umaknili in ustvarjali v "novlii" prostorih <Jružlx'ncga; s konccm l'crs|X'ktiv jc hilo koncc intelektualnega občestva, hkrati pa je Partija pri svojen» oblastniStvu izgubila vodilo • ktimunistično utopijo - in naprej vladala zaradi oblasti same. Duma 1964, pe.sem Tomaža .^alanuma, pa kot Epilog ponazarja ukinitev utopije in Zeil Geist t>b koncu Perspckilif (pesem jc bila namenjena za zadnjo pripravljeno .številko revije, ki ni nikoli i/JSla).
In če si za zaključek spet lahko "s|To.s<Klinr he.sede Krefta in Vas z besedami avtorja samega |M)vabim k branju te izredno |iouč-ne, berljive in ("re«)lucionarno") poživljajoče knjige o tem, kako .so v pogJ>jih "totalitarizma" delovali persiK-ktivovci, kako in zj kaj je "živela" sama revija Perspektive ter o tem, kaj v.se lahko tovrstna fenomena zapustita skupnosti v kateri in iz katere .sta nastala (str. 10): 'Ne raziskujemo preteklosti zato, da hi iz lastne sedanjosti pojasnili, kar je bilo onim prej samo megleno in nedoločeno. Raziskujemo jo zato, ker so bile Številne zadet v že davno jasno in razločno razstat,'-Ijene in [mjasnjene, in ker tudi v primerih, ko ni bilo tako, ni mogoče zastavljali vprašanj, ne da bi navezali na tradicijo. Četudi morda ni v vseh stvareh res, da ježe v preteklosti obstajalo dosti imenitnih o<igot orov, je torej gotovo res, da so bila razvita in izražena že vsa /Mzornosti i.redna tpraSanja -posebej tista, ki se tičejo drže in početja intelektiialca In nmetnika.' Dober tek čez drn in .strn tokratne edicije Znan.stvenega in publicističnega sredi.šča.
Sonja LOKAR
Milica G. Antič Ženske v parlamentu ZI'S, Ljubljana 19VH
1\> strahovitem porazu žensk na Ziidnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji - s .štirinajstih je .števik) parlamentark zdrknilo ix)d osem odstotkov - smo dobili v obliki .skrbne analize, objavljene v knjigi dr. Milice G. Antič. Ženske v parlamentu, odlično doku-
mentiran. večplasten odgovor na vprašanje, zakaj so ženske v parlamentu potrebne in kaj bi bilo treba .storiti, da hi .se lažje prebile vanj.
Knjiga je prišla ob pravem času. Čustveni nalx>j .se je |x) |x)razu na \t)litvah v ženskem gibanju že polegel in s hladno glavo je treba narediti analizo in na njeni osnovi načrt, kako zbrati moči za nov korak. Prva priložnost .so že k)kalne volitve, ravno prav.šen pa je tudi trenutek za promocijo in pripravo bodočih kandidatk za parlamentarne vt)litve leta 2000. Knjiga prinaša pregleden prikaz argumentov, zakaj je demokracija brez žensk na mestih odločanja problematična ali nedokončana demokritcija.
Pregledno je naniz.ala niednarodno pravno sprejete razloge, ki omogočajo strankam in celo državiim, da uvedejo mehanizme politike aktivne ptKlpore ali celo pozitivne diskriminacije, da bi podreprezentiranemu spolu olajšale prodor v politiko.
Zelo dobro jc tudi predstavljeno spreminjanje odnosa civilnodružbenih ženskih gibanj do politike in države v drugi pok)vici dvajsetega stoletja. Le-to je prešk) od faze zapiranja v načelno žensko apolitičnost do odk>čitv'e, zitvzeti |x)liiične stranke oil znotraj, graditi državne podporne mehanizme z nanK-nom, zav;irovati se pred vedno možnimi vdori kon.servativnih strank, ki jih poskušajo obračati v njihovo lasno nasprotje. Dobro je tudi opisano, kako je ženski prtxk)r v ix)litično odločno zahteval in tudi do.segel, da je tako imenovana velika politika vzela v zakup nove, ženskam pomembne teme in da o stvareh, ki najbolj zadevajo enake niožnosti s|x)lov, ni \vC mogla preprosto odločati v šk(xl<> žensk.
Z analizo primerov nastajanja samo ženskih političnih .strank, ki .so .se vsi po vrsti neslavno končali, avtorica dokazuje, da so tovrstna prizadevanja slepa ulica. Sama o tem nisem tako zek) prepričana. Š\vdski primer dokazuje, da je v določenih okoli.ščinah že samo učinkovito predstavljena grožnja, da bo nastala po.sehna ženska str.inka, delovila kot dovolj velik argument, da so socialdemokrati leta 1995 izix'ljali politiko doslednega zapovrstnega kandidiranja moških in žensk na .svojih listah in iz|x)lnili obljubo o vladi s polovico ministric.
Avtorica tudi prcpriCljivx> dokaže, da so se kvote i/ka/.ale kot edina /ares učinkovita njeioda povečevanja deleža žensk v politiki. Z največjin» zanimanjem .sem prebrala analizo, s katero avtorica odgovarja na vpr.Lšanje, zakaj sc je delež žensk po zadnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji praktično prepolovil.
Čeprav avtorica zelo lepi» nakaže vpliv vvliko.sti volilnih enot in .števila volilnih okrajev. vpliv volilnega sistema, sistema prevajanja .števila dobljenih glasov v iStcvilo .scdcžx'v v parlamentu, vpliv nacionalne liste in višine volilnega praga z.a vstop strank v parlament, vpliv "ženske" politike strank in vpliv pretežno desne ali leve opredelitve Wjlilcev in volilk, se da wndarle njeno analizo strniti v en sam stavek, ki pa .seveda v knjigi v tej obliki ni zapisan, mo.škim vod.stvom, na volitvah 1996 najuspešnejših strank, je uspelo ubraniti pnKk)r žensk v njihovo politično trdnjavo.
Knjiga ni pomembna le zato, ker je z analitičnimi argumenti, primerjavami in .številkami potrdila oceno, ki so jo takoj po volitvah mnogi razglašali za užaljeno in prenapeto stali.šče poniženih feministk. 1'omembna je tudi zutto, ker je avtorica tvegala tudi odgo-vx)r na vprašanje, zakaj .se jim je to ix>srcčik).
I.eta 1S>96 si nobena od .strank, ki .so .se uspešno prebile v .slovenski parlament, ni več drznila program.sko ali načelno po.staviti na .stali.šče, da žen.ske v parlamentu nimajo kaj iskati. Nasprotno, v.se .so pri.segale na .svojo veliko naklonjenost prodiranju žensk v |X)litiko in skoraj vse .so tudi dejansko povečale število žensk na s%'ojih kandidatnih li.stah. I.eta 1992 jc na v.seh strankarskih listah kandidiralo 12, leta 1996 pa 19 odstotkov /x.'nsk.
Toda vse te stranke .so .svoje ženske praviloma kandidirale v volilne okraje brez upa zmage ali v \-olilne enote z močno znotraj-strankarsko moško konkurenco. Naš mešani volilni sistem, ki pri volitvah posameznega kandidata ali kandidatko upošteva kot da bi .šlo za večinski volilni sistem, kjer imajo si-.stentsko predno.st politično najbolj znani, torej moški kandidati, je tudi opravil .svoje. .S\'oje je prispevalo tudi dejstvo, da nolx-na od .strank, ki so dobile največ glasov na tokratnih parlamentarnih volitvah, ni upora-
bila nacionalne li.ste kot orodje, s katerim je mogoče utreti pot v parlament tudi praviloma [politično odrinjenim skupinam prebivalstva - mladim, manjšinam, žeaskam. Če pa .so jo že imele, večinoma so .se ji hinavsko, v imenu demokracije, ki naj bojda izrazi voljo volilcev, odrekle, .so nacionalnt> listo uporabile le kot varnostno padalo za tiste svoje Jjc uveljavljene, praviU)ma mo.ške vt)ditelje, ki bi .se jim ix>srečik) priti v parlament skt)zi vedno nK)žna pre.senečcnja proporcional-no-večinskega sistema. Od|K)ved nacionalni listi je bila. razen pri ZLSI), hina\'ska z:ito, ker je služila kot figov list, s katerim .so strankarska vodstva javnosti prikrila, da so o tem, kdo bo dejansko prišel v parlament, z v.se prej kot demokratičnim in razvidnim razporejanjem kandidatov v volilne okraje, odločila ona, name.sto svojih članov in vx}lil-cev, potem pa so se sprenevedala, da .se ne drznejo vmešavati v voljo volilcev z nekakšno nacionalno listo! .SanK) v ZLSI) o tem, kje bo kdo kandidiral, namreč ni (Klk>čilo voilstvo .stranke. Odkičali so najprej sami kandidatke in kanilidati, potem pa članice in člani .stranke, ki .so izbirali med več imeni, v «akem volilnem okraju |>osebej na predhodnih .strankarskih volitvah, in .šele potem .seveda tudi volilci in volilke.
K porazu žensk na volitvah, po mojem, ni bistveno prispevalo to, da .se je volilno telo nagnilo na desno, k tradicionalnim vrednotam in programom, kot je zapi,s;ila avtorica knjige. Desno sredin.ska pe>k)vica volilnega spektra .se jc samo jiisncje razdelila. Pretežno .se je nagnila k SLS, desni .stranki, ki je preprostemu ljudstvu obljubljala več jKiStenosti, pravne in socialne varnosti - torej k desni stranki z levim programom! - in k SD.S, katere izrazito desničarskenui programu prav tako ni manjkak) .s<K'ialnega čuta. Ne drži torej, da so se volilci nagnili v desno, pač pa .so .se odmaknili od tiste levice, ki ni izpolnila njihovih pričakovanj. Po mojem sta odk)čili dve drugi stv-ari. Najprej dejstvo, da .so sc na volitvah najbolje odrezale prav stranke, ki ,so naj|Top<>lneje uporabile .strategijo verbalnega [>odpiranja in dejanskega odrivanja žx:nsk iz |X)litike: I.D.S, SLS in SD.S. stranke, ki .so vsaj napol resno omogočile ženskam bolj.še možno.sti za us|X'h na volitvah, zlasti ZLSD, DS in olx)ji zeleni, pa .so te volitve izgubile.
To jc ciohro /a/nala in argumentirala tudi avtorica knjige. Ni pa .sc dotaknila nekega drugega, /.a žcasko gibanje na Sk)vcn.skcni /.clo občutljivega in liolcčcga dcj.stva.
Vpra.^anjc deleža žcn.sk in njihovih realnih možno.sti, da /itčncjo enakopravno .s<Kxlk)ča-ti v parlamentu, (Sc) ni po.stalo (»nicmbno ali cck) odločujoče |x)litiCno vpra.šanjc na teh volitvah, čeprav gre /a eno ključnih vpra-.Sanj vsake prcdstavni.škc dcmokracijc, To pa je nc samo dejstvo, ki bi v tej knjigi /asiužik), da .sc ga po.schcj poudari in ovrednoti, ampak tudi dcjst\D, ki terja (xJgovtir na silno neprijetno vpr;u5anjc: /akaj .se jc to zgoililo, ko pa .sc jc resna politična kampanja o tej temi in /. njo povc/:ma javna polemika tako obetavno in pravočasno začela žc januarja 1996?
Vpra-^anjc jc dvakrat neprijetno. Najprej z;Ho, ker terja analizo, ki bi .soočila spontano .solidarnost nio.^kih vodstev v.sch strank in |x)p<)lnc ujetosti v.sch poslank, razen poslank ZLSl), v njihove igre. .Mo.^ka vodstva .so k«)t eden odgovorila na uspc.^cn /.iičctck politične kampanje za enake možnosti kandidiranja in izvolitve žensk s taktiko zlorabe .sv-o-jih strankarsko najbolj znanih žensk v uničevanju in smc.šcnju te kampanje. Neprijetno pa jc to vpnAuijc tudi zato, ker neogibno phnc.sc na dan tudi tehtanje, kaj .so za "služenje" .svojim mačističnim strankarskim vodstvom iztržile ženske, ki .so sc mu |X)drcdilc. O njihovem bednem iztržku - <)d trinajstih ix)slank prcj-^njcga parlamenta sta sc v novi parlament uspeli prebiti samo dve - najzgo-vorncjc pričajo rezultati volitev!
Najsi lx) .iJc tako neprijetno, analitični (Klgtv vor na to vpra.šanjc moramo j;tsno ohraniti v svojem ženskem zgodovinskem spominu nc zato. da bi pcstovalc zamere in si onemogočale .sodelovanje v lxx.ločnosti, ampak zato, da bi iz tc zgodbe (potegnile nauk o napakah, ki jih nc kaže ponavljati. Nauk pa jc na kratko naslednji: nobena strankarska žcn.ska skupina v boju /xk enake nuižnosti izvolitve žensk nc more zniagati sama in -še manj tako, da v imenu svtijc strankarske zvestobe uničuje dobre pobude ženskih skupin konkurenčnih strank, V kampanji za uzakonjanje bolj.^ih možno.sti žensk jc |K) letu 1991 manjšo ali večjo napako te vrste naredila tako rekoč \'saka od strankarskih ženskih skupin v Skiveniji.
Vsaka kupčija z moškimi |x>litičnimi veljaki, ki naj bi posameznici omogočila prodor na račun žensk kot skupine, .sc kaj hitro izkaže za kravjo kuix:ijo. Kar .sc jc na prvi pogled lahko zdelo kot prebrisana poteza posamezne ambiciozne ženske, .sc že na kratek n)k izkaže kot samomorilsko ravnanje. Poražene ženske skupine za dalj časa utihnejo, osamljene posameznice v strankinih voilstvih in parlamentu pa postanejo nevidne, .saj so absolutno prešibke, da bi tekmovale za pozornost javnosti in |x)membna mesta v odločanju z najvplivnejšimi mo.^-kiml, ki v politiki vedno delujejo povvzani v lobi.stične .skupine. Tc .skupine pa uporabljajo pravila igre, ki jim ženske TOčinoma fizično ne zmoremo slediti: ko gre vplivni moški politični lobi na tenis, na pivo, v savno ali na košarko, in tam oilloči o vsem. kar jc res pomembno, gredo strankarske aktivistke in poslanke domov kuhal, pospravljat in preverjal, :ili so otroci napisali naloge.
Knjiga, ki nam jo jc napisala dr, .Milica Antič pa je korisin;! tudi /.;ito, ker je v resnici ponudila ženskam na .Slovenskem dokaj konkreten politični prt)gram; ohraniti in. čc je Ic mogoče, okrepiti naš pro|x)rcionalni volilni si.stcni; uporabili nacicmalne liste kol orodje, ki naj v parlament pri|X'ljc več žensk in pripadnikov drugih politično odrinjenih manjšin; odpraviti Noliinc okraje in v volilnih enotah doseči upt)rabo list, na katerih sc izmenjujejo moška in žensk:i imena in kjer jc na vsaki drugi listi ženska tista, ki je na njej prva; prepričali stranke, da lx)do sprejele svojo z.avezujočo politiko |X)stopnega povečevanj;! deleža žensk v .svtijih strankarskih organih odločanja in na listah; ponovno poskusiti s p;irlameni:irno |x)bi!do, ki bi obvezt)vale stranke, da opredelijo v .svojih statutih, kako Ixk1o z;igotovili en:!ke inož-nostl Izvolitve ženskam in n:igrajevala stranke, ki bi se jim posrečilo v parlament pripeljali six)ln() čim bolj uravnovc.šcne poslanske skupine.
Zdi .sc tako preprosto. TtKla ne smemo .se slepili! Tega programa ženske ne moremo uresničili same. Toda tudi volilno pravico ženskam v.Švici, nc lako davnega leta 1971 je izgla.soval;i tesna večina na rcfeandumu. na katerem .so imeli w)liln<> pravico samo moški.
Primanjkljaj žensk na mcsiih politiCncga ocIloCanja je največja in /a zdrav družbeni razvoj najt>olj pogubna družbena krivita nedokončane demokracije, saj jc v Sloveniji več volilk kot volilccv. Večina volilk in volil-cev, ne samo v Sloveniji, sc tega dejstva povsem ne zaveda. Toda ko neka družbena krivica izostane dovolj tičitna. začne n»etl po.štenimi ljudmi delovati prepro.st občutek sramu. Ko ta občutek sramu prevzame večino volilk in volilccv, ti spremenijo .svoje volilno vedenje: kaznujejo stranke, ki tega ne upoštevajo in nagrajujejo stranke, ki to krivico ne .samo besetino ob.sojajo. ampak tudi odpra\ijajo. Od politične modrosti prebujenih žensk in .solidarnosti pa je v največji meri odvisno, kako hitro bodo zorele nizmere, v katerih političnim prv-akom ne bo preostalo nič drugega, kot tla spremenijo svoja najljubša pravila igre.
Borut RONČEVIČ
Go.sta Hsping-Andersen (ur.) Welfare Sûtes in Transition: National Adaptations in Global Economies SAG1-: Publications, London. Tliousand Oaks, New Delhi, 1996
Gosta i:sping-Andersen je v tistem delu družlx)slovne srenje, ki se ukv.irja s preučevanjem .s(Kialne politike, nedvomno ena ključnih osebn()Sii. O tem priča tudi odmevnost in vpliv njegovih del. Največji aspeh je nedvomno dosegel z delom Three Worlds ol Welfare Capitalism' (Polity Pre.ss. Oxford. Cambridge. 1990). ki jc postalo tlel železnega repertoarja Študija .socialne |>oli-tike.
7. ureditvijo zbornika Welfare States In Transition se jc l^ping-Ander.sen aktivno vključil v debato o krizi .socialne tlr?.aw, ki je aktualna vsaj od sredine osemde.setih let. v drugi polovici tega de.setletja pa se je. skladno z naraščanjem teže obravnavanih težav, močno zaostrila in pritegnila številne uveljavljene družboslovce z zelo različnih področij. V tej debati se je izkazalo, ila je potrebno pri preučeviinju te tematike upo-
števati dvoje predpostavk. Prva predpostavka je nujnost Širokega, wCdisciplinarne-ga pristopa. V preučevanje aktualnih sprememb v socialni politiki moramo vključevati znanja ekonomije, .sociologije, politologije, demografije..., k čemur nas sili že sama tiarava tega fenonjena. Druga predixistavka pa je nujnost ui^oStevati položaj v noN-oindu-strializiranih in industrializirajočih deželah, ki prav |X)šteno me.Sajo štrene donetlavno aviocentričnim nacit)nalnim ekonomijam. Ohtlobja, v katerem so se te države v istem stavku fiojavljale Ic, če je Slo za preučevanje prvega in tretjega sveta, je nepreklicno kt> nec. Te držasv postajajo v sktiraj vseh pogledih najmanj enakopravne partnerice razvitim zahodnim družbam, na številnih jiod-ročjih pa cek) diktirajo razvojne smernice.
ICsping-Andersen in ostali avtorji .so v sw>-jih prispevkih upoštevali olx; predpo.stavki. Pri tem je Sc posebej z.;inimivo to. da .so s svojimi prispevki pokrili zelo široko geo |K)litično podničje. Zato jc zbornik vsebinsko razdeljen na dva dela. V prvem delu "Decline or Renewal in the Advanced Welfare .States" so .štirje prisfK-vki. v katerih avtorji tematizirajo krizo, stanje in perspektive držav z razvitimi in.stitucijami socialne držaw. pa četudi .so te liolj skope. Avtorji obravnavajo stanje skandinavskih blagi-nj.skih sistemov ki st) vetino zanimivi vsaj kot prototip .socialne demokracije (John .Stephen), na kontinentalnem delu livrope (ci0.sta l"Lsping-Andcrsen), v Av.straliji in Novi Zelantliji (Francis Castles) in Severni Ameriki (John Myle.s). V drugem delu pa .so avtorji v treh prispevkih preučili stanje v treh posebej zanimivih delih sveta in možne smernice razvoja institucij in praks .socialne države. Pri tem .so pokrili del Latinske Amerike (Hvelyne Hubcr), tlel vzhodne Azije, kot p<i.sebej zanimivo |X)dročje zaradi številnih gospodarsko uspešnih drŽav brez razvitih hlaginjskih institucij v pravem pomenu Ixvscde (Roger Goodman In Ito Peng) in pa srednjo in vzhodno l"vro|V) kot področje čedalje bolj erodiranih inštitucij socialnega varstva (Guy .Standing).
Avtorji študij v nasprotju s pi.sci nekaterih prodajnih uspešnic niso imeli zelo ostrega stali.Sča o vzrokih krize socialne države in krivdo zvalili na en dejavnik. Zavvdajo se, tla
reomjA in praksa let. 35.5/1998