IVANA KOBILCA D r. Silva Trdina, L ju b ljan a Starši Ivane Kobilce so bili G orenjci. M ati je bila M arija Škofič iz Blekove hiše z B ritofa v P odbrezju (1839—1906). P ri lju b ljan sk ih u ršu lin k ah se je naučila nem ški b rati in pisati. K ljub tem u, da sama večje izobrazbe ni dosegla, je im ela v endar mnogo razum evanja za hčerine težnje po um etniški vzgoji in ji je p ri tem po svojih močeh rad a pom agala. O če Jakob Kobilca (1820—1899) je bil doma s Homca p ri K am niku in n ajm lajši o trok m ed štirim i sinovi. K er so jim starši zgodaj um rli, je bil izprva bratom doma za k u h arja. P ri najstarejšem , izučenem k rzn arju , se je tudi sam že zgodaj priučil te j obrti in pozneje še kolarstvu. L eta 1853 se je odpravil z Luko Jeranom in obrtniki na m isijonsko potovanje v osrednjo A friko, a prišel samo do Asuana, k er je Jeran zbolel in ga je m oral sprem iti nazaj v domovino. T edaj se je za stalno naselil v L ju b ljan i, popustil p re jšn ji obrti in se šel k M ikužu učit za dežnikarja. Kot sam ostojen dežnikar se je 1857 poročil. N ajp rej mu je žena sam a pom agala v o>brti, pozneje sta si o skrbela pom očnika, učenca in šiviljo. Im ela sta štiri otroke: M arijo, Ivano, Josipa in Fani. Živeli so varčno, a za šolanje je bilo d e n a rja vedno dovolj. Km alu se je pokazalo, da so otroci nad arjen i za risanje. M orda so ta talent podedovali po očetu; saj je on kot k rzn ar z veliko spretnostjo snoval ptiče in rože za kožuhe in jih pozneje tudi otrokom z m izarskim svinč­ nikom rad risal za predloge. N ajstarejša hči M arija in n ajm lajša Fani sta se pozneje navdušili za glasbo in se izu rili v k lav irju . Slikarstva se je resno o p rijela le Ivana. E dinega sina p a so določili za očetovega naslednika, a je že 1904 um rl. T ako je po očetovi sm rti vodila trgovino nekaj časa m ati sama, ko pa je tudi ona zbolela, so trgovino opustili. M arija se je že p re j poročila s profesorjem Luko P intarjem , Fani z deželnim oficialom Ivanom Frelihom , a je km alu po poroki um rla. V Ivani sta se očetova podjetnost in pogum n ajizraziteje izoblikovala; ona edina se je odločila za sam ostojno um etniško pot. R odila se je v L ju b lja n i 20. decem bra 1861 v času, ko so im eli starši trgovino v K ordinovi hiši v Špitalski ulici, stanovali pa v K lju ­ čavničarski. Osnovno in m eščansko šolo je dovršila pri uršulinkah, privatno se je učila italijanskega in francoskega jezika. Začetni pouk iz risan ja ji je nudila Ida Kiinl, liči znanega, pri nas udom ačenega nem škega slik arja; hodila je k n je j po d v ak rat na teden in ji poprav­ lja la risbe, izdelane po K iinlovih štu d ijah in kopijah. Pozneje nekoč je K obilca nad dve sto teh risb sežgala, češ, čemu n aj ta šara napotje dela. Eno samo kopijo M atere božje je slučajno p rezrla in ta je danes edini spom in na šolanje p ri Idi Kiinlovi. O dločilnega pom ena za njen slik arsk i razvoj pa je bilo, da jo je oče nekoč k ot šestnajstletno dekle vzel s seboj po k u p čijsk ih opravkih na D unaj. Tam si je ogledala znam enite du n ajsk e slik arsk e zbirke. V osnutku za lastno biografijo pravi: »Tam sem obiskala B elveder — želja slik ati se učiti, um etnica postati, se me je z vso strastjo polotila, k ak o r je navada m ojega tem ­ peram enta, žalibog, in potem sem začela v dom ačem m esticu slikati in risati, k ak o r sem vedila in znala.« L eta 1879, ko je bila stara osem najst let, je šla na D u n aj študirat. U čila se je za živ ljen je in poklic, hodila po g alerija h in ko p irala stare m o jstre: p ortrete, cvetlična tih o žitja in žanre. Poleg drugega je po­ snela več slik holandske slikarice R ahele Reutschove in še v poznejših letih je im ela na v ratih svoje sobe nam esto vizitke tako kopijo, ki p red stav lja šopek rož, na k aterih enem cvetu sedi velika kobilica. O d Slovencev sta bila tisti čas na D u n a ju tudi F erdo Vesel in Janez Šubic; z njim a je K obilca o prostem času dosti drugovala. Ob delu pa ji je z nasveti in n au k i n ajv eč pom agal kustos akadem ijske galerije, poljski slik ar in restav rato r Penther. N agovarjal jo je, da bi postala restav rato rk a, a ona ni kazala sm isla za prak tičn e stvari. Nekoč jo je seznanil s Hansom M akartom ; ta je tedaj v eljal na D u n a ju za eno n ajv ečjih um etniških veličin. Km alu ji je D u n aj postal preozek in jesen i 1881 se je napotila v M ünchen, središče ted an je srednjeevropske um etnosti. Želela si je p riti na akadem ijo, a tja brez spričeval ni mogla. K er si ni vedela drugače pom agati, se je vpisala v šolo za um etno obrt. N apravila je že sprejem ni izpit, nato pa se vsa nesrečna poslovila in našla nazadnje pot do p o rtretista A lo jzija E rd telta, odličnega slik a rja in pedagoga D ietzove šole. Brez ugovora jo je sp rejel m ed svoje učence in ji bil nato sedem let (od 1882 do 1889) ria j dobrohotne jši učitelj. E rd telt je bil star n atu ralist in K obilca si je p ri njem pridobila oblikovno do­ vršenost, potrebno zn an je in pravi čut za izb iran je zanim ivih tipov. Istočasno je liodila tudi h k ip a rju p rofesorju R othu v večerni tečaj za anatom sko risanje. S svojim živahnim tem peram entom si je K obilca v M iinchenu km alu našla p rijetn o družbo. Z nem škim a slikaricam a Mimi Gevsovo in Rozo P fäffingerjevo je im ela lep, velik atelje. Niso si samo po- gale p ri delu, am pak si bile tudi sicer n ajb o ljše p rijateljice. V M iin­ chenu je spoznala tam k ajšn jeg a slovitega um etnika F ranca Lenbaeha in K äthe K ollwitzovo, poznejšo n ajv ečjo nem ško slikarico. Od Slo­ vencev sta se tu m udila Vesel in Ažbe; p rav z zadnjem času je to družbo pom nožil Jakopič. K obilca je največ občevala z Veselom; njegovo delo je čim d alje više cenila; bil je reden gost v om enjenem ate lje ju , k je r so bili drug drugem u model in si svoja um etniška dela m edsebojno p opravljali. Kobilca je strogo sledila tedanjim zahtevam akadem ije in upošte­ vala predvsem vsebinsko stran dela ne glede na svetlobne učinke. Za svoje žanre je rad a izbirala slovenske m otive: k a d a r se je vračala v do­ movino na počitnice, je u p o d ab ljala predvsem slovensko živ ljen je in včasih prehodila tudi zakotne hribovske vasi, samo da je našla za svoje m odele izvirna dom ača oblačila. V tej dobi so nastale: »Citra- rica«, zdrava goren jsk a deklica v belem ošpetlju, »Babičina skrinja« z močnim duhom domače, tople prisrčnosti in resne častitljivosti, in Kavopivka«, stara brezzoba m am ica s tako im enovano m ardravko (s kuninim krznom obšito kapico). Vsa ta dela kažejo že trdno tehnično zn an je in izredno topel odnos do modelov. Izrazito um etniško poglob­ ljenost izp riču jejo tudi p o rtre ti iz te dobe in ko je leta 1888 prvič razstavila v dunajskem »Künstlerhausu« H olandsko dekle, C itra- rico in dva p o rtreta, je tak o j uspela. K onservator m iinchenske pinakoteke dr. R ichard M uther, znam e­ niti nem ški um etnostni zgodovinar in k ritik , ji je 19. ju n ija 1888 napisal odlično k ritik o in jo pozneje obiskal tudi v a te lje ju te r se še n ad alje zanim al za njeno delo. N a isti razstavi je razstavil tudi F erdo Vesel eno sliko in na zadnjem letnem sestanku Slovenskega k lu b a na D u n aju je visoko- šolec P u k l o razstavi obsežno razp rav ljal. O tem je prinesel poročilo Slovenski N arod z dne 8. ju n ija 1888: to je bila p ri nas p rv a tiskana beseda o K obilčinem delu. L eta 1889 je prispevala za razstavo v M iinchenu p o rtre t sestre F ani in p o rtre t Roze Pfäffingerjeye. D unajski k ritik Ranzoni je 1. av­ gusta 1889 v »Neue F reie Presne« poročal le o pom em bnejših raz- stavljalcih in o n je j napisal takole: »Fräulein Kobilca hat uns durch ein bestechend schönes M ädchenbildnis überrascht, das überzeugend bew eist, dass die K ünstlerin nicht n u r die Poesie der Augen, sondern auch jen e der H ände versteht und zum A usdrucke zu bringen vermag.« M ünchener N eueste N achrichten so poročale, da je razstava pokazala »ein mit grossem künstlerischen Chic ausgeführtes, nicht m inder lebens­ volles D am enportrait in ganzer F ig u r von J. Kobilca, welcher« (kritik jo je imel za moškega!) »auch m it einem vorzüglich characterisierten, hübschen w eiblichen Studienkopf brilliert, an dem w ir n u r zu bedauern haben, dass in dem G esichte die L ichter allzudick aufgetragen sind, was den anm utigen Kopf leider n u r aus d er F erne b etrachten lässt.« Z adnji očitek tega očitno za staro< šolo navdušenega k ritik a je bil za Kobilco v smislu nastopajoče m oderne sm eri v slikarstvu le priznanje. Posam ezne slike je razstavila nato tudi v Luzernu, Baselu, B erlinu. T rstu in P ragi in povsod žela laskave časopisne pohvale. N aslednje počitnice je prebila v domovini. N jeno slikarsko nazi- ra n je se je tedaj precej sprem enilo. N apravila je več p o rtretn ih študij in nekaj in terieu rjev . V Ilirski Bistrici so nastala dela: »Pri vodnjaku«, »Tz m alega sveta« in dve »Kuhinji«, v Novem m estu »V lopi«. Vsa dokazujejo, kak o se je čim d alje bolj približevala novem u im presio­ nističnem u načinu slikanja, v čem er jo je podpiral splošni m oder­ nistični duh, ki je tedaj zavladal v M iinchenu. Med m ünchenskim i m odernisti sta na Kobilco najm očneje vplivala F ritz Uhde in R ichard M uther. Pod njunim vplivom je tem no šolsko slik an je in nadrobno risan je zavrgla in začela s svetlim i barvam i in širokim i potezam i. V rgla se je v delo s silnim m ladostnim tem pera­ m entom in se začela strogo presojati. Sam a je priznala, da nikoli pozneje ni uničila toliko p latn a k ak o r tedaj. Še m anj pa se je z njo zadovoljil n jen profesor E rdtelt. Č eprav ji je nekoč rekel, da obvlada vse, česar jo je m ogla naučiti šola, in se m ora poslej u v eljav iti njen a sam ostojnost, ga je vendar bolelo, ko se je njegova učenka s tolikšno ljubeznijo oklenila m oderne, ki ji je bil sam nasprotnik. Toda tudi K obilca zad n jih oblik im presionizm a ni dosegla. V zm ernih m ejah se je oklenila pastoznega im presionističnega načina slik an ja brez črnih senc sicer, a tudi brez neposrednega sonca, k ak ršn eg a so slikali pravi im presionisti. K ljub tem u, da je bil štu d ij v M iinchenu drag, k ak o r tudi modeli in m aterial, je vendar vzdržala tam sedem let in le o počitnicah p ri­ h a jala na K ranjsko. Poletne mesece je navadno preb ila v P odbrezju na m aterinem domu, kam or so že kot otroci redno hodili na oddih. Te mesece je vedno izrabila za delo in prav iz tega dom ačega okolja je zraslo mnogo pom em bnih slik, n. pr. dva p o rtreta starega očeta, B lekova M icka, M ati božja za podbreško cerkev, F ranckova m am a in S tara Papavka. Nekoč se je m udila p ri Sv. K rižu na P lanini nad Jese­ nicami, k je r jo je učitelj R azinger opozoril na m arkantno osebo nekega sirom aka, ki je bil v m ladosti vojaški begunec; trik ra t so ga ujeli, trik ra t je m oral »skozi šibe teči«, ušel iz bolnice in se skrival po go ren jsk ih h rib ih in gozdeh. Kobilca ga je naslikala d v ak rat: en k rat je p o rtre tirala samo glavo, drugič je upodobila celo postavo. L eta 1889 se je vrnila v L ju b ljan o in se odločila, da razstavi svoja dela tudi v rojstnem k ra ju . Še istega leta je ured ila vse priprave. N jen a kolektivna razstava v Ljubljanije bila p rv a slo­ venska kolektivna razstava in im a že zato svoj zgodovinski pomen. V ažna pa je bila predvsem za razvoj K obilčinega dela. Posebno vabilo v slovenskem in nem škem jeziku, ki so ga ob jav ili vsi lju b ljan sk i časniki, je bilo naslednje: IVANA KOBILCA slikarica, dovoljuje si Vaše blagorodje vljudno povabiti k razstavi s v o j ih s lik, katero otvori v nedeljo 15. decembra d dvorani tukajšnje velike realke (L nadstr.) V razstavi stoje sledeče slike: St. 1 . * Sv. Bogorodica, Št. 2. * Citrarica, Št. 3. * Mamica kaoopioka, Št. 4. * Holandsko dekle, Št. 5. * Skrinja stare matere, Št. 6. Pri Dodnjaku, Št. ?. * Stara mati in vnukinja, Št. 8—19 Študije, Št. 20—26 Portreti v oljnatih barvah, St. 2?—31 Portreti v suhih barvah. Vstopnina 20. kr. (za šolsko mladino 10 kr.) Čisti dohodek namenjen je ljudski in dijaški kuhinji. Slike z zvezdico zaznamovane so na prodaj; cena zve se v stanovanji (Francovo nabrežje št. 9.1.) Razstava odprta bo od 15. do 22. decembra, od 10. ure dopoldne do 4. popoldne vsak dan. Prvo poročilo o razstavi je 16. decem bra 1889 prinesel Slovenski N arod; njegov poročevalec pravi, da sme biti L ju b lja n a na to razstavo ponosna. N enavadno silo p rip isu je pisec predvsem Kobilčinim p o r­ tretom in podčrtava zlasti svež in k rep ak kolorit, pristno k a ra k te ri­ stiko in tehnično dovršenost. Slovenec obsežnejše ocene ni prinesel, a je 18. decem bra na razstavo še en k rat opozoril s pripom bo, da je n a j­ b oljša izmed razstav ljen ih del M amica kavopivka. O cenjevalec v L aibacher Zeitung je obširno poročal pod značko J 20. decem bra. Pisec v svojem članku nadrobno ra zčlen ju je vsako delo posebej in ugotavlja um etniško nadarjenost, veliko tehnično zn an je te r izreden d ar opa­ zovanja. T udi Jeranova Zgodnja D anica je prinesla pohvalno oceno. Piscu tega poročila u g aja n ajb o lj slika M atere božje, m edtem ko vidi p ri svetnih slikah »odveč golih rok« in zak lju ču je poročilo z besedam i: »S likarji m orajo vseskozi na to gledati, da so moralisti za občin­ stvo, ne pa vabljivci v zapeljive zanjke, s čim er storijo veliko hudega, včasi celo v slikah za cerkve, še posebno pa v podobah in slikah po sobah in salonih. Poštena slikarica Ivana se bode gotovo ogibala tacih reči v svoji umetnosti.« D ne 21. decem bra je z malo m anj navdušenja o razstavi proročal L aibacher W ochenblatt, najobsežnejše in najpo- hvalnejše poročilo pa je napisal V atroslav Holz za L ju b ljan sk i Zvon. (LZ 1890, 54.) Uvodom a naglasa splošni pomen prve slovenske k o lek ­ tivne razstave in pravi: » ...č e s a r doslej niso zmogli moški naši slik arji, to je proizvedla nežna roka m lade slikarice te r nam pokazala, koliko prem ore talent, združen z vztrajno m arnostjo.« N ato se m udi skoro ob vsaki sliki posebej, hvali zlasti um etničine p o rtrete in med n jim i na prvem m estu posnetek K obilčine sestre F ani; nato p o u d arja tudi spretnost pastelnega slikanja. Vsem k ritik am se pozna, da n jih a v to rji v um etniški presoji niso bili posebno vešči, značilne pa so za oznako splošne naše um etniške razgledanosti ted an je dobe in za stopnjo našega tedanjega ocenjevanja um etniških del. Vsem se poznata dobra volja in pravilno občutena potrebna dolžnost in lahko so k lju b vsemu m ladi um etnici utrdile pogum in voljo za n ad a ljn je delo. K upca ji razstava ni prinesla no­ benega, v zadoščenje so ji m orala b iti le p rizn an ja in za tedaj ne zaspano mesto številen obisk, 695 oseb. N aslednjega leta se je K obilca za tri mesece napotila v Zagreb. T am so jo prijazn o sp rejeli v družini zgodovinarja in p isatelja Josipa S tareta. Staretovi so j i p risk rb eli prim eren atelje, jo priporočili n e­ k aterim vplivnim osebam, tako J. J. Strossm ayerju, ter ji pom agali p ri u red itv i razstave v palači Jugoslovanske akadem ije na Z rinjevcu. N jen a kolektivna razstava v Zagrebu je poleg večine del z lju b ljan sk e razstave pokazala n ek aj novih portretov. Vabilo je bilo naslednje: Ivan a Kobilca časti se ovime pozvati p. n. Vaše gospodstvo na izložb u svojih slika u palači jugoslavenske akademije na Zrinjskom trgu od dne 23. veljače do uključivo 4. ožujka t. g. svaki dan od 10 sati prije podne do 4 sata poslije podne. Čisti prihod namienjen je zakladi za ustrojen je medicinko ga fakulteta u Zagrebu. Popis slika. 1. Bogorodica. 12. Gosp. dr. Vidrič (portret). 2. Mamica kaoopivka. 13. Died (portret). 3. Citrarica. 14. Gosp. Jakov Kobilca (portret). 4. Babičina skrinja. 15. Gospodja Marija Kobilca 5. Na zdencu (pleinair). (portret). 6. Holandska djevojka. 16. Gospodična Franjica Kobilca ?. Babica i unuka. (portret). 8. Spela, kranjska djevojka. 1?—28. Študije. 9. Pros jak. 29. Jela Vidrič diete, portret u pa- 10. Gospodična Pfefinger (portret). stellu. 11. Gospodja Schilling (portret). Brojevi 1—4 te 6 i ? prodaju se. Prvo oceno o razstavi je prinesla 22. fe b ru a rja 1890 A gram er Zeitung. K ritik K (ršnjavi) ugotavlja, da je še vse Kobilčino delo močno pod šolskim i vplivi brez vidnejših osebnih um etniških potez, vendar j i ne odreka n adarjenosti. Istega dne je prinesel zagrebški Vienac rep ro d u k cijo K obilčine C itrarice, um etničin k ra te k življenjepis in mnogo ugodnejše poročilo. Pisec te k ritik e p o u d arja na prvem m estu njeno n ad arjen o st za p o rtrete in govori nato zelo laskavo tudi o n jen ih žanrih. N ajobsežnejši članek ob razstavi je s toplim odnosom napisal za O bzor z dne 27. febr. 1890 Josip Stare, da se je K obilca šolskih vplivov že močno otresla in da je lahko v njenem delu zaslediti šte­ vilne povsem sam orasle poteze. T udi obisk zagrebške razstave je bil razm erom a povoljen, gm otni uspeh pa p rav tak k a k o r v L ju b ljan i. Za njeno delo je bil čas v Zagrebu zelo ugoden; v razm erom a k ra tk i dobi je poleg m anjših del izvršila lepo število portretov: poleg škofa dr. R ačkega za palačo Jugoslovanske ak ad em ije na Z rinjevcu zgodovinarja in p isatelja Jo­ sipa S tareta, njegovo ženo A m alijo te r odvetnika dr. V idriča in njegovo hčerko. Toda K obilci se je km alu zopet zahotelo tu jin e, novega dela in novega študija. Že jeseni 1890 se je napotila na D u n aj, nato pa se zopet za n ek aj m esecev u stavila v Miinclienu. Tam je v Stekleni palači ra z­ stavila svoje n ajnovejše delo »Poletje«. »Poletje« je pleneristično slikan žanr, k i ga je pod »kritičnim « nadzorstvom vaške m ladine sli­ k ala zadnje dvoje počitnic v P odbrezju na G orenjskem . Za m odele so ji bile osebe iz dom ačega k ra ja . O trokom , k i so krog n je p ro d a ja li zijala, je govorila: »Kdor bo m iren, ga bom pa naslikala.« D elo p re d ­ stav lja prizor z vrta. M lado, gosposko oblečeno dekle (slikaričina sestra Fani) sedi na v rtn i klopi in spleta kito iz cvetja. P red njo na trav i leži fantiček in ji p ra v k a r nudi cvetko, deklica ob klopi p reb ira rože, zadaj ob plotu sta še dva dečka. P reko vsega prizora je razlita svežina jasn ili in svetlih barv, po trav i se ig rajo sončni žarki. Skupina je globoko zatopljena v svoje opravilo in m ir in zadovoljstvo sta glavni izraz slike. »Poletje« kaže še odločneje k ak o r drugi ted an ji K obilčini p len erji njeno očitno snovno in oblikovno usm eritev v im ­ presionizem . Profesor Uhde se je za delo ves navdušil in nasvetoval ji je, n aj ga pošlje na razstavo v P ariz, češ da bo gotovo im ela uspeh z njim . Poleg te slike je poslala še do ted aj n erazstav ljen i žanr »Lika- rice«. M enda se izlepa za k ako sliko K obilca ni tako vestno p rip ra v ­ lja la k ak o r za »Likarice«. Izdelala jih je v M iinchenu po živih m odelih. Posebno jo je m ikal m otiv odprtih vrat, skozi k atera lije luč n arav ­ nost proti gledalcu. N alašč si je dala postaviti v atelje začasno steno z vrati, da so razdelila prostor na dva dela. S predaj dve ženski lik ata perilo, tre tja ga zlaga v košaro. V d rugi sobi sedi na m ajhnem odru stara gospa s k rp an jem v roki, se sm ehlja in pazno ogleduje kos zlik a­ nega perila. P red n jo stoji deklica. Skozi okno blešči močna luč in do skupine v osp red ju je cela v rsta kom aj opaznih svetlobnih prehodov. K er je vedela, kak o ženske rad i zapostavljajo, je iz previdnosti na pošiljko n apisala samo I. Kobilca. D ne 15. m arca 1891 se je tudi sam a preselila iz M iinchena v Pariz. O njenem odhodu je poročal Slovenski N arod 2. m arca 1891: »Idealnej, za lepo um etnost gorečej ro ja k in ji želimo n ajboljšega uspeha v E ldoradu um etnikov našega časa.« Kobilco je v P ariz poleg želje po razvoju vabila tudi n ekdanja m iinchenska družba; tudi p rija te ljic a Roza Pfäffinger se je m edtem preselila v središče F ran cije. Idealni, veseli bohem ski svet je im el svoj posebni polet in novo, razgibano živ ljen je je vplivalo ugodno tudi na Kobilčin um etniški razvoj. P ariz ji je zarad i višine um etniškega živ ljen ja in razk o šja vzbudil n ajv ečje občudovanje; im ela pa je dovolj k ritičn e oči, da je videla tudi mnoge napake: zanem arjenost, netočnost in predvsem oboževanje prazne in površne vnanjosti. »Če se kam gre, je glavna stvar, da je človek prav elegantno oblečen«, piše v nedatiranem pismu sestri. »Man muss w irklich viel m ehr anderes lernen als malen«, n ad a lju je in p ri­ stav lja željo, da bi bila prišla v P ariz vsaj pred devetim i leti, ko je b ila tu d i sama še bolj koketna in površna; »a sedaj, ko sem tak o dolgo vedno na sebi pilila!« D alje govori o P arižanih in pravi, da je pre­ pričana, da je njihov »Renomee bedeutend grösser als sie«. N a jp re j se je vpisala v zasebno G ervexovo šolo, a družba in delo v tem »penzionatu« ji nista ugajala. »Bogate A ngležinje so tam slikale eleganten kič, m enda so se pečale z um etnostjo samo zato, k er je bilo to za m lade dam e ta k ra t v modi.« (ZUZ 1923, 107.) V zdržala je tam sam o poldrug mesec. Skušala si je poiskati ugodnih zvez. Z enim od Strossm ayerjevih priporočilnih pisem se je uspešno obrnila na Louisa Leger ja, profesorja za slavistiko na »College de France«; z drugim priporočilom za P a­ s te u rja pa ni im ela sreče. P asteu r je bil ted aj predsednik nekakšnega d ruštva za varstvo ju žn ih Slovanov, a je bil že p recej star in ves v svojih iznajdbah, da ni n iti vedel, s čim n aj bi j i n ap rav il uslugo. V prašal jo je, ali jo je popadel k a k pes, češ da bi j i v tem prim eru že lahko pom agal. P reostala priporočila je nato zavrgla in si začela iskati poti sama. »Societe internationale des Beaux-Arts«, ki je im ela svoje raz­ stavišče v Salonu na Cham p du Mars, kam or je K obilca poslala svoji dve sliki, je ted aj dobila v ponudbo 2800 del, sp rejeti pa jih je mogla le 200. K obilčini sta bili med njim i. P redsednik Salonovega razsodišča, slik ar Puvis de C havannes, j i je sporočil, da jo je d ružba im enovala za svojo članico (a s s o c i e e), k a r je bilo najv ečje odlikovanje, k i ga je k d aj dosegel slovenski slikar. Istočasno s Kobilco so bili odlikovani m ed drugim i tudi Švicar F erdinand H odler, M tinchenčan M ax K linger in Č eh V ojtech H ynais. Kobilčino ime so prinesli vsi pom em bnejši listi, razna u redništva so jo prosila za rep ro d u k cije razstav ljen ih slik in izšle so mnoge pohvalne kritike. T ako so poročali o n je j: Le Siecle, Le Temps, Le Radical, Journal des D ebats, La France, Le Journal des arts, Journal Illustre, La Revue des beaux-arts, L’Illu stratio n in drugi. O njenem visokem odlikovanju so k ra tk e notice prinesli tu d i domači listi. Sliko »Poletje« je um etnica pozneje odstopila N arodni galeriji v L ju b ljan i, »Likarice« je obdržala sama. Poznanstvo s Salonovim predsednikom , najuglednejšim tedanjim francoskim slik arjem Puvis de C havannesom je postalo za n jen razvoj velike važnosti. N a njegovem domu so se redno zbirali um etniki k de­ batam o um etnostnih vprašan jih , k a r je v tistem času postala prava moda. Tam so im eli p rilik o gledati drage um etniške rev ije in si v vsakem pogledu širiti znanje. K obilca se je teh sestankov rad a spo­ m in jala in Puvis de C havannesa je zelo spoštovala. T udi on jo je cenil: nekoč jo je celo obiskal v ateljeju , k a r so imeli v P arizu za izredno čast. Kobilca je s tovariši često hodila gledat njegove začete freske v H otel de Ville, na Sorbono in v Pantheon, njeno obzorje se je vidno širilo in bolj k ak o r k je d ru g je si je tu v Parizu pridobila lahkotnosti v občevanju in odločnosti v nastopu. Ko jo je dr. M uther po daljšem p resledku srečal, je vzkliknil: »Wie kann m an n u r aus ein er L and­ pom eranze gleich ein solch’ fertiger M ensch w erden!« (Kako je le mogoče, iz preprostega podeželskega dekleta postati tako dovršen človek!) (ZUZ 1923, 108.) N jena naraščajoča sam ostojnost se je vedno bolj odražala tudi v slik arstv u in um etniški presoji. D elala ni veliko, a štu d irala mnogo. P ariz ji je prinesel novih stilnih pobud, predvsem izrazito barvnega značaja. T u so nastala najsvobodnejša dela n jen e um etnosti, čeprav se vsebinskem u pripovedovanju, k akršnega se je bila naučila v Miin- chenu, ni m ogla odreči, tem več ostaja leto ena bistvenih potez tudi n jen eg a poznejšega dela. Novo um etnost je osvajala s polnim čustvovanjem . V luksenbur- škem m uzeju se je zlasti navdušila za Bastien-Lepageovo »Ob košnji«. P ripovedovala je : »Sveži kolorizem te slike je napravil nam e moč­ nejši vtis nego vse, k a r sem dotlej videla. P red Lepageovim i barvam i sem zaslutila nov ideal in na vso moč sem zasovražila črne glave, ki smo jih slikali v M ünchenu in ki jih je hotel E rd telt imeti.« (DS 1927. 84.) E kstrem nim francoskim im presionistom se vendar ni prik lju čila. Sledila je zm ernejši m lajši stru ji, k a r je mogoče pripisovati vplivu Puvis de C havannesa; ob njem so se ji vzbudile tudi ideje za dekora­ cije. P riznala je , kako bi jo veselila velika dela za cerkve in palače, v k ak ršn ih je bil m ojster n jen vzornik. B ratrancu župniku Janezu Kobilci je o b lju b ila naslikati štiri svetnike za črnuško cerkev, a od­ ločujoči m ožje so si prem islili in črnuška cerkev je ostala brez njenih slik. P rav tako ni prišlo do izvršitve slike za malo dvorano N arodnega doma in slike za deželno gledališče v L ju b ljan i. V P arizu se je K obilčin odnos do snovi še poglobil, m očnejši so postali vtisi s ceste (»Branjevka«), lotila se je tudi slik an ja aktov, a ta dela je pozneje v L ju b lja n i oprezno pristrigla, k er je predobro poznala dom ače razm ere in ji je bila Jeranova prid ig a ob Faninih golih rokah izza kolektivne razstave v L ju b lja n i še živo v spominu. Leta 1892 je zopet razstavila v pariškem Salonu, in sicer plener z dvem a igrajočim a se otrokom a in portretn o študijo P arižanke; o tej se je laskavo izrazil Puvis de C havannes in tudi Kobilca sama jo je im ela za eno svojih n ajb o ljših del. F rancoska k ritik a je tudi to pot n jen i deli sp rejela s priznanjem , k a r je posnel Slovenski N arod dne 17. m aja 1892: »Gospodična Ivana Kobilca, izborna domača um etnica, razstavila je tudi letos v Pariškem »Salonu« na C ham p de M ars dve sliki, k ateri sodi stroga francoska k ritik a k aj laskavo. ,Re- publique franchise* piše: Jedna teh slik p red stav lja dva igrajoča se otroka in je slikana v ,Pleinairu‘; izdelana je jak o fino in okusno, druga slika pa je duhovita študija, ženski p o rtret, o k ateri p rav ijo vsi gledalci, da so zlasti oči prekrasne. Č estitam o naši ro ja k in ji na tem lepem uspehu.« Na D u n aju je p ri »Genossenschaft der bildenen K ünstler« to leto razstavila »Poletje« in »Likarice«, o čem er je ugodno poročal E m erik R anzoni v N eue F reie Presse 11. ja n u a rja 1892. Poleti je n ek aj časa bivala v B arbizonu, vasici blizu P ariza, kam or so m oderni slik a rji k a r trum om a hodili iskat zraka, sonca, polj in gozdov — vsega, k a r je postalo nujno sredstvo novega oblikovanja. Kobilca je tam ustv arila več p o rtretn ih študij in plenerjev. (Otroci v travi.) V zadnjem času svojega b iv an ja v F ran c iji se je n ek d an ji bo­ hem ski družbi Roze P fäffingerjeve precej odtegnila. D a bi bila mogla k o rak ati z njim i v isti vrsti, ni im ela ne živcev ne d en arja. Ko se je družbi odtegnila, je v nedatiranem pismu napisala sestri: » ... da sem sama, mi goto-vo tudi p rav dobro de, a ko bodem vse stvari v red sp ra­ vila in to končala, k a r delam , grem domu.« L eta 1893 se je v rn ila v L ju b ljan o , razstavila pa svoja dela v tem času z uspehom na D u n aju , v Pragi, R egensburgu, M iinchenu in B er­ lin u te r 1894 zopet v P rag i in D resdenu. N aslednje leto se je m udila nekaj m esecev v Firenci, a delala tam ni veliko. O h ran jen ih je le dvoje dekliških glav. »Samo gledala sem,« je pripovedovala pozneje. »Kdo bi v Florenci slikal!« V ečkrat je p o u d arjala, da je šele v Ita liji spoznala pravo um etnost. Im ela je nam en ostati tam d alj časa in potovati tudi v Rim, ted aj pa so ji z dom a brzojavili, da je m ati nevarno zbolela, in m orala se je vrniti. V L ju b lja n i se ni m ogla zuajti. Ita lija jo je navezala z vso silo in K obilca je im ela trden nam en, da se bo še k d aj tja vrnila, toda čas sam je načrte sprem injal. S likarica se je spet posvetila delu in sedaj našla novega gradiva po dom ačih gradovih. L eta 1895 je razstavila v Budim pešti av to p o rtret in študijo m lade P arižanke. R azstavo si je ogledal tudi cesar F ran c Jožef in hotel za budim peštansko g alerijo k u p iti n jen av to p o rtret; k er pa ta ni bil označen za prodajo, so kupili Š tudijo m lade Parižanke. V endar v P arizu to leto ni uspela. D a je sploh poslala tja eno sliko, vemo samo iz sledečega pisma, k i j i ga je tak o j po novem letu pisal Puvis de C havannes in je zanim iv dokaz, kak o visoko je veliki um etnik Kobilco cenil. »Paris 23 jan v ie r 96. 11, Place Pigalle. Ch&re m adem oiselle 1 1 a fallu que je fusse bien occupe p ar les m ille obligations qui accom- pagnent les prem iers jo u rs de l'annee pour avoir tard e au tan t ä re- pondre ä votre aim able lettre. F t d ’abord je vous d irai combien je reg rette que votre tab leau n ’ait pas figure au d ern ier Salon — l’a rre t q ui l’en a exclu me p a ra itra to ujours severe sans que j ’incrim ine en rien sa sincerite. Si vous n ’aviez pas fait re tire r votre toile aussi prom ptem ent peut-etre eiit-il ete possible de rev en ir sur le jugem ent, mais quand je l’ai voulu il etait d ejä trop tard. Je vois avec grand plaisir que vous n e te s nullem ent decouragee, c’est le fait d ’une v eri­ tab le artiste qui a les y eu x fixes sur l’av en ir et su r laquelle on peut com pter. J a i bien pense ä vous en ap p ren an t la catastrophe de Laibach, et qand vous m ’ecrivez que m aintenant votre cham bre est en ordre, je conclus q u e lle a du etre saccagee. Vous me raconterez cela ä votre prem iere visite qui je l ’exspere n’est pas trop eloignee — en atten d an t, bon courage — et bien respectueusem ent ä vous P. Puvis de C havannes. — Z »ljubljansko katastrofo« m eri Puvis de C havannes n a potres; ta je res p recej p rizad ejal tudi Kobilčevo hišo. L eta 1896 je ilu strirala K obilca F untek-F ischerjevo izdajo Jen­ kovih pesmi. To je prva slovenska pesniška zbirka, ki jo je ilu strirala dom ača um etnica. Kobilca se je v snov Jenkovih pesmi poglobila in d ala je ilu stracijam narodni poudarek. Poleg ilu stracij k pesmim je um etnica n ap rav ila tudi Jenkov portret. L eta 1897 se ji je po triletnem prem oru zopet utešila stalna žeja po tu jin i. Na p rig o v arja n je sanitetnega svetnika U n ferlu g au erja so jo sarajev sk i Slovenci povabili v Sarajevo, da bi p o rtre tirala škofa S tad lerja. K er je A vstrija, v tistem času vobče pošiljala v S arajevo odlične intelektualce, da bi mesto čim bolj povzdignila in navezala na cesarstvo, so Kobilci v m uzeju ponudili brezplačno stanovanje z ate­ ljejem . V S arajev u je b ila zbrana cela um etniška družba: nem ška slik arja b ra ta Leo in E w adl A rndt, D unajčan M ax L iebenw ein ter M adžar B aum gartel. Ko so izvedeli za Kobilčin prihod, so se razjezili, češ: »Eine m alende alte Jungfer brauchen w ir nicht.« (Stare device, k i slika, ne potrebujem o.) Ko pa je K obilca prišla, si je s svojim priv lač­ nim tem peram entom hitro znala pridobiti njihove sim patije. U stanovili so S arajevski slik arsk i klub, hodili na »slikarske izlete v okolico« in postali nerazdružna, skladna družba, k i si je znala užitek in delo enakopravno deliti. N jihov vodja in glavni organizator je bil nem ški slik ar Ew ald A rndt, »Yater A rndt«, duša vsega d ruštva pa Ivana Kobilca, »Alter Ivan«. Poleg te um etniške družbe si je Kobilca našla dostop tudi v mnoge ugledne družine in si iz njihovih krogov ohranila p rija te ljstv a za vse življenje. M edtem ko je bil čas, k i ga je Kobilca preb ila v P arizu, doba n je ­ nega resnega isk an ja in šolanja, ji je bilo živ ljen je v S arajev u polno zrelega snovanja in plodnega dela. T u je u stv arjala z večjo naglico k ak o r k d aj p re j, njeno delo pa se je sedaj tudi snovno razširilo. Šte­ vilnim žanrom je p rik lju čila nov bosanski narodopisni poudarek, lotila se je tu d i nabožne kom pozicije in glede form ata ustv arila svoja n ajv ečja dela. N ekaj zaslug za to intenzivno delo je imel Ew ald A rndt, n ajn em irn ejši duh iz sarajevske um etniške družbe; z n ep re­ stanim i novim i izpodbudam i in dom isleki je tovariše p rig an jal k čo­ piču. T ako so po njegovi pobudi 1898 skupno sodelovali z ilustracijam i p ri delu »Die österreichisch-ungarische M onarchie in W ort und Bild« te r vzajem no pošiljali prispevke sarajev sk i »Nadi«, o čem er so v zvezi s Kobilco poročali tudi naši listi. Leta 1898 so bila reproducirana v . Nadi« sledeča K obilčina dela: K avopivka, D r. Josip S tadler, K ita cvetja, Slovenec, Na vrtu, P o rtret dečka, S tarec Bosanec, Vesela Pa- rižanka, Slovenski tipi, Iz m alega sveta, P ri vodnjaku in F rancozinja. Isti letnik »Nade« je prinesel tudi p o rtret Ivane Kobilce, k ak o r jo je bil narisal Ew ald A rndt, in s tem v zvezi k ra te k um etničin živ­ ljenjepis. L eta 1899 je lju b lja n sk i župan Ivan H rib a r naprosil Kobilco, da bi za novo dvorano v lju b ljan sk em Mestnem domu p o rtre tirala škofa S trossm ayerja. K obilca se je v ta nam en istega leta m udila tri tedne v D jakovu. Ko je Strossm ayer sliko p rejel, ji je ves zadovoljen takoj brzojavil. D ne 27. ju n ija 1899 pa ji je napisal sledeče pismo: »Mila m oja gospodjice! M oju sliku prim io sam od Vas. Ja sam s njom zadovoljan. O na je pogodila ne samo v an jštin u m oju, stran u tjelesnu, nego je isto tak o pogodila i n u tran jo st m oju. značaj moj. H vala Vam liepa! Slika če se ovih dana poslati u L ju b ljan u . Šaljem Vam ujedno nagradu od <)00 f. P reporučam se Vašoj pobožnoj uspom eni i m olitvi. I. I. Stross­ m ayer, biskup.« D ne 6. ju lija 1899 ji je k delu iskreno čestital tudi lju b lja n sk i župan Ivan H ribar. O uspehu S trossm ayerjevega p o rtreta so poročali hrv ašk i in slovenski listi. D elo je bilo razstavljeno v L ju b ­ lja n i v izložbi trgovine K ollm ann. R eprodukcijo p o rtre ta je p rv a p ri­ nesla sarajev sk a »Nada«, h k ra ti očrtala potek K obilčinega šo lan ja in o b jav ila še sledeče rep ro d u k cije: P o rtretn a štu d ija, Sadje, Pjevač, H am al in K avedžija. (Nada 1899.) P ozneje je prinesla še P o rtretn o štu ­ d ijo in S adje (1900) te r »Lica iz Trnova« in »U crkvi« (1903). Ta čas, ko je K obilca v S arajev u m irno delala, so se dom a p rip ra v ­ lja li pom em bni um etniški dogodki. Po velikih težkočah in k lju b raznim političnim nasprotstvom se je slednjič ustanovilo v L ju b lja n i Slovensko um etniško društvo, k i je z domačimi delavci hotelo združiti tudi ono večino slovenskih um etnikov, k i je živela v tu jin i. Po p red ­ logu R ih ard a Jakopiča naj bi društvo čim prej prired ilo um etniško razstavo, k i bi sodelujoče zedinila v tovariški slogi, zbudila potrebno sam ozavest te r povzdignila splošni narodni ugled. (Podbevšek, Ivan G rohar, 71.) Prvo leto se sicer p rired itev razstave še ni posrečila, pač p a jeseni 1900. Prva razstava Slovenskega umetniškega društva je b ila nam eščena v M estnem domu. U vodni govor je imel lju b lja n sk i župan Ivan H ribar. P oudaril je , da Slovenci nim am o plem enitih, za um etnost gorečih m ecenov niti povprečne blaginje, k a r je p rv i pogoj za razvoj lepih um etnosti. Zato, je rekel, se razstavljenim delom sem- te rtje pozna, da so nastala predvsem iz potrebe za v sak d an ji k ru h , vendar pa sta podpore in izpodbude v veliki m eri nadom estili m a rlji­ vost in žilavost naših um etnikov in je to rej začetek dovolj časten. (SN, 17. septem bra 1900.) R azstava je b ila pravo narodno slavje. O bisko­ valcev je bilo čez pet tisoč. R azstavljena dela so prispevali sk o raj vsi ta k ra tn i slovenski s lik a rji in k ip arji. T udi K obilca je poslala lep izbor. P oročila v slovenskih časopisih so bila po večini zelo dobrohotna. Za L ju b lja n sk i Zvon je obsežen članek prispeval A nton A škerc. Ko­ bilco je pohvalil z velikim i superlativi in se navdušil zlasti za slike »Poleti«, »Dam ski portret«, »Likarice« in »Strossmayer«. (LZ 1900, 674.) Dom in svet je to leto prinesel reprodukcijo K obilčine slike »Dvorana v w agensperškem gradu« (V alvasorjeva soba) in jo postavil kot zgled za risan je in terieu rjev . (DS 1900, 192.) O b razstavi je napisal članek dr. E. L(ampe). Tudi Lam petova sodba o Kobilci je dokaj ugodna. (DS 1900, 670.) M anj navdušujoče se je izrazil o n je j Slovenčev dopisnik R. E. (S 1900, 17. septem bra.) D ne 2. oktobra je prinesla o razstavi poročilo L aibacher Zeitung. Kobilco označuje kot »vollkomm en d u rch ­ gebildete K ünstlerin«. V Edinosti je pisal V atroslav Holz; pohvalil je predvsem kolorit um etničinih del, m edtem ko v plastiki osprednjih podob pogreša energi je. (E 1900, 6. in 12. oktobra.) V Slovenskem N a­ rodu se je obsežno razpisal M iljutin Z arnik in tudi Kobilci odm eril precej prostora. Med drugim pravi, da njena dela ne n a p ra v lja jo ne­ m odernega vtisa, v celem pa tu d i m odernega ne. P riznava ji, da ni samo tehnično dovršena slikarica, am pak »um etnica do konec prstov«, v endar mu je vse pri n je j preveč — žensko. (SN 1900, 11. oktobra.) O razstavi je poročalo tudi več hrvaških in srbskih listov: za Život in A gram er Iag b latt je napisal poročilo Plavšič, za karlovško S vjetlo in sarajevsko N ado M ilan M arjanovič, d alje so o razstavi poročali še Obzor, N arodne Novine (K ršnjavi), P rosvjeta, sarajevsko Domače ognjišče, beo g rajsk a Isk ra itd. D ruštvo hrvatskih um etnikov je na svoje stroške razstavljena dela p rep eljalo še v Zagreb. M oralni uspeh je bil k lju b nekaterim hrvatskim negativnim k ritik am velik, gm otni pa m ajhen. D ne 6. ja n u a rja 1901 je pisala K obilca iz S arajev a sestri: » ... D a­ nes sem res dobre volje, zakaj? K ritik e h rvaške so mi k tem u p ripo­ mogle. V O bzoru — vsa hvala, 01 1 nas je lepo p o h v a lil - a N arodne Novine?! Na, te so bile pa res zanim ive, pisal je K ršnjavi (oni im enitni, znani K ršnjavi). Pohvalil je samo A žbeta in H enriko Šantel — K ršnjavi je p rijatelj starih m ojstrov, k aterih pa ne razum e dobro, ' pač pa n ajb o lje tisto ,patino* (kar pride od starosti) in te se je on tako nalezel že tak ra t, ko je sam hotel postati um etnik, da ima še danes vse zapacane oči in mislim, da se je tudi otrebil ne bode. Jakopiča in Ve­ sela je precej raztrg al in posebno g ra ja l slovensko ju ry jo . No, sedaj pa Život! O m ojih stvareh je k ritik a res fino diplom atična, po­ sebno konec — also: ko bi bila ja z moški um etnik, bi m orda ne mogla slik ati ženska lica tako, k ot ko sem ženska — onih finih potez, k a te ­ rem u m oškem u kot m oškem u lahko uidejo. No, vidite, da se lahko veselim — prvo pa ,da bi jaz bila n ajb o ljši slovenski um etnik, ko bi p ri svoji k o rek tn i risa riji im ela boljše barve*. Iz vseh teh k ritik pa vidim, da mi le im poniram o in da imamo jedino le to velikansko n a­ pako, da smo samo Slovenci. — — Jaz ne govorim o sebi — am pak o nas slovenskih um etnikih, k er meni je ravno toliko na nas vseh ležeče k ak o r na m eni — saj smo skupina.« T ako se je K obilca im ela za eno z ostalim i slovenskim i im presio­ nisti, v resnici pa je bila od n jih po delu, duhu in v sak d an ji živ­ lje n jsk i borbi odm aknjena. Č eprav je bila p rv a m ed Slovenci, k i se je novega im presionističnega slik an ja program atično oprijela, na domače um etnike v tem pogledu ni vplivala. O ni so novo tehniko od k rili sami in šli nato v n je j do poslednjih doslednosti, k ak ršn ih Kobilca nikoli ni izvajala. V sarajev sk ih letih je snovno svoje delo sicer razširila, v isk an ju m odernih sm eri pa ni napredovala. D aleč od velikih um et­ niških središč je svoje delo v m arsik ateri posam eznosti sicer poglobila, ni pa občutila potrebe po drzni borbenosti, s kak ršn o so se vrgli na delo ostali slovenski im presionisti. Ko bi bila k o ra k ala z n jim i v isti vrsti, bi bila v dom ovini n ajb rž globlje prodrla. T ako pa je ostala osam ljena za ted aj in pozneje in, če je ona čutila vez z domovino, s tem ni dokazano, da je domači v tu jin i niso izgubili. Začasno je resnično prip ad ala le sarajev sk i skupini in v erjetn o je, da se je te oklepala s tolikšno lju b ezn ijo p rav zato, k er je razkol z domovino vsaj podzavestno čutila. Leta 1901 je z njim i izdala Mapo S arajevskega slikarskega k lu b a z naslovom : B ilderm appe des Sara- jev o er M aler-C lubs. Skizzen aus Bosnien und H erzegovina von W. Leo A rndt, Max. Liebenw ein, J. K obilca und Ew ald A rndt. H erausgegeben von Ew ald A rndt. V erlag von J. Löwy, H of-K unst-A nstalt. W ien 1901. M apa obsega štiriin d v ajset rep ro d u k cij, m ed k aterim i so K obilčine: M oham edanski deček iz S arajeva, Š tu d ija glave (M ohamedanec iz Sa­ rajeva) in G osja pastirica. Slovenska jav n o st je to delo p rezrla in jeseni 1902, ko je bila v L ju b lja n i v N arodnem dom u druga razstava slovenskega umetniškega društva, se je še m očneje k ak o r ob p rv i razstavi pokazalo, da skupina slovenskih im presionistov sicer obstoji, toda ta v k lju ču je le G ro h arja, Jakopiča, Jam o in Sternena, m edtem ko Kobilce 7 . njenim edinim prispevkom k tej skupini nihče ni prišteval. O cene so bile v splošnem ob tej d rugi razstavi odklonilne; Kobil- činem u p rispevku so prisodile razm erom a še ugodne sodbe. Slovenec jo je sicer le om enil (S 1902, 26. in 27. septem bra), L aibacher Zeitung j i je posvetila n ek aj pohvalnih vrstic. (LZg 1902, 4. oktobra.) Sim pli- cissimus v Slovenskem N arodu pa je bil ravno n je j skoraj n ajb o lj naklonjen. (SN 1902, 15. oktobra.) Anton A škerc je v poročilu za L ju b ­ ljan sk i Zvon Kobilco samo omenil (LZ 1902, 714), V ojanov (Maister) pa, k i je tudi pisal za L ju b lja n sk i Zvon, je ob njenem delu ugotovil: »Ko­ bilca se je z avtoportretom , k i je eno n ajb o lj dovršenih del v razstavi, zopet pokazala um etnico. Mi bi radi več in večkrat k a j njenega videli.« (LZ 1902, 787.) Ivan F ran k e je v Slovanu n ap rav il nek ak obračun vseh k ritik in je ob K obilci ugotovil, da um etniška vrednost njenega raz­ stavljenega p o rtreta ni vzbudila prim ernega učinka. (Sn 1902/3, 153.) Isti letnik Slovana je prinesel tri rep ro d u k cije K obilčinih del, in sicer: Na vrtu, Sestri ob poročnem šopku in Š tudijo; naslednje leto pa F ra n ­ cozinjo, J. J. S trossm ayerja in Starca. D ruga razstava Slovenskega um etniškega d ru štv a niti izdaleč ni dosegla pričakovanega m oralnega uspeha in prodano ni bilo n iti eno delo. U m etniki so bili razočarani. Spoznali so, da jim v dom ovini ni pričakovati ne dela ne uspeha in odpravili so se po svetu. K obilca je bila zasidrana. S arajevo j i je v m aterialnem pogledu prineslo celo izboljšanje. Ž ivljenje samo je tu ni mnogo stalo, im ela je tudi učence in poleg tega so lju d je v S arajev u radi kupovali slike in dobivala je vedno novih naročil. Po želji škofa S tad lerja je 1902 p oslikala jezuitsko cerkev v S arajev u : nad levim stranskim o ltarjem svetnike jezu itsk eg a reda, med njim i M ater božjo, na desni strani K ristusa, sveto K laro in sv. D om inika. M orala je n ap rav iti mnogo fizio- nom skih in kostum skih študij in z delom ni bila zadovoljna. Č u tila se je preveč vezano. T udi j i ni bila p ri srcu stara, idealistična baročna trad icija, v k ak ršn i je m orala delo izvršiti. »Sveta K lara in D om inik mi k a r nista hotela p risto jati v kom pozicijo«, je pripovedovala, »toda škof ju je hotel im eti in vsi m oji protesti so bili bob ob steno.« (ZUZ 1923, 110.) Nato je m orala k o p irati na kupolo še M ichelangelovo S tv ar­ je n je sveta; postavili so ji trid eset m etrov visok oder, k je r se je pod m rzlim stropom precej p reh lad ila in občutno zbolela. — Na prošnjo »Nadinega« u red n ik a K onstantina H ör man na je slikala gratis sv. Roka za K iseljak, k a r je b ila nekakšna oddolžitev za brezplačni atelje. Sv. R oka je slikala iz glave, k a jti m odel za ak t je bilo težko dobiti; pozicijo ji je iz prijazn o sti n apravil Ew ald A rndt. Približno v istem času je dobila veliko naročilo iz domovine. Ko je lju b lja n sk i župan Ivan H rib a r izposloval, da so p reu red ili m agistratno dvorano v L ju b ljan i, je nekoč tožil Strossm ayerju, da m u je hudo, k er nim a sredstev, da bi dvorano oprem il z um etniškim i dekoracijam i. T edaj se je vladika odločil, da naroči veliko sliko p ri kakem sloven­ skem um etniku. H rib ar je priporočil za delo Ivano Kobilco in si sam izm islil alegorični zasnutek dela: Slovenci se k la n ja jo L ju b ljan i, svo­ jem u duhovnem u središču. Kobilca se je osnutka lotila tak o j, izdelala p a je alegorijo večinom a o počitnicah v domovini. N ajveč modelov zanjo je dobila na Kolovcu. D ekle na prestolu p red stav lja L ju b ljan o ; n je j se k la n ja jo zastopniki vse Slovenije; zato vidimo na sliki narodne noše iz raznih k ra je v naše dom ovine; ženske v avbah, pečali in zavi- jačah. Vse, k a r prem ore naša dežela, p rin ašajo v dar: jag n je, sadje, sočivje, povesmo p reje, dolenjskega vina v m ajoliki, ribe s Posavja. V ozadju stoji voz sena in še d alje so zastopniki različnih stanov: ru d ar z rovnico, duhovnik, zastopniki m eščanstva, m ed njim i Ivan H ribar. D va fanta nosita grba koroške in štajersk e dežele, k ra n jsk i je p rislonjen ob kam enit sedež. Na desni stran i sedi Klio, boginja zgodo­ vinopisja. S lika m eri v višino poldrug m eter, v širino dva m etra se­ dem deset. Ko je K obilca leta 1903 sliko skončala, je bila razstav ljen a v M est­ nem dom u v L ju b lja n i in izzvala zelo različne k ritik e. P rv i se je oglasil 14. fe b ru arja 1903 Slovenski N arod s k ratk im , pohvalnim ano­ nim nim poročilom. O bsežneje je poročal v njem 7. m arca M (iljutin) Z(arnik?) in se za delo zelo navduševal. Slovenčev poročevalec X. je pohvalil tehnično dovršenost dela, očital pa slikarici, da je pojm ovala Slovenijo le kot ag rik u ltu rn o deželo in zanem arila o b rt in trgovino. (S 1903, 4. aprila.) Slovanov k ritik D r. Y. je videl napake v perspektivi, drugače je delo zelo pohvalil. (Sn 1902/3, 131.) Za L ju b lja n sk i Zvon je napisal svoje »subjektivno m nenje« R ihard Jakopič. O značil je Kobilco k o t dovršeno um etnico, glede pričujoče slike pa ugotovil, da je um et­ nica z njo glavni nam en, nam reč, da ugaja, sicer dosegla, da pa delo ni dekorativno, k e r se ne strin ja harm onično z dvorano, češ da dela dvo­ ran a m iren vtis, slika pa je težka in nem irna. Po njegovi sodbi um et­ nica tudi lahkotnosti aleg o rije ni zadela. (LZ 1903, 252.) D r. Evgenu Lam petu, u red n ik u Dom a in sveta, se je zdela Jakopičeva ocena »vse­ skozi krivična«. »Vaša slika je sploh eno n ajb o ljših del, k a r jih m orejo pokazati doslej slovenski um etniki«, je pisal Kobilci 12. m aja 1903 v pismu, k je r jo naproša, da bi smel reprodukcijo slike prinesti v Dom u in svetu, in nazadnje p ristav lja: »Vsekako bi bilo dobro, da bi ta slika postala po rep ro d u k ciji bolj znana.« K er se fotografija ni posrečila, Dom in svet rep ro d u k cije ni prinesel. K obilca sam a s sliko ni bila za­ dovoljna. D ne 5. fe b ru a rja 1903 je v pism u sestri napisala: »Takega dela se jaz ne bodem n ik d ar več lotila, denn es befriedigt mich nicht i n keiner Weis e .« Mnogo bolj zadovoljna je bila s svojim i m anjšim i deli, portreti, tihožitji, žanri in plencrji, ki jih je v tem času nastala cela vrsta. Med sarajevskim i p o rtre ti so n ajb o lj znani: Škof S tadler (pozneje p re ­ slikan), deželni šef A lbori, Zupan K apetanovič, Žena slik a rja E w alda A rndta, V iolinistinja Ju lija B ussjäger, S likar B aum gartel in M argerita Passini. Mnogo p rizn an ja so želi tudi številni m otivi s čaršijc, k je r je za svoje delo našla nadvse hvaležno snov. Z živim narodopisnim zani­ m anjem je slikala ciganke, T u rk e in druge značilne tipe te r si izvoje- vala celo dostop v harem . P recej zadovoljna je b ila tu d i z veliko oltarno kom pozicijo »K ri­ stus na O ljsk i gori« v sarajev sk i evangeličanski cerkvi. Za m odele p ri tem delu so j i bili p rija te lj R ichard Schum ann in drugi člani prote- stantovske cerkvene občine v S arajevu. T a ji je 10. septem bra 1905 poslala obsežno zahvalno pismo, k je r p o u d arja »sijajno koncepcijo predm eta te r um etniško izdelavo tega, tudi glede na dim enzije mogoč­ nega dela, k i n ap rav lja na vsakega cerkvenega obiskovalca globok vtis«. Istega leta se je zaradi m aterine bolezni po osmih letih b iv an ja v S arajev u v rn ila v L ju b ljan o , kam or je zad n ja leta p rih a ja la le o po­ čitnicah, če se še ted aj ni zadržala v D alm aciji ali H rvatskem P rim orju. V začetku šolskega leta 1906/7 je prevzela mesto profesorice za risan je na V išji dekliški šoli v L ju b ljan i. Toda delo v šoli je ni zado­ voljevalo in km alu po m aterini sm rti je odšla v novo središče evropske um etnosti — v Berlin, k je r je nato ostala do začetka svetovne vojne. S arajev sk e dom ačnosti in p rijetn e družabnosti v B erlinu ni bilo. »Von der W ienergem ütlichkeit ist h ier nichts, vse k u rz und bündig«, je pisala sestri 4. ja n u a rja 1906. Spoznala je, da je predolgo živela v m estu, k i je bilo tako odda­ ljeno od velikih um etnostnih središč, in da je v m arsičem zaostala. S prero jen im pogumom se je tedaj v rgla v delo in s hlastnim spozna­ vanjem hotela nadom estiti, k a r je zam udila v zad n jih letih. N ajveč h ran e in izpodbude so ji d ajale um etniške razstave; bilo jih je v B er­ linu vse polno in redko k atero je zam udila. Posebno se je razvnela ob Van Goghu. »Nikoli ne bom pozabila Van Goghovih cinij«, je p ri­ povedovala. C in ije v preprostem lončku na mizi, p o grnjeni z rdečim žametom. S tako neznatnim i sredstvi je u stvaril um etnik tisti žamet, da se je vsakdo čudil: n ek aj potez. Na enem m estu se je videlo prazno platno, tam se je zdelo, da je žam et odgrnjen. Cim d alje sem ogledo­ vala tiste cinije, tem bolj so mi bile všeč. C vetni listki so bili skoro otročje naivni, same m ajhne sk riv ljen e črtice. Toda kako je bila sli­ čica neskončno štu d iran a in prem išljena! Venom er so mi potem hodile tiste cinije po glavi.« (DS 1927, 85.) H odila je na razstave, drugih jav n ih p rired itev pa se ni udeleže­ v ala nobenih. »Drugam pa nikam or ne grem«, je pisala sestri 12. feb ru ­ a rja 1908, »m oja zabava je le delo in veselje, če se mi k aj posreči, k ar je pa redko tako, k ak o r hočem, da bi bilo.« In 18. fe b ru a rja 1909 mo­ d ru je » včasih pač mislim, da sem neum na, da se tako trudim , a kaj hočem, tudi to je živ ljen je, k a r sedeti pa čivkati je tu d i p re­ neumno.« Im ela je lep atelje na »H allensee-K urfürstendam m u« v eni izmed d v an ajsterih najem niških hiš bogatega stavbnega m ojstra Schnocka. čigar hčeri je poučevala v slik an ju . Schnockovi so ji pom agali iskati dela in začela je dobivati naročila prem ožnih B erlinčanov. Ti se na um etnost po večini sicer niso dosti razum eli, m islili pa so, da m orajo. k er so bogati, im eti po stanovanjih izvirne portrete. R azum ljivo je, da um etnica teh del ni u stv arjala iz nek d an jeg a veselja in ljubezni do predm eta, am pak bolj zaradi zaslužka in v sakdanje potrebe. M očneje se je razživela ob tihožitju, k je r so sčasoma p revladale sk o raj iz­ k ljučno rože. S Schnockovim i se je zbliževala od leta do leta. V ečkrat so jo po­ vabili k sebi na večerjo ali k ak izlet in jo nekoč vzeli s seboj na po­ tovanje k Vzhodnem u m orju. D rugače si je gospodinjila precej sama. »Jaz se k ar sama ,pedenam ‘«, je pisala sestri 12. fe b ru arja 1908, »samo vsako soboto p rid e ena ženska, d a bolj tepihe očisti.« V endar pristav lja: »L judje za m ene skrbe, k a r pravijo, da je v B erlinu red k a stvar, a jaz sem še povsod lju d i dobila, da me im ajo radi in tu tudi.« N ašla je v B erlinu p rija te ljic i Rozo P fäffingerjevo in K äthe Koll- witz-ovo. Roza P fäffinger se je slikarstvu začela polagom a odtegovati in več ljubezni posvečati literatu ri, K äthe K ollw itz pa se je ted aj že intenzivno p o g lab ljala v socialna v prašanja, dokler je niso sčasoma osvojila vse in nap rav ila iz n je strastno bojevnico za delavske pravice, m edtem ko je K obilca le redko zajela snov iz delavskih slojev in še ted aj le kot o b jek tiv n a opiso-vateljica. O d ostale berlinske družbe ji je bil n ajlju b ši sarajev sk i drug Leo A rndt, ki je m edtem tu d i prišel v Berlin, ter dru žin a konzula Paum gartena. Svoja dela je v B erlinu n e k a jk ra t razstavila v Schultejevem sa­ lonu; Jakopičevem u vabilu na prvo razstavo v njegovem novem pav i­ ljo n u v lju b ljan sk em T ivoliju leta 1909 se je odzvala z dvem a m anj pom em bnim a portretom a, naslednje leto pa se retrospektivne razstave slovenskega um etnostnega razvoja v XIX. stoletju v Jakopičevem p av i­ ljo n u sploh ni udeležila; m orda se je b ala prevoznih troškov, ali pa med berlinskim i deli, po večini portreti, ni našla prim ernega gradiva. Leta 1911 je m orala n ek aj časa delo zaradi nevarne bolezni in težke operacije na ušesu popolnom a prekiniti. »Ti ne veš, kako se zopet veselim življenja«, je pisala po srečno uspeli operaciji sestri 6. ap rila 1911. »Sedaj m oram še m alo lenariti, potem pa imam naročilo, fini p o rtre t gospoda in eno m iniaturo.« Isto leto jo je doletela še druga nesreča. Neznano kako je na podstrešju hiše, v k ateri je stanovala, nastal hud požar in pošteno ogrozil tudi njen atelje. Podobe je sicer vse rešila, a zopet j i je zastalo delo, k er so hišo popravljali. Ko se je 1914 m udila v dom ovini na počitnicah, se je začela prva svetovna vojna. N apotila se je še en k ra t v B erlin, da je svoje prem ič­ nine delom a zbrala, delom a poprodala, nato se je vrnila v domo­ vino za zmerom. O dslej je bivala stalno v L ju b lja n i s sestro M arijo; ta je 1915 ovdovela in živela nato s sinom in hčerjo sam a v hiši na Francovem , pozneje C ankarjevem nab režju ; im ela je stanovanje v prvem nadstropju, Kobilca pa si je uredila prostore v drugem nad­ stropju. To stanovanje je bilo k ak o r m ajhen m uzej. U m etniški spo­ m ini iz vseh n jen ih pom em bnih postojank so se v genialni neskladnosti p rijetn o zlili s slovenskim i ljudskim i predm eti. Tu sta bila E rdteltov in Puvis de C havannesov p o rtre t s posvetilom , starinsko pohištvo, orientalske preproge, um etna keram ika, dragoceno steklo, porcelan, narodne vezenine, slike in rože. In m ed vsem tem ona sama, m ajhna, v neopazni, enostavni m eščanski obleki, skrom na, n arav n a in zelo preprosta. L asje so ji bili že m alce osiveli, duševno pa je bila n ev er­ jetn o gibčna in vedra. G ovorila je počasi in besede zastav ljala z um ir­ jen im poudarkom . N jen odločni globoki glas je vzbujal spoštovanje. Nič zaletelega, nič p retiran eg a ni bilo v n jen ih besedah in k retn jah . O či so j i močno sledile besedam in niso bile nič m anj p rep ričljiv e k a k o r besede. V enem kotu ustnic ji je običajno tičala p rilju b lje n a cigareta. R ada se je pošalila ali k a j ironizirala in izražala se je v ti­ pičnem slikarskem žargonu te r v lju b ljan sk o n arečje večkrat vm e­ šavala nem ške stavke ali k ako francosko ali hrvaško frazo. Ko se je ustanovilo Z druženje jugoslovanskih um etnikov, je sicer postala njegova članica te r b ila vsa leta odbornica N arodne g alerije, toda z dom ačim i s lik a rji je m alo občevala. S svojim i vrstniki, k i se je b ila z njim i zgrešila že na početku poti, tu d i sedaj ni našla stika. P rija te lji v svetu so se porazgubili. S arajev sk i tovariš M ax Lieben­ w ein je um rl n ek je na Nemškem, Leo A rn d t v B erlinu, B aum gartel v S arajevu. N ajveč si je dopisovala z Rozo P fäffingerjevo in Ew aldom A rndtom ; ta si je po vojni k u p il posestvo v M ali vasi p ri K rškem in v ečk rat vabil Kobilco k sebi. V zadnjem času se je ves posvetil gospo­ d arstv u in n ek d a n ja vnem a za slikarstvo ga je zelo popustila. D ne 8. oktobra 1921 je pisal Kobilci: »A rbeiten Sie fleissig? R echt so! — Ich nicht, — denn die W elt b rau ch t heute keine B ilder, und 20 L iter Most bringen heute m ehr als ein halbes Q u ad ratm eter Ö lb ild . . . D ie K uust dem K ünstler ab er nicht dem P ublikum , — w enigstens nicht dem heutigen. D as heutige P ublikum besteht ja n u r aus K ettenhändler, K riegsgew inner, A rbeitsschäugesindel, — und diese Leute kaufen keine B ild e r. . . So — Ivan, schaut die heutige W elt aus, da gibt es nichts fü r uns. —« To je občutila tu d i Kobilca. N aročil je im ela čim d alje m anj in k a r je prodala, je dala za m alenkosten denar. Pogrešala je tudi ustrezajoče um etniške družbe. L ju b tovariš ji je bil um etnostni zgodovinar Stanko V urnik; z njim je rad a p retresala a k tu aln e um etnostne in um etniške dogodke, d eb atirala o um etnostno- teoretskih v p rašan jih in obravnavala svoja n ajn o v ejša dela. Plod tega p rija te ljstv a so zanim ivi »Spomini« v Z borniku za um etnostno zgodo­ vino (1923); na pobudo u red n ik a dr. Izidora C a n k a rja jih je sestavil V urnik po K obilčinem pripovedovanju. Č asnikarica Iv an k a Klem enčič se je ob n jih tako navdušila, da je km alu za tem poiskala um etnico v njenem a te lje ju in ta obisk s pravim um etniškim čutom opisala v Ženskem Svetu 1924. Z m lajšim i slik arji Kobilca ni im ela stikov. Z B ožidarjem Jakcem se je 1922 slučajno sešla v Novem m estu, si ogledala zbirko njegovih del in se k a j povoljno izrazila o njem . O ekspresionistih je sodila negativno, čeprav jih je v njihovih isk an jih razum ela, in trezno p re­ u d arila: »Danes so pač na p o v ršju m ladi kubisti in futuristi, ki im ajo veliko trobento v rokah. K aj naj bi se jaz m ešala v to gnečo s svojim i tihožitji, k i niso nič futuristična. N aj se le pošteno zrevolucionirajo, ku jo n i, saj smo se mi tudi. Potem bodo trobento odložili in pričeli slikati po onem G oethejevem receptu: ,Bilde, K ünstler, rede nicht!“ « (DS 1927.) O d m ak n jen a od vodilnih predstavnikov slikarstva je v m iru u stv arjala svoja poslednja dela, k i so sedaj začela dobivati zopet n ek ­ d an jo toploto. Še vedno je ustvarjala, z isto svežostjo, le p rired b i je posvečala še več pažnje in izdelovala je dela do zadnje potankosti. V zad n jih treh letih je slikala sk o raj same rože in ko se je 1925 po dolgem prem oru zopet pokazala pred domačo javnostjo, je na božično razstavo v Jakopičevem pav iljo n u poslala same rože. K arel D obida je v »Kritiki« (1925, 3) zapisal, da ga n jen a cvetlična tih o žitja »kljub svoji pristno ženski nežnosti niso mogla ogreti«; F ran M esesnel pa je m enil, da pričajo te cvetlice o lepi harm onični jeseni, k ak ršn a je uso­ jen a le resničnim m ojstrom po plodonosni m ladosti. (LZ 1925, 62.) N ekdanjo vneto p o rtretistin jo je v en d ar bolelo, da ne dobiva več takšnih naročil. V pogovoru z V urnikom ni brez trpkosti priznala: »Štirideset let sem gojila portret. Toda zad n ja leta ne dobim več mo­ delov in pa lju d je se rajši fotografirajo, k e r je bolj poceni.« Omembe vredni so iz te poslednje dobe sledeči p o rtreti: m inister Ivan H ribar, k ra lj P eter (po H rib arjev em naročilu za lju b lja n sk i m agistrat), Vinko M ajdič, A nton Lenarčič, S erafina Posch, E v g en ija H ribar, D ana K obler in M inka K rof ta. Ko je bila leta 1926 v Jakopičevem pav iljo n u razstava portretnega slikarstva na Slovenskem , je prinesla tudi K obilca n ek aj del. Isto leto je za E rjavec-F leretovo izdajo »Starejše pesnice in pisa­ teljice« v založbi U čiteljske tisk arn e v L ju b lja n i oskrbela p o rtrete P avline P ajkove, Josipine T u rn o g rajsk e in L ujize Pesjakove. N azadnje se je odločila, da nap rav i kolektivno razstavo. T ak rat pa se ji je ravno sredi na j večjih načrtov z veliko silo oglasila zavratna želodčna bolezen, k i jo je zad n ja leta tu pa tam nadlegovala. Zdrav­ niki so ji nasvetovali operacijo, a sama je, k ak o r v težki slu tn ji, od­ lašala vse dotlej, da jo je začela bolezen resno ovirati pri delu. T edaj je p rišla do zak lju čk a, da »brez dela ni moči živeti« in odločila se je za težki korak. P reden je odšla v sanatorij, je s trezno p reudarnostjo ured ila svoje stvari. Sestri je za p rim er sm rti naročala glede podrob­ nosti. »Barve d ajte Jakopiču, on jih bo n ajb o lje porabil!« (Pa vseh ni. K akor je pravil, jih je n ek aj spravil za spomin, poleg njene Zimske p o k rajin e in G lave deklice.) N ekdanjim p rijateljem je k ak o r za slovo napisala poslednja pisma. D ne 1. decem bra 1926 je odgovorila Roza P fäffinger na Kobilčino zadnje sporočilo. O dkritosrčno sočustvovanje in iskreno tovarištvo govorita iz tega pism a, ki ga je stara p rija te ljic a zak lju čila z bese­ dam i: »Nun sehr, sehr viel G lück, liebe Iw ana — M ut w ünsche ich d ir nicht, denn davon hast du genug! D eine Rosa.« Toda Kobilca teh besed že ni več brala. O peracijo je bila srečno prestala in že si je toliko opomogla, da se je lahko na postelji dvignila, tedaj pa se ji je 4. decem bra z ju tra j, ravno na dan, ko bi bila p rv ič spet smela vstati, nenadom a poslabšalo in um rla je nepričakovano. Poročilom o K obilčini sm rti so lju b lja n sk i listi dodali daljše ali k ra jše notice o um etničinem živ ljen ju in delovanju. Poročali so o n jen i sm rti tudi tu ji listi. D ne 6. decem bra jo je v rodbinsko grobnico p ri Sv. K rižu na lastno željo pokopal njen dobri znanec kanonik Vole. Z adnje besede ji je v im enu N arodne g alerije izpregovoril predsednik Ivan Zorman. Nato so začela p rih a ja ti pism a od blizu in daleč. Iz n jih je raz­ vidno, kolikšno vdanost, spoštovanje, ljubezen in zvestobo je uživala K obilca p ri svojih učencih, oboževateljih in slik arsk ih tovariših. N a j­ večja sodobna nem ška slikarica K äthe K ollwitz je napisala p o kojni­ čini sestri: »Sehr geehrte gnädige F rau ! Lassen Sie m ich Ihnen m ein herzliches B eileid aussprechen zu dem schm erzlichen V erlust. Das B ild Ih rer Schw ester Ivana fällt fü r m ich zusam m en m it glücklichen Jugendzeiten! D ann habe ich sie später h ier in B erlin noch gesehn und als ich sie zum letzten Mal sprach — w ie besinne ich mich genau d arau f — w ar es k u rz nach K riegsausbruch. Rosa Pfäffinger, Ivana und ich standen in m einer W ohnstube um den Tisch. Noch weiss ich ganz genau, wo sie stand. W ir alle drei w aren trau rig . D as w ar das letzte Mal, dass ich sie sah. Ich w erde ih r ein gutes A ndenken be­ w ahren.« (N edatirano pism o im a na ovoju žig z dne 14. decem bra 1926.) Še bolj neposredno je zadela Kobilčina sm rt n jen o najintim nejšo p ri­ jateljico Rozo P fäffingerjevo. V pism u, ki ga je pisala gospe P in tarjev i, p ravi: »Nun ist also unsere liebe alte, so tap fere Ivana nicht m ehr da, und ich w erde sie nie v e rg e sse n ! Ich hatte ja w enig Hoffnung, Ivana w ieder zu sehen und doch w ar die V ergangenheit im m er leben­ dig in m ir, als ob w ir uns gestern gesehen h ätten — denn Ivana ist innerlich ju n g geblieben.« Sledili so nekrologi v rev ijah in izšlo je več rep ro d u k cij njenih del. Vsi pisci so se zedinili v sodbi, da je bila Kobilca n ajv ečja slo­ venska slikarica; priznali so ji tudi absolutne slik arsk e kv alitete ter poudarili, s kolikšno neustrašenostjo je pom agala oblikovati eno iz­ m ed najpom em bnejših dob slovenske upodabljajoče um etnosti. (LZ 1926, K arel D obida; DS 1927, Stanko V urnik; rep ro d u k cije: D alije, P oletje, Pom ponke, P o rtretn e študije, Š tu d ija K rista za Sarajevo, Štu­ d ija starca; M 1927, M arijan M arolt; rep ro d u k cije: P o rtretn a študija. Poletje.) Ko je 1927 lju b ljan sk a N arodna g alerija p rired ila v P ragi re p re­ zentativno razstavo slovenskega slikarstva, da bi pokazala razvoj n a­ šega dela v zadnjem polstoletju, je bila m ed razstav ljalci tudi Kobilca. Vsa dela so bila pozneje prenesena v Jakopičev pav iljo n v L ju b ljan i. Poleg poročil o razstavi je izšlo tudi več reprodukcij. (Zlata P rah a 1927, 69; rep ro d u k cija: K avopivka; DS 1928, 145, F rance M esesnel; rep ro d u k ciji: K avopivka, V trav i; LZ 1928, 190, K arel Dobida.) P oldrugo leto po Kobilčini sm rti je N arodna g alerija v L ju b ljan i počastila pokojničin spomin s posmrtno kolektivno raz­ stavo K obilčinih del v Jakopičevem paviljonu. R azstavljenih je bilo okoli dve sto slik, pastelov in risb, toda plodovitost njenega dela k lju b vsem u ni bila izpričana, saj so izostale slike iz tu jin e, sicer pa še za mnoge domače ni bilo prostora. R azstava je bila u rejen a v glavnem razvojno. K atalog je skrbno sestavil F rance M esesnel; pod prvini poglavjem »Slike« označuje 185 pokojničinih olj in pastelov, pod drugim poglavjem »Grafika« pa 6 K obilčinih risb, 6 perorisb in en gvaš. A vtor n av aja poleg naslovov d el tudi opis slik in lastnike. Posebno zanim ive so bile skice, k i so pokazale postanek del od zasnutka do izvršitve. P red začetkom raz­ stave je predsednik N arodne g alerije Ivan Zorm an v k ratk em nago­ voru očrtal pomen in značaj K obilčinega um etniškega dčla. Vsi dnev­ n ik i so na razstavo ponovno opozarjali. D ne 17. in 18. m aja je imel po razstavi vodstvo msgr. V iktor Steska, dne 27. in 28. m aja za binkoštne prazn ik e pa Ivan Zorman. Razstavo je obiskalo 1610 oseb (S 1928, 5. j u ­ nija), to rej 915 več k ak o r pred devetintridesetim i leti njeno prvo ko­ lektivno razstavo na realki. Poročevalci v dnevnikih in rev ijah so o bnavljali um etničin živ­ ljen jep is in ponatisnili več rep ro d u k cij n jen ih slik. O predelili so Kobilčino delo, ga uv rstili v razvoj slovenskega slikarstva te r poudarili tu d i nadčasovno vrednost njenega dela. (S 16. m aja; J 27. m aja; LZ 1928, 446, F rance M esesnel; M 1928, 369, K arel D obida; reprodukcije: B abi­ čina sk rin ja, Slovenija se k la n ja L ju b ljan i, Poletje, Bosanec z guslam i, V lopi, V gozdu, P o rtret sestre Fani, L ikarice; ŽiS 1928, 694.) * Če hočemo danes pravilno oceniti Kobilčino delo, m oram o p re­ teh tati predvsem n jen pogum, s kakršnim se je konec p rejšn jeg a sto­ letja, ko zenske p ri nas še v gim nazijo niso imele dostopa, odpravila na um etniško pot v svet in k lju b vsem družabnim predsodkom zapu­ stila rodno mesto ter si brez vsake tu je pomoči izvojevala zmago n a j­ p re j v tu jin i, da je m ogla nato p rep ričati o svoji moči tudi domovino. Opis njenega živ ljen ja je zunanji in enostranski. N a razpolago je bilo le skrom no gradivo, k a r je razum ljivo, če pomislimo, da je ravno najpom em bnejša leta um etnica prebila v tu jin i, od tam pa so bili po­ d a tk i sk o raj nedosežni. P a tu d i dom ače življenjepisno gradivo je bilo skopo in enostransko. Kobilca je rad a p riznavala sončne stran i živ­ lje n ja , duševne b o je in potrtosti je zaklepala vase; ni hotela o n jih govoriti in ni hotela, da bi se o n jih pisalo. Zavedala se je, k ako se z besedo izm aliči tudi zadnje čustvo in kako se, četudi nehote, potvori tudi naj isk ren ejša misel. Zapustila pa je svoje slike in iz teh lahko svobodno sklepam o na njeno življenje. Iz Kobilčinega um etniškega u stv arjan ja je razvidno, da jo je pri delu vodil močan, resen in prisrčen odnos do sveta in um etnosti. Iz n jen ih del govorita m irna ljubeznivost in plem enita nevsiljivost. Bila je neugnano delavna, duševno prožna, vedra, o d k rita in poštena. Vse njene stv aritv e so posledica iskrenega in nepokvarjenega zavzetja nad naravo, k čem ur jo je z vedno novimi vzpodbudam i n av ajala njen a izredna m ladostna svežina. N jeno delo v ključujem o v dobo im presionistične generacije, a je m ed prave im presioniste ne prištevam o. Za svojo dobo je bila vendar izredno n apredna in je p rv a med Slovenci slikala na prostem (M 1923, 369.) Pozneje se je sicer ravno v tem bistveno ločila od dom ačih im pre­ sionistov; ti so se po zgledu svojih francoskih vzornikov nam reč n a­ čelno selili na km ete, v K obilčini slik arsk i zapuščini pa so p o k rajin sk e slike p rav a redkost. N jeno glavno področje je bil p o rtret; ta ji je zlasti v začetnih delih rad služil p ri ted aj vobče p rilju b lje n ih tako im enovanih žanrih. N jeno drugo področje je bilo tihožitje. V teh delih je pokazala globoko razum evanje za subtilno živ ljen je predm etov in veliko obli­ kovno dozorelost. P rvo mesto m ed n jim i zavzem ajo cvetlična tihožitja. P rizn ala je, da se ji zdi slik an je rož neskončno raznovrstno, neizčrpno te r polno pobud, in p ri tem delu se je vsa razživela te r v neštete k ri­ zantem e, vrtnice, nageljne, cinije, astre, teje, dalije, tulipane, hiacinte, m ačehe, srčke, m ake, španske bezge, potonike, gladiole, telohe, nem one, trobentice, rese, m ačice in poljske rože vtisnila u trip e resničnega živ­ ljen ja. N ajveč del je nap rav ila v olju, m anj v pastelu, n jen a risarsk a zapuščina pa je razm erom a m ajhna. Sam a je o svojem u s tv a rja n ju rek la: »To vam je večen boj s se b o j: človek hoče vedno več, k ak o r je mogoče, in m alokdaj sem zadovoljna s tem, k a r napravim .« (ZUZ 1923.) O d svojih del se je zelo težko loče­ vala in n ek aterih k ra tk o in m alo ni d ala iz rok. (Likarice, A vtoportret.) Vedno in vedno jih je p re u re ja la in p re sta v lja la te r si dala mnogo tru d a tu d i z okvirji. K obilca je bila sicer dovzetna za vse novo, a na te slikarske n a­ čine je gledala z dvomom in le z zanim anjem o bjektivnega opazovalca. T oda čeprav n jen a um etniška rast ni pokazala nobene sk ra jn e drznosti, zato ni m anj prepričevalna in globoka. V bistvu je bila K obilca re a­ listk a in v realizm u je slutila edino zmago v um etnosti. Ko so v sli­ k arstv u začeli z novim realizm om , je priznala izboljšanje, češ »pa so le prišli na to, da je treb a štu d irati po naravi«. Opomba: Za sestavo K obilčinega življenjepisa, ki sem ga n ap isala na pobudo slikarieine sestre g. M arije P in ta rje v e le ta 1940, sem up o rab ila n ač rt za av tobiorafijo iz um etničine ostaline, V urnikove »Spomine« v Z borniku za um etnostno zgodovino 1923, in te rv ju K lem enčičeve v Zenskem Svetu 1924, dostopne članke o K obilci po dom ačih in tu jih časopisih te r številno k o res­ pondenco n je n i sestri, g. M ariji P in tarjev i. Poleg n je so mi razne podatke sporočili tu d i mnogi še živeči um etničini znanci; vsem se iskreno zahvaljujem . K olikor sem se ob živ ljen jep isu dotaknila označitve K obilčinega dela, sem to sto rila po že u sta lje n ih sodbah um etnostnih zgodovinarjev. V razp rav i sem sa posluževala k ra tic Slovenskega biografskega leksikona.