen želodce ne napravlja hrabre.jših bojovni-l ov, ampak jih ubija. Šocialnc reforme, ki rešujejo delavstvo lakote, um dajejo sposobnost, da »»ostaja močnejše, razumnejše in bojevitejš«« Socialne reforme ne zadržujejo socialne revolucije, ampak jo pospešujejo.
In na take socialne reforme lahko vplivajo delavski volilci pri sedanjih volitvah.
Tudi nasprotniki bodo, šteli socialistične sla sove; to št»'tje jih lahko povzroči porogljiv smeh. si I i pa strah. Cim večji strah ustvari delavstvo, tem bolje bo zanj. In vsak glas pomaga, du zraste ta strah. Zuto na.j sc ne izgubi uc en glas. In kdor more še katorega pridobiti, izpolni le s>vojo proletarično dolžnost, čc ra resnično pridobi.
se mora torej novi državljan bojevati za Ameriko proti svoji stari domovini. Tak ni le zmisel \Vil-honovih besed; tudi zakoni so taki.
Ali kaj naj stori tak ubogi državljan, kateremu dovoluje Wilson, da ljubi svojo staro domovino, ampak zahteva, da naj se bojuje proti njej kaj naj stori tak ubogi državljan s svojo vestjo. čc mu je k»j za kakšno domovino ' S kakšnim navdušenjem naj se bojuje za Ameriko, čc mora smatrati za svoje sovražnike iu ubijati tiste, ki jih sme sicer z Wilsonovim dovoljenjem ljubiti?
Iz t«- ¿a ga te ni izhoda in tudi Wilson ga ne najde. Zakaj če pravi, da mora biti ameriškemu državljanu Amerika prvo, nam jc to sicer popolnoma razumljivo, ampak zato vendar ostanejo državljanovi bratje v stari domovini njegovi bratje, in čc ln» moral uanjc streljati, mu tega ne bo osla d i la -zavest, da jih ubijo za svojo novo domovino.
Ako pride Amerika v konflikt s katerokoli tujo državo, bo vedno en del ameriških državljanov v taki zagati, zakaj v strica Sam» "Meiling Pot" prihajajo člani vseh narodov in vseli držav. Se sedaj, ko niso Zedinjene države z nikomer v vojni, še laiiko opažajo posledice "ljubezni do stare domovine."
Kaj pa je bilo druzega kaJkor "ljubezen do stare domovine", kar je izzvalo v Ameriki zarote, in atentate iu eksplozije in procese in v zvezi j s tem tisto znano strastno agitacijo proti "llv-pheued A merica ns '" Dum ha j»' moral zapustiti • gostoljubna ameriška tla. ker jc apeliral na ljubezen svojih rojakov do stare, domovine, Oba nemška atašeja sta se morala vrniti pod kajzerovo okrilje, ker sta hotela organizirati to ljubezen do stare domovine. Po salonih, kjer sc shajajo člani raznih narodnosti, so izražali svojo ljubezen do stare domovine s tem. da so sc tepli iu si vzajemno prizadevali krvave glave.
Sedaj, ko nima Amerika vojne, je tako. Ka-
ko naj bo, čc bi se Zedinjene državo pes zapletle v vojno s kakšno tujo deželo?
Ko je bila največja napetost med Ameriko in Nemčijo zaradi podmorskega vojskovanja, m» sicer voditelji nacionalističnih Nemcev slovesno izjavljali, da stoje "neomajno" na strani Amerike. Take izjave žc zato niso nič vredne, ker prihajajo večinoma od generalov brez vojake. Saj so tudi jugoslovanski "voditelji", ki «so sr kratkomalo shiiri imenovali V.a voditelje, pošiljali Wilsouu vdanostim telegrame v imenu stotisočerih, ki jih niso nikdar pooblastili za to. In koliko so besed»« voditeljev v zvezi z njihovim resničnim mišljenjem, je tudi še veliko vprašanje.
Dokler so na svetu različne domovine in m»-d temi domovinami nasprotja, ki laihHto vodijo do vojne, bodo vedno take težave. In nihče ne bo našel poti iz te zagate, dokler se uc odpravi zagata sama. To pa more izginiti le tedaj, čc odpadejo nasprotja med domovami in lic bo nihče » cč vruan v položaj, du moro sovražiti eno deželo, ako ljubi drugo.
Kako morejo izginiti ta nasprotja"
( c pade kapitalistični sistem.
Kajti dejanska nasprotja ne obstajajo med deželo in deželo. m»d narodom in narodom, amoak med njih vladajočimi razredi. V o .in e v naših časih so na.¡ostrejše oblike kapitalistične konkurence. S kapitalističnim sistemom jc konkurenca tako tesno spojena, du sc ne mora ločiti od njega.
V Zedinjenih državah pač ue žive vsi narodi, kar jih prebiva na zemlji; ali narodi vseh držin. ki igrajo v sodobni zgodovini kakšno znatnejšo vlogo, so tukaj zastopani.
Wilsen je pripovedoval novim državljanom, da bo Amerika po vojni igral» veliko vlogo med narodi. O tem ne dvolnimo. Igrala bo v kapitalistični družlhi tisto veliko vlogo, ki ji I»» pripadala po njenem vslcd vojne silno povečanem ka-(Koncc na šesti strani).
Socialistična stranka nima NOBENEGA KOMPROMISA. Vsak socialist glasu|e za vse KANDIDATE svo|e stranke. Zaveden delavec ne meša kandidatov svo|e stranke z drugimi.
|>ri volitvah se ne vprašuje za osebne simpatije in antipatije, ampak ZA STRANKO, ZA NJENA NAČELA, ZA NJEN PROGRAM.
Sveje kandidate ¡e stranka sama izbrala; vsak član stranke jc imel pravico In priliko, da sodeluje pri nominaciji. IVobeneia raz
loga ni, da bi kdo volil druge kakor svoje kandidate. Volite tako, da se ne cepijo glasovi!
ADVKKTTHJfiMJNT
5L0V. DELAVSKA
'IMM dM IL trrillA
PODPORNA ZVEZA
l«li«r»'<rtwt M trrito IM
? diUft P*m
Sedež: Conemaugh. Pa.
GLAVNI URADNIKI:
l'AJUUHKUMK: Ivan Prostor. I01»s Norwood B«J., Cleveland, Ulilu. l*Ol>PRKI>H£DNlK: Josip /.uiko, U. F. D. 2, box 5(1, We»t Newtua, l'a. TAJNIK: Illas Not a k, tO Main St., Conemaugh, l'a. POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vidrii-h, 170 Franklin Mam st., Couciuaugh, BLAGAJNIK: Josip tel«, 010H Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frauk Pavlovéiù, 20 Main St., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1.	nadzornik: Ivan A. Kakcr, 207 Hanover St., Milwaukee, Win.
2.	nadzornik: Nikolaj Povko, 1 Craib St., Numrry Hill, N. H. Pittsburgh, :«. nad/.oruik: Jakob Kocjan, 1400 K. SSd St., Clevelaadi Olila.
POROTNIKI:
1.	poruluik: Anton l.avrii, box M, Yukon, Pa.
2.	iHiiotnik: Krauk Havdek. Ho* 212. Duufo, Pa. ;». porotnik: Anton Welly, bo* 44, SuiM>rior, l'a.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Krra, M. D., 6202 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank Škufcs, 4HÔ 2nd Ht., Coaemaugh, Pa. Ivaa Jager, b. 543 Woodland Aye., Coneuiaugh, l'a. Franc Kos, Conemaugh, l'a.
Mihael Flek, H. F. 1). 4, b. 143 a, Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 23«, South Fork, l'a. Ivan Hribar, Jokimtowu, l'a.
GLAVNI UKAD v hiši St. 20 Maia St., Couciuaugh, Pu.
I'M
Pa.
Urada« Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. .list Ht., Chicago. IU.
0«nj«aa drultva, oziroma njih uradniki, so uljudno protoni, pošiljati v s*
dopis« naravnost na glavnega tajnika, iu nikogar drugega. I>cnar na se pošilja e.lino potom Poštnih, Kxpresnib, ali Banrmh denarnih nakaznic, nikakor pa .ne potom privatnih èekov na naslov Illni Novak, s I». p. Z. A Couciuaugh l)cjK)sit Dank v Conemaugh, I'a. . .
V sluéaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v pri k«dnje popravi.
- . — ; 1 * j
Ves, velikanska prosperiteta !- Tieko se koneentrira kapital in Pogodbe /.a pripravljanje vojne- najl« pši demokratični zakoni ' ne ga uiaterijala so prinesle iniljar- preprečijo tegji. Kdino sredstvo do T» sto miljonnv čistega dobička. zoper oderuške posledice te kon-To pomeni, da bMmelo lahko 1,- celit racije bi Kiilo javna last in ja-tHH),(KH> družin hiše po sf-*f.VU0.CN» ven obrat. Ampak bognedaj ! To vsaka. Ali so jih dobili.' Kaj še .'i hi bil '4 socializem !" Sem te rt je malo povišanje plače, ki se je pa na drugem koncu izgubilo v podr;:/anju živil. Kje je t., denar? V vsakem večjem mesti.
V obratu Thomas A. Kdtsouu je /.astavkalo ib> t»(M> delavcev, ker je l»il oil p usée u Ncill White, tajnik
v Zed. državah je nekaj takih, ki Protektivne zveze KdUonovih
so spravili ta ogromni profit v svoj žep. Ali ima delavec ka.j od tega? Kar računajte. Toda kje so vzrok i ?
• • •
Vzroke ni «te/.ko najti, ti s<» na dlani. Obe - demokratična iu
slu/.beneev. Družba ima nekakšen sln>ilKMii red, ki hi delal vso čast uradnemu službovniku v avstrijski armadi, sicer se pa temeljito razlikuje od tega, kar delavci razumejo pod besCdumi "pravičen delavni red." V tem delavnem rc-
republikanska stranka sta kupita- «In stoji baje zapisano, da je \s«k listični stranki, in ekzistirata sa- delavec takoj odpuščen, ako ne mo zato. da prote/.irata kapitali- naznani vzroka, /.akaj je izostal stične interese. Republikanska <*l dela. Taka določba ni le žalji-i stranka je vsled razmer po civilni va /a delavce, ampak je tudi ne-j vojni postala čisto kapitalistična, moralna, ker sili delavca, da laze, Največji kapitalistični razvoj v če navaja vzroke, zakaj je izostal Ameriki se je izvršil pod republi-i0d dela. Noben delodajalce nima kansko vlado. Leta 1W»0 sta bila! pravice vprašati delavca, zakaj je
v Ameiika samo dva miljonarja. Toda pod republikansko Vlado se je kapitalizem tako naglo razvijal, da poseduje danes polovico ljudstva #1 odstot. bogastva. Na ta način jc postala republikanska stranka zatočišče kapitalistov. Vsak triLst. ki išče v politični stranki svojega prijatelja, išče to najprvo v republikanski stranki. Toda to ne pomeni, da demokra-
izostal od dela, 'ker jc to privatna zadeva delavca in škodo za zamujeni čas trpi vendar le delavec. Proti tej določbi se jc po poročilu družbe pregrešil Neill \Vhite iu družba ga je odpustila.
Delavci v Kdisonovi tovarni niso združeni z drugimi delavskimi organizacijami. Njih zveza tvori nekakšno samostojno organizacijo in v obratu še ni bilo stavke.
tična stranka odteka kapitalizmu( kljub teiuu pa dnužha izjavlja, da sei vilno^t : pomeni samo, da je j j,, položaj zeli» resen.
republikanska stranka sposobnej-j šu. da izvrši to. Demokrat, stran- v premogorovu ku bi to istotako rada storjln, to- j Kairinontu, W. V., dn iic more tako hitro kakor re-pu-blikanaka. zato jc prva pri tem delu bdlj uspešna.
•lanuson pri je podsulo več
.Meyer Loudon, socialistični koiigrcsnik. sc .i«* najbolje t izrazil glede razlike med WíImuioiii in Ihiglicsom. Dejal je, da razliko
k;ikor dvanajst rudarjev. Inženir L. M. Jonea, ki je prišel z moštvom iz Pittsburgha, da bi vodil rešilno akcijo, se je zadušil v jami. S sedmimi možmi se je bil po navpičnem rovu spustil v glavni hodnik. Najprvo so seveda spustili doli kanarčke, da preizkusi-
med VVilsonoin in llughesoni iz- j j() grafe. Večina ptičev jc takoj po
brivce; ginfig. Inženir .Ioiun se jc mulo Hughes. | ,jajj |>0,|al v hodnik in >c jc one svestil. Njegovi tovariši so kina Iu za njim počepali ua tla. omamljeni od strupenih plinov. Drug rešilni oddelek, ki jc dospel \
ravna v petih minutah samo brada, ki jo ima dela razliko med njima.
VELIKA NALOGA AMERIKE
(Konce s pete strani).
pitulizinu, To bo zelo velika, a zelo nevarna \ logu; Amerika postaja na iudustrijulueiu iu denarnem' Hvetovueiu trgu tekmovalka prvega reda. 8 Ichii se povečava zanjo nevarnost krvavih konfliktov.
Ali kadar, govori VVilsou o bodoči vlogi Amerike, govori kot idealist. Pred njegovimi očmi stoji zopet Amerika, ki nosi zastavo svobode iu uaprcifka.
Te vloge pa ne bo igrulu kapitalistična Amerika, kajti njen ideal bo profit. Dokler bo kapi talistična, bo profit moral biti njen ideal. In lov za proiftoin jo bo gonil v nova nasprotja. Iu ker živi v njej na miljoiie državljanov, katerim pa dovoljujejo, da smejo ljubiti svojo staro domovino. bo vedno uu miljonc njenih državljanov \ njenih konfliktih prihajajo v konflikt z lastno vestjo. In vedno bo nezaupanje do državljanov, ki so bili rojeni v drugih deželah. Iu zaradi tega
nezaupanju bodo nadzorovali take državljane, iu
špiouaža se bo množila doma iu v tujini, iu *vo-
bode in \ seli trstih idealov, ki se blešče pred Wll-i .lovliui očmi, ho vedno manj iu manj.
Lepi so tisti ideali; toda AVllson uc ve. kuko l>i se dosegle, ker gleda vedno le v preteklost, pa ne vidi popiv, ki drže i/ sedanjosti v prihodnost.
Amerika bi mogla doseči ideale svobode, miru in napredka iu bi lahko postala pravi Meltiug Pot, v katerem ne bi noben "hvplien oviral ume-rkan /jina. če hi odpravila pogoje iiujhujših nasprotij, to se pravi, če hi se .»šila kapitalističnega sistema. Anglež iu Nemec, Slovenec iu Italijan, Rus in Kitajce v Ameriki ne bi več mogel priti \ dilemo, ali naj bolj ljubi svojo novo ali svojo slaro domovino, kajti socialistično Ameriko bi laihko ljubil, ne da bi mu bilo treba sovražiti katerokoli drugo deželo.
Amerika ima res veliko nalogo. Todu prav je iic riKUinc ne VVilsou iic Hughes. Velika nalogu Amerike v njenem interesu mi v interesu vsega sveta jc pospešitev in uresničenje socializmu.
Mednarodno pravo.
I hogo mednarodno pravo!
Te vojnç v Kvropi je bilo treba, du se jc pokazalo, koliko je vredno vse tisto, kar se ponosno imenuje pravo iu o čemer trdijo juristi, da ravna in vlada svet. Zlasti da se jc pokazalo, koliko j»' vredno "pravo", kadar se ne more opirati na silo.
Mednarodno pravo gotovo ni edino, i/ katerega se sedaj norčujejo velesile, po katerem skačejo, o katerem pravijo, da je kos papirja iu nič več, ki ga trgajo in nircvarijo iu se z njim igrajo kakor otroci, kadar dobe priliko, da se obsipavajo i peskom, z blatom, ali pa da se škropc z vodo, brez obzira no to, komu, ki ni v njihovi igri prav nič udeležen, še prizadenejo škodo.
Nemčija je kar pričela vojno s tem. da se je debelo uarogala mednarodnemu pravu, ko je vdrla v Belgijo, v nevtralno Belgijo, katere in v+ral nost sp garantirale velesile iu Nemčija sama med njimi.
To je pomen pravne države, da ne more vlu-uobena samovolja, ampak da določa zakon \sc. Treba je le, da poznaš zakon iu da se po njeni ravnaš. #
I );i se pa vendar vjameš v njegove zanke, te-ga seveda m kriv zakon, ampak razmere. Kdor ne krade, ne bo zaradi tatvine zaprt. Zakon seveda ue. more .nič zato, da enemu ni treba krasti, du so pa druzega razmere pahnile v tako bedo, da si ne more pomagati drugače kakor s tatvino.
Zai U o 11 tudi ni kriv, če se smatra za tutvino iu najde \ njeni paragraf, ako jc kdo zarudi lakote ukradel kos slanine, doeiiu se označi za poročeno kupčijo, ako je kdo ukradel miljon.
(¿ode se pa take reči vsak dan, in če se ne hi •ioililc, ne Iti bil mogoč sistem, na katerem sloni moderna družba. Zakaj če ne bi kapitalizem jemal, česar ni nikdar sam ustvaril, ne bi mogel biti kapitalizem in ne Iu mogel poveča vat i svojega
lic prinese sovražnik socializma.
Kar zahtevajo socialisti, zahtevajo tudi drugi, pravzaprav \si: toda mnogi neeejo tega, če jim to |10dnik. jc spravil prvi rešilni 0«!
delek na dan. Zbudili so \ se v živ ljenjc, le pri .louesu ho luli vsi po iakusi zaman.
Splošno sodijo, du so \ -»i podsu-ti rudarji mrtvi, ker je plaz. po vzroeila eksplozija, ki je napolni la ves rudnik s strupenimi plini Koliko bo še lakih katastrof
Socializem ni konec ampak začetek boljšega življenja.
I/, finančnih k rogo \ prihaja vest, da se hočejo ulične žclc/.nice v Clcvclaudu združiti v eno družbo, katero 'kapital anasa tllt.000.- preden 'bodo rudarji spoznali, d*. (HMI. Združenje podpirajo kapitn listi iz New Vol ka. V ci st nože- §<|er N0 leziliški družbi se združijo Cleve» land. Southwestern and Columbus
ne more hiti zanje varnosti, done izprcineni ves sistem:
Lifke Shore Kleetrie iu njene
Sodnik .lennve v Bostonu jc izdal sodnijsko prepoved, v kater'
podiU/iiM proge, vštevši Lorain prfpOVfdtljf št ra jka jočim clcluv Street Ha i I vv ¡iy iu Sandusky, 1're- ,.,,,„ p0d jHniško kaznijo in de
molit and Southern Cleveland. Paiuesville h nil Kastern in njene podruzne proge	Cleveland,
Paincsvillc ami Ashtabula.
iiarno globo nagovarjati stavko-kaze. naj sc pridružijo »davki.
Pa da ni Amerika dežela a volni-de! In čemu naj bi delavci volili
Tri teh cestnih železnic imajo	drugačne sodnike! Na papirju je
nad 4410 milj daljave ml Toleda do	mnogo svobode, in «b kler tn za-
Aaklabulc, južno pa od Cleveinn	danča delavcem, tudi uc bi
da do NVoostra in Bncyrilsii.	drugačne.
Anglija sedaj zaključuje to kolo s konfiscira-ujem vse nevtralne pošte, ki ji prihaja na morju v roke,
llcsiiično. mednarodno "pravo ni edino, pravo, ki je bilo že kdaj izdano, zavrženo iu poliplano. Vsak dan se ponavljajo tuki prizori, tudi če niso prizadete ravno velesile in vlade. Pravi» je zapisano v zakonih. V.*e moderne države, «mI demokratične Anglije do mikadovske .Japonske in še do zamorske Liberije so "pravne" države.
To pomeni, da imajo vse te države zakone. Po zakonih se vlada in upravlja in sodi Po z;t kouih se ravna vse javno iu privatno življenje Zakoni vežejo oblasti iu javne funkcijonarje p ra» tako kakor privatnike.
Iu med glavne označbe pravnih dižnv spad i to, da so pred zakonom vsi enaki. Postava velja za miljarderjn prav tako kakor za zadnjega tieinpa. Za nikogar ni izjeme. Nobeno bogastvo ne more človeka rešiti zaslužene kazni, nobena revščina uc more človeka pahniti v ječo. če je nedolžen.	*
Vae t<» je zelo lepo in vse to je celo resnično na papirju, ua tistem papirju, ki je moral že tiho. brez protesta prestati na miljoiie najde-bele jai h laži in služiti pasivno in potrpežljivo tisočerim goljufijam iu sleparijam in surovim iu pretkanim zločinom.
Dopisi.
Waukegan, 111. ,
I icdništ vo Proletarea!
Zc dolgo časa ni bilo s)i<«uti v našem delavskem listu kaj iz tu-
kajšiie slovenske naselbine. Seve-la. vsak misli, kaj bom vedno »gnil eno iu isto. Ker dobregu m* nima kaj poročati; zmerom enako, lc'to za letom gre mimo nas, pu kuj imamo od tega? Preostaja uam samo: delaj, da boš jutri jedel. Piščakke kličejo dau ua dan in vabijo svoje mučenike, da gredo zopet pomnožit /.v zdavnaj prenapolnjene kupe.
Tukaj v VVaukcgaiiu imamo zopet soc;alistični kinih. Oživel jc zopet, počasi se razvija. Ker je pa In velika slov. naselbina, hi pu moral dosti bolje napredovati. Slovenski možje in fantje, pridružite hc k ii u m! Pojdite z nami v boj za vaše in, naše pravice, ker le tako nam bo mogoče,da prej dosežemo cilj, po katerem hrepenimo. Kavno tako vabim žene iu dekleta, da se pridružijo našim vrstam, ker ravno tako občutimo me bič kapitalizma,zato je tudi naša dolžnost, du se tudi me bojujemo proti ! našim nasprotnikom, ('as prihaja, dan.volitve se bliža, trebu bo zo-; pet izvoliti predsednika. Ker i-: mamo pa tudi me ženske pravico, Ida lahko damo svoje glasove, priporočam vsem slovenskim voiil-ccjii, da glasujejo za delavsko stranko, to je /a socialistično, ker to jc edina, ki se bojuje za delavske pravice. Imeli smo že več strank; pa kaj so naredile dobrega? Nič in zopet nič. Poprej je sama hvala, potem pa. kadar jc zmaga, so pa vse obljube po vodi splavale. Zatorej združimo enkrat svoje moči. pa ako že sami ne moremo uresničiti svojih želja, pa v sa j glejmo za naše potomce, da ib vsaj oni imeli življenje, da katerega sino opravičeni!
Tukajšnje društvo ".Moška »led-nakopravnost" štev. ll!t. in dr. "Sloga" štev. 14. S. N. P. .1. priredijo skupno veselico in igro "Stric iz Amerike", katero je spisal .Mr. Math VVaršek. Vrši se dne okt. 191« v .Math Slanovi dvorani. Vaibijo se vsi rojaki in rojakinje, da se udeleže. V topnimi samo 2.V. Opominjam pa tudi člane ru članice omenjenih društev, dn se zagotovo udeleže, ker dela ho dovolj.
S socialističnim pozdravom
Annic Mahnicli.
bogastva. Ce ne bi bilo širokih vesti, se ne bi bila iin»ixla nabrati začetna bogastva, ki so potom pač rastla z obrestmi in z obrestmi od obresti. Naposled pa tudi te obresti niso nič drugega, kakor v ilcnar izpremenjeni plodovi dela, katere si prilaščajo listi, ki niso opravili dela.
Pravo ne more biti v kapitalistični družbi nič 11 r n ue t! a K < ikor farsa, in včasi šc prav žalostna lat >a.
\ si so enaki pred zakonom. Ali zakon je ta-ko /verižen iu ima toliko skritih kotov, zagat iu zank. da je treba posebnega študija, čc ga hoče kdo poznati. Se tisti, ki so ga študirali, gli ne po-znajo vsi enako, umpak poleg dobrih juristov imamo nu eni strnili odlične, na drugi pa slabe. Ce m jši so seveda slabši, najboljši so najdražji. Ito-vc/, ki nima denarja za nobenega, je pa /.«• vjet, če 3e njeg»»v slučaj količkaj kompliciran. Brez advokata ne bo nikdar lazvozljal tožbe, ki je proti njemu ju list ičiio spletena, iu nbvadno je zanj najbolje, če ,e enostavno vda v svojo usmlo, kateri ita!\ ne uide.
Kdor ima dovolj denarja, si pa že lahko pri-\nš< i kakšno šalo ;; zakonom; dobri advokati bodo že dokazali, da je ravnal prav. Najboljši juristi služijo stalno iu redno najbogatejšim korpo-
laeijam, zaslužijo kuc/evske plače pri njih, iu (Konec nn S. utrniti i.
Cleveland, Ohio.
Politična kampanja, v kolikor pridemo slovenski delavci v Clcvclaudu v poete v, se bo zaključila /. velikim shodom, kateri se vrši v nedeljo, dne 2!l. oktobra ob 2 popoldne v Mirkovi dvorani na OlHHiSt. Clair ave. Na tc.m shodu bo govoril prvoboritclj slovenskega delavstva, sodr. Ktbin Kri dan z Chicage. Kakor vselej, tako se tudi sedaj pričakuje, da bo sodr. Kristana pozdravila ogromna množica slovenskega delavstva. Rojaki se vabijo] da pridejo ob času v dvorano, da si tako zagotovo prostor. Kazveu Cfcvelainla oo sodrug Kristan govoril tudi v Collinvvood. Loraiu in Barbcrtou. Ohio.
Istega dne, t. j. v nedeljo, dne -oktobra, «»'» s. uri zvečer sivi ši v Birkovi dvorani veselica slovenskega soc. kluba. Vcseličn. mlbor je sestavil raznovrsten program, tako tla rojakom nc bo žal, kako se udeleže te zabave. Drama tični odsek uprizori igro v enem dejanju "Bratova osveta Ta i-gra jc živa slika iz razrednegu boja med delom in kapitalom. Na-ilalje pastopi šc mladi a dobro i/ ve/ihuni pevski odsek "Zarja", ki zapoje več pesmi. Nastopi tudi hrvatski pevski zbor "Crveni bar-jak". Po igri bo prosta zabava in ples. Rojaki se vabijo, da se udeleže te zabave v polnem številu, in na ta način pokažejo svojo naklonjenost politično organizirane-muiii slov. delavstvu.
M. Pet rovi« h.
Tovarna Cook Works v Pater-soiiu, N. -I., ki je lastnin.i Aineii can Locomotive Co.. so dobili naročilo za sto majhnih železniških lokomotiv za angleško vlado. Družba ima v delil že sedemdeset lokomotiv za rusko vlado. Ravnateljstvo izjavlja, du bo tovarni vsleih ogromnih naročil obratovala vso zimo nočiiidan. Pommiioži* la bo tudi število izučeiiih delav-cev.
Well, weli ! l'a ne i/, ljubezni da rzttčcnlRi delavcev, ampnk zato, ker ne l»i bilo brez njih profita.
HHlMMlMMI^MIIIMIj
! Stran K.a 1
HfMMMM»MMili»l»a
P It O L E T A B 1C
■ ■ ~
KRISTANOVI SHODI PO VZHODNIH DRŽAVAH.
Cleveland, Ohio.
drew Zupan sf I .«M». Krank Upar
îf 1 (Wh v Sarteil, Minn, in po-
VABILO NA javen valilni ljudiki ihod,
ki ne v r Ai nedeljo, dne 6. novembra t. 1 ob treh popoldne v Chioagi, v NARODNI DVORANI vogel 18. eeate in Kacine Ave.
(Jovorniki v slovenskem in un- slane po Kiparju. Slov. stu«. klub Slov. soe. klub H. 27 in hrv&t-1 gibkem jeziku.	št v. till v llermiuie ,Pa. ♦NMJO in
ska soc. organizacija it. 71 prire- V slovenskem jeziku govori o poslano po Ig Kolarju. - Slov tlijo, skupno z nekaterimi drugi- splošni volilni situaciji v Zed. dr- soe. kluti šiv. 1.1 v Sygau, l'a. kot mi organiascijami v državi Ohio, iavah sodr. Et bin Kristan; v an- del prebitka od veselice ¿11.111 iu večja stavilo shodov, na katerih gibkem govorita o volilni sito«- poalauo ]»o Jofau Polaucu. ~ .Miha bo govoril sodrug Kristan is (,iji za govemerja v driavi lili- Keher, Oiicago, III. ob času patin-Chicagç.	nois kandidat za to mesto, tod r. | dvajsetletnice .lože Zavertnika
Shodi se vršijo v sledečih kra- Seymour Steadman, in v zadevi jih!	kandidature za državnega pravd-
V	sobto, 28. okt. zvečer v Qrdi nika (States Attorney» sodr. novi dvorani, 6021 St. Clair Ave., Wm. Ounnea
Cleveland, 0. (v hrvatskem jeii- Shod bo torej z ozirom nu va*- kaz $416.00. ku).	nost volilne kampanje zanitniv. $447.00
V	nedeljo, 29. okt. ob 2. pop. v ^^"J*1 volitve odločajo, kdo boi Birkovi dvorani, 6006 St. Clair «"»Podaril v deželi, državi iu me. Ave., Cleveland (v slovenskem s,u prMuMlnj«- štiri leta. jesiku)	^ nedeljo 5. novembra popoldne
V	pondeljek, 30. okt. ob 7:30 ,orri v" zvečer v Baumanovi dvorani, 15612 Waterloo Rd., Collin wood
Ant. Mikolič l/k. M. Kenik 10e.'*iti '»•»«» pu reki lahko vozilo a« Neimenovan »V. Neimenovan fnp. I t,rri*
Vai v Struthers, O. Kraus Kra lir. Andarán pravi, «ta jim j*- I*, mar 2'h*, .lan ( opic	Oba v ¡ IiJuM priufarj k»po bakia atiifieah
Vouugstowii, O. t.Vla svota W.W1 fuatov te/ko. I)al> pravi, «I« *«» no*«! poslano po L. Zakrajšek.	| lavo rrle rek« #lategs bakra.
njegove žene in poroki njegov« hčerke s sodrugotn K. Ileimleri chom	•
Vsega skupaj $31.66 Zadnji iz Vsega do dane*
v Narodno dvorano!
Odbor za shod.
Zopet železniška nesreča. Vlak štev. Ill Northwestern železnice je ua potu iz Milwaukee v Ashland v 'bližini iiu»»sta dne 21. t. m skočil iz tira in padel v jarek; zahvaliti je vozovom iz jekla, da niso ponesrečili potniki. Mrtva sta strojevodja iu kurjač. Stroje
Cleveland, Ohio.
V	torek, 31. okt. ob 7:30 zvečer <-.)ttnom slov KOV >k,uba ku 27. v Virantovi dvorani, 1700 E. 28. v ne(icljo, dne 29 .oktobra, ob	vmlja je dobil hude opekline i), 8t. Lorain, O. 7 urj zjutraj se vrši raznašanje	g|ttVH mu je razbita, (' uvaj v to
V	sredo, 1. nov. ob 6:30 letakov. Vsi sodrugi. kateri so se	varni, ki je videl nezgodo, je dal zvečer v Dormiševi dvorani, 436 javili za raznaftanje, in\ drugi, ka-	znamenje /a ogenj.
Bolivar Rd. Barberton, O.	lt,.rj želijo pomagati, naj pridejo Železniška družba izjavlja, da
Slovenski in hrvatski sodrugi fJb zgoraj raznačeni uri v klulmve	j». t0 /e peti poizkus spraviti vlak
in somišljeniki v vseh teh naselbi- prostore,kjer bodo,letaki priprav-	rH/< tir. Nemogoče je dognati,
nah, kjer se vriijo shodi, te poziv- Ijeni.	kdo je krivec. Fakt je, »la je bilo
Ijejo, naj marljivo agitirajo, da dosežemo čim več uspehov in povečamo našo organizacijo.
M Petrovich, ta j.
org. it. 27.
ZA KANSAS.
Soe. klubom •]. S. Z. se naznanja. da se prihodnja konferenčna seja vrši «lue 29. oktobra ob 2 uri popoldan v Skid more, Kans
Sodrugi! Samo še nekaj dni nas	ogibal išče obrnjeno ua stranski
loči od dneva volitev. Posvetimo	tir, kazalo je pa zeleno luč name-
ta čas čim večji agitaciji za naše	st,, rdeče.
ideje in za ojaeanje naše organi- peti poizkus, pa vendar taka
zacije. Kolikor socialistov, toliko	malomarnost, da se bo še šesti in
agitatorjev. Izogibanje dela ni	sedmi poizkus ohnesel! Kaj pa je
znamenje dobrega sodruga.	za par uslužbencev!
M. Petrovich, ta j.	-
--Koronerjeva porota v Detroit,
NAZNANILO.	Mieh., je izrekla, da je železniška
( lanom kluba štev. 114 .1. S. Z. (]ru£hu (Jrand Truiik odgovorna v Detroit, M;eh., naznanjam, daiya „ezgodo. ki se je dogodila v no-
J. Alič. so vsak četrtek zvečer v "Delav-	-.j j,rVega oktobra na križmču, pri
- skem domu" sestanki veselienega	kateri je deset oseb izgubilo živ-
J. S. Z. klubom na znanje. 'odbora in viničarjev za vinsko	ijenje. Porotniki so izrekli ,da je
Za mesec november bodo mese- «Wlev dne 5. novembra.	,iru*ha kriva, ker jc imela na kri-
eni prispevki za J. S. Z. zopet po onro,U [ia V<>M',1<'0 7r 1*	V *UlAhl "'T™*11*** i'"™*
starem, LMM od člana, ker poteče h<ldnJ« '««»eena aejn v»«^0 ;	ja, čigar naloga je bda. da je za-
z oktobrom desetmesečni rok za novembra dopohlan točno ob 10.	|>ira, zatvor.iiee. ("uvaj je bil po-
zbiranje fonda za pokritje stroš- uri K"r vw va/mh Htvan	habljenee in ni zaprl zatyom.c, ko kov III. zborovanja. Tajniki klubov naj tvzamejo na znanje.
Tajništvo J S. Z
HKODOVE TOVARNE V VOJNI.
PmAkn Rofielnti demokrat ¡<*nn '* Pra v(i l.idu" piše: Pet im jht t i (tur I juti i tlela v hiktHlt»vib delnvuirah v Plznit tu •ti t>l» ucdtdjah in praznikih, da ac more zadonllti velikim potrtdimu gl«'dt' vojnt-ga matfriiilu. Tovarno no v ume ri pluli wt'i»tu razširili » koiuplfkaoin novih modemih oddelkov, tako <lu ae ne morati Upremealti meatni rebula rijaki naprti. OtiMiran ItdeznUka proge, ki je preje proti za padu obuieje-vala tovarno, mi gotova poslopja za vr it o novih oddelkov. Vaak- pritvo pro. «•tor itivaraiikfga ozemlja ae je v zadnjih meaeeib zazidal, mnogim nt n rej Aiin zgradbam ae je dozidulo p«* eno ali vet1 natlatropij in ko se vae to ni za-• loatovaJo, m«» se ttdloeili /a zgradbo nove velike podružnice Hkodovih tovarn v bližini htarega utrelitfa, kjer ae je razen t«»\urniAkih ptjslopij zgraili la tudi nova delavHka kolonija. Kener-vtdr delavMkih mo^i v zapadni <'eški tudi ne zailoHtuje ve/1 in iz t-ele Aviifro-()gr«ke in tudi iz. »oaedne Nemčije vro lelavei semkaj. tovarni tlelajo č> hi in Nemci, Mažari, Hrvati, Poljaki, Slovaki, Nemci M erharatvu; hil-ijo ne jeziki v ne h narodov v monarhiji. Baterija za baterijo se prebira in odpravlja na železnico, poškodovani t> po v i se poprav Ijajti z največjo nagli ct>. Strelišče ne zatloituje vet1 za ,pre (iluAanje novih in popravljenih to. ¡tov, molaarjev in utrojnih pušk: ra vnokar pripravljajo novo, veliko veeje strelišče. V mestu se rel <Ihii sliši gro-menje topov, da šklepetajo šipe \ o knih; vinen prasketajo tu in tam stroj, ne puške. In prehivalitvo se spomin j:i naših čet v Galiciji, kjer je velik del doHeženih us|iehov pripisati nkt»dtivim topovom.
NAROČNIKOM DRUŽINSKE-OA KOLEDARJA.
ZA DRŽAVO OHIO.
Tajnik državne organizacije v Ohio, sodr. O.,(í. Van Sehoyck ua znauja, da morajo p«» novih pravilih poslati vse naše organizacije v tej državi po en cent več vsak mesec od člana. Vsled tega naj pošljejo tajniki klubov iz te države tajništvu J. S. Z. od vsakega člana po en cent več, to je 2Ic na mesec. To naj se vpošteva, tla ne ho nepotrebnega pisarenja.
Tajništvo .1. S Z.
OPOMBA
rešit i, pričakujem, da se \>ak	se obenem bližala križišču to-
član te seje udeleži.	vorni vlak iu voz ulične železnice.
Opozarjam tudi člane, tla paz-	< >stnož.elezniški uslužbenci iz-
no prečitajo glasovnice novih pra-	javljajo, tla je čuvaj Seabinski
vil in jih pri prihodnji seji odda-	spal. ko se je dogodila nesreča,
jo. ker jih je potreba odposlati.	Kako naj se od pohabljenca za-
Končno poživljam vse člane, tla	hteva in pričakuje, tla bo kos taki se potrudijo, da Im> vinska trgatev	službi? Ampak pohabljenec je ee-v vsakem oziru najbolje Upadla,	nejši mi zdravega uslužbenca. Si-Ivan Potočnik,	eer pa po-akajino. Kar je izrekla tajnik,	koronerjeva porota, še ni dejalo --------sodKV. Pota d<» obsmllie kapita- koledarje v naprej.
NAZNANILO.	lističnih družb so dolga. --
Yukon, Pa.	-
Slovenski socialistični klub št.	BAKER NA SEVERU
171 ti. S. Z V Yukon, Pa, priredi	Vilhjalmer Stefanuon, kanadnki ra j	-
v soboto dne 28. oktobra plesno	siakovata-, najbrž* Ae nadaljuje pre- Veliko izmenjavanje tempera-
veseliet» z vinsko trgatvijo v dvo-	inkovnnje t.foka ali kontinentu, ki ga ture iu vlažnost je sedaj jakn r»i-
inni "Združenih članov" štev. 1.	3* l«o»k» ,,kto Skrili neverno od Princ jovitno zarejaliw'e bolezni. Ce ste
Začetek ob 7. uri zvečer.	,,Rtri.kov7^". °[nka: T:ik<' prlpov7.1,,jr eden izmed onih, ki trpite na rov-
ČUVAJTE SE, JESEN JE TU
•lr
je proglašata zopet 1.0 izvolitev	Ker je klub še log« lak,.ti m,ve zemlje v
VVilsona. V teh intervjuvih se ^ ustanovljen, zato upamo, tla -orj«; ^ H
.... . u.^An	t'od«ll noniti Hvnio "r. \n.leifonoin, Ki je nnci
tudi pravi, tla bodo socialisti pod- ^ M*™ ve<lel1 T"1 pirali pri sedanjih volitvah Wll- organizacijo in se v polnem številu odzvali našemu povabliu. Zabava izborim in grtizdja na
sona.
('e so ti objavljeni, intervjuvi resnični, ne izražajo s tem še nobenih dejstev, tisočih se a mer', socialističnega gibanja.
Knglish Walling in Max Kast-man uista nikdar nič štela v socialističnim gibanju. Ne prvi ne drugi ni bil nikdar aktiven za socialistično gibau.je in sta bila vetl-
koše !
Na veselo oktobra !
svidenje dne 28.
Anton Ocepek, začasni tajnik.
KAKI IZBORNI LINIMENT
ima veliko Itevilo uporab v vsaki hiii. Nikoli ne pote6e dan ne da bi ga kaki član imel priliko rabiti.
Severa's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se te rabi preteklih 55 let. Izkazal jo svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATIZMA, NEVRALGUE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN NldlC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	Cona 26 in 60 centov.
ČiUJu» Kli«Wr ilUino: ' sevarovo OoUtMdako on« M y Itkatalo t*lo uaprHuo. Moj« ¿«nu j« n ur i« hud« Utlf«'m« v i>i-c*ii tod« pu r»bl)«nju S*v«rov*«{a Uotlutnlkk»-KK tU)« »<> Ijotaf u»« putt«!* iumuJ bud* iu ko )• pursliila pol at«IO«ijkMi, tu U.kiiu« PupolUoUMt iitauoltt.
John Mlkukutlk. KfJ No. I. Bos M, ln>u MminUiin. Mich.
Kupit« K*v«>rov« 1'rlpntvk« v UkarnAb. Ako lib u• nn.rwu» dobiti utrutlM jlb ud luu. Zavrnit« nnumucatltv«.
W. F. SEVERA CO.. Cedar Rapids. Iowa.
Naš ' Koledar" še ni izšel. Nekaj zamude je v tiskarni, nekaj pr v tem, ker urednika ni v Običaji Naročila se seveda sprejemuj). Kdor ga bo preje naročil, ga bo tudi prej dobil. Vse atroške, pa naj si pošta ali pa expres, plača mo mi v Chicagi. Ker so pri večjih naročilih manjši stroški, smo tudi po tom določili cene, katere so sle deče: Od 1 do 10 kol. stane 50c.ko-mad. Od 10—50 je 47c. komad Od 60—100 je cena 45c. od 100 in dalje pa 40c. komad. Socialistični klubi, zastopniki Proletarca, kakor tudi uradniki različnih podpornih društev, dobe na kre dit, vsi drugi morajo pa plačati
Razširite svoje zuanje! Poučite ee o «ocialiimu! Razvedrite ai duha! •4 Proletarec " ima v «voji književni nalogi sledeč« knjige in broiure. 1'oilji-te naročilo fte danes:	,
Mdkslm Oorkl: Mati, mehka resba ...............................$1 00
Uptoa Sinclair (ponlor. Joh. Zavertnlk in Iv. Kaker): Dlungel. Povest
1- chlcaikih klavnic ...........................................
r.nrlco Ferri: Socializem in moderna veda.........................
Froletarlat .................:.....i............................
Etbln Kristan: Nevarni socializem ....................i.',.........
Kdo uničuje proizvajanje v malem ................................
Socializem......................................................
Socialistična knjižnica. 2 zvezka ln "Naia bogatetva" ............
Kapitalistični razred............................................
Vojna in socljalua demokracija..................................
Prof. VVabrmund (poslov. A. Kristan): Katolllko svetovno nazlranje
in svobodna znanost ........................................
O konsumnih dmitvlb...........................................
Zadružna prodajalna ali konsum ..................................
Kako je lep vojafikl stan. (Poljudne zbirke "Vač luči!" 6. snopič.)...
Katoliška cerkev ia soclaUzem ....................................
Spoved papeža Aleksandra ........................................
Vse te knjige ln brolura poiljemo poštnine prosto.
.76 .50 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .10
.25 .10 05 .10
.10 .10
PKOLETAREO,
4008 W. 31st St..
CHIOAOO. ILLINOIS.
Božične darove v denarju.
je treli» . - i n i preje odposlati, pko želimo, 1 la na&i drngi v stari ditmovini pta/.nu )•».}(> ileeembm, nojverji .praznik. Treba je vedeti, dit pa robni di ue oilltajajo tako ¡»tigosttima kot ho pieil vojno in v<t|ei| tega vzame \ t-| i k »j več «•¡i'«ii, preilno ptiAta pride \ stari kraj.
POŠLJITE DENAR V STARO DOMOVINO TAKOJ!
, S nt »red veselice: Od 7 do « ure Andera.^, poveljnik	matizmu v mišicah in členkih ali
—- i'**' južnega tlela kanadnke ekaiietlicije. ki	. ... .. , . «„¡„^
Mcši-iuiski ..... prinašajo ¡„„r-	—S k I,........... s,»,„,. u.....
v ju v,- Viljemu K. «IM. WaMin«« «<♦ "»P^j s, vrv v.nsk., Ir^a ............... j(. .........................."
i, .Max Kant mana. /nanih „..¡ali. '"' » « * "»' •'••'«: « -M. n i- w.	" -^^"if-,,,; ,
4 . .. 1, • . i . 'i 1 men en za vo dno kampanjo 111 dr. Aii.i.twh:., ki »e im.l italonu, da	na tistem mestu, ujer nmu noie-
stienih publicistov, v katerih ha- ¡^»J^ « ^ J ,...... : ..........^ v ,,o||iril,n)	Vase pi ne smete vzeti. Ce-
poveljstvom	na 25 ¡11 .">(1 centov po lekarnah, nalogo, da	j)0 posti pa .'ln in HO centov. Ce ste geolog iT no preišče tleAtdo vzhodno t.d	Ht, prehladili, če kašljete, če imate irliva reke \ln«keu/.ie. zlasti kar	»M,|an vrat, ako imate vnetje v satire bakrenih, zakladov. Htefansoa je	<ln Trinerjev ( ou^l. naiel novo /rinijo, Anderson je pa na-	. , . , 1*1:»
.... . .. ' .	Setlative zdravilo za kašelj 1111-
vol veliko- pokra pno in jo zaznamoval	,	■ .
na zenljevidu. ki je ptdna lave v kate	\Mmai\ Ona je ista. .losip In-
ri- je veliko bakra. Ruda bi se dala j	ner. izdelovalec-kemist. M.J.J-1.M9
z lahkoto transportirati, le napraviti bi	S. Ashland Ave , ( "hicajTO. III.
bilo treba železnico do reke Maeken-	(Atlv.^
\ko /«lite, da bo [loslani denar sigurno in hitro izročen v roke na s|ti\ I jene» \ domovini, poleni -«e poslu/ite
KASPAR STATE BANK
1000 BI.UE ISLAND AVENUE, OHICAOO, ILLI0N0I8.
katora je pod držsvnlm nadozorstvom. Kapital, prebitek in uloge $6,500,000.00.
Vabilo na plesno veselicu	>
katero priredi	^
SLOVENSKA "MOXHAM44 GODBA	;
V JOHNSTOWN, PA. DNE 4. NOVEMBRA NA OHIO ST.	*
V DVORANI DRUŠTVA "TRIOLAV \	^
Tem potom uljutlno vabimo vse rojake in rojakinje, kakor
tutü'brate Hrvate i/ .lohnstowna iu okolice, tla sc naše veselice	m
\ i iiilncin številu udeleže, (¡otlha nam botle igrala mno^o	■
krasnih koniatlov |>otl vodstvom tloe Hogel-a.	*
Za >\c/e pivti. kakor tinli za prifrHzek bodctbdm» preskrb-	■
ZA AOITACIJSKI FOND SHODOV.
Sltiv. soc. klub št. 1.1 v Sypran, = 110 v nesoglasju 7 organiziranimi pa kot (Jr| prebitka otl veselice = soeijalisti Amerike. Vsletl tega	jn poslano po tajniku. — =
ne moreta govoriti v imenu soci- Alujrrw Zupan 50c, Frank Iiipar E a,i,<tov-	,r,c. Oba v Sartell, Minn., in posla- 5
Socialisti bodo v tej kampanji t no p() Lipar ju. Skupai $12.30.
kakor vedno podpirali svoja kan-	-
didata Hensona in Kirpatrieka, Zk STRAJKARJE V OOLESBY. E
ker smatrajo VVilsona in Hughe-j	-
sa za kandidata velepodjetnikovj Za Atrajikujoče člane društva = in ne delavcev.	"Mladi Slovenec" št. 42. Oglesb.v, E
V pričo vseh namišljenih za- III. S. D. P. Z. so darovali sledeči: E slug, ki jih pripisujeta baje VVal-1 Društvo 41 Moj dom ' št. 14 S. I). E ling in Kast man Wilsonu, nista P. Z., Republic, Pa. svota	|
' socialistična prvaka" nič druze- Društvo 'Kdinost št. :J4 S. I). | ga kakor navadna reformatorja, | P. Z. Yukon, Pa., svota +HUH). in socialisti vsletl njunih izjav ne Vsega skupaj prejeli do sedaj | bodo šli na stranpot, ampak lunlo )|<16!1.68. volili Bensopa in Kirpatrieka.
illllllilinilllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllilllllllillllllPHlIllillillllllin
Pozor!
leno.
Vstopnina za moške je $1.00. Dame vstopnine proste. Tuinj na svidenje v soboto dne 4. novembra!
ODBOR!
Slovenci in vsi drugi juffoslovani sirom me^ta Detroit se E najuljudnejše vabijo na

("'it a jo se tudi poročila, da je Renson dejal, tla bo Wilsoll zopet izvoljen. To naravno ne pomeni, «la je nn za Wilsona, kajti nihče ni nastopil ostreje proti Wilsonu kakor Kenson, ko je kritiziral
Vsem darovalcem se izreka najlepša hvala za sprejeti tiar.
Joseph Meglici), tajnik H. 99.	Oglesby, 111.
i veliko jesensko veselico z vinsko trgatvijo |
katero priredi	2
Slov. Soc. Klub štev. 114 v Detroit, Midi, f
V NEDELJO DNE 5. NOVEMBRA, t. 1. NA 3*7 FERRY AVE , | V DELAVSKEM DOMU.
Začetek bode točno ob 3 popoldan.
ob 11:15 prikorakajo oče župan, občinski tajnik iu redar '»smimi pari viničarjev in krasnimi viničarkami \
NARODNIH NOŠAH.

= o
LISTU V PODPORO
Nabrano na " Družinskem veče-
•prejem Hav - Chamberlainovega ru" soc. kluba št v. 110 v Staun- = zakona ,ki se tiče ret»rgaiiizirunj^ t<wi, III. in piwlano po MoMarjuji
armade, kakor tudi zato, ker jaltB.M. - M. Slabe .^c. Jan Hsjct 5 prelomil obljubo, tla se /ni/ajo ce- fiftc. A. Sternal 2.r>c. J. Polonc .*> | ue iivilom.	I Fr. Mokar 2f»c. Jan Kerhni 20e „
Ob .'1:110 bo slovesno otvoril župan vinsko trgatev, na k.ir bo dovoljeno vsakemu pošteno krasti ako ga viličarji ne InnIo zasačili, poleg tega pa bodo še raznovrsten druge zabave, ples. dobra pijač« in prigrizek.
Vstopnina je samo 25c. Dame so vstopnine proste.
Za mnogoštevilno udeležbo v«, priporoča	ODBOR'
=
r t»
= »
= **
Vabilo na veselico j
katero priredi	Z
\ Jugoslov.Soc. klub. štev, 167 j
v Southview, Pa.	:
: l dne 28. oktobra, 1.1, v Sam Foxa dvorani. :
Najuljudnei^e vabimo vse slovensko občinstvo t iz Southview in bližnjih naselbin, da se blagovolijo J mnogoštevilno udeležiti te na£e veselice.
Zabava bode izvrstna, preskrbljeno bo s hladno kaplieo in (iober prigrizek bo na razpolago.
r (i
llllllllllllllllillllllllllllllMIlillllllllllllllllllllllllHIlIlillMIlllllilillllllllllllMIlIlilllllM
Začetek točno ob 6 uri ivečer. Vstopnina $1.00. Dame so proste vstopnine.
i	K obilni udeležbi vabi Odbor!
PKOLETARRC
tavaalellski rttor
Mi. Um) ÍCiiiiiu«r. iuU«ik » ICniaaii«l b»r»n»k IM Anton biaukMi Ju4n Kuctk A V. (àmricfr Jahn C. Krm FrnMt K und* J a m m F. Biaplaa C. K Wallack
Ako čitai Proletarča, pa ipo «na«, da je dober liit in te zanima, tedaj ga pokaži ie tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izve. del, kar izveš ti in se naučil, česar se učii ti. To bo duševni dobiček zate in zanj.
njem vsaj ie eno pogodbo ali določbo, ki ni bila tekmn te vojne poteptana. Obe strani sta takore-koč tekmovali, katera si bo več dovolila. Druga «•«•¡ta drugi kršitve, iti pravzapaprav imata »>l»e prav.
Prav sedaj se zopet vodijo prepiri o mednarodnem pravu.
Zdi kc, da je bila trguttoka Niibmarinka "Deutschland" le nekak&eu poizkus, koliko da more tvegati podmorska ladja v veliki daljavi iu kolik«» varnosti ima. Sedaj, ko se je to preizkusilo, je priplavala prava bojna subniarinka če/ ocean iu potaplja barke blizu našega obrežja. Vsa kontroverza o submarinkah se je vsled tega zopet oživela. Mednarodna vprašanja so zopet na površju, a stvar je vendar ta, da se krši mednarodno pravo slejkotprej, kjer se more, iu krši ga, kdor i»a le more.
l'ravo! Cbogo pravo!
Privatno ali mednarodno v kapitalistični družbi služi le zasmehovanju.
MEDNARODNO PRAVO.
I Kunce m H. nI rani).
naravno je, da mora biti tisti, ki pride z miljo-narakim trustoin v konflikt, na sluhaem, ker ne more imeti enako dobrih juristm', da bi zastopali njegovo stvar.
• Tako je v privatnem pravu in vsak dan se zgodi, da se po njem tepta iu da se zasmehuje.
Ali sedaj gre za mednarodno pravo, /a pogodbe in dogovore visok vlad, |>odpisane od kraljev in cesarjev. Za mednarodno pravo gre, o katerem se je mislilo, da je trdno kakor skala. Kajti ustanovljeno je bilo od tistih, ki zastopajo najvišjo moralo in najsvetejše ideale. Njegovi zaščitniki so tisti, ki jih je sam Bog v svoji milosti |m>-st a vil na njihova mesta. .Mednarodno pravo se opira na najvišje avtoritete tega sveta. Njegovi stebri so etični.
Iu sedaj je to mednarodno pravo taka ultoga para, da ne more biti uhož.nejša. Kmalu se bo lahko razpisala nagrada /a tistega, kdor najde v
Najboljše agitatorično crestvo za jesenske volitve je socialističen časopis. Razširjajte Proletarca!
Ka] je verstvo
K reje i.
vemo približno toliko: okolo nas eksistrirajo eerkve. to je družbe ljudi, ki verujejo ali pa se delajo kot hi verovali v verske nauke ali pa sploh ne verujejo, pa so jih eerkve v^eiio vvrstile v število svojih privržencev. Toda seveda gotov del jih veruje. Teh. ki še v odrasli dobi verujejo vse to. kar nam je bilo v mladosti predloženo k verovanju kot neobhoden pogoj zveličanja, je seveda ne"končno malo, če so sploh takšni — večina teli, Vi m* smatrajo za vernike, dela to z gotovim pridržkom in na podlagi kompromisa med vero in •m rumom, versko nravnostjo in življenjem. Izberejo si izmed dogem le one, ki se najmanj proti-jo razumu iu izpolnjujejo izmed ho/jih zapovedi le one, katerih izpolnjevanje je najlažje, ki ne zahtevajo nikakšnih žrtev in ki se najiAanj pro-tivijo praktičnim interesom. Ljudi pa, ki 1*1 živeli popolno versko življenje,takšnih morda sploh ne poznano.
V celem svojem življenju nisem videl katolika, ki bi bil z nauki svoje cerkve in z njenimi zapovedmi tako presinjen, tla hi živel z dušo popolnoma v bog« potopljeno in posvetil cele svoje življenje misli na večno ¡zveličanje. Tudi naj-pobožne ji i visi tako zelo na pozemskih stvareh, da vtelešnje v\scbi le del verskega duha, večji ali manjši. Skratka: verstva v popolnih njegovih pojavih danes o voli sebe sploh ne opazimo. Kar vidimo pri ljudeh, to vs»* j«* le znamenje propadanja, nehavanja verstva, vs«» to je komodno, polovično in laksno — toda vendar je vse to le verstvo, četudi v »»stavkih, razvalinah in pastorskih izrodkih.	-
Konec pride .	.
(Nadaljevanj»* i.
Tem pa, ki so hili s celim nagnenjeni svoje nature rojeni za neversko življenje in teh je v današnji dobi ogromna večina j»' t»» poslednje zadostovalo samo za to, da jim je odpri" »»»'i. Ver-\o jim j«» bilo prednašano k».t bo<je r.tZodetje in njegova nravnost kot sestava strogega razmerja k nadnaravnim močeni iu k večnosti; kot nekaj absolutnega, kar nalaga človeku n« zmerne zahteve in s svojo težo naravnost unvujoče. In vcmlar še niso zapustili šolskih klopi, p:t so /»• spoznali, da s temi zahtevami nikdo resno ne misli. V istem velečastiteni, ki jim je za \z»»r p»»->tavljul svete puščavnike iu inučenike, videli odeheielega moža, ki ljuhi naslado in komodnost in ki se nin življenje ne prikazuje ravno k.»t solzna dolina in ki tudi z nobeno čednostjo ne sega nad »Iriig«» ljudi. Videli s<», da >tnriši, četudi jih uče moliti in jih pošiljaj»» v cerkev, sami ne molijo in ne hodijo v cerkev, zakramentov ne sprejemajo iu o duhovnih govore z brezbrižnostjo ali z jasno antipatijo. In čim holj so opazovali življenje, tembolj so spoznavali, <la po tem, kar jjin je bilo prid g»»vano pod grozit v ¡jo časnih in večnih kazni k »t edina pot k zveličanju, nihče ne živi in da nikdo ne računa z možnostjo na«lprirodnega poseganja. Vi»lcli so. kak»» se ljudje ženejo za uspehom, kruhom, srečo, slavo', t»»»la nikjer niso videli, d.t hi v njihovem življenju odločeval »»zir na večno izvcličanje. In zato vendar nis<» vsi ljudje hu-»lohni in vendar ne zaslužijo peklenskih muk, saj vendar tinli dobro delajo? Ci hi jih h»»teli pogubi jat i, bili hi skoro vsi prisiljeni pogubi jat i tudi lastne roditelje in osebe, ki so nam najbližje.
In spoznali smo dvoje: po verskih zapovedih »in večina ljudi ne živi, in drugič, da je mogoče biti dober in nraven tudi brez verstva. Teh dvoje spoznanj je odločilo pri večini nas glede usode vere. Opustili smo jo. sicer hi se hili čutili kot izjeme, bele vrane sre»li ostalih ljudi. In zakaj vstrajati pri nečem, po čemur se ne ravnajo uiti ti. ki nus tega učijo t In kako mogoče vstrajati pri tem, ko pa vsak novi poznatek prirode in /go-dovine govori proti temu"
Približno toliko venu» »> verstvu, kot o notranjem dejstvu. Knkrat je bilo za nas zelo močna resničnost, toda jenjalo je hiti. Kot svet izgubljenih iluzij in hajk leži za nami. Pojem verstva nain je bil umetno vcepljen in nič ne govori za to. da hi si hili kakšne specielne verske potrebe sami vstvarili in da bi na primer s svojo lastno notranjo nujnostjo prišli k veri v boga in ne-uinrjočnost, ko hi nam ne bila izza detinstva vcepljana in direktno zapovedana. Verstvo torej ni bilo plod našega lastnega razvoja, temveč je bih» »»d zunaj vcepljeno in kar se je prijelo le za kratko. Nasprotno, naš razvoj nas je vodil od n jega proč, nujna zakonitost naše duševne, rasti in umskega jačenja nas je nagaujula lomit verige, v katere je hotelo ono vkljeniti noš svetovni nazor.
Kaj je mogoče sklepati iz t «»h notranjih fakt za razrešitev verskega vprašanja? Mislim, da to: versk»» vprašanje ne sme biti za nas stavljeno kot problem, kako ohraniti 7.a vsak»» ceno verstvo in ga r»'šiti iz sedanje krize. Vsakdo, ki je zaživel v sebi oni proces, ki sem ga ravno kar naslikal, ima pravico protestirati proti takšni razlagi. Zakaj hi moral reševati nekaj kar nisem ustvaril, kar mi je bilo umetno in brez moje volje vsiljeno ¡11 česiir sem se v lastnem razvoju osvobodil kot ovira jočih verig in teže t
l>t<» velja t u d i. o zahtevi: na vsak način iskati nadomestila za vero. Ne čutim nobene subjektivne nujnosti in dolžnosti, da hi nadomeščal nekaj, česar nisem pridobil iz lastnega hrepenenja in poli . I *' in česar si ne želim. Po nadomestilu hrepenimo tam, kjer smo nekaj izgubili in kjer ta zgith pomenja bolestno ohromijenje naše nature. Opust tev vere pa pomenja raztrganje gotovih vezij, torej korak k svol>odnejšemu in samostojnejšemu, izdatnejšemu in bogatejšemu življenju. Žive pa ljudje, ki kljub vsemu temu bolestno čutijo zguho vere in ki ne morejo biti brez na»l»»-m est il i za njo.. To je čisto neznatna kategorija ljudi, v katerih je potreba po verstvu vrojena »lis pozicija, toda njihova mala vsot ma ne more iy ne sme predpisovati ostali večini ljudi, ki zguho vere preživljajo čisto mirno in kat»*rih ne vznemirja potreba nekakšnega nadomestila v tej meri. da hi bilo treba za vsako ceno postaviti novo v»'rst\o.
Toda za nas verstvo ni le gotovo pr» niagann notranje dejstvo, ampak je tiuli dejstvo zunanje. Živeli smo ga sami v sebi, daljše življenje nas je od njega odstranilo, zato pa vendar kljub temu vidimo okoli sebe njegov izliv. Zato si ne tvorimo pojma verstva le iz sebe, ampak na podlagi tega kar je okolo nas in kar je bilo pred nami.
Ce a tega staliiča gledamo na verstvo, tedaj
ROJAKOM NA ZNANJE
Naivečia dftvanska tiskarn* v Ameriki je
Cenjenim rojak»»m v Chiragu, VVau-keganu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobroznano gostilno Ja/bee in Omahne, bivši Martin Potokarjev Plaee, na 162T» S. Kacine Ave., ter se jim priporočam za ovilen obisk. Točil bodem najizhornejftt pijače ter vsakemif kar najbolje postregel.
JOE PITT
Jot. Pungercič ali po dortaca Skut
ir,25 S. Kacine Ave.. Chicago. III.
Telephone Canal 3014
2144-M Blue leland Avenue, Chicago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
Central Hotel
Conemauglt, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem se naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis.
o L^ A DA R potrebujete društvene ^o-	^S
tre biči ne kot zastave, kape, re-	IjljMJK
galije, uniforme, pečate in vse drugo	(tOTOBg^
obrnite se na svojega rojaka	^^MggjMMfV^
F. KERŽE COM	T \ '
;; 2711 South Mlllard Avenue. i \	i
j[ CHICAGO, ILL.	* I
< ► >	»
J l Cenike prejmete zaatonj.	Vse delo garantirano. \
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
Znani prot'es»»r Muensterberg pripoveduje, da sklenejo Rusija, Nemčija in Avstrija še pr»sl spomladjo separaten mir in povrh še zvezo, kateri se pridruži še Japonsko;
Muensterberg pravi, da ima zanesljive informacije. Ne vemo, odkod .jih ima; ali lo je goto-vo, da je taka reč popolnoma mogoča. Vjeinala l»i se predvsem s tradicijo nemške policije, ki je ved-no iskala prijateljske stike z ruskim earizinom. V jemala hi >e s tradicijo tistih krogov, ki še vedno vladajo na Ruskem, ki so vedno zahtevali zaupne zveze v pruskim kajzerstvom in ki š«- zdaj neprenehoma hvalijo Prosijo in napadajo Anglijo.
Taka zveza hi bila tudi naravna. Bila hi mogočna zveza nazadnjaštva zoper napredek. Rusija, Nemčija, Avstrija, Japonsko glavni predstavniki reakcije!
Ampak v vseh teh deželah žive narodi: in ine<l njimi in vladami je razlika. Sedanja vojna ne ho rešila svetovnih problemov v naprednem duhu: ali za večnost ne prepreči te rešitve.
Una naj bolj tih socialističnih revij v angleškem jeziku v Ameri ki je: 4 INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW " — Iahajs mesečno in stane $100 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 841 ■ Ohio St., Chicago, m.
i» revmatične be
latine, sa boletín* otrpneloetl Mde por la mille.
faa-umiiffl
Mm»» I «vxaiconoi ï]
iiniwffimc,!
us... J
X«wro«í f
Pravi ae dobi le . ravitka, kot ran kaže ta tlika. N» vzemite ga, akt nima na zavitka na«a triu» «nam ke « 81dro.
2 5 in SO te uto v • vseh lekarnah, pa naročita •» »a ra v iiunt od
Zvezna vlada v \Vashingtonu je izdala obvestilo, s katerim upozarja avhnnobiliste, naj ne ku-pujejo gazolina tam, kjer se meri z avtomatičnimi pumpami.Osemdeset mlstotkov teh pump daje baje slabo mero. Na ta način je Standard Co "zaslužila' nekoliko miljonov po strani.
Ce izdaja vlada taka obvestila, mora pač imeti podlag»» za svojo trditev. Menda bi imela vlada tu»li še kakšno drugo sredstvo, s katerim bi lahko ustavila take 14profile". Kajti proti jtepaeslvu z vago so tudi v Zedinjenih državah za kan i. Ampak zanimivo je dejstvo tudi samo na nebi. Morda bo zdaj marsikdo lože razumel, na kakšen način se hitro "zaslužijo" iniljoni.

F. Ad. Richter Ut
74-80 Wavhlnftea Street,
New York, N. 1
MODERNA K NI GO VEZNI OA
Okusno, hitro iu ^rpelno doaa f.ti privatnike in društva. SprsJ» mamo naročila tudi izvon marta Imamo moderne stroje. Mlak» cene in poétena postrelba.
üRATJE HOLA*
Trinerjev Ameriški Eiiksir iz Grenkega Vina.
Zupani in občinski svetovalci mnoffih mest v Ontariu in (^uebeeu s»» poslali prošnjo na kamniško vlado, da prevzame kontrolo nad živili in n>-gulira cene v Kanadi. Tej proAnji s»» se pridružili tiuli zastopniki delavskih organizacij. V tem je prvič priznanje, »In ima vojna v Kanadi enake posledice kakor povsod, in drugič da je privatno kapitalistični sistem ubog revež, ki si š»> sam tie more pomagati, čim postanejo razmer»» količkaj nenavadne.
CARL STROVE»
Attorney at Law
Zastopa m mil tod.¿¿.h
specialist za tožbe v odškodnin-* k«li zadevah, „ohe WW
133 IV. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Tslefon: Mitu 39S9
To <*re»|stvo, « kojim se nobeno primerjati ne «la, .je sestavljeno ir. rastlin, koreninie, ki so prignane /<lrnvni$ke vre»lrosti, in iz naravnega, n siega, popolnoma xrelega % ion. Nima nikakih kemikalij ali «tru|»o\. Pospešuje prebavo, »»krei^uje organe, ,jih oživi,ja in <li»ie mor /iv»'fm. 1'om.iga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOSNI SLABOSTI
Kultura j»' plod mednuarodnega «lela
hitro in sigurno. Odkloni krntkomalo vse ponaredile, ki >ro snmo denar! N««»' na<elo je, dn i/gotoviino sredstvo, ki je dol»r<», ki pomaga i" iiftH« eena ostane — naj se eene tvarin, posehno vina, ie tako »h i gajo \.»lno iste: Sl.no. PRI Vf»KH DRCGIHTJH
jr. W. C. Ohlendorf, M, D
KAiiTk^l »a uotraaj» SelaeKl
lu lani/caLnia «iravellU j r«iaka7a Sr»«t»:a#»#-jM.
ja la •< rar tla ISS« Blue lala* iva.. Chican». Prednje cd 1 de I p* .•OL; ed 7 ee t «»e*»r lavea Ckèe*« MrU' holaik' »ti pi*»elevaaak«
Najzanesljivejie sredstvo, da pridobite
Hedanji l»-tni »^as pripelje seboj raznovrstna neraželjene go«te, po «•••brni revinatizem iu nevralgijo. Ali v»'t, kako |ü» sprejeti f Najboljni ni'^'ii je da rnbl* TRI NF.R.IKV OBI,IZ. .!»• izvrstno /lra\ilo, ako Te boli \rat, »ko imns otekline, rarpokline itd. Cena -•'» in •'»"«•, pr» Vseh dragistih, |io piliti :tr» in SOc.
I'ri vaeh bob-ziiih, ki so spojene n kail jem, rabi Trinerjevo zdravilo a k a ¿el,j TRINKR'S COCO H HEDATIVK), cena 'J* in ftOr, po po*ti ?r. in SOe.
ZA SOCIALISTIČNO STRANKO.
je to, da pridobite "Proletarcu" naročnike Kdor bo redno čital "Proletarca", bo moral spoznati, da želi sam sebi hndo, če glasuje pri volitvah drugače kakor
SOCIALISTIČNO
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom sa tálele MARTIN POTOKAR, O?den Ave., blixo cestno latent ¿ke postaje, Lyona, IU. Telefonska fttev.: 224 ai.
JOS. TRINER
kemik Izdelovalec,
1333-133) So. Ashland Ave
Chlate. DL