GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER 19. JANUARJA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 4 POSVETOVANJE O IZREDNO VAŽNIH NALOGAH OBČINSKIH ZBOROV PROIZVAJALCEV S pravilniki o delitvi čistega in osebnega dohodka se šele začenja tisto najvažnejše delo, ki ga bodo morali neprestano spremljati zlasti občinski zbori proizvajalcev — V koprskem okraju doslej sprejelo pravilnike dve tretjini podjetij Na okrajnem setležu v Kopru je bilo to sredo posvetovanje o nalogah in vlogi občinskih zborov proizvajalcev v novem gospodarskem sistemu, zlasti pa še o vlogi zborov proizvajalcev v zvezi s pravilniki o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Na posvetovanju, ki ga je vodil predsednik okraja Albin Dujc in sta se ga razen predsednikov in podpredsednikov občinskih ljudskih odborov udeležila dohodek, kateri gospodarski fak- membno in tudi odločilno druž- torji na to vplivajo, ali se n. pr. beno politično akcijo. Vsaka go- ustvarjajo sredstva za osebni dor spodarska organizacija mora nam- hodek edino po zaslugi dobrega reč po zakonskem določilu obvez- gospodarjenja in višje proizvod- no obravnavati priporočila zbora nosti, ali niso morda sad drugih proizvajalcev, in sicer najprej tudi republiški sekretar za delo Miran Košmelj in predsednik faktorjev, konjunkture, monopol- pred celotnim kolektivom in nato okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar, so uvodoma ugotav- nega položaja, ali ugodnih! 'gospo- šele v delavskem svetu. Najkasne- ljali, kako so v posameznih občinah potekale priprave za pravilnike darskih inštrumentov, kot v pre- je v 30 dneh pa so gospodarske o delitvi čistega in osebnih dohodkov, kako so se v podjetjih lote- teklem letu. In ko Ugotavljamo, (Konec na 6. strani) " je na svojih sejah večkrat razpravljal o pro- >sila. O tem je bilo govora tudi na posvetova-.... A ,,. • r _ ¿la občinskih odborov SZDL z občinskimi vod-'.ie zveze. Naše glasilo Slovenski Jadran bi mo-, bolj približati članstvu. Za to se bo moral zavzeti tako . sam kot tudi vsa naša organizacija. Izboljšanje dela pri listu ovirata predvsem pomanjkljiva kadrovska zasedba in oprema redakcije. Če ga hočemo uveljaviti kot resnično glasilo naših komun, potem bo treba razen kadrovske redakcije, kar je deloma že izvedeno, predvsem na novo vzpostaviti in okrepiti dopisniško mrežo po komunah in zagotoviti listu več sredstev. Na posvetu o metodah dela občinskih odborov SZDL decembra lani je bilo sprejeto priporočilo občinskim odborom Socialistične zveze, da v svojih predračunih, ko bodo o teh razpravljali na ljudskih odborih, zagotovijo nekaj sredstev tudi za Slovenski Jadran. Komisije za politično in idejno-vzgojno delo pri občinskih odborih SZDL naj napravijo analizo o razširjenosti tiska na svojem področju nasploh in za Slovenski Jadran posebej. Predsedniki občinskih odborov SZDL naj se takoj dogovorijo z vodstvi krajevnih organizacij o razpisu tekmovanja med krajevnimi organizacijami za razširitev lista, to je, za povečanje števila naročnikov. Najboljše organizacije bodo prejele lepe nagrade. Tekmovanje mora biti zaključeno do 15. aprila 1962. Iste komisije naj bi formirale tudi posebne grupe od 5 do 6 in po potrebi tudi več ljudi, s katerimi bi sistematično delale in jih usposobile za dopisnike. V listu pa bi morali bolj in večkrat sodelovati s svojimi sestavki neposredno tudi vodilni javni delavci iz posameznih komun. Za izvedbo tega minimalnega programa in načrta za izboljšanje in razširitev Slovenskega Jadrana naj bi se razen okrajnega odbora SZDL in delovnega kolektiva lista zavzeli predvsem občinski odbori Socialistične zveze in njihove krajevne organizacije — skratka vse naše članstvo, ker bomo Ie tako dosegli namen, ki ga pri tem zasledujemo: napraviti iz Slovenskega Jadrana resničnega obveščevalca o življenju v naših komunah, tribuno javnih mnenj in predlogov, pa tudi javne kritike, kjer bo ta potrebna, kar naj pripomore k čim širši demokratizaciji življenja. (Iz 3. številke VESTNIKA Okrajnega odbora SZDL Koper) vali sestavljanja pravilnikov in kako so potlej časovno pravilnike sprejemali. Največ pravilnikov so sprejeli prav v zadnjem obdobju, in sicer doslej v dobrih dveh tretjinah vseh podjetij v okraju. V ostali tretjini podjetij, ki še nimajo pravilnikov, so v glavnem nekatera manjša podjetja, med večjimi pa »Javor«, »Iplas«, »Jadran« (Sežana) ter piranska »Jadranka«. Za obdobje priprav na pravilnike velja, da so pri tem mobilizacijskem delu prispevale levji delež politične organizacije, ZKS, SZDL in sindikati, medtem ko zbori proizvajalcev v to niso izdatneje posegli. S svojim bistvom in namenom pravilniki o delitvi čistega in PRESEŽEN PLAN PROMETA V KOPRSKI LUKI V LETU 1961 O v 2e večkrat smo o tem govorili na različnih mestih in morda kdaj stvar že tudi javno postavili kot problem sedanjih dni, da iščemo praktičen izhod iz številnih zagat v zvezi s kulturnoprosvetnim in političnim življenjem ter družbeno dejavnostjo nasploh zlasti po naših vaseh. Gre za naše družbene prostore in gre za spomenike padlim borcem, ki so dali življenja za našo svobodo. Ogromna je hvaležnost naših ljudi svojim junakom in p renekatero naselje že ima svoj spomenik ali vsaj spominsko ploščo padlim v narodnoosvobodilnem boju. Veliko sredstev smo že porabili v ta namen in prav je tako, saj gre za našo čast, gre za hvaležen spomin plemenitim junakom, ki so nam omogočili svobodno življenje in ustvarjanje. Toda ponekod so bili spomeniki postavljeni nenačrtno in neokusno, zato je bilo treba zaostriti kriterije za postavitev novih. Krajevne in tudi večje skupnosti so vedno teže prihajale do potrebnih sredstev, ki zdaj že pri naj-skromnejšem spomeniku, gredo v milijone. Tako je ta akcija ostala nekje na pol poti tudi tam, kjer so že imeli zbranih nekaj sredstev za postavitev spomenika. O takšnem primeru- je prav te dni spet slišati v Podgradu pri Ilirski Bistrici, neposreden povod za te vrstice pa je vest iz Bre-stovice na Krasu, da imajo sicer že zbranih sto tisočakov za spomenik, kar pa je komaj dovolj in premalo samo za načrte, zakaj spomenik bo stal okrog en in pol milijona dinarjev. Hkrati pa se v tej vasi spoprijemajo s problemom prostorov za družbeno življenje, za svoj vaški klub, ki naj bi postal žarišče kulture in znanja, shajališče starih' in mladih vaščanov. Z nekaj sredstvi bi se dalo v vasi primerno urediti zadevo, ker same prostore že menda imajo na razpolago. Zdaj se pa vprašamo: kaj se ne bi dala združiti ena in druga akcija, eden in drugi načrt? Kaj ne bi bilo mogoče združiti že pripravljena sredstva in postaviti na noge omenjene prostore za družbeno življenje, spredaj na pročelje stavbe pa napisati »Dom Zveze borcev« ali kako drugače ter pristaviti še, da so ga postavili prebivalci Brestovice ali Poclgrada ali katerekoli vasi (kot so to napravili' v Šmihelu pod Nanosom v postojnski občini) v hvaležen spomin v NOB padlim sova-ščanom, katerih imena bi lahko vsakdo prebral na mar r morni plošči na steni ob vhodu. Tako bi še lepše in bolj učinkovito počastili spomin padl'h borcev. Ge bi lahko vprašali nje same, bi tudi padli b"rci gotovo raje sprejeli takšno rešitev, zato je treba to misel resno pretehtati in se. potem naglo odločiti za delo, osebnih dohodkov neprimerno pravilniki vsebovati in jasno od- globlje posegajo v razvoj družbe- ražati odnos podjetja do komu- nih odnosov ter oblikovanje od- ne, do družbenega standarda, ja- nosov v posamezni komuni, kot sno morajo označevati razvojno kažejo na prvi pogled. Vsa ta no- pot, po kateri pojde podjetje, ka- tranja delitev, kakor jo nakazu- ko se bo podjetje s svojim razvo- jejo in določajo pravilniki (ki bo- jem in dejavnostjo vključevalo v do kajpada tudi doživljali svoj komuno! razvoj, se prilagajali, izpopolnje- občinski zbori proizvajalcev so da je lanski precej višji dohodek tudi posledica gospodarskih inštrumentov, potem je jasno, da delitveno razmerje 80 :20 še zdaleč ni enakovredno razmerju 80 :20 v letu 1960 ali 1959. Kratkovidna je tista politika, ki ob sestavljanju pravilnika pravi: toliko potrebujemo za osebni doho- v letu 1962 so si pridni pristaniški delavci postavili zahtevno nalogo: doseči 330.000 ton dek, no, kar bo ostalo, pojde v, . . . sklade. Tako tjavdan stvari ni moč postavljati. Zato pa morajo prometa skozi koprsko luko! V pravkar minulem letu je pro- Največ je bilo v Kopru spet luko prihajajo predvsem ladje met blaga v luki Koper dosegel ladij velike obalne plovbe. Tudi velike obalne plovbe, žal, pred- nov porast in prekoračil tudi v tej kategoriji plovbe je bilo vsem tiste, ki so last podjetij iz- predvideni plan. Vedno več ladij znatno večje število domačih la- ven Kopra. Prav te ladje vzdr- različnih zastav prihaja v našo dij iz Umaga, Malega Lošinja, žujejo številne redne linijske Rijeke, Zadra, Šibenika, Splita, proge. To je dejstvo, ki nalaga Korčule, Dubrovnika, Hercegno- razmišljanje in globlje proučitve, vega in Kotora, kjer poslujejo Proučitve potrebe po organizaciji krepka podjetja obalne plovbe, močnega in samostojnega kopr- vali in po potrebi tudi" ustrezno v Javnem v" tehtal P- z vsemi kontinenti. Mnoge^so bgP^etja^. prevoze vveli- spreminjali); bo s -svojimi posle- pravljati o pravilnikih posame- Vse češče prihajajo v Koper ške, japonske in druge tuje ladje je bila »Obalna plovba Koper« znih gospodarskih , organizacij, čezoceanke, večji del jugoslovan- velike obalne plovbe, zlasti vedno likvidirana, torej pred dvemi leti, Razprave in presoje se zdaj nada- Ske, med katerimi zavzema čast- več je takšnih, ki se redno vra- so naša podjetja od Umaga do ljujejo. In če smo ugotovili, da no mesto piranska »Splošna plov- čaj o, ker so v rednih progah, ozi- Kotora nabavila v tujini ali pa so pravilniki tako važni za razvoj bah strani, "ki nam jih daje živ- sicer vabljivejše izdelke. Neposredni in bolj poglobljeni stiki med mladino dveh držav koristijo utrjevanju dobrih sosedskih odnosov le, tako so poudarili na posvetovanju, če so osnovani ki protestirali, ker še do danes poli- dališki igralci SNG. AKTUALNA TEMA ZA JAVNO TRIBUNO V SEŽANI Zakaj naj bi v Sežani zidali samo hotel? Ali bi morda ne bila bolj umestna zgraditev objekta, v katerem bi našla dostojno streho tudi dobra družbena prehrana? ljenje. V tej zvezi bo za obliko- -- vanje duševnosti in nacionalne zavesti mladega človeka nujno lienjsko važno vprašanje, ki bo Potrebno zaostriti metode idejno sicer glodalo Sežano, dokler bo yzgojnega izobraževanja s tolma-«a dnevnem redu! Samo iz občin- cenJem negativnih vplivov tujine ske blagajne seveda ne pojde, n,a mladino m s pomočjo mladin-toda vsa podjetja pa vse usta- ske tribune razčiščevati podobo o nove in organizacije in hkrati še realnem življenju na tujem, primerna vsakoletna postavka v Na posvetovanju je bilo govora proračunu komune, no, ob tako tudi o delu manjšin v Sloveniji, združenih sredstvih ne more biti kjer se predvsem opaža, da ta dvoma, da bi ne šlo. mladina dosega velike uspehe na Zastran števila obratnih menz ra. Torej cela kopica menz. In O njih v sežanskih menzah prav- niso v tem sestavku važne. Zoni Sežana ima v načrtu graditev kulturnem in telesno vzgojnem novega hotela (menda novi »Ma- Področju, da pa ima premalo lalan«). Podrobnosti v tej zvezi možnosti, da bi se preko nepo-t,im « t™, „„-„o -z™;, sredmh stikov z jugoslovansko bi se v Sežani ne mogli potožiti, vendar je kljub temu še okoli 300 zaprav ni mogoče reči, da bi ne m{ in svrejemj»v pa utegne biti mladinsko organizacijo seznanja- , , . Jñi.rli 1/.i -.rtvnrli nvrt- hit/, o-r ti n tl/t^ nrt rln yo Tin - - .. " -- _ . - 1.1 7 flvil vlipn i m ra?l?ninm nnSi naslednji predlog: Prav je, da Sežana zaradi turizma in la z družbenim razvojem v naši domovini. To poglabljanje idejno Sestero jih imamo• »Pletenina«, delovnih ljudi, ki se zaradi pre- bile primerne, pač pa da že na »Kraški zidar«, »Splošno obrtno hrane potikajo naokoli. Razen te- prvi pogled niso ekonomske. To- «...«« ... . ■ . , , . , podjetje«, »Preskrba«, »Iskra« in ga paJe nedavna, anketa v zvezi rej jc treba dodajati bodisi na maloobmijnega prometa Se nov ' nh7nr.h, z družbeno prehrano pokazala, da račun materialnih stroškov bodi- . , , * , , . , . seči s tiskano besedo v manjsin- kmetljska zadruga. Na obzorju je z aruzuenv yrenruitu u« — hoteL Todn če se že loteva ta in še sedma ki naj bi jo imeli usluž- {e, v ?ežnm 1,!efc,a3 st0 dru}m' ki 51 iz dru^h ?lrov■ 1,n če v manT vesticije, ln nemara kazalo po- benciobčinskega judZga odbo- b ra.df J^ale hrano na dom - zi cena n ekonomska, se pravi xtaviti\'akSen obejkt, v katerem oocmsKega 13ua.sK.ega ouuu ,jas(i ?cosija_ ^Ijub tolikim men- da tisti, ki se hranijo v menz i, bi hUo prostora tudi za vcuk ,•„, zam je torej v Sežani na široko in oni, ki se ne hranijo, niso v sodoben 0brat prehrane. Torei in pereče odprto vprašanje druž- enakopravnem položaju. »ODSTRANIMO OVINKE ...!« Tovariš uredniki .,. Ampak ne samo ovinke! Po tolikem času, ko smo načeli ta problem, bi lahko upravičeno odstranili tudi marsikatero oviro, ki nam je na poti, da kljub naši dobri volji ne uspemo speljati ceste iz Škofij na Plavje, da ta ne bi imela dveh nevarnejših ovinkov. Skoraj na vsakem sestanku razpravljajmo o tej nujnosti. Ze-dlnill smo se tudi, da pri tem sodelujemo z delom vsi. Za delovno akcijo torej ni vprašanje. Kot kaže, gre bo/j za rešitev kompliciranega postopka okrog nabave načrtov, gro.dbenega. dovoljenja in drugih učenih zadev v zvezi s tem; to bo verjetno stalo več kakor vse naše delo. Res je sicer, kar moramo tudi ,.,,.. , , skih časopisih in z občasno iz- menjavo mnenj na skupnih sestankih. Na splošno pa so udeleženci posvetovanja opozorili na , . . , , ....... to. da je problematika mladine. bene prehrane' Delovne ljudi s y . , , kombinirana gradnja, ki bi bila ki živi obmejnih področjih. cele vrTe ustanov (carini ob- SPric0 vse*a te°a ]*kak°r ™ zanesljivo precej cenejša kako* tako žiroka in tako DestM daJ w mejni organi zdrav s tvo, sodišče dlani zamLlel n Votreb[\> da hi dv?e ^Jektov. Že sedanje po. morale tudi dp, družbe'ne Tolstvo kZker sMno zavaro- imeli v Sežani enoten' dobro trebe kažejo, da bi bilo treba ra- ganizacije nuditi večjo pomoč vaS železnSjito-" sodobno urejen velik obrat druž- zen hotela postaviti tudi obrat mladinskim aktivom pri obliko-ferji)'leto za letom gloda ta za- hene Prehrane. O vsestranskih družbene prehrane, ki \n imel vanju našega mladega socialistič-povedatl, da sta parceli, preko S koristih kajpada sploh nt treba zmogljivost od 1200 do 1500 obro- nega človeka, ki postopoma pre-katerih bi speljali novo cestno Razume se, da tudi sedanje Posebej govoriti ali jih nadrob- kov. To bi zadoščalo za domače vzema vse bolj odgovorne druž-traso, last nekega optanta, ki živi obratne menze po svoje in v ož-, no dokazovati. Važno pa je. da delovne ljudi a tudi še za eno- bene naloge. v Italiji. Vendar pa smo globoko jcm krogu nadvse koristno izpol- zamisel o enotnem obratu druz- dnevni motoriziram turizem pa prepričani, da on teh parcel ne njujeio svoio vlogo. Sicer Imajo bene prehrane tako rekoč prebije tudi za šoferje voznike in njih o-bo nikoli potreboval. Na željo ene mi> druge manj primerne led, podre vse plotove, za kate- ve spremljevalce, ki jih je ob zi-vseh nas bi jih lahko nacionali- prostore, nekatere se tišče celo v rimi sp- tako varljivo dobro po- vahnem prometu s tovornjaki in zirali, saj bi s tem opravili ko- kleteh, kjer človeku resda ni mo- Čutijo nekatere obratne menze. domačimi ter tujimi avtovlaki če-ristno delo vsej vasi. V vasi nam- nojce icvo Vostreči, pa naisi bi. bilo Na splošno se da reči, da bi si dalje več. In končno: edino v reč skoraj ni hiše, ki ne bi imela kosilo še tako dobro! Tnlco je pač., podjetja prijetno oddahnila, če bi obratu družbene prehrane s to-vsaj enega motornega vozila. kadar je stvar v si H. Glede samih ne imela več opravka s stvarmi. Hkšno zmogljivostjo bo moč prt-Razen tega razpolagamo tudi s nr o štorov, v katerih se tišče ne- okoli menz in če hi bil v Sežani čakovat.i primerne, todn khvbte-krajevnim samoprispevkom, ki ga katere Izmed sežanskih obratnih en sam obrat družbene prehrane, že več let nismo koristili in bi bil menz, pa je treba ugotoviti celo ki bi mogel ustreči, vsem votre-v ta namen kot naročen. Ali naj to, da podietja te prostore hudo bani, torej skratka vsem delovna naših sestankih ponovilo raz- nogrešajo in bi jih nujno notr*- ni m ljudem. Roko na srce: čez ________,..... ......... pravljamo o tej zadevi, ali naj se ho»a1a za svojo proizvodnjo. Ali noč kajpada ne nastane takšen hrane j" skupna zadeva vse Se-kar lotimo dela? Radi. bi videli, z drugimi besedami: sedanj i pro- obrat, a tudi investicija zanj ni žane. Ali bi morda ne karalo, dn da bi nam na to vprašanje nekdo jzvodno nepridobitni vrostori b' kar tako, ko da mimogrede seže. hi ob priložnosti krajevni odbor od pristojnih javno odgovoril. ^ postali proizvodno vridnbitni, br" komuna v žep. Toda z združeni- SZDL oramlzlral javno tribuno. Prizadeti vaščani ko bi v njih ne bilo več obratnih ml močmi je moč v primernem na kateri bi se občani o tem dote Plavij menz. Drugo vprašanje so cene. času enkrat za vselej rešiti živ- dobra pogovorili. (ž) mu ekonomske cene, ki bi nikogar ne bodle v oči. Za koncc še predlog: Vprašanle i'notnega obrata družbene pre- Urejuje, uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak Detek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170 ln 201. Posamezen izvod 211 din. Letna naročnina aoo din, za inozemstvo 2.200 ali 3,5 am. dolarja. Bnnčnl račun 502-11-1-161 pri podružnici NB Koper. Rokopisov m fotografi! ne vračamo. Stavek in klišeji tiskarne czp primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. PRAV V TEH DNEH PERECE VPRAŠANJE OKROG ZADRUŽNIH DOMOV / Lj Po okraju imamo raztresenih v lie še politične, družbene in dru- treba nato odpreti političnemu, kratkem in preprostem prenosu večjih krajih, posebno tam, kjer ge organizacije. kulturnoprosvctnemu in družab- na splošno ljudsko imovino bi po- so imele svoje sedeže kmetijske Odkar pa se je po temeljiti re- nemu življenju krajevnih ali va- tlej kazalo dati domove v uprav- zadruge, številne zadružne domo- organizaciji in združevanju zmanj- ških skupnosti. Ker je bila v ko- ljanje krajevnim oz. vaškim ve. Ponekod večje, drugod manj- šalo število kmetijskih zadrug na prskem okraju večina zadružnih skupnostim* Poslej pa naj bi še. Ponekod v še dobrem stanju, najmanjšo mero, ko je v vsaki domov zgrajenih iz posebnega re- skupnosti v sodelovanju z vsemi drugod v že kar usmiljenja vred- komuni tako rekoč samo še po publiškega prispevka ter z rokami uporabniki skrbele za domove, jih nem. Kakor so pač zanje skrbele ena kmetijska zadruga, je za za- in delom občanov in vaščanov, bi ohranjale lepe, čiste, dostojne, ka- zadruge, upravni odbori in vašča- družne domove začelo nastopati se ob prenosu ali prevzemu ne kor se spodobi za dom političnega, ni sploh. Sicer pa nosijo vsi ti do- še hujših »sedem suhih let«. Za- smeli pojaviti kaki odškodninski kulturnoprosvetnega in družab- movi na sebi pečat odnosov, s druge jih sicer nekako vodijo na zahtevki ali kaj podobnega. Po nega življenja. (ž) kakršnimi so jih ljudje uporab- spisku svojih osnovnih sredstev V takšnih nemogočih delovnih pogojih opravljajo svoje delo koprsko telefo-nistke šo danes v starem poštnem poslopju ljali. Dokler so bile na okrajnem oz. jih jemljejo in vodijo v svoji področju še številne zadruge, je pristojnosti in upravljanju. Skrat- bilo v domovih še precej živi je- ka: razpolagajo z domovi in z nji-nja, vsaj poslovnega, trgovskega mi gospodarijo. Po domovih, ki ali gostinskega. V marsikaterem jih nihče ne vzdržuje, nastopa ži- primeru pa so dvorane in dvora- votarjenje. Nekatere domove so niče služile tudi za odkupna skla- zadruge kratko in malo zaprle, dišča. Toda tudi kultura in pro- kot n. pr. v Pregarjih. NAPREDOVANJE OBALNE PLOVBE V TRSTU Nekdanji koprski parnik za pot- hitrost 14 vozlov v redni progi. sveta sta našli v zadružnih domo- Takšna je podoba okoli zadruž- niški promet v mali obalni plovbi Ladji se imenujeta »Ambrisbel-vih nekaj strehe, če drugače ne, ni'i domov. Ponekod vsaj vnanje »Vettor Pisani« je v četrtek pri- la« in »Dionea«. Ena bo vključena vsaj kot gostač.' V manjši meri primerna, ponekod kar zares plul v Koper iz Trsta in Milj ves v progo Trst—Milje—Koper po so v domovih dobile košček stre- Osnovno je, da v večini postavk lanskega zveznega družbenega načrta nismo izvršili v celoti in zato izhaja novi družbeni plan za letošnje leto ob upoštevanju tega dejstva iz nižjih »startnih« osnov. V tej zvezi seveda postavlja za letošnje leto obširnejše naloge, ker moramo zaradi vsklajene-ga razvoja in zaradi dosege letnih povprečij 5-letnega perspektivnega gospodarskega načrta nadomestiti tudi tisto, kar smo lani tako rekoč zamudili. Nekatere vzroke zaradi zastoja v gospodarskem razvoju v lanskem letu pripisujemo težavam ob uvajanju novega gospodarskega sistema. Vzroke smo v teku izvajanja omenjenih ukrepov lahko ugotovili in zato letos pričakujemo, da jih bomo sproti s potrebnimi ukrepi tudi odpravljali. Nekateri teh ukrepov so bili že sprejeti in objavljeni, saj je Zvezna ljudska skupščina pred konec lanskega leta sprejela vrsto zakonov in spremembe že veljavnih zakonov po hitrem postopku, da bi se lahko letos gospodarsko življenje nemoteno razvijalo. Ostali potrebni ukrepi bodo sprejeti postopoma, za mnoge izmed njih niti ni potrebno, da bi jih sprejemal naš najvišji oblastni organ, temveč zadostuje, da jih sprejemajo in izdajajo izvršni in upravni organi. Zvezni družbeni plan za letošnje leto našteva omenjene ukrepe, ki naj bi jih sprejeli, da bi izpopolnili gospodarski sistem in pospešili njegov razvoj. Ne bi jih vseh našteli, temveč bi se dotaknili le nekaterih izmed njih, ki zahtevajo zlasti posebno pozornost. Ti ukrepi so v prvi vrsti v zvezi s finančno disciplino in z uspešnejšo kreditno politiko. Finančna disciplina' v najširšem smislu naj bi v gospodarstvu čimbolj preprečevala preveliko zadolževanje ter medsebojno kreditiranje (op.: medtem je že izšla uredba o zavarovanjih za plačilo pogodbenih obveznosti med uporabniki družbenega premoženja s strogimi sankcijami proti kršiteljem uredbe). Morda najkočljivejše vprašanje je vprašanje našega izvoza in uvoza. Slednji naj bi ostal na. lanski ravni, dočim naj bi se izvoz povečal zlasti na območja s trdno valuto, kjer smo sedaj v velikem minusu, dočim nam■ je Vzhod precej dolžan. V tem. pogledu pa zahtevajo podjetja, ki so zainteresirana na izvozu, večje svoboščine, zlasti pa večjo udeležbo na zasluženih deviznih sredstvih, kakor velja po sedanjih predpisih. Že zadnjič je bilo rečeno, da bodo nekateri ukrepi za zboljšanje gospodarskega razvoja sprejeti postopoma, vendar pa postopnost ne bi smela biti prepočasna, zlasti še za tiste ukrepe, za katere že sedaj vemo, da so nujni, kot je revalorizacija osnovnih sredstev, ukinitev izrednega prispevka in podobno. -dt- bridka. Okoli zadružnih domov v zastavah. Kljub okrasitvi je bil določbah Videmskega sporazuma, pa dan za dnem polje čedalje ta dan zanj začetek konca! Ta dan kakor tudi v progo do Umaga. Z bolj živahno politično, družabno, so v ladjedelnici »Felzsegy« v Mi- novo ladjo bo trajala vožnja po kulturno in prosvetno življenje. Ijah splovili tri nove motorne la- morju iz Kopra v Trst samo 30 Tisti, ki ga vodijo in organizirajo, dje za potniški promet v mali minut! Druga ladja pa je name- si belijo glave, kam z njim, kje obalni plovbi na račun podjetja njena za progo Trst—Gradež in bi zanj našli dobro in varno stre- »Navigazione Alto Adriático« iz Trst—Sesljan—Devin. ho. S pravico se človek vpraša: Trsta, katere last je tudi parnik Izboljšanje prometa na morju le zakaj sta si to polno življenje »Vettor Pisani«. Slovesnosti se je na našem področju pozdravljamo, in zadružni dom tako vsaksebi? udeležil tudi italijanski minister vendar bo sedaj položaj obraten: Zdrava pamet se ne more zbogati za promet Jervolini. doslej so imele naše ladje več s primerom iz Pregarij, ko je za- q gradnji teh ladij je naš ted- potnikov, ker so bile sodobnejše, družni dom zaprt, krajevni odbor njk ge janj; pjsai. zdaj dodajamo odslej pa bodo tržaške lepše, so- SZDL pa si je moral najeti svojo le nekatere nove podrobnosti, dobnejše in, kar ni malenkost, Gornja slika pa kaže novo avtomatsko telefonsko centralo, ki bo samodejno skromno strehico pri zasebniku. Največja nova ladja je dobila ime znatno hitrejše! in brez pomoči človeka opravljala svoje delo Prav tako ni mogoče obvarovati »Edera« jn ima skoraj 500 BRT. SE ENKRAT O AVTOMATSKI TELEFONSKI CENTRALI V KOPRSKEM OKRAJU mirne krvi ob izredno dragih na- Dejansko je to izboljšan tip »Ivan jemninah, ki jih orgamzacijam, CankarKi ki ga predvsem odliku- kulturi in prosvetl pa Sociahstic- jeta veya hitrost in ge sodobnejša ni zvezi zaračunavajo za enkratno oprema. »Edera« bo namreč ime- ali stalno uporabo dvoran, stran- ]a dva motorja po 1250 KM in bo škili sobic in prostorov. Recimo v zmogla D0 ragunih konstruktorjev Škofijah pri Kopru: za enkratno 16 vozlov hitrosti v redni progi, uporabo dvorane zaračunajo reci Na lad;ji bo 50Q sedežev za potni- in pisi 10.000 dinarjev. Le od kod ke v pr0st0rnih, udobnih in svet- _ Končno optimistična napo- dobno avtomatsko centralo s 700 no dobil novo poštno poslopje, naj _ n. pr. prosvetno društvo ali lih sai0nil-s., od katerih bo eden ved z vsemi zagotovili, pravi di- priključki; krog bodočih in seda- Razen tega je »Iskra« hkrati s krajevni odbor^ SZDL vzameta jmel tudi bar-bufet. Manjše skla- rektor okrajnega PTT podjetja njih naročnikov bo z zadovolj- svojo obvezo, da bo v Kopru mon- sredstvaza taksne slane račune. dižee bo siužn0 za prevzemanje Roman Florjančič, da bo avto- stvom sprejel tudi podatek, da bo tirala avtomatsko telefonsko cen- Je mar čudno, ce se ponekod kul- morebitnega tovora. Grajeno pa matska telefonska centrala faz- celotna — tudi medkrajevna te- tralo oziroma avtomatski med- turnoprosvetno, družabno ali poli- bo tak0i da ne bo oviralo potni- vozlala sedanji telefonski »vozel« lefonija Koper—Ljubljana — av- krajevni sistem telefonije, spre- ticno življenje ne more tako raz- kov Ladja je namenjena za red- v našem okraju. Sicer smo o ure- tomatizirana v najkrajšem času, jela pionirsko delo, kajti dejan- mahniti, kakor bi se lahko m ka- nQ brzo progo Trst—Koper—Pulj ditvi nove avtomatske centrale nekako do konca aprila letos, sko gre za prvi takšen sistem v kor je med delovnimi ljudmi in verje^no v sezoni do Zadra. pisali že večkrat v našem listu, pravzaprav v neposredni odvis- naši republiki, ki bo delo te to- zanj dobro razpoloženje m volja. Dmgi dve ladji sta 2natno navadno v znamenju graje ali pa nosti od ljubljanske avtomatske varne, ter se je pri konstruira- Ne bilo bi sicer prav, ce bi za- manjši in imata nekaj čez 250 napovedi, zato naj tudi tokrat po- centrale, kjer bodo uredili še ne- nju avtomatske centrale istočas- molčali, da so kmetijske zadruge ERT_ toda veliko zmogljivost — novimo, da je bila tej nejevolji katere elemente za takšno zvezo, no razvijala razvojna faza, proiz- v določeni men le skrbele ali se 4Q0 gedežev za potnike. Dva mo- kriva sedanja ročna telefonska Tako bo celotni sistem novega vodnja in končno montaža. J .........torja po 750 KM bosta razvijala centrala z vsega 300 priključki, avtomatskega telefonskega omrež- geda- SQ vsi deli avt0matske kar že več let ne zadovoljuje ja koprske avtomatske centrale telefonske centrale že v Kopru, osnovnih potreb v naši telefoniji, imel skupno 1300 priključkov. zato tudi ni razlogai da ne bi da ne omenjamo posebej jeze šte- ge ugotavljamo objektivne ter verjeli tej optimistični napovedi, skrbijo za domove, za njihovo vzdrževanje in ohranitev. Nekatere izdatneje, druge z največjo skromnostjo, tako rekoč po sili kakor za »trn v peti«. Na drugi strani pa zadruge kaj radodarno DALMATINCI ZA POMOČ SVOJIM ROJAKOM Takoj po prvih vesteh o potresu vilnih novih naročnikov_ oziroma subjektivne vzroke, zakaj so se tembolj ker sta tako naročnik kandidatov, ki že dve ali celo tri deja okrog ureditve avtomatske kakor tudi proizvajalec zastavila vi^njihov^f^a^ih' mieS »uprav- v DaTmacrj^s^se^^rali Vko^ leta zaman čakajo na to sodobno reTefonske"ce"ntraYe "zavlekla" vse vse sile, da bosta "dejansko ne-ljajo« Prej morda ne v tolikšni živeči Dalmatinci in sklenili, da tehnično napravo. do letoSi Velja omeniti predvsem kako konec aprila začela delo- m»ri toda po splošni koncentra- bodo aktivno pomagali občinske- Sedaj pa so nam na upravi na- dve okoliščini. Prvotna pogodba vati oba sistema avtomatizirane ci.fi zadružnega kmetijstva v ve- mu Štabu za pomoč prizadetim šega okrajnega PTT podjetja za- med OLO Koper in tovarno telefonije — krajevne in medkra-like zadruge bi pa le kazalo ne po potresu, zbirali denar in obla- gotovih, da gre dejansko za zad- »Iskra« je postavljala termin jevne. samo zastaviti, ampak tudi do- čila za prizadete in med svojimi nji terminski popravek, ki obve- montaže avtomatske centrale do Zainteresirane činitelje ob obali kočno rešiti vprašanje zadružnih kolektivi širili to dobrodelno zuje našo renomirano tovarno 21. avgusta 1957. (!) leta. Vendar pa Velja ob tej pridobitvi ponov-domov, ki bi mogli poslej mirne akcijo. Med drugim so predlagali, »Iskra« v Kranju, da bo krajev- je zaradi zastoja pri gradnji no- no spomniti na domala brezupen duše nositi tudi naslov vaški do- naj bi v Kopru odprli razstavo na avtomatska telefonska centra- vega poštnega poslopja bilo sled- položaj obalnega področja v movi ali kaj podobnega. To je slik o strahotah potresa in trp- la v Kopru urejena že do konca nje obsežnejše delo ovirano vse omrežju avtomatske telefonjje. eno. Drugo: na stežaj bi jih bilo ljenju preživelih rojakov. meseca marca letos. Gre za so- do leta 1960, ko je Koper dokonč- Gre namreč za položitev med- ________—------krajevnega kabla ob obali, da bodo imeli naročniki možnost izbire v medsebojni mrežni skupini. V sedanjih pogojih — 11 zvez na tej relaciji — bi se stanje glede na povečano število naročnikov celo poslabšalo kljub tej pridobitvi. Razen jeze okrog 1000 naročnikov na tem področju vsekakor ne gre prezreti tudi gospodarske škode, ki bi nastala zaradi takšnega stanja. Zato je položijo tviiuai a« tviuu . ,,, , ,,. . . , napolni, je to še malo - in poln je ^bla ol? obali pogoj, da bo "vtomatska telefonska centrala z KRAJEVNA SKUPNOST OBČANOV V NOVOKRAClNAH PRAVILNO POJMUJE NOVI CAS Ko se je pred časom predsednik okrajnega odbora Socialistične zveze nami in Novo vasjo, postavili so si Lesonita — 36 stolic. Kadar se klub v Kopru Gustav Guzej vrnil z obiska v Novokračinah pri Ilirski Bistrici, je vajkj kjUb. izjavil, da so si tamkaj vaščani uredili .takšen klub, ki bi tudi Koprčanom __---—xr. \t mnclu Tn ip blln vpčkrnt slišati ne delal sramote, če bi podobnega uredili v mestu. To je bilo večkrat slišati Klub, da! Nanj so močno ponosni. vsak dan. Devet stolic in pisalno mizo vsemi svojimi prednostmi zares lie ueiai SLaillUlC, l-V,- ui ^uuuu.i.b" .......... . ■ - w ---- -------- ------- ------------- -- -------- ------- „„j,...,, or* n T V.ICllll avuilllll UlCUUUiL. tudi drugje in Je zato poklicna radovednost ka- sama zanesla novinarja tja Po pravici. Za njegovo ureditev so 31m Je P°aaril občinski odbor SZDL svoiemu namenu na skrajni Jugovzhod koprskega okraja, kjer se poleg Novokračin stiskajo 1 Dr0stovolineea dela v Ilirskl Bistrl"> druSe stolice ln mi- sluzua sv03emu namenu «e zaselki Nova vas, Fabci in Sušalc, da bi lahko nekaj več povedal o tem prispevali veliko prostovoljnega aeia in zbrali okrog četrt milijona dinar- 2ice kmetijska zadruga »4. Junij« iz Ob koncu naj' omenimo, da je jev. Zdaj je že v resnici družabno Ilirske Bistrice. Odkupiti morajo še zaradi dolgoveznega urejanja av- omaro za knjige, naročili bodo nekaj tomatske telefonske centrale ma- tudi bralcem našega lista. Ko sem se ustavil pri predsedniku družni dom, kjer Je trgovina in kjer ^^ Jn shaJaligge vseh vaSCanoV: ... občinskega odbora SZDL v Ilirski Bi- je tudi klub, ki so ga slovesno odprli vsak ^ ^^ veger ln ob ne(Jeijah CasoPis°v in revij. Knjige dobivajo terialno hudo prizadeto predvsem ' " " " -----..... " p0 ves a;n nfc 2amre Sproši;en razg0. ambulantno vsak mesec iz Ljudske samo PTT podjetje. Prvič zaradi ob spremljavi glasov ln zvokov ^'^LT St° f-fJ3. ®-"".^? na- strici Tonetu Gustinčiču in ga poba- lani za Dan republike. Zal predsed- ral, na koga naj se. obrnem v Novo- nika Ivana Iskre nisem našel doma: kračinah, in £e mi lahko že on pove kot zastopnik ^varovalnega zavoda ¡¿^^¡¿"mLik^ob tihem' kaj, mi je kar na kratko dejal: je bil po opravkih v Zabičali. Seveda nove mladike. Vse je nekako videti e. Po prisrčnem pozdravu so ml Prano —......- — - , . . ,, povedovanju šelia in šaha ln ropota- _ Kar pojdi tja ln prav je, da greš. pa je bil doma Fr.no in k sreči tudi ^ ^^ ^ ob geIesteCem obraCa. Najlepše boš sam videl in se pogovo- Anton ln Jože Stembergar k! sta si- ^ ^^ v knjigah_ 21vljenje je v ril z ljudmi. Poišči predsednika od- cer zaposlena drugod. Manjka je za NovokrafInah pognalo „ove korenine, bora krajevne organizacije SZDL Iva- popoln razgovor lo Še predsednik nQvo m,adlke v na Iskro. Ce nt njega, potem morda krajevnega ljudskega odbora Anton ^^ prlvlačnejš člana odbora Franeta Kužiča, pošlo- Slosar. ^ ' vodjo v vaški trgovini — on je goto- Sploh pa bi v Novokračinah le s te vo doma ln ti bo tudi najlaže poka- žavo dobil vso skupaj - razen morda 1" Tone in Jože ponosno pokazali zal klub ker Je v hiši. Seveda pa ob nedeljah. Vsi moški izpod 55 let so klub. Kar s spoštovanjem sem se ozrl moraš poiskati še Antona in Jožeta namreč zaposleni - nekateri na Re- P° dolgem in lepo urejenem prostoru. Stembergarja, predsednika in tajnika ki, drugi v Ilirski Bistrici. Od skupaj Pogled ml Je najprej zletel po uokvir- DPD svobode v Novokračinah, pa še okrog 500 prebivalcev Novokračin in Jenih slikah na stenah: Srečko Koso- s kom drurim morda govori... okoliških zaselkov je zaposlenih kar vel in France Prešeren, pa dva doku- Lilo je kot iz škafa, ko je spaček 30; drugi so zaposleni v ladjedelnici ™nta nad radijskim sprejemnikom prhal tiste štiri kilometre z glavne 30; drugi so zaposleniv ladjedelnici Kardeljeva slika v kotu relief Tita reške ceste v hrib in navzdol do No- »Tretji maj« in v gradbenem podjetju in na desni še slika Ivana Cankarja vokračln. Zapeljal sem kar pred za- »Jadran«. Nekaj pa Je zaposlenih tudi Pritegnila sta me dokumenta: prvi v občinskem središču Ilirski Bistrici: Pove, da jo dobila krajevna organiza- v Lesonitu ln Topolu. clia SZDL v Novokračinah posebno V reški luki delata tudi oba Antona: Priznanje in nagrado Okrajnega od-Slosar in Stembergar. Oba funkcio- bora SZDL Koper v znesku 100 tisoč narja v vaški skupnosti. Ljudje so dinarjev za uspešno delo v kongres-že vedeli, komu zaupajo, ko so ju vo- nem letu 1360; drugI seže še bolj nalili. Kljub pičlemu času in oddaljene- ^ in priča kot »Uverenje Izvršnog mu delovnemu mestu najdeta šo ve- odbora Norodnog fronta Jugoslavije dno čas tudi za reševanje vseh vpra- 0(1 15. februara 1950«, da Je osnovna Sanj krajevne skupnosti. Prav tako organizacija SZDL Novokračine no-Ivan iskra ln Jože Stembergar. In »Odllčja Narodnog fronta Jugo-Frane Ružlč in še drugI. Morda nI še slavije broj 1118, koje joj jo dodeljeno nikjer reševanje vseh problemov ne- odlukom Saveznog odbora NFJ lcao, ko krajevno skupnosti tako kolektiv- visoko priznanje za Izvršenje zadano, kot prav v Novokračinah s pripa- taka NFJ u izgradnji socijalizma«. dajočlmi zaselki. Zato tudi takšni Priznanje Je gotovo obstalo na pra-uspehi v tem pozabljenem svetu, ki vem naslovu, saj vaščani šo danes zavestno hlepi po lepšem in boljšem zvesto služijo tej izgradnji, življenju. Zato so lahko izvedli že to- Dve omari, ena Izmed njiju za ltnji-liko uspelih skupnih akcij za izbolj- ge, pa še »uradna« miza spredaj, po .. ^ , . Sanjo svojih življenjskih pogojev, vsem prostoru pa okoli prikupnih mi-NOVO poštno I10510^ ¿^Sa^M^^nU^0 V ° Zgradili so si cesto med Novokračl- zle z raznobravnlm loščem - izdelek jih vse dni kroži po hišah v vasi. la že tri leta ne dopušča spreje- Imajo veliko željo: televizijski spre- manja novih naročnikov, hkrati jemnik. Zanj imajo na strani nagrado pa je kolektiv PTT podjetja pri- z dokumenta na steni: okroglih sto kraišan pri dohodku, ker SO že tisočakov. Zal pa je njihova misel za dobili napravo (visokofrekvenčne zdaj šo neizvedljiva: vas leži v mrtvem vode) za 100-odstotno povečanje kotu in je prenosnik z Nanosa ne do- kapacitet medkrajevnih zvez Ko- seže. Nekaj upanja jim vliva novi od- per—Ljubljana, vendar te pred- dajnik na Učki: morda jih bo dose- nosti vse doslej niso mogli izko- gei, ko bo dokončan ... ristiti, ker stara telefonska centrala nima ustreznih prikliuč- Rastko BRADASKJA kov Znanca imam, ki velja za silno zaposlenega človeka, »obremenjen« ' pa je razen teg3 še s kakšnimi osmimi funkcijami po raznih forumih in organizacijah. Meni že dolgo ni jasno, kako more vsemu kaj in ko sem ga ondan dobil pri tretjem znancu donia na kvartanju, sem ga po ovinkih pobaral: — Kaj nimaš danes popoldne seje zbora proizvajalcev? — Kaj bi to! Imam razen tega še sestanek partijske organizacije v podjetju, pa mi eno z drugim služi za opravičilo, da sem lahko zdajle malo prost. . . — Kako to misliš? sem hotel imeti Jasnejšo sliko. — I, kako si trdi V podjetju mislijo, da sem na seji zbora proizvajalcev, na občini pa sem se opravičil, da imam neodložljiv partijski sestanek v podjetju ... — Pa se večkrat tako zgodi? me je še zanimalo. — Saj si ne morem drugpče pomagati, ko pa imam toliko tega na glavi. Povsod me rinejo — saj veš ... In sploh — kot direktor se pač ne morem Izogibati številnim obveznostim. Nerodno pa bo jutri zjutraj. Imam kar dve seji hkrati — zbornice in sveta za blagovni promet... — Pa napravi kot danes, kot zdajlel sem mu skušal svetovati. — Saj bi, toda po navadi le grem vsaj na tiste seje, kjer plačajo sejnino. Moram še ugotoviti, katera izmed jutrišnjih dveh bo višja. Kaj hočeš — takšno je življenje . . . Zaprlo mi je sapo. Res, kaj hočemo! Ali bolje: kaj smo mogli doslej: Toda razvoj je prinesel za vse takšne in podobne primere občanov skupni imenovalec: šarlatani. Jutri jih bo življenje samo odpihnilo. Gorazd Morjak PO NAŠIH KOMUNAH * PO NAŠIH KOMUNAH -fr PO NAŠIH KOMUNAH * PO NAŠIH KOMUNAH * PO NAŠIH KOMUNAH irPO NAŠIH KOMUNAH itVON NOVA TURISTIČNA POSTOJANKA O ar Poročali smo že na kratko, da bomo dobili pri izviru Rižane novo turistično središče. Nova postojanka je dobila medtem tudi že uradno ime Narodni park Ri-žana. Koprsko turistično društvo je kot ustanovitelj zaprosilo pri Investicijski banki v Beogradu za kredit in vse kaže, da bo v kratkem odobren in se bodo dela kmalu začela. Ustanovitev postojanke je vezana na dosedanjo farmo nutrij, ki je postala med domačimi in tujimi turisti že dobro znana izletniška točka, kakor tudi na bližnje Hrastovlje, katere bo treba še bolj popularizirati. Načrt Narodnega parka Rižana obsega postavitev restavracije s poudarkom na špecialitetah, zlasti ribah, in campinga, kateremu se bodo postopoma pridružile počitniške hišice, manjši kopalni bazen za osvežujoče kopanje in zmanjšana farma nutrij, ki bo le bolj turističnega značaja. Mimo tega dobi novo središče postopoma manjši živalski vrt in akvarije domačih sladkovodnih rib, kar bo moglo privabljati na ekskurzije tudi šolsko mladino. Vso okolico bodo obdajali novi parkovni in drugi nasadi, vse skupaj pa bo urejeno po predpisih mednarodnih campingov. Od glavne ceste pri vasi Rižana bo do Narodnega parka vodila razširjena in asfaltirana cesta. Prva dela za preureditev ceste so se že pričela; želeti bi le bilo, da bi obenem vsaj deloma izboljšali tudi še podaljšek do Hrastovelj, ki bodo postale še pomembnejše, ko dobe železnico in postajo. Novo turistično središče bo služilo najprej kot prepotreben cam-ping za prehodne avtomobilizira-ne turiste, obenem pa kot prijetno izletišče za turiste iz Kopra, Ankarana, Izole, Strunjana, Portoroža in Pirana. Tako bo po- membna izpopolnitev naših turističnih prizadevanj in obenem tudi vključitev zanimive Rižanske doline z njenimi starimi vasmi, cerkvami in freskami itd. v naravni inventar naših posebnosti ter zanimivosti. Te bo pozneje dopolnilo še projektirano umetno jezero pri Kubedu. R Brestovica ždl osamljena med dvema dolgima pobočjema. Tik za vasjo je državna meja, do Središča ^občine pa je 32 km. NIČ čudnega torej nI, da o tem kraju nI veliko slišati. Toda tudi v tej samoti polje žh-ljenje; svojevrstno In počasnejše kakor drugod v občini. Vzmeti, ki silijo vsakdanjost v Iskanje novega, pestrejšega, zanimivejšega in prijetnejšega, so želje iu pričakovanja. Radi bi si uredili kotiček, kjer bi se shajali In snovali skupne načrte. Celo več prostorov Imajo na razpolago. Nimajo pa najosnovnejše opreme pa tudi ne sredstev zanjo. Krajevnemu odboru, ki je dal za to pobudo, bi bilo vsekakor treba pomagati. V preteklem letu Je Imel krajevni odbor ZB namen postaviti spomenik padlim borcem v NOV. Te zamisli pa niso mogli uresničiti, ker je bil izdelan nov ln dražji načrt, ki ga odbor nI mogel finansirati. Zbrali so že več kot sto tisoč dinarjev ln opravili v ta namen okrog 150 prostovoljnih delovnih ur. Da bi zbrali 1,5 milijona dinarjev, kolikor naj bi spomenik veljal, bodo morali še marsikaj storiti. Kaže pa, da bodo s pomočjo od dru- god zamisel vtndsrle uresničili, čeprav jo morajo za sedaj odgoditi. V lanskem letu so opravili 350 delovnih ur pri popravilu vaškega vodnjaka lil tudi ga letošnje leto so že sestavili program, ki med drugim predvideva tudi razna komunalna dela. Pomanjkljivost lanskoletnega programa krajevnega odbora SZDL, ki deluje na območju šestih vasi, je bila v tem, da ni predvideval sistematične politične in kulturne ali družbene dejavnosti. Morda je bil prav v tem vzrok, da nI bila ta plat življenja v brestoviški občini bolj živahna. Sklenili so, da bodo v letošnjem letu to pomanjkljivost odpravili. Z dobro voljo je mogoče marsikaj doseči, pa čeprav so pogoji težji drug<»fl. -er Sklep Občinskega ljudskega odbora Sežana o dodeljevanju dotacij krajevnim odborom je naletel na pozitiven odmev. To dokazuje tudi primer Vremske doline. Kot malone povsod se za problematiko, zlasti komunalno, živo zanima "tudi krajevni odbor SZDL, posebno njegova sekcija za komunalne zadeve. K sredstvom, ki jim jih je dodelila občina, so v Vrem-ski dolini primaknili 10SS delovnih ur. Tako so vaške poti temeljito popravili. Le v Vremskem Britofu se pritožujejo, ker odgovorni vodja del ni opravil svoje organizacijske naloge. Krajevni odbor SZDL je razpravljal tudi o klubskem prostoru, ki ga v stari šoli ureja PD »Vremščica«. Doslej so zbrali dovolj sredstev za preureditev večje sobe, zmanjkalo pa jim jih je za opremo in za televizor, ki si ga tako vroče želijo. Ugotovili pa so, da so na najboljši poti, da dokončno rešijo vprašanje, s katerim se IZ VELIKEGA DOLA Krajevni odbor SZLL v Velikem Dolu je že sestavil program dela za leto 1962. Med najvažnejšimi nalogami so poživitev dela posameznih sekcij in komisij, pri čemer mislijo tudi na ustanovitev sekcije za proučevanje zunanjepolitičnih dogodkov. Krajevni odbor SZDL bo sodeloval s krajevnim odborom pri izvajanju vseh komunalnih del. -er ubadajo že vrsto let. V pogovoru o delu PD »Vremščica«, o katerem je poročal vodja igralske skupine na nedavni seji, je bilo izraženo mnenje, da je dejavnost tega društva premalo znana pri pristojnih okrajnih forumih, kar je bilo razvidno tudi iz poročila na septembrskem posvetovanju v Kopru. To vsekakor ni prav, zakaj društvo zasluži spričo uspehov, ki jih je doseglo, priznanje pa tudi pomoč, zlasti sedaj, ko si ureja svoj prostor. -er IZ POVIRJA PRI SEŽANI Tudi med Povirci je prišla na dan misel, da bi si ustanovili klub. Na to so se spomnili ne-kolikanj pozno, saj imajo tod za razliko od mnogo drugih vasi na voljo kar udobne prostore v Zadružnem domu. Misel se je porodila na sestanku krajevnega odbora SZDL, ko so pregledovali možnosti poživitve prosvetnega in družabnega življenja na vasi. Hkrati s tem so izrazili željo, da bi si nabavili televizor. S sredstvi bodo sicer težave, verjetno pa jim bo priskočil na pomoč krajevni odbor, ko bo razpolagal z dotacijo občinskega ljudskega odbora. Na sestanku so tudi sklenili, da bodo v vas večkrat povabili tudi potujoči kino. -er GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER SE VEDNO GOSTAC POSTOJNSKIH DESET MINUT AFRIKA JIH POTREBUJE Gotovo je slučaj, da je prvi sobesednik v tej obrobni postojnski rubriki — črnec. Naj ' ga predstavimo: Festo Machera, študent medicine na ljubljanski univerzi, doma iz Tdn-ganjike v Afriki. Festa Postojnčani dobro poznajo. O prebujajoči se Afriki jim je govoril tedaj, ko so katanški secesionisti zločinsko usmrtili Lumumbo. Skromni mladenič temne polti se je v soboto znova pojavil v Postojni, kamor ga je povabila Ljudska univerza, da bi zvečer, predaval vaščanom v Velikem Ubeljškem o svoji osvobojeni deželi Tanganjiki. Vabilu se je takoj odzval; medtem ko si je pred odhodom v Ubeljsko podrobno ogledoval Notranjski muzej v Postojni ter proizvodni proces v prestranškem »Javoru«?; pa je rad odgovoril na nekaj vprašanj. — V léiú'rdni, odkar Vas ni bilo v Postojni, ste svoj slovenski zaklad bogato izpopolnili. — Redni študij zahteva svoje. Vsi afriški študentje na ljuljan-' ski univerzi se v posebnih pospeševalnih tečajih in v individualnih stikih z vami zelo trudimo, da bi najprej dobro spoznali jezik. V nasprotnem primeru ne moremo niti študirati in niti opravljati pravočasno izpitov. V teh besedah sem začutil nestrpnost in naglico, kot da se mladeniču zelo mudi. — Tanganjika gotovo rabi mnogo izšolanih ljudi? sem ga zato vprašal. — Da mnogo. Moja domovina ie še vedno zaostala. Niti nemška kolonialna oblast do konca orve svétovne vojne in niti angleška uprava nista skrbeli za šolanje črncev. Danes, ko se osvobajamo, so nam zato SDCsobni domači kadri več kot potrebni. — Kdaj ste bili zadnjič v Tanganjiki? — Leta 1959. — In kam nameravate kot zdravnik po dokončanem študiju? — Samo v Tanganjiko, Oči so se mu zaiskrile, stavil bi, da od sreče, ker se je znova spomnil na nedavno proglasitev neodvisnosti svoje dežele. In ko je v oddelku NOB v Notranjskem muzeiu prebiral imena borcev, si ogledal partizansko orožje in drugo, je bil nekam zamaknjen, tih in skoraj zaskrbljen. Menda ob misli, da se no črnem kontinentu še zmerai bije boi. Festo je drugače živahen mladenič in ko sva se poslovila, sem v stisku roke čutil, da je tudi naš tekren prijatelj. (ma) Skrb za prirastek novega kvalificiranega gostinskega kadra je bila vse do nedavna kljub vsestranskemu prizadevanju okrajne trgovinske zbornice v znatnem razkoraku z dejanskimi potrebami v našem gostinstvu. Lahko celo trdimo, da je gostinski šolski center deloval v Kopru v povsem nenormalnih pogojih — tako glede praktičnega in teoretičnega pouka, v pogledu samega okolja (hotel Galeb!) in ne nazadnje za-radi pomanjkanja sredstev za osnovne potrebe šolskega centra. Preselitev gostinskega šolskega centra iz koprskega hotela Galeb v Piran, kjer šola sicer gostuje v novomeškem počitniškem domu »Pionir«, pomeni razveseljiv napredek že v tem, da je ta ustanova našla okolje, ki je neposredno zainteresirano za vzgojo gostinskega podmladka. Tudi novo vodstvo gostinske šole z ravnateljem tovarišem Grando na čelu in njegovo namestnico tova-rišico Fani' Jerebovo pomeni dejansko začetek novega obdobja v šolanju gostinskega kadra. Po krizi, ki je do temeljev pretre- sala ta zavod v Kopru, pomeni ta ugotovitev vsekakor razveseljivo spremembo. Na Okrajni trgovinski zbornici pa z zadovoljstvom zagotavljajo,;, da bo že po letošnji turistični sezoni dobil gostinski šolski cen-, ter sodobno opremljen gostinski obrat z vsemi ustreznimi priti-klinami in potrebno tehnično opremo. Kot doslej v Piranu, bo tudi v bodoče ostala gostinska šola internatskega tipa, kar pomeni pomembno pridobitev, saj so v Kopru imeli prav zaradi vozačev svojčas največ težav. Preteklo sredo se je reorganiziran gostinski šolski center postavil že s prvim uspehom. V slavnostnem razpoloženju je zaključilo šolanje 24 gojencev drugega letnika, 21 gostinskih delavcev pa je končalo tečaj za drugo stonnjo kvalifikacije, medtem ko je konec novembra lani opravilo, tečaj za prvo stopnjo kvalifikacije kar 32 gostinskih delavcev. V korist trditve, da gostinski šolski center v Piranu res vzgaja strokovno in sodobno, je podatek, da se obračajo nanj v čedalje večjem številu hoteli in gostišča ne le iz piranske, ampak tudi iz drugih občin za sodelovanje gojencev na raznih reprezentančnih in drugih zahtevnih priložnostih, kjer mladi gostinci s svojim nastopom in s svojimi uslugami vsestransko zadovoljujejo, (bb) VZORNA PODRUŽNICA SZDL Med 41 podružnicami SZDL, kolikor jih v sežanski komuni imajo krajevni ' odbori SZDL, že lep čas velja Krajna vas za najbolj živo, najbolj delavno. Kot podružnica šteje h krajevnemu odboru SZDL (in h krajevnemu odboru ObLO) Skopo, ki ga pa trenutno po aktivnosti krepko prerašča. Trdna volja in želja po dobrem in urejenem življenju sta v tej kraški vasici vzbudili tolikanj neugnano delovno vnemo, da se vaščani prav v ničemer ne ozirajo na formalnosti, ki smo jih vajeni ter jih upoštevamo v vsakdanjem političnem in gospodarskem življenju. Socialistična zveza jim skratka pomeni vse: je pobudnik in mobilizator skupnega političnega življenja in dobrih zamisli, hkrati pa organizator dejanskega (operativnega) dela in vseh akcij. Ob neutrudnem skupnem delu dobiva Krajna vas čedalje prikupnejšo podobo, čedalje boljše življenjske pogoje, Kar je bilo ruševin in podrtije so vaščani pospravili in po-snažili. Mladi so si uredili igrišče za odbojko, pripravljajo pa še kaj, da jim v vasi ne bo pusto in se bodo mogli na voljo razživeti. Navozili so veliko piramido gramoza, skoraj 300 kubikov, da si z njim še to pomlad temeljito popravijo grapasta vaška pota. S posebno vnemo že nekaj časa zbirajo sredstva za ureditev vodovoda, to svojo davno željo in potrebo. S prav tolikšno vnemo pa pripravljajo tudi pogoje za politično, družabno in kulturno življenje, ki bo še letos našlo lepo streho in lep prostor v vaškem kotičku. Prav tega se vaščani tako neizmerno vesele, da na vso moč hite z zbiranjem sredstev in pripravami. Za zdaj pa se na predavanja, za katera neprestano pošiljajo želje in prošnje v Sežano, zbirajo kjerkoli. Ko bo vaški kotiček urejen, bo laže in lepše tudi s temi rečmi. Dotlej pa je dobro tudi tako. -vavijo, zakaj važno jim je, da so o vsem poučeni in seznanjeni, ker sta prav znanje in poučenost tisto, kar je v Krajni vasi na stežaj odprlo vrata vsemu napredku. (ž) IZ TURISTIČNE BILANCE 1961 REKORDNA BILANCA NOČITEV Z nadaljnjimi 545 nočitvami domačih in tujih gostov, ld so jih zabeležila gostišča postojnske občine v mesecu decembru, se je skupno število nočitev v letu 1961 povzpelo na 29.073, kolikor jih doslej na Postojnskem še niso zabeležili nobeno leto. Kljub še zmeraj preskromnim nočitvenim zmogljivostim se je tako število turističnih nočitev v tej občini v' zadnjih nekaj letih podvojilo. Leta 1958 so imeli on-dod na primer komaj 12.744 nočitev, od tega 7306 domačih ter 5438 tujih. Značilno za lansko strukturo nočitev v tem turističnem mestu je, da je kot v pogledu obiskov Postojnski jami tudi v nočitvah znatno porasel delež tujcev, ki znaša v skupnem številu nočitev že 63 odstotkov. Mesto Postojna je imelo lani 20.482, Camp hotel pri Pivki jami 7458 in ostala nočišča izven Postojne 1133 nočitev. Ni dvoma, da bo okrepitev nočitvenih zmogljivosti pri Pivki jami, v Planini pri Rakeku in morda v gostišču pri Mačkovcu že prihodnje leto ugodno vplivala na še nadaljnji porast nočitev domačih in predvsem tujih turistov. (ma) GOSTOVANJE TRŽAŠKIH UMETNIKOV V POSTOJNI Številnim in vselej dobrodošlim ter lepo sprejetim gostovanjem Slovenskega gledališča iz Trsta v •Postojni se je prejšnji četrtek pridružil še nastop tega ansambla s prirejenim dramskim mozaikom v dveh delih A. P. čeho-va »Na široki cesti«. Predstavo v Kulturnem domu v Gregorčičevem drevoredu si je po tradiciji ogledalo mnogo Postojnčanov in okoličanov, ki jim pomeni vsakokratno gostovanje zamejskih umetnikov resnično kulturno doživetje.. KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA! Ob hudi naravni nesreči, ki je zadela prebivalce Dalmacije, so v Kopru ustanovili štab za pomoč prizadetim. Zlasti potrebna je pomoč v denarju, tekstilu, oblekah in odejah. Pri Narodni banki je občinski odbor Rdečega križa odprl tekoči račun 602-11-3-337. Pomoč v blagu in tudi v denarju bo sprejemal občinski odbor Rdečega križa na Trgu revolucije vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. OBČINSKI PLENUM SZDL V IZOLI Pretekli teden je bil v Izoli občinski plenum SZDL, na katerem so razpravljali predvsem o aktivnosti in dejavnosti članov plenu-ma. Sklenili so, da bodo neaktivne člane, ki še svoje odsotnosti sej niso opravičili, razrešili dolžnosti, o čemer pa bo konkretno razpravljal plenum na prihodnji seji. Občinski odbor SZDL si je zadal nalogo, da v kratkem uredi dom družbenih organizacij v nedograjeni stavbi v Splenčičevi Občinski ljudski odbor Piran je v stremljenju, da uredi poslovanje na javnih tržnicah v skladu s časom in higieni primerno, sprejel nov odlok o tržnem redu. Za javni tržnici sta določena Zelenjavni trg in ribarnica v Piranu. Oba prostora vzdržuje, nadzoruje in upravlja Komunalno podjetje. Prodajalci si od njega lahko proti odškodnini izposodijo stojnice, če nimajo lastnih. Prodajalci morajo vse na trg prineseno blago razložiti tako, da je vidno, pri tem pa ne smejo razstavljati blaga po tleh. Tržni red se prične vsak dan z jutranjo zoro in traja ob delavnikih do večernega mraka, ob nedeljah pa do 10. ure dopoldne. Prodajalci morajo vse blago oziroma vsako vrsto označiti vidno s ceno, vrsto in kvaliteto. Posebej mora biti na primer označeno, če je naprodaj nagnito ali črvivo sadje za kuho. Povrtnina mora biti očiščena prsti in ne sme biti mokra. Za zavijanje ni dovoljena uporaba časopisnega papirja. Posebno stroge so določbe glede čistoče prodajanega blaga, stojnic in okolice ter osebne higiene prodajalcev. Ko zapustijo . tržnico, morajo prodajalci očistiti odpadkov tudi prostor za seboj. Psov ni dovoljeno voditi na trg, Organi sanitarne in tržne inšpekcije imajo pooblastilo, da takoj na mestu izterjajo denarne kazni od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, oziroma cja uvedejo proti kršilcu postopek. Jule Krajevni odbor SZDL v Gabro-vici pri Komnu, ki ima podružnični odbor v Tomačevici, je že BOGATA ŽETEV POClTNI§KE ZVEZE V PIRANU Na letni skupščini občinskega odbora Počitniške zveze v Piranu so si zadali tudi nalogo, da bi čim bolj povečali število družin PZ v Piranu. Že mnogo pred to skupščino pa so ustanovili družino PZ v Gostinski šoli v Piranu, Gojence te šole so povabili na razne akcije, na družabne večere pa tudi na geografski krožek PZ na PSŠ, Tod imajo dvakrat na mesec predavanja, ki jih spremljajo z diapozitivi in ozkotračni-mi filmi. V soboto 6.. januarja na je PZ nriredila za gojence Gostinske šole prvi izlet. Vreme je bilo mir- no in toplo. Z motornim čolnom, ki ga je posodilo ravnateljstvo PSŠ, so se odpeljali v portoroški zaliv in izstopili v Seči pri »Ribiču«. Peš so se podali na bližnji griček in si ogledali simpozij »Forma viva«. Nazaj grede so si ogledali portoroško okolico z morske strani, razen tega pa tudi ladjedelnico in panoramo Pirana pred sončnim zahodom. Gojenci so bili s tem izletom več kot navdušeni. »Jaz bom ostala v Počitniški zvezi tudi potem, ko bom ze v podjetju,« je rekla Hil-da in s tem povedala tisto, kar so čutili tudi vsi ostali, k. e. v lanskem letu dobro zastavil svoje delo. Na vrsti sej je razpravljal zlasti o komunalnih problemih in o politični dejavnosti. Aktiven je bil tudi podružnični odbor v Tomačevici. Na svoji zadnji seji v lanskem letu je krajevni odbor SZDL se-stavii program dela za leto 1962, ki vsebuje gospodarske in politične naloge. V prvem delu predvidevajo vrsto komunalnih del, in sicer popravilo poti, pokopališkega zidu in mrtvašnice, postavitev še nekaterih javnih luči, dokončno ureditev avtobusnega postajališča in napeljavo trofaz-nega toka v Tomačevico. Politični del programa pa obsega raz..e proslave, zlasti Dneva žena, Prvega maja, 29. novembra. Dneva JLA in prihod dedka Mraza itd ter drugo politično dejavnost Posebna naloga odbora pa ho akcija za vključevanje novih članov v organizacijo SZDL. -er ulici. Zato bo potreben kredit, ki ga bodo najeli pri občinskem stanovanjskem skladu, poseben gradbeni odbor pa bo skrbel za pravilno izvajanje del in za reden dotok sredstev. Predračunska vrednost za dograditev objekta je 18 milijonov dinarjev. V stavbi bo razen prostorov za družbene organizacije še eno stanovanje. y zvezi z gradnjo doma družbenih organizacij je plenum sprejel še'sklep, da bo investitor gradenj občinski odbor SZDL, ki bo najel kredit pri stanovanjskem skladu v višini 3 milijonov din. Imenovali so člane gradbenega odbora, v katerem so: Zvonko Grahek, Draga Božič, Jože Cesar, Vladimir Petrič, inž. Primožič, Dušan Barbič. Aleksander Blazina, Anton Bačar in Vojko Bogateč. Za nadzornega organa pa so imenovali tov. Antona Bačarja. V želji, da bi bile v bodoče seje plenuma bolie pripravljene, so TUDI V PRESTRANKU BODO UREDILI KLUB Udeleženci sestanka, ki ga je sklical v petek krajevni odbor SZDL v Prestranku, so se pomenili o dokončni ureditvi prostorov v krajevnem zadružnem domu za namene vaškega družbenega kluba. Prostore kluba nameravajo pre1 .rediti s sredstvi iz samoprispevkov občanov. Na sestanku, ki mu je prisostvoval tudi predsednik Obč. odbora SZDL Postojna Jože Bizjak, so se istočasno domenili o podrobnostih za ureditev telovadnice vaškega TVD Partizana. priporočali večjo aktivnost komisij SZDL in poročanj občinskemu odboru o tej dejavnosti. Prav tako bi bilo treba bolje pripraviti množične sestanke in obravnavati na njih aktualno in zanimivo tematiko, ne da bi bili pri tem sestanki predolgi in pre-splošni. Izkazalo se je še, da bi morale krajevne organizacije imeti več kontakta s prebivalstvom in bolj prenašati na teren stališča SZDL. Neaktivnost seveda ne gre posploševati v celotnem občinskem merilu, saj je v izolski komuni precej tudi aktivnih društev, sekcij in posameznikov. db PRED OBČNIMI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC Prejšnji teden je bilo na sedežu obč. sindikalnega sveta v Postojni več posvetovalnih sestankov s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic v delovnih kolektivih postojnske občine. Na sestankih so govorili največ o pripravah na občne zbore podružnic, ki -so se že pričeli in bodo trajali predvidoma do konca februarja. V postojnski občini je imela tokrat prva občni zbor sindikalna podružnica prosvetnih delavcev. Ta zbor je posvetil pretežni del razprave vprašanjem uveljavljanja novega sistema nagrajevanja v šolstvu ter nerešenim stanovanjskim problemom prosvetnega kadra. Krajevni odbor SZDL v Dolenji vasi živo spremlja dogajanje na svojem območju. O tem priča tudi razprava na njegovi zadnji seji ob koncu lanskega leta. Posamezni člani odbora so poročali o tem, kako so opravili naloge, ki so jim bile zaupane; člani SZDL so .popravili gozdno pot in za to prispevali 500 prostovoljnih delovnih ur. uspelo jim je izterjati vse zaostanke pri gradnji vodovoda, prav tnko pa so se postavili tudi - urejeno •Manarino SZDL, medtem ko so ugotovili, da so Otoščoni v preeeišnjem -nastanku, v Senadolah pa bodo to \'pra?ante spravili z dnevnega reda v najkrajšem času. Odborniki so nato razpravljali o te- kočih zadevah, predvsem o nameri podjetja »Preskrba* Sežana, da ukine v vasi svojo poslovalnico s pretvezo ker tam nimajo potrebnega skladišča. Odbor je v celoti odklonil takšen ukrep in je bil mnenla, da Je moč stvar urediti, saj je trgovina v vasi že več let. Na drugI strani pa so pozdravili sklep Veterinarske postaje lz Sežane, da namesti stalnega žlvino-zdravnika, ki bo opravljal osemenjevalno službo na področju zadružne ekonomije in nadziral tehnike-oseme-njevalce v občini, Na istem sestanku je odbor SZDL spreiel sklep o združitvi z odborom SZDL Senožeče, kar terja podobna in često skupna problematika, -er KULTURA m PROSVETA -j!r KULTURA IN PROSVETA ^r KULTURA M PROSVETA t*t KULTURA iN PROSVETA -fr KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN F .. Predsedstvo Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev je prejšnji tedesi razpravljalo o kulturno-prosvetnem in umetniškem življenju v našem okraju, govorili so tudi o občnih zborih Svobod in prosvetnih društev, o skupščinah občinskih svetov Svobod, o kriterijih za podelitev Kosovelovih nagrad in o pripravah za spomladansko zasedanje plenuma Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. življenju v masem Kultura in prosveta zajemata Tako oceno bi dali, če bi le po- boljšanje dela ze, x blroko Področje od šolstva, vršno pregledali delo, če pa ce- ugotoviti pa luluau, splošnega m strokovnega izobra- lotno lanskoletno delovanje raz- v nobenem našem društvu fol zevanja do kultur lutkovnih odrov,klicnimi kulturnimi in umetniški-pa moramo, da nimamo mi ustanovami, ki marsikdaj svojega osnovnega poslanstva ne opravljajo v taki meri, kot bi ga arno-umetniške- členimo, pa moramo ugotoviti, da klorne skupine. _______ ga amaterizma m umetniškega naše Svobode in prosvetna dru- Klubsko življenje se je v našem morala, protesionalizma, od delovanja štva živijo polno življenje. okraju močno razmahnilo, naj- Predsedstvo Okrajnega sveta specializiranih zavodov in usta- O uspehih, ki smo jih dosegli bolj v postojnski in sežanski ob- Svobod je sklenilo, da bo pripra- nov kot so knjižnice, muzeji in pri razvijanju otroškega in mla- čini. Poudarjamo: ni važno, kdo vilo posvetovanje o kulturno- poaobno do delovanja delavskih dinskega petja, je bilo že veliko klub v nekem kraju ustanovi, prosvetni problematiki v našem ln Jjodskih univerz in še kaj. povedanega in na to smo lahko važno je, da se v klubu razvija okraju z vsemi prizadetimi. Poleg Šolstvo m strokovno izobraže- ponosni, •» -i—-• — t« j„ o—i—i -------- . ------- Tudi z odraslimi zbori kulturno življenje. Važno je, da Svobod in prosvetnih društev bo vanje nas tu ne zanimata, zanima nismo v našem okraju preveč na je klub zbirališče prebivalcev ne- k posvetovanju povabilo še pred-nas kulturno-umetniški amateri- slabem, čeprav nekateri najbolj- kega področja, kjer se le-ti vse- stavnike vseh knjižnic, delavskih zem, estetsko humanistična vzgo- ši zbori v zadnjem času niso red- stransko kulturno izživljajo. in ljudskih univerz, muzejev, kija, zanima pa nas tudi delo neka- no delali. Tudi godbe na pihala se Zdaj ko so klubi tu, ko so po- nematografskih podjetij, glasbe-terih zavodov in ^ustanov, ki so razvijajo in z delom so začele tudi stali važen činitelj v življenju na- nih šol in seveda zavoda »Primor-poklicani in dolžni skrbeti za tiste, ki že dalj časa niso bile ak- ših ljudi, moramo vso svojo skrb ske prireditve«. To posvetovanje kulturno življenje delovnih ljudi tivne. Posebno vprašanje je vpra- in pažnjo posvetiti programu v mora začrtati novo pot v vsej na in organizirati umetniške prire- šanje godbe v Kopru. Upamo, da teh klubih. In pri klubskih pro-..... pri ditve. Kulturno-umetniški amaterizem ši bodoči kulturno-prosvetni de-vse javnosti. Igor Pelan bo Tomos odprl svoja vrata. gramih morajo sodelovati Posebno pozornost zaslužijo an- sekcije Svobode ali prosvetnega v našem okraju na eni strani sta- sambli zabavne glasbe. To je res društva, tudi dramska, glasbena gnira, na drugem področju pa do- problem. Reševati ga bo moral z vsemi svojimi ansambli, za pro-življa velik vzpon. Stagnirajo teren na ta način, da bodo te grame v klubih pa bi morale predvsem nekatere klasične obli- »divje« ansamble povsod vključili skrbeti tudi delavske in ljudske __„„ „_____ ke ljudskoprosvetnega dela, raste- v Svobode in prosvetna društva, univerze, kar za zdaj še ne de- lani je plenum" Okrajnega "'sveta PRED OBČNIMI ZBORI Ze na zasedanju v novembru jo in.razširjajo pa se nove, sodob- tako kot so to napravili v Ilirski lajo. ne oblike: klubi. Bistrici in v Izoli. Večje probleme imamo Svobod in prosvetnih društev ko-pri prskega okraja sprejel sklep, da RAZGIBANO ŽIVLJENJE V POSTOJNSKI SVOBODI Lanskoletna aktivnost sekcij Z dramsko dejavnostjo je pa ta- ustanavljanju filmskih krožkov morajo imeti vsa prosvetna dru- kole: v manjših in oddaljenejših in filmskih klubov. Za to delo je ----- krajih je močnejša in pestrejša potreben strokovno podkovan ka- kot v centrih in mestih, izjema der, ki pa ga primanjkuje. štva in Svobode letne občne zbore najkasneje do konca februarja 1962. Tako zdaj vsa društva v ______________ ______________j je le Izola. Ob dramskih skupinah Ko govorimo o delu klubov in pripravah na obračune pred svo- DPD Svobode v Postojni se tudi moramo reševati še eno vpraša- o programih v klubih, že posega- jim članstvom in pred javnostjo po novem letu nadaljuje vse- vprašanje primernega reper- mo na novo področje — na pod- in razen poročil o delu v pretek- stransko živahno. Mešani pevski ,oarja' Ugotoviti moramo, da se ročje sodelovanja amaterjev in lem obdobju sestavljajo tudi po zbor, ki svoje vrste še nadalje nenehno krepi, v zadnjem času je. ta v zadnjih letih v marsičem profesionalcev. Ne gre samo za že znatno izboljšal, ni pa še po- sodelovanje posameznikov, tem- drobne programe bodočega dela. Po občnih zborih društev bodo marljivo pripravlja program za vscd tak' kakršnega bi si želeli, več za sodelovanje med Svoboda- pripravili Občinskih sveti skup------ ------__ -o-j.-.. t Lepe so tudi perspektive za iz-mi in prosvetnimi društvi ter po- ščine do konca aprila letos. prvo snemanje na Radiu Ljubljana ter za predvideni nastop v Trstu, ki bo prvo gostovanje tega ansambla v zamejstvu. Kaže tudi, da se bo dramska sekcija Svobode že na spomlad predstavila v Postojni z domačo Obisk pri ljudsltoprosvetnih delavcih v Pridvoru, kjer ohranjajo dolgo desetletno tradi- opereto. Z delom je pričela v zad- cijo _ Godba na pihala fe yedn6 ^^ ^ ^ J^ njem času tudi godba na pihala, ki se je dokončno oskrbela z novim dirigentom. Godba je z znat Svoboda v Pridvoru sega s svo- — Pri nas imamo dve godbi in Poglejte, je dejal, s kan- no finančno pomočjo, ki jo je Jimi koreninami še daleč v dobo še orkester, — mi je pripovedo- cem grenkobe, — pri nas je toliko prejela koncem lanskega leta, po- avstro-ogrske monarhije in samo val predsednik Svobode tovariš dobre volje in vztrajnosti, toda pravila instrumente, prav v teh najhujše, fašistično nasilje je za Viljem Turk. Starejše godbenike -pomoči ne dobimo nikjer. Ko so dneh pa ima pospeševalni glas- nekaj časa zatrlo njihovo ljud- in orkester (sestavljajo ga isti nas potrebovali za nastop godb v beni seminar za trideset mladih sko-prosvetno delovanje. Na to ljudje, ki igrajo tudi v godbi na Prvačini, so nam obljubljali za in novih članov sekcije. Kot pra- so v Pridvoru zelo ponosni in pihala) vodi Fabjan Valentič iz bodoče pomoč, mislim strokovno, vijo, bo imela prvi javni nastop zato jih tudi ne ojslašijo trenutne sosednjih Čežarjev, z mlajšimi pa toda od takrat se ni nihče več za težave, ne nerazumevanje zadru- že kako leto vadi domačin Stan- nas zmenil. S Koprom imamo še ge ali pomanjkanje finančnih ko Bembič. Honorar za obe vodji nekaj slabih izkušenj. Naj vam Vse kaže, da bodo v kratkem sredstev. Vztrajno gredo po svoji zbirajo sami godbeniki iz ^svojih povem samo najnovejšo: Bilo je dokončali tudi obnovitvena dela poti: večer za večerom hiti mla- sredstev, po potrebah pa še pri- ob novoletni jelki. Odbor za pri- v notranjosti Kulturnega doma, s dina in odrasli tudi iz oddaljenih makne kai društvo. _ reditve iz Kopra nas je zaprosil, čimer bodo sekcije postojnske zaselkov in v slabem vremenu na — Ob Dnevu republike ste men- naj bi prišla naša godba igrat, Svobode dokončno dobile primer- vaje v zadružni dom ali v šolsko imeli Pri yas majhno sloves- ker Koper godbe pač ne premore. v Postojni za delavski praznik 1. maj. GOSTOVANJE ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE V TRSTU V tržaškem avditoriju je gostoval orkester Akademije za glasbo lz LJubljane pod vodstvom mladega dirigenta Borisa Svare in s sodelovanjem prav tako mladega pianista Aleksandra Vodopivca. Orkester se je predstavil tržaški javnosti z dognantm muzlciranjem, s čimer je požel pomembno priznanie. Se posebno veseli so bili Tržačani nastopa obeh mladih glasbenikov — Svare ln Vodopivca, ker sta oba izšla iz vrst Glasbene matice v Trstu in nadaljujeta sedaj Študij na ljubljanski Akademiji za glasbo. TRŽAŠKA KIPARKA V MODERNI GALERIJI V mali dvorani Moderne galerije razstavlja svoja umetniška dela tržaška kiparka Liiian Caraian. Otvoritve so se poleg ljubiteljev likovne umetnosti udeležili tudi znani kulturni ln javni delavci. POLETNE IGRE TUDI V PORECU V Poreču so ustanovili poseben odbor za program ln organizacijO poletnih iger. ki jih nameravajo uprizarjati v turistični sezoni. Se pred sezono nameravajo zgraditi v poreču tudi poletno gledališče. X. LJUBLJANSKI FESTIVAL V ZNAMENJU MODERNEGA BALETA Po devetletnem iskanlu in poskusih se zdi, da si Je končno Ljubljanski festival priboril svojsko in stilno ilziognomijo: predlanski z nastopom jugoslovanskih baletnih ansamblov, lani s pregledom Jugoslovanske operne produktivnosti, letos pa ie v načrtu moderni balet. Zavod Ljubljanski festival se je letos reorganiziral v dva oddelka, od katerih naj bi prvi vodil festivalne prireditve, drugi pa naj bi bil prireditvena poslovalnica za kulturno-zabavne programe, V bodoče zamišljajo Ljubljanski festival izmenoma kot baletni in operni blenale. FILMSKI FESTIVAL V ZAGORJU Občinski svet Svobod ln prosvetnih društev v Zagorju je predlagal komisiji oz. Svetu za filmsko vzgojo v Ljubljani, da bi v Delavskem domu v Zagorju organizirali festival najboljših filmov. Hkrati bi bile tudi razprave z nekaterimi filmskimi ustvarjalci in filmskimi pedagogi. PredlogJi bil sprejet. Kaže celo, da bodo na festivalu sodelovali nekateri tuji gostje, predvsem iz Italije. FOLKLORNI ANSAMBEL »TANEC« V ITALIJI Ansambel narodnih pesmi in plesov je odpotoval na ld-dnevno gostovanje v Italijo. Ansambel bo imel 12 nastopov narodnih plesov in pesmi iz različnih krajev naše dežele v Milanu, Palermu, Messini, Neaplju ln šž nekaterih mestih. To Je 23, gostovanje tega ansambla v tujini. SVETOVNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE Po sklepu mednarodne žirije, ki se je te dni sestala v Londonu, bo na prihodnjem svetovnem festivalu sodobne glasbe poleg 13 komponistov iz 15 dežel 'zastopana tudi Jugoslavija. Predstavnik mladih Jugoslovanskin skladateljev bo Ruben Radica. a SE TA MESEC PREMIERA NOVEGA CAPOVEGA FILMA V Ljubljani so končali tonsko snemanje novega filma režiserja Frantlška Capa »Drevl se bova ponovno srečala«, ki so ga posneli v ko-produkciji »Bosna-film« iz Sarajeva in »Vlba-film« iz Ljubljane. Film je zabavno-glasbenega značaja, v glavnih vlogah nastopata Janez Cuk ln Metka Ocvlrk, razen tega znani komik Mija Alekslč. zabavne melodije pa pojejo Gabi Novak, Marjana Deržaj, Marko Novosel in drugi renomiram pevci zabavne glasbe. Premiero napovedujejo za konec tega meseca. KIPAR JOŽE POHLEN RAZSTAVLJA V FIRENCAH Po Izredno uspeli razstavi v Beneški galferiji »II Traghetto« razstavlja svoje kipe in risbe koprski kipar Jože Pohlen v galeriji »Giotto« v Firencah. Italijanska kritika piše zelo pohvalno o Pohlenovih razstavljenih delih. LETOS V PULJU NAJVEČ 1B FILMOV Na seji upravnega odbora festivala Jugoslovanskega filma so sklenili, da bo le'tos IX. festival v Pulju od 27. julija do 4. avgusta. V uradni konkurenci bodo pokazali v puljskl areni največ 16 filmov, ki naj bodo naj višji, dosežek jugoslovanskega filma. Višina nagrad, ki jih bo podelila žirija, znaša 2,5 milijona dinarjev. Najmanjša individualna nagrada je 200.000, najvišja pa 600 tisoč dinarjev. FESTIVAL ZABAVNIH MELODIJ »ZAGREB 1962« Za letošnji festival zabavnih melodij »Zagreb 1962« zatrjujejo, da je doslej najuspeiejša tovrstna prireditev: vsak dan polna dvorana navdušenih gledalcev in poslušalcev, visoka raven skladb, pevcev in orkestrov. Vzrok temu so menda prožnejši prijemi organizatorjev, ki so vpeljali vrsto novitet in so bili sploh v marsičem spretnejši od onih, ki so organizirali »Opatijo 61«. Preteklo soboto zvečer je bil festival zaključen in po običaju so podelili precej nagrad: prvo je dobil Alfons Vučera, drugo Ni-kica kalodjera, tretjo pa Stiplca Kalodjera. Nekaj nagrad so podelile tudi nekatere redakcije časopisov ln revij. CIKLUS PREDAVANJ PRI DU V ILIRSKI BISTRICI ne in ustrezne prostore za delo. učilnico. ZA GLEDANJE TELEVIZIJSKIH SPOREDOV V LEPO UREJENEM KLUBSKEM PROSTORU KAŽEJO o v o nost, nekateri ste dali majhno v slabem vremenu so šli naši priznanje tistim, ki se udejstvu- fantje na pot — največ s kolesi, jejo v ljudski prosveti? v Kopru pa jih ni nihče sprejel, — Po proslavi s kratko akade- nihče dal kakih navodil. Igrali so mijo smo povabili na oder pred- pa vseeno, toda še do danes tudi stavnika godbe in mu izročili na- nihče še ni plačal tistih obljub- grado. V kratkem razgovoru nam ijenih 15 tisočakov. Potem pa še je povedal še nekaj o njihovih tole z našo zadrugo, Dokler smo težavah, ki so predvsem v slabih imeli svojo zadrugo, nam je po- in starih instrumentih. Nagradili magala, kolikor ie pač mogla. Med najbolj aktivne in uspešne pričakujejo lepo udeležbo staršžv. izobraževalne centre v koprskem na teh predavanjih, okraju moramo vsekakor uvrstiti Delavsko univerzo v Ilirski Bistrici. Pravkar začenja s ciklu- Izven tega programa za starše pa. je Delavska univerza v Ilirski Bistrici poskrbela še za druga Družbene organizacije IV. četrti okrog 150 -, in točno določili smo tudi dramsko družino in uči- Zdaj smo priključeni h KZ Ko- som predavanj za starse Prvo, davan^a in druge obIike iz_ v Kopru so lepo opremile klubski vrstni red za gledanje televizij- teljico Marijo Trošt, ki to dru- per. Mnenja smo,-da bi morala uvodno predavanje pod naslovom ^braževanja obianov. O tem mor-prostor, v katerem je tudi televi- skih programov. Iz svoje srede žino vodi. Vse to pa je bilo samo zadruga vsaj nekaj denarja vrniti »Druzlna v socialistični družbi« ^ Tr„* ^ da spet kaj več drugič, ko bo go- zor. Med prebivalci je bilo za gle- so izbrali pionirji in mladinci ti- majhno priznanje za ves trud in na vas. Saj pobira, najemnino v ™a, ?anf' ^ januarja'.0zJ¿f vora o seminarju politične eko- danje televizijskega programa ta- ste ki skrbijo za izkaznice in za požrtvovalnost vsem tistim, ki zadružnem domu - za popravila dt11'ekrt°rcZaY°^a za ^apiedek šol- nomske vzgo1e_ Med dru im ima_ ko veliko zanimanje, da je postal red ...... , sodelujejo v teh sekcijah. pa ne da nič, čeprav iih je zgrad- stva LRS Vladimir Cvetko. j0 namen, prirediti nekaj' razgo- prostor v najkrajšem času prete- Večerne televizijske sporede pa seveda je bila to priložnost, da ba že potrebna odkup pa tudi Vseh predavanj bo sedem, nato vorov 0 aktualnih temah iz zu- sen, da bi lahko sprejel vse ob- gledajo seveda odrasli, ki jih je srno, ge tovarišico Troštovo vpra- precej vrže. Posredovali smo že Pa že zaključni sestanek pod na- nanje poiitike in notranje gradit- lskovalce. Zato so sklicali sesta- tudi vedno vec, kajti zanimanje šali 0 delu dramske družine. večkrat v Kopru pa ni nič za- slovom »Vi sprašujete, mi odgo- Ve naše dežele Tako bo 20 janu- nek, na katerem naj bi določili za novo pridobitev raste. — Recitatorji nastopajo na vseh leglo. ' varjamo«. Prireditelji so si za- arja govoril v kino dvorani zuna- vrstm red. Zedmili so se, da je Sredstva za nabavo televizij- proslavah in akademijah, pionirji — Morda še kaj o načrtih' gotovih zelo ugledne predavate- nje politični urednik RTV Ljub- treba dati za popoldanske pred- skega sprejemnika in za opremo so v letošnji sezoni uprizorili _ Za premiero komediie ste že «e, večinoma iz Ljubljane. . ljana Drago Košmrlj o vlogi OZN stave prednost otrokom, Toda tu- so prispevala nekatera koprska „Rdečo kapico«, zdaj pa priprav- slišali, še ta mesec pa bomo imeli K sodelovanju za čim širšo po- in prizadevanjih Jugoslavije v tej di teh najmlajših interesentov je podjetja- zlasti Luka Koper, In- lja družina Marinčevo komedijo občni zbor društva, na katerem pularizacijo predavanj so priteg- organizaciji za mir in ureditev bilo veliko, da je bilo treba dolo- tereuropa istra-benz in nekdanje »oženil se bom s svojo ženo«, se bomo temeljito pogovorili o nili tudi stalno konferenco žena svetovnih vprašanj. Verjetno bo cih vrstni red. Zdaj imajo vsi po- podjetje Mesopromet, nekaj sred- Premiera bo to nedeljo. dosedanjem in o bodočem delu. ilirskobistriške občine, se pogo- potem na vrsti še III, plenum CK sebne izkaznice, — izdali so jih stev pa je šlo iz članarine. — Kot povsod, imate prav go- Kar si pa želimo od drugje, je: vorili o terminih za predavanja ZKJ (16, februarja Sergej Voš- tovo tudi pri vas še kake poseb- pomoč in spodbuda. ' ter o njih obvestili starše še prek n.iak?) in razprava o novi ustavi ne težave? z. L. plakatov in šolskih otrok, zato (dr. Globevnik?). FINANSIRANJE IN RAZVOJ ŠOLSTVA Po komunah posvetovanja o problemih šolstva: šolska reforma, novi pogoji finansiranja, pravilniki, delitev osebnih dohodkov — Sole naj postanejo samostojne ustanove, vendar ob upoštevanju splošnega družbenega standarda Sekretariat Sveta za šolstvo LRS ln Sveta LRS za strokovno izobraževanje je pripravil predlog o načinu finansi Občinski ljudski odbor Je kot ustano- lizacija pa bo ta odstotek še povečala prav tako lahko razpolagala v name-vitelj dolžan poskrbeti za zadostna za okrog 10 •/«. Sredstva za leto 1961 ne strokovnega izobraževanja. V go- . . , - - sredstva za potrebe osnovnih šol. Ce so se črpala lz občinskih proračunov spodarskih organizacijah žal še ni ranja šol v letošnjem letu. Namen Izjemoma obiskuje šolo tako število (636,616.000 din ali 18,5 V. več kot v le- prodrla zavest, da so Investiciie za predloga Je predvsem, da spodbudi učencev iz druge občine, da jo treba tu 1060), del sredstev je bil iz prora- Izobraževanje strokovnih kadrov prav gospodarske organizacije, da obsez- zaradi njih organizirati pouk v več čunskega prispevka iz osebnih dohod- tako potrebne kot investicije v osuov- neje finansirajo in investirajo v iz- vzporednih oddelkih, kot bi jih zah- kov (150,850,000 din), ostali dohodki pa na sredstva. obraževalne ustanove. Seveda ne bodo -------------. . mogle prevzeti gospodarske organizacije še v letu 1962 finansiranja vseh strokovno Izobraževalnih ustanov in zato bi bilo najbolj smotrno, da bi za zdaj ostali še ljudski odbori usta- DELITEV OSEBNIH DOHODKOV tevalo šolanje domačih otrok, se lah- so bili v glavnem prispevki gospodar- ko pogodbeno določijo merila za med- sklh organizacij (69,392.000 din), sebojno obveznost ln finansiranje med Izdatki v lanskem letu so se pove- obema ljudskima odboroma. čali na račun osehnlh dohodkov pro- Temeljni zakon o finansiranju Šol- Prav tako naj se praviloma finan- svetnih delavcev (povprečno za 30 •/»), stva sicer dopušča šolam možnost, da nnviiniu „„cii-i i i siraJ° gimnazije, ekonomske ter ad- Pa tudi na račun zvišanih cen za delijo osebni dohodek po učinku de- naslova nosilcl dolžnosti iz tega mlnistrativne šole Iz občinskih skla- opremo J h učila, za komunalne uslu- la, vendar so prejemali prosvetni de- Posebno so še opozorili na zakonsko dov za šolstvo tiste občine, kjer je Re> kurjavo, razsvetljavo ter za erad- lavci lani še plače po zakonu o javnih ,< " , , . sedež šole. Ce se pa zgodi, da 1e v teh bene storitve. Sredstva v družbene uslužbencih. Zdaj so že domala po določilo, ki prepoveduje ukinjanje Sola, vplsanlh vcC dijakov lz dru(;ih sklade za šolstvo pa so dotekala do- vseh šolah pripravili pravilnike, ki ali začasno zapiranje šol iz vzroka, da je v njih večina učencev lz drugih polltično-teritorlalnih enot. No- NAČIN FINANSIRANJA ZA POSAMEZNE VRSTE SOL Prlhodnli teden bomo Imeli v gosteh ansambel Slovenskega gledališča iz bene šole se ne sme ukiniti brez so-Trsta ki bo uprizoril V Kopru premiero Tavčarjeve igre ZEH PRED SMRTJO, glasja Izvršnega sveta LRS. 7, ured^tavo v Trdu italijanska cenzura v Rimu ni izdala dovoljenja in zato hO krstna Izvedba dela na koprskem gledališkem odru, predstave pa bodo še v Sežani in v Ilirski Bistrici. Sodobno dramsko dc-Io tržaškega dramatika -Josipa Tavčarja je za tržaški oder zrežiral Adrijan Rustja, sceno je oskrbel lože Cesar nastopajo pa Jožko Lukes, Zlata Rodoškova, Nora Jankovič, Stane Starešinič, Julij Guštin, Miranda Caharlja, Edvard Martinuzzi in Danilo Turk Na sliki- scena iz Tavčarjeve igre ZEH PRED SMRTJO v Izvedbi tržaškega * ' ' gledališkega ansambla Ker Izobražujejo osnovne Šole skoraj izključno mladino lz določenega območja v okviru komune, naj finansirajo te šole družbeni skladi za šolstvo tiste občine, kjer ima Šola sedež. občin tistega okraja, naj te občine ltaJ neredno, tako da so uporabljali govore med drugim tudi o delitvi predvidijo v svojih družbenih skladih sredstva iz teh skladov v glavnem za osebnih dohodkov po delu. TI pravll- za šolstvo ustrezne zneske kot dota- kritje osebnih dohodkov in so morali niki bi morali biti čimprej sprejeti in cijo skladu tiste občine, kjer te šola. krčiti materialne izdatke na mini- potrjeni, tako da bi se šole osamo- Medsebojne obveznosti naj uredijo m um, ponekod pa celo najemati po- svo.lile tudi v tem poeledu in postale prizadele občine pogodbeno s procen- sojila. po samoupravnih načelih samostojne tualno udeležbo. Na drugI strani pa lahko zasledimo, ustanove. Drugo vprašanje je seveda, da so bila slabo Izkoriščena sredstva, kako vskladiti vse te pravilnike in DOSEDANJE IZKUŠNJE — OBČIN- 5 katerimi razpolagali gospodarske zagotoviti potrebna sredstva v druž- SKI SKLADI PRAZNI, V PODJETJIH organizacije za Izobraževanje strokov- benih skladih za šolstvo. Vendar pa PA NEIZKORIŠČENI neEa kadra, saj niso itkorlstlle niti je treba pri tem paziti na pravilne do 1'/» teh po zakonu dovoljenih sred- odnose med šolami in Šolskimi skladi V letu 1961 so bila sredstva za šol- stev. Se manj pa so prispevala pod- ter upoštevati splošni družbeni stan» stvo za 58»/» večja kot v letu 1960, rea- Jet.ja iz drugih virov, s katerimi bi dard. II ^ cHL 211 (Nadaljevanje s 1. strani) organizacije po zakonu dolžne sporočiti svoj odgovor na priporočila zbora proizvajalcev. Prav zax-adi tega je izredno važno, da se zbori proizvajalcev temeljito poglobijo v pravilnike, presodijo, kaj je pri čistem dohodku zares nastalo po zaslugi podjetja in kaj brez njegove zasluge, nadalje naj presojajo položaj podjetja po vseh analitičnih podatkih in pokazateljih, njegovo razvojno perspektivo itd. Potlej pa lahko, če je potrebno, postavijo svoja priporočila za morebitne spremembe, dopolnitve ali podobno. Kajpada naj ta priporočila ne izzvene samo formalno in deklarativno, ampak na j. bodo popolnoma konkretna, kvalitetna in prepričljiva. Ob takšnih priporočilih, ki jih morajo obvezno obravnavati v celotnem kolektivu, lahko delavci in delavke stvari globlje doumejo in spoznajo, kaj je bolj in kaj manj preudarno in koristno, še jasneje spoznajo svoje lastno podjetje, hkrati pa spoznajo tudi, kakšen mora biti pravilen odnos pravilnika (torej podjetja) do komune, do skupnosti, kakšna je dolžnost do družbenega standarda itd. Ob jasnem spoznanju potlej ni težko doumeti, da resnično ne gre samo za to, »koliko bomo delili«, ampak v samem interesu podjetja in delovnega kolektiva »kako bomo delili«! Ker pravilniki zdaj stopajo v veljavo, se bodo šele začele kazati in javljati posledice takšne ali drugačne notranje delitve. Lahko dobre, lahko tudi slabe, odvisno od tega, kakšne odnose b'o v procesu proizvodnje in delitve oblikoval pravilnik. Mehanizem notranje delitve deluje razvojno,' Zatorej bo prav in izredno koristno, če bodo zbori proizvajalcev nenehno spremljali celotno dogajanje in razvoj. Naloga zbora proizvajalcev ni zatorej samo enkratna, takrat ko podjetja sprejemajo pravilnike, pač pa stalna naloga, da spremljajo, ugotavljajo in proučujejo, kako delujejo pravilniki, kako torej deluje in se obnaša notranja delitev, (ž) VELIKA POMOČ PRI IZBIRI POKLICA Zavod za zaposlovanje delavcev v Radovljici je v sodelovanju s Šolami uspel zainteresirati za poklicno usmerjanje učence in njihove starše. Kakor vsi gorenjski zavodi za zaposlovanje delavcev je tudi radovljiški že v preteklem mesecu začel akcijo za pravilno poklicno usmerjanje mladine, ki bo letos zadostila osemletni šolski obveznosti. V to akcijo so zajeti prav vsi učenci osmih razredov osnovnih šol. Za letošnje leto značilna in zelo razveseljiva je ugotovitev, da je med učenci in njihovimi starši toliko zanimanja, kolikor ga doslej še ni bilo. Petih predavanj o poklicnem usmerjanju, ki so bila ob koncu lanskega leta v Radovljici, na Bledu, na Koprlvniku, v Bohinjski Bistrici in v Srednji vasi, se je udeležilo kar 630 staršev. Prihodnji teden bosta taki predavanji še v Gorjah in Lipnici. UVIDELI SO Na področju občine Žalec je doslej sklenilo zakupne pogodbe s socialističnim sektorjem že 105 lastnikov obdelovalnih zemljišč. Od 132 posestnikov pa so bila odkupljena zemljišča deloma v celoti, deloma pa posamezne parcele obdelovalnih zemljišč. ZANIMANJE ZA NOVO USTAVO Za novosti, ki jih bo vsebovala nova ustava, se člani SZDL iz črnomaljske komune že zdaj živo zanimajo. Na sestankih v decembru so prebivalci vpraševali za kopico reči, ki Jih v zvezi z novo ustavo žele izvedeti. Videti Je, da si poleg časopisnih poročil želijo širših in natančnejših informacij o tem pomembnem vprašanju. Zatorej lahko pričakujemo v času, ko bo osnutek nove ustave dan v razpravo, zelo živahnih pogovorov O' njem. pKHIj jpTStf lil NOVO PODJETJE V BP.DIH Odborniki bivše briške občine so nekajkrat razpravljali o potrebi po združitvi vseh uslužnostnih podjetij v Brdih v eno samo podjetje, ker bi bilo tako delo bolj smotrno in cenejše. Ta zamisel se zdaj uresničuje. Kolektivi mehanične in čevljarske delavnice ter Gostinskega podjetja »25. maja na bobrovem in kolektiv valjčnega mlina v Vipolžah so že pred časom sklenili pripojiti se h Komunalnemu podjetju Dobrovo. Njihove sklepe je potrdil tudi Občinski ljudski odbor v Novi Gorici. "pomurski claiilč" McuLimtvr ivtu ouo*m<-.* ijvmtv» ia ranL-nr 1G3951 PREHODOV V OKVIRU MALOOBMEJNEGA PROMETA Statistični podatki kažejo, da je bilo do zdaj izdanih v mureko-soboškem okraju 0129 dovolilnic za prehod meje v okviru maloobmejnega prometa med našo državo in Avstrijo. Na avstrijski strani Je bilo izdanih doslej 4045 dovolilnic. V minulem letu so zabeležili na obmejnih prehodih v murskosoboškem okraju 89345 prehodov naših državljanov v okviru malega obmejnega prometa, k temu pa je treba dodati še 15199 prehodov dvolastnikov in delovne sile — naših državljanov, Z avstrijske strani je bilo 1961. leta 52.685 prehodov, a tudi tukaj je treba dodati 0722 prehodov avstrijskih dvolastnikov in delovne sile. Skupno število prehodov z obeh strani je znašalo lani v okviru maloobmejnega prometa 103951. V sredo je bilo pri predsedniku OLO Koper Albinu Dujcu posvetovanje, ki so se ga udeležili razen gospodarstvenikov okraja še univ. prof. inž. Albin Orthabe., direktor Zavoda za plan LRS Mirko Jamar, direktor Ekonomskega inštituta LRS dr. Lev Ger-zinič in drugi. Tema posvetovanja je bila vskladitev enotnih stališč za izdelavo študije, ki bi prikazala perspektive nadaljnjega razvoja pomorstva v koprskem okraju in njegov vpliv na bodočo usmerjenost vsega gospodarstva LRS. Taka študija je nujno potrebna, ker pomorstvo kot zelo pomembna in najmlajša gospodarska dejavnost Slovenije zahteva vskladitev odnosov do drugih VREME OD 19. DO 26. JANUARJA: Preko zahodne Evrope prihaja hladni atlantski zrak, ki povzroča poslabšanje vremena. V tem času moremo zaradi tega pričakovati znatno znižanje temperature in snežne padavine. gospodarskih vej in daje novo fiziognomijo ne samo koprskemu, temveč vsemu slovenskemu gospodarstvu. ODDAM SOBO DIJAKINJI. Ponudbe pod »Koper« na upravo Slovenskega Jadrana. ENODELNO OMARO, štedilnik na drva, plinski mali kuhalnik takoj prodam. H. V., Petronije-va 4, Koper. Informacije od 12. do 15. ure. UGODNO PRODAM dobro ohranjen ŠTEDILNIK »Tobi« in kuhinjsko opremo. Kranjc, Glago-Ijaška 1, Koper. ENAINPETDESETLETNIK želi poročiti žensko s stanovanjem in zemljo. Ponudbe na Slovenski Jadran Koper pod »Dobrosrčnost«. Odprta je šivalnica MODNI SALON JUSTI v Kopru, Zupančičeva ulica 27. Izdelujemo ženska oblačila, krojimo in opravljamo druga šiviljska dela po konkurenčnih cenah. lili LU Obveščamo vse člane Zveze borcev v delovnem razmerju, ki še nimajo kvalifikacije in si jo želijo pridobiti, da je zadnji rok za nrijavo k izpitom 28, februar 1962. Obrazec za prijavo pa dobite pri svojem občinskem odboru Zveze borcev. Okrajni odbor Zveze borcev Koper V minulem tednu Je bilo v našem okraju 14 prometnih nesreč; posledice: nekaj laže in huje poškodovanih oseb in znatna materialna škoda na vozilih. Vsem tem nesrečam pa je v glavnem botrovala neprevidnost', ki je šla pod roko z vinskimi hlapi, Tako je 0. januarja zavozil zaradi vinjenosti Danilo Rijavec z motornim kolesom GO 11433 v obcestni jarek pri Bertokih. Naslednjega dne se le v Dolenjskem potoku v ilirslcobistriški občini iz doslej še ncugotovljenega vzroka tako hudo poškodoval Emil Udovlč zaradi padca s kolesa, da je bil prepeljan v reško bolnišnico. Sreda, 10. januarja, pa je bil eden izmed »črnih dni« prometne kronike. V zaselku Nedelja med Dekani ln Rižano je tovornjak PU 1429, ki ga je upravljal Ivan Bursič iz Labina, tik pred ovinkom prehiteval vprego. V tistem trenutku je pripeljal nasproti tovornjak OS 1903, ki ga je upravljal Mijo Vranješ. Le-ta je v kritičnem trenutku nespretno zavrl na mokrem cestišču, zato ga je zaneslo v tovornjak Ivana Burslča. Telesnih poškodb ni bilo, vendar je materialna škoda ocenjena na okrog milijon dinarjev. Druga nesreča tega dne je bila pri Podgradu. Reški avtobus je na nepreglednem ovinku iz neznanega vzroka zavozil v betonsko ograjo; po nesreči je nadaljeval vožnjo. Nihče od potnikov ni bil poškodovan, toda na vozilu cenijo za 50.000 dinarjev in na betonski ograji za okrog 20,000 dinarjev škode. Na krajevni cesti Ribnica—Ostrožno brdo se je vojaški tovorni avtomobil zaradi napake v zavorah prevrnil pod cesto. Drugi tovornjak pa Je istega dne v Rozmanovi ulici v Ilirski Bistrici pripeljal pred skupino otrok v trenutku, ko so hoteli preteči ulico. Voznik tega tovornjaka je nenadoma zavrl. Za njim vozeči traktor je trčil v tovornjak in zabeležili so večjo materialno škodo, vendar pa moramo dati priznanje vozniku tovornega avtomobila. ki je preprečil, da nI prišlo do človeških žrtev. Zaradi nepravilne vožnje je v križišču pri I-Irvatinih mopedist Miro' Kavčič trčil v motorista Jožeta Mari-niča iz Bride pri Ankaranu. Posledica je bila hujša poškodba Mira Kavčiča in lažja motorista. Marlniča, ki Je upošteval cestno prometne predpise. V četrtek je Slavko Lamberger iz Ljubljane vozil proti Kopru. Pri Ri-žanl je na ovinku, kjer Je bilo mokro in spolzko cestišče, tako zaneslo njegov osebni avtomobil, da je z nJim trčil v obcestni kamen ter obtičal v jarku. Naslednji dan je mopedist Josip Baruca iz Seče vozil iz Pirana proti Portorožu. Vse kaže, da ga Je nasproti vozeči osebni avtomobil (voznik doslej še ni ugotovljen) »oslepil«, ker ni zasenčil prt srečanju luči. Baruca je padel in dobil lažje poškodbe. Ce bi minulo soboto Aleks Bobinac iz Buj vozil v predpisani razdalji za tovornjakom KP 2452, ki ga je upravljal Leopold Metljak, verjetno ne bi zabeležili te nezgode. Tbvornjak je namreč pred kavarno Sport v Sežani zavijal na desno proti dvorišču; v tem trenutku se Je vanj zaletel osebni avtomobil, k sreči pa ni bilo telesnih poškodb in na vozilih je le manjša materialna škoda. Istega dne je motorist Lino Bordon lz Kopra iz neugotovljenih vzrokov' padel z motorjem KP 11305 na cesti nad Pridvorom in se tako poškodoval, da je bil prepeljan v izolsko bolnišnico. KOPER V zadnjem obdobju Je občinski odbor SZDL organiziral več sektorskih posvetov, na katerih so predsedniki, tajniki in blagajniki krajevnih odborov SZDL razpravljali o delu krajevnih organizacij in podružnic po II. plenumu Glavnega odbora SZDL Slovenije. Na posvetu so ugotovili, da so nekatere krajevne organizacije oziroma njihovi odbori precej pasivni ter jih bodo kadrovsko okrepili. Pokazalo se je tudi, da so nekatere podružnice neprimerno bolj aktivne, kot njihovi krajevni odbori. Povsod ondl bodo podružnice reorganizirali v samostojne krajevne odbore SZDL. — V minulih dveh mesecih so po nekaterih vaseh (Movraž, Crnotičl, Gažon) začeli z vnemo pripravljati pogoje za ureditev klubskih prostorov. V Šmarjah, Ospu, Dekanih in Skocjanu, kjer že imajo urejene klubske prostore, pa se je politično delo SZDL krepko razmahnilo. IZOLA Na razširjeni plenarni seji občinskega odbora SZDL so konec decembra podrobno razpravljali o nekaterih perečih problemih šolstva (graditev nove osemletke, finanslranje šolstva itd.). S posveta so poslali občinskemu ljudskemu odboru priporočilo, naj na prihodnjih sejah obeh zborov posvetijo tej problematiki kar največ skrbi. — Izvršni odbor občinskega odbora SZDL je na seji v deccmbru med drugim preučeval tudi težave, v katerih se nahaja izolsko društvo upokojencev. Ugotovili so, da je društvo precej osamljeno, brez povezanosti z organi komune ter drugimi organizacijami. Napovedano povišanje letne članarine pa utegne še bolj ohromiti že tako skromno društveno dejavnost. PIRAN V minulem mesecu so na plenumu občinskega odbora SZDL obravnavali težko problematiko srednjih šol, internatov in vzgojnih zavodov. Postavili so predlog o posebnem načinu so-flnanslranja ter poslali občinskemu ljudskemu odboru priporočilo, naj skliče posvet predstavnikov vseh tistih komun in gospodarskih organizacij, od koder so učenci in dijaki. Na tem posvetu naj bi skušali zadovoljivo rešiti vprašanje finanslranja. SEŽANA Na celodnevnem seminarju, ki ga Je organiziral občinski odbor SZDL, so prosvetni delavci ter predsedniki šolskih odborov . proučevali vsa najvažnejša vprašanja o flnansiranju šolstva, razen tega pa so tudi govorili o delovnih odnosih na šolah, o delitvi osebnih dohodltov ter o delovnih metodah šolskih odborov. ILIRSKA BISTRICA Na decembrski plenarni seji občinskega odbora SZDL. so razpravljali o perspektivnem družbenem načrtu koprskega okraja, posebej o šolstvu ter nekaterih organizacijskih vprašanjih. K perspektivnemu okrajnemu družbenemu načrtu so prispevali več predlogov. — Na skupnem posvetu tajnikov krajevnih odborov SZDL so proučevali, kako je treba dobro sestaviti statistična poročila ter dobro organizirati pobiranje članarine. Tajniki so na posvčtu poročali tudi o delu podružnic SZDL ter predlagali, naj problematiko. ki se pojavlja v zvezi z delom podružnic ter odnosi med krajevnimi odbori in podružnicami, prouči plenum občinskega odbora SZDL. POSTOJNA V decembru je občinski odbor SZDL namenil svoj posvet zlasti problematiki kulturno-prosvetne dejavnosti v postojnski komuni. Po splošni sodbi Je treba to dejavnost poživiti zlasti v Postojni in na Pivki. Občinski in krajevni odbori SZDL naj bi zatorej še krepkeje pomagali pri organizaciji kulturno-prosvetnega življenja, predvsem v obeh občinskih središčih, a tudi po vseh tistih vaseh, kjer se nikakor ne more vsaj v minimalni meri razmahniti prosvetno življenje. — Sekcije pri krajevnem odboru SZDL v Postojni so v zadnjih tednih organizirale več posvetov in razgovorov občanov o klubskem življenju, petletnem perspektivnem razvoju postojnske komune, o stanovanjski graditvi. Prav zanimivi in koristni pa so bili tudi razgovori med potrošniki in zastopniki posameznih trgovskih podjetij. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 i a lis 14 15 Ü 16 17 III 18 19 20 n« bani 21 onnn EÜ T-lt.J. itn.i. Eaar 22 PS! 23 24 25 ram ii 26 porro ■Hg t • UCOJ 30 27 28 29 KM □ can CUQD 31 M trna a 32 IP caca 33 UTan 31 35 36 37 30 rm 1 Mli.Jll i tuina 39 40 41 42 43 ' 44 45 Vodoravno: 1. svetovljansko letovišče na Floridi, 6. predlani umrli slovenski pesnik (Pavel), 11. otok v južni Dalmaciji, 13. mestni lokal, 15. kemični znak za erbij, 16. skitskl modrijan, sodobnik Solona, 10. okrajšava za »ton«, 19. žuželka, ki boleče piči,' 21. števnik, 22. ameriški filmski igralec (Alan), 28. del parnega stroja, 24. pri starih Rimljanih bog domačega ognjišča, 26. vežba, 27. četrtmilijonsko Italijansko pristanišče ob Jadranu, 28. sinjska viteška igra, 29. zaključni del skladbe, 30. odredba, odlok, 31. železov oksid, 32. skupine žuželk, 33. angleška okrajšava za »gospod«, 34. grška boginja nesreče, 35. glasbena nota, 36. zapor zaradi nalezljivih bolezni, 39. predlog, 40, izsek, izstrižek, 42. močvirska rastlina, 44. gorat otok na jugozahodu Škotske, 45. najslavnejši hunskl vladar. Zaradi neprevidnosti je na nekem ovinku pod Črnim kalom v nedeljo padel z motorja Angel Heller iz Trsta. Medtem, ko je ostal pri tej nesreči njegov sopotnik nepoškodovan, so njega morali prepeljati v bolnišnico. Drugo nezgodo z motorjem pa je istega dne doživel Jože Ipavec iz Lovrana pri Hrvatlnih, ko. je padel zaradi vinjenosti v Skocjanu pri Kopru. Tudi on je moral iskati pomoč v bolnišnici. V zgodnjih jutranjih urah smo zabeležili še eno prometno nesrečo v tem tednu. Okrog ene ure zjutraj je vozil med Lipico in Lokvami osebni avtomobil AMD Hrpelje, Za volanom je sedel Pavel Plestenjak, ki nima vozniškega dovoljenja. Z njim so se vozili še trije potniki. Pri nesreči sta bila Pavel Plestenjak in Sergej Resi-novič laže poškodovana, oba sopotnika pa sta odnesla celo kožo. Na avtomobilu Je škode za okrog 300.000 dinarjev. Vzrok — vinjenost. Navpično: 1. francoska revolucionarna pesem, danes nacionalna himna, 2. zgodovinski kraj v Mali Aziji, kjer je Aleksander Veliki premagal Per-zijce, 3. oče, 4, francoski impresionistični slikar (Claude), 5. ime pisatelja Tavčarja, 6. gospodar, 7. znainenitl rimski pesnik Avgustove dobe, 8. izrastek na glavi, 9. kemični znak za iridij, 10. celina okoli južnega tečaja, 11. eden največjih italijanskih pesnikov, Prešernov sodobnik, 12. medmet, 13. tatvina, 14. nasprotna trditev v znanstveni razpravi, 17. deček s čudežno svetilko iz »Tisoč in ene noči«, 20. kanadski pevec zabavne glasbe (Paul), 23. mestece blizu Neaplja, termalno kopališče starorimskih bogatašev, 25. enaka samoglasnika, 26. sol-dat," 27. začetnici odlične starejše ameriške filmske igralke (»Vse o Evi«), 29. podzemni del rastline, 30. nemški nadrealistični slikar, ki živi v ZDA (Max), 32. zareza, 33. merska enota, 36. vzročni veznik, 37, slovenski tednik, 38. arabski žrebci, 41. znamka niških radijskih aparatov, 43. italijanski spolnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Sara j, 6. strelec, 13. mumija, 14. govorica, 15. Imola, 16. Arkadij, -m, 17. Nana, 18. ime, 19. rok, 20. MB, 21. iti, 22. krona, 24. Pahor, 26. artel, 28. karpi, 30. Eli, 31. Ta, 32. rop, 34. dir, 35. prid, -u, 36, Avrelij, 38. poteg, 33. radiator, 41. Hetere, 42< atentat, 43. Stare. [azburieni RIŽANSKI VODOVOD KOPER sprejme takoj OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO Ponudbe z opisom strokovnosti in prakse pošljite na upravo podjetja. Mladinsko klimatsko okrevališče RKS Debeli rtič, pošta Ankaran, razpisuje mesto stalnega ali honorarnega RAČUNOVODJE z večletno prakso po možnosti v zdravstvenem zavodu. Plača po pravilniku okrevališča. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe po dogovoru. (Nadaljevanje s 1. strani) Bolj bi morali upoštevati zlasti mnenje zadružnikov-članov zadruge, kakor tudi mnenje krajevne organizacije SZDL in vse vaške skupnosti, ker tako ne bi bilo prišlo do nepotrebnega razburjanja v vasi ln verjetno še drugod po občini. Jože Mah-nič je kar na sestanku ovrgel stari dogovor s Slugo in sklenil novega z vaško skupnostjo, tako da bodo prodani stroji tudi dejansko služili skupnosti, zborovale! pa so nato še posebej zahtevali tudi odpoklic Zorka Slu-» ge kot odbornika občinskega zbora proizvajalcev. Zgodba je dober nauk za vse prizadete, kako v pogojih uveljavljanja najširše demokratičnosti v naših družbenih odnosih ni več mogoče karkoli početi mimo ljudske skupnosti, kadar so prizadeti njeni interesi, hkrati pa je to tudi pouk in spodbuda ljudem, da je moč s skupnim nastopom rešiti prav vsako javno zadevo. Krajevna skupnost, povezana v organizaciji Socialistične zveze v Javorju, si lahko ob uspešno rešenem problemu samo čestita. Rastko Bradaškja ZAVOD ZA URBANIZEM IN GEODEZIJO, KOPER razpisuje delovno mesto F S I Osebni dohodki po pravilniku — Prošnjo je vložiti do 31. januarja 1962 pri Zavodu za urbanizem in geodezijo v Kopru ROJSTVA od 8. do 14. januarja 1962 V koprski porodnišnici: Nela VI-voda, Veli Mlun 20 — dečka, Marta Dodič, Podgrad 4 — deklico, Ljudmila Dolgoš, Salara 30 — dečka, Dragica Stoplnšek, Klanec 3 — deklico, Olga Remškar, Izola — dečka, Mirela Brec, Koper — dečka, Renata Nemač, Šmarje 33 — deklico. POROKE V Kopru: Marija čendak, uslužbenka iz Dekanov in Jožef Kocjančič, avtomehanlk iz Avstralije; Berta Sre-bot, šivilja iz Semedele in Avguštin Brezovnik, kmetijski tehnik iz Zabič, V Ilirski Bistrici: Veronika Roje, gospodinja iz Dobrepolj in Ivan Ren-ko, kmet iz Dobrepolj, V Izoli: Silvana Kuzmič, gospodinja iz Baredov in Bruno Babič, delavec iz Kopra. UMRLI V Kopru: Ana Križnar iz Kopra, stara 90 let; Antonija Mrhar iz Stu-denega, stara 66 let; Pietro Piol iz Kopra, star 92 let; Elida Krastič iz Bra-canije in Sanda Mitrovič iz Umaga. V Izoli: Anton Prelae iz Izole, star 68 let, in Avrelija Duniš iz Izole, V Ilirski Bistrici: Anton Nuncija iz Bače, star 55 let. POPRAVEK V rubriki Prometna kronika z dne 12, januarja, se je vrinila neljuba pomota. Pravilno bi se moralo brati: »Hujši je bil izid prometne nesreče v Postojni, kjer se je v osebni avtomobil KP 21-02 zaletelo nasproti vozeče osebno vozilo«. Kar je res, je pa res: preveč me še ne nadlegujete. Se pravi, nimam še prav pravega dela, niste se še navadili, da sem spet tu in da delam zgago med samopaš-niki in drugimi kršitelji demokratičnih in drugih običajnih življenjskih norm. Sem upal in se bal ...pa vendarle vidim, da ne bo tako hudega dela, kot sem se po enoletni odsotnosti bal. To vse skupaj razveseljivo kaže, da je takih in podobnih kršitev vedno manj. Čeprav bom morda ob zaposlitev in svoj kotiček v Slovenskem Jadranu, se pa le veselim z vami vred, da bo tako tudi vedno lepše in brez problemov na svetu. Toda nekaj malega se pa vedno še najde sem • in tja. Ljudje smo pač občutljivi, velikokrat še preveč zamerljivi. Pa tudi strahopetni — in če se že oglasimo, potem skriti za kratici N. N. ali X. Y. pogumno razsajamo proti nekemu pojavu ali ljudem, ki so ga povzročili. Kot na primer tisti neznani bb iz Materije, ki se močno pritožuje čez tri vaške lepotice, čez tri matarske Miss: opredelil jih je kar po letih — enaindvajsetletno Silvo, pa osem- I najstlet.no Gabrijelo in petnajstletno Alojzijo ali Lojzko, medtem ko jim je' nasproti postavil vzorni mladinki Vladko in Marico. In prišel bo dan, tako grozi, ko bodo matarske missovke morale poslušati m.atarske ukaze iz — njegovih ust. Skratka — on (ali morda: ona) bo ločil-a ljuljko od pšenice... Kam naj se obrnem, komu naj verjamem? Ze vidim, da je to problem v Materiji, pa se bom ob priložnosti sam pojavil v vasi. Upam, da bo tedaj bb toliko pogumen, da se bo dal videti in da mi bo ustno razložil svoje poglede na urejanje moralnega in drugega življenja mladine v vasi. Prav verjetno pa bom vsem lahko natočil čistega vina iz Materije, ko bom zadevo osebno razčistil, Hudo pritoženga pa me je dobila doma iz Hrastovelj, kjer so doma slavne srednjeveške slovenske ireske. Pravi, da je tokrat oponašal mrtvaški ples od mize do mi- ze v domači gostilni njen gospodar, ki je sam hotel prevečkrat pogledati kozarcu na dno. To je bilo verjetno vzrok, da je stala 35 dkg težka klobasa kar 960 dinarjev, čeprav stane kilogram teh dobrot v istem lokalu le 1200 dinarjev. Ga zda se je dajal s svinčnikom, svinčnik s papirjem, papir s svinčnikom in številkami — ni čudno, če se je vse tako zapletlo, da so se številke zmešale in se je pritaknilo tudi nekaj nepredvidene režije. Isto se je zgodilo s kokio — le v nekoliko drugačni obliki: res je, da stane v lirastovljah samo 45 dinarjev. Res pa ni, kakor je trdil in se pridušal P. R., da bi bil prizadeti gost plačal to petinštirideset dinarsko kokto s petstotakom, čeprav je ta gost prepričan o nasprotnem in se je tako zatekel po pomoč naravnost — k meni. Pravzaprav bolj opozorilo, naj si v hrastoveljski gostilni preskrbijo pomoč pri delu, kadar bo gospodar vse svoje sile posvetil lastni konsumaclji utekočinjenega grozdja. In še nekoliko pozna pritožba iz Pirana.■ Hm, pritožba — pravzaprav le očitek vodstvu in upravi komunalnega podjetja oziroma Zavoda za. zaposlovanje invalidov, kjer imajo zaposleno samo defektno delovno silo. Pravijo, da zaradi, zmanjšane delazmožnosti že tako in tako manj zaslužijo, kot normalno zdravi občani — pa so vendar uprave in vodstva in sindikat in kar je še takšnih organov in organizacij v podjetjih — skoraj povsod pripravile prihod dedka Mraza in obdarile otroke članov kolektiva, le pri njih ni bilo tega razumevanja in se za to ni nihče nič zmenil. Ob tem pa me je preblisnila misel: kaj je — pa čeprav gre za zavod — v naših gospodarskih in drugih poslovnih organizacijah res še vedno tako zoženo upravljanje, da recimo pri takšni zadevi, kot je obdaritev otrok članov delovnega kolektiva za Novo leto, kolektiv in vsak posamezen njegov član nima nobene besede? Skoraj ne bi verjel tega — vsaj dokazati bi mi bilo treba! Vaš Vane RAZPIS [JO Trgovskega podjetja na debelo iPIVOPROMET« — IZOLA razpisuje prosti delovni mesti: 1. SKLADIŠČNIKA TRGOVSKEGA BLAGA 2. VODJO IZMENE V POLNILNICI Pogoji: Za skladiščnika kvalificiran trg; delavec, za vodjo izmene strojni ključavničar aH električar, ali priučen delavec v živilski stroki Prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Ponudbe je poslati do 25. januarja 1902 upravi podjetja ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi svojega dobrega moža FERDINANDA BIZJAKA se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so ob tej hudi izgubi sočustvovali z menoj, mu poklonili vence in cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre primariju dr. Rozmanu, zdravnikoma dr, Vidi Kropelj in dr. Renatu Pušnar-ju ter vsemu bolniškemu osebju za lajšano trpljenje ves čas moževega zdravljenja v bolnišnici v Vipavi. Zahvaljujem se tudi organizacijam Zveze borcev in Socialistične zveze Sežana, godbi iz Divače in tovarišu Avgustu Tavčarju za lepe poslovilne besede ob odpr- Še enkrat prav vsem najprisrč-tem grobu, nejša hvala! Marija Bizjak TELESNA VZGOJA - SPORI - ŠAH * TELESMA VZGOJA — ŠPORT - ŠAH TELESNA VZGOJA — ŠPORT — ŠAH * TELESNA VZGOJA - ŠPORT IZ ŽIVLJENJA ŠPORTNIH DRUŠTEV V IZOLI O LVd J o o o Bili bi boljši, če bi društva imela boljšo opremo, več članov in več trenerjev Po športnem udejstvovanju, pestrosti športov in po uspehih na tekmovanjih je Izola znana že vrsto let. Pri tem ne smemo prezreti, da so bili uspehi na športnem področju v veliki meri posledica sestave prebivalstva, ki je pretežno delavsko in da je mesto zaključena strnjena celota. Vendar bi bili uspehi še večji, če bi bili materialni pogoji športnega življenja boljši in če bi imeli izolski športniki v koprskem okraju močnejše na-sprotnike. Tako pa na primer veslači, kegljači, odbojkarji in nogometaši nimajo doma konkurence, prijateljske tekme izven okraja pa so zaradi prevoznih stroškov in stroškov povračila za izgubljeni delovni čas zelo drage. Pri izboljšavi kakovosti športnega življenja je tudi potrebno sistematično šolanje tekmovalcev in predvsem vaditeljev, ki jih pri vse večji množičnosti vključevanja mladine v društva zelo primanjkuje. Drugo vprašanje je obnova in graditev športnih objektov. Nekaj. med njimi, kot je na primer igrišče TVD Partizana, pa že leto dni ni bilo dobro vzdrževanih. Vendar, so kljub pomanjkanju denarnih sredstev že 80-odstotno dogradili nogometni stadion in zgradili balinišče ter garderobe za veslače. In ker bo potrebno v prihodnje bolj sistematično gojiti plavanje ter atletiko, za kar so dani prirodni pogoji, velja začeti temeljito razmišljati o gradnji atletske steze na stadionu ter zimskega plavalnega bazena. Izboljšanje športnega življenja se bo brez dvoma pokazalo, ko bo zgrajen Dom družbenih organizacij, kjer bodo dobile prostore tudi športne organizacije in v dveh manjših dvoranah se bo lahko odvijalo klubsko življenje vseh športnikov. Nadalje je predvideno, da bodo uredili ob športnem stadionu park, a vodni športniki se bodo koncentrirali v parku »Arrigoni«. Največja želja je gradnja dveh telovadnic, ene v šoli, a druge v Domu družbenih organizacij. Zaradi izrednih potreb po novih športnih objektih skoraj za vse športne panoge in zaradi razširjenja rekreativne vadbe, ki je v Izoli kot industrijskem središču močno potrebna, velja spregovoriti še tole: Gradnjo športnih objektov bi morali smatrati kot gradnjo objektov družbenega standarda in jih zato moramo tudi predvidevati v občinskih družbenih planih prav tako kakor tudi njihovo vzdrževanje. Kajti le če bo dovolj telovadnic, igrišč in športnih rekvizitov, bo moč razširiti športno dejavnost med mladino in odrasle. Drugi problem je ta, da so športni delavci marsikdaj najniže uvrščeni na družbeni *rang«-lestvici, kar negativno vpliva na njihovo dejavnost. V bodoče, je treba dati športnemu delavcu priznanje in mesto v družbi, ki ga zasluži kot vsak politični in javni delavec ali delavec v proizvodnji. Dogaja se celo, da kritiziramo športnega delavca, ki je po dolgoletnem prostovoljnem delu zapustil društvo, namesto da bi dobil zasluženo priznanje. Po teh splošnih opombah si oglejmo še delo posameznih društev. VESLAŠKI KLUB ARGO VK Argo je verjetno klub z najdaljšo tradicijo in z najvidnejšimi uspehi. Delo njegovih članov je bilo dolgoletno, vztrajno in sistematično, da so lahko zabeležili številne vrhunske uspehe. Vendar pa so njihovi plovni objekti — 15 čolnov in splav — že precej iztrošeni in bo treba v kratkem nabaviti nove čolne, da bodo lahko uspešno posegli v borbo za prva mesta v mednarodnih in državnih tekmovanjih. Lani so nastopili v šestih regatah in so postali.državni prvaki: četverec - mladinci, četverec - članice, double scull - člani in double scull -članice. Vseh aktivnih vesla-čev je 36, a njim se je pridružilo še 30 priložnostnih ve-slačev, ki v glavnem veslajo le zaradi lastnega zadovoljstva ali pa so še premladi za tekmovanja. Klub ima tudi tri trenerje, urejene prostore in garderobo. . KEGLJAŠKI KLUB Kegljači so se udeležili treh republiških, enega okrajnega, devet prijateljskih in treh po-častitvenih tekmovanj. Klub šteje 121 članov, predvsem delavcev in nameščencev, ki zmorejo sami kriti stroške treningov. Ker Izolčani nimajo v okraju tekmecev, so spodbudili najprej Pirančane, sedaj pa še Koprčane in Pivča-ne, da bi tudi oni osnovali kegljaške klube in si uredili kegljišča. Samo tako bi se ta šport razširil v okraju. Poleg kegljišča so zgradili balinišče in v kratkem bo ustanovljen balinarski klub. Kegljači trenirajo vsak dan od 16. do 22. ure in pri njih cesto gostujejo tudi Pirančani in Koprčani. STRELSKA DRUŽINA DARKO MARUŠIČ Po številu članov zelo močna strelska družina Darko Ma-rušič, ki dela v novourejenih prostorih, ima že daljšo tradicijo. Strelci so se udeležili tekmovanj po programu Strelske zveze Slovenije in tudi več lokalnih prvenstvenih* prijateljskih ter počastitvenih tekmovanj. Razveseljivo je v prvi vrsti to, da je med 260 aktivnimi člani več kot polovica mladincev in pionirjev. Njihova najbolj iskrena želja: ureditev poligona in strelišča za malokalibrsko puško. KOPRSKI ŠAHISTI NA POLFINALNEM MOSTVENEM PRVENSTVU V DOMŽALAH □ W 1 0 V soboto in v nedeljo je bil v Domžalah polfinalni moštveni turnir za šahovsko prvenstvo Slovenije. Razen domačinov so nastopili še Koper kot prvak Primorske, Žalec kot prvak celjskega in Novo mesto kot prvak novomeškega okraja. Izidi posameznih srečanj: Žalec : Novo mesto 2:6, Koper : Domžale 2:6, Novo mesto : Domžale 3:5 in Žalec : Koper 5:3. Prvo mesto in pravico do srečanja za naslov slovenskega mo-štvenega prvaka so si torej priborili Domžaičani, drugo mesto je osvojilo Novo mesto, tretje Žaleč in četrto Koper. Zmago Domžal smo pričakovali, saj je imela ekipa v svojih vrstah več odličnih igralcev, kot Plav-čaka, Vavpetiča, Ivačiča, Brgleza in Hrena. Preseneča slaba uvrstitev Koprčanov, saj so se lani precej bolje odrezali in premagali med drugim tudi Novo mesto in Celje. Letošnji neuspeh gre na račun oslabljene ekipe, saj so ostali kar štirje najboljši igralci doma, Vsekakor bi bilo primemo, da bi vodstvo koprskega šahovskega kluba takim dogodkom v prihodnje posvečalo večjo pozornost, saj so šahovski dogodki z udeležbo koprskih šahistov kaj redki. Med Koprčani se je najbolj odlikoval Jevnikar, ki je osvojil točko in pol iz dveh partij. Po točko so osvojili Kovač, Zavec in Omladič, pol točke pa je priboril svoji ekipi Verk. Posamezni izidi: Koper : Domžale 2:6 — Omladič : Plavčak 0:1, Kovač : Vavpetič 0:1, Zavec : Brglez 1:0, Verk : Horvat remi, Jevnikar : Hren remi, Škru-bej : Laznik 0:1, Vogrič : Zupančič 0:1, Šebalj : Sonc 0:1; Koper : Žalec 3:5 — Omladič : Kučer Z. 1:0, Kovač : Černelič 1:0, Zavec : Aubrecht 0:1 (s kontumacem), Verk : Štorman 0:1, Jevnikar : Pukmajst.er 1:0, Škrubej : Inkret 0:1, Vogrič : Florijanc 0:1 in Šebalj : Kučer J. 0:1. Z majhno zamudo objavljamo lepe pozdrave ln Cestitlie ter najboljše želje vsem domaČim, prijateljem In znancem, zlasti pa mladini koprskega okraja z željami za mnogo uspehov pri vseh akcijah in nalogah naših mladincev, ki so v JLA v ZajeCaru v LR Srbiji. To so Roman Likar iz Hr-vatinov pri Kopru, Emil Furlan iz CrnotlCev nad Črnim Kalom pri Kopru In Karlo Prosen lz TrbCan pri Ilirski Bistrici. JADRALNI KLUB BURJA Ta je svojo dejavnost usmeril v izboljšanje kakovosti dela s šolanjem članov. Tako sta obiskovala tečaj v Piranu dva trenerja, 22 novih članov je po tečaju uspešno opravilo prve izpite in med starejšimi člani je dobilo spričevala sedem za krmilarje in sedem za mornarje. Izolski jadralci so tekmovali v osmih regatah, od tega na dveh državnih, dveh republiških, na treh klubskih in na evropskem mladinskem šampionatu. Največ razumevanja za finančno pomoč so naleteli pri upravnih in političnih forumih, manjšo pa pri gospodarskih organizacijah, Del denarnih sredstev so si zbrali s prevažanjem turistov. Lani so si zato lahko nabavili novo dvigalo, jadra, sidra in čoln, h kateremu ie polovico nabavne vrednosti prispeval OLO Koper. Sedaj iih skrbi, kam se bodo preselili, ker bodo porušil? niihove prostore zaradi predvidene gradnje trgovske šole. TVD PARTIZAN Delo društva je slonelo na posameznih voditeljih sekcij, ki so slabo opremljene. Tako je na primer s telovadnico, ki je edina v mestu in neprimerna za gojitev športov, na razpolago društvu pa je šele po 17. uri, ko. končajo s telovadbo šolarji. Zato se društveno živlien.ie odvija na letnem telovadišču. ki bi ga bilo treba temeliito urediti, ba bi bilo vsestransko usposobljeno za večia in zahtevnejša tekmovanja. Po izvolitvi novega upravnega odbora je delo v društvu krepkeje zaživelo. Najštevilne-je se udeležujejo vadbe pionirji in deca, redno pa vadijo tudi odboikarji. ki so v preteklem letu dosegli največje uspehe: člani prvo mesto v druai republiški ligi; drugo moštvo je. osvojilo prvenstvo spodnje skupine okraine lige. a članice nekaj dobrih rezultatov kljub temu, da ne tekmujejo redno, ker nimajo v okraju enakovrednih nasprotnic (Sežančanke pa so zanie premočan nasprotniki, Največja težava pri delu društva je pomanjkanje vaditeljev. NK DELAMARIS Nogometaši so po dolgoletnem naporu uredili vprašanje podmladka in ima klub poleg Članske še mladinsko in pionirsko ekipo. Izolčani so po izpadu iz SCL okrajni prvaki. Svoje vrste pa bodo uredili z vključitvijo svojih nekdanjih mladih igralcev, ki so zdaj na odsluženju kadrovskega roka. Sedaj trenirajo dvakrat na teden. razen v januarju, ko imajo počitek. Novo igrišče bo v tem letu dograjeno vsaj delno, vendar bodo tekme še na starem, kjer so urejene sanitarije in slačilnice. ODRED JADRANSKIH STRAŽARJEV. Izolski taborniki so najbolj aktivni, kar je razvidno iz naslednjih podatkov. V minulem letu so pričeli izdajati glasilo Jadranski stražar; sedem najbolj prizadevnih članov se je udeležilo desetdnevnega smučanja na Pokljuki; 15 članov je uspešno opravilo tečaj za vodnike in starešine; 17 tabornikov se je udeležilo partizanskega pohoda na Učko, kjer so proslavili obletnico brigade Vladimiri a Gortana. Dalje so počastili 22. april — Dan tabornikov ter 1. maj s tabornim ognjem in kresovi; ena ekipa se je udeležila partizanskega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane; ob Dnevu mladosti je bil prirejen taborniški mnognboi. na katerem je sodelovalo šestnajst ekip; ' na republiškem orientacijskem tekmovanju so zastopali koprski nkraj in je moška ekipa zasedla rirvo, a ženska drugo mest.n, petnaist članov se je udeležilo IV. zle-ta tabornikov okraia Knner in 45 članov je z osmimi ekinami nastopilo v mnogoboju v Pivki. Sodelovali so na osrednji občinski in republiški proslavi ob 20. obletnici vstaje. 35 tabornikov je poleti taborilo v Ribnem pri Bledu in izvedli so tudi tečaj za prvo nomoč. Razen tega so navezali stike s celjskimi taborniki. Največli uspeh v preteklem letu pa je dosegla moška C ekipa, saj si je priborila naslov državnega prvaka v orientaciji, medtem ko sta moška in ženska ekipa zasedli prvo in drugo mesto na republiškem tekmovanju v mnogoboju. Vseh tabornikov je 110 in so lani opravili več kot 1500 ur prostovoljnega dela na nogometnem igrišču, v Kmetijskem kombinatu, v Kmetijski zadrugi in drugod. To so le kratki zapiski iz življenja nekaterih športnih društev v Izoli, prihodnjič pa še kaj o drugih. db Mladi postojnski smuEarjt imajo vsako leto na Nanosu nekaj tečajev Is drugih športnih prireditev POSTOJNSKI PROELEMI ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA Komisija za zimske športe pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo je na sobotnim sestanku v Postojni razpravljala o potrebnih ukrepih za nadaljnji razvoj smučarskega športa ter o koledarju smučarski:, prireditev v našem okraju. Pomanjkanje snega je žal, kot vsa zadnja leta, komisiji zavezalo roke pri odrejanju tekmovalnih terminov. Kljub tem: pa je odločila, da bo okrajno prvenstvo februarja ali marca v Postojni, če tam ne bo snega, pa kjerkoli drugje, morda v Črnem vrhu, kjer je bilo tudi lani. Komisija je tudi tokrat podprla pobudo Planinskega društva Postojna, ki prireja v dneh zimskih počitnic vsako leto začetne smučarske tečaje za. otroke na Nanosu. Podoben tečaj bo na Nanosu tudi letos, komisija pa je priporočila tudi ostalim društvom gornjega pasu našega okraja, predvsem društvom v Planini pri Rakeku in v Ilirski Bistrici, naj izkoristijo snežne razmere za uvajanje najmlajših v ta šport. Člani komisije so se na sobotnem sestanku, ki ga je vodil njen predsednik Miro Golob, zavzeli tudi za izkoriščanje odličnih, vendar doslej našim smučarjem sko--raj> nepoznanih smučarskih terenov na Snežniku, kamor vodi no-' va cesta. Na Snežniku je. tudi koča, ni pa prevoznih sredstev, zaradi česar bo več kot uspeh, če bo. komisiji uspelo organizirati meddruštveno tekmovanje, za katero se ogreva že nekaj let. To di letos na Postojnskem več kot tekmovanje je "predvideno za po- dovolj. Vprašanje je le, če bo do- zno spomlad". volj snega za njihovo uresničitev. Pobud za smučanje je torej tu- (ma) NOGOMET Republiški nogometni forum je sprožil zamisel o medpodzveznih nogometnih ligah, s katerimi bi odpravili kvalifikacije za vstop y slovensko consko ligo, hkrati pa-bi bil to ;eden, izmed načinov za napredek kvalitete. O samem predlogu so mnenja deljena. Nekateri menijo, da bi to preveč podražilo stroške in da manjši klubi v komunah ne bi imeli možnosti udeležbe zaradi skromnih gmotnih razmer. To mnenje je vsekakor treba upoštevati, res pa je tudi, da je kvaliteta zlasti v.koprskem in goriškem okraju precej padla, ko smo nogometu dali povsem lokalne okvire. Ce bi prišlo do medpodzveznih iig, bi bili predstavniki Slovenskega Primorja vključeni v ljubljansko-primorsko medpodzvezno ligo. Po našem mnenju bi se le dalo dobiti sredstva vsaj za štiri ekipe iz obeh . okrajev (recimo za Delamariš^To-mos, Branik in Anhovo), nikjer pa ni rečeno, da bi se pozneje ne potegovali tudi Tabor, Primorje, Sidro in druge ekipe. Z odhodom nekaterih ekip v medpodzvezno ligo . ne bi seveda prav nič trpela množičnost, saj bi lahko obe okrajni ligi razširili z moštvi iz tovarn. Zadeva je vsekakor vredna, da si jo temeljiteje ogledamo z vseh strani in prav bi bilo, če bi se še kdo oglasil. j OB OBČNEM ZBORU PARTIZANA SLOVENIJE ZVEZNI NAMIZNOTENISKI TURNIR V LJUBLJANI KOPRČANI IZPADLI ŽE V PRVEM KOLU V soboto in v nedeljo so v Ljubljani organizirali namiznoteniški turnir z udeležbo najboljših jugoslovanskih igralcev. Prvo mesto je osvojil Teran pred Markovi-čem, Kernom in drugimi. Na turnirju so nastopili tudi Koprčani Toni, Katelani, Železinger in Jež. Kakor je bilo pričakovati, so izpadli že v prvem kolu. Konkurenca je bila namreč prehuda za današnji nivo namiznega tenisa v Kopru. Kakor je po eni strani.pohvalno, da je Koper sploh imel zastopnike na tako kvalitetni prireditvi, je po drugi strani zmeraj bolj očigledno, da bo potrebno tudi v smeri kvalitete kaj napraviti. Brez kvalitetnih srečanj je namreč nemogoče zahtevati od Koprčanov, da bi napredovali. Končno tudi ne gre za prevelike izdatke v primerjavi z učinkom, ki bi ga dosegli. Kvalitetna srečanja močno privabijo mladino in so torej pomemben propagandni pripomoček za razvoj množičnosti v tej panogi. Občni zbori Partizana Slovenije so bili zmeraj pomembni dogodki zaradi odkrite izmenjave mnenj in zaradi sklepov, katerih namen je bil, da bi šla telesna kultura tesno v korak z našim splošnim družbenim razvojem. Te ugotovitve veljajo tudi za nedeljski občni zbor Partizana Slovenije. Tako so med drugim povedali, da so člani društev postali ne samo formalno, ampak tudi gmotno nosilec vseh pravic in obveznosti in da je treba to načelo tudi v prihodnje dosledno izvajati. Zato bo potrebno preprečevati primere, ko skušajo posamezniki uveljavljati le lastno voljo mimo večine članstva. Osnovna dejavnost Partizana bo tudi v prihodnje splošna telesna kultura, le da bo še dosledneje temeljila na najsodobnejših dosežkih. Izbor dejavnosti bo kot doslej svoboden, stvar strokovnih kadrov pa bo, da bodo delo v kateri koli dejavnosti- kar najbolje izpeljali. Društva bodo morala vso svojo dejavnost prilagoditi splošnim potrebam komune. Končno so priporočila, naj se društva Partizan še tesneje povežejo s športnimi društvi in da je treba to sodelovanje razvijati naprej v občinskih in okrajnih zvezah. Pri tem sodelovanju gre tudi za to, da bi dosežke vrhunskih športnikov izrabljali kot pripomoček v boju za množičnost. Dne 9. in 11. januarja 1962 so se prijavili kot krvodajalci v transfuzijski postaji v Izoli: DELAMARIS: Olivlja Babič, Marija Božič. Darinka Godnič, Angela Ko-žlln, Anica Krapež. Antonija Medved, Vo.ika Mihačič. Anton Prelec, Marija Slana. Maks Stopar, Liljana gubic. Ofellia Tuljak; MEHANOTEHNIKA: Celestin Babič, Janko Breščak. Albina Celi gol, Valentin Dokler, Mira Gabrijelčič, Rudi Grk, Angela Hrvatln. Valter Ja-kin, Marija Kraševec. Gabrijel Ma-kuc, Franko Maurlč, Janez Mehle, Jože Morgan. Pavel Nedoh. Jožica Novak, Marjan Rupnik, Stane Ska-men, Jakob Starič, Marija Stipan-čič. Draško Subie. Slavka Trpin, Elda Valenčič: ObLO IZOLA: Stanko Grllanc, Alojz Podrenik, Stane Vatovec, Franc Kocjan; PIUL IZOLA: Dušan Franca. OBČNI ZBOR TABORNIKOV V ILIRSKI BISTRICI / . Pretekli petek so se taborniki odreda »Snežniških ruševcev« iz Iirske Bistrice zbrali v dvorani Doma družbenih organizacij in kritično pregledali ter ocenili svoje enoletno delo. Dvorana je bila nabito polna, zlasti pa je bilo razveseljivo, da je občnemu zboru prisostvovalo veliko število najmlajših članov, medvedkov in čebelic, veliko število staršev in prijateljev taborništva. Razen predstavnikov političnih in družbenih organizacij z območja Ilirske Bistrice so bili prisotni tudi načelnik in sekretar Zveze tabornikov Slovenije, starešina, načelnik, tajnik in, načelnik Gorske stražne Okrajne zveze tabornikov Koper . ter sekretar občinskega komiteja ZKS Ilirska Bistrica Ivan Valenčič. Iz referatov starešine odreda in načelnika ter iz pozdravnih govorov prisotnih gostov je bilo razvidno, da so lani taborniki v Ilirski Bistrici dosegli zelo vidne in ohrabrujoče uspehe na športnem, vzgojnem, kulturno prosvetnem in delovnem področju. Ta odred sodi v komuni med najbolj aktivne mladinsko vzgojne organizacije, zato ni čudno, da uživa tudi vso moralno in materialno podporo političnih, družbenih in oblastnih faktorjev v komuni. Na letošnjem občnem zboru so Bist-ričani lahko s ponosom pregledali svoje delo, saj v preteklosti o njem niso imeli kaj govoriti. Ponašajo se s tem, da so pomagali pri gradnji koč na Snežniku, pri urejanju nasadov v mestu, sodelovali so pri pripravah na osrednjo občinsko proslavo, posvečeno komemora-ciji padlih borcev in 20, obletnici revolucije, organizirali so številne izlete in pohode, organizirali lepo uspelo letno taborjenje na \ otoku Krku itd. Mnogo bi lahko še naštevali, kar bi nam osvetlilo pomen tega odreda v komuni in v naši okrajni zvezi. Še na nekaj moramo opozoriti: Pred dvema letoma je doživljal ta odred veliko krizo in skoraj ni bil sposoben poseči v boj za točke pri tekmovanjih v okviru okrajne zveze. Lani pa je že toliko napredoval, da si je priboril v vseh taborniških disciplinah drugo mesto na okrajnem mnogoboju v Pivki, na republiškem mnogoboju pa je ženska A ekipa osvojila prvo mesto in s tem skupaj z ekipami Divače, Iz<">le in Postojne prispevala k nadalin.ii k r pni t. vi taborniške organizacije v našem okraju. Občni zbor je bil zaključen s sprejetjem obširnega programa rlela za prihodnje leto. In vse kaže, da ga bodn požrtvovalni ter delavni taborniH ilirske Bistrice častno uresničili, kljub temu da ie za nepoznavnica niihove aktivnosti precej zahteven. R. Siškovič Koper, 19. januarja 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — Številka i ALESSANDRO PORRO O TRŽAŠKIH MULAH SKOZI OCl REVIJE »GRAZIA« n »Grazia« je tedenska revija, pisana za italijanske meščane, ki imajo na voljo še mnogo takih revij. Nekoliko puritanska, a vendar s svojimi prispevki nekje na meji, da ji ne bi mogel očitati to ali ono. Te dni sem bil opozorjen na eno izmed lanskih decembrskih številk omenjene revije (1086), ki jo radi prelistavajo tudi pri nas, največ zaradi modnih novosti. V njej je bil objavljen članek, ki je v nekem pogledu zanimiv tudi za nas. Nosi namreč naslov: »Malo ženinov za tržaška dekleta«, v vsebinskem delu pa iznaša nekatere ugotovitve, iz katerih pisec članka Alessandro Porro ne najde prave rešitve, »V Julijskem mestu skoraj deset tisoč deklet, ki so znana kot najlepša v Italiji, ne more dobiti moža,« pribija pisec že v uvodu in z mastnimi črkami. Vzrok temu, pravi dalje, je v tem, da skoro vsi mladeniči zapuščajo Trst, ker v njem ne dobe zaposlitve in da se jo doslej izselilo že desettisoče Tr-žačanov, mnogo izmed njih v Avstralijo. Pri tem gre za mladeniče, ki komaj dosežejo 20 let starosti in jasno je, da ostajajo tako tržaška dekleta, Claudia Cardlnale je ena Izmed najbolj iskanih filmskih zvezd v Evropi v tem času. Po pravkar končanem snemanju filma Cartouclie v Parizu se je takoj vrnila v Italijo, kjer v Rimu snema film Senilnost, ki ga re-žira Mauro Bolognini. Claudia je v tem filmu lepa svetlolaska, kar je v nasprotju z njenimi sicer doslej vedno črnimi lasmi. Pred dnevi so nekatere prizore iz Senilnosti snemali tudi v Trstu čeprav »med najlepšimi v Italiji,« brez domačih ženinov oziroma mož, »Grazia« pri tem celo ugotavlja dobesedno: »Od leta 1954 do danes, odkar je bila v mestu obnovljena italijanska uprava, je minilo sedem let. V teh sedmih letih je šlo po vodi mnogo upov, mnogo obljub nI bilo izpolnjenih . , . Danes je Trst mesto, ki dremlje; čaka, da mu bo kdo ponudil roko in ga zdramil.« Nas ne zanimajo »lepe tržaške mule«, kot jih pisec po domače tudi imenuje, temveč povedane ugotovitve. Zanima nas dalje zlasti dejstvo, da se pisec Porro izogiba navajanju in iskanju pravih vzrokov za tako stanje v Trstu in s tem posredno tudi za stanje toliko tržaških deklet, ki zaman iščejo doma ženinov. Rešitev je enostavna in sicer v tem, da je treba v Trstu rešiti gospodarsko stanje In tržaškim mladeničem ne bo treba v svet. Tržaškim dekletom namreč nič ne pomaga, če so najlepša ali med najlepšimi v Italiji in če vidi pisec celo značilnosti njihovih prednikov, to je po njihovem Avstrijcev in Madžarov. Ne vidi pa najbližjih, ki so dali svojo kri in pečat ne samo tržaškim »mulam«, temveč vsemu mestu. »Res je, v slabem času živimo,« pravi ena izmed Trža-čank, ki jih je srečal Porro v Trstu in nadaljuje: »Naše mame so videle ln živele v drugačnem Trstu kot je danes. Ce bo šlo tako dalje, bomo postali v desetih letih Pompeji: mrtvo mesto.« Pisec seveda pravi, da ne bo tako in da se ne sme prepustiti »obupu in žalosti«. V tem tudi nakazuje rešitev iz vsega tega, kar tare tržaška dekleta, ki morajo danes prebirati ženitne oglase v listih iz Genove, Milana in drugod, če hočejo priti do moža. Brez dvoma - pogum, dobra Volja in še sreča mnogo rešujejo in' bo v tem rešitev za marsikatero tržaško dekle, katerih »tip« so po ugotovitvi Porra ustvarili Avstrijci in Madžari z značilnostmi: čist, veder pogled, visoka ln sloka postava. Toda to je le delno res; rešitev pa je v celoti povsem drugje. Te rešitve Porro NAGRADA: KEPA ZLATA Neka zahdononemška industrijska družba se je domislila čudnega reklamnega prijema. Preko televizije so začeli z veliko reklamno kampanjo in v njej kot nagrado obljubili pet kg težko -kepio "zlata. Zacieva je uspela. Več kot milijon gledalcev je odgovorilo, na razna vprašanja o "proizvodih te družbe. Sreča je doletela 24-letno Matildo Dickman. Nagrado ji je izbočil televizijski igralec H. J. Kuh-lenkampf. ni videl, ker je morda le pisec modnih revij. Vidi jo pa že marsikatero tržaško dekle, ki v trgovini ali drugje še danes streže tistim »Avstrijcem in Madžarom«, ki so jim dali značilnosti njihovega »tipa«. Mnoge že niso več tako kratkovidne kot Porro. — žj — Beseda »izključen« je več upr-1-. Toda zgrabilo ga je kot neprijetna, človek se šest močnih policajev in ga spomni na vse mogoče ne- postavilo pred vrata, všečnosti. Nedolgo tega so vrgli iz zapora angleškega igralca Richarda Keitha. V lanskem septembru je sodeloval pri velikih antinu-klearnih demonstracijah in so ga zaradi tega obsodili na dva funta globe ali pa na mesec dni zapora. Ker ni hotel plačati globe, so ga meni nič tebi nič zgrabili in strpali v zapor. Tudi v zaporu je izjavil, da dveh funtov ne bo plačal. Medtem ko se je preoblačil v kaznjensko obleko, so mu policaji iz denarnice vzeli dva funta. Takoj potem so ga poklicali v pisarno, kjer so mu sporočili, da je kazen plačana in da gre lahko domov. Odločno se je V ZDA so preizkušnjo barvne televizije že uspešno prebrodili, zdaj pa so na vrsti poskusni prenosi med Londonom in Parizom, hkrati pa po skoraj vseh evropskih deželah obdelujejo tehniki ta problem. Z njim se uspešno spoprijema tudi Sovjetska zveza in na sliki Je videti sovjetsko teleka-mero za barvno snemanje pri delu OH, TE CENE! Bogati lastnik restavracije William C. Hill se je »znašel«. V veliki samopostrežni trgovini je ukradel sedem velikih gnjati. Mahoma pa ga je nekdo potrepljal po rami. Bil je policaj. Odvedel ga je na policijsko postajo in začelo se je nerodno izpraševanje. Pred navzkrižnim ognjem je bogati Hill dvignil roke in priznal vse kar je imel na vesti. Povedal je, da krade gnjati na veliko, to pa zato, ker je to edini način, da lahko servira svojim gostom prekajeno meso, ne da bi mu bilo treba dvigniti cene narezkom. USPAVANKA Paulina Webster (Los Angeles, Kalifornija) je imela veliko težav s svojo šestmesečno hčerko. NI in nI hotela zaspati, če je ni prej pestovala na rokah. Navsezadnje pa se je domislila. Vključila . je - možev alektrični brivski aparat in.ga položila v košaro blizu ušesa svoje hčerkice. Uspeh je bil izreden. Aparat je tiho brenčal, otrok pa je na mah zaspal. Predlog za reklaino: če električni brivski aparat ne reže, vam lahko vsaj otroke uspava. PAPIRNATA HIŠA Institut za raziskovanje gradbenega materiala v ZDA je pred dnevi zgradil prvo hišo iz papirja. Napravili so dvostanovanjsko hišo, njene stene so debele le borih pet centimetrov. Doslej je hiša uspešno kljubovala mrazu, dežju in sne_ gu, toda znanstveniki s temi rezultati še niso povsem zadovoljni. Če pa bo hiša ustregla vsem njihovim pričakovanjem, bodo začeli takšne montažne hišice izdelovati serijsko. Sodijo, da bi cena ne bila višja od tisoč dolarjev. . Največji problem pri gradnji znanega assuanskega jezu na meji med Sudanom In Egiptom je bila rešitev nekaterih brezmejno dragocenih zgodovinskih spomenikov. Med njimi je največji ln najdragocenejši prav gotovo trideset stoletij stari tempelj Abu Simbel. Napravili so načrt in gai že tudi začeli uresničevati, da bi celoten tempelj dvignili rza 62 metrov visoko, da bo tako nad nivojem bodočega jezera pod jezom Sadd el Aali. Gornja slika kaže vhod v tempelj in štiri ogromne statuei iz rdečega granita, ki-že tisočletja kljubujejo zobu časa. Ena Izmed figur predstavlja faraona Ram-zesa II., ustanovitelja Novega cesarstva Zrcalo, ki liliče ogenj z neba — tako bi lahko rekli napravi, katere del kaže naša gornja slika. Montirali so ga francoski tehniki v majhni vasici v Pirenejih (Cerdagna) ln je sestavni del orjaške sončne peči, največje te vrste na svetu. V njej bodo izdelovali negorljive okside za astronavtiko ln za jedrske naprave. Veliko zrcalo je sestavljeno iz 500 manjših širine 50 cm; njegova skupna površina znaša nekaj nad 135 kvadratnih metrov realističen de2 Realističnega dežja je po gledališčih sila malo. Zadnjič pa je doživelo londonsko gledališče Covent Garden kar se da prepričljivo namakanje. Dež" ni lil na igralce, marveč na gledalce. Bil je tako močan, da so si morali gospodje v frakih in dame v večernih oblekah zavarovati svoje glave s torbicami in suknjiči. Nenadno ploho je povzročil neki gledalec na galeriji. V polmraku je po naključju pritisnil na gumb za gašenje požara. Na galeriji ni bilo nikogar, ki bi umel stvar preprečiti. »Zvedrilo« se je šele čez dobrih deset minut, ko je v aparatu zmanjkalo vode. 170-LETNIK UMRL Te dni je umrl v Kartumu Adula Sullman, ki je veljal za najstarejšega človeka na svetu in je imel baje 170 let. Zapustil je petdeset vnukov, njegovih sedem žena pa je umrlo že ob koncu prejšnjega stoletja. KRIVA JE ZENA GERARDA PHILIPA? Oče pokojnega francoskega filmskega igralca Gerarda Philipa je tožil njegovo ženo Anne, da je kriva za prezgodnjo smrt njegovega sina, češ da zanj ni dovolj skrbela in da ga ni odvračala od prenapornega dela. Anne je izjavila, naj to vprašanje rešijo zdravniki. Oče je poslal tožbo iz Španije, kamor se je zatekel leta 1945, ko so ga v Franciji obsodili zaradi sodelovanja z Nemci. Ste lovec? • Ne. Zlvinozdravnik v živalskem vrtu. dih Življenja John Gudgeon je silak, sama mišica ga je, toda pred petimi leti ga Je strla paraliza. Odtlej leži nepremičen v svoji postelji in Je tako nemočen, kakor pravkar rojeni otrok. »Zamislite si moj svet! Se tedaj, kadar hočem obrniti stran v knjigi, moram'nekoga poklicati, da mi pomaga...« Naposled pa se je zgodilo nekaj čudežnega. Dva tehnika sta izumila poseben pnevmatični stroj, ki je namenjen Johnu pa tudi vsem tistim, ki so zaradi paralize tako nemočni kakor on sam. Vse v njegovi sobi je pritrjeno in povezano s tem strojem. V ustih ima ustniku podobno plastično cev In ko začne pihati, se prižge nad njim rdeča lučka Indikatorja. Kadar pokaže indikator stvar, ki si jo bolnik zaželi in le-ta preneha dihati, mu stvar prinese na posteljo. Za Johna Godgeona pomeni dih res pravo življenje. KOPER — 19., 20. in 21. januarja DNEVNIK ANE FRANK, ameriški clnemascope film; 22. in 23. januarja TANGO LJUBEZNI, argentinski film; 24. in 25. januarja ZVEZDA RIA, nemški film. IZOLA — 19. januarja DALMATINSKA SVATBA, jugoslovanski film; 20, in 21. januarja MODERATO' CANTABILE, francoski cinemaseope film; 22, ln 23. januarja ZVEZDA RIA, nemški film; 24. in 25. januarja KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, ameriški film. „„„. ŠMARJE — 20, januarja DALMATINSKA SVATBA, jugoslovanski film; 21. januarja VZKIPELO MESTO, Jugoslovanski film; 24. januarja TANGO LJUBEZNI, argentinski film. ŠKOFIJE — 20. januarja VZKIPELO MESTO, jugoslovanski film; 21. januarja TOBI TAJLOR, ameriški barvni film; 23. januarja KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA, ameriški film; 25. januarja TANGO LJUBEZNI, argentinski film. SEŽANA — 20. ln 21. januarja ZADNJI LOV, ameriški clnemascope film: 23. in 24. januarja SIN RDEČEGA GUSARJA, francoski film; 25. januarja SAFIR, ameriški film. POSTOJNA -7- 19. Januarja ZAKON DŽUNGLE, ameriški barvni film; 20. in 21. Januarja MOBI DICK, ameriški barvni film; 23. in 24. januarja PARTIZANSKE ZGODBE, jugoslovanski film; ' 25. januarja ILIJA MUROVEC, sovjetski barvni VV film. PREŠTRANEK — 21. januarja SA-JONARA, indijski barvni clnemascope film. PIVKA — 20. in 21. -januarja TAJNO MOČVIRJE, ameriški barvni film; 24. januarja TRČENJE NA VZPOREDNICAH, jugoslovanski film. Italijanskega Jezika H- del — 2. lekcija, ponovitev — 13,30 Poročila — 13 40 Vedro in popularno — N — 13,40 Poje zbor RTV Beograd p. v, Borivoja Simiča — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz operetnega sveta — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra. SOBOTA, 27. Januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Popevke in ritmi od tu ln tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zavrtimo se v ritmu valčka. NEDELJA, 21. januarja: 8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 0,00 Naša reportaža: »10 let Slovenskega Jadrana« — 9,15 Zabavni zvoki —. 9,45 Poje Anka Zubovič — 13,30 Sosedni- kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Pojo Fanjte na vasi, Ljubljanski oktet in Koroški akademski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 22. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Odlomki Iz oper — 14,30 Od ansambla 'do orkestra — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 23. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje — 14,50 S festivala mladinskih zborov v Celju 1961 — Mladinski zbor za glasbeno vzgojo iz Ljubljane p. v. Franeta Zupančiča — 15,00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj Italijanskega Jezika H. del — 1. lekcija. SREDA, 24. Januarja: ' 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 7,45 Tečaj italijanskega jezika II. del — Ponovitev 1. lekcije —. 13,30 Poročila — 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo in pojo Mario Pezzotta, Klaus Wunderlich, Lilljana Petrovič in Larry Sonni — 15,00 Dnevnik — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor učiteljišča lz Kopra p. v. Mirana Hasla. ČETRTEK, 25. Januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro,, vmes objave . — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 13,30 Poročila — 13,40 Južnoameriški ritmi in melodije z orkestrom Stanley-Black — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15.00 Dnevnik — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika H. del — 2.1ekcija. PETEK, 26. januarja: 7,15 Glasba za dobro Jutro, vmes objave — 7,30 Poročila — 7,35 Glasba za dobro jutro — 7,45 Tečaj TELEVIZIJSKI SPORED STUDIA LJUBLJANA OD 21. dO 27. JANUARJA 1962 Petek, 19. januarja: 20,30 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja. Sobota, 20. januarja: 22,15 VELIKI NEMI FILMI — serija. . Nedelja, 21. januarja: 9,55 TEKMOVANJE V SLALOMU — evrovizijskl prenos iz Kitzbü-chla — komentar v slovenščini — 11,15 MOJ KONJ AJAX — film iz serije Veter — 13,25 TEKMOVANJE V SLALOMU — evrovizijskl prenos iz Kitzbilchla — komentar v slovenščini — 14,45 ŠPORTNO POPOLDNE — 18,00 V NEDELJO POPOLDNE. Sreda, 24. januarja: 18,00 MALI VRTILJAK — zabavna oddaja za otroke — 18,40 JM IZ DŽUNGLE — serijski film — 19,05 DRUGAČE BI SVET MIROVAL ' — HI. poljudnoznanstvena oddaja o naših izumiteljih — 19,30 TV OBZORNIK. Četrtek, 25. januarja: 20,20 DOKUMENTARNI FILM — 20,30 IZ KRAJA V KRAJ — Javna zabavno-glasbena oddaja — prenos iz Kranja — 21,30 MLADI SLOVENSKI KOMPONISTI V NAŠEM STUDIU. Sobota, 27. januarja: 22,30 VELIKI NEMI FILMI — serija. PRIMORSKE PRIREDITVE Joslp Tavčar: ZEH PRED SMRTJO gostovanje Slovenskega gledališča iz Trsta krstna izvedba KOPER — 24. januarja SEŽANA — 25. januarja ILIRSKA BISTRICA —26. januarja ZA DOBRO VOLJO Deček iz New Yorka, ki je preživljal svoje počitnice na deželi, je prvikrat videl v svojem življenju mavrico. Kritično.-jo je opazoval, se obračal na vse strani, naposled pa povprašal nekega kmeta: »Hej, ali mi lahko poveste, za kaj neki dela tisti tam gori tole neonsko reklamo?« * Mlad par se je sprehajal po samotnem parku. »Povej mi dragi,« mu je šepnila ona, »kaj ti je dražje: preprosto in inteligentno dekle ali lepotica, ki je prismojena?« »Odkrito povedano,« je odvrnil mladenič, »tebi dajem prednost pred obema.« — Zakaj se pa ne upreš? Jaz samo obrišem ... Allan Edgar Poe Pred mnogimi leti sem sklenil prisrčno prijateljstvo z gospodom VVilliamom Legrandom. Bil je iz stare iu premožne hugenotske družine. Doživel pa je več nesreč zapovrstjo in tako prišel na nič. Hotel se je umakniti žalitvam in posmehovanju zaradi svojega poloma, zato je zapustil New Orleans, mesto svojih prednikov, in se naselil na Sullivanovem otoku blizu Charlstona v južni Karolini. Ta otok je nekaj prav nenavadnega. Njegova tla so skoraj samo iz peska, dolg pa je kake tri milje. Nikjer ni širši kot četrt milje. Od celine ga loči komaj opazna rečica, ki si zaspano utira pot skozi divjino, skozi blato in trstičevje, skozi kraj, kjer se rade zadržujejo močvirske kokoši. Rastlinstvo je tod revno in pritlikavo. Nikjer ni videti kakega večjega drevesa. Samo na zahodnem koncu, kjer stoji trdnjava Moultrie in kjer je nekaj bornih lesenih koč, obljudenih samo poleti ko ljudje beže iz Charlstona pred prahom in mrzlico, je mogoče najti pritlikavo bodečo palmo. Ves otoli, razen zahodnega konca in razen pasu ob morskem obrežju, kjer je moč najti trde, bele skale, je pokrit z goščavo omamljivo dišeče mirte. Grmovje zraste tod pogosto petnajst do dvajset čevljev visoko in predstavlja težko prehodno goščavo, zrak pa je ves nasičen z močnimi vonjavami. V najbolj skritem kotičku te goščave, nedaleč od vzhodnega dela otoka si je Legrand postavil majhno kočo, kjer ,1e živel, ko sem se z njim po naključju spoznal. Nisva si bila dolgo znanca, kmalu sva si postala prijatelja, zakaj ta puščavnik je imel marsikakšno lastnost, ki je zbujala zanimanje in spoštovanje. Spoznal sem, da je izobražen in sila bistrega razuma, vendar pa nagnjen k mržnji do ljudi in podvržen čudnemu, nestalnemu razpoloženju; ta hip je še prekipeval od navdušenja, naslednji trenutek pa je bil že ves mračen in otožen. Pri sebi je imel veliko knjig, vendar jc le redkokdaj po njih posegal. Njegovo najljubše razvedrilo je bil lov in ribarjenje, večkrat pa je pohajkoval po obrežju med mirtami in Iskal školjke ali redke primerke žuželk. Njegovo zbirko žuželk bi mu zavidal celo Swammerdamm. Na teh sprehodih ga je po navadi spremljal star črnec Jupiter, ki so mu dali svobodo, preden je družina zabredla v nesrečo. Niti z grožnjami niti z obljubami ga ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi se odpovedal svoji pravici, to je, da ne bi bil venomer za petami svojemu mlademu gospodu, ki mu je relial »massa Will«. Bržkone so pripravili črnega Jupitra do te trdovratnosti Legranrlovi sorodniki, ker so hoteli, da bi imel samotarski romar svoje spremstvo in zaščito. Zime. so na Sullivanovem otoku navadno mile in prav redek dogodek je, če je treba zakuriti. Sredi oktobra 18.. pa je bilo kar precej mrzlo. Malo pred sončnim zahodom sem si utiral pot proti prijateljevi koči; že več tednov ga nisem obiskal, ker sem tedaj živel v Charlstonu, ki je kakih devet milj oddaljen od otoka. Ko sem prišel do koče, sem potrkal, kakor je bila moja navada. Ker mi ni nihče odgovoril, sem poiskal ključ v skrivališču, ki sem vedel zanj, odklenil vrata in vstopil. Na ognjišču je plapolal prijeten ogenj. Ta novost je bila nekaj novega in prijetnega. Odložil sem suknjo, potegnil sem stol bliže kaminu in potrpežljivo čakal na prijatelja. Prišla sta kmalu potem, ko se je zmračilo. Prav prisrčno sta me pozdravila. Jupiter je bil tako židane volje, da so se mu usta od rezanja raztegovala od ušes do ušes, štorkljal je po koči in pripravljal za večerjo nekaj močvirskih kokoši. Legrand je spet doživljal enega svojih napadov —• kako naj bi temu drugače rekel — enega svojih napadov navdušenja. Našel je neznano školjko, ki je predstavljala novo vrsto, in kar je bilo zanj še bolj pomembno — z Jupitrovo pomočjo je zasledil in ujel skarabeja, ki se mu je zdel povsem neznan, in o tem skarabeju bi bil naslednji dan rad slišal moje mnenje. »Zakaj pa ne nocoj?« sem ga vprašal, si mel roke nad ognjem in si želel, da bi vrag vzel vso skarabejsko zalego. »Oh, ko bi vedel, da ste tukaj!« je rekel Legrand. »2e dolgo vas nisem videl, in kako naj bi bil slutil, da me boste obiskali prav nocoj? Na poti domov sem srečal poročnika G, iz trdnjave, in bil sem tako neumen, da sem mu hrošča posodil. Tako ga ne boste mogli videti prej kakor jutri zjutraj. Ostanite nocoj tu, zjutraj pa bo šel ob sončnem vzhodu Jupiter tja dol in ga prinesel. Rečem vam, to je najlepša stvar v vsem stvarstvu!« »Kaj — sončni vzhod?« »Nesmisel, ne — ta hrošč. Ves se lesketa v zlati barvi, velik je približno kot oreh, na zadnji strani zadka ima dve kakor oglje črni lisi, na drugi strani pa ima drugo, ki je nekoliko daljša. Tipalki sta...« »Saj nima tipalk, massa Will, kar naprej vam to pravim,« mu je segel v besedo Jupiter. »Ta hrošč je zlat hrošč, kar ga je, vsak košček, znotraj in vse, tudi krila. Vse življenje nikoli ni imel v rokah niti pol tako težka hrošča.« »No, Jup, recimo, da imaš prav,« je odgovoril Legrand nekoliko resneje. »Ali pa je to zadosten razlog, da moraš prismoditi pečenko? Barva,« se je. zdajci obrnil k meni, »barva je zares taka, da bi Jupiter utegnil imeti prav. Nikoli niste videli svetlejšega kovinskega leska, kakor žari na njegovih krilih. To boste lahko presodili jutri zjutraj. Medtem pa vam bi rad ponazoril, kakšne oblike je.« Legrand se je usedel k majhni mizici, na kateri je bilo pero in črnilo, ni pa bilo papirja. Iskal ga je v predalu, vendar ga ni našel. »Nič ne de,« je naposled rekel, »tudi tole bo dovolj.« Iz žepa v telovniku je potegnil nekaj, kar se mi je zdelo podobno kosu močno zamazanega pisarniškega papirja. Nanj je s peresom narisal okorno risbo. Sedel sem pri ognju, ker me je še vedno stresal mraz. Prijatelj je dokončal risbo in mi jo dal, ne da bi vstal. Vzel sem jo v roke, zdajci pa se je-zaslišalo pred vrati glasno renčanje in praskanje. Jupiter je odprl vrata in v kočo je planil velik Legrandov pes novofunlandske pasme. Skočil mi je na ramena in se mi jel dobrikati. Pri prejšnjih obiskih sem se namreč z njim precej ukvarjal. Ko je ta radost ponehala, sem se ozrl v papir, in če povem po pravici, sem bil nekoliko Iznenaden nad tem, kar je prijatelj narisal. »No,« sem rekel, ko sem si risbo nekaj časa ogledoval, »to je zares čuden skarabej. Priznati moram, da nisem še nikoli videl ničesar, kar bi mu bilo podobno. Še najbolj je podoben lobanji ali mrtvaški glavi.« »Mrtvaška glava!« je ponovil Legrand. »Zares, na papirju je res nekolikanj podoben mrtvaški glavi. Zgornji črni lisi sta podobni očem, mar ne? Daljša lisa na spodnjem koncu pa je podobna ustom — in vse skupaj ima ovalno obliko.« »Morda,« sem rekel oklevajoče, »vendar se bojim, Legrand, da niste ravno umetnik. Počakati moram, da hrošča sam vidim, če si hočem ustvariti pravo podobo o njegovi obliki.« »No, ne vem,« je rekel malce razdraženo, »saj kar dobro rišem, ali bi vsaj moral dobro risati, imel sem dobre učitelje. In domišljam si, da nisem nikakršen bedak.«