ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vate iiiri mjb Vsak, Id M priporočate I a • N a r o d ali e» pridobite u narotnika. Via te bval«. i«, ker ate au odprli pot k um lepemu In caoiaiiveaiu itiro. ::	^JJ
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
*
CITATEUE« OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še ■liste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 al the Post Office at New York. N. ¥., under Act of Congress of March 3rd. 1879.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 122. — Stev. 122.	NEW YORK, THURSDAY, MAY 26, 1938- ČETRTEK, 26. MAJA, 1938	Volume XLVI. — Letnik XJ-VI.
JAVNI TOZITELJ 0 NASILJIH V HARLAN OKRAJU
obtoženih je več posameznikov in nad 20 premogovnih družb
Hodza in Henlein prekinila pogajanja
republikanci mehika
imajo uspehe
V Kataloniji so razbili fašistično levo krilo. — Aeroplani igrajo veliko vlogo v vladni ofenzivi.
11 FAD AYE, Francija, 25. maja. — Republikanci poročajo, <ia m; razbili levo krilo famine severne armade v zapa-• liii Kataloniji. Republikanci so pregnali t'a-
LONDON, Kentucky, 23. maja. — Porotnikom, ki bodo razsojali o krivdi ali nekrivdi obtožencev v Harlan okraju, je opisal danes Brein Me-Machon, pomožni zvezni generalni pravdnik, nasilja, ki so bila v tej okolici na dnevnem redu.
—	Vlada bo dokazala, — je rekel, — da so premogovne družbe najemale oborožene bandite, ki naj bi preprečili organiziranje premogarjev. Glavni namen premogovnih družb je bil netiti sovraštvo proti unijam. V enem samem mesecu so plačale ko-mpanije glavnemu najetežu Benu Unthan-kj dva tisoč dolarjev, da bi preprečil ustanovitev jsti( delavske organizacije v Harlan okraju.
—	Nihče naj ne misli, — je poudarjal Brien McMahan, — da nastopa vlada kot zagovornica unij, toda njena dolžnost je preprečiti kršenje zveznih postav.	w w www dw
McMahon je prečital obtožnico, v kateri je večkrat poudarjeno, da so se obtoženci zarotili "delavce ogrožati in ž njimi nasilno ravnati.'
Obtoženih je 44 posameznikov in 22 kompa-|miIj <loI^ fronti G<1 Urldo ifl nij. Zastopa jih devetnajst advokatov.	1 severno ml Sorta.
Po McMahonovesn govoru so izjavili advokati,	£
da potrebujejo več časa, nakar je sodnik odgodi: razpravo do jutri.
McMahon je govoril več kot eno uro. Unthanka je označil kot voditelja "pomožnih šerifov", čijih naloga je bila delavce ustrahovati in če ni kazalo drugače, tudi tega ali onega "spraviti s poti."
Obljubil je dokazati, da so premogovne družbe vzdrževale obrambni sklad za preprečenje delav ske organizacije. Kadarkoli so se pojavili v okraju delavski organizatorji, so družbe povišale prispevke v ta sklad.
Kompanije so imele skupen urad v hiši naspro-
poživlja governerje
nemški
Častniki
odpoklicani
politično ozračje v pragi
je zopet zelo napeto
-o-
Mehiška vlada je pozvala Hitler je odpoklical nem-governerje, da podpirajo predsednika Carde-nasa. — Uporniki so streljali na vladne aeroplane.
PRAGA, Cehoslovaška, 25. maja. — Vodja su-
detskih Nemcev, Konrad Henlein, je odpotoval iz
-i -	• v.. • i Prage na svoj dom v Asch, ne da bi se z ministr-
ske častnike iz Kitarske. • , .	i / i	« * -.v i	M
* ■ v , , . . skim predsednikom Milanom Hodzo dogovoril za Maršal Cankajsek je u- , i j . i i it i	- i -
kazal rotiofenzivo i,*an> kdaj se bodo nadaljevala pogajanja, ki so se
'pričela v ponedeljek zvečer.
SAXGH-U, Kitajska. 24. maja. — Kitajski vrhovni p«>-
MEXICO, Mehika, 24. maje. |^ljnik maršal Cankajsek jt iste iz močnih postojank v go- _ Mehiška vlada jc pozvala ! razjarjen, ker ji* minski kanele-rali južno < m I francoske liieje.Ti ' guvernerje in legislature vseh J Hitler poklical vse nemške sve-boji so bili najljutejši po bojiI\ jdržav, da podpirajo predse«Inl-ltovalee pri kitajski armadi iti v 'katerih so zavzeli 22. deeem-ka Lazaro Cardenasa. To 'prepovedal Kitajski prodajati
.. sen loh r, se
seca.
Vladni aeroplani igrajo veli
bra Ternel in ga dr/ali dva nn - storila vlada zaradi tega, da
zaduši govorice, da se bo vstaja, ki jo je pričel v državi S«.t. ko vlogo v ofenzivi, ki že t raja Luis Po t osi general Sat um i tri dni. V teku so najljutejši | no Cedillo, razširila tudi na o boji državljanske vojne na tiOj^tale države.
Kot poročajo vladni letalci, ki pregledujejo ozemlje, ki ga držj general CadUlo. ima upor ni general okoTi 14,000 vojakov.
Uporniki >o s streli preluknjali tri vladne aeroplane, ker >o leteli prenizko.
General Cedillo, o katerem zatrjujejo, <ia je fašist, ima i>-koli sebe večinoma kanete, ki i;e znajo govoriti španščine. Lz t'» ga je razvidno, da general Cedilla ne podpira srednji razred
toni in Liavorsijem.
Xa južnem koncu fronte pa so republikanci zbrali 40,00') vojakov nasproti Balaguera. 80 milj se ve roza;padno od Barcelone. V Balagueru držijo fa ši-ti most čez reko Segre.
Poročila iz Barcelone nazna njajo, da je bilo v zračnih bojih med Lerido in Tremponi iz I prebivalstva, streljenih 8 fašističnih aeropla-| Ako je hotel general Cedilih Republikanci pa prizna- v
j U razgovoru ni vlada ničesar
Poioeilo pa pravi, da je neni>iadm-a ^M'^a splošno pa ška vlada odpoklieala svo* * -le "»enje. <ia Henlem u. naklo-častnike. ne da hi stopila u "J*11	poravnav,,
katero stran v kitajsko-ja-por ! Nemški poslanik .-ki vojni, temveč, da ohrani vojni popolno nevtralnost.
Voja ki svetovalie pa še dalje opravljajo svoje posle in čakajo, da pogajanja med obt um državama odločijo njihovo.	.. .
usodo. Ako zavzame kitajska! Spkišno mm-nje o političnem vlada stališče, da svetoval .Položaju je danes UjllOgO man |
'optimistično kot je lulo včeraj.
K rns t Kije zopet zgladil v jvnanjem uradu. toda. kaj je bi! namen njegovega obiska, ni bi lo objavljeno. Kabinetni pol' tieni u>'*bt>r je imel nat». ".^Ig >
MADRID, Španska, 25. ma- gla vlada objaviti njegove li-ja. — Fašistični aerjjplaui se stine in razglase, napadli Valeneijo in ubitih je| Kot zatrjujejo verodostojni
ti sodišča v Harlanq. V tem uradu sta se sestajala l^'10 »eznoio število ljudi; tudi viri, je položaj naslednji:
George Ward, tajnik zveze delodajalcev, in ta-6^a na ^l0«"' *flka-T! V državi Sau Luis Pato>i 80 1---x„_;c Ti____]___d	i__	i • |™kar so iasisti ločili Barcelo- si kmetje razdelili zemljo in je
kratni šerif Theodore R. Middleton, kadar je bi lo treba preprečiti organiziranje delavcev.
Premogovne družbe so postavile za šerif* T. R Middletona $150,000 ja>mščine.
Državno pravdništvo bo dokazalo, da je Geo.
niiuiicijo, je včeraj vrgel svoj-j divizije proti .Japoncem, da s protiofenzivo v-tavijo japon-sko prodiranje. Proti v ečeru so si Kitajci zopet osvojili treh mest in 12 vasi.
Nek kitajski častnik je v."niso zanesljivi" Ida niso na . Hankovu rekel, da je Cankajsc 'ziji). tedaj N.mčija ne bo za-|*etmU CVhi tnJI,i v svo-ieir kova annada zo})et zavzeta htevala, da se vrnejo ,]OUKlVJ"kJepu, da ztli-ze, ne glede na to. Lan fen g, Jifeng in Tangšan, ki To pa hi bilo tndi častnikom ze-jKa-» "f1 ,"afk.a> so važna mesta ob Lunghaj že j0 volji, ker želijo ostati na I	']e	naglo m'
kznici, ki brani začasno kitaj- Kitarskem	'potoval iz Praice, je Jiajbrž«
sko prestolico Hankov.	| (Vstni-ki sami pravijo, da u>zrok ta' da bo 1,avzo,:' P"
Isti častnik je tudi rekel, d.: paj0. ,|a yim bo dovoljeno o-ta-	dveb ^mskili kmetov, ki
odpoklic nemških vojaških sv«- iti jn da se v tem oziru poskržr,- sta b,la v sob"to ustreljena, ke/ tovaleev, katerim je načeloval iej0 vse^a svoieira vpliva v *se	vst«v'la na poziv vo-
general Aleksander von Fal- Nemčiji.	jaške straže.^
kenhaii-tn, ni prav.nič oslabil HAXKOV, Kitajska »5 ma-1 Su^etski Xemei so preskrb.* kitajskega odpora.	|ja. — Kitajski vojaški povelj- li Vse' da bo	veIika Vr{i
Hitler je odpoklical iiemšiie|niki priznavajo, da so se	demonstracija. Obe
Častnike, ker ga je k temu pri- ponci po padcu Snčova sicer truPa bodo |7' Heiba txln^h v
veliki procesiji v Franzensba«!.
na visokem
dbe, ki ima namen pobijati ko-armade in ji tudi niso pri- mrtvaškem odru, nastopili bo muniztm.	zadeli ni kake ga hudega udarca. do
Poveljnik kitajske anuadc « , Pravijo, da so kitajske armade koli Sučova. general Lineung v južnem Santanssu in druu:rh l&nila žal os trnke, med njimi tu
ni, je na »krajih okoli Sučova umakiiiie di }f*em "ImeI sem t(>var;
nov. KejMiblikanci pa prizna- ■ vprizoriti fašistično vstajo, bo silila Japonska na podlagi nem- j polastili mnogo ozemlja, tod-* vajo, 'la^soi zgubil i tn aeropla- j dognano šele pozneje, ko bo ino- ško-japonsko-italijanske pogo-jnj Se jim posrečilo zajeti kitaj tjer bosta ležala
najboljši govornik' Heuleinove stranke in srodba bo
jen, ki je molčal dva dni.
zemljo in je znanil, da se je njegova arm«-! v .popolnem redu, četudi so bi- sa'
dež. Zato ne Ha umaknila iz Sučova. Gene ;le njihove izgube težke.	j Xalol)u Ileulein sam položil
no od Valencije, ko so prišli d > vsak dobil svoj de
I Sredozemskega morja, je V;-'morejo razumeti, zakaj bi biljral pravi, da je izpeljal strato-1 Armade »o na mnogih kra "a krsti dva venca, enega v svo lencija glavno pristanišče rt
publikanske Španske.	..............
Barcelono so fašistični leta«- -ki sistem, po katerem kinetj-ipadlega Sučova, in
tudi pri njih, kot po drugih jglčen umik čez Tienciu-Pukc.v j jih morale iti skozi japonske )eui Mllt'nu	v l,ne'l,!
državah vpeljan zadružni kmet'železnico proti jugozapadu oci! vrste in nahajajo koli llofe- franke. Sltnlnjič pa bo*lo tn:
|ci bombardirali n take višine, i^jdelujejo zadružne kmetije i.: zibira svojo vojsko pri Jung-
(>o milj jn^ozaj>adno od
la zopet (ja, 175 milj južno o I Sučova in Ponesli zopet v dolgem
Ward uničil vse zapisnike in listine zveze deloda-{uf a?™p,an°v gol° uko 1U mo"	dobiček.	čengu, b
Ir«	__.	-i	-lo vvi<iU. Kot poroča Assoei-! Poleg, tega pa tudi kmetje v Sučova.	___________.
jalcev, ko jim )e pretila senatna preiskava.	jated Press, so bombe največ San Luis Potosi ne marajo i .lapon,i sami priznavajo, dJ Kitajci so odbili japonske na
Veliko senzacijo je povzročila vest da je odsto- il>adn'° na iuž»i <lel mesta, to-, vladi izročiti orožja, ki so ga se je umaknilo 25 kitajskih dv pade okoli Lov an«?*., pil-odvetnik Charles S. Dayton kot' zagovornik ■ ikw-'° ni	takoi žo vef r!,bili "" ,"vu-	vi7l-»-" kate,ih	1	-—~
Clover Splint Coal Co. To pomeni skoraj toliko kot da družba priznava svojo krivdo.
doaruati.
Vojni minister Manuel Avi;a se ne bo*lo mogle umakniti in
zlata in srebra v vrednosti — 00<),00<). Zlato je poslala španska di-žavna banka ter ga bo parni k Xormandie odpel j; ti jutri v New York.
Zkito je bilo pre^l ne'kaj
WASHINGTON, D. C., 25. ,maja. — Ravno
eno leto zatem, ko je predsednik Roosevelt poslal
24. maja lanskega leta svojo poslanico kongresu,
v kateri je zahteval, da kongres sprejme postavo
glede delovnega časa in plač, je poslanska zborm- ^ITvT-Katalonijt■ ^ . , VI	„	.	mejo v r rancijo 111 je naiuen]e-
c^ sinoči sprejela INortonovo predlogo, da je vstre-ženo željam delavske federacije in odbora za industrijsko organizacijo.
Glasovanje je bilo 3 I 4 proti 97 glasovom. Poslanska zbornica je 17. decembra zavrgla predlogo, sedaj pa je bila po burnih 1 2 ur trajajočih debatah sprejeta.
Predloga, ki jo je sprejela poslanska zbornica, določa najnižjo
treh letih doaegla 40 centov; delovni Čas pa znaša 44 ur na teden, v dveh letih pa bo znašal samo 40
ur. —
Izvedba postave bo izročena delavskemu de-
partmentu, ki bo pa zaslišanju raznih industrijcev - •	, . A ....
j j i i_ i j i vi i- . 11	.. ne trgovce za dvajset milijonov
odredil, kake določbe veljajo za kako industrijo.'dtvlarjev
no za plačilo blaga, ki ga jc republikanska vlada naročila v Združenih drž<i/vah.
STARE URE PRODAJAJO ZA NOVE
, ATLANTIC CITY, X. J., 2?. plačo 25 centov na uro in bo v «iaja. — Xa tukajšnji konvenciji zlata rjev in ura rje v, je poročal neki delegat, da prodajo raketirji vsako leto najmanj mili join ur. Ure so stare od 5 do 50 let, prodajo jih pa kot nove. S tem oškodujejo postav-
postj vljajo novo črto v polkro- -Povodu v njuno rojstno srn okoii Kajfenga ob Lunuhaj 5,°>th l*»kopuna. žehznici.	i ^ |>o;irrtr}„MU hoč«jo nazt-
ii napraviti vtis, da *ta bila u:%. .bojnem polju ubita dva junaka, t V lleb -ta dos]>ela dva ver
1IA VRE, Francija, 25. maja. Camacho pravi, da bo general Uln boilo uničene. V Havre je dospelo 200 ton Cedillo kmalu uvidel, da se boj Japonci naznanjajo, da njl-
aioral podati.	bova armada prodira dalje pro-
Železniiška uprava naznanja, jti severu od Sučova ob Tieneiu-da je bil na Rio \*erde železni- jPukov železnici ter izražajo lici, katero so uporniki v petek I panje, da bodo kmalu združiti razdejali, zoipet obnovljen re- i severno in južno osvojeno vodni promet. Privatna poročila j krajino.
pa naznanjajo, da je nočni pro-. Kitajci naznanjajo, da so se met med Sau Luis Potosi i:i uspešno in strategično unuikn -Tampico vstavljen, ker je ne ili Tajerčavaug in Sučova in v.trM>llu. varnost, da uporniki železnico da so oib Tiencin-Pukov žele- ' " napadejo.	.jznici dosegli več n>*peho\.
Kongresni krogi zagotavlja-1 jo, da bo kongres razglasil, d.J HAXKOV, Kitajska, 25. im;-vla«ia države San Luis Potosi ne obstoji več, ker -o se governor Hernandez Xetro in nekateri kongresniki pridružili generalu Cedillu.
RAZPEČEVAL« PONAREJE NE6A DENARJA
ca z najnsom ** Adolf Hitler." j Nemško časopisje ostro piš» !proti Angliji in Franciji, dol-,žeč ju. da vodite nevarno igro NEWARK. X. J., 2.{. maja. ]>T>l^k. Ravno tako zahteva, da — Policija je aretirala tri mla j Cehoslo vaška odpokliče z mej^ de ljudi ter n*šla pri njih ZI,:svoje vojaštvo. $4(XM) ponarejenih bankovcev. 1 Ko je prišla ta zahteva v Zagovarjati se bodo morali Pravro, tedaj so prišla tudi po-pred zvezno veleporoto. Sodnik roeHa, da se nemško vojaštvo, je postavil vsakega pod $25,000 j ki se je včeraj umaknilo 25
'milj o.l čt^sške meje, zopet bliža 'meji.
j Hitler baje pošilja največ vo-jiaštva na severno mejo Avstri
ja. — General < 'anka.jšek noče dovoliti nemškim vojaškim svetovalcem, katere je Hitler odpoklical, da bi odpotovali iz Ki-1 šal i danes pobegniti iz kaznil-
PREPREČEN BEG 17
ALCATRAZA
f
POZOR, CITATELJI!
('itateljem natznanjamo, da tedenska pnilog'a. ki navadno uvrstimo k četrtkovi številki, bomo ta teden dodali k potko v i številki lista !
je, kjer je češka meja le malo ;zavarovana in ni gorovja, kot SAX FRAXrlSCO, ('al.. 2.1. jj)a je na zapahi in seveini »»'o maja. — Trije kaznenci so ski. ilu.niški meji. ,	'i«11^ pobegniti iz kaznil-j ('^slovaška pa nemški za
itajske ker se boji, da bi mogo W na otoku Alcatraz. toda i h te vi nikakor ni ugodila in n: ee izdali kitajske vojaške ta»- ,H>skus se jim ni posrečil. Xa odpokHeala vojaštva z meje.
nosti Japoncem.	tla so poi>ili nekega n^borože. temveč ie poklicala pod zastave
Xemsko poslamstvo je vče vanega stražnika, kateremu so raj objavilo, da je berlinska pa prihiteli oboroženi tovari-vlada izrazila željo, da bi kitaj ši na pomoč in jih premagali ! ska vlada dovolila vojaškim Dva sta bila obsojena zar&ai svetovalcem, da smejo prekli- bančnega ropa na trideset let cati svojo pogodibo in se vrni-1ječe, tretji pa zaradi odvedbe ti v Nemčijo.	na doemrt-no ječo.
poklicala pod neznano število rezerv.
ADVERTISE IN GLAS NARODA"

"O LAB N ABOD A" —Mew Yoit
Thursday; May 26, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 2L

GLAS NARODA
CVOICK OF THX PEOPLE)
Owned and Published bj 8L0VKNIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Prank Sak^r. President	j. Lupsba. Sec.
Place oT business of the corporation and addresses of above officers: SIC WEST 18th STREET	NEW YORK, N. V.
45th Year
ISSUED EVERT DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
Za celo leto vetja list ca Ameriko
in Kanado ..............$6.00
Za pol leta ...%............$3.'J0
Za četrt leta................fij«)
Za New York za celo leto . .	$7.00
Za pol leta ................$3.ro
Za inozemstvo sa celo leto ..	f7..W
Za pol leta ................$3.50
Subscription Yearly $6_
-OLA8 NARODA- IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN
PRAZNIKOV
"GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea S—1242
SRBI IN SL OVENSClNA
V	Jugoslaviji sta <lva državna jt-zika — srbohrvaški in slovenski — ki iinata Oba isto pravice, če »e v šolali in p|ekl oblastjo, pa .vsaj na papirju.	i «
V	Sloveniji ga' menila ni človeka, ki bi že vsaj za o ne lomil s rtx>hr vagine, doohn dastim ta jezik povsem gladko Lve,, 4 j , . .
Med Hrvati, posebno pa med Srbi, ni zariiinanja za slovenščino; bodi-si jim je pretežfka, bodisi jo smatrajo za manj v mino.
Bden največjih beograjskih časopisov, 41 Politika", je nedavno vipra^al svoje čitatelje, katerega jezika bi se radi naučili.
Največ čitateljev se želi učiti italijanščine, in sicer — 70.J5, na drugem mestni je ruščina (64G1) in na tretjem čošei-na (4263).
Veliko zanimanje je tudi za španščino, ki je .sicer svetovni jezik, a vendar se eitatelji zanimajo za njo najbrž zate, ker dan za nlncm rita jo o Španiji.
.Na petem mestu je bolgarščina, 'kar je razumljivo, saj ji* slovanski jezik, in Bolgarija je soseda Jugoslavije.
Precej glasov je dobilo tudi madžarščina — 1024, nato idodi poljščina (504), grščina <499), turščina (432), rumunšči-11a (430), švetfcščina (173) in japortčina (121).
Slovenščina je dobila 114 glasov.
C o ima med Srbi japonščina prednost pred slovenščino, je še dolga, dolga pot do popolnega soglasja.
WPA pomaga ljudskim
ZA VSAK SLUČAJ
Kakor u»oix«ča Woifcs Progress Administracija, nekoliko tisoč novih, oziroma popravije-ni'h parkov l>o to poletje goto-vi'h za spltxšn-o raibo. To je plod rajnih relifnih projektov.
Trikom zadnjih dveh let je \ViPA zgradila 770 novih ob-čhiskii'h, (državnih ali narodnih parkov, 'ki sftuipaj pokrivajo površino več kot 22,000 alkr-ov in poipravila oziroma |>o-lepšala je kaikih 3,000 že obstoječih parleov v sflcmpni površini približno 160,000 aikrov. Poprave vključujejo poti, ki o-mo^5očujejo prisfcexp v pai^ke, zavetja, vodnjalke za pitno vodo, stranišča 111 enako.
Širom vse dežele je brio zgrajenih oziroma popravljenih pr<4vo 7.250 atletičnih poljan in rgrali«šič za tekalne in druge poljsfce tekme, n-engomet in ba-sefhall, kakor tudi za razne <>-t roške igre. V skoraj 2000 'krajih zgra-diU so bazene za plavanje in 'kopa/nje, obsegajoče skupno površino 7,500,000 kvadratnih nog in preuredili so več kot 150 starih basenov. frolf se spreminja vz ari-stokra-tične in dragocene igre v po-Ijuden sport, kakršen je bil v
I svoji izvirni domovini, na &kiotč?kem. W/PA je zgradila 103 novih javnih igrali-šč za golf s skupaj 1.143 "lukenj". Tenni«, ki čim < tal je bolj postaja poljudna in demokratična igra, je pridobil vsled zgrad-nje več kot 3,000 javnih dvorišč in več kot 1,000 starih javnih dvorišč za tennis je bilo vzpostavljenih za rabo.
Ograjenih je bilo d reko 400 novih telovadnic (gvmnasium) in več kot 200 starih je bilo f™**1 obnovljenih. Novih dvoran (•miiHtoriums) je 197, katere, ako k njim doda jemo 148 popravljenih, morejo skupaj sprejema« i več kot 400,000 poslušalcev. Druga nova zabavišča vključujejo 660 istadiumov in tribun za gledalce, 1,500 istih pa je bilo tako preurejenih, da Izgledajo 'kot novi. Vsega •:kiHp?ij je WPA izgradiila več
nosti, všteval igral išča za rokomet, metanje kofpit, drsanje, smučanje, gledališča na prostem, odre za godbo itd.
Vsi ti podwtki se nanašajo na dela, storjeno do 1. oktobra 1937, ko je bil napravljen vise-naroden WPA inventar. Mnogo več dela je bilo s-torjeno od tedaj naprej za zabavne priložnosti širšemu občinstvu.|
Ravno tako vaztno kakor ta WPA gra/dbeuo delovanje je nadzorstvo in vodstvo, ki ga nudijo WPA nastavljene i v Recreation Division, da napotijo občinstvo k primerni rabi teh zabavnih priložnosti. Ta WPA rekreacijski oddelek je upravljal 9,000 sosednih središč in pomaigal pri upravljanju 6,000 drugih.
Tekom vzročnega tedna minulega pole tja, ko se je izvedlo štetje, je občinstvo pod WPA zabavnim vodstvom v skujw-nah in vjporabilo 11,500,000 ur potom vdeležbe na tekalnih in poljskih športih, plavanju, baseball, basketiball, footiball in dimgih at 1 etičnih igrah. Tekom istega1 te.dna je občinstvo pod WPA vodstvom v|>orabilo 4,500.000 ur*za zabave socijal-ne in kultu me vrste.
VABILO NA VESELICO IN POJEDINO!
SLOVENSKI DOM. INC.. na 36 DANUBE ST. LITTLE FALLS. N/Y.
PRIREDI
V SOBOTO ZVEČER, 28. MAJA, 1938
Veselico s Pojedino
NA KATERO PRISRČNO VABI VSE SLOVENCE IN NJIH PRIJATELJE OI> BLIZl IN DALEf. DA SE UDELEŽE TE PRIREDITVE. ZA PIJAfO IN OKUSNO JED BO PRESKRBLJENO ICRAL BO TI KAJŠNJI OKKESTKH VSTOPNINA ZA ODRASLE 50 CENTOV, za otroke pod 14. Mom 35r.
PrirHek ob 8. url zvrta- ter do 3. ure (zjutraj prihodnjega dne. PRIDITE VSI. NE BO VAM ŽAL. - NA VESELO SVIDENJE NA VESELICI!	Frank Made.
Peter
• • • •
• •
rozLnu. mu
KAKO JE NASTAL	k Ra;
PAPIRNAT DENAR. !«,,,u.'ln p« rekel:
V tašistivni filozofiji Benita Mnjssolinija je naslednja krilatica:
— "Eldinole vojna opravi človeško energijo do višika in vtisne ljudem, ki imajo pogum zreti vojni v oči, pečat plemenitosti. "
Nedavno je naslovil Mussolini svarilo na italijanski narod. — V slučaju vojne, — pravi duce, — naj prebivalstvo zapusti velika mesta in naj j>oišče zavetja na kmetih. Velika mesta niso varna. Na deželi se je mogoče dosti uspešneje skriti.
Tisti, ki se za časa zračnega napada skrije v kopico se na, dela prav in pametno, toda o "pečatu plemenitosti'' ni v takem slučaju nolbenega govora.
kot 3.700 novih zgradb za 1.>uk1\ ske zabave raznih vnst. Povrh tega je WPA priskrbela mnogo drujgiih zabavnih prilož-
Socijalna korist in važnost javne rekreacije je splošno pri poznana in občinstvo večino več zahteva take WPA zabavne projekte. Povrh tega, se taki nujnostmi projekti 7>olago-ma spreminjajo v mino javno delovanje za postrežl>o občinstvu. V mnogih obeinab se je na temelju delovanja WPA projektov prvič ustanovila redna javna zabavišča. V drugih e delovanje takili javnih zabavi*** mcaširja s pomočjo WPA projektov in delavcev.
'Zabavne zgradbe in priložnosti, ki Vrli je WPA ustanovila, spadajo k občinam, ki so .prispele k njihmi ustanovitvi. WPA rekreacijski projekti, ki nudijo vodstvo, bodo prevzeti od občin, kjer delujejo. Obe vrsti projektov pomagata ob-einam. da morejo nmlitii rekr«'
acijo občirtstJvn na široki demokratični po«lIagi, kakor so to že storilo s knjižnicami in šolami.
pošiljatve s
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.58.......:....I>ln. 100
t 8.00............Din. 200
| ................Din. 800
Hlffi............Din. fiu(l
$23.00 ............Din. 1000
f45.00 ............Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6 35............Lir 100
$ 12.25............Lir 2»D0
t 29 JO............Lir 500
* $ 57.00 ............Lir 1000
9112.50............Lir 2000
»167.50 ............Lir 3000
ia GUNS SEDAJ HITRO MENJAJO SO MITIDINI GRNR PODVRŽHNE 8PREMBMBI GORI ALI DOLI
kat ifmJ
to baUto
rjtt »II
Izplačila v ameriških dolarjih
| aMratc p—latf-$ 1.1
- -	, $1491

2J5
RUM M
dobi v atarem krajo laplaOlo v dolarlUi.
BTliPlUO PO G4BU PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"GU* Na roil a**

0b 40-Letnici
*
Jugoslovanska Katoliška
Jednota V Ameriki
beleži in nudi v obeh oddelkih:
IMOVINA — $2,254,385.93 , ČLANSTVO — 22,954
NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov
STEVILO društev 187
PRAVILA — Sodobna in moderna
POSLOVANJE —V soglasju zadovoljstva
KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju
ZAVAROVANJE: Sest različnih certifikatov
KONČNO: Če niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki.
GLAVNI STAN IN LASTNI DOM:
ELY, MINNESOTA
[•'--•/	-Ti'	I «» f Ml">. »Mi
TORNADO V ARKANSAS
ATKINS, Arkansas, maja. — Močan tornado, ki je obiskal centralni tlel države, je
povzročil smrt <heh oseb, do- j kogar kakor zasluži, bi se mai —	—-------•*- -ikomu zavela cvreti
čnn jih je bilo |>et resno poške dovanih. Povzročena škoila Jt precejšnja.
stisnil roko. "Ti* obravnave ne ninn-iu voditi do kraja,
O tein pripoveduje *4 Paris Jeer me veze z obtožencem pri-Soir*'. Leta 1684 ni imel gu- jateljstvo *lz vojne.** Po teh be-verner Nove Francije — Kana- sedah je r;s^])iavo preložil s de denarja, da bi bil iziplaoaJ!y>rijx>nfclH>, da bo .stvar izrwil 111 trade 4(X) možem, kolikor jih drugemu sotlniku. je trfkirft služilo v kraljevski armadi francoske kolonije. Pošiljka denarja se je bila zakasnila. V stiski si je pomagal guverner na originalen način. Xami".stu denarja je izgjlaf-al vojakom igralne karte tako, ila je v<sako razreza 1 na štiin dele. Xa vsak <lel igralne karte je napisal s številkami in besedami dolžni znesek denarja z obl jttlio, <la bo vojakom pozneje proti tem listkom denar izplaval. Svojo obljubo je potrdil s podpisom.
Tako se je pojavil prvi papirnati denar, predhodnik na-ši-h bankovc-ev. Gkivernerjev porlpi« je bil poizneje potrjen s kraljevim podqfMSom. Takrat n;i vsem svotu še ni brio nič I podobnega*. Menice so bile znane na Kitajskem že davno, znani so bili tuHi akrodltivi, ki so se pojavili med iznajdljivimi kupci že v 13. stoletju, toda novi papir ni bi! niti menica, niti akreditiv, temveč pravi pra-vizor bankovcev tudi že z označbo jHwzneje splošno rabljene formule 4<ita in t-a banka izplača za ta bankovec na zahtevo znesek v zakoniti kovinasti vahiti."
Ona: — Kaj ti je rekel moj oče, 'ko si mu dejal, da od samega hrepenenja po meni no moreš ponoči zaspati?
On: — Ponudil mi je službo nočnega čuvaja v svoji tovarni.
—	Ali vam je inož kaj pi>jj svojega potovanja z avtom
—	Da, dvakrat. Prvič iz bolnišnice v Zagrebu, potem pa iz zapora v Beogradu.
Oiganovemu konju ne gl«>j na zobe. lačnemu človeku pa ne na značaj!
.
Najbolj ponižno pozdravljamo največje lopove.
Xt katerim ljudem pripisujemo velike zasluge samo zato, ker <o znali mnogo spretno n kraisti.
Tudi rast kradejo ljudje dnu; drugemu, če jim to nese, sieti >e pa tii treba nikomur bati za čast.
Ko bi vest v resnici pekla v>a
Dve razočarani 'lepotici sta šli skupno v smrt.
Že mesec dni je te^a, tear sta šli skupno v smrt »lv«' vaški lepotici Božiča Ž van in Jelka Raxlie iz vasi Britvice pri Tr<»-giru. Xljuna tragedija >e je pojasnila šele zdaj. ko so našli i njuni trupli. Božiča je bila zaljubljena v Mato KaramiMČa iz sosedne vasi. In k«» je zanosila, jo je fant zapustil. Zato je s'klenila končati si življenje. To je povedala svoji prijateljici. Ta je sklenila končati si z njo življenje, ker je bila tudi sama razočarana v ljubezni. Skočili sta v narasli t ogorek i potok.
mast pii živem telesu.
Razum je dandanes na per-'maueiitnih počitnicah; najbrž bo kmalu upokojen.
c^p
MISLI O SKOPOSTI
SODNIK IN VOJNI TOVARIŠ.
Iti *»*1 londonskim sodiščem se je odigral te dni nenavaden prizor. Neki Alekisej Ragozin ne je moral Zagovarjati mi so-tlitSPu v Clenkenvelhi. Upniki so ga tožili na vračilo dolga. Ko je toženec stopil pred sodnika, je slednji spozanl, da ima pred seboj tovariša iz svetovne vojne. Zato je i<zjavil: "Za mene bi bilo silno neprijetno, če bi moral voditi to razpravo do kraja-. Obtoženec, ali niste vi iiz Rusije? Kaj se niste borili v angleški vojski?"
Obtoženec je potrdil sodnikova vprašanj,a nakar je sodnik zapustil svoje mesto, stopil
movino. ivaor ga ho- m^o skupni. To, da človek začne Če naročiti za svoje 5 Jvse mogoče stvari spravljati in
1 •■ •	I.	...	m	nit »n Im._' »___1_ .1
| "GLAS NARODA' \ ^ pošiljamo v staro do- Jj ^ movino. Kdor ga ho- 4 I Če naročiti za svoje f I sorodnike ali prijate- ^ ^ Ije, to lahko stori. — A ^ Naročnina za stari*^ i kraj stane $7. — V j t Italijo lista ne poši- A
fjjl^?* i nn žtž gank^g
naroČite se na -glas
naroda" najstarejši slovenski dnevnik V AMERIKI
Skopuhov ne smeš zamenja ti z oderuhi. Res je, da ta iu oni ra«l pride do denarja, in sicer ne da bi !bil v nevarnosti za izgubo, vendar ni zmeraj nujno treflja, da bi bil oderuh tudi skopuh.
Pravijo, «la so tudi nekatere živali skope, tako veverica ir. skoraj vse žuželke. Toda njih -kopost ne/lela nereda, pač p>i red.
Sleherna nečednost je osebna zadeva pot\Iinca.ZgotU se, da je pri drugih ne spoznamo. A sko post je tako splošno znana, ua ;o še otrok takoj začuti
Skopost in -starost sta si ja tla človek začne
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO »» Greatgr New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj Se ni €lmn teta društva naj vprm-ia svojefa prijatelja ali prijatrijieo ali pa enega izmed odbornikov sa natančna pojasnila. V nrareti m dele spozna, kaj poseni biti Član
dobrega društva.
To drnštvo Je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v ienjn ali Članstvu. Društvo Je v tem kratkem tasu svojeca « izplavalo ie skoro 14 tiso« bolniške in nad šest tiso« smrtne ter ima v blagajni skoro S17.MM.M
ODBOR ZA LETO 1*38 --
Predsednik: PETER CERAR 6038 Palmetto 8t., Brooklyn. N. T. Podpredsednik: MIHAEL. LTREK 82 Weirfleld Street Brooklyn. N. Y. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK
680 Liberty Avenue
WHliston park, L. I.
Blagajnik:
ANTHONY CVETKOV1CH 983 Seo«ca Avenue Brooklyn. N. Y.
Zapisnikar:
PRANK MEKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn. N. Y.
Arhivar: JOSEPH POGACHNIK
Nadsornlkl:
1. FRED VELEPEC	II. A NTONT KOSIRNlK '
7235 — 67th Place	10121 — 85th Road
CUendale, L,. I.	Richmond HU1. L. 1.
III. ANPB£W IVA^\8EK
2»0 Harmon Street Brooklyn. N. T.	. _	.»
Društvo zboruje vsako Četrto sobota evojlh dru4tv*nih prostorih v American Wovenlsn Autfltortuih, 01 Irvihf Ave*, Brooklyn, N. V.
rJevati na krupček, je že znak, tla e bliža .^nrt, pa bodi pri posameznem človeku ali pa v človeških združbaJi. Nevrologi ja po zna tudi starost zbiranja. To sega od obiranja lasnic do ^ka-tel z napisotn: "Trakovi, ki niso nič vdč upora«bni.M
Pravijo, o tem iu onem elo ve/ku: *'Bogat je in skop." Kakor da bi mogel biti kdo, če je skop, tudi že bogat!
Statistike so dognale, da je od dvajsetih skopuhov trinajst. maJomeščanov ali kmetov. Niti enega delavca ni med njimi.
Razsipni otroci! Ali so sploh drugačni na svetu? Skopost je poapnenje žrl.
Toliko stvari je bilo kdaj modernih — se smrt. Škopost ni bila nikoli moderna. To je mogoče dokaz za to, da s-kopost nikoli ne izumre.
Zgled skoposti: Imam dopisnico. Prve tri vrstice, napisane v ponedeljek* govorijo o bratovi bolezhi. Potem so pa le vretice prečrtane in sledi sporočilo, napisano v sredo, da je brat že umrl.
So ljudje, ki hidi z besedami skoparijo, kar je brez dvooia najboljša skopost.
MofatM.)
t S*	-I - -II-^r n
"O T, A S N A BO D A" —New Tori
Thursday, May26, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. B.
EVOEN K. 1LJLN:
L J O L J A
Gosposka, gradi<hi podoUna raj sama isi zadrta. "Tu v me-
pnodtiiiaindktt hi^a Rosstopčino-vih je stala nta vrtu zraven naše grnmazije, kjer so rasle akacije talko na gosto drag poleg dn>ge, da so bile njih krošnje ko z<id, i«n skoraj da ni mogel noben sončni žarek prodreti -kozi to gosto vejevje.
Družina je jaflco zase živela; pxspod je til državni svetnik in je bival s svojo ženo precej <NMa v letu v Petro^rariu.
Okrog vrta te hiše so poleti krožile naše nezredne deške sanje, ki so nam povzročale mar-ikak nezadosten red. Nairn-s to da bi bili poslušali svoje profesorje, smo večkrat kar vttnueli tjakaj na vrt in opazovali Ljoljo. petnajstletno hčerko Ro«ton>člnai\ i.h, ki je bila angel našiJi sanj in obenem o-seba našega pomilovanja. Prekrasno, mlado bitje — bila je plavolaska, imela je dol^ge, črne treipahiice in globoko v ja-mieath ležeče, rjave oči — zmeraj je ležala na stolu ležalniku in je bila videti ysa revna in ■sirotna. Večkrat je prišel k njej zdravniik, ki jo je pre iskal in zmeraj poudarjal, da naj mirno leži in naj se nikter nič ne giblje.
Kič nismo vedeli, kaj ji je prav za prav. Vendar to smo tazumeli vsi, je moralo triti takemu mlademu detelj nekaj strašnega, da je loar večno mirno in tiho ležala na tem mrkem vrtu. V svojih pisemcih, ki urno jih ji. na kamenček privezane, mrta'li na vrt, smo ji pisali, da naim ne gre v glavo, kako da more prenašati takšno
stu so ljudje nori," je odvrni1! Terenti, "čudim se le, da niso vsi bolni. Pri nas na Icmetih je vse drugače. Vsakdo, kdor pride tjakaj, oadravi, in pri nas ni nobena bolezen nevarna. Če bi tvoja Ljolja prišla kdaj tja, bi koj ozdravela. Zares,, da bi. Slišiš, fant, prav zares bi bila zdrava!" Tereiiti je izrekel to tako prepričevalno, da sem tudi jaz takoj veroval v to, da bi Ljolja ozdravela, če bi mogla ven na deželo.
To tidno vero sem drug dan razodel svojima tovarišema. "Res," je rekel Kolka Ganin. "če pravi to stari Terenti, potem že ve, kaj govori." Med odmorom smo pihali Ljolji: "<V hočeš »biti zdrava in močna in tekati okoli kot mi, moraš iti na kmete. Ko boš na deželi, boš brez dvoma ozdravela."
To pisemce sva vrgla na kamenčku čez zid in se postavila k odprtini, da bi videla, kako l>o najino sporočilo vplivalo na Ljoljo.
Ona je pisanje prebrala, ga pritisnila na o^ke, vdrle prsi in za liip za-prla oči. Potem se ie previdno ozrla okoli, naglo pritekla k nama in zaklicala: "Jaz pojdeni na kmete, na vsak način pojdeni na deželo!"
Oba tovariša in jaz smo bili kar blaženi, da smo zfbudili v njej voljo do zdravja, iai Petka Bokov>ki, ki je bil jako dober latinec in tudi ponosen na svoje znanje, nama je sladkobno navedel. 'Per auspera ad astra.1
Bali smo se le tega, da ne
stvari, ki življenje olepšajo in obogatijo.- . ,
V ponedeljek dopoldne, med prvim odmorom, sva poslala Kolko naprej k odprtini v zidu. Takoj je ves razgret pritekel nazaj. "Ni je več!" nama je že od dateč z »klical: 'Kdo vel* je povzel Bekovski, tako resno ko 'kak modrijan, "iče je odšla na kmete — ali pa v večnots!" Ta modri izrek je tako vžgal Kolko, dia je Petfko s pestjo udaril po glavi, da se je zgrudil na klop. A Petka ni bil bud, kaj še! Priznal si je krivdo, povesil je oči in tiho dejal: "Prav imaš, ne kliči vra^a, to ni dobro."
Posvetovali smo se, kaj bi bilo storiti, da bi se preverili, ali je šla ali ne. In smo sklenili. da bariiO grede iz šole kar pozvonili in vprašali, ali je gospodična Ljolja doma. Vratar ki nam je odjprl, nas je osuplo pogledal, rekoč: "Kaj vas pa gospodična Ljolja ibriga?" —
MOŽ BREZ IMENA
Kdzarec mleka na dan* da dobro izgledaš
Šveže injeko je posebno <bogat vir apnencu, prvin", katero mnogi zdravniki priporočajo za kožne bolezni. Izprevkieli boste, da je mleko izvanreilno prijetna in cenena pomoč za lepoto. The Bureau of Milk Publicity, Albany.	<- '	,
THE STATE OF NEW YORK S@S
V mestnem zavetišču v Li-zaiborii je te drli umrl mož, ki je fcanrikaj od 1. 1916 živel brez imena..
Leta 1916 je holadnski trgovski parniik pripeljal v Lizabo-ne neznanega moža, ki se je najbrž vftiiotapil na ladjo, da bi se zaistonj vozil. Nihče pa ne ve, kako se je zgodilo, da je mož na- svojem potovanju
bil vojak, ki je bil kje na kalki fronti ujet ter se je z begom hotel rešiti svojega ujetniskega taborišča. Morda je bil tiadi vojaški begunec. Ta ugtat&a je ostala do danes nerazvozla-na.
Vsekakor se je zgodilo, da je v teh dokgih letih prihajalo v Lazabono več, ko sto žensk iz vseh delov sveta, ki so upale.
Vzigiibil svoj spomin. Holand-1 da bodo v tem neznancu odbiti parnik je neznarica izkrcal krile svojega pogrešanega mo v lizabonaki tuki, kjer so ga za ali zaročenca. Bile so žen-»prejeli ter skušali dognati,! ske viseh mogočnih narodov.
kdo in kaj je.
Nikdar pa se ni moglo zvedeti, kdo bi bil ta neznanec, kako se piše in odkod je. Celih 22 let je mož "brez imena" živel v Hzabone&em mestnem zavetišču ter je ves ta čas spregovoril komaj nekaj stavkov. Bil je nenavadno lop človek, velik, širokih pleč, imel je modro oči in svetle lase. -Kakor so njegovi st reža ji zatrjevali, je bil *iio lepega obnašanja, kakor človek iz višjih krogov. Ugi-
bali
brezove gozdiče in čez majhne grioke.
Nekega lepega julijskega dne sem dolgo stal na neki višavi in sem obču/lov al prekra-
islil. Vprašal sem kaneta in dejal je, da je tako, in še dodal:
"Prej, prej pri na«s ni bilo tako lepo, a zdaj imamo angela, vnukinjo gospodarja." V dušen razgled. Na nasprotni stra-! hu sem zagledal Ljoljo, tisto
"Radi bi vedeli, ali je že *<lra-'ni,se * l«P° stopničasto dvi-jbolno. večno kašijajočo Ljoljo, J	galo po obronku hriba krasno,bled.egal oibraza, vdrtih prsi,

življenje. Tega enostranskega bi zdravnik ali Ljolji na mati dopisovanja, ki Mno ga "oskr- pregovorila deklice. Drusro
bovali" v odmorih in spotoma domov iz šole, sta se razen me-
jutro je sspet sfrčal listek na vrt: "Ti moraš na kmete!" In
ne, udeleževala še dva pri ja-j tako po trikrat na dan, v sle-telja. Kolka Ganin in Petka hernem odmora, so frčale naše Bekovski. Kolkov oče je imel J pisemske pošiljatve z isto vse-tvomico za bonbone. Petkov bino tjakaj: "Ti moraš na kme-oče pa je bil kajpitan malega te!"
pamika. ki je prevažal nato- (''ez dva dni nato — bil je pe-vorjene čolne skozi prekop, ki J tek — smo videli, zroč opoldne je bil z njim prerezan otok na [na vrt, kako je Ljolja z roka-
roki. Vzdolž tega prekopa so lasli krasni lokvanji. Ti lokvanji kakor tudi bonboni, ki jih je Gani nov oče večkrat pogreval v skladišču, so romali po ist»i p<»ti ko pispiiiea, skozi luknjo v vrtnem obeidju.
Nato tmio zmeraj opazovali, kako se je Ljolja veselil« teh naš h daril, čeprav je imela že petnajst let, a je bila, ker je bila zmeraj zaprta, za vsako malenkost hvaležna in dovzetna. Ljolja, ki so ji bili starši jako premožni, se nam je navzlic temu zdela bolj revma ko kak beraški otrok. Res da ni pogrešala denarja, a nobene prostosti ni imela zaradi pretirane ljubezni svoje matere in zaradi zdravnikovih navodil, ki nam niso bili prav nič všeč. Zdravnik, ki je bil tudi naš šolski zdravnik in ki ga nismo prav nič marali, je spet in spet zatrjeval, da ji je strogo prepovedano prekiniti zdravljenje e ležanjeon ali da bi celo šla ven iz hiše.
Nekoč sem se z našim koči-j&žern Te renti jem pogovarjal o Ljolji in sem mu pripovedoval, kako mora biti sirotica, ki
mi na obrazu ležala na stolu in se .jokala. Zraven nje je sedela njena mati in ji je na vso moč nekaj odgovarjala in prepričevala. Ljolja je ihteč na gla-s odgovorila: "Prav trdno vem, da bom ozdravela, če poj-dem dia kmete, jaz rie maram tu umreti."
V soboto smo ji mi trije še trikrat vrgli sporočilo. "Ostani trdna, kdor z>au,pa, ta živi; kdor živi se mora boriti in kdor se bori, mora zmagati!" To preprosto modrovanje se nam je tedaj dozdevalo ko oznanjenje.
Nedeljo smo uporabili tako, da smo šli najprej skrivaj v neko vrtnarijo,, nato pa v gozd zunaj mes*a po rože, da bi izročili Ljolji pri otfftOdu iz mesta lep šopek. Tako do dna smo si bili svesti sVoje zmage, tako prepričani, da se bo zares odpeljala. Celo to smo sklenili, da pojdemo do skrajnosti, če bi domači Ljolje ne pustili na »deželo.
"Ljolja mora oradraveti, to prisegamo mi trije." Tako se je glasila oblika naše prisege.
(ITakrat so bili petnajstletni fantje drugačni ko zdaj. Bili je brez dvoma jako bolna, zme- so otročji, a /verovali so še v
EDINA SLOVENSKA POGREBNKA
▼ NBW YOBBU IN OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULUA JARfeMA
Pogreb $110. in TEČ
Bredno greste knpx cLruganij pt C? Je le tako daleč, pridite, ali pa telefonirajte nam sa pojasnilo.
1191 m ** t A* u m*, a i raoarpc? m. ^ m m.
KEW YOWLTeL: OBcfaard 4-20« 'BIONZ Tel.: MUnk WS577

va, smo odvrnili. Vratar se je nasmehnil in odgovoril: "Je Zdrava, je." S te m smo bili zadovoljni. saj smo zdaj vedeli, da se je odipeljala na deželo. Zahvalili' smo se mw, in ko nas ni mogel več videti, smo od veselja poskakovali ko majhni o-
troci. «
* * *
Kmaiu nato so bile počitnice; tutbi teli je bilo konoc in spet se je začelo vsakdanje šolske življenje. Ljolje še ni bilo domov. Peti razred nas je obremenil z noviiii, tešžjim učnim načrtom, ki smo ga morali zmagovati; dva nova profesorja smo doiHili, ki smo se jima morali privadit ; pet novih dijakov je vstopilo in tako# je spomin na Ljoljo bolj in bolj bledel. Skoraj bi jo bili že pozabili, pa je mefcoč Terenti, smejoč se dejal: "Saj sem ti rekel, da življenje na kmetih dela čudeže! Ljolja je že popolnoma zdrava, tako zdTava, da se je zaljubila v 'kmečkega fanta."
Pohitel sem, da čim prej povem to novico Kolki Ganinu in Petki Bfkovskemu. Oba sta bila ogorčena. "Kaj, v kmeta se je zaljubila?" je vzkliknil Petka, ki se je koj razgalil, da je sebičnež, ko je še pristavil: ... in za tako stvar smo se mi trije pehali?" Kolka, Ganin ga adaj ni več oklofutal, le za-ničljivo ga je premeril in je s prepričevalnim poudarkom dejal: "Zmeraj se mi je dozdevalo, da so filozofi svinje a ti si najhujša." Bekovski je nagu-bančil svoje učenjaško čelo, rekoč: "Da sem svinja, mi že lahko rečeš, a filozofe presti, prosim, ikar v miru. Moji tovariši iz preteklosti so dokazali, da niso svinje, antpak da so veliki ljudje. Sicer si pa ti velik tepec." Jaz sem v to besedičenje posegel le s pripombo: "Če •to Ljolj» tole slišala, bi jo bilo za "nas tri sram." To je nemara vplivalo na oba petelinč-ka; odtlej pa, kol 'bi se zmenili, nismo nikoli več črtinili o njej.
Ldta so minila. Že dolgo je bilo odtlej, -odkar smo bili na #imfnaziji. Petka Bekovski *fi-l«zof" je bil na mornariški Šoli, a Kolka Ganin, ki je nekoč mislil, da bo vt&opil v očetovo tvomico, je bil v kadetnici, jaz pa sem študiral na nnivem pratvo, leposlovje in modroslo-vje, čeprav sem nekod sanjal o tem, da bom inženir.
ICo me hi bilo dve leti doma v rojstnem mestni, sem kot strasten turist okleni L da bom svoje prve daljše počitnice uporabil asa to, da pojdem peš do-
Imov. Nikoli nisem doživel kaj lepšega, kafcor so bile te irfe pešpoti po flčtnii njivah, dkozi
posestvo. Sredi gospodarskih votlih, rjavih oči s črnimi tre-
pcslqpij je stala bela hiša, ki je bila zidana ko lična, okrogla palačica.. Majhna cerkvica, tudi vsa iz ibeleka kamenja, je s svojim ozkim stolpičem blagoslavljala mično pokrajino. Naglo sem stekel nizdol in vprašal nekega kmeta na njivi, čigavo je tisto posestvo. "To je pa last starega Rostopčina," je bil odgovor. Rostopčin. Rostopčin. ali ni to tisti stari gospod, ki je) enodimžiins&a hiša zraven naše bivše gimnazi je tam v mestu ajegova? — sem se domi-i
palniiciami. Vprašal sem kme ta za bližnjico in sem stopal s drhtečim srcem proti nepričakovanemu svidenju s svojo prvo* mladostno ljubeznijo. Tako sem bil ves iz sebe, da sem kar pozabil obuti se ( na svojih peš,potih sem hodil najrajši bos) čepico sem vzel iz žepa in jo dal na glavo. Tako sem prišel do žične ograje in sem za ograjo zagledal širok, rjav 'hrbet ženske, ki je bila z obrazom
(Nadaljevanje na 4. strani.)
so,
r- -i
kdo bi bil. Morda je
Marsikatera izme dnjih se je ob svojem obisku kar zaljubila v lepega neznaoica ter ga hotela vzeti s seboj domov. Ne-ananec pa je bil enako hladen do vseh takih izjav, živel je sani zase in se za nikogar ni zmerni 1. Sicer pa se je zdel docela pri zdravi pameti.
Sedaj je ta neznani mož nenadno umrl. Pokopali so ga v Lizaboni. Na njegovem nagrobniku pa l>o napisano, da tukaj počiva " Lizabonski neznanec."	—
Važno za
Je namenjen potovati v it'ad knl all deb III fcegn «4 Je petrelino, rta Je poofen.v tncH stvareh. .Vsled nafte de)(e-letne skušnje Vam samorem« dali najboljfta pojasnita in tad) vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje udobno in bitre. so «a-* " obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi prnftnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse, kar Je za potovanj* potrebno v najhitrejšem <asn. In kar je glavno, sa najmanjše stroftk«.
Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka^ ker predn« se dobi la Washingtona povratno dovoljenje. RE-BNTiiY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pilite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljam« Vam da boste poceni in ndobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
"Padisahovi sen-"Ob Vadarju";
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Ritiju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winhetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goro pa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:	.. _ .....
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak4 sem ▼ Mekko romal. — Pri ftatnarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, 8 slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — 01» Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Simen. — Zaroka s zaprekami. — V golob-njakn. — Mohsmedaiuiki svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci, — Yuma Setar. — Na dledn. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta* — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
VSEBINA:
Prvikrat na. divjem zapadu. — Za življenje. — NSo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata, -r- Za detektiva. — Med &omanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans iSar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka.
Cena $3.50
ŽUTI
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama drignljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50
Naročite jih lahko pri' /
Slovenic Publishing
216 WEST 18th STREET
NEW YORK. N. Y.

"G L X 0 NKBODX" —Hew Y*r*
Thursday, May 26, 1 938
" TEM LARGEST SLOVENE DAILY IN U. B.
oj za ljubezen
ROMAM IZ 2IVUEMJA Q ZA '*6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 14
Dobrosrttni Riband Frankenstein se vendar pre^raši.
4 * Toda dušica, — to vendar ne gre kar ti#ko; treba se je vendar potruditi, da moralno Ae nižje ne pade. Ves. Rozani kaj takega ne bi nikdar zaupal. In dr. Tiefenbach tudi ni delal prrsebno <"*a^tmo, da je Tuiel ž njo za usLši-m hrbtom ka.ke spletke. Pri sodni ji je saj to zanikal in to .je bilo tudi najmanjše, kar je mogel storffti. Rozan-o so morali najbrže zapustiti Msi dobri bogovi, da je kaj takega izpovedal«. Kaj takega Človek pred javnostjo ne sme priznati, posebno še, ker ui bilo .potrebno, kajti takoj nato je bil odvezan vsake krivde."*
4tKaj ne! Potem moraš razumeti, kako sem bila huda! Od tedaj še nisem imela nofoene mirne ure. In vsi poznanei telefonirajo in povprašujejo po Rozani. Tedaj je bila moja d-olžnovt <lrža1i tvojo hišo eis^to m vsem povedati, da smo jo zavrgli."
Rihard si obriše čelo.
' * Vedi Bojjf, da me je to zelo zadel«*. '/ja Rozano bi — kot za tebe, djal rok* v ogenj. Toda — dušica — svoje roke ji pa vendar ne moreva odtegniti ravno nasprotno, potruditi se moreva, da bo kje drugje dobila svoj dom."
44O, za njo se ti ni treba brigati, k^r je bila že prevee objestna. Y|semu i-e je odrt^ka, ne mara sprejeti nobene l>onioei, niti kdke jKxlipore. R^lcla j«4, da ima še denar, ki ga je dobila po stariših in da hoče iti v tujino in si tam jwLskati kako službo.'*
**Moj Bog, kakor da bi bilo to tako lahko!"
4\Kaj ue. snnili se ti, Riliard!"
"Toda dušica, -aj je vendar tvoja sestra —"
44So, seveda, tu«1 i meni je bilo zelo hudo. da sem morala biti proti njej tu«ko -troira. toda v prvem razburjenju, veš — človek je pq]K>lnoma brez pameti."
Rihard jo boža. V takih stvareh so ženske najstrožji sodniki. Mož more lažje razumeti. Rozana je imela že tudi dvaindvajset let. Tiefenfcacii pa je bil ugleden in vpliven mož. Ali moramo mogoee njega poklicati na »»dgovor?
To »koro boječe vrpra>a ženo. kajti pred cx'mi mu piava nekaj o častnem mi'M'tarstvu. Žena pa takoj krikne, ga objame in ga žalostno vpratša, ako jo lioee umoriti, ako se poda v tako nevarnost. Ako je Rozana zapravila svoje življenje, tedaj sploh ni inog-oče ničesar premenrti in TietVnlbacli je bil pri sodnij?4ki obravnavi razrešen vsake krivde. Xe. ne. tej nevarnosti svojega dobrega Riiiarda noee i zapostaviti. Pravi niu, da si bo Rozana v tujini že kako pomagala, ker je dovolj odhx"<na, poleg tega pa ji je tudi obljubila, da se bo obrnila na njo, kadar bo v kaiki (s-tisfci.
To Rihard a j m»iii i ri in Uršuli se ga s priliznjenimi besedami in prošnjami in^reT-i pregovoriti, da pusti vse stvari tako. kakor so in je pritrdil vsemu, kar mu je ni*»«rova sladka žena svetovala.
Tako je bila R-ožana \ hiši svojega svaka kmalu pozabljena.
l~r-ula pa je lahkoživo živela dalje in >i jo v družbi iskala drugo moške, da <i prežene dolgočasje svojega zakonskega življenja.
Zato tudi Rihard Frankenstein ni prav nič postal |>ozoren na to. da dr. THefen!bac4i ni več prihajal v njegovo hišo in prijatelji obeh zakoncev tudi ne. Vsakdo je skomignil z rameni in je pozabil na Rozano Martenovo.
Ro/.ana je po tem, ko jo zapustila stanovanje svoje sestre, v resnici šla v mali hotel v bližini Lessingovega gledališča. Tam je iiudavno Obiskala neko svojo sošolko, ki je potovala -kozi Berlin in je zato vedela, da je ta hotol čist in obenem jjoceni; dve lastnosti, ki ste se ji adeli važni. Tukaj se je |KK-utila na varnem. Bala se je, tla se bo med tem časom r v mil njen svak, da jo bo še poklical na odgovor in mu 1>o| morala odgovarjati. Toda lagali mu ni hotela, pa tudi si ne bi dovolila, da bi kaj rohnel nad njo in bi jo mogoče še vrgel -kozi vrata. Ločitev od se>tre ji je bila težka, toda to je morala premagati. V hotelu je naročila, da ji prinesejo vse ea-s>opi>e ter je iskala jKMiujane službe. Tedaj izsprevidi, da je prišlo na vsako .]>onudlx> službe dvajset iskanj. Tako se prepriča, kot je Že tudi domnevala, da ni mkakega upanja, da bi tukaj ali pa kje na deželi mogla najti kako službo. Poleg tega pa je bila tudi prupričana, da more le v tujini pričakovati, da ne l>o zadela na poznance, ki bi vedeli o njeni iz&x>vedi pred sodiščem.
T<*la kam naj gre v tujino?
Hotela je iti čim dalje in ker je angleščino popolnoma obvladala, si pravi, da je najboljše, ako gre -na Angleško ali v Ameriko, tam se bo neorpamo mogla pomesti med množice n tam še največ j>otrobujejo služkinj pri gospod i njstvu. Ker je bila izvedbama v vseb različnih delih v gospodinjstvu, si misli, da bo znala delati in da se bo lahko preživela. m noibe-nega dela «e ni strašita.
Torej — najboljše l>o še v Ameriki — toda vožnja velja mnogo denarja in ko bo stopila s parnika, bo morala imeti še Tudi gotovo vfeoto denarja, ali pa bo morala dokazati, da imar že zagotovljeno xloflbo.
Xa Affiglešiko bi Šla lažje, kajti vožnja tja ne stane mnogo in tudi pogoji za Wtorp v deželo so lažji.
Slednjič ji pa priide na inLsel, ako ne bi bilo mogoče na kiakein parnvku ddbiti kako službo, da ji ne bo treba plačati vožnje, da bo imela hrano in mogoče še majhno plačo.
Pred nekaj leti, ko je njen svak sklonil posebno dobro kupčijo in je z Uršulo in njo napravil izlet po Sredozemskem morju, je opazila, kaj mora stewardess delati. Tako delo bi mogla prttfv labko zmagovati. Toda kaj naj napravi, da dobi tako ftluabof Pred vtsem lii morala nekaj časa ostati v kakem prialtanišču in si podkuša najti taiko mesto.
V svoji neiaku^eiMiNti Ro^nia seveda ni vedela, k'a'ko težavno je kaj takega dobiti, kar si je tako zelo želela.
Alko se ji tudi to ponesreči, je bila pri vsem tem odločena, da gre v Severno Akneriko.
Naslednjega dne vzame z banke celo svoje malo premoženje in je vrtSpka«, da z obrestmi vred znana osem tisoč mark. H tem ae je mogla prav laMco peljati v Ameriko, četudi v zadnjem razredu.
Obiščite Jugo-Iavijo to let«! Pridružite w mtnu w<rbno vodenih pomladnih »i i poletnih izletov na Cunard White Star Line in uživajte v družbi svojih rojaku« razkošne ugodnosti . . .Dobro kuhinjo . . . uljudno postrežbo . . . prijetno zabavo. Vse to je proslavilo to progo in jo pri ljubil«! naSim rojakom ter potnikom v splošnem.
AQUITANIA
1—15 JUNIJA, 13. JULIJA
GEORGIC
28. MAJA
pod vodstvom M. Ekerovirha
plačevati še (»osebne pristojbine tujim vladam. Kitolov jej tista tofjka, kjer so tudi Nemči-: ja. .la|x|L-3ika in tudi Rusija najbolj prizadele in ki zaradi j kitolova utegnejo prej ali slej terjati i^to. kar zahtevajo zase dru-i^i.
Torej boj ziii sicer pusto in prazno ozemlje Južnega tečaja se no bije z drugega vidika, ka-k r U* s toga, da bi tamkajšnje morji* bilo lovišče za kite domačim ladjam in pa, da bi na tistem pustem ozemlju d rž: i ve moglo ustvarjati svoja letalska oporišča. Kitolov vsako leto prinaša milijone dobička, letalska oporišča pa so važna za •letališki promet. Profit in vojska si tukaj podajata roko.
HRVATSKO PEVSKO DRUŠTVO "ZORA' PRIREDI IZLET NA
GEORGIC — 28. MAJA
LJOLJA
(.Nauaijevanje z 3. strani.)
POD OSEBNIM V< »I »STVOM
Glede |KM|rn1»nosti iu prostorov se obrnite mi svojega lokalnega zastopnika ali na
CUNARD WHITE STAR
25 Broadway	New York City
Boj za južni tečaj se začenja
lepra v ima Francija sedaj mnogo drugih večjih skrbi, je vendarle javno oznanila, da zahteva zase velike dele ozemlja okoli Južnega tečaja, ker hoče tamkaj ustanoviti letališča. Ker so že |»oprej Anglija, Združene države .Avstralija in tudi Norveška z as ti: Me in zavzele precejšnje delo južnega te-čajenga ozemlja, moremo pričakovati. da se bosta v kratkem ogkfsili tudi Nemčija in Ru-sija, ki lw>sta tudi hoteli biti deležni koščka južnega tečaj-skega ozemlja. Iz v<ega tega pa utogne zrasli nov j>ovod za nove prepire in nesogla>sja.
Francija zahteva zase tečaj-sko ozemlje med 1 .">€> in 142 stopinjo vzhodne dolžine in od SO.
1AJB0UŠE STAROKRAJSKE KOSE IN MOTIKE NA SVETU
RAZPOŠILJAMO NA VSE KRAJE — Poštnino plačamo mi. — Pošljite poštno nakaznico z oaročnino.
KOSE, zvane STONICH, 26—28—30—32
palcev dolgv. z rinko .............$2.50
KOSE. pollrahke. bolj ozke, samo 32
palcev............................$1.50
KOSIŠČA. javorov les. po ..........$2.—
BRrSIL.NI Bergamo BP.rsi......50c:
boljfi ..........75o
KL.KPAL.XO ORODJE, kladivo, težko
OBtro ............................$2.—
za klt-pati, po................ 90c
ItlBEŽNI^za. rt-po ribati pft ........$1.50
?LAXKAfE, ročno kovane, 5 <lo S
funt. trikf ..........................
Xemfike Uiivnf UIIITVK.........12.90
MOTIKE. rof-no kovane v Jugoslaviji
po ........ $1.25: ve^j«> ........$1.*>0
NASLOV NAPIŠITE SAMO:
STEPHEN STONICH
CHISHOLM. MINNESOTA
stopinje liifcprej do južnega te-eaja. Veeina le^fi ozemlja seveda še sploh ni raziskana. Le majhen dol teira ozemlja okoli A- le I i je je leta- 1S4n obiskal frajieo.-tki admiral Durnout d l^rvillo. Ta košeek zemlje le-'Ai zahiulno in! Rossovega morja odkoder sta leta 1911 Roaki Ainumlsen in leta 1912 Seott imela izhodišče na Južni teeaj. Ker je Amundsen meseea de-eemihra leta 1!H1 pi vi prišel na Južni tečaj, kjer je razvil norveško zastavo, je zato Norveška zahtevala ta del dežele zase.
Prav tako pa so Norvežani na drugi strani Južnega tečaja odkrili tri ozemlja, ki jih inienu-iej;> po Larsu Ohtristensenu. Ingridi Ohristensen ter po kra. lju Looyx>l«lu in kraljici Astri-<li. l)el tega ozemlja pa sedaj zahteva tudi A'vstralija. V soglasju z avstralskim parlamon-tom jo avstralska vlada okliea-la za avstralsko ozemlje prav ti/sti del južnoteeajskega ozemlja, ki ga sedaj terja Francija.
(Ker pa so Avstralci najbližji sosedje Južnega tečaja, najbrž ne Ixnlo tako radi ]K)tpustnli. Zlasti pa ni verjetno, da hi se Avstralci v tem pogledu vditli. "ker je blizu tistega ozemlja najboljši lov na kite.
Zaradi vseh toll dogodkov so r-iljio \-znemirjoiii Norvežani, ki terjajo za.se del ozemlja okoli Južnega teeaj a »hi ki so bili in bo še vodilni v lovu na kite. Ti upravičeno naglašajo, da lov na kite vedno manj nese in da bi se nazadnje sploh ne iziplačal več, če b<>do kitolovci morali
obrnjena proti liisi in je hrž-; kotle trgala rože. Nenadoma j seje okrenila — in pred menoj : jn stala — JLjolja. A popolnoma drugačna Ljt Ija! To je bila močna, opaljeua yos|)ii rde-ičili lie in polnih, rdečih ustnic; lasje so bili temnejši, in povsod Lz nje je kipelo alravje duše in telesa.
" Vi," je roki a samo, "kaj pa vi tivkaj delate? YWi 'pojdite tukaj na desno noter.** Vstopil som skozi vratca na vrt. ki ga j je bilo eno samo sonce, in tako i sem bil osupel zaradi spremein-jbe. da sem komaj spravil kako ' best d i co iz sebe. Da je bila to 1'Ljolja, ,tista bolna, slabotna. Vlila Ljolja — to >e nii je zazdelo kot pravljica. In vendar je bila resnica in nemara je ljudje tod okoli sploh niso drugačne poznali. Ljolja je pripovedovala in pripovedovala, živahno in veselo, in ko se je mimogrede ozrla na moje bose noge, se je začela tako razj>o-sajeno grohotati, da sem mislil, da jo morata zdalje slišati tudi Bokoviski- na vojni ladji v Cr-neni morju in Kolka (ranili na vojaških vajah pri Kijevu. Potem se je zresnila in je dejala: "Vam som dolžna hvalo za življenje in srečo! Zmeraj sem mislila na vas in sem bila kar užaljena, ko mi mliste nikoli pisali. A 'zdaj "liseni nič več huda na vas.**
Teti a je i se je ziroraj pojavil neki moški. Krepko je stopil k nama, triko tla sem kmalu razbral jx»teze njegovega obraza. Imel je bra lo, a je bil vendarle mlad videti; bil je vprav prava podoba ruskega veleposestnika iz dežele.
"Moj mož,'' je rekla Ljolja.
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SLOVENIC PU6L CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St., New Vork, N. V.
, T., v sijitjtif ' S-.irif-ii" Plov-
' !>••". vsebiijo. .• \ pusebtic iz-
boriie |.rt<lm.sti Južne Prog^ z ii^i-r« koHijivimi prostori in s!uzl»> < v.-ioviioslav nih ita.1.-jans-Kiii l.olij. ) aiMllje li;t fno-stt'in i Li piM-iiek ita solnOnlh krovih, vas (»iživi in vam da U'lolrtlost. tl:t UŽivatr- \ v»--sclje pr.-ki«>«,-farisk.- vožnja )'r«»stori iiirisiK-nrBi« in Trv-ij»-u.i r;izreda na	parni-
kili vam iiu<IU'> velike moder II. ksil.ilO-. v«-li<":istne obt-«lni»-.*. razkošn»> j ivnt- prostore, n« it;t Okrilji v.. liratio in n«-pr»-ko.
VULGANIA SATURNIA
N.irsn ii. st \ Jusofluvijo: 25. junija; 9. julija; 30. julijj; 13. nwg.; 7. sep.
REX G.D'SAVOIA ROMA
I*r»-ko O.-noa 4. jun.; 11. ju''. 18. junija; 30. junija; 2. julija
Z:i pojasnila vprašajte pooo-laš.-.-n. pa .milila iJi pri Italiji n r.!M»-. <;:>i 5th .\v., N.Y.C
ITALIAN LINE
ki je sledila moj pogled in se je vsa blažena smehljala. Spomnil seiu se Terentijevili bi sed. Tu je bila pristna prasila zemlje. ta moški je bil njen simbol.
XLsem se mogel premagati in sem glasno povedal svojo misel ko mi je Lj. Ija predstavila svojega moža, in sem se dodal, kako je zdravo podeželsko živ-1 jen je eudežaio o/j liav.ilo Ljoljo.
Tiikrat je vzela nio/.eve roke v svoje in j»* t d vrnila, ne/.no zre.e v moža: 44Zares, velik eu-tlež se je zgodil z menoj zaradi še verjega eudeža: — zaradi ljubi zni!"
KRETA1NJE
PARN1KOV
SHIPPING NEWS
"_'T unija:
lirt-mfu v Bremen
Pari- v Havre
mii j ji :
Coutf ili Savola v (i«uut
I.	jnnija :
New York v llamtiurK Aijuitania v CUerbourg Norman«lit* v Havre
3. junija :
Enrnpa v Br**iuen 4 junljn: Itmiiii v (ieiKta
7.	junija:
lir di- Kr«U'f v Havre
8.	junija :
ijin-tMi Mary v Clierl»ourg Ha tisa r Hamburg
II.	junija:
Nieuw Amstertlaiu, lionlog. Iti's v Henoa Coluiulius »• Bremen I'hamplnln v Havre lfi. junija :
Normaiulie v Havre
Aquitania v Cherbourg
Bremen v Bremen IS. junija :
Conte «li Savoia v Genoa
1!>. junija : De Grasse v Havre
21. junija:
Europa v Bremen
junija : tjueen Mary v Clterbourj; lie «!«* France v Havre •25. junija:
Vulcanln v Trtt
iiii''Hi||jji|iiiiiiii|j|ji|iinmi|||jjiiiiiHii||jji|iii' 'niiaiH* ^'iT.mi' '^»ifitiil' *'"»ii»Ht!'an»
'GLAS NARODA'
ADVERT 1 S E i.
.................................................
iiii" 'iiij,,t!jji»"li/ :fV>,UitU|„iiii"li(|ii:iii'
SPOMIN M A STARO DOMOVINO
Naši K
raji
ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7 M? inčev
Ta krasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
\!a|ierja zaloga slovenskih kn|fg \ Ameriki!
2H. junijn : New York Norma tiilie
Hamburg Havre
Aquitania v Cherbourg
J. julija:
Xieuw Amsterdam, Bouloanie
Bremen v Bremen Cliamplain v Havre Rex v (ienoa
VA2NO ZA NAROČNIKE
pi,leg naslova j.- razvidu., tlo k.laj imate plačano nuročuhio. Prva Številka iiouieui niestM-. dru^a dan in tretja pa leto. l»a nam pribrn-nite ne|K>t ivluieca dela iu si roško v. Vas pro>iuio, da skušale uaroOuI-no pravočaMio poravnali. IV»šljite iiarotniuo naravuosl nam ali jo pa plačujte imSeniu zastopniku v Vajeni kraju uli pa kateremu izme-l zastopnikov, ko.ilh imi-tta s«, ti-kanji /. delieluiii erkatui. ker so ilprat i-
feui obiskali tu»i; driik'«' luiselbine, kjor je kaj naših rojakov nas-
Ijenili. /.a<lopink t»» Vam i/.rt^-il potrdilo za plaeauo narti-uin».
V knjigarni ^'Olart Naroda'^ lahko dobite vsakovrstne slovenske knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja,1 Tavčarja, Jarčiča, Preglja, KmetoveJ Milcinskega, itd.^V lalogi imamo prevode del svetovnoznanili mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige	Igre, pesmi,'zemljevide^
Ljubitelji lepe knjige naj pišejo p* cenik knjig, ki jih imamo ▼ zalogi.
(Dalje prihodnjič.)
CALIFORNIA:
Sau Fraiiciseo, Jacob Laushin
CHI.URAHU:
Pueblo. I'eter t'tilij;.. A. SaftiO Walsenl.ur-, .M. .1. Bayuk
I
INDIANA:
Indianapolis. Fr. Zupan^i^
IJ.LINolS:
Cbii-agu, J. Bevčic
Cicero, J. Fabiau (Chirac«), cirern
In Illinois) Joliet, Jennie Band>i<-li l^i Salle. J. S pel i c h Mascoutah, Frank Antiustln North Chicago iu Waukegau. Mllh.
Warsek
MARYLAND:
Kitzmiller. Fr. Votlopiveo
MICHIGAN:
Detroit, L. Pl&ukar
MINNESOTA:
Chisholm. Frank douže, J. Ln^caulcii Ely, Jos. .T. Peshel Lveletli, Louis (iouže
..(iilUert, Louis Vessel Hililtiim. John PorSe Virginia, Frank Ilrvatieb
MONTANA:
Roundup. M. M. Panian Washoe. L. Champa *	-
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderiek
NEW YORK: Hon-anda. Karl Stmisha Little Falls, Frank Masl*
olllo: Barbertoij, Frank T roba Cleveland, Anton Bobek, Clias. Kar-linger, Jacob Resnik. John Slaput* (Jiiard, Anton Nagode Lurain, Louis Bala at. John Knmse Youngstown, Anton Kikelj OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA:
BeSseuier, John Jevuikar BroUfe'lilon, Aiitou Ipavcc t'ouemaiigli. #J. Brezovec Coverthile in okoliea, Mrs. Ivaua
K upnik Kxixirt, Louis Supaniit
Farrell. Jerry Okorn Forest City, Matli Kamin Fr. Blodnikar tireensbur^, Frank Novak Hotner City. Fr. Feren'-hak Jolinstown. John Poiantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne. Frank Balloch Midway. John žust Pittsburgh in okolica, Pliilip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer
AVest Newton, Joaeph Jovan......
WISCONSIN . Milwaukee, West All in, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING:
Roek Springs. Louis Tmuchar Diamotidville. Joe RolivU
Vsak zastopnik izda potrdilo za sro-to. katero Je prejel. Zastopnike toplo priporočamo.
JTRAVA 'GU8 NAKOPA