NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 17 IZVLEČEK Biotehnologija je novejša gospodarska dejavnost, ki uporablja žive organizme za spremembo žive ali nežive snovi s ciljem proizvodnje znanja, blaga in storitev. V članku izpostavljamo ključne geografske značilnosti biotehnologije ter prikažemo središča biotehnologije v Združenih državah Amerike in Evropski uniji. V Sloveniji smo evidentirali 85 podjetij s področja biotehnologije. Podjetja so zgoščena predvsem na osrednjeslovenskem in ajdovsko- goriškem območju. Novejši razvoj biotehnologije bo spodbudil nastanek biotehnološkega clustra tudi v Sloveniji. Ključne besede: ekonomska geografija, biotehnologija, geografske značilnosti, Slovenija ABSTRACT Some geographical characteristics of biotechnology companies in Slovenia Biotechnology is a recent industry that uses living organisms to modify living or nonliving matter for the purpose of producing knowledge, goods, and services. In this article, we highlight the main geographical characteristics of biotechnology and show the centers of biotechnology in the United States of America and the European Union. We have registered 85 companies in the field of biotechnology in Slovenia. The companies are mainly concentrated in the areas of Central Slovenia and Ajdovščina-Nova Gorica. The recent development of biotechnology will promote the development of a biotechnology cluster in Slovenia. Key words: economic geography, biotechnology, geographical characteristics, Slovenia Nekaj geografskih značilnosti biotehnoloških podjetij v Sloveniji 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Avtorja besedila: URH DROFENIK, diplomirani bibliotekar in informatik (UN) ter diplomirani geograf (UN) Sveta Ema 1a, 3253 Pristava pri Mestinju E-pošta: urh.drofenik11@gmail.com SIMON KUŠAR, droktor geografskih znanosti, izredni profesor Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: simon.kusar@ff.uni-lj.si Avtorji fotografij: ZALA FERJANČIČ COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek B iotehnologije ni enostavno opredeliti, saj zanjo ni enoznačne defini- cije. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot »tehnologi- jo pridobivanja česa z uporabo živih organizmov ali različnih bioloških procesov« (Slovar slovenskega knjižnega jezika 2014, 132). Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) biotehnologijo opiše kot »upo- rabo znanosti in tehnologije na področju živih organizmov ter njihovih delov, proizvodov in vzorcev za spremembo žive ali nežive snovi za namen proizvodnje znanja, blaga in storitev« (Biotechnology 2012, 156). Pri biotehnologiji gre torej za uporabo molekularnih in celičnih procesov za razvoj proizvodov in storitev ali za prilagoditev živih organizmov, da imajo željene lastnosti (Stutz in Warf 2014). Znanje s področja biotehnologije je uporabno v različnih gospodarskih dejav- nostih, na primer v kmetijstvu, zdravstvu, energetiki in na področju varovanja okolja (Stutz in Warf 2014). Avtorji biotehnologijo zato ločujejo glede na po- dročje delovanja. Najbolj znana členitev je panožna delitev po barvah. Eden od bolj znanih primerov uporabe biotehnologije je biotehnologija v kme- tijstvu, torej sklop zelene biotehnologije. Kmetje imajo ob ustrezni uporabi biotehnoloških inovacij višji hektarski donos, boljši nadzor nad škodljivci in tudi nad energijskimi tokovi v kmetijski pokrajini (Mannion 1993). Razvoj biotehnologije Razvoj biotehnologije lahko razdelimo v tri obdobja. Predklasično obsega čas od človekove ustaljene naselitve do 19. stoletja; v tem obdobju je človek odkril fermentacijo, eno od prvih biotehnoloških tehnik. Sledilo je klasično obdobje od 19. do sredine 20. stoletja, v sklopu katerega lahko izpostavimo pionirja genetike Gregorja Johanna Mendela (1822–1884) (Verma s sodelavci 2011). Slika 1: Delitev biotehnologije glede na barve: zelena – kmetijska ali rastlinska, rumena – živilska ali prehrambena, rdeča – medicinska, bela – industrijska, modra – morska, rjava – puščavska, zlata – bioinformatika, vijoličasta – pravo, filozofska in etična vprašanja,črna – bioterorizem, biološka orožja (Kafarski 2012). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 19 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI spin-off podjetje je denimo podjetje Animacel, ki se ukvarja z razvojem in trženjem zdravljenja živali z matičnimi celicami, nastalo pa je z odcepitvijo od Veterinarske fakultete ljubljanske uni- verze (Suhadolnik 2018). Za biotehnološko panogo so poleg ne- katerih multinacionalk, ki se navadno ukvarjajo z drugimi področji in le del svojih sredstev usmerjajo v biotehno- logijo, značilna mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP). Ta so poleg univerzitetnega okolja gonilna sila biotehnološkega razvoja. Ker je biotehnološka industrija kapitalsko intenzivna panoga, ob ustanovitvi start-upa pa sploh ni nujno, da bodo dolgotrajne biotehnološke raziskave pripeljale do produkta, ki bo omogo- čil preživetje podjetja, se MSP in večja podjetja velikokrat povezujejo v stra- teška zavezništva. Večje in finančno bolj stabilno podjetje raziskovalnemu MSP-ju nudi finančna sredstva, MSP pa morebitne inovacije prepusti večje- mu podjetju, ki inovacije komerciali- zira (Mangematin s sodelavci 2003). Visokotehnološka podjetja zahtevajo visoka vlaganja v raziskave in razvoj, ki jih majhna podjetja ponavadi ni- majo. Zato so tudi za biotehnološke start-upe pomembni skladi tveganega kapitala. Pri tveganem kapitalu gre za kapital, ki »… se vlaga v mlada podje- tja ali v posameznike, ki imajo izvir- no idejo …« (Rizični kapital 2021). V sklade tveganega kapitala navadno investirajo banke, razne druge finanč- ne organizacije in tudi nekateri bogati posamezniki. Upravljalci skladov tve- ganega kapitala z odločitvijo o inve- stiranju v določeno podjetje nakažejo, Ekonomsko- geografske značilnosti biotehnoloških podjetij Biotehnološka industrija je ena od industrij visoke tehnologije, bioteh- nološka podjetja pa radi opredeljujejo kot visokotehnološka. Niso namreč vsa biotehnološka podjetja tudi vi- sokotehnološka, saj se na primer bi- otehnološko podjetje, delujoče na področju pivovarstva ali produkcije biomase, mednjene uvršča (Podobni- kar 2006). Čas od izvajanja osnovnih raziskav do komercializacije izdelka in storitve je zelo dolg. Včasih je potrebnih od 12 do 15 let predkliničnih testiranj, da je izdelek na voljo za široko uporabo. Pogosto je le ena od tisoč patentiranih biotehnoloških inovacij uspešno upo- rabljena v industriji (Stutz in Warf 2014). Temelj vsakega visokotehnološkega podjetja je visoko kvalificirana oziroma visoko izobražena delovna sila. Zato je eden najpomembnejših lokacijskih de- javnikov za razvoj biotehnologije bliži- na univerzitetnega okolja, kar pomeni dostop do znanja in inovacij. Bližina ustreznih izobraževalnih organizacij podjetjem omogoča širok bazen po- tencialne delovne sile, hkrati pa je olaj- šano prehajanje idej iz univerzitetnega okolja v podjetništvo in tudi obratno, kar dokazujejo tudi slovenski primeri odcepljenih (spin-off) podjetij. Gre za podjetja, ki jih ustanovijo raziskoval- ci iz javne raziskovalne organizacije, »… ta pa si s pravico do intelektualne lastnine, ki jo za dobiček izkoriščajo v spin-offu, zagotovi delež v družbi …« (Suhadolnik 2018). Biotehnološko Od leta 1953 dalje govorimo o so- dobnem obdobju biotehnologije. Tedaj sta Francis Crick in James Watson odkrila strukturo molekule DNA, to je dvojno vijačnico (Ver- ma s sodelavci 2011), kar je spod- budilo dodatne raziskave na podro- čju biotehnologije. Še večji razvojni pospešek je bilo odkritje tehnologi- je rekombinantne DNA leta 1973 (Stutz in Warf 2014). Leta 1976 so v Kaliforniji ustanovili prvo bioteh- nološko podjetje Genentech, čez štiri leta pa je na tržišče prišel prvi izde- lek, genetsko pridobljen človeški in- zulin. Pomembna prelomnica je tudi leto 1980, ko je ameriško vrhovno sodišče odločilo, da se gensko spre- menjene organizme lahko patentira. To je sprožilo val ustanavljanja novih biotehnoloških podjetij v Združenih državah Amerike, kmalu pa so tovr- stna podjetja začeli ustanavljati tudi drugod, denimo v Združenem kralje- stvu in Nemčiji (Chiaroni in Chiesa 2005). Leta 2008 je bilo v Združenih državah Amerike že 1500 biotehno- loških podjetij: od majhnih do ta- kih z več kot 500 zaposlenimi, ki so skupaj zaposlovala 450.000 delavcev (Stutz in Warf 2014). Industrijski razvoj biotehnologije so- vpada s petim Kondratijevim gospo- darsko-razvojnim ciklom, ki temelji na hitrem razvoju računalništva in elektronike, značilna je tudi pospeše- na globalizacija (Coe, Kelly in Yeung 2007). Poleg okoljske tehnologije in nanotehnologije naj bi bila gonilna industrijska panoga šestega cikla bi- otehnologija z novimi rešitvami, zla- sti na področju medicine (The Sixth Kondratieff … 2010). 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Z vidika pomena biotehnologije so najpomembnejša država na svetu Združene države Amerike, saj je tam registrirano največje število biotehno- loških podjetij na svetu (Brešćanski 2020). Biotehnološki clustri so pred- vsem na vzhodni in zahodni obali, iz- jema je Austin v Teksasu. Na zahodni obali so biotehnološka podjetja loci- rana na območu San Francisca, Oa- klanda in San Joseja (Biotech Valley), pa tudi med Los Anglesom in San Diegom (Biotech Beach). Središče bi- otehnologije je tudi v okolici Seatla. Na vzhodni obali Združenih držav je biotehnologija zgoščena v širši okolici Bostona, ki zajema zvezne države Mai- ne, Massachusetts, New Hampshire, Rhode Island, Vermont (Genetown), zaledje Philadelphije z zveznimi drža- vami Connecticut, New Yersey, New York, Pensilvanija (Pharm Country), specializirani dobavitelji in izvajalci storitev, vključeni pa so lahko tudi in- stitucionalni deležniki, kot so denimo univerze, trgovinske organizacije in ra- zvojne agencije. Zaradi prostorske kon- centracije podjetij so ta, zaradi medse- bojnega tekmovanja, prisiljena v višjo stopnjo inovativnosti, hkrati pa bližina ostalih podjetij in institucij omogoča bolj intenzivno sodelovanje ter širjenje znanja (Porter 1998). Za razvoj bioteh- noloških podjetij so najbolj pomembni bližina univerz (raziskovanje, usposa- bljanje delavcev), ustrezna infrastruk- tura (internet) in dobra dostopnost (velika letališča), pomembna pa je tudi kakovost delovnega okolja z možnostjo za rekreacijo in druženje (Stutz in Warf 2014). Kljub težnji po koncentraciji biotehnologije v clustrih so lahko ino- vacijski sistemi organizirani tudi na glo- balni ravni (Hayter in Patchell 2011). da se jim podjetniška ideja zdi dobra in (dolgoročno) profitabilna. Sklad tveganega kapitala zato vstopi v la- stništvo podjetja in olajša preživetje v začetnih fazah njegovega razvoja, ko je »smrtnost« podjetij najvišja (Rizič- ni kapital 2021). Za vstop tveganega kapitala je biotehnologija ena od bolj zanimivih področij, v zadnjem času predvsem v povezavi z umetno inte- ligenco (Maučec 2022). Vstop tvega- nega kapitala v novo podjetje sicer ni nobena garancija za uspeh podjetja. Za biotehnološka podjetja je tako kot za ostala visokotehnološka podjetja značilna težnja k izraziti prostorski koncentraciji. Oblikujejo se clustri, ki jih lahko opredelimo kot »… geografske koncentracije medsebojno povezanih pod- jetij in institucij v sklopu določene panoge …« (Porter 1998, 78). Sem sodijo tudi Biotech Bay Biotech Beach Biocapital Pharma Country Genetown 0 1000 2000 500 km Zasnova: Urh Drofenik, Simon Kušar. Kartografija: Ana Seifert Barba, FF UL, 2023. Vir podatkov: Fuhrer 2005, 53; Stutz in Warf 2014, 230–231. Seattle Oakland San Jose San Francisco Orange County Los Angeles San Diego Austin Durham Washington Philadelphia Boston Slika 2: Glavna središča biotehnologije v Združenih državah Amerike. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 21 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI (Key biotechnology indicators 2022). Statistični urad Republike Slovenije za isto leto navaja 78 podjetij, ki se uvrščajo v področje M72.110 (Raz- iskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije) Standardne klasifikacije dejavnosti (Statistični urad Republike Slovenije 2023), med- tem ko je v Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS) s klasifikatorjem »Bioteh- nologija« navedenih 36 gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z biotehnologi- jo (SICRIS 2023). Do končnega seznama biotehnolo- ških podjetij v Sloveniji smo prišli z združevanjem podjetij, vključenih v Poslovni imenik Slovenije Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJ- PES), in sicer podjetij s klasifikacijo dejavnosti M72.110 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju bio- tehnologije), ter podjetij, vključenih v SICRIS in označenih s klasifikator- jem »Biotehnologija«. Osredotočili smo se zgolj na gospodarske družbe brez samostojnih podjetnikov. V po- slovnem imeniku je sicer zavedenih strijo v Nemčiji: vrednost trga v letu 2018 je bila okrog 2 milijardi evrov, podjetij je bilo tedaj 779, skupno pa so zaposlovala dobrih 14.000 ljudi (Martin s sodelavci 2019). Biotehnologia in biotehnološka podjetja v Sloveniji Evidentiranje biotehnoloških podjetij v Sloveniji se je izkazalo za razmeroma težavno opravilo. Število biotehnolo- ških podjetij se namreč zelo razlikuje glede na uporabljen podatkovni vir. OECD navaja, da je bilo leta 2020 v Sloveniji 27 biotehnoloških podjetij, od tega je bilo čistih biotehnoloških podjetij 19. To so podjetja, ki več kot 75 % svoje raziskovalne in razvojne dejavnosti namenjajo biotehnologiji okolico Washingtona (BioCapital) in Durhama. V Evropi so največja središča bioteh- nologije na območju med Francijo, Nemčijo in Švico (Biotehnološka do- lina), v okolici Cambridga in Oxfor- da ter v Midlandsu in južni Škotski v Združenem kraljestvu, v južni Nem- čiji, Švici in severni Itaiji (Lombardi- ja), pa tudi na Danskem in Švedskem (dolina Medicon). Leta 2019 je vrednost globalnega bio- tehnološkega trga dosegla okrog 295 miljard dolarjev, število podjetij oce- njujejo na več kot 11.300, biotehno- loška industrija pa naj bi zaposlovala dobrih 880.000 ljudi. Za primerjavo izpostavimo še biotehnološko indu- 2 3 1 6 7 5 4 8 Zürich Berlin Kobenhavn London Ženeva Basel Cambridge Oxford 1: Bavarska 2: Baden-Wurttemberg 3: Severno Porenje-Vestfalija 4: Lombardija 5: Rhône-Alpes 6: Île-de-France 7: Midlands 8: južna Škotska Območja zgostitve biotehnologije 0 250 500 125 km Zasnova: Urh Drofenik. Kartografija: Ana Seifert Barba, FF UL, 2023. Vir podatkov: Fuhrer 2005, 50–52; Stutz in Warf 2014, 230. pomembna središča biotehnologije K Kobenh obenh obenh K K Žene asel asel asel asel dolina Medicon Biotehnološka dolina obenh Slika 3: Glavna središča biotehnologije v Evropski uniji. »Biotehnologija v Sloveniji je definira- na z dvema velikima farmacevtskima podjetjema, močno živilsko industrijo, nekaj srednjimi in manjšimi podjetji ter zasebnimi zavodi, ki tržijo storitve in produkte na globalnem trgu, ter šte- vilnim javnim raziskovalnim sektorjem. Vsebinsko je področje razdrobljeno, po- manjkanje kritične mase v kombinaciji s slabo razvitimi mehanizmi financiranja pa postavlja vsak poskus prenosa raz- iskovalnih rezultatov na trg pred velik izziv« (Peterka in Ogrič 2020, 161). 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI podjetja velikokrat organizirana kot MSP. Evidentirali smo tudi šest veli- kih podjetij, kamor se uvrščajo deni- mo živilskopredelovalni podjetji Mle- karna Celeia iz Žalca in Mlinotest iz Ajdovščine ter farmacevtsko podjetje Lek, katerega biotehnološki del sicer deluje v Mengšu. Biotehnološka podjetja so registrirana v 29-ih slovenskih občinah. Občine z biotehnološkimi podjetji predvla- dujejo v zahodnem delu države ter v njenem osrednjem delu, to je v Lju- bljani in severno od glavnega mesta. Biotehnološka podjetja so locirana tudi v vzhodnem delu Slovenije, predvsem na območju med Celjem in Mariborom. O oblikovanju bio- tehnoloških clustrov zaenkrat v Slove- niji še ne moremo govoriti, čeprav so prostorski pogoji (bližina) za njihovo oblikovanje že izpolnjeni. seznamih. Združeni seznam vključuje 85 biotehnoloških podjetij. 81 podje- tij od teh je organiziranih kot d. o. o., štiri podjetja pa kot d. d. SKD kla- sifikacije podjetij iz baze SICRIS so različne, med njimi na primer 62.010 (Računalniško programiranje), 72.190 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področij naravo- slovja in tehnologije), 75.000 (Vete- rinarstvo), 10.510 (Mlekarstvo in si- rarstvo), 10.710 (Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic), celo 26.510 (Proizvodnja merilnih, preizkuševal- nih in navigacijskih instrumentov in naprav) in 38.220 (Ravnanje z odpad- ki) (Podatki o poslovnih … 2023). Sklepamo lahko, da je biotehnologija dejansko vpeta v zelo različne gospo- darske panoge v Sloveniji. Večina evidentiranih podjetij spada v kategorijo mikro podjetij (več kot 60 %), kar je skladno z že predstavljenimi značilnostmi biotehnološke panoge, da so torej inovativna biotehnološka nekaj samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in razvojem na področju biotehnologije, vendar ocenjujemo, da gre v njihovem pri- meru večinoma za obliko prekarnega ali pogodbenega dela. Obenem pri sa- mostojnih podjetnikih ni pričakovati, da bi lahko raziskovali popolnoma sami in s pomočjo lastnih tehnoloških aparatur, saj so te zelo drage. Evidentirali smo 57 podjetij, ki ima- jo SKD klasifikator M72.110. Vsa so družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), velika večina jih spada med mikro podjetja – teh je 46 (Podatki o poslovnih … 2023). V SICRIS-u smo evidentirali 36 podjetij, ki se ukvar- jajo z raziskovanjem na področju biotehnologije, od teh je 32 družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), štiri podjetja pa so delniške družbe (d. d.) (SICRIS 2023). Seznama smo nato združili in ugoto- vili, da se osem podjetij pojavi v obeh 53 19 3 6 4 mikro majhna srednja velika ni podatka Slika 5: Velikost biotehnoloških podjetij v Sloveniji (Podatki o poslovnih … 2023; SICRIS 2023). Večina podjetij spada v kategorijo mikro podjetij. To je pričakovano, saj so MSP zaradi hitre prilagodljivosti in odzivnosti na spremembe bolj prikladna za delovanje na področju visoke tehnologije. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 število podjetij Slika 4: Spreminjanje števila podjetij v letih 2008–2021 s področja M72.110 (Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije) v Sloveniji (SURS 2023). Število podjetij, ki se ukvarjajo z raziskovalno in razvojno dejavnostjo na področju biotehnologije, se je od leta 2008 do leta 2021 povečalo za več kot 50 %. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 23 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Na osrednjeslovenskem območju so locirana večinoma majhna inovativna podjetja (na primer Acies Bio, JA- FRAL), nekatera od njih so tudi spin- -offi (na primer BioSistemika in Ani- macel). Pomembno vlogo pa igra tudi Tehnološki park Ljubljana, katerega redni, pridruženi in interesni člani so tudi nekatera evidentirana biotehno- loška podjetja (Tehnološki park Lju- bljana 2023). Da je največ biotehnoloških pod- jetij na širšem območju Ljubljane, Največje podjetje na tem območju je podjetje Lek, d. d., ki je v lasti švicar- skega farmacevtskega koncerna No- vartis, deluje pa v sklopu njihove eno- te Sandoz. V drugi polovici letošnjega leta bo po napovedih sicer prišlo do ločitve Sandoza od Novartisa (Gole 2022). V sklopu Leka deluje »najmoč- nejše slovensko biotehnološko podjetje« (Brešćanski 2020, 32) Biofarmacevti- ka Mengeš. Obrat je lociran v Meng- šu, kar na zemljevidu (slika 6) ni raz- vidno, saj se v podatkih o podjetjih navajajo zgolj njihovi sedeži. Osrednjeslovensko območje zgo- stitve biotehnoloških podjetij je najbolj dinamično in najbolj vital- no območje te vrste v Sloveniji. V Mestni občini Ljubljana je locirana skoraj polovica od vseh evidentira- nih podjetij, to je 41. Če upošteva- mo še občine v sosedstvu in zaledju Ljubljane (Kamnik, Domžale, T rzin, Medvode, Škofja Loka in Mestna občina Kranj), je tovrstnih podjetij 49, kar je slabih 58 % od vseh evi- dentiranih biotehnoloških podjetij v Sloveniji. 0 25 50 12,5 km 1 2 4 3 5 1: osrednjeslovensko območje 2: ajdovsko-goriško območje 3: mariborsko območje 4: celjsko-žalsko območje 5: murskosoboško območje število podjetij 0 1 2–3 4–5 6–42 Zasnova: Urh Drofenik. Kartografija: Ana Seifert Barba, FF UL, 2023. Vir podatkov: AJPES, 2023. Slika 6: Število biotehnoloških podjetij v Sloveniji po občinah. Večji območji zgostitve biotehnoloških podjetij v Sloveniji sta dve: osrednjeslovensko in ajdovsko-goriško območje. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI je navsezadnje geografsko logično. Ljubljana je kot akademsko in znan- stveno središče Slovenije tudi gospo- darsko težišče države, najvplivnejše je tudi z odločevalskega vidika, glede na obliko države pa je glavno mesto tudi optimalno locirano. Ljubljana je hkrati tudi pomembno križišče evropskega avtocestnega koridorja in je zato zelo dobro dostopna. V bližini je tudi največje mednarodno letališče v državi. Drugo pomembno območje bioteh- nologije v Sloveniji je ajdovsko-go- riško območje. Glede na analizirane podatke izstopa občina Ajdovščina, kjer je locirano srednje veliko pod- jetje BIA Separations, ki je nastalo kot spin-off najstarejšega slovenskega biotehnološkega podjetja BIA (Štravs 2020), ki sicer deluje v Ljubljani in je bilo ustanovljeno leta 1989. Leta 2020 je ajdovsko podjetje za 360 mi- lijonov evrov kupil nemški biofarma- cevtski velikan Sartorius. Bia Separati- ons tako sedaj deluje v sklopu družbe Sartorius Stedim Biotech (Primorske novice 2020). Poleg BIA Separations v ajdovski občini delujejo še tri podjetja, ki se ukvarjajo z biotehnologijo. Med nji- mi velja izpostaviti živilskopredelo- valno družbo Mlinotest. Ta verjetno v sklopu lastnega razvojnega programa opravlja tudi biotehnološke raziskave. V sosednji Mestni občini Nova Gori- ca deluje eno biotehnološko podjetje, gre za mikro podjetje GEO-PRO- -TON. V občini Ajdovščina deluje tudi zasebni raziskovalni zavod Center odličnosti za biosenzoriko, instru- mentacijo in procesno kontrolo (CO BIK), ki se uvršča na področje bioteh- nologije. Nastal je leta 2009 kot plod sodelovanja štirih slovenskih podjetij in treh javnih raziskovalnih organiza- cij, opredelimo pa ga lahko kot ne- kakšen pospeševalec biotehnoloških podjetij oziroma kar biotehnološkega podjetništva (Peterka in Ogrič 2020). Marca 2020 so denimo tudi v njem začeli z razvojem cepiva zoper co- vid-19 (Kljajić 2020). Območje je zanimivo tudi za ostale tehnološke panoge: poleg privlačne lege z vidika sodelovanja s podjetji iz italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in razmeroma dobre prome- tne povezanosti. Ostala območja, ki se še ponašajo z opaznejšo koncentracijo biotehnolo- ških podjetij, so mariborsko obmo- čje s petimi podjetji, murskosoboško območje s štirimi podjetji in celjsko- -žalsko območje, prav tako s štirimi podjetji. Očitno bo v prihodnosti pomembnejšo vlogo dobilo mursko- soboško območje, saj skupina Sandoz v Lendavi načrtuje večstomilijon- sko naložbo v proizvodnjo bioloških zdravil (V Lendavi se obeta … 2023). Presenetljivo je, da med evidentirani- mi podjetji ni novomeške multinacio- nalke Krka. T udi v tem frmacevtskem podjetju se v določeni meri ukvarjajo z razvojem na področju biotehnolo- gije, vendar to v SICRIS-u ni zave- deno, njihova SKD klasifikacija pa je C21.200 (Proizvodnja farmacevtskih preparatov) (Podatki o poslovnih … 2023). Omeniti velja še nekaj javnih organi- zacij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem na področju biotehnologije. To so na primer Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Biotehniška fakulteta Uni- Slika 7: Ajdovska Bia Separations deluje v sklopu multinacionalke Sartorius (foto: Zala Ferjančič). Kritičen pogled na uporabljen raziskovalni pristop Z našim raziskovalnim pristopom smo evidentirali 85 biotehnoloških podjetij v Sloveniji. Ocenjujemo, da gre za pretirano številko, saj navsezadnje veliko manjše število biotehnoloških podjetij za Slovenijo navajajo tudi statistike OECD. Za nadalj- ne, natančnejše analize bi bilo treba evidentiranim podjetjem poslati vprašalnike s poizvedovanjem o dejanski dejavnosti podjetij. Koristna bi bila tudi pojasnila, zakaj se je podjetje sploh odločilo za SKD klasfikacijo M72.110, če pa je evidentno, da se s področjem sploh ne ukvarja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 25 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI V osnutku nove slovenske Strategi- je pametne specializacije biotehno- logija ni neposredno omenjena, je pa omenjena biofarmacevtika, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo bioloških zdravil (Slovenska strate- gija trajnostne … 2022). Strategija ocenjuje, da gre pri biofarmacevtiki »… za najhitreje rastoči trg farma- cevtske industrije, kjer slovenskim podjetjem konkurenčnost v global- nem okolju zagotavljajo tudi izve- dene velike investicije v razvoj in proizvodnjo« (Slovenska strategija trajnostne … 2022, 32). V obdobju Industrije 4.0 in digital- ne revolucije pa ne moremo mimo vprašanja odnosa med Industrijo 4.0 in biotehnologijo. Pri tem bo šlo (in že gre) za vključevanje pametnih digitalnih tehnologij v biotehnolo- ške dejavnosti. V te se bodo tako vse bolj vključevali big data, robo- tika, umetna inteligenca, virtualne simulacije, 3D tiskanje in podobno (Silva in Massabni 2019). S tem bo verjetno nekoliko olajšan nadaljnji razvoj panoge, ta pa bo postala še bolj interdisciplinarna. Izpostavljajo pa se tudi izzivi, povezani z varno uporabo proizvodov biotehnologi- je (gensko spremenjeni organizmi, gensko spremenjena semena, upora- ba doslej neznanih snovi v medicini …). oloških virov s kopnega in z morja, na primer poljščin, lesa, rib, živali in mikroorganizmov, za pridelavo hrane in proizvodnjo materialov ter energi- je« (Bioeconomy 2023). Leta 2012 je Evropska komisija sprejela prvo stra- tegijo za razvoj bioekonomije, šest let pozneje pa je bila strategija preno- vljena (A sustainable bioeconomy … 2018). Cilji obeh strategij so povezani z zagotovitvijo prehranske varnosti v Evropi, trajnostnim uporavljanjem vi- rov, zmanjšanjem odvisnosti od neob- novljivih virov energije, blažitvijo in prilagajanjem na podnebne spremem- be ter izboljšanjem konkurenčnosti in ustvarjanjem novih delovnih mest (A sustainable bioeconomy … 2018). Na tem področju ima biotehnologija še posebej pomembno vlogo in bo imela podobno nalogo kot v sklopu »zelene revolucije« v šestdesetih in se- demdesetih letih 20. stoletja. Biotehnologija je omenjena tudi v Novi industrijski strategiji za Evro- po, ki je bila objavljena leta 2020, za nadaljnji razvoj industrije skladno z dokumentom pa sta ključna digitalni in zeleni prehod. Industrijsko bioteh- nologijo Evropska komisija obravna- va v sklopu »ključnih omogočitvenih tehnologij, ki so strateško pomembne za evropsko industrijsko prihodnost« (Nova industrijska strategija za Evro- po 2020). verze v Ljubljani (UL), Veterinarska fakulteta UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Medicinska fakulteta UL, različne fakultete mari- borske univerze in oba univerzitetna klinična centra (Raspor, Strel in Ko- mac 2000; Raspor 2020). Sklep V primerjavi z gospodarsko najbolj razvitimi državami (Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Nem- čija, Švica, Kitajska) je glede na razpo- složljive javno dostopne podatke vloga biotehnologije v Sloveniji razmeroma majhna. Evidentirali smo namreč le 85 podjetij, ki se ukvarjajo s tem strokov- nim področjem. Glede na sorazmerno hiter razvoj biotehnologije v Sloveniji v zadnjem času ocenjujemo, da so po- tenciali na obravnavanem področju zelo veliki. Nadaljnji razvoj biotehno- logije v Sloveniji bo spodbudil medse- bojno povezovanje podjetij in teh pod- jetij z raziskovalnimi organizacijami, razvojnimi agencijami ter finančnimi organizacijami. Zato se lahko nadeja- mo postopnega oblikovanja biotehno- loškega clustra tudi v Sloveniji. Biotehnologija bo v prihodnje le še pridobivala tako na veljavi kot vpli- vu. Uporaba biotehnoloških metod, inovacij in rešitev je sestavni del koncepta biogospodarstva. Z njim mislimo na »uporabo obnovljivih bi- Nekaj najnovejših informacij s področja biotehnologije v Sloveniji: • Sandoz bo do leta 2026 v Lendavi zgradil nov visokotehnološki prozvodni obrat za biološka zdravila (V Lendavi se obeta … 2023), • Novartis bo leta 2024 s kitajsko družbo Porton v Mengšu vzpostavil biotehnološki park (Novartis bo … 2023), • Labena v Ljubljani odpira biotehnološki pospeševalnik za 17 držav iz srednje in jugovzhodne Evrope – edini mednarodni pospeševalnik te vrste v širši regiji (Labena odpira … 2023). NAPIS NAD ČLANKOM 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 BIOTEHNOLOŠKA PODJETJA V SLOVENIJI Viri in literatura 1. A sustainable bioeconomy for Europe: Strengthening the connection between economy, society and the environment: updated bioeconomy strategy. Evropska komisija, 2018. Medmrežje: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/edace3e3-e189-11e8-b690-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/ source-149755478 (4. 3. 2023). 2. Bioeconomy. European Commission: Research and innovation, 2023. Medmrežje: https://research-and-innovation.ec.europa.eu/research-area/environment/bioeconomy_en#:~:text=The%20bioeconomy%20 means%20using%20renewable,circular%20and%20low%2Dcarbon%20economy (4. 3. 2023). 3. Biotechnology. OECD Factbook 2013: Economic, Environmental and Social Statistics, 2013. Medmrežje: https://www.oecd-ilibrary.org/docserver/factbook-2013-en.pdf?expires=1677340431&id=id&accname=guest&checksum=D67904 1BAC62B06AEA7890BDBF4D9144 (28. 2. 2023). 4. Brešćanski, S. 2020: Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetij. Doktorska disertacija, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Nova Gorica. 5. Chiaroni, D., Chiesa, V. 2005: Industrial clusters in biotechnology: driving forces, development processes and management practices. London. 6. Coe, N. M., Kelly, P . F ., Yeung, H. W.-C. 2007: Economic geography: a contemporary introduction. Oxford. 7. Drofenik, U. 2022: Biotehnološka podjetja v Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 8. Fuhrer, B. 2005: The NEXT biotechnology: beyond the attempts at cloning biotech clusters. Hamburg. 9. Gole, N. 2022: Sandoz iz Novartisa v ločeno samostojno podjetje. Delo. Medmrežje: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/sandoz-iz-novartisa-v-loceno-samostojno-podjetje/ (3. 3. 2023). 10. Hayter, R., Patchell, J. 2011: Economic Geography: An Institutional Approach. Oxford. 11. Kafarski, P . 2012: Rainbow code of biotechnology. Chemik 66-8. 12. Key biotechnology indicators. OECD, 2022. Medmrežje: https://www.oecd.org/innovation/inno/keybiotechnologyindicators.htm (26. 2. 2023). 13. Kljajić, M. 2020: V prebojne rešitve vodi združevanje znanosti, raziskav in tehnologije. Dnevnik. Medmrežje: https://www.dnevnik.si/1042941020 (3. 3. 2023). 14. Labena odpira biotehnološki pospeševalnik za 17 držav. Medmrežje: https://izvozniki.finance.si/9011001/Labena-odpira-biotehnoloski-pospesevalnik-za-17-drzav (13. 3. 2023). 15. Mangematin, V., Lemarié, S., Boissin, J.-P ., Catherine, D., Corolleur, F ., Coronini, R., T rommetter, M. 2003: Development of SMEs and heterogenity of trajectories: the case of biotechnology in Frane. Research Policy 32-4. 16. Mannion, A. M. 1993: Biotechnology: Its Place in Geography. GeoJournal 31-4. 17. Martin, D. K., Vicente, O., Beccari, T., Kellermayer, M., Koller, M., Lal, R., Marks, R. S., Marova, I., Mechler, A., Tapaloaga, D., Žnidaršič- Plazl, P ., Dundar, M. 2021: A brief overview of global biotechnology. Biotechnology & Biotechnogical Equipment 35-sup1. 18. Maučec, U. 2022: Tvegani kapital splahnel proti koronskemu dnu. Manager. Medmrežje: https://manager.finance.si/9005935/Tvegani-kapital-splahnel-proti-koronskemu-dnu (3. 3. 2023). 19. Nova industrijska strategija za Evropo. Sporočilo Komisije. Evropska komisija, 2020. Medmrežje: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0102 (4. 3. 2023). 20. Novartis bo s kitajskim Portonom v Mengšu ustanovil biotehnološki park. Medmrežje: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/novartis-bo-s-kitajskim-portonom-v-mengsu-ustanovil-biotehnoloski-park/653766 (3. 5. 2023). 21. Peterka, M., Ogrič, H. 2020: Zavod COBIK in biotehnologija od 2009. BIA, vztrajanje na biotehnološki poti. Ljubljana. 22. Podatki o poslovnih subjektih. AJPES, 2023. Medmrežje: https://www.ajpes.si/ (21. 2. 2023). 23. Podobnikar, G. 2005: Poslovno okolje za biotehnološka podjetja v Sloveniji. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 24. Porter, M. E. 1998: Clusters and the New Economics of Competition. Harvard Bussiness Review 76-6. 25. Primorske novice 2020: Nemški Sartorius zaključil prevzem Bie Separations. Medmrežje: https://www.primorske.si/primorska/goriska/nemski-sartorius-zakljucil-prevzem-bie-separations (3. 3. 2023). 26. Raspor, P . 2020: BIA, vztrajanje na biotehnološki poti. Ljubljana. 27. Raspor, P ., Strel, B., Komac, M. 2000: Stanje in razvojne možnosti biotehnologije v slovenskem prostoru. Ljubljana. 28. Rizični kapital. SPOT – Slovenska poslovna točka, 2021. Medmrežje: https://spot.gov.si/sl/teme/rizicni-kapital/ (28. 2. 2023). 29. SICRIS. Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, 2023. Medmrežje: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl (21. 2. 2023). 30. Silva, G. J., Massabni, A. C. 2019: Biotechnology and Industry 4.0: The proffesionals of the future. International Journal of Advances in Medical Biotehnology 2-2. 31. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, 2014. 32. Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije S5 – osnutek, 2022. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKRR/Slovenska-strategija-trajnostne-pametne-specializacije-S5-marec2022.pdf (12. 3. 2023). 33. Suhadolnik, G. 2018: Ali naše fakultete in inštituti rojevajo podjetja in zakaj ne. Manager. Medmrežje: https://manager.finance.si/8934498/Ali-nase-fakultete-in-instituti-rojevajo-podjetja-in-zakaj-ne (26. 2. 2023). 34. Statistični urad Republike Slovenije: Število podjetij po dejavnostih, letno. Ljubljana, 2023. 35. Stutz, F . P ., Warf, B. 2014: The World Economy: Geography, Business, Development. Harlow. 36. Tehnološki park Ljubljana. Seznam članov, 2023. Medmrežje: https://www.tp-lj.si/sl/clani-seznam (3. 3. 2023). 37. The sixth Kondratieff – long waves of prosperity: analysis & trends. Allianz, 2010. Medmrežje: https://www.allianz.com/content/dam/onemarketing/azcom/Allianz_com/migration/media/press/document/other/kondratieff_en.pdf (27. 2. 2023). 38. V Lendavi se obeta večstomilijonska investicija. Medmrežje: https://siol.net/posel-danes/novice/v-lendavi-se-obeta-vecstomilijonska- investicija-601186 (12. 3. 2023). 39. Verma, S. A., Agrahari, S., Rastogi, S., Singh, A. 2011: Biotechnology in the realm of history. Journal of Pharmacy and Bioallied Sciences 3-3.