H sova industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov Ujtuvj 31. MAJ 1974 ŠTEVILKA 9 — XIV Družbeno izobraževanje v Savi V mnogih dokumentih, resolucijah, aktih in programih srečujemo izraz družbeno izobraževanje. Že v programu Zveze komunistov Jugoslavije iz leta 1958 je bilo zapisano, da je za samoupravljanje treba usposabljati ljudi. Samoupravljanje pa ne more biti uspešno brez izobraževanja. Samo izobražen človek bo lahko spoznal, kakšne so njegove pravice in obveznosti v samoupravni družbi, razumel bistvo družbenoekonomskih odnosov, bistvo naše politične ureditve in v svetu, znal neposredno odločati o delovnilf pogojih in dosežkih svojega dela in se zato nenehno izpolnejval v samoupravni praksi. SAVA je eno tistih delovnih organizacij, kjer je samoupravljanje že več kot 20 let resničnost in družbena praksa, saj je tu že leta 1950 zasedal prvi delavski svet v Sloveniji. V tej praksi samoupravljanja, v svoji težnji po preprečevanju odtujitve človeka doživlja uspehe in neuspehe, ki niso prizanesli ne Savi ne drugim podjetjem v Sloveniji in v Jugoslaviji. Ugotovili smo, da razvoj samoupravljanja ovira zelo nizka izobrazbena raven, bodisi strokovna bodisi družbena, in da je za rast samoupravljanja najbolj učinkovito izobraževanje. Naj bo proizvodni proces še tako sodobno organiziran, stroji najmodernejši, sistem samoupravljanja še tako dober, če človek ni primerno usposobljen ne za stroje ne za družbo, ne moremo pričakovati zadovoljivega rezultata. V Savi se zavedamo, da je izobraževanje nujnost, saj so ekonomika, samoupravljanje in izobraževanje tesno povezani. V internih aktih smo uzakonili sistem izobraževanja. V tem sistemu ima družbeno izobraževanje pomembno vlogo. Družbeno izobraževanje v Savi obsega: — družbeno izobraževanje zaposlenih delavcev, — družbeno izobraževanje članov organov upravljanja, — družbeno izobraževanje skupin samoupravljalcev, — družbeno izobraževanje članov družbenopolitičnih organizacij, — družbeno izobraževanje učencev v gospodarstvu, — družbeno izobraževanje za vodilne delavce. Družbeno izobraževanje delavcev Vsak na novo zaposleni delavec se že na uvajalnem seminarju informativno seznani z organizacijo dela in samoupravljanja v Savi, z vlogo družbenopolitičnih organizacij, z družbenoekonomskim položajem delovne organizacije in podobno. V času poskusnega dela je njegov mentor ali inštruktor zadolžen, da ga uvaja po programu A, kjer ni poudarek samo na teoretičnem družbenem znanju; delavec se mora usposabljati tudi za samoupravljanje tako, da prouči, kako se v internih aktih zapisana določila uresničujejo v samoupravni praksi. Medtem ko program B vsebuje delovne naloge (važne faze), s katerim se mora novi delavec seznaniti v času poskusnega dela, pa A program vsebuje seznanjanje z organizacijo dela v delovni organizaciji, obračunski enoti, z organizacijo samoupravljanja, zlasti v obračunski enoti, kjer je delavec zaposlen, z vodstvom obračunske enote, s predstavniki samoupravljanja, udeležuje pa se tudi neposrednega samoupravljanja na sestankih delovnih skupin. Po zaključku poskusnega dela opravlja vsak novi delavec preizkus znanja tudi s tega področja. Tudi družbeno izobraževanje pripravnikov poteka po programu. Večina pripravnikov izhaja iz vrst naših štipendistov, le-ti pa so člani kluba štipendistov Save, ki ima v svojem programu tudi izobraževanje za samoupravljanja, saj je klub že sam po svoji organizaciji in delovanju šola za samoupravljanje. Klub sodeluje z aktivom mladih delavcev v Savi. Klub štipendistov si je v programu zadal nalogo, da bo z odprtimi diskusijami o idejno političnem izobraževanju vplival na programe izobraževanja na šolah in na učne programe družbenih predmetov na šolah. Prav tako so pobudniki za seminarje za aktive ZMS, stalnih študijskih seminarjev članov kluba štipendistov o vlogi ZMS, o študentovskih gibanjih, zunanji in notranji politiki, razvoju samoupravljanja na vseh nivojih in podobno. Ko pripravnik, ki izhaja iz kluba štipendistov, združi delo v naši delovni organizaciji, nadaljuje »šolo samoupravljanja« tako, da se še bolj poglablja v probleme samoupravljanja na nivoju delovne organizacije, temeljne organizacije zdru-(Nadaljevanje na 2. strani; KABINET PREDSEDNIKA REPUBLIKE 11000 Beograd 17. maja 1974 Delovni kolektiv Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov »Sava« Kranj Ti iskreno čestita k izvolitvi za predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije. Želimo poudariti, da smo to želeli mi prav vsi, ker smo trdno prepričani, da je Tvoj življenjski cilj voditi državo v miru pa vendar ne zaključiti revolucionarne preobrazbe naše družbe in ne odstopati od prizadevanj za počlovečenje odnosov med narodi in državami. Zaupanje v Tebe in Tvoje sposobnosti nas bo podpiralo pri naših prizadevanjih; počutimo se varni. Delovni kolektiv Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov »SAVA« Kranj Številni Kranjčani, predvsem pa še mladi so prisrčno pozdravili štafeto mladosti s pozdravi predsedniku Titu za njegov 82. rojstni dan Novo mladinsko vodstvo Na redni volilni konferenci mladih delavcev naše delovne organizacije, ki je bila po oceni prisotnih zelo delovna in konstruktivna, so mladi izvolili novo vodstvo konference mladih delavcev Save. Za predsednika je bil izvoljen DAVORIN ŠERUGA, ki je v Savi zaposlen od 24. 7. 1972. V tem času je aktivno sodeloval v mladinski organizacij in nazadnje vestno opravljal funkcijo predsednika mladinske konference v TAP-u. Tudi na svojem delovnem mestu je vesten in marljiv, je preddelavec na konfekciji potniških plaščev v TAP-u. V organizacijo ZK je bil sprejet 15. 9. 1972. Za sekretarja konference mladih delavcev je bil izvoljen BOJAN GRIČAR, dipl. inž., ki se je zaposlil v Savi 3. 1. 1974 kot asistent razvojnega tehnologa — stažist. Kot naš štipendist je vseskozi sodeloval z našo mladinsko organizacijo in je eden od ustanoviteljev Kluba štipendistov in dolgoletni predsednik Kluba. 11. 7. 1973 je bil sprejet v organizacijo ZK. KONFERENCA .VLADIH DELAVCEV V DELOVNI ORGANIZACIJI LAVA KRANJ- PREDSEDSTVO KCNFERE!'CE| KLADIH DEIAVCEV Gumor center skl izobrože- Klub štipendistov in posojilojecal- Or^anizaci j3>'o kadrovska komisija Komisija za idejno politično delo Komisija :-.a sodelovanje s štipendisti in posojilojemalei-študenti komisija za informiranje Komisija za S?2;iSieani?,5, mladih del;-"co\ iomisija za splošni ljudsk odpor Referent z. športno dejavnost Komisija zi kulturno dejavnost KONFERENCA VLADIH DELAVCEV V TOZD TTI PREDSEDSTVO Aktivi mladih delavcev v obračunskih enotah valjarna cevarno velopnevmatike stiskani izdelki strokovni oddelk: - ročna konfi ifekciji iSv umetno usnje ročna konfekcija El ESrciv" tim* PREDEEDSTVO PREDSEDSTVO .. . Aktivi mladih delavcev v obračunskih enotah Aktivi mladih delavcev v obračunskih enotah #1?! m - tehnična služba - služba informacijskih sistemov - marketing služba - nabavna službo - finančno ročunovod- - kadrovska služba PREDSEDSTVO Delegati iz posameznih delovnih skupin Družbeno izobraževanje v Savi (Nadaljevanje s 1. strani) ženega dela in obračunske enote. Proučiti mora interne akte in se vključiti v sistem samoupravljanja. Preizkus znanja na koncu pripravniške dobe uspešno opravi le tisti pripravnik, ki odgovarja pozitivno tako na vprašanja iz stroke kakor tudi na vprašanja iz družbenih znanj. Družbeno se izobražujejo tudi ostali zaposleni delavci, bodisi kot člani samoupravnih organov bodisi kot člani mladinske organizacije, sindikalne organizacije, Zveze komunistov ali individualno preko internega časopisa SAVA, Informatorja, dnevnega časopisja in literature (družbenopolitične organizacije imajo bogato knjižnico s knjigami z družbeno vsebino). Družbeno izobraževanje članov organov upravljanja Pri sestavljanju programov za izobraževanje članov organov upravljanja smo težili vedno k takemu načinu obravnave tem, ki omogočajo udeležencem, da si pridobijo znanje, ki ga lahko uporabljanjo v sa-moupravljalski praksi. Program pripravlja izobraževalni center v sodelovanju s skupino, za katero je seminar pripravljen. V letnem planu izobraževanja za leto 1974 imamo naslednje oblike izobraževanja organov upravljanja: seminar za člane delavskega sveta delovne organizacije, za člane delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela, za predsednike gospodarskih odborov, seminarje za člane odborov za medsebojna razmerja in druge skupine samoupravljalcev (npr.: vodje delovnih skupin). Izobraževanje članov družbenopolitičnih organizacij Po pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije se je tudi v naši delovni organizaciji razmahnilo marksistično izobraževanje članov Zveze komunistov, čeprav ga tudi pred tem časom nismo zanemarjali. V letu 1973 smo posvetili precej študija osnovam marksizma, študij je potekal po oddelkih ZK, na novo sprejeti člani ZK so se usposabljali po programu, ki ga priporoča komisija za idejno izobraževanje pri CK ZKS. Ti seminarji so bili dobro obiskani, nekateri posamezniki pa so se udeležili tudi partijske politične šole. Tudi mladinska organizacija skrbi za družbenopolitično osveščanje in usposabljanje. Tako je mladinska organizacija organizirala razna predavanja, razgovore in seminarje z idejnopolitično vsebino. Delavska mladina je kritična, zato zahteva res kritično in pošteno obravnavo družbenih problemov, samoupravljanja in vloge mladine v njem. V programu za leto 1974 se je mladinska organizacija zavzela predvsem za izobraževanje mladih delegatov. Družbeno izobraževanje učencev v gospodarstvu Triinšestdeset učencev v gospodarstvu se v naši delovni organizaciji družbeno vzgaja v šoli za gumarske delavce in v drugih poklicnih šolah pri pouku družbenih predmetov in pri posebnih mladinskih urah. Glavni koncept te vzgoje izhaja iz koncepta socialistično angažirane šole, ta pa je, da mora biti celotno delo in življenje v šoli prežeto z marksizmom. Pri vseh predmetih skušamo uvajati znanstveno mišljenje, ki temelji na osnovah marksizma, učenci pa naj bi dojemali protislovJa_in spoznavali zakonitosti v družbenih procesih s tem, ko jim skušamo privzgojiti vrednote za resnično samoupravne socialistične odnose. Skrb za idejno politično usposabljanje članov Zveze komunistov in članov Zveze mladine mora biti še nadalje glavna naloga Zveze komunistov, kajti pomanjkljivo marksistično znanje pogosto vpliva na to, da v odločilnih trenutkih nismo učinko- viti. Zato je potrebno nenehno razmišljati in poglabljati družbenopolitična znanja. Tudi sindikalna organizacija izobražuje svoje člane, predvsem usposablja svojo »bazo« — poverjenike, ki delujejo med delavci v delovnih skupinah, da bi bolj aktivno in bolje družbenopolitično delali. Uspešnost izobraževanja analizirajo in na podlagi teh analiz nastajajo novi programi. Skoraj vsi vodilni delavci, razen dveh, so člani Zveze komunistov in se usposabljajo po programih za izobraževanje Zveze komunistov. Poleg tega je njihova dolžnost, da se individualno družbeno izobražujejo ali pa se izven podjetja udeležujejo seminarjev in tečajev z družbeno vsebino. Zaključek Proces družbenega izobraževanja v Savi se bo nadaljeval, kakor se bo nadaljeval razvoj samoupravljanja. S prizadevanjem družbenopolitičnih dejavnikov bomo na tem področju uresničevali ustavna določila, da se bomo s pomočjo znanja znali spopasti z vsemi negativnimi težnjami, če bo potrebno. To bomo dosegli, če bomo vključili družbeno izobraževanje v permanentno izobraževa-vanje. V referatu ni bilo govora o vseh rednih oblikah izobraževanja: o usposabljanju premeščenih delavcev, o poklicnem izobraževanju za ozke in široke profile, o izobraževanju v delovodski gumarski šoli, o tečajih za prekvalifikacijo, o funkcionalnem izobraževanju ipd. Vse te oblike vključujejo poleg strokovnega izobraževanja tudi družbenoekonomsko izobraževanje. Ena od najpomembnejših nalog naše družbe mora biti ustrezna povezava strokovnega in družbenega izobraževanja. Upamo trditi, da smo v Savi tak koncept, zastavljen že pred leti, do Davorin Šenga, predsednik konference ZM Sava Bojan Gričar, sekretar konference ZM Sava danes upravičili do takšne stopnje, da družbeno izobraževanje ni več privesek rednih oblik strokovnega izobraževanja, ki ga propagirajo družbenopolitične organizacije in ga je zato treba »gojiti«, ampak je postalo obvezni sestavni del celotnega procesa izobraževanja. Janez Beravs Ema Pevc OPOZORILO Dne 17. maja smo izdali posebno številko Save o perspektivni gradnji našega podjetja. Pri tem smo izpustili podpis, in sicer, da je celotno informacijo pripravil direktor teh. službe dipl. inž. Bruno Skumavc s sodelavci. Sava pokrovitelj Občinsko tekmovanje mladih matematikov za srebrna Vegova priznanja Lep sončen dan je bil to soboto, primeren za izlet ali športno potepanje po igriščih, ki jih v Kranju ni malo. Pred osnovno šolo France Prešeren pa se že od 8. ure dalje zbirajo mladi šolarji. To so učenci osnovnih šol Kranja, tam je tudi skupina učencev nižjih razredov, ki pa se resnično odpravlja na izlet v Gorje pri Bledu. Mladi v družbi svojih mentorjev pa bodo ostali na šoli in se pomerili v znanju matematike. Niso prvič na takem tekmovanju; tu so se namreč zbrali najboljši učenci — matematiki z osnovnih šol Lucijan Seljak, Stane žagar, Simon Jenko, France Prešeren, osnovne šole iz Cerkelj, Preddvora, Predoselj in Šenčurja, ki so na šolskih tekmovanjih že osvojili bronasta Vegova priznanja. S tem so si pridobili pravico do udeležbe na tekmovanju za srebrno Vegovo priznanje. Pred tekmovanjem jih je v imenu organizatorja pozdravila tov. Ivanka Gros, ki že deset let neutrudljivo dela pri organizaciji in izvedbi tekmovanj. V imenu pokrovitelja delovne organizacije Save pa je zbrane pozdravil tov. Jože Kocijan, ki je med drugim dejal: »V imenu pokrovitelja delovne organizacije Save in naših samoupravnih organov vas lepo pozdravljam in hkrati želim veliko uspeha pri današnjem preizkusu znanja. Vaša odločitev, da se preizkusite na področju matematičnega znanja, ima velik pomen za vas in našo družbo. Samo z znanjem bomo dosegli uspehe doma in se uveljavili v svetu. Z znanjem boste tudi vi prispevali svoj delež k hitrejšemu razvoju našega gospodarstva in samoupravne družbe. Ta preizkus naj torej ne bo začetek in konec vašega prizadevanja. Ta duh naj vas spremlja tudi pri bodočem delu.« Razdeljeni v tri delovne skupine, v skupino 6. razredov, skupino 7. razredov in skupino 8. razredov osnovnih šol, so se mladi matematiki v napetem pričakovanju odpravili v razrede, kjer so jih čakali mentorji. Prav gotovo je slehernega prevzela misel, kakšne bodo naloge, kako bodo težke? Za 120 minut, kolikor so imeli časa za reševanje nalog, so se zaprla vrata razredov in v šoli je postalo neverjet-nno tiho. Ta čas sem izkoristil za pomenek s prof. Ivanko Gros, predsednico občinske tekmovalne komisije, ki tudi sama poučuje matema- tiko na osnovni šoli France Prešeren. Deseto leto vodi matematični krožek, v katerem se učenci dodatno izpopolnjujejo v znanju matematike. Pri tem se pridno pripravljajo na matematična tekmovanja, v šoli za bronasto priznanje, v občinskem merilu za srebrno in za republiško zlato Vegovo priznanje. Samo na osnovni šoli France Prešeren obiskuje matematične krožke iz 6. razredov 52 učencev, iz 7. razredov 48 učencev, iz 8. razredov 40 učencev. Na šolskem tekmovanju je na osnovni šoli France Prešeren in iz 8. razredov 28 učencev. Vsi, ki so rešili polovico nalog in s tem dokazali dobršno mero znanja, so si priborili bronasto Vegovo priznanje. Letošnjega občinskega tekmovanja za srebrno priznanje pa se je z osmih osnovnih šol kranjske občine udeležilo 154 učencev, nosilcev bronastih Vegovih priznanj. Naloge, ki so za vsa občinska središča enake in jih rešujejo istočasno v vseh občinah, pripravi republiška tekmovalna komisija. In da vam po pravici povem, niso tako preproste, vsaj za učence osnovnih šol ne. »Tekmovanja mladih matematikov so dosegla svoj namen: vedno več jih želi širšega znanja matematike, vedno več je matematičnih krožkov na šolah in vedno več mentorjev dela z mladimi v prizadevanju za dvig Gashi Hava Teran Andreja znanja matematike«, mi je na koncu dejala tov. Ivanka Gros. Ko sem zapuščal šolske prostore, so mladi »matekmatiki« pridno reševali svoje naloge, mentorje in tekmovalno komisijo pa je čakalo ogromno dela. Najboljše rezultate v posameznih skupinah so dosegli naslednji učenci: 6. razred: 1. Teran Andreja — Osnovna šola Lucijan Seljak 2. Odar Jana — Osnovna šola France Prešeren 3. Šolar Vanda — Osnovna šola Lucijan Seljak 4. Ribnikar Matjaž — Osnovna šola France Prešeren 7. razred: 1. Jalovec Stane — Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje 2. Kalan Mira — Osnovna šola Lucijan Seljak 3. Tepin Špela — Osnovna šola Simon Jenko 8. razred: 1. Gashi Hava — Osnovna šola France Prešeren 1. Legat Drago — Osnovna šola France Prešeren 2. Basaj Mojca — Osnovna šola Josip Broz-Tito Predoslje 2. Drljača Saša — Osnovna šola Lucijan Seljak 3. Dremelj Bojan — Osnovna šola Simon Jenko Tretje mesto oziroma isto število točk imajo še učenci — tekmovalci: Hudobivnik Slavko z osnovne šole (Nadaljevanje na 4. strani) Legat Drago Jelovec Stane Kaj in kako delamo? Kratko poročilo o delu oddelka za socialno varstvo in družbeni standard Osnovna naloga oddelka je ustvariti delavcem take življenjske in delovne pogoje, da bodo lahko nemoteno opravljali delovne naloge in da bodo imeli osnovne pogoje za življenje. Letni plan dejavnosti oddelka je sestavljen na podlagi materialnih možnosti delovne organizaciej, ekonomičnosti, medsebojne solidarnosti in humanosti ter v skladu s socialno politiko, ki jo narekuje današnji sistem. Plan mora biti v skladu tudi z internimi akti delovne organizacije ter določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Socialno varstvo, ki ga nudimo v oddelku za socialno varstvo in družbeni standard, je del socialne politike in ne obstaja samo na nivoju podjetja, ampan tudi na nivoju občine. Socialno varstvo se obravnava v dveh pomenih besede, v širšem in ožjem pomenu. V prvem primeru se obravnavajo vse zadeve v zvezi s socialnim zavarovanje in sicer: — obračun nadomestil osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo do 30 dni in nad 30 dni ter izplačila; — organiziranje in vodenje del za uveljavljanje pravic do otroškega dodatka, izpolnjevanje ustrezne do-kumentaciej ter uveljavljanje pravic do otroškega dodatka posebnim kategorijam delavcev; — pomoč pri uveljavljanju pravic do pokojninskega varstva, invalidskega varstva in zdravstvenega varstva ter v zvezi s tem izpolnjevanje ustreznih dokumentov, kot so mesečni prikazi višne osebnega dohodka za obdobje 10 let za izračun pokojninske osnove, za invalidska nadomestila ipd.; — izpolnjevanje obrazcev Ms, to je vsakoletni prikaz gibanja boleznin nad 30 dni za posameznega delavca; — izplačila in vodenje knjigovodstva za socialne in druge pomoči; — sestavljanje raznih poročil za Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj in za druge zavode. Poleg omenjenega varstva se izvaja tudi socialno varstvo v ožjem smislu, to je socialno delo. Sredstva, ki se uporabljajo za reševanje socialne problematike, so letno planirana sredstva sklada skupne porabe. — V oddelku redno spremljamo in ugotavljamo socialno stanje delavcev ter nudimo ustrezno pomoč socialno ogroženim delavcem. Socialno stanje delavcev ugotavljamo tudi z občasnimi obiski na domu. Socialne pomoči, ki so enkratne, večkratne ali občasne, so najpogostejša oblika reševanja socialne problematike. Dodeljujemo jih socialno ogroženim delavcem 2 krat letno, v spomladanskem in jesenskem času, ko se življenjski stroški najbolj povečajo. Socialne pomoči dodeljujemo tudi preko celega leta, če se ugotovi za posamezne delavce trenutno neugodna situacija. Socialno stanje delavcev se lahko vsako leto bistveno spreminja glede na število nepreskrbljenih članov družine in glede na življenjske stroške. Priprava predloga se prične z zbiranjem prošenj posameznikov, predlogov sindikalnih poverjenikov in na osnovi oddelku že znanih primerov socialne ogroženosti. Socialni delavec ima z vsakim posameznikom razgovor, da ugotovi popolno sliko socialnega stanja, v sodelovanju z zdravstveno službo pa še zdravstveno stanje. Predlog za socialno pomoč obravnava odbor za izobraževanje in socialno varstvo. V letošnjem letu smo predlagali (in je bila odobrena) socialno pomoč 76 socialno ogroženim delavcem; pomoč jim je bila tudi odobrena, vendar v različni višini. Socialna pomoč se giblje od 300 N din — 500 N din, odvisno od socialnega stanja v družini. To pomoč lahko dodeljujemo v denarju ali naturali-jah. —- Vsako leto organiziramo zdravstveno in socialno ogroženim članom kolektiva ustrezno klimatsko zdravljenje, organiziramo rekreacijo na morju v Novi gradu in socialno ogroženim delavcem krijemo del stroškov. — Rešujemo problematiko alkoholizma — vzrokov, ki ga pogojujejo, in odpravljamo posledice. — Zdravstveno ogroženim delavcem, invalidom in nosečnicam pomagamo pri reševanju njihovih problemov, predvsem pa je naša dolžnost, da jim pravočasno pomagamo rešiti problem premestitve na ustrezno delovno mesto. Obenem sodelujemo v invalidski komisiji, na kateri je letno obravnavanih približno 30 invalidov. — Vse leto sodelujemo pri ureja- Anamarija Pavlovič je napisala pričujoči sestavek nju stanovanjskih razmer za socialno ogrožene delavce. — Družinam nudimo pomoč pri reševanju problemov iz družinske zakonodaje ter pomagamo delavcem pri urcajnju odnosov na delovnem mestu. — Odboru za izobraževanje in socialno varstvo dajemo predloge za pomoč raznim humanitarnim organizacijam, ki so nas za pomoč prosile. Upamo, da smo s tem kratkim poročilom o delu oddelka za socialno varstvo in družbeni standard vsaj nekoliko pojasnili dejavnost vsem našim zaposlenim ljudem, zlasti pa pri tem mislimo na tiste, ki so kakršnekoli pomoči potrebni. Izkušnje nam že nekaj let kažejo, da ne moremo izvajati socialnega varstva delavcev v taki meri, kot jo želimo, zaradi tega, ker delavci ne iščejo pomoči pravočačsno v našem oddelku oziroma je nekateri sploh ne iščejo, čeprav izpolnjujejo vse pogoej za to. Zato opažamo, da delavci ob nudenju raznih pomoči negodujejo, ker menijo, da nekateri do tega niso upravičeni. Ob tem moramo povedati, da naš oddelek v sodelovanju z zdravstveno službo in drugimi ustreznimi službami vsak predlog temeljito pregleda in v skladu z določili pravilnika o delitvi sredstev sklada skupne porabe predlaga odboru za izobraževanje in socialno varstvo. Pričakuejmo, da se bodo člani kolektiva še več oglašali v našem oddelku in iskali ustrezne pomoči. Sava pokrovitelj (Nadaljevanje s 3. strani) Josip Bro-Tito Predoslje, Ješe Darja z osnovne šole Lucijan Seljak, Ribnikar Andreja z osnovne šole France Prešeren, Vidic Gorazd in Zakrajšek Diana z iste osnovne šole. Mislim, da smem v imenu vseh Savčanov, iskreno čestitati tekmovalcem za uspeh. NOSILCI SREBRNIH VEGOVIH PRIZNANJ ... V sredo, 22. maja so Savo obiskali mladi matematiki, ki so na občinskem tekmovanju dosegli najboljše rezultate. V spremstvu svojih mentorjev so se zbrali v sejni sobi upravne stavbe, kjer smo jim pripravili skromno zakusko in darila. Tov. Judita Rakovec je po poročilu tov. Ivanke Gros o tekmovanju podelila najboljšim hranilne knjižice. V razgovoru je poudarila, da je razveseljivo, da mladi iz leta v leto dosegajo boljše rezultate iz matematike in se zavedajo, da bodo ravno z marljivim delom in znanjem dosegli dobre rezultate in cilje, ki so si jih zastavili. Na koncu je mladim zaželela veliko uspehov in še dejala: »Naše gospodarstvo potrebuje veliko dobrih strokovnjakov. Naša delovna organizacija pa je pripravljena sprejeti vsakega dobrega strokovnjaka. Vam mladim smo pripravljeni pomagati, da boste uspešno končali svoje študije.« Mladi so si po tem ogledali proizvodnjo TTI in TAP. Mnogi med njimi so prvič obiskali Savo. Na vse je naredila močan vtis, niso sl namreč predstavljali, da je tako velika in da delamo toliko izdelkov, štiri najboljše na tekmovanju sem zaprosil za kratek razgovor. ANDREJA TERAN id osnovne šole Lucijan Seljak, ki je zasedla 1. mesto v skupini 6. razredov, mi je dejala: »Zelo sem bila vesela nagrade, tudi obisk v Savi mi je bil všeč. Nisem pa vedela, da je tovarna tako velika, čeprav Savo poznam že dolgo, saj stanujem tu blizu. Največji vtis je name naredila tovarna avtopnevmatike, vse se mi je zdelo kar preveč avtomatično.« Na vprašanje kam z nagrado, mi je zaupala: »Vložila jo bom v banko in še kaj prihranila.« STANE JALOVEC iz osnovne šole Josip Broz Tito Predoslje je bil že drugič pri nas. Lani je bil prvi v skupini 6. razredov, letos mu v skupini 7. razredov ni bil nihče kos. »Z zanimanjem sem si ogledal Savo, ki je name naredila močan vtis, predvsem velikost, malo pa me je motil hrup in precejšnja vročina. Sprašujem se, kako delavci zdržijo v takem okolju polnih osem ur. Ker so počitnice zelo blizu, mi je nagrada 450 dinarjev kot naročena, s prijateljem, ki ima vikend v bližini Splita, grem na morje in mi ne bo težko zapraviti denarja«, mi je na koncu razgovora dejal prijeten in zelo zgovoren učenec 7. razreda. GASHI HAVA Iz osn. šole France Prešeren je prvo mesto dobila s svojim sošolcem DRAGOM LEGA-TOM. Oba sta se odločila, da po osnovni šoli nadaljujeta s študijem na gimnaziji. Hava namerava po gimnaziji nadaljevati študij na medicini ali matematiki, za kar se bo odločila kasneje. »Sava je veliko in moderno podjetje, šele po tem obisku mi je vsaj malo jasno, kako nastane avtoplašč in zračnica. Vesela sem obiska pri vas v Savi, še posebno pa sem vesela nagrade, ki jo nameravam shraniti.« Drago Legat je bil zgovornejši in mi je dejal, da že od 1. razreda osnovne šole ve za Savo, da pa si je Savo predstavljal samo skozi radirko. »Dolgo mi ni bilo jasno, kako nastajajo gumeni izdelki, vse sem si predstavljal drugače, mislil sem, da se gume vlivajo, podobno kot je to v železarnah. Moj oče ima doma obrt, vendar sem se odločil, da nadaljujem s študijem na gimnaziji, za kasneje se bom še odločil. Z nagrado 500 din še ne vem kako, toda pred vrati so počitnice in upam, da jo bom koristno porabil.« DRAGO LEGAT se je na koncu zahvalil pokrovitelju v imenu učencev — tekmovalcev in v zahvalo tov. Juditi Rakovec predal šopek rož. HAVA GASHI IN DRAGO LEGAT se bosta 1. junija v Ljubljani udeležila republiškega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje. Želimo jima veliko uspehov in čimboljše rezultate na tekmovanju. L. M. ZVEi ysiA SKUPS CINA SKUPŠČINA SR SLOVENIIE VODJE DELEGACIJ V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Peter Bogataj — TOZD TAP Cvetkovič Božo — TOZD TTI Ambrožič Miro — TOZD VET Žerko Ivan — OSS in POS TAP Belehar Franc Grašič Marija Kopač Ludvik Šeruga Davorin Zorc Marjan TTI Gašperšič Ana Jagrič Regina Jereb Bogomir Kopač Jože Kuhar Franc Lah Vladimir Milivojevič Mile Pavšiar Boris Žumer Franc VET Čeferin Marjan Jereb Janez Lamovšek Martin Mestinšek Ervin OSS IN POS Gogala Marija Balanč Franci Fon Iztok Jurančič Zdenka Markun Nadja DELEGATI V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU OBČINSKE SKUPŠČINE Judita Rakovec Zvone Gantar Tone Bajuk Franc Jeklar Tone Volčič Franc šifkovič DELEGACIJA ENOTNEGA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SRS Franci Žumer Franci Balanč Marjan Čeferin ZDENKA JURANČIČ delegat Gorenjske v Zboru republik in pokrajin v Zvezni skupščini je — član skupne skupščinske komisije za volitve in imenovanja, — član odbora za finance zbora republik in pokrajin. Po volitvah delegatov Mi in občinska skupščina Dne 29. aprila 1974 se je prvič sestala nova občinska skupščina. Izvoljeni delegati vseh treh zborov so na skupni seji izvolili novega predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta občine. Za predsednika občinske skupščine Kranj so izvolili tov. Toneta Volčiča, dosedanjega predsednika občinske konference SZDL, za podpredsednika pa tov. Judito Rakovec, direktorico kadrovske službe. Novi predsednik izvršnega sveta občine je dosedanji predsednik občinske skupščine tov. Franc Šifkovič podpredsednik izvršnega sveta pa je Rado Pavlin, sedanji ravnatelj osnovne šole France Prešeren. Istega dne so na ločenih sejah posameznih zborov izvolili predsednike in podpredsednike zborov. Predsednik zbora združenega dela občinske skupščine je Vinko Šarabon iz Iskre Elektromehanika Kranj. Podpredsednik zbora združenega dela občinske skupščine je Štefan Kadoič, zaposlen na Višji šoli za organizacijo dela. Predsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je Janez Grašič, ravnatelj osnovne šole Lucijan Seljak. Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je Miha Stenovec, zaposlen pri Cestnem podjetju Kranj. Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je Jože Valant, zaposlen v Tekstilnem centru v Kranju, podpredsednik družbenopolitičnega zbora skupščine pa je Peter Tulipan, zaposlen v tovarni Tekstilindus. L. M. Stanovanja za mlade Soglasja k prošnjam članov kolektiva za dodelitev stanovanj in posojil pri občinski stanovanjski skupnosti. Občinska samoupravna stanovanjska skupnost je v časopisu Glas Gorenjske dne 20. aprila letos objavila razpis za oddajo stanovanj, financiranih iz sredstev solidarnostnega sklada, razpis o zbiranju interesentov za nakup stanovanj v blokih in razpis za dodelitev posojil za nakup stanovanj v blokih. Iz sredstev solidarnostnega sklada bo letos v občini na voljo tudi večje število enosobnih stanovanj in garsonjer za mlade družine, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let, — da nobeden nima več kot 10 let delovne dobe, — da od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje za stanovanje ni poteklo več kot 5 let. Prednost pri dodelitvi stanovanj imajo mlade družine z nižjim osebnim dohodkom na člana družine. Prosilci za stanovanja, ki izpolnjujejo navedene pogoje, morajo prinesti izjavo delovne organizacije, kjer so zaposleni ali kjer prejemajo štipendijo, da bo delovna organizacija skupno s prosilcem v 7 letih ustrezno rešila njegov stanovanjski problem. Brez navedene izjave prošnje ne bodo obravnavane. Prošnje je stanovanjska skupnost sprejemala do 20. maja. Posebna komisija, ki jo bo imenoval odbor solidarnostnega sklada, bo na terenu ocenila stanovanjske in druge razmere prosilcev ter na osnovi zbranih točk pripravila predlog o dodelitvi stanovanj. - Ker je v naši delovni organizaciji precej mladih delavcev, ki so poročeni, nimajo pa ustreznega stanovanja, je kadrovska služba v Informatorju objavila razpis za oddajo stanovanj in dodelitev posojil. Pred končanim razpisnim rokom nam bo strokovna služba stanovanjske skupnosti posredovala seznam naših delavcev, ki so vložili prošnje za dodelitev stanovanj, da bomo lahko izdali izjave o skupni rešitvi njihovega stanovanjskega problema v roku 7 let. Občinska stanovanjska skupnost je razpisala tudi posojila za odkup stanovanj v etažni lastnini. Posojila so na voljo iz sredstev, ki jih vse delovne in druge organizacije od-dvajajo iz bruto osebnih dohodkov kot vezana sredstva v banko. Delavci, ki so interesenti za odkup stanovanj, po pravilniku stanovanjske skupnosti lahko dobijo posojilo največ 60 °/o od vrednosti stanova- nja, predložiti pa morajo potrdilo svoje delovne organizacije, da soglaša z odobritvijo zaprošenega posojila. Ker sc znesek zaprošenega posojila lahko dobi le v višini 60 °/o od vrednosti stanovanja, cena stanovanj pa je dokaj visoka, računamo, da bo med vsemi interesenti za odkup samo nekaj Savčanov. Glede na gornje je kadrovska služba predlagala delavskim svetom naslednja sklepa: 1. Kadrovsko službo sc pooblasti, da tistim članom kolektiva in štipendistom, ki bodo pri solidarnostnem skladu vložili prošnje za dodelitev stanovanj .namenjenih mladim družinam, izda izjavo, da bo skupnost prosilcem v roku 7 let ustrezno rešila njegovo stanovanjsko vprašanje. Tisti člani kolektiva, ki pa bodo pri Ljubljanski banki — podružnica Kranj, vložili prošnje za dodelitev posojila v višini 60 % od vrednosti stanovanja, se izda potrdilo, da Sava soglaša z odobritvijo zaprošenega posojila. 2. Po končanem razpisu in razdelitvi stanovanj ter posojil iz sredstev občinske stanovanjske skupnosti, bo kadrovska služba vsem delavskim svetom posredovala informacijo o številu članov kolektiva, ki so dobili stanovanja in posojila pri občinski stanovanjski skupnosti. Delavski sveti temeljnih organizacij in organizacije skupnih služb so predloge v celoti sprejeli. F. Dolenc Z vodstvom TTI in predstavniki DPO TTI smo se na Vrhniki pogovarjali o problematiki proizvodnje in povezave z našo temeljno organizacijo združenega dela. Med drugim smo se dogovorili, da se moramo večkrat sestati in skupaj reševati probleme, tako proizvodne kot tudi družbenopolitične. Domenili smo se, da predstavniki obrata III obiščemo Kranj in proizvodnjo v obeh obratih. Dne 11. maja smo bili toplo sprejeti v obratu II, kjer so nas čakali predstavniki DPO in vodstva TTI. Ogledali smo si proizvodnjo v vseh oddelkih. Bili smo nemalo presenečeni nad vsem novim, nad velikostjo in še posebej nad perspektivnim načrtom izgradnje naše delovne organizacije. Popoldne smo si ogledali obrat IV., kjer nas je Zaradi cigarete iz podjetja Mislim, da večina članov naše delovne organizacije ve, da v naši proizvodnji uporabljamo veliko najrazličnejših lahkovnetljivih snovi, in da ni potrebno nikomur posebej dopovedovati, da je v proizvodnih enotah prepovedano kaditi. Vsak delavec je tako ali drugače odgovoren za spoštovanje predpisov, ki veljajo za vsa. Delavci naše protipožarne službe se trudijo, da bi bilo čim manj požarnih območij, da bi bile vse proizvodne enote opremljene z najmodernejšimi aparati za gašenje. Skrbi tudi, da bi bili vsi zaposleni seznanjeni s pravili o praktični uporabi in da bi bili vsi usposobljeni za gašenje. Zdi pa se, da to ni dovolj. Nekateri namreč mislijo, da je tudi delovno mesto posebno zanimala proizvodnja umetnega usnja in izdelava lepil. Prisrčno sprejeti smo bili tudi v oddelku, kjer izdelujejo ležalne blazine, saj je bilo srečanje z bivšimi sodelavci in sodelavkami nam vsem drago in toplo. V imenu vseh udeležencev se bi rad zahvalil za prijetno preživeto Starši Kaj pa vaš otrok? Občinska Zveza društev prijateljev mladine Kranj pripravlja ob letošnjih šolskih počitnicah posebne, redne enodnevne izlete za šolske otroke, katerih starši so zaposleni. S tem vam skušamo pomagati, ko ste v službi, otrok pa bo prost (ko ne bo v šolskem varstvu oz. v šoli). Kljub temu, da bodo mnogi otroci odšli v kolonije in s starši na dopust, bo gotovo še čas, ko bo otrok prepuščen cesti, dvorišču ali celo zapiranju v stanovanje. To pa je za otroka slabo, za zaposlene starše pa stalna skrb na njihovem delovnem mestu. če želite torej, da vam pomagamo, sporočite želje tajništvu šole, v katero hodi vaš otrok. Po tem boste prejeli vprašalnik in nato bo skupni pogovor vseh interesentov za uskladitev želja in dokončno organizacijo izletov. Občinska Zveza prijateljev mladine Kranj primeren kraj za kajenje. Zavestna kršitev delovne discipline, kajenje na delovnem mestu ali na mestih, kjer je to prepovedano, pa ima za posledice, da obravnava kršilca odbor za oceno kršitev delovnih obveznosti in materialnih škod. Primer delavca iz TTI naj bo v poduk in opozorilo, da so predpisi in opozorila napisana zato, da jih spoštujemo in se stem izognemo neprijetnostim obravnav in zaradi tega težjim posledicam. Tudi ta delavec ne bi dobil odločbe, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu, če bi upošteval opozorila in spoštoval predpise. P. S. Čeprav še ni povsem znan vzrok požara v tovarni Ledava v Murski Soboti, pa so posledice strahotne: dve in pol starih milijard škode. Predno prižgete cigareto na nedovoljenem mestu — premislite! sobotno popoldne v Tupaličah, kjer smo bili na kosilu, za ogled gradu Hrib v Preddvoru in hotela Bor. Vsakemu od nas bo ta dan ostal v spominu, ker smo veliko videli in doživeli. S seboj smo odnesli sliko prijetnega kraja ob čudovitem jezeru v Preddvoru in še bomo prišli, smo sklenili na koncu našega obiska. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste nam omogočili obisk in nas tako prisrčno sprejeli. V imenu vseh udeležencev Franci Moškon Gasilski kotiček Pri sosedu bo živahno V Stražišču praznujejo vsako leto svoj krajevni praznik. 21. junija letos bo pa še posebno živahno. Gasilci bodo dali v »promet« nov avto in novo ROZENBAUR gasilsko motorko. Na ta dan bo tudi otvoritev novega otroškega vrtca. Denar za gasilski avto so prispevali vaščani, nekaj pa so primaknile tudi delovne organizacije v Kranju, med njimi tudi Sava. Motorko jim je kupila tovarna IBI, ki bo tudi pokrovitelj proslave. Za boljše razpoloženje bo igral ansambel Jožeta Jevška. Povabili so tudi oktet Sava, ki si zadnje čase na Gorenjskem uspešno utira pot v sam vrh tovrstnih pevskih zborov. Ivan Petrič Ogledali smo si Savo Naši ste še vedno Obiskali so Savčane — bolnike Prvomajski prazniki — le kdo se jih ne veseli! Delavski praznik, mesec cvetja, pomladi, veselja in pričakovanj. Sleherni izmed nas si je gotovo že pred prazniki napravil načrt, kako in kje bo praznoval. Nekateri so tako kot pred mnogimi leti odšli v gore, drugi so šli proti morju, tretji so odšli k sorodnikom, in kdo ve kam vse so še vodile njihove poti. Nekateri pa niso imeli te sreče. In prav njim je namenjen ta zapis. Moji, tvoji, naši sodelavci — bolniki, k so zaradi bolezni privezani na posteljo. No, v Savi je že kar tradicija, da le-te ne pozabita oddelek za socialno varstvo in družbeni standard ter sindikalna organizacija vsaj ob pomembnejših datumih, teh pa v našem koledarju ne manjka. Tako je bilo tudi tokrat. S skromnimi darili smo se namenili obiskat štiriintrideset naših sodelavcev, ki so v »bolniški« že več kot mesec dni. Naš odhod se je pričel zgodaj zjutraj. šofer Jože je sprejel zadnja navodila od Hacetove Marice, ki je bila »šef« delegacije in sploh nepogrešljiva pri obisku bolnikov, predstavnik sindikata pa se je z nekakšnim strahom odpravljal na to pot. Šofer Jože je »nabiral« kilometre, ustavljal zdaj tu, zdaj tam. Nekoga smo dobili v postelji, drugega smo zalotili pri branju dnevnih novic, tretjega s »piskrčkom« v roki, četrto v bolniški sobi. Vsi so bili našega obiska zelo veseli in povsod se je razvil kratek razgovor: tega je zanimalo to in ono, drugi je naročal pozdrave, tretji nas je seznanil z vzroki bolezni, njeno dolgotrajnostjo in posledicami; slednjih je bilo največ. Človek je pač človek in prav zaradi tega smo jih poslušali, saj je bila večina od njih prepričana, da jim bo laže, če se malo izpovedo. V vseh teh razgovorih je z velikim posluhom sodelovala Marica Hace, tako kot to zna samo ona. Prepričljivo in hudomušno je znala pogovoriti še tako obupanega bolnika, da je ta že »skoraj« ozdravel. Vsak dom, ki smo ga zapustili, je pomenil za nas spoznanje več. Sleherni bolnik pa je imel eno sa- mo veliko željo — ozdraveti in se čimprej vrniti med svoje sodelavce. Da bi bila vaša predstava o tem vzdušju čim bolj popolna, naj za primer navedem dva obiska, ki sta name naredila naj glob ji vtis. Viktor Oblak iz Njivic, to je majhne vasice nad Besnico in Nemi-ijami, nas ni pričakal na hišnem pragu, kot je tu navada. Dobili smo ga v postelji, ob kateri so bili zbrani vsi njegovi. On in žena sta si s prizadevnostjo zgradila nov dom, v kolektivu je bil cenjen kot dober delavec, noč pred našim obiskom je preživljal težke trenutke. Več kot leto dni je že, ko je prvič obiskal zdravnika in mu potožil o svojih bolečinah; leto dni je že v negi svojih naj bližjih. In ko smo mu segli v roko, je za hip pozabil na težke ure. Težko, a vendar je pričel kratek razgovor. Povedati je vedel, kaj vse je moral že pretrpeti in kaj ga še čaka. Z otroškim veseljem je pripovedoval, kaj vse bo naredil, ko ozdravi, ko se bo vrnil med svoje sodelavce. In prav ta velika želja po zdravju mu daje novih moči, da premaguje težko bolezen; naši obiski pa so mu v spodbudo, saj ve, da ga nismo pozabili. Heleni Pelci je vi ali »mami s Stare pošte:«, kot so ji pravili tam, je namenjeno nekaj naslednjih vrstic. Ko nas je zagledala, je zajokala, tako nas je bila vesela. S solzami v očeh je pripovedovala: »Veste, mogoče me ne boste razumeli, ampak kolektiv je moj, jaz pa njegova. Moje življenje je povezano z njim; dajala sem mu delo svojih rok, on pa meni in mojim kruh«, še in še je pripovedovala naša Helena, kot bi se hotela opravičiti, da ni ta trenutek na svojem delovnem mestu. V trenutku, ko to prebirate, je v rokah zdravnikov, ki jim tako zelo zaupa. Utrujeni smo se zvečer vrnili domov, vendar zadovoljni, saj smo opravili prijetno dolžnost, da s sodelavci — bolniki preživimo nekaj ur in jim tako vsaj za trenutek popestrimo njihovo vsakdanjost. Bolj kot darila so bili veseli obiska in prav to nam naj bo vodilo za bodoče. Vsem vam, ki ste zdravi, pa priporočam, da razmislite, kaj pomeni bolniku skromna pozornost. J. J. Uspelo sodelovanje mladih gumarjev 24. aprila 1971 je bil v Zagrebu ustanovljen koordinacijski odbor za sodelovanje mladih delavcev gumarske industrije SFRJ. Od tega dne se je sodelovanje mladih gumarjv zares poglobilo in razširilo na več zanimivih področij. Mladi gumarji se ne srečujejo samo na že tradicionalnem športnem srečanju gumijadi, ne srečujejo se samo na svojih konferencah. Srečujejo se na mnogih prireditvah oz. skupnih akcijah; te so: 1. prireditev »Prvi glas gumarjev«, 2. Mladinska delovna brigada »Mladi gumar«, 3. majsko srečanje v Kumrovcu in srečanje mladih in borcev, 4. stalna izmenjava obiskov mladih, 5. organiziranje skupnega letnega dopusta. 6. izmenjava informacij in mladinskih fotografij. Naštel sem le nekaj skupnih akcij, ki pa so že postale tradicionalne. Ne smemo pa pozabiti, da se mladi aktivno vključujejo tudi v družbenopolitično in gospodarsko življenje naše industrijske panoge. Pred kratkim je bil v Kranju sestanek mladih s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstev skoraj vseh gumarskih podjetij v Jugoslaviji. Kritično smo spregovorili o problemih, ki tarejo gumarsko panogo. Bolj izčrpno' informacijo o tem sestanku nam je pripravila komisija za informiranje pri predsedstvu mladinske organizacije naše delovne organizacije. Viktor Oblak Pri Pelcljevi mami Mi med seboj Pomen medsebojnih razgovorov za dobre odnose med ljudmi V dosedanjih razmišljanjih o medsebojnih odnosih pri našem delu smo se v glavnem omejili na formalne odnose med ljudmi na različnih hierarhičnih stopnjah in posebej poudarili pomen teh odnosov za zadovoljstvo pri delu in delovno moralo. Ugotovili smo tudi, da se pri vsakdanjem delu srečujemo s celo vrsto ljudi in da z nekaterimi zelo lahko vzpostavimo stike, z drugimi pa se le s težavo sporazumevamo. Včasih se celo vprašamo, kje bi lahko bili vzroki, da se po razgovoru z enim sodelavcem počutimo polni novih idej in novega elana, medtem ko drug učinkuje na nas ravno nasprotno. Ali je to pojav, ki je v celoti odvisen od našega razpoloženja, ali pa tiči vzrok v načinu komuniciranja našega sogovornika? Zdi se, da je druga ugotovitev bolj verjetna, zato si na kratko oglejmo načine komuniciranja in njihov vpliv na medsebojne odnose. Ločimo več vrst informacij: pismene, ustne, slikovne itd. Prejemniki teh informacij so ljudje. In to ne ljudje, ki jih imamo lahko za stroje, temveč ljudje s svojimi težavami in razpoloženjem,z različno razgledanostjo, interesi in navadami. Zaradi tega je zelo pomemben način oddajanja informacij, seveda pa tudi način in pogoji sprejemanja. Pri komuniciranju je pomembna smer delovanja. Ni namreč vseeno, ali je komuniciranje enosmerno ali dvosmerno, ni vseeno, ali se problem samo razlaga ali se o njem razpravlja. Problem, ki smo se ga lotili, bomo hitreje rešili, če ga razumemo in poznamo njegov osnovni namen. Zelo pomembno je tudi, da zavestno sprejemamo način reševanja zadane naloge. Odločitve, ki jih ne sprejemamo kot svoje, bodo vzbujale odpor, pot do rešitve bo daljša, bolj zamudna in nesmotrna. Način komuniciranja torej upravičeno poudarjamo kot izredno pomemben dejavnik pri oblikovanju, posredovanju in uresničevanju predlogov. Dobri medsebojni odnosi, ki jih s pravilnim komuniciranjem ustvarimo, pa so porok, da bo delo uspešno opravljeno in da bodo ljudje ob svojem delu zadovoljni. A. Stojanovič (RAZ)MISLI S klovnovega stališča so vsi smešni Napihne se lahko samo tisto, kar je znotraj votlo Mladi gumarji in reševanje problemov 27. aprila 1.1. je imel koordinacijski odbor za sodelovanje mladine gumarske industrije SFRJ svojo sejo. Poleg članov koordinacijskega odbora so se je udeležili še predstavniki vodstva naše delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij večine gumarskih podjetij v Jugoslaviji. Trenutni položaj gospodarstva, in še posebno gumarske industrije, je vse prej kot rožnat. Koordinacijski odbor se ne more več omejevati le na vprašanja, ki so vezana na mladinsko dejavnost. Mladih ni mogoče omejiti od ostalih problemov, ki so vsakodnevni spremljevalci slehernega delovnega človeka in tako tudi mladih. Koordinacijski odbor je edina taka oblika sodelovanja med gumarskimi podjetji Jugoslavije, zato je razširil svoje delo v reševanje skupnih problemov, v medsebojno dogovarjanje. Tudi omenjena seja koordinacijskega odbora je bila namenjena prav skupnemu dogovarjanju in reševanju problemov. V referatih in diskusijah razprav-Ijalcev so se pojavljala enaka vprašanja, obravnavani so bili enaki problemi. Naj začnemo pri osnovi, pri surovinah. Cene surovin na svetovnem tržišču rastejo veliko hitreje kot cene izdelkom doma. V zadnjem času se cene spreminjajo že kar trimesečno in še celo hitreje. Zakoni, ki naj bi stabilizirali gospodarstvo, pa žal niso elastični, vsako spreminjanje in popravljanje traja toliko časa, da se položaj bistveno ne izboljša. Nekaj je bilo storjenega. Predlagana je bila popolna liberalizacija uvoza, prosto oblikovanje cen na domačem trgu, korekture carinskih tarif, brezcarinski uvoz kavčuka. Le del tega je bilo uresničeno. Prosto oblikovanje cen, ki predstavlja osnovo omenjenih ukrepov, je po naj novejši odločbi o maksimiranju cen ukinjeno tudi na tistih področjih, kjer so se cene prej še lahko svobodno oblikovale. Osnovna značilnost gumarske industrije je odvisnost za preskrbovanje iz uvoza zaradi pomanjkanja lastne surovinske baze. Uvažamo pa predvsem iz držav na zahodu. Uvažamo 85 % surovin, ostale pa dobimo doma. Zaradi uvoza surovin smo izpostavljeni neposrednim spremembam, ki nastajajo na svetovnem trgu, tako zaradi valutnih sprememb kot tudi zaradi spreminjanja cen. Poleg teh zelo odločujočih dejavnikov pri reševanuj slabega položaja gumarstva ne smemo pozabiti še na druge, ki pa so odvisni od nas samih. Spoprijeti se je treba tudi z notranjimi problemi. Obstoječe kapacitete je treba kar najbolj racionalno izkoristiti. Glede na sedanji položaj gumarske industrije so nesmiselne ideje o gradnji novih gumarskih tovarn; sedanjo proizvodnjo je treba čim bolj avtomatizirati in specializirati. Na teh skupnih sestankih je stalno obravnavan problem podvajenje (dublira-nje) kapacitet. Da bi rešili ta problem, so nekateri predlagali razdeli- tev asortimana. Čeprav je pedlog o razdelitvi asortimana že precej star, do sedaj še ni bilo nič storjenega. O tem so bili že razgovori, pri katerih pa je prišlo do precejšnjih odstopanj in celo izigravanj. Na sploh bi o vseh skupnih problemih moralo odigrati veliko vlogo poslovno združenje »Guma«, ki pa je doslej storilo premalo. Čimprej je potrebno pričeti reševati problem bazne industrije. Čimprej bi bilo treba zgraditi tovarno sintetičnega kavčuka. Med zaključki posveta je potrebno omeniti dogovor, naj koordinacijski odbor ponovno pošlje zahtevo za ureditev težkega položaja gumarske industrije — z vsemi strokovno obdelanimi podatki — vsem odgovornim zveznim in republiškim organom. Pomembnost teh problemov nam dovoljuje, da zhtevamo takojšen odgovor. Vsi prisotni so bili mnenja, da lahko izrečemo vso pohvalo koordinacijskemu odboru za njegovo težnjo po zbliževanju in reševanju skupnih problemov vseh podjetij gumarske industrije v Jugoslaviij. Lado Pevc, predsednik komisije za informacije pri MO Mladm je potrebna čim večja strokovna pomoč, da bodo lahko na prihodnjih sestankh še bolj konstruktivno reševali probleme. Vsi so menili, da so taka posvetovanja potrebna in da se mora ta oblika sodelovanja še bolj razširiti. Nadaljnje vodilo dela koordinacijskega odbora bo podano v zaključkih. Na koncu se moram zahvaliti še organizatorjem res uspela posveta. L. Pevc Vsakdo na dopust Pojdite Verjetno ste tudi vi že razmišljali o letošnjem dopustu. Mnoge med vami informacija o možnostih letovanja v organizaciji kadrovske službe ni premaknila. Mnogi ste že pred tem sklenili, da ne greste nikamor. Niti pomislili niste, kako koristno bi bilo preživeti dopust nekje izven stalnega bivališča. Kar na kratko: nikamor! čemu tako, dragi bralci? Ali imate res prav? Ne! Večina nas je takih, ki imamo poprečni dohodek Savčana, pa zato ne bomo vrgli puške v koruzo. Če smo torej tu v večini, smo v večini tudi pri delu. Ker pa delamo prav v tako težkih delovnih pogojih, v vročini, prahu, smo v večini vendar potrebni oddiha. Priznavamo, da smo utrujeni, da smo naveličani dela, da nam je dovolj že tudi okolja in stalno istih obrazov. Toda, ali bomo kaj naredili, da bi šli na dopust in se vrnili vedri, zadovoljni in novih moči, da bi se spet spoprijeli z delom in nalogami. Planiramo to in ono: pospravljali bomo, čistili, morda zidali. Preobremenjeni smo z mislimi, pre- Marsikdo od nas, ali pa naj rečem od vas, pravi, da ima tovarne že osem ur čez glavo. Pa je že res tako, saj delo v tovarni res ni lahko. Utrujeni prihajamo domov in resnično si želimo, da odložimo skrbi, ki nam jih nalagajo delo in zadolžitve. Toda tokrat nas je le nekaj premaknilo. Pričakovali smo izid Informatorja. Ker delo v tovarni poteka v treh izmenah, se le težko dobimo ob isti uri. Tokrat smo prav nedeljsko popoldne namenili Savi: zbrali smo se zaradi zadnjega Informatorja, tokrat izven rednega devolnega časa. Torej gre za dopust. Prebirali smo med ponudbami hotelskih podjetij, navedenimi v razpisu kadrovske službe. z nami občutljivi že v tem enoletnem neprekinjenem delu, zato se lahko Zgodi, da v soseski ne bo prišlo do treznega pogovora. Zato, pojdimo od tod, pa čeprav malo teže. Spremenimo okolje in videli boste, da se bomo videli zopet veselih, sproščenih obrazov. Rekli boste, da nimate časa, ne denarja, da si ne morete privoščiti. Saj je morda res, pa ne čisto. Ste kdaj pomislili, da bi si sami organizirali dopust, pa četudi ne na morje? Doma smo v osrčju planin, a jih ne obiščemo. Mogoče boste spoznali, kako veseli vas bodo vaši starši sedaj poleti, in ne jeseni, če jih boste obiskali, kako potrebno bo vaše delo na njihovih domovih, domačijah, kjer se boste ob delu, v tihoti narave, rahlem poletnem vetru sprostili in pozabili na tegobe, ki jih prinaša Življenje. Zakaj le ob takem razpoloženju boste na probleme gledali Z veliko večjim optimizmom. Ne, to niso le besede, fraze, poskusite spremeniti štirinajst dni v resničen oddih; spoznali boste, da ste letošnji dopust preživeli najlepše. M. G. Nismo se dolgo zadrževali nad njimi, bili smo enotni: to ni za nas. Hoteli, depandanse, bungalovi — sama zveneča imena, pa še bolj zveneče cene. Čemu bi se razburjali še zadnje tedne pred dopustom. Sklenili smo, da na dopust gremo, zato smo naredili svoj načrt za dopust, primeren našim žepom in okusu, še nekaj nedelj za priprave in odrinili bomo s sposojenimi šotori, ležalnimi blazinami, žogami; loparji, otroki, krompirjem in fižolom od doma, soncu nasproti z založenimi fički, lahkimi žepi, z veliko denarci, vsem nergačem navkljub. Vas pa pozdravljamo in vabimo: pojdite še vi! M. G. Kljub vsemu - na pot Naš razgovor Tri tisočpetsto članski kolektiv je kot mravljišče: brez števila poti, vhodov in izhodov, nadstropja in organizacijski red, predvsem pa — ljudje. Delavci, ki delajo vsak zase, pa vendar vsak natančno določeno delo, operacijo dela, da ta skupnost lahko živi, gradi trdnejše mravljišče, se razmnožuje. Prav gotovo je že marsikdo med nami pomislil na to, koliko usod, koliko veselih trenutkov, pa razo- lo potrebno, da sodelavcem in nadrejenim ni vseeno, koliko časa bo še delal in kako se počuti. — Zakaj ste prišli na to delovno mesto? Predno sem prišla sem, so govorili, da bodo oddelek ležalnih blazin preselili na Vrhniko. Tega sem se bala, želela sem ostati v Kranju. Tako sem dobila novo delovno mesto telefonistke. sih moram kakšno vezo iskali tudi 200 krat. — Kako ste pripravljena na odhod? šc 12 krat pridem v službo. Na odhod se odpravljam prav tako kot vojak na vrnitev domov, vsaj tako se danes obnašam. — Kako se boste počutili brez službe? Skrbela bom za družino. Imeli bomo pospravljeno, pravočasno — Ste zadovoljni z zaslužkom? Razen nekaj manjših plač sem bil vedno zadovoljen. Ko sem prišel v Savo, sem v Savi zaslužil 12 tisoč, v prejšnjem podjetju pa le 8 tisoč din; lahko sem bil zadovoljen. — Kaj porečete sodelavcem pred odhodom v pokoj? želim, da bi bili med seboj prijatelji, da bi bili zadovoljni z delom in osebnim dohodkom. Želim, da bi se delovni pogoji še izboljšali in da bi se morda kdaj preselili v nove, lepše prostore. — Kaj boste počeli doma, ko ne bo več treba v službo? Peter Narobe Gordič Marija Ivan Kljun čaranj, in če hočete, tudi osebnih tragedij, nosijo ljudje tako velikega kolektiva. Samoupravni socialistični odnosi še posebej nalagajo nam vsem (da ne omenjam strokovnih služb) počlovečenje medsebojnih odnosov, večjo pozornost drug do drugega, pomoč pri reševanju socialnih probelmov. Sem pa sploh sodi pozornost, ki jo kolektiv izkazuje sodelavcem, ki odhajajo v pokoj, ki so leta in leta delali z nami, ustvarjali in pomagali graditi. O nekaterih izmed njih pišem v naslednjem sestavku. Vsega, kar so povedali v pogovorih, se preprosto ne da napisati, pa še besede so včasih preskromne za to. Pa vendar, vsaj poskušajmo. MARIJA GORDIČ, telefonistka na Stari pošti — S kakšnimi občutki odhajate v pokoj? 35 let sem že v Savi, in ko odhajam, ne morem doumeti, da so vsa ta leta minila tako hitro in da je mojega dela v Savi tako rekoč konec. V Savo sem prišla leta 1940. V času NOV sem bila v partizanih. Po osvoboditvi sem se takoj zaposlila in delala velozračnice, nato potapljaške obleke in ležalne blazine. Od tam pa sem prišla k telefoniji. Ko sem nastopila delo, je bil moj šef Ing. Gregorinčič. Bil je zelo strog, a smo ga imeli vsi radi. Predvsem nam je bilo všeč, da smo bili pri njem vsi enaki. Ni delal nobenih razlik med mladimi in starejšimi delavkami. Cenil je predvsem delo. — Imate kakšen posebno prijeten spomin na Savo? Nekaj izredno prijetnega res nisem doživela, pa tudi neprijetnega ne. Tudi na disciplinski komisiji nisem bila. Prijetno pa se počuti vsakdo, ki čuti, da je njegovo de- — Na tem delovnem mestu ste spoznali veliko ljudi. Kakšen vtis so naredili na vas? Ko sem začela z delom telefonistke, nas je bilo v starem obratu I malo. Sedaj je tu, kjer Ima prostore nabavna in prodajna služba, to je komerciala, zaposlenih okrog 100 ljudi. Komercialisti so izredno zgovorni in prijazni ljudje; to je ena od bistvenih lastnosti. So izredno prizadevni pri delu in pozorni tudi do mene. Seveda jim jaz vračam z neutrudnim iskanjem naročnikov. Kljub temu, da sem le telefonistka, čutim utrip življenja in dela tega kolektiva. Zavedam se, kako odgovorno je delo, posebno tistih, ki skrbijo za tekočo nabavo surovin za nenVoteno proizvodnjo. Skušam jim pomagati tudi jaz. — Katere telefonske zveze največ uporabljate? Domačih, krajevnih telefonskih klicev je manj. Največ zvez moram vzpostavljati s Srbijo, Zagrebom, Hrvatskim Primorjem, Bosno, Vojvodino, veliko pogovorov pa je tudi z inozemstvom. — Torej morate znati tudi jezike? Veliko pogovorov je v tujih jezikih. Nemščino obvladam že Iz mladih let, nekaj angleščine pa sem se naučila od hčerke, prav tako pa poznam poslovne besede italijanščine. Tudi tuji partnerji znajo po večini več jezikov, zato čestokrat prilagajajo govorico najbolj znanim poslovnim pogovornim jezikom. — Koliko imate domačih, koliko tujih pozivov? Več je pogovorov, ko nas kličejo stranke od zunaj. Poprečno iščem na dan okrog 100 naročnikov, in to takih, s katerimi se zelo težko dobijo zveze. Vendar vseeno hitreje najdem bolj oddaljen kraj kot pa kraj, ki je morda veliko bližji. Vča- skuhano kosilo. Torej bom zaposlena tudi doma, posvetila pa se bom tudi mojemu konjičku. Na Bledu imamo nekaj zemlje, na kateri smo postavili manjšo barako, kjer bom skrbno negovala rože in okolico. — Kakšen stik boste obdržali s Savo? Ne mislim, pa tudi ne morem pozabiti na 35 let dela v Savi. Stik bi želela na vsak način obdržati, v tolažbo pa mi je tudi, da je v Savi zaposlena moja hčerka. — Kaj želite kolektivu, ko odhajate v pokoj? Želim, da bi bili tovariški, da bi sc ne »žrli« med seboj. Lahko rečem, da je bilo prijateljstva in tovarištva v prvih letih po vojni veliko več, kljub temu, da je bilo tudi takrat zelo težko dobiti potrebni material za proizvodnjo. PETER NAROBE — delavec pri stroju za drobljenje zmesi — Od kdaj ste član kolektiva Sava in kako se počutite? V Savi sem zaposlen od 4. aprila 1958. Najprej sem delal v skladišču kot pomožni skladiščnik, zadnji dve leti pa delam na desmi, stroju za drobljenje smesl. Sprva sem se v tem prahu prav slabo počutil. Sedaj sem se navadil in se počutim dobro. Če ne bi bil zadovoljen s tem okoljem in delom, ne bi bil tu. — Česa se boste po odhodu iz Save najbolj spominjali? Najbolj mi bo ostala v spominu mogočna tovarna In njen delovni proces, kjer sem delal tudi sam. — Se razumete s sodelavci? Razumem se dobro, pa ne samo s starejšimi, tudi mladi sodelavci so dobri tovariši. Mislim, da me kot starejšega človeka tudi spoštujejo. Veliko se bom ukvarjal z domačimi živalmi. Navajen sem delati in delo me čaka. Pomagal bom tudi bratu na kmetiji. Dela imam dovolj, saj so na kmetiji samo ostareli ljudje in jim bo moja pomoč dobrodošla. IVAN KLJUN, KV kurjač — Od kod ste vi prišli v Savo? Pred prihodom v Savo sem bil zaposlen pri industrijski milici Tek-stilindusa, kasneje sem delal tudi prt podjetjih, ki so prišla v sklop tega podjetja. V Savo sem prišel leta 1947 in sem stalno zaposlen na delovnem mestu kurjača. Prva tri leta sem veliko delal na terenu, kjer sem pomagal na najrazličnejših področjih javnega dela ter pomagal pri graditvi in obnovi države. Bilo nas je malo, tako da po več tednov nisem utegnil priti na delo v tovarno. S silno zavestjo in voljo v boljšo prihodnost smo tudi v Savi začeli z udarniškim delom. Mr.l go nas je bilo leta 1950, ki smo v mesecu dni opravili 300 prostovoljnih ur. Kljub temu pa še vedno vztrajam in delam v treh izmenah. Nisem še zaležal in zamudil na delo, nisem naredil disciplinskega prekrška ali najhuje, kar bi se mi moglo zgoditi, da bi za trenutek zadremal na delovnem mestu. — Ste kaj posebnega doživeli v tem času? Delo kurjača v tovarni je zelo zahtevno in lahko bi se zgodilo marsikaj. Toda v vseh teh letih nisem naredil nič takega, kar bi bilo v škodo podjetju. — Vi ste prišli v tovarno iz vojne vihre polni zagnanosti; vas danes sodelavci razumejo, spoštujejo? S sodelavci se razumem, saj sleherno stvar uredimo z odkritim pogovorom. V tem času se je izmenjalo v tem oddelku 10—12 vodij. (Nadaljevanje na 11. strani) Kolesarji Save—odlično! Letos se je za kranjske kolesarje sezona začela bolj pozno kot prejšnja leta, kljub temu pa so dosegli nekaj vidnih rezultatov. Pionirji, ki so najštevilnejši, so na tekmi v počastitev OF v Savljah pri Ljubljani zasedli vsa prva mesta, prav s takim uspehom pa so nastopili v Ljubljani na tekmi ob obletnici dneva osvoboditve. Od mladincev letos upravičeno pričakujemo borbo za najvišja mesta v državnem merilu, saj se jih na vsaki dirki uvrsti po več med prvo deseterico. Mladinci so ekipno že dvakrat dosegli prvo mesto, Udovič, Reven, Terglav pa Zahvale Vsem Savčanom, posebno še številnim gasilcem, ki ste spremili našega očeta in moža na njegovi zadnji poti iskrena hvala. Žena Mimica Golob sinova Janez ter Marjan Vsem sodelavcem in znancem se najtopleje zahvaljujeva za čestitke in prisrčna darila. Anica in Ciril Jereb Zahvaljujem se sindikalni organizaciji za darilo ob prvem maju. Posebno se zahvaljujem tovarišici Marici Hacetovi, tov. Rajku Debeljaku in Janezu Jerebu, ki so mi darilo izročili na domu. Franc Ušlakar Prisrčno se zahvaljujem vsem delavcem na Stari pošti za čudovito darilo, ki mi bo trajen spomin na sodelavce, tovariše in prijatelje. Vsem v Savi želim veliko osebne sreče in delovnih uspehov. Marija Gordič z Ropretom sestavljajo steber ekipe. Bojan Ropret, ki ima šele 16 let, je na evropskem mladinskem prvenstvu v Avstriji zasedel osmo mesto in tako dokazal, da je pred njim še bodočnost. Tudi pri nas je na petih dirkah zmagal trikrat, dvakrat pa je bil drugi. Člani so se udeležili skupnih priprav na morju v mesecu marcu. Hvasti in Žagar sta bila izbrana za državno reprezentanco. Člani so imeli prvo večjo etapno dirko po Jadranski magistrali, kjer se je Žagar uvrstil na četrto mesto, v zadnji etapi pa je celo zmagal, Jože Valenčič pa je bil 14. S tem uspehom se je Žagar uvrstil v državno reprezentanco za največjo amatersko dirko »dirko miru«. Ekipa Save je nastopila na mednarodni dirki Alpe-Adria in je zaradi Žagarjeve odsotnosti nastopila skupaj z Rogom iz Ljubljane. Dosegli so lep uspeh, saj so ekipno zasedli peto mesto, Hvasti je bil tretji najboljši Jugoslovan — 20, v zadnji etapi pa je osvojil tretje mesto. Še vedno brez Žagarja so nastopili na mednarodni dirki za INA-pokal, kjer vsako leto sodeluje šest madžarskih in šest naših ekip. Hvasti je bil v prvi etapi četrti, v drugi tretji, skupno pa je zasedel peto mesto. Jože Valenčič je bil v zadnji etapi 7 in je zasedel 9 mesto. Tulipan je bil 12., Rakuš, ki je tokrat prvič nastopil za Savo, pa je bil v zadnji etapi odlični peti, kar je prineslo ekipi tretje mesto in lep pokal. V soboto, 18. maja, je bila dirka za memorial Vida Ročiča od Zagreba do Delnic. Ekipno smo dosegli 4. mesto, Jože Valenčič je v tej vožnji dosegel 7. Hvasti pa 11. mesto. V nedeljo, 19. maja, je bila dirka za memorial Mate Ostojiča v obrat- ni smeri. Ekipno smo dosegli 3—5 mesto, posamezniki pa so se uvrstili: Hvasti 8. Rakuš 14. V etapni dirki v spomin Kosmaj-skih partizanov so nastopili mladinci. Na sobotni etapi Beograd— Avala, ki je bila dolga 90 km, je bil Ropret 3. Udovič 4. Terglav 9. V nedeljo sta bili še dve etapi, in sicer dopoldne Beograd—Kos-majski vrh, dolgi 65 km, v kateri je bil Ropret 7., Terglav 6. in Reven 5. V popoldanski etapi Kosmaj—Beograd je bil Ropret 5. Reven 6. Savska mladinska reprezentanca je tako v tej tekmi dosegla ekipno prvo mesto, dirka pa se je točkovala za pokal Siporeksa. V skupni uvrstitvi posameznikov je Ropret 3., Udovič 4. in Reven 20. Prava sezona se šele začenja, zato pričakujemo od fantov na kolesih še mnogo razveseljivih vesti. V tem času je kolesarski klub Sava postal tudi najštevilnejši v Kranju, saj ima že preko 140 registriranih članov. Precej koles skupaj, kajne? Tulipan V nedeljo, 19. maja je planinska sekcija Save organizirala skupinski izlet na KRIŠKO GORO — TOLSTI VRH — VELIKO POLANO s povratkom preko Trstenika v Kranj. Nekateri ljubitelji planin so se že v soboto podali na pot, prenočišče so si poiskali na Kriški gori. Proslava 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju V osmi številki našega glasila smo pisali o obletnici zloma Orjune v Zasavju. Proslava 50-obletnice bo 1. junija v Trbovljah. Na njej bo 15.000 udeležencev iz vseh slovenskih občin. Iz Kranja se bo osrednje slovenske proslave udeležilo 800 delavcev — občanov. Naša sindikalna organizacija pa bo omogočila 80—100 članom kolektiva prevoz in udeležbo na proslavi. Med vožnjo Vsi smo bili zadovoljni z izletom in z vremenom, zato toliko bolj, ker smo se zbrali goreči ljubitelji gora, ki bomo letos praznovali že deseto obletnico obstoja planinske sekcije »Save«. Pripravili bomo proslavo, ne v zadimlejni dvorani, temveč kot se za planinca spodobi, zunaj, v naravi. Veseli piknik, to bo veselo. Članom, ki že 10. leto vztrajajo pri sekciji smo namenili spominske značke, radi bi razvili tudi svoj prapor, toda »finančni minister« nas bolj slabo sliši. Upamo, da bo sindikat kaj primaknil. I. Ob vznožju teh gora Gorenjskih, tam ti svoj rodni dom imaš, ki v njem je tekla tvoja zibelj, o ti največji pesnik naš. II. A mi ti bomo zapisali ime v svobodni gorski zrak, v znak spoštovanja in ljubezni v češčenje in proslave znak. Ivan Petrič Kolikšne bodo v prihodnje zahteve po naših izdelkih V Gospodarski zbornici so se dogovorili, da je treba Izdelati študijo o dosedanjem in pričakovanem razvoju jugoslovanskega avtomobilizma po posameznih regijah in s prikazom po tipih vozil (zastava 750, zastava 101, renault 12 itd.). Glede na pomembnost študije tudi za Savo je odbor za program in razvoj podejtja odobril 5 milij. dinarjev kot soudeležbo za izdelavo študije. Zanjo je zainteresiranih več proizvajalcev (proizvajalci motornih vozil in kooperacijskih podjetij). Zato bo vsota okoli 60 milijonov S din, kolikor naj bi stala izdelava študije, porazdeljena in bi tako morala naša delovna organizacija prispevati le del stroškov. Vsebina študije bo natančno določena v pogodbi, ki jo bo z izdelovalcem sklenila Gospodarska zbornica. Bom šel v planine, na visoke gore V naši delovni organizaciji bomo izdelali aneks k pogodbi, v katerem bo natančno opredeljeno, za katere podatke je naša delovna organizacija zainteresirana. Pri Gospodarski zbornici je že imenovana posebna delovna komisija, ki bo nadzorovala izdelavo študije in skrbela, da bo vsebovala vse tiste podatke, ki so jih naročile podpisnice pogodbe. SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloške 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kran’ List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973). Izid žrebanja križanke Nagradna križanka 3 članska komisija je dne 21. maja izžrebala naslednje reševalce prvomajske nagradne križanke: Kati Kokalj, up.. Planina 22 20,00 Rozman Mimi, TS 20,00 Grozi Silvo, Poezd. TAP 30,00 Zorman Tone, FRS 50,00 Rant Vika, RTI 80,00 M. G. Dom na Križki gori Novice Nova imenovanja — V aprilu sta prevzela dva naša sodelavca nove delovne dolžnosti, in sicer: SLAVKO ŠOLAR, dipl. pravnik, zaposlen v naši delovni organizaciji od 1. 4. 1959 leta. Doslej je bil pravni referent, sekretar podjetja, vodja splošne službe, pravni zastopnik, vodja pravnega oddelka, sekretar direktorja, sekretar delovne organizacije. 18. 4. 1974 je bil imenovan za direktorja splošne službe. — MARJAN PERPAR, dipl. ing., zaposlen v naši delovni organizaciji od 1. 9. 1963 na naslednjih delovnih mestih: v. d. direktor Gumarsko izobraževalnega centra, vodja službe kontrole kvalitete, glavni inženir službe kontrole kvalitete, direktor službe kontrole kvalitete, vodja biroja za kvaliteto in zanesljivost, pomočnik direktorja marketing službe. Dne 18. aprila 1974 je bil imenovan za diretorja marketing službe. Obema želimo pri delu veliko uspehov. Slavko Šolar Naš razgovor (Nadaljevanje z 9. strani) Vendar sem tudi pri današnjih vodjih, četudi so mlajši ljudje, naletel na razumevanje in upoštevajo moje mnenje. Zato mi je delo toliko bolj priraslo k srcu. Kljub 42 delovnim letom bi še rad ostal na delovnem mestu kurjača v stari kotlovnici. — In v njem je še vedno polno življenja, mladosti in spominov na preživela leta. Najprej se je zamislil, nato pa dejal: Začetek II. svetovne vojne me je doletel na Primorskem, ki je bila pod Italijo in tako sem moral v italijansko vojsko. S Sardinije, kamor so nas poslali, sem prišel na 3 mesečni dopust. Ta dopust se mi je podaljšal za 2 meseca, ki sem ga prebil v bolnišnici zaradi zdravljenja malarije. Moral bi se vrniti v Italijo, toda v Vidmu sem se obrnil in šel v partizane, če bi me dobili, bi dom požgali. To je bilo 1. novembra 1942. Danes (9. maja, op. ur.) prihajajo v Ljubljano množice mladih ljudi, med njimi so tudi funkcionarji, ki se bodo udeležili proslave dneva zmage. Toda jaz sem ostal tu na delovnem mestu, zgrešili so me, niso me povabili zraven. Toda bil sem v Ljubljani prav na današnji dan pred 29 leti, ko smo prav mi osvobodili Ljubljano. Bil sem v četi državne varnosti. Šli smo od Vrhnike preko Borovnice in ob 4. uri zjutraj prišli na ljubljansko Tromostovje. V četi nas je bilo štirinajst. — Iz pripovedovanja sem razbral, da izhajate s Primorske. Tam ste preživeli vojna leta. Kako gledate na današnje dogodke? V Istri so bili takrat komunisti in fašisti, druge poti ni lilo. Fašisti so odšli v Italijo. Sedaj pa prav isti ljudje, ki so takrat zapustili svoje domove, svojo zemljo, želijo nazaj v Istro. Vendar jim tega ne bomo dovolili. Kljub svojim letom bi (61 jih je že) še enkrat šel na Primorsko, boriti se za svojo zemljo, če bi se ti ljudje hoteli vrniti v te kraje; dovolj sem okusil fašizem. Da, tam sem pustil svoja mladostna leta in zato mi je ta zemlja tako draga. — In ko boste čez čas odšli v pokoj, kaj želite Savčanom? Zadovoljni bi morali biti z delom, želim vam še mnogo boljše delovne pogoje, kot so danes. Sprijazniti se bom moral, da imam že dovolj delovne dobe, kljub temu pa se ne bom odtujil od dela, poiskal si bom še kakšno honorarno zaposlitev, po možnosti honorarno delo kurjača, delati pa želim tudi v krajevni skupnosti, kjer stanujem. J. š., M. G., J. J. Marjan Perpar 4. seja sveta Z K Sava V petek, 18. maja t. L, je bila seja Zveze komunistov Sava. Na seji so obravnavali: — naloge članov ZK pri uresničevanju gospodarskega načrta, — delo komisij pri ZK, — priprave za ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela. Pet Savčanov v mladinsko delovno brigado »Sutjeska 74« V mladinsko delovno brigado, ki nosi ime »MLADI GUMAR SFRJ«, bo letos odšlo pet mladih Savčanov. Brigada je bila ustanovljena lansko leto in je že delala v prvi izmeni »Sutjeske ’73«. Za svoje marljivo in vestno delo so lani prejeli vrsto priznanj, tako brigada kot posamezniki. Na kongresu ZK Bosne in Hercegovine je bilo brigadi podeljeno tudi najvišje priznanje zastava »Herojev Sutjeske« kot eni od najboljših brigad na lanskoletni delovni akciji. Mladim Savčanom, ki se bodo letos udeležili akcije »Sutjeska 74«, želimo veliko delovnih uspehov, še boljših rezultatov, in ne nazadnje, tudi priznanj. Rudi Dovrtel bo šel v brigado »Sutjeska 74« Še pred pričetkom obravnave po dnevnem redu je Ema Pevc, sekretarka sveta predlagala, da v imenu vseh delavcev delovne organizacije Sava pošljemo tovarišu Titu pozdravno pismo ob njegovi izvolitvi za predsednika SFRJ. Pismo objavljamo na prvi strani. Komunisti in uresničevanje gospodarskega načrta Medtem, ko vzporedno tečejo številne akcije, ki neposredno vplivajo na uresničitev gospodarskega načrta, so člani sveta ZK na petkovi seji največ pozornosti namenili delovni in tehnološki disciplini. Opozorili so, da pojavov nediscipline ni malo, to pa vpliva na manjše učinke, zmanjšuje dohodek in osebne dohodke. Sklenili so, da so še posebno člani ZK dolžni skrbeti za disciplino v svojem delovnem okolju. V razpravi so dodali, da bo morda ponekod potrebno reorganizirati strokovne službe. Delo komisij V preteklih mesecih je imela največ dela kadrovska komisija, saj je sodelovala v pripravah za volitve delegatov in v številnih drugih kadrovskih akcijah. Ostale komisije v glavnem delajo po sprejetem programu. Informacije o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela POLIKEM Direktor delovne organizacije Sava je člane sveta informiral, kako potekajo priprave za ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela. Razen v dveh delovnih organizacijah (vseh je enajst) so povsod končali z razpravami v delovnih skupinah oziroma na zborih delavcev. Odločitve so pozitivne, toda Sava mora počakati na pristanek (za vstop v sestavljeno organizacijo) Semperita in IFC (mednarodne banke). Predvidoma bodo pristanki dani čez nekaj mesecev in če bodo vse ostale priprave tudi dokončno speljane, bo SOZD ustanovljena v drugi polovici leta. J. Š. V Ljubljani ob 27. junija osrednja jugoslovanska prireditev ob dnevu samoupravi j alcev Pripravljalni odbor za prireditve ob letošnjem dnevu samoupravljavcev 27. junija je že izdelal vsebinski in organizacijski okvir osrednje in vsejugoslovanske prireditve. Ta bo v Ljubljani, kjer se bodo dopoldne delegati in gostje zbrali v skupščini SRS in poslušali referat Franceta Popita o izkušnjah pri uresničevanju ustave v družbenoekonomskih odnosih ter prisostvovali podelitvi priznanj Zveze sindikatov Slovenije organizacijam in posameznikom za njihov prispevek k uveljavljanju samoupravljanja. Popoldne pa se bodo po lastni želji vključili v eno izmed 17 tematskih razprav o različnih vprašanjih v zvezi s samoupravljanjem v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in institucijah. Iz Slovenije se bo osrednje prireditve udeležilo 100 delegatov temeljnih organizacij združenega dela in 50 delegatov krajevnih skupnosti, iz drugih republik in [(okrajin pa bo na prireditvi 150 delegatov temeljnih organizacij združenega dela in 50 delegatov krajevnih skupnosti. Celotno gradivo, to referat Franceta Popita, vseh 17 ko-referatov in povzetke vseh razprav bo ČZP Delavska enotnost izdala v slovenskem in srbohrvatskem jeziku v priročni brošuri. Prireditve ne le v Ljubljani, marveč po vsej Sloveniji Organizatorji letošnje osrednje prireditve ob dnevu samoupravljal-cev — republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiški odbori sindikatov, svet Zveze sindikatov Jugoslavije, Asociacija klubov samo-upravljalcev Jugoslavije, skupščina SRS, skupnost slovenskih občin in centralni komite ZKS — so se dogovorili z občinskimi organizacijami Zveze sindikatov. Zveze komunistov in skupščinami, da bodo v juniju in juliju tudi oni organizirali podobne prireditve, na katerih bodo med drugim pripravili tudi razprave za svoje delegate, ki bodo sodelovali na osrednji prireditvi v Ljubljani, ali pa bodo razpravljali o gradivu za osrednjo prireditev. Dogovorili so se tudi, da bodo prireditve organizirali, kolikor bo mogoče, vsebinsko in časovno uskladeno in da bodo zagotovili manifestativen značaj teh prireditev. Organizatorji torej pričakujejo, da bo sodelovalo na 17 tematskih razpravah poleg 450 delegatov še najmanj 500 udeležencev iz neposredjie samoupravne prakse, prirediteljev posameznih razprav. Prav prisotnost tolikega deleža samoupravljavcev bo omogočila celovito, kritično in ustvarjalno razpravo o dosežkih našega samoupravljanja. Kaže torej, da bo letošnji junij v Sloveniji v znamenju razgibanega proslavljanja dosedanjih dosežkov jugoslovanskega samoupravljanja! Po informacijah RS ZS Namizni tenis Tudi ta naša ekipa je bila oslabljena in zato je tudi uvrstitev skromnejša. Rezultati: Sava : Fcralit 5:0 Litostroj : Sava 5:0 Sava : Železarna 1:5 Steklarna : Sava 5:2 Tradicionalni peteroboj Sava II ROKOMETAŠI PRVI 12. maja smo se tokrat že šestič srečali na peteroboju ekip Feralita iz Žalca, Litostroja iz Ljubljane, Steklarne iz Hrastnika, naše delovne organizacije in letošnjega gostitelja Železarne z Jesenic. V športnih srečanjih smo se pomerili v naslednjih disciplinah: — mali nogomet, — odbojka, — šah, — namizni tenis, — streljanje — kegljanje, — rokomet. Na letošnjem peteroboju steklarjev, kovinarjev, gumarjev in železar-jev so bile nekatere spremembe glede na disciplne, in sicer je bila namesto dosedanjega orentacijskega pohoda nova disciplina — mali nogomet. Prav tako je bila sprememba, in sicer glede ženskih ekip. Do sedaj so uspehe teh ekip šteli v končni vrstni red ekip, sedaj pa ženske tekmujejo izven konkurence. Gjerek Matija na festivalu »Prvi glas gumarjev« 10. maja 1.1. je bil v Zagrebu že drugi nastop najboljših pevcev amaterjev gumarske industrije Jugoslavije. V precej močni konkurenci pevcev domačih izvirnih melodij vseh narodov naše domovine je Matija Gjerek zasedel odlično drugo mesto. Nastopajoče je ocenjevala komisija iz občinstva, ki je tudi sicer zelo toplo pozdravljala nastope izvajalcev. Matiji ob njegovem uspehu naše iskrene čestitke. mesto Naša ekipa je glede na lansko uvrstitev, ko je bila četrta, letos dosegla lep uspeh, ko je priborila drugo mesto v ekipni razvrstitvi. Uspeh naše ekipe po disciplinah: Mali nogomet Nastopali smo z drugorazredno ekipo, ker so najboljši naši igralci igrali za svoje klube. Klujb temu je naša ekipa dosegla, kar je mogla. Sava : železarna 2:5 Sava : Litostroj 6:2 Feralit : Sava 5:3 Steklarna : Sava 1:3 Končni vrstni red ekip: točk L Steklarna 20:10 5 2. Železarna 21:11 4 3. Sava 14:13 4 4. Litostroj 12:15 4 5. Feralit 8:26 3 Vrstni red ekip: točk L Železarna 8 2. Litostroj 6 3. Steklarna 4 4. Sava 2 5. Feralit 0 Rokomet Naša ekipa, ki je lansko leto v Hrastniku zasedla četrto mesto, je tokrat z izrednimi igrami nadigrala vse nasprotnike. Odlikovala se je z dobro taktiko, tako da je vsako tekmo začela hitro in ostro in tako dosegla vodstvo in nato s počasno igro zadržala prednost do konca tekme. Najbolj razburljivo je bilo srečanje z ekipo domačinov, ki je bila glavni kandidat za prvo mesto. Kljub vodstvu v prvem polčasu z 10:3 je bila zmaga na koncu težko priborjena. Rezultati: Litostroj : Sava Sava : Steklarna Sava : Železarna Feralit : Sava 10:15 17:6 14:12 9:12 Odbojka Ta ekipa je bila lansko leto prva, letos pa tega uspeha ni mogla ponoviti, ker je imela Železarna svojo najboljša ekipo, ki uspešno nastopa v II. zvezni ligi. Vrstni red ekip: točk 1. Sava 58:37 8 2. Železarna 54:43 6 3. Feralit 42:49 2 4. Litostroj 42:50 2 5. Steklarna 35:52 2 Rezultati: Sava : Feralit Setklarna : Sava Sava : Železarna Litostroj : Sava Vrstni red ekip: 1. Železarna 2. Sava 3. Feralit 4. Steklarna 5. Litostroj 2:0 0:2 0:2 0:2 točk 8:0 8 6:2 6 4:4 4 2:6 2 0:8 0 Steljanje z zračno puško Naši ekipi se je za malenkost izmuznilo prvo mesto, saj je zaostala samo z štiri kroge za Steklarno. Naš najboljši mož je bil Marič Božo s 174 krogi in je med posamezniki zasedel 2. mesto, 4. je bil Černe Franc s 169 krogi, 8. Toplišek Stane s 162 krogi, 16. Nemec Ferdo s 136 krogi. Vrstni red ekip: krogov L Steklarna 645 2. Sava 641 3. Železarna 633 4. Litostroj 618 5. Feralit 411 šah Naša ekipa je kljub temu, da je izgubila samo eno srečanje zasedla šele tretje mesto. Rezultati: Feralit : Sava 2:2 Sava : Litostroj 1:3 Železarna : Sava 1 1/2:2 1/2 Sava : Steklarna 2:2 Kegljanje na asfaltu: V tej disciplini so gospodarili že-lezarji, saj so imeli v ekipi tekmovalce, ki tudi v slovenskem merilu veliko pomenijo ,saj sta npr. njihova tekmovalca Črv in Šlibar v 100 lučajih podrla 512 oziroma 500 kegljev. Rezultati: kegljev L Železarna 2916 2. Litostroj 2687 3. Steklarn 2570 4. Sava 2456 5. Feralit 2454 Na peteroboju je sodelovala tudi naša ženska ekipa strelk, ki je zasedla tretje mesto. Končni vrstni red ekip v peteroboju 74 je naslednji: točk L Železarna 30 2. Sava 23 3. Steklarna 21 4. Litostroj 20 5. Feralit 11 Letos je torej prehodni kristalni pokal osvojila ekipa Železarne, lanski zmagovalec Steklarna pa je zasedla tretje mesto. Fair play pokal je tokrat osvojila namizno teniška ekipa Steklarne, ker so igralca Bogomira Zalasnika pri igranju ovirali gledalci, vendar ni protestiral in je športno prenesel motnje. Zaradi oviranja je igralec izgubil naslov najboljšega posameznika in verjetno tudi zmago svoje ekipe. Vrstni red: točk 1. Litostroj 111/2 2. Železarna 8 1/2 3. Sava 71/2 4. Steklarna 7 5. Feralit 51/2 Na koncu se zahvaljujemo organizatorjem na vzorno organizacijo tekmovanja, vsem športnikom in športnicam naše ekipe pa za športne borbe in dosežene uspehe. A. Valenčič