84 *t*vMka
Trst, v sobote ?5. m^rca 1005
T^čaJ XXX,
Iz haj b. vs&*l dan. ~mm
!on	in i<raznisih «>h 5. uri. »'h pnoedelikih ob
uri ziutrai.
*««tir.i<' n#» i k* «*» i n-iaiajo no 3 nove. .6 fltot<nfc> ' nen nn Ti.t*kjirnati t Tt-tu in okolici. 1-iubijani. Gorici, Krir, L. Maribora. Celovcu. Idriii. P*»tru. Sežani. Na brezini. NmcMeMn iwi. In »iriM-br sprejema unrava ii-»la _Ediiiu*t". nfit-a »ia.atti St. i*. — l radn*- are s« «»«l 2. uop. do * rrečer. — Cene <»elanom 16 »t na vr*u> petit; po«lanir*. -•tirtnice. lavne zahvale in «i<'mači oelaai pn
^cccocc TELEFON Štet. li:»T.
Edinost
G.asilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko.
v edinosti jr mat* '
Naročnina znaša
sa vse leto 24 K. pot leta 12 K. 3 mesece K K. — Na naročhe brez dopostane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li*ta. Nefrankovana
d i-* mu se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Xaroćnino. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: mL Gior*io Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik consorcij lista „Edinost'4. — Natisnila tiskarna kensorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Poštno-hranilnični račun št. 652.341.
Milini gostom!
Današnji in jutranji dan ostaneta zabe ležena na odlični strani v zgodovini tržaških Slovencev.
Dvojen velik, redt-k. znamenit naroden praznik je to za nas tržaške >!ovenoe. Slovenska glasljena umetnost slavila trinmfe, kakoršnjih jih še ni nikdar v našem mestu. Zajedno pozdravimo na tei eksponirani torki slovenske domovine mile rojake iz pre--l »lni<-e -lovenske. kakor jih nismo še nikdar v tolikem številu.
Pozdravljeni iz tisoeev navdušenih slovenskih src. mili gostje. Vi nositelji • '.-je slovenske vseukupnosti. našega kulturnega jedinstva. Iz Vaše pesmi nam • v nebesko-inilih akordih donelo blago vest je, da jt- Ljubljana naše kulturno središče. solnce, ki si pije na vse >1< »vence tople žarke slovenske umetnosti ! Vsakdanje trdo življenje se svojo nemilo realnostjo more pač metati na naša j h »t u. senre razlik v nazorih! Ali }»od neodoljivim u tisom Vaše pesmi, ki je tudi že med neprijazni n nam tujim svetom slavila najveće triumfe in do-ne-la Vam. narodu našemu, slovenskemu imenu, nam vsem toliko rasti in velikega zadoščenja in ki je nasproti zavistnemu tujinstvu podala sijajen do-knz. da smo kulturen narod v eni i n en t-nem smislu te besede — pod utisom te Vaše pesmi izginejo, kakor izginja tema zla pred svitlo lučjo večne Pra-vice. vse disonance vsakdanjega življenja borb. in srca nam bodo vriskala: vsi smo si svoji, členi slovenske rodbine, a Vi mili gostje iz prestolnice slovenske, ste prvaki med nami — pijonirji in apo-toli slovenske umetnosti, naše kulture !
Zato blagoslovljamo današnji dan, ki Vas dovaja v našo sredo, da nam |Mikažete, kaj zmore slovenski genij se svojim stremljenjem jk> tem, kar je — lr|H>, plemenito!
Pa tudi iz drugih delov osrednje pokrajine naše. s kršnega Krasa, te krajine značajev, iz dežele trpinov, naše I-tre. iz drage posestrimr. solnčne Go-l ške. pričakujemo danes milih gostov... Vsem kličemo iz kipečih src: dobro do-li! Ne moremo Vam prire<liti šum-
nih pozdravov in vsprejemov. Razmere so pač take. Ali, kar Vam moremo nuditi, to Vam prinašamo nasproti: svoje, ljubeče Vas slovensko srce! To je naše. po vsem naše, do tega nima moči nobena »avtoriteta« — to je naše in — Vaše!
Pozdravljeni torej iz tisočev src slovenskih stražarjev ob sinji Adriji!
Češka žilavost.
t Dopis.)
II.
Verske ttraai nastopa magistra Jana Hina v zgodovini češkega naroda ee nočemo d.t kati in to bi tudi na služilo namenu, ki ga ima ta-le Daš spis. NGt)rično zgodovinsko dejstvo pa je, da je Kila doba husitakih bojev znamenita za Darodni preporod naroda češkfg?. Td doba je vzdramila narod, oživela v njem ea:nozaveat in ljubszen do svojega mateiicega jez k?. Pred tedanjimi češkimi četami pod vodstvom raznih junašiih vedij se je tresla tedaj vea Evrops, li je po-il aia proti svoje križarske vojske. Moč Husito? je bila tolika, da eo zalili izvolitev domaČinca J arija Podebradskega (1458) kia-ijem češi m ki se je vzdržal na prestolu do svoje smrti vzlic ogrskega kralja Matije Korvina. Dva naslednika njegova sta bila iz peljske kraljeve rodb ne Jjgelorcav.
Po nesrečni bitki pri Mabaču leta 152ti, kjer je kralj Ludvifc izgubil življenje, prišli so Cehi in Ogri pod Hab*buržsne in sicer tako, da so izvolili soproga sestre Ludovibe Ane, nadvojvodo Ferdinanda svojim kraljem. Ferdinand je pos al pozneje tudi nemški cesar.
Ž3 pod prednikom Ferdinanda, cesarjem Karolom V., se je začel širiti protestantizem tudi na Češkem, kjer ie našel dokaj ugodna tla. L iteranom, izlasti pa stano o n so bili ^ani v verskem pogledu razni priviiegji. A ka sneje, leta IS, so na vstale na Ćeš* em ho-matije, ker se je hotelo kratiti te privilegije protestantov. In iz teh homatij s i je izcimila takozvana tridesetletna vrjna. Že početkom vojne so protestantovski stanovi izvolili evo jim kraljem protestantovskega nemškega volilnega kneza Friderika V. Falškega, ter so prezrli avstrijskega nadvojvodo Feidinanda II., ki je bil že za življenja svojega bratranca M i ti je kronan za češkega kralja. To je dalo povod vojni med Friderikom V. in Ferdinandom. In v tej vojni je prišlo dne 8. novembra 1620. do zgodovinsko znamenite bitke na Beli Gori blizo Prage. To je bil zopet eden tistih igodovinskih dogodkov, ki je odlomil us do naroda češkega na stoletja. Zmagal je v imenovani bitki katolik Ferdinand.
Posledice izidu te vojne so bile usodne za češki narod. Mnogo plemen.taiev je bilo
usmrčen h. Kaci h 36 000 rodb n, med temi množica umetnikov, obrtnikov, rokodelcev, torej zelo važnih slojev, se je izselila iz dežele čfšse v nemške kraje Njihova premoženja so bila konfiscirana in razdeljena med privrženca Ferdinandove. To so bili cesarski častniki in plemenitaške rodbine nemške kr?i.
Na to je silno vihrala tridesetletna vojna, ki je izlasti zemljo češko opust š.la do kraja, ter je popolnoma vpropastila nje gr spodarako življenje. Leta lfil8. so šteli na Češkem še 3 milijone prebiva'car, a !e,a 1648, po zvr-šetku tr deeetletne vojne, jih je ostalo le še 800 000. O! teiaj je bolj b bolj temnel blesk kraljestva češkega in je važnost istega propadala toliko v narodnem kolikor v dr žavnopravnem pogledu. Dalje je Oeška po sebno krvavela po smrti česala Karola VI v takoimenovan.h vojnah radi Dasleistva v avstrijskih deželah, a naredao jo je tlačilo posebao ref»rmatoričao delovanje cesarja Jožefa II. Notri do leta 1848. je vsa avtori teta dinastije in moč državnega aparata delovala na infiltraoiji nemškega duha in nemškega jezika v deželi Cehov.
PODLISTEK.
1«3
Prokletstvo.
£fo.l.^TinHti roman Avgusta ftenoe. — Nadaljeval
in dovrSil I. E. Tomlć.
Prevel M. O—«.
V tem je doletel laov č :
—	Kapitan ! je zakričal, proptdii smo. Ti si vodja brez vojske, (»nška vrata so zasedli lignš-. Medvedgrad ie klonil pod na-ezokom starega Pa ižne. Polovili, pobili so naš?. Vid že se bližajo konjeniki lige.
—	On ! je škriksii Lučenac ter se udaril s pestjo v čelo.
—	Ne irgubljajoo glave po neumnem!
—	Jaz, jaz, Lutanac da bi bežal ? Sramota !
—	Ali k'j hočei ? Je li to junaštvo, sko sa pojedi nt c b je proti tisočem ? Neumnost je to. Ohrani kralj.c stojo desnico. Ali
hočeš, da te primejo, da te bo Horvat kakor medveda vodil skozi Kapitelj ? Bsžimo preko zagrebške gore, tam imam znancev, pristašev. Še mi je zvesto ostalo kakih štirideset konjenikov.
—	Nič, nič več?
—	Nič, vei so ►e raztekli kakor mravljinci. Ta zvesti ostinek nas t>o spremljal. V božjem imenu bežimo, da nas ne zapazijo ligaši.
—	V imenu bržjem. Spraviti hočem glavo na varno, da se pozneje bolje maščujem. Pojdiva prijatelj !
—	Za menoj junaki ! je mahnil Isovič in v hipu je krenila četa na gorsko pot med gosto šumo. Letela je, letela naglo brez obzira, kakor da jo gonijo hudiči, a pred njoy mračen, bled, besen, povedene glave pod kapo prestegs vojaka, silni kapetan Ladislav Lučenac. Nič ni videl, nego pusto šumo in bilo mu je, kakor da Isti v peklenski prepad, ničesar ni čul, nego tope t konj, in bilo mu js, kskor da kopito gssi po njsgovsm ercu.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 24. marca 1905.
Položaj lia bojišču.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
(Dalje.)
Bolj in bolj dobivamo utis, da se je b'tka pri Mukdenu — proti pr.-otni nameri ruskega vojskovodje — razvijala ravno do one odlo5itve boja — to je bilo do 6. marca. — Ker pa je Kuropatkin potem predvidjal neizogibno katastrofo, ako bi bil dalje razvijal bitko, je konečno vendar zapovedal umika nje. Tako je nadostil zahtevi od zunaj, naj vaprejme oiločilno bitko, a ob enem pa je vendar zadostil tudi svoji prvotni nameri za izogibanje odločilni bitki. Rezultat bitke je bil, naravno, ta : na pol izsiljeno umikanje. Japonci so bili ravno — kakor smo pozneje doaaali tudi v Evropi — številno v dvakratni premoči (300 000 Rusov, 5 —600.000 Japon cev). In četudi Be je Kuropstkinu posrečilo, pritegniti Japonce na vsa svoja utrjenja, to je v črti Kudjatsi—soteska Kutulin—Banja-putsa—črta ob reki Šaho—Madjapu—Šalinpu, summa sum maru m na eno utrjeno fronto v dilgosti nič manje nego 150.000 km, je vendar Oyami ostala še svobodna armada Nogi za nadkriljevanje ruskega desnega boka zapadno od Mukdena. To je bila sila, kateri Kuropatkin ni mogel odgovarjati ee svojo še preostelo mu slo, kakih 80 —100.000 mož. Po tem tekem — da Bi napravimo pravo sliko o razdelitvi sil obeh sovražnikov — je utrjeno črto Kudjatsi—Šdlinpu, 120 km, držalo kakih 200.000 mož proti 350.000—400.000 Japoncev, tako, da bi bilo Kuropatkinu pre-
ostajalo le kakih 100.C00 mož za boj proti levemu krilu armade Nosji (skupno najmanje 150—200.000 mož).
Iz tega je razvidno, da s»o Japonci končno tekom boja tudi na Bvojem odločilnem (zapadnem krilu) mogli zastaviti najmanje dvakratno število proti goriimenovani ruski zadnji armadni rezervi. Torej, vzlic izkoriščanju orjaške utrjene čite nad 120 km, vendar ni mogel Kuropatkin — vspričo njegove premale skupne moči — zbrati na odločilnem krilu toliko Š.evilno premic, ki bi b la zagotovila trajno zmago.
Denimo to le za Ru?e ugodno razde i-tev sil:
Kuropatkin bi bil ut^eno fronto Kudjatsi-soteska Kutulin—črta ob reki Šaho—Šanlipu, 120 km, zašel in držal z le 100.000 mež proti 350—400.000 Japoncev, doČim bi bil z ostalo svojo silo 200.000 mož zapadno od Mukdena zapričel boj proti Negiju in levemu krilu armade Oku, torej skupno proti najmanje 150-200.000 mož (to bi bil za Ru-e gotovo najugodneji možai slučaj). Ali niti v tem slučaju ne bi bilo še vedno na ruski trrani tiste premoči na licu mesta, ki bi bila potrebna za trajno zmago.
Dvakratna številna premoč Japoncev v bitki pri Mukdenu stavlja tudi afero K u r o -p a t k i n - Grippenberg v jasno
1 u č.	(Pride še.)
*
* *
Veliki knez na bojišča l
»Berliner Tagblattu« javljajo iz Petro-grada, da pojde veliki knez Nikolaj Nikola-jevič že tekom prihodnjih dni na bojišče, da se na svoje oči prepriča o stanju ru^ke armade.
Rusko posojilo.
Iz Pariza javljajo, da se v tamošnjih finančnih krogih goveri, dn je ruska vlada vendar le sklenila posojilo 600 milijonov frankov z francozkimi bankami. To posojilo se pa baje postavi ca drugi temelj. Namerava ee izdati amoriizt cijaku rento, ki se ima obressovati po 5°/0 tar odplačati v 15 letih. Emisijski kurs bo baje 95°/0.
Prišli so do gorske koče.
—	OJpočijmo, kapetan, ga je opozoril Isov č, tu smo za treootek varni, še nam je prehoditi dober ko9 poti, a konji so trudni od boja.
—	Odpočijmo ee, je ponovil kapetan, se spustil s konja in sel na hlod, podprl z laktom glavo ter tako gledal v tla. Iso vid! je rekel potem čez par trenotkov, imaš li vode ? Žejen sem, gorim.
Iaović mu je ponudil čutaro vojaka ; kapetan js potegnil silno, zatem stisnil pesti is spustil glavo.
Hkratu je poskočil kakor da ga je kača pičile. V Zagrtbu so zazvonili vsi zvonovi v en glas.
—	Cujsš-li I-iovič, Zagrebčani slave zmago lige.
—	Na konje ljudie ! js zapovsdal Lučenac jezno, pojmo ! Da ne vidim tega proklet ega mesta ! Rekši to js skočil na konja, ali šs enkrat se js obrnil proti msstii. Obraz ss mu jš nategnil škodoželjno in rekel je povsdignivši pest:
Ogrska kriza.
Glasom zadnjih veet je kriza stacijc-narna in ni izgubila do sedaj prav nič na Bvoji akutnosti. Tudi Madjarom prijazni listi priznavajo, da je prišlo do skrajnega in ozna-čajo t,) kriza kakor boj Madjarov proti kroni. Celo »N. Fr. Presae«, ti večna zsšČitnica plemena Arpadovega, oSita v britkem tonu Madjarom, da nimajo prav nobenega obzira do vladarja, čegar vplivu se imajo zahvaliti na tolikih neizmernih pridohit/ah.
Sicer pa utegne priti skoro do rešitve, ki pa, seveda, ne bo — nikaka rešitev, t m pak le sredstvo za odloženje rešitve. Imenovano bo bržkone ministerstvo, ki b.> imelo voditi
le tekoče posle, ki pa bo nesposobno za re-—^^— '
— Čakaj Zagreb! Lučenac te rapušča na skorajšnje svidenje. Rekel je, pognal konja in za njim je poletela tudi ostala četa.
XVI.	;
V aoko se dviga kraljevska palača s strmo streho, z malimi stolpiči. Solnce igra na kamenih, na sivih jej zidinah, na staklu ozkih poloblih oknih.
Krej palače vrh mestnega zidu cvete vrt v polnem cvetju, okolo katerega ae trese spomladanji vzduh, kakor da se solnce igra svojimi ctročiči. Brsljan plazi doli po s vem kamenu starinskega mestnega zidu, kakor da Ž9li pokriti veselim zelenim pajčolanom ta stari temni branik. Zlet) mušice U te po zraku, metulj skače od cvet*, do cveta, divji kostanj je razširil sredi vrta goste veje v zrak, mlado mu zeleno perje se trese podobno krilatcem, na belem mu cvetju so nušale čebele.
' • * . . .isj*rt
(Pride še.)
•evanje velikih pjlitičnih in državnopravnih vpraean , ki eo porodila to krizo. Primerno tej naravi v'ade je pričakovat?, da nastopi za Oersko doba brezparlamentarnega življenja. Ali kako dolga bo moglo trajati to odlasaaje tega, kar vendar-le mora priti in se mora cgcd'ti.
Zidnja poročila razširjajo vest, da vt'gce grcf Khuen Hedervvarv stopiti na čelo po-alovnemu ministerstvu. Že dejstvo, da tak človek sploh more prihajati v kombi aa-eijo, priča, kako zastrupljeno je politično življenje na Ogrskem.
pomoć ži ia devet členov, od katerih naj po tri svobodno izvoli plenu tvo, zemstva in mesta.
Proti ministerstvu za železnice.
Prf d včerajšnjim je :msl pododsek železniškega cd^eka v tbjrnici poslancav sejo, v kateri eo razpravljali o prekoračenju kreditov na gradoji alpskih železaic. Ta seja je imela zaključek, ki utegne imeti zelo resnih posledic ter piiuesti celo parcijalno ministersko krizo, ako ima namreč minister za železnice, g-sp. \\'ittek, toliko konstitucijonelnega znisla, da ee odloČi za ;zvedenje nsjnaravneje posledice.
Z 3 nedavno temu je nemško-liberalni poslance, Moravan Ssene, hudo in trdo prijel rečeiega ruin.s ra radi omenjenega prekoračenja kredt>v. Sedaj se mu je z odločnim činom v polni meri pridruži tudi rečsni pod ode »k. Razprava je l i a tiko viharna in napadi na m nisterstvo tako oj*tri, da je sekc j-aki načelnik \Vurmb zbežal iz seje in ee je povrnil 99 le potem, ko sa mu je zatrdil > oi vseb et 2Q. da krtka ni naperjena njegovi osebi. Končno je b 1 vsprejet predlog sccja list:ekega poslatca K lenbagena, s katerim predlogom se ministerstvu za železnice izreka nezaupanje!
Radovedni smo res, d^-li bo imel gcsp. \V ite c toliko — trden želodec, da pogoltna tud: to grenko lekc.jo ?
Nova kolonizacijska banka.
Z »grel š*a brvat> so-slavooaka banka je v zve ».i z ogrsko Lipotekarno in e^komptno banko od očiia osnovati posebno banko za kolonizsejo in parceliranje zemljišč v Hrvat aki n v i? av< niji p«» umrcu nov osnoven«1 take bank ra OgraVo. Ta brnita bi imela parcelira! v ne<jl»l;udenih kraj h veli&a posestva ter h dt> a, i nar* u iz preob judenih krajev. Takj b ured a notranja kolonizacija ter bi š.> preprečilo z.** leva oje. (ravnica, ki je '/.% p tr ta, je d lo'-ena na en mi.ijcn kron; ban&a pa stop: kaiaio v ž vijenje.
K^k>r se go.rr. je to novo podjetje deloma naperjen) proti »hrvatski jojedelaki banki« r pada v oi:, <ia e ta nota banka v zvezi z < grtko banku, ei ma jednake svrhe.
hrobue politične vesti.
Srbsko posojilo. Ie Brlfgagrada por . ča i o, da e vladni liet pr t bčil članek o mv«m pes »j.iu, ki ga najme Srbija. V tezi članku se govori, da je vladi zagotovljeno, dm dob. pos >ji o pod baljimi pogoji nego se je v začetVu m slilo.
—	Sloga francozke duhovščine. >kcf v Grenoblj, ki ee je nedavno povrnil iz Rima, je imel razgovor z nekim časn.karsKim poročevalcem o tem, kaki sta liš?e bo zavrela duhovščina gle Je zakonskega načrta o loč tvi cerkve od dižave. Škofje ieke: : Ča rtčunajo naei nasprotniki "a neslogo med duhovščino, se not jo.	duhov*" na se bo ravnaia po navodil h iz Rima. Na Francozkem ni ug. dnib t)l za razkol.
—	General Jezuitov umira.
/
Kak r poročajo iz Rima, se je general Jezuitov preselil z svoje rezidence v F esole v P u ter um ra za neozdravljivim rakom. P. Luic Mart n je bil rojen na Španskem leta ter je leia 1&64. stopil v red Jezuitov ; leta 1677. je p<stal rekt>r klegja v Sula-manki in od leta 1891. dilje je bil asistent za Špansko. B vši general Jezuitov, Ander-ledv, ga e pozval v Italijo ter imenoval generalnim vikarjem, a po smrti Anderledv ja ga je genaralna m ngregec ja reda dne 26. septembra 1392. izvolila za generala. — Jezuitski red š eje sedij 1.~>.000 čUn>».
Zborovanje maršalov p 1 e a-it vi. V četrtek je v Mtsk?i priče o zbo-rovanje maršalov j 1 mUva kalerim sta bi • predložene v p< svetovanje dve uleg'. Obe zahtevati zvršetek vojoe in izrabljanje vseh moči z i zbcl>*anje notranjega položaja, t'ioga konservativcev zahteva udušenje. uloga liberalcev odstraneoje nemirov, Ltotako naj se maršal: podajo skupno k carju. Komisija b j1 v^.na, mimstta za notranje atvari, naj ae
Domače vesti.
Zaroka. Obče sns ni in spGŠtcvsni nas rodoljub Fran T o r o i, oficijal na carinar skem uradu se je te dni zarečd z dražestao grspodično Henrijeto R e i o h 1 o v o, hčerko carinarskega podravnatelja g. Reichla. Nade iskrene čestitke !
Prošnja do tržaških Slovanov.
Danes prispe v Trst preko 500 ljubljanskih gostov. Kakor srao doznali včeraj ni bilo mogoče dobiti v tržaških hotelih soh za vse. Manjka se okolo 200 postelj. Prosimo tržaške Slovane, dii priskočijo na pomoč s tem, da stavijo ljubljanskim gostom na razpolago kolikor morejo postelj ter da javijo po možnosti že predpoludne portirjn >Hotela Balkan«, koliko postelj, kje in za kako ceno bi mogli odstopiti za eno noč* (od sobote na nedeljo) ljubljanskim gostom. Nadejamo se, da ta naša prošnja ne ostane brezvspešna ter da se ji tržaški Slovani odzovejo z obilnimi prijavami.
»Glasbena Matica« t Trstu. Danes ob 9. uri 50 min. zjutraj pripelje posebni vlek. kakor smo to že j ivili. okoio 500 gostov pevesv in nepevcev iz Ljubljane. Na kolodvoru jih pozdravi odbor »Narodnega doma«. O J kolodvora ee padajo gostje naravnost v »Narodni dom« kjer se jih nastani okolo 80 v »Hotelu Balkan«, dočim Be drugi nastanijo v različnih drugih h6*el:b. Ob 1. uri pop. je obed v »Nerodnem domu« za 200 »seb, a popoludne od 3. —ure vožnja po lufei na parobrodu »Petka«.
Sedfži v pritlič u in na galeriji z« prvi koncert so že vsi raeprodani, istotako lože. Za drugi kocc?rt bj r z iroiane vse lože in vsi sedeži na galeriji. V pritličju je š? kakih 00 sedežev nerazprodanih, ki ee pa gotovo razprodajo se pred koncertom.
Z učiteljišč* v Kopru Začasno um;-rc.vljenemu glavnemu učitelju Antonu M i-m i rf, j* podelien > mesto g avnega učitelja na učitelj ššu v Kopru.
Agent t — rosofobstro. Iz Herpelje Koz na nam p šejo : Te dni nac je pc častil 83 bvo tn 11) 9sum g. C., Eas:..poik zx Pri morsko Heinr. FrancKa, zagrebške tc varne suri gatov. Tu »e je oglatil pri Da* trgove h tar se vedel o tem prav japt.ncfi sko. Mesto da bi bil hvalil svoje surogate, je pričel razkladati etmje rusk. - apoasfte vojne. Ooraz se mu je topil v veselju, ko je trdil, da je Rusija ža p; polaoma p^ražsna in da jej ti več pomoči. Trdil je celo, da so Rubi brez boja zapustili Vladivostok in zb»žali, a car da je iz same jeze popolnoma odstavil Ku-ropatkina. Ko ga je pa trgovec zavrnil, da on č.ta morda samo »Piccolo« in da temu židovskemu listu ni m nego verjet', se je pa g. agent zavzel z vso vnemo za »Piccolo« in je prisegal, da ta list piše vedno rćsnioo, in kar da ;e pisal »P.ccjlo« do sedaj, to da se je vedno izpolnite. S cer pa je meža nekako ovajala že obleka. Imel je r u d e č o srajco, b e 1 ovratnik in zeleno kravato. Vrhu tega pa de ne umeje nič slovenskega jezika.
Mož ima t jrej, kakor v dice, vie potrebne lastnosti za dobregi potova'ea po alovenskih krajih in za pridobivanje slovenskega ljudstva ! B jdi primerno priporočen nadim gg. trgovcem po deželi ! In Franckovi surogati istotako.
Preziranje praktične potrebe. Mestni magistrat razpisuje mesto veterinarja a sedežem na OpSioah. Kolikor poanamo mi aačo okolico in Opčiae in nj h zaledje sa poee bej, riakirali bi trditev, da bo imel veterinar na Opčinah opravila blizu s samimi sloven-j skimi priproatimi ljudmi. Poznanje jezika ljudstva bi mu b:lo torej neizogibno potrebno. Ali, v razpisu te služba je 5 zaL t-v, ki jim morajo pr. ailci zadi Btiti ; ali o tem je ni niti ene besede, da mera oni, ki hoče dobiti to meato. biti kval ficiran tudi v jezikovnem po gledu!! In to je zahteva resnično praktične p3-trebe, da javni fuskoijonarji, ki so imenovani za ljudstvo, znajo tudi občevati z ljudstvom. Nam se ie gabi to, da moramo vedno in vedoo ponavljati take samo ob sebi umevne stvari ! Politika, politika jet ki jo vodijo naii gospodje na magistrata po v sodi ia ki jej žrtvujejo tudi dolžnosti — veterinarjev. — Bržčas ae boje velemožni gospodje, da bi trpela majesteta italijanatva v »regiooe giu-
liac, ako bi na Opčinah ob slovenski govoric; — zdravili kakega bolnega vola! Go spoda silijo skozi svoj šovinizem v — sme šnoat!
Razpisane službe v davkarski stroki. C. k. primorsko finančno ravnateljstvo razpisuje : mesto glavnega davkarja v VIII., eventuvelno, glavnega davkarja, glavnega davkar jskega kontrolorja v IX. plačilnem razredu. Dalje eno mesto davkarijskega kontrolorja ali tficijala v X. in eno mesto davkarijskega adjunkta v XI. plačilnem razredu. Prošnje je predložiti predsedstvu finančnega ravnateljstva v Trstu v štirih tednih, računano od dne 18. marca dalje.
Senzacij on al no aretovanje v Pnli ? Tukajšnjemu listu >Sole« poročajo iz Pule, da se je pred nekeliko dnevi notri sredi neči ena italijanskih torpedovk približala utrdbi Barbarigo. Eden cficirjev da je drzno stopil na kopno, ali zapazila ga je straža in ga aretovala na meatu. Pri Djem da s,") našli raznih načrtov, toprgrsfičnih kart, posnetkov obrežij in narisov o trdnjavi puljski. Ta ogleduh je bil kapitan italijanske vojne mornarice. Odvedli da S3 ga v zapore z močno eskorto. Oblesti da so hotele zakrivati ta dogodek.
Mi smo zabeležili tc vest po dolžnosti kronistov in precušSamo, seveda, gori re-Čenemu listu odgovornost za resničnost te vesti.
Cvetke s polja koroškega pravo
sodja. »Mir« poroča o neverjetnem, do neba kričečem slučaju, ko je neki Slovenec pred okrajnim sodiščem v Celovcu izgubil pravdo edino zato, ker na rszpravi ni hotel nemški govoriti. Kakor rečene, slučaj je tako goro-stasen, da je težko verjeti. In vendar je resničen, kajti »Mir« podaja dokumentaričen dokaz. V razlogih raz?odbey ki jih »Mir« navaja doslovno, je rečeno :
»Toženec je Bicer na razpravo prišel, vendar pa kl,ub opetovanomu pozivu od strani sodnika ni razpravljal (?), temveč ee je branil, na težbo odgovarjati v njemu dobro poznatem nemškem jeziku ter je kljub opozoritvi na posledice takega upiranja vztrajal na tem, da se poslužuje le njemu znanega slovenski g i jezika.«
Na to pravijo »Razlogi«, da je bi vsled tega — v tm slu § 133, odst. 2, 3i)t> in 442 c. pr. r., verjeti napovedbam tožnika, nanašajočim se na pravni spor. Vsled tega da je tožbeni zahtevek opravičen.
»Mir« pridodaje :
»Tu imate po neutajljivib listinah iz pričan slučaj najgorjfga zakonolomstvs. Ker ni hotel nemško govorit1, je S'ovenec pravdo izgubil bre^ daljnega raziskovanja, kdo da ima prav : on ali njegov tožnik. In to pred sod ščemf v čegar okolišu celo po uradnem štetu biva nad 12000 Slovencev!«
»Mor.ia te nase objave, ki jih bomo po priliki nadaljevali, vendarle streznijo poklicane krege in dovedejo do spoznanja, da tako ne gre dalje, da se na tak način, kakor se zadnje čase s Slovenci v deželi pcineta, uničuje zadnja trohica zaupanja v pravičuost naših sodišč.«
Mi pa pravimo v zaključek, da nas taki dogodki bolj in bolj silijo pred usodno vprašanje : zaslužuje-li država, v kateri so možne take razsodbe, re§ še ime — pravne država ?
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu bo imela bvoj občni »bor v nedeljo, dne 26. t. m. v prostorih otroškega vrtca v Bojanu. — Začetek ob 5. uri pop.
»Škrata« je izišla št. 12. z mnog.mi podobami in raznovrstnim berilom. »Škrat« stane 10 Btot.
Radi zločina proti nravnosti, težkega telesnega poškodovanja in tatvine je bil aretovan včeraj predpoludne 21-letni dninar Jjsip GuliČ, doma iz Avberja. Minolo nede Ijo je namreč GuliS našel v Fondo Coronco 18-letno služkinjo Katarino Kofol, doma iz Kanala. Pričel je ž njo pogovor ter io sled njič povabil na eado piva, na kar je deklka pristala. Obiskala sta skupaj več krčem, a na večer je Katarina pros la Guliča, naj jo spremi domov. Mesto pa, da bi jo spremil na Greto v klanec ev. Fortunata, kjer deklica stanuje na št. 15, jo je odvedsl »eboj na novo open« ako cesto, kjer jo je skušal posiliti. Ker ae mu pa to ni posrečilo, je začel deklico raz-biiati a kamnom po glnvi, ter jo lil tako dolgo, da je izgubila ca vest. Na to jej je pa vsel iz žepa eno krono — ker ni več imela — in pa naramno ruto.
Po aretiranji! je skušal najprej tajiti, slednjič je pa vendar deloma priznal. Izročen je deželnem sodiŠSu.
Umetnost.
Koncertni vodja »Glasbene Matice« gosp. M. Habad, ki naatopi danes in jutri s svojimi izborno izšolanimi pevci v gledališki dvorani »Narodnega doma«, se je porodil 1. 1. 1866. v Ljubljani.
Po dovršen h gjmnszijalnib študijah naj bi bil p: stal pravnik, a hrepsnel je po viši muzikališii izobrazbi ter vstopil — na tem polju ž e precej dobro podkovan, bavil B3 je namreč že od svoje mladoaii z glasbo, — na dunajski konservatorij. Goapod M. Hubad je bil na konserratoriju eden DajnEdarjenejš h učencev profesorjev Bruchner ja, Krenn a , Fuchs & in Lud\v g-a, ki so takrat podučavali.
Po dovršenih študijah na konsarvatori u je prevzel leta 1891. vodstvo koncertov »Glasbene Matca« v Lubljani. Njfgovi temeljiti glasbeni mobrazbi, njegovi železni volji ter energiji in pa neumorni delavnosti in požrtvovalno3ti se je zahvaliti, da iaaamo danes pevski zbor »Glasbene Mstice«. ki spada gotovo mej najimeciin-jše pe ske zb rp. Gospod Hubad je pa tudi slovenskemu petju sploh in tozadevnemu uku-u določil vso drugo smer, nego je bila prej v nas domača; -pod njegovim vodstvom je dospelo j O3ebno petje v zborih do viška. Njegov zbor je posebno imeniten, kar se dostaje a capella petja in brezdvombeno prekaša v nianeiranju in m< -deliranju glasa svojedobno svetovnoznani in slavljeni zbor Slavjanskeern.
Veliki koncert Ondriček (v soboto 1.
aprila 1905).
»Muochener Neuste Nachrfchten« oi 25 novembra 1902 piše o o OndriČku nastopno : »Slavni virtuoz na grslih Fran Ondrioek je igral v sredo pred vrlo mnogoštevilnim občinstvom, ki je izvenreinega umetnika obsipalo z entusijastičnem aplavzom ter ga prisililo do vedno novih dodatkov. Oadrickova umfticst "e v nekem smislu univerzelna ; vsakega bomponeta prikazuje, resnici primerno, v svojem ab olutno individuelcem rani-mevanju. Ako hoče pa pokazati svojo veliko virtuoznost, tedaj ponudi v resnici nekaj nezaslišanega: da, človek ne b" jro tovo mogel verjetr, kako da more biti taka izvenredna virtuoznost kakikrat samo sredstvo do ci)ja. Oairičeh: je od nekdaj perf-kten umetaik. Njegova um-tnoat je nedosežna, on je umetnik strastnega temperamenta, drugimi bsBedami, slovanski umetnik«.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Tretja baltiška eakadra.
PORT SAID 24. Balt ska e-kadra ;'e ped admiralom Nebogatovom Jo?psla semkaj.
PARIZ 24. »Agence Havas« poroča iz Port Saida : Bdtiška eskadra je djspe'a semkaj ter odpluje jutri pre t jugu.
Ruski vojni minister odstopi?
PETKOGRAD 24. List »Ruakoje Slovo« je zvedel od zanesljive strani, da < dstopi vojni minister. Govori se, da postane njegov naslednik general Komarov ali pa kabinetni načeln k vojnega ministra generalni lajtnant Rudigar. Načelnikom glavnega štaba b.j baje imenovhn general P.»livanov.
Japonci zasedli Ćantau.
TOKIO 24. Maršal Oyama je sporočil : Japonske čete, ki zasledujejo sovražnika, so dne 21. t. m. zavzele Ćantau, 20 milj severno od Kajuana. Mnčneji B>vražm oddeiki se umikajo v niredu ob žebzn c. proti sever«-vztoku.
Brodovje neznane narodnosti.
PORT LOriS 24. (Reuter) Neki parnik, ki je dospel semkaj iz Kolomba, poroča, da je v noč med 16. in 17. t. m. naletel na rusko torpedov ko, kateri je v nekem raz dalju sledilo brodovjr. Narodnost in sestavo brodovja ni bilo možno konetatova'i.
Novo japonsko posojil«.
LONDON 24. Kakor poroSa »Standarde so bije d jlečeni [ Ogoji za novo japonsko posojilo.' Poao>i!ot ki zoaša 30 milijonov funtov ateil., izda v Londonu in NtwJorku konsorcij bankirjev, ki je spravil na trg že prejšnje po*oj.lo. Obrestna mera znaša 4 emisijska cena 90w/<>. Posojilo je gerantiraou e tabačnim monopolom. Polovica emisije je reaervirana za New Jurk. Na pceojilu baje se udelež jo bankirji na kontinentu.
LONDON>34. Kakor^ioroča »StandaitK* bod j .obveznice novega japonskega pcsujtla
krožile 20 let Japonska si je pridržala peludne dospela semkaj. Pozdravne strele pravico, da jih zamore v petih letih po kurzu nemškega križarja je odvrnila baterija na al pari odkupiti.	doverskem gradu, kjer je bila razvita kraljeva
zastava. »Hamburg« se je ustavil pol are Dogodki V Rusiji.	ter je potem odplul dalje. Vreme je lepo,
PETROGRAD 24. Sklepom minister- morje mirno, bkega zbera, odobrenim od carja, je bilo v i HAMBURG 24. Glasom uradnega Kntaisu, gub ari. i ji T tiis, razglašeno obsedno programa pride parnik »Hamburg«, na ka-etanje. Generalu O beljanu so povrnjeni pesli terem ee nahaja Viljem II., v Tanger dne generalnega guvernerja.	31. t. m.
PETROGRAD 24. (Petr^gr. brz. agent.) PARIZ 24. Socijalisti Sni poslanec Janša seji tiskovne komisije, ki ee je vršila res piše v današnji izdaji »Humanitć«, da ne 23. t. m., se je veSina izjavila za od- zamore obisk cesarja Viljema v Tangeru ravo preventivre canzure ea vse knjige. sedaj le slabiti upliv, ki ga ima Francoska PETROGRAD 24. M nister notraejih vlada na maroškega sukana ter istega )e stvar. je vsjrejel danes odposlance moskov- ohrabriti na odpor. V tem smislu pomenja ske mfs'na upmve, ki mu je predložila obisk cesarja Viljema resen vdarec za diplo zahteve uprave z t žirom na carski re?kript mecijo francozkega ministra zunanjih stvari od dne 3. t. m. Jutri vsprejme minis:er od- De cas e-ja. Gospod Delcast£, ki ga je se-po^lanstvo me skov-bega zem?tva.	danja Rusija hipnotizirala, je vee zanemaril,
kar ni bilo ruskega, sedaj fco se ta podpora maje, spominja ceesr Viljem Delces.e-ja, da biva tudi Nemčija. Jaurei se obrača proti zahtevi nekega parižkega lista, češ, naj ee z odločnim postopanjem t slabi učinek,' ki ga povzroči obisk cesarja Viljema pri Francozom sovražni koloniji v Tangeru in pri Sultanu samemu. Konečno vpraša Jaures:
Ogrska kriza.
BUDIMPEŠTA 24 MinisterBki p-ert-sednik grof Ti«za je bil danes ob 10. uri predpoludne vepre,et cd cesarja v avdijenci, ki je trajala dli*» časa.
BUDIMPEŠTA 24. Desedaj ni še zaano, kedaj da vsprejme cesar druge poli
tične c sebe in niti katere: teda zaaore se	Moramo li z vojno v Maroku, z drago, te-
trditi z gotovo^ o, da sa sedanje avdijence	žavno in neplodno vojno zopet popraviti na-
v zvezi z bliži o rešitvijo krize.	Pake n8Še diplomtcje?
BUDIMPEŠTA 24. Pred-edništvo po	Italijanska zbornica.
alarme zbornice se, kakor je obi'ajno, pred- RIM 24. Zbornica je ot d lijevala debato
stavi cesarju ter bo v t3 svrho dne 27. t m.	o v:arini izjavi Tittonija.
v*;>re eto oi caearja v posebni avd'jenci. '	j J u les Verne.
AMIENS 24. Pisatelj Ju as Verne je Državna zbornica.	. ,	,
popoludne umri.
DUNAJ 24. V državnem zboru je bila	Barska Inka
v'erai razprava o itnunittfah zadevah. Ztor-	_
CETINJE 24. Dala za gr*dnj,» barske
m ca je dovol^a foico no3topan;e proti dru.
,	D , o	li	- , .	,-iljke in železnice Bar Podgor:ca, so b;la pri
Z tn ku. Po*l. ct «iq in Bsrger nista bi a reoi	^ 1	r
„	,	.	u	i-i S?ta danes v pr sotnosti kne«a.
logodkov v loom atu zročena. He.cog je bil	r
zročen Na t» je prišla v razpravo izročitev posl. Hauk#, »»Ig^vornega uredniaa >A!ldeut Tajblatti«, ki tožen rsdi m teuja vere <' >: tra sta g ► r.la socijelai demokrat R eger
n Vf-ecerr ec I> reuther, pro pa p< slanca Napoleoni K 19.05 — 19 07—, anglažke lire K—.—
^ , - ,	u i i vk.«-;— :„ „ .. i-1 ^ do —.—, Lona-»'» kratek ter mn,	<S i—i40 40
opler in Schleeei. /born.^a je z veliko	K	rtalija *
večino dovolila »-»dno poetipeaje pn ti Ht ucku italijanski bankovci K —.— — Semči}* %
n tu li proti po,', gr fa S embargu. Prihod	m. 15-117.40 nem&ki banko** k -- — -
" ' E	avstrijska ecnotna rent« K 100 — 10040 ograz
r. a seja v ponede] ek ob 3. uri pop.	kronska renta K 98.CO 98.30, italijitasr« rea*
.. , .	.	i--.— —.— kreditne akcije ti *W5 — — 677 —
ATiIrija na milanski razstavi.	državne železnice K 65*.--«60 — uomaarl
DUNAJ 24. Nedavno so se mudili v
Borzna porodila dae 24. ni:irca Tržaška borza.
9o — 92.—, Lloydov*» akcij** - oŠ}.— — 69U —
Srečke: Tiaa K 344.--348 Sledit K 4
M.lanu i dp. slane avstri skega m aUter^tva do 49rT. —, Bodenkredit l«80 ^ 30»..— 31*».— Bo
-	-r-^ »" " !■ -r '••■ 11 : rsarnSL-.-3i7-.--'Ior,toKM!t0
^erccjski svetnik <lr. Popovir, p ;tem v si stavbeni svetovalec Lidvik Baummn in
ravnatelj tovarne Hog» F^scher, di tam 1)ržavni dolg v papirju
-	kompetentnimi osebami rešijo več pred vt rašinj gle !e uiel.žtve na raz-tivi, ki bj
Dunajska borza ob 2. uri pop.
srebru
Avstrijska renta v zlatu
„ „ kronah 4°,,
>idočem h t t. O iroslanoi so b li od izvr Avst. investicijska renta 3'/,°
_	• * i Ogr«ka renta v zlatu 4",0
- velnfjft rdbtra na prierčaeje vsprejeti ter -e je us'.reglo žel a ti avstrij-^kii iadastrija!-ev. Ker je sel-' dina mjžaos:, d i se osnuje d\-:rij«ki ddeleic. je prevzelo organizacijo rar-iave ministers*.vo za trgovino ter po'om m Qis:ia nuanjih stvari o tem obvcst'Io ita-li ansko vlado.
štajerska kmetijska dražba.
GKADEC 21. Na današnji eeji kmet;j-
kronah 4° •
j'	rt *» it
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 1(X) državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep > — Francozka renta 99.75,
vSeraj	dane«
100.SJ	100 75
100.75	10 ».75
119iO	123.—
UHJ 4S	:oi>fn
9H 10	93.15
IT8 tiU	118 55
98 05	98.15
c9 S5	89.80
1614 —	164.).—
	674.75
240 021	, 210.—
117.171	, 117.20
•23.4«	23.4».
19.« 17	19.10
95 40	95. ;0
11 m	11.26
-se družbe 7.a S^jerdko je bil d*Ž-lni glavar italijanska renta 1(M S*, španski exterieur 92 02,
akcije otomanske banke 60"> —. Menjice na London 251 65.
t Eimuod Attanas s glasno izvt ljen pred -einiKom družb?. Idd volitve je bil vspre^et ■ velikim zadovoljstvom. -
Romunski parlament BUKAREŠTA 24. Zb .rn:> . je s 97 proti gladom vsprejela adreso kaket odgovor na piesto ni govo".
Železniška zveza s Turkestanom. PETKO<iRAD 24. CM-ek za gradnjo že'er.n ce i e S Jurije v Turk«*t n je sklenil sapnčtt putreona predpripravi avna dela.
Novi praski minister notranjih strari.
BEROLIN 24. >Staatsanzeiger€ porjča: D^ sedanj' deželni predsednik pokrajine Brandenburg j 1. Btthman-H jilu ag je imeno* van državo m ministrom in m:oiatrom za notranje stvari.
Vojvoda Conanght.
MADRID 24. Na čast vojvode Conanght je bil r kraljevi palači dinč, na katerem st« kralj in vojvoda izmenjala pri* srčne zdravTe .
Nemška eeaanka dvojlea mm ^teranja. 81ldko( p«^ oe-uttugaipu.,
LONDON 24. »Dailv Telegraph« pc- K 66JO dn 68.00, «• aeptLoaoer	de —.-
mane-eva. 66.50 do 6b.—. Comm4 !■ MeUap-r 'a ic Tangera, da se tam š.ri govorica, da promptno K 68^0 do 69JM m »epi. K--o
js Krate >zka eskadra dobila ukaz, naj bo —. "aiefra*!. 68^0 do tt 30.
dne 31. t. m v Tangeru.	L Lob<??>. SUdkor *
DOVER 24. Parnik »Hamburg«, ca
katerem se nahaja cessr Viljem, tsr kritar ^	~ ^ ' >uaii l*—»
»Friderik Ksrol« sU danes ob 10. ori pred- gec 23.^0,
Pariz. (Sklep) Av^rijska	n i al" -
—.— Lom bar di--unificirana tnrSka renu S 9 1!>
avstrijska zlata r«.. 103 d >, ogrska 4*/, zlat rerf 10)50 L&nderbt.. n20.— taroke srečk-1:^4 25 panika banka 13.10, italijanske m^ridi-jonaine akcija —.—, »kcii* tvn. Tinto 16.*d9. Mlačna
London, t Skien i Konsolidiran d > g 91'/« Lombardi 3*'» srebro	fipaoska rmita 9j5(B itr
lijanska renta 104—, trtu. diskont, 2'/4 ma^io- a Dunaju —.— dohodki banke —.— tzpiaflla b«nt - .— Stalna
Tržna poročila 24. marca.
BndimpeSta Plenica za anril K 18.52 dc K llS f 4; ri sa april K U.H6 do K 14.»« ; oves a> -pri) od K 14.C6 do 14 08; koruza za m j K 15 04 do K15.06 Plenica: ponudbe slabotne povpmfevan. e ala-botro. mrtvo. Prodaja neznatnu, za 5 do 10 ototink znižanja. Druga žita za 10 stot. nifje. — Vreme: nestanovitno.
H a v r s. (Sklap > Kava 8antoa good a»-raf« za tek. meaeo po •>» kg 43 */4 frk, sa maj
43. '/,-
New-York. fOtvi- .« Kava Rio c* bo^e dot»avr. vzdržano. 5 siot. znižanja, ne. premrnj ?no.
dam bar g. (Sklep pop.)	tiantoa g"
average za martt 3o1 4. r* naj 35*', za sept. 3t>l. %
ss decembei 3t>*'4. — Mirao — Kava Bio nnvao^ loco jo—Hi, navMdna realna 38—39 aaTadoa doni . 89—4*
Hamburg. (Sklepal Sladkor s« marec 28.6J za aoiil 28.75. u maj 23.95, za juni 28 95, z* julij 29 —, ss avgust 2^.16. Stalno. Vreme: lepo.
24.55 za maj-avgust 24.15 (trdno). — Moka za te kofi mesec 30.75, za april 30 93, za maj-junij 31.40, za mai-avgust 3155 (trdni). — Repično olje za tekoči mesec 517». za april 49 75 i maj - avgust 512% za septenbe-- december nO 50 istalno- Špirit za tekoči meAe<*44.'0 za april 4175 v maj-avtrust 45-50 ra september - december 4^.75
(mirno). Sladkor anrov«8° uao nov •"(»--36l/'t mirno
bel za tekoči mesec 3 Vju za mai-avgust 48% za julij-avguat 407 ,, za oktooer-januvar 34'/^, stalno , ratinirat 72—72'/, Vreme : lepo.
Poslano.4')
Našim odjemalcem !
Tovarna'tes'euin bliža se svoji dovrsitvi. Ne bodemo navajali ne skrbi ne truda, ki smo ga imeli pri zopetni zgradbi in preo snovi, niti posledic udarca, ko nam je uničil požar našo staro tovarno, saj smo dobili tolikanj izrazov simpatije, ne le od cenjenih trgovcev, temveč tudi od strani spoštovanih konsumentov, da nam je to dalo moč poprijeti se dela s podvojeno silo.
Udarec našel nas je popolnoma nepripravljene, in ker nam je bilo na tem, tovarno ne Ie opremiti z novejšimi napravami, temveč jo tudi zgraditi za večjo produkcijo nam ni bilo, vzlic vsemu naporu, mogoče prej z izdelovanjem pričeti.
Nikdar si nismo mislili, da si zamore kako podjetje v vseh krogih toliko zaupanja pridobiti, kot je tega naše deležno postalo. Zdi se nam, kot bi bilo naše podjetje nekaka narodna last, da se je narod veselil, ko je videl da raste in procvita, a se žalostil, ko nas je nesreča zadela. Ako imamo tako zaupanje ob strani, potem se ne bojimo udarca in naj je bil še tako ljut.
Od vseh strani nam dohajajo vedno vprašanja, kdaj vendar pričnemo. Pisma govore, da se še le sedaj ve prav ceniti naše testenine, ko jih ni: slišali smo celo, da so se po požaru naše testenine iskale in plačale po dvakratno višji ceni, kot prej. Večina trgovcev nam piše, da ne prodajajo testenin, odkar so jim naše pošle, ker se je vsak poskus, vpeljati druge, izjalovil.
Ne bode trajalo dolgo in naše testenine bodo zopet za vdobiti. Dal Bog da jih ne bi nikdar vee zmanjkalo.
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršič & Val ene i č — II. Bistrica.
*> Za članke ped tem i aslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Otvorila se je nova prodajalnica
ulica Barriera vecchia 19
kjer so na izbero zlate In srebrne ure za možke fn ženske, kakor tndi zidne ure.
Poprave se Mojejo z najdejo natančnostjo 2 2-let. iamstrom.
-Budilnice od gld. I.SO z 2-let. jamstvom. =
fitfton JJueker S ferdo Jtaslinger
zaprisežena sodna eenilea ter — — urarja južne železniee.
Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov
Josip jVlreule
TRST - ulica. Molin G runde št. 32 - TRST 3 krat 11:1 dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, fine vinu v buteljkah, siadčiee itd. Sprejema uaročbe za sladčiee.
Leon Fano UJ"S«1«
— zlatar In draguljar -
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po naj zmernejši h cenah ter prodaja na mesećns obroke proti solidnemu jamstvu.
SVOJI K SVOJIH!
Prva klet dalmatinskih vin
BUiškov & Aram baši 11
v TRSTU, ulica Sanila 22. j
wr TRANSITNA ZALOGA -mm j
Lastni -vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji.
Na zahtev se pošilja na dom v steklenicah ali sođćekih. I
Velikanski prihranek se zadobi s kurjavo štedilnikov in peči j, :iko se rabi
L' Rntracit (p°sebna znamka)
Meblovana soba
št. vrata 8 (desno).
se odda takoj v ulici Farneto
OOOOOOOOOOOOOOOO
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrascene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z me deno žieo, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slifce na porcelanasti! ploščati za spomenike
Najnižje konkurenčne cene.
kt se vdobiva v zalogi oglja
v ulici L&zzaretto vecchio št. 52
| kjer se tudi prodaja oglje ,,Gries" posebno pripravno za pekarne. — Nizke cene.
i i
i <
i
Y manufakturni prodajalni -mm
Alojzij Galberti
—ulica Barriera vecchia 13. sa
Za bližajočo se jesen tu zimo!
Zaloia blaia sme norosti
iz ta in inozemskih tovarn
Izbera moškega in ženskega blaga
(drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter
vsakovrstne za gospe in otroke. I —1*| n m fuštanja najnovejših barv in risanj I ^ II u I kakor tudi flanela x Itawnt*nnis Odeja od volne ali imbotirana. Židane in volnene ovratnice ier rute od gl. 1*20 više Izbor delavskih hlač in srajc.
PneAhnnei • Drobnartjea z krojača in al-rUdCUlIUM . vilje. — Sprejema naroooe moških ln ženskih oblek ter perila.
Najzmernejše cene.
1 >
> >
) >
) >
>
> ?
Z
Jai
Mlačno. Parii- Kt
'mirno.) — tiania apr.l t 4 n,
15 25 rt i»
U ifl j • »T-
t»koći m-maj - juaij
Sprejemajo se rsakorrstna delai ===== posebnih načrtih. ■.
Jlnstrovan mt brezplačno in franko.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po *elo nizkih cenah.
* Tov&raa pc»MStv^
Aleksander Levi ^Pnzi
== ulica Tesa šč 52 A _
(t taatnl hI5i.)
ZALOGA: Piazza Rostrla (šolsko poslopje).
Coae, da ic al bstt a!k»l« koakifiut
Sprejemajo se vsikorrstna d t .di
po i o ;ebnih naSrtih
V«itrov«B oonlk braspla&no ln Cmnko.
Serravatfo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provgroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačuje organizem.

Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slueajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano o 19 kolajnami na raznih raztavah ln z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
-Crst.-
Priporoča se i lOO.OOO
pridna šiv Ija t>ocen: ul. aructo št. 4i'. vrata 14.
MALA OINAIII2A
klaft stavi »iu-ir:i zemljica ,m\ :m> klftr. Mf>r.'j 11 miH^n novih in štirih hiš je ni prodaj. TrOŠt. >kavarna Halkan« Tr-t
AmeriRansIce cepljene
1."» - t. Portala in Montioola cepljene ali l.ife 'tuni komadov <wi K •'»- 1*. cepiči Ki-:' /a 1»*> komadov ima na prodaj uprava trtno Kopališče Badein (Bad-Radein) Štajersko.
Ijotovisfe.
V I< |m m n zdravem kraju Mizo železnice se -laj ' sobe v najem > popol »o oskrbo in po zmernih cenah. Ponudi« naj se bl;i«x«>vole na-lo-\ ti n:i Grad Lesno BrdoiHr.lzenegglp. A rlmika.
V novi prodajalnici jestvin
in kolon.jai Petra Feternei
v ulici Gulia št. 76
je vdohiti vsakovrstna ie<<tvinf kakor: kavo. rii. tesu-nine 1 uapelji»k«M, olailkor, turano in i>eio moko. naravno masin. sreče. milo. iediloo oij«* prve
vrele po 36 Dovr. — Ulatro vedno sveže.—
Trst slikar-dekorater.
Sprpiema <l«*ln na deželi. T)?-korarije «>!> <• papirjem. Slikanje poti iu uapisov v vseh »logih in na v-»e narine. Ponarejen les in manuor. barvanje pohištva. podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica Ugo Frtcolo štev. 19.
00C0030033C0C00 Svoji k svojim!
Podpisani priporoča sv\jo zaloco oglja. drva. premoga in aruEo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muhu,
ul Cav»na iuhr><l ulica Ca-vazzeni Št. 3^.
COOOOOOOOOOOOOO
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano nai-boli~e in najcenejše
•o voščene svede ^
Čem Brezplačno in fram
'.zzaa
3 5
s a M' n
E3S
Drag. Schonberger
TRST
a L S. Caterina ji, II
civilna fcrojačnica
Naročbein plačila po dogovoru
7saia oDleka se ugotovi v 24nr.
3van Jančar
tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n.
Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v "2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8—6 pop.
Guerino Jftarcon
ulica Ti varne] la št v.
PriDoroča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
Pošiljanje na dom.
Telefon štev. 1664. —
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ars na jamstvo.
novi higjjenicni zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINL Trst Bh r ric ni 2S J Zaloga istrskih »n dalmat. vin
v ulici Ceciliu 16 <r ogal ul. Rnggero M nuna
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljši kletij. Cene : istrsko po »it st.. belo briško po SO s: opolo iz Visa po 7'2 st . vse franko na dom. Za obilne n»ročbe se priporoča
IVAN TONEL
Novo prodajalnico jestvin.
založeno z blagom prve vrste kakor kavo. sladkor. ' olje. milo. belo in turšno ino^o. otrobe itd. itd.
^Indrej Šuc
Neko ugledno nemško zavarovalno društvo
= išče y<i Trst zmožnega =
zastopnika.
Sposobni j »011 u« 1 ti i ki. ki se zamorejo izkazati v trgovskih kn»gih z dobrimi knjM-ijskimi zvezumi. naj pošljejo -voje ponudbe j>od >('. (»714 b)c na
Haasenstein <& Vogler I) VSAJ, /. Walfischgasse štev 10.
7
Vabilo
PEKARNA
£lojzij Cul
TEST - ul. i;aserm i7 - TRST
1 nasproti trgovinski kavarni i
priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd.
Sprejemanje domačega. - kruta v pecivo.
Prodaja moso prviii mlinov.
Pošiljanje na dom.
^arožni kolek je vdobiti pri upravi „ainost"
Mđtiđln*
Tovarna kisa
Brnschina & Hrovath
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
=J(ova zaloga=
ov.-a in sena na debelo in drobno M. vd. Zerguenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque> vogal ul. Coroneo.
Fran Macorig
trgovina z jestvinami
ul. Barrieravecchia38
Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu innz. testenine. surovo in kuhano maslo.
priporoča
Trst. ul. Media 56 zravon ul. Rosselti^ Tr?:
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
trst. ulica cassa dl r1sparmi0 5
■EBLUV&HIE Pn NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH katalogi brezplačno.
4 ▼^▼▼▼^▼AAVAVAVAA ►
<	ZOBOZDRAVNIK
t
s Oliv. M Dr,
v TRSTU ulica S. Autonio St. 9. II. nadstr.
4 «
4 Izvršuje zadelanje z emajlem. porcelanom ^ ^	sreboni iu zlatom.	.
Izdeluje posamezne umetne zobove kakor S *	tudi cclo zobovje.	*
^ ORDINIRA od 9—12 predp., 3.-5. popol ^
Zaloga vina A. FONDA
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 2. aprila 1905
ob 3 uri pop. v prostorih društvene krčme
Dnevni red:
1. Nagovor predsednika. 'J. Poročilo tajnika. ."». Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nad/.orništva. .">. Itizni predlogi in nasveti. ♦ ». Volitev pred-tojništva in njih na-mestnikov.
7. Volitev nadzorništva in njili na ■estnikov.
ODBOR.
v ulici Ugo Foscolo št. 9
Istrska iu dalmatinska vina prvih k>ti. pri]»or<>( 1 ljiva toli vsled j»ristnosti kolikor zmernosti v ceni I Furlansko vino laatnejra pridelka. Prodajalnica buteljk j specijaliteta: ro/.olja. vermut, maršala. istrsko in j furlansko žganje. ________ ___Prodaja na debelo in drobno.
SE323K33:] Krčmarjem in trgovcem po znižanih cenah
Črgovina z manufakturnim blagom m
Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I .
Zaloga perila, blaga od same volne za ženake obleke, velik dohod barhauta (fuštanj). veleur in pletenin; zaloga lmbotiranih ln flanellre.nlh pogrlnjal. bele in barvane srajce za motke. maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat izbor ovratnikov, zapestnic ln kravat.	Modercl ln drobnarije.
----------------— Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence.
DROGERIJA
Josip Zigon
nI. Caserma
Dr. F. Gaiger
praktični zdravnik v LJUBLJANI,
dotiegel je izvrstne v spe lic z vporal>o
železnatega vina
O. PICCOLIJA, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani.
Polliterska steklenica velja 'J kroni in se vnanja naročila točn»> izvrse.
Hotel CENTRAL v Sežani.

1'odpi^ani si ča-ti na/.nnniati eenjenemu občinstvu, da je prešel
■V hotel „Central" v Sežani v njega last.
Pri tej priliki naznanjam, <la sem sobe kakor tudi restavracijo in kavarno popolnoma prenovil in preskrbel. da bodo cenjeni gosti v vsakem obziru najboljše postreženi pi> najnižjih cenah. — Zalogo pive, katero sem imel prej v hiši gospe Gabersček, se nahaja sedaj v mojem lastnem poslopju. — Toči se najtoljši kra-ki teran, belo vipavsko in istrsko vino kakor tudi vedno sveže Dreherjevo pivo. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Na ra/.polago je 20 moderno opremljenih sob: v hiši se nahaja senčnat vrt in hlev za konje.
Priporoča se udani _	w • v
Anton Bevcic, lastnik.
g^^ Izbor drog, barv. čopiče v, pokosti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd. ac.^.^^f^^t^v^v^ ^	a
za jtfanujakturna trgovina \ ftmbrosich S |ftodricky 9
TRST - ul. Belvedere 32 - T ST

9
Ivan Oustinčič
n/. Sette Fontane št. 46 (TOgal II. VlHOlilO Hi FeltTfi).
Trjotiia s špecerijskim in kolonij, blatom
zalecs moke. otrobov, kakor tudi liajtinej-ib \ = testenin d«ima< e?a ie lojena izdelka.
Podpisani si dovoljuje nazna- jati cenjenemu občinstvu, da je otvoril
prodajalnico manifakturnega blaga na	-
W trgfu sv. Ivana št. 1. "VI
V zalogi bo držal tudi veliko izbero perila, platenine. krp. pregrinjal in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij.
Spoštovanjem	OMctOr B^OlL
Fuštanj za krila širok 90 cm po '36. 42 novi. Fuštanj veleur cd 27 novč. dalje, bel, siv in piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. šlaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproqe za mej posteljo. Kravate, srajce za o>nz*e m rensko. Krila, nogovice. č;p*e z-imet, kakor tuni raznovrstne drobnarije.
Čudo v ceno!
500 komadov samo /a golil.
Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura na urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna -pila a ponar. biseri, kravato, l pozlaćen prstan s pouar. kamnom za gospode ali dame, l krasna garnitura gumbov iz 370 double zlata za manšete, ovratnik in prsa. (J platnenih žepnih rut, 1 jako lepa žepna pisalna oprava, 1 krasno žepno ogledalo v skatljici /. glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo. 1 vez. be-iežnica. razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja, 72 angl. pisalnih peres in 39o raznih reči. ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse skupaj z uro. ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1'8 5 Pošilja na povzetje ali predplačilu.
H. SPINGARN, Krakov št. 43
Kdor naroči '2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni nožič na dve rezili, pri več kot '2 zavitkih >e priloži vsakemu po 1 tak nožič. Za kar ne ugaja se denai takoj povrne.
Varstvena znamka : SIDRO
LINEHEN T CAP8ICICOMP.
nadomestek
~ pain ekspelerja---
I je pripoznano kot izvrstno, bolečine bla-ieče mazilo; dobiva se po 80 stot« 1*40 K in po 2 K v vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod preljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno i znamko „SIDRO" iz Richteijeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek.
Rlciterjen lekarna ..pn ziatem orlu"
PBAGA. Elizab«tiDe vMe« it. 5. nor«
— - Dnevna razpošiljanje. ——-—-—--
M
Dijamanti za rezanje šip
po 1 80. 2'40. 3. 4, 5 6 8 10 11. 15 20. 30 K
Nad IO.OOO

ima v zalogi


/O ^
Angelj Casagrande
TRST Portici di Chiozza 1 Telefon 894
U
■V Vsak komad je zajamčen
Razpošilja tudi posamezne komade po povzetju.
Restavracija
,RIIa Cifta dt Francoforte1
ulica Moliu Piccolo št. /7
vogal ulice Saverio Mercadanie šte?. 4 ibi Piazza deiia Zor toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra* in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili ~ preskrbljena.	~
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoča
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
»SLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nol>ena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in -»mrt z zmanjšujočimi «e vplačili.
V*ak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„Slavij a"
L
Tzajema zavamalna banka ? Pragi. — Rezervni fond 29.217 69446 R. izplačane oišMnine: 18,324 623 17 K.
Po velikosti draga vzajemna, zavarovalnica naše dr bave z vseskozi slovansko-narodno upravo.
▼m pojasnila daj«:
Generalni zastop v Ljubljani, r-egar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje, poslopja^ iu premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok >ristne namene.	•