Poštnina plačana ▼ gotovini št. 45- V Ljublfanl, dne §. novembra 1956 Upravalštvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica S Uredništvo »Domovino«, Knaflova ulica 5/IL, telefon 8122 te 3128 Izhaja vsak Četrtek ££ Narotalaa ta tiumitros ttmietno I Di«, polletno It Dta, celoletso II 01«; a tafr istvt ruta »raerltti tetrtletoo II Dia, pollitoo M Dia, celoletso 48 MU letm » dolar. -Ritii pottae kraanalea, poitratolc* * IJablJaai, a tO.Tll. Pojasnila k ureditvi kmetskih dolgov Denarni zavodi bodo v 20 dneh pozvali dolžnike, da plačajo prvi obrok Dolgo In težko pričakovani pravilnik k uredbi o ureditvi kmečkih dolgov je izšel in »topil '1. t. in. v veljavo. Ta pravilnik daje k posameznim določbam uredbe naslednja pojasnila. Za koga velja uredba Uredba se, kakor znano, nanaša na vse iflolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932, in sicer tistih kmetov, ki so bili v času zadolžitve in na dan uveljavljanja uredbe kmetje ter izpolnjujejo pogoje te uredlbe. K tej določbi pojasnjuje pravilnik, da je pod dolgom razumeti poleg glavne obveze, nastale Kaj je orna zemlja Kot orna zemlja se smatrajo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, kakor tudi ostala zemljišča, čeprav se ne obdelujejo, ali bi se lahko obdelovala. Pašniki se ne smatrajo kot orna zemlja. Za pašnike pa se sma- trajo ona zemljišča, ki se stalno izkoriščajo za pašo. Merodajne so površine v državnem katastru zemljišč. Ce pa se posamezne parcele ne skladajo s katastrom, bo občinska uprava potrdila na zahtevo interesenta in obvestila katastrsko upravo. V!*"* V posestvo se ne štejejo ona zemljišča, ki jih kmet daje v zakup. Vašld trgovci in obrtniki se smatrajo kot kmetovalci, tudi če dajo svojo zemljo v zakup. Za neuklonljivo oviro, zaradi katere kmet sam s svojo družino ne more obdelovati zemlje, se smatra visoka starost, odsotnost zaradi odgluženja kaderskega roka, odsotnost zaradi zaslužka (sezonsko delo) in slično. Predpisi uredbe se nanašajo tudi na zapuščine za kmeta, če do dneva uveljavljenja uredbe niso bile izročene dedičem. Kadar osebe, kakor so hlapci, sluge, pisarji, kmetijski delavci itd., obdelujejo tujo zemljo, se smatra dohodek od obdelovanja tuje zemlje kot dohodek od kmetijstva brez ozira na to, ali ima dotična oseba svojo zemljo ali ne. Ne smejo pa plačati nobenega drugega davka, razen uslužbenskega in hišnega za ono hišo, kjer sami z rodbino stanujejo. Ocenitev dohodkov Pri ocenitvi obdavčenih dohodkov se ne upošteva obdavčeni dohodek od hiše, v kateri kmet sam s svojo rodbino stanuje, ne glede na to, kje se hiša nahaja. Obdavčeni dohodek od onih prostorov, ki so oddani v zakup, pa se upošteva. Dolžnik je dolžan v prošnji za potrdilo o tem, da je kmet, ali na zapisnik občinskega oblastva, izjaviti ali njegovi skupni dolgovi na dan 26. okt. t. 1. znašajo več nego 250 Din, odn. manj nego 500.000 Din. Vrhu tega mora izjaviti, ali je bil v času zadolžitve kmet v smislu uredbe. Izdajanje potrdil, da je dolžnik kmet Pri izdajanju potrdlil o tem, da je kdo kmet, bodo občinska oblastva zahtevala podatke o višini davčne osnove za zemljišče od katastrske uprave, podatke o višini ostalih davčnih osnov pa od davčne uprave. Katastrske in davčne uprave marajo dati podatke v 8 dneh. Ako katerakoli zainteresirana oseba pred izdajo potrdila ali v pritožnem postopanju pred sodiščem ugovarja temu, da je bil dolžnik kmet v trenotJku, ko je dolg nastal, mora dolžnik predložiti dokaze o tem. Če je dolžnik dokazal, da je bil kmet pri nastanku najstarejšega dolga, se smatra, da je ohranil to svojstvo tudi pri poznejših zadolžitvah. Ako dolžnik občinski upravi ne predloži potrebnih dokazov, da je bil v določenem času kmet v smislu uredbe, se izda odklonilna odločba. Pravilnik prinaša obenem točni obrazec za potrdila, da je kdo kmet. Vsi kmečki dolžniki denarnih zavodov si morajo preskrbeti nova potrdila. Kaj se smatra za kmečke dolgove Z uredbo so obsežene samo one obveznosti kmeta, ki se glase na denar. Terjatve, ki se glase na zlato ali na tuj denar, se pre- računajo v dinarje po dnevnem tečaju. Taka terjatve, četudi se zmanjšajo, se nadalje glae se na zlaito odnosno na tuj denar. Ako dolžnik dokaže, da je v svrho zava« ravanja izvršil prenos nepremičnine na upnika, tedaj sodišče na njegovo zahtevo razveljavi ta prenos, če se nepremičnina še nahaja v posesti upnika ali njegovih dedičev. To pravico pa ima dolžnik samo tedaj, če do 20. aprila 1932 ni izgubil pogodbene pravica^ da se po plačilu dolga posestvo zopet prenese na njega. Pravice, ki so jih tretje oseba pridobile na teh nepremičninah do dneva objave pravilnika, ostanejo v veljavi. Obveznosti iz poroštva Zmanjšanje dolga in druige olajšave po uredbi veljajo tudi za poroka odnosno solidarnega dolžnika enako kakor za glavnega dolžnika tudi v primeru, kadar porok ali solidarni dolžnik ni kmet. Pri zadrugah z neomejeno zavezo, ki so pod zaščito, se neomejeno jamstvo zadružnikov pretvori v omejeno v višini desetkratnega zneska deležev in do največ 1000 Din. Smatra se, da mora porok ali solidarni dolžnik izpolniti obvezo tedaj, kadar upnik od njega zahteva plačilo. Od tega dne pričnejo za poroka ali solidarnega dolžnika teči roki po uredbi. Važna tolmačenja Z zakonom predpisane pristojbine se pO uredbi ne smatrajo kot kmečki dolgovi v smislu uredbe. Tu je razumeti pristojbine za priče, izvedence, člane sodnih komisij, prispevke za delavsko zavarovanje, ne pa nagrade javnim notarjem in duhovnikom. Po uredbi pa se tudi ne smatrajo za kmečke dolgove oni dolgovi, ki so kriti z ročno zastavo. Vinkulacija hranilne knjižice in dolg po tekočem računu na podlagi ročne zastave se smatrajo kot dolgovi z ročno zastavo; ne smatrajo pa se kot ročna zastava predmeti, ki so bili na dan uveljavljenja uredbe v rokah upnika. Uredba določa, da veljajo ob prenosu ime v zavezi. Pravilnik k temu pojasnjuje, da obdržijo potno veljavo tudi one listine, po katerih je zamujeno kako pr«"-no dejanje v času od uveljavljenja uredba do izročitve listin Priv. agr. banki. Nadalje pojasnjuje pravilnik, da tečejo denarnim zavodom obresti v tekočem računu pri. Priv. agr. banki od 16. novembra 1936. Prošnje za znižanje dolga Dolžniki, ki ima jo več nego 25.000 Din dolga, morajo v dveh mesecih po razglasitvi tega pravilnika vložiti prošnje na okrajno sodišče za znižanje dolga v smislu uredbe. Priloge lahko vložijo kasneje, in sicer v roku, ki ga določi sodišče. Za potrdila, ki so potrebna k prošnji, veljajo glede obveznost^ roka in izdajanja vse one določbe, ki veljajo za potrdila o tem, da je kdo kmet Kmet, ki prosi za znižanje dolga, mora predložiti seznam vseh utmikov ter višino dolga brez ozi- Potem je zavojček prevezal z vrvico in ga pustil na mizi v temni sobici. Pogledal je na uro. ki je kazala, da ie že pozno. Zdai ni nobenega vlaka in se bo moral vdneKati v mesto šele z jutrnikom. Zato ie sklenil, da si privošča nekaj ur počitka tu v gradu, kjer tli nihče vedel za njegovo navzočnost razen starega Valentina. V te zakleniene prostore po smrti grofa ni nihče več vstopil. Res ie manšetnj gumb dokazal, da je bil vendar nekdo tu. In zato sie ie bilo torej treba za vsak slučaj zavarovati. V sosedni sobi ie našel udoben divan. Preden je legel ie zaklenil in zapahni.1 vrat" v grofovo pisarno. Fotografska sobica ni ii a nobenih drugih vrat in torej nihče ni mogel priti vanjo. Smit je previdno preiskal stene in omare in se je prepričal, da ni bik) nikjer nobenega skrivnega vhoda. Nato je položil nabit revolver poleg sebe in legel. V nekaj minutah je tako sladko zaspal, kakor bi bil doma... Natanko ob petih se ie zbudil, kakor Je bil sklenil. Zunaj je bil že dan in svetloba je priti ara 1 a skozi zastore v sobo. Detektiv se je hitro opravil in stopil v sosedno sobico po kaseto. Tipal je po mizi, a kasete ni bilo, čeprav Jo je bil položil tja. Prižgal je luč in jo začel iskati po mizi in pod mizo, a zaman. Kaseta je izginila brez sledu. Presenečen je Smiit obstal. Nerazumljivo mu je bilo, kako je mogla izginiti, ko vendar ni prišel nihče sem, ko je on spal. Ali jo je bil morda vzeli v sobo s seboj? Iskal je tudi tam, pogledal pod divan, preiskali svoje žepe, odprl omare, a vsa iskanje je bilo zastonj. Kasete ni bilo več. Sedel je na stol in začel premišljevati. Kako je mogla izginiti kaseta iz zaprte fotografske izbice? Kdo jo je vzeil? Detektiv ni našel odgovora na to vprašanje. Vendar je bilo jasno, da je vzel kaseto nekdo, M je vedel, kaj je bilo v njej, in ki je moral poznati njeno vrednost. Torej Hugo? Kdo pa drug? — Detektiv je spet šel v izbico, tedaj pa je opazil rdeča okno. Videl je, da se da odpreti tudi s hodnika. Okino je bilo sicer takoj majhno, da bi komaj mačka prišla skozenj — a vendar je bila to edina pot, po kateri je mogla kadeta izginiti. Smit je začeli premišljevati, kako bi iznova dobil kaseto v roke. Bal se je samo tega, da tat kasete ne bi bil med tem že morda uničil. Ko je spet zaprl okence, je zaslišal plazeča se korake s hodnika. Počakal je, da »o koraki utihnili, potem je pogledal ven. Neki moški se je pSazil ob stenah. Bil ja Hugonov zvesti sluga Jože. »Aha!« si je dejal Smit. »Zdaj poznam lopova! Le čakaj, fant, ti bom že vzel plen!« XIV. Brezvestna človeka Cvetka je mislila, da je izgubljena, ko se ja zgrudila ob zaprtih vratih na hodniku in ko je videla, da sta prihajala strašna moža — Hugo in Rochefort. V poslednjem trenutku pa je opazila v stranski steni gioboko vdolbino. Smuknila Ja tja in vsa drhteča se je stisnila k steni. fiedb-fimU? Vte, tie^mati! Ako si hočete dolgo časa ohraniti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot ,.navadno". Perilo |e treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega delo. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta: L Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut. 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Pe rilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snei-nobelo. Schichtov PO PO LN A NEGA PERILA ra na postanek in na vrsto dolga in ne glede na to, ali je dolg obsežen z uredbo ali ne. Kontrola glede plačila rentnega davka Važna je določba pravilnika, ki pravi, dn bodo sodišča dostavljala seznam upnikov, ki ga predložil dolžnik, davčnim upravam zaradi kontrole odmere rentnega davka. O izvršenem znižanju osnovnega dolsja. bodisi da gre za skupni dolg izpod 25.000 Din ali preko 25.000 Din, bo Priv. agr. banka obvestila dolžnike in jim dostavila končni obračun dol-govanja. Odplačilni načrt in plačilo prvega obroka Kmetje morajo odplačati Priv. agr. banki znižane dolgove s 4.5% obrestmi v 12 enakih letnih obrolah. Pravilnik določa, da znaša annuiteta (plačilo za obresti in za odplačilo) na leto 10.60 Din od vsakih 100 Din dolga in se vršijo plačila po naslednjem odplačilnem načrtu: rok obresti odplačilo ostanek dofga —. — 100 1. XI. 1936. 4.21 6.39 9361 1. XI. 1937. 3.91 6.69 86.92 1. XI. 1938. 3.60 7.00 79.92 1. XI. 1939. 3.26 7.34 72.68 1. XI. 1940. 2.92 7.68 64.90 1. XI. 1941. 2.56 8.04 56.86 1. XI. 1942. 2.18 8.42 48.44 1. XI. 1943. 1.78 8.82 39.62 1. XI. 1944. 1.37 9.23 30.39 1. XI. 1945. 0.93 9.67 20.72 1. XI. 1946. 0.48 10.12 10.60 1. XI. 1947. — 10.60 — Kajkor znano, je 1. t. m. dospela v plačilo prva anuiteta glede dolgov pri denarnih zavodih. Nadalje določa uredba, da se obroki plačujejo po začasnem izračunu, ki ga napravi Priv. agr. banka na podlagi seznamov in listin, prejetih od denarnih zavodov ves čas dokler ne napravi Priv. agr. banka končnega izračuna odplačilnih obrokov. Vložitev prošnje za znižanje dolga pa ne vpliva na redni potek pobiranja dolgovanih obiokov. Morebitni presežek vrne banka dolžniku, ali pa ga porabi za plačilo naslednjih obrokov. Tedaj je stopil Rochefort k vratom. Bil je sam, Hugo pa je ostal zadaj. Zakaj? Cvetka si s tem ni ubijala glave. Mislila je samo to, kako bi se rešila iz nevarnosti. Težka vrata so zaškripala, Rochefort je stopil ven in vrata so se za njim spet zaprla.' Cvetka je ostala v temi. Nekaj trenutkov je prisluškovala, potem pa se je splazila k vratom. Ko je pritisnila na vrata, so se odpri a. To je bil dokaz, da jih Rochefort ni dobro zapri, ker se je hotel še vrniti. Zato je morala pohiteti, da pride iz tega nevarnega kraja. Pred njo se je svetilikala Rochefortova svetilka in ji kazala pot. Prav tako je šla za njim, da Rochefort, ki je stopal trdo in glasno, ni mogel silišati njenih korakov. Tako je prišla do izhoda, ki ga je bil pustil Rochefort odprtega. Grof je stopil v mračno vežo, Cvetka se je zmuznila pod obok stopnic, da bi tam počakala njegovega odhoda. Toda Rochefort se je kmalu ustavil in začel govoriti z nekim možem, ki ga je Cvetka šele zdaj opazila. V njem je spoznala Blaža, Ro-chefortovega služabnika. Blaž je naglo nekam odhitel, Rochefort pa se je vrnil k vhodu na hodnik. Cvetka je bila tako blizu, da se je bala, da je ne bi ugledal. Urno je smukni1 a v temo ob steni in se skrila za orjaški kip oboroženega viteza pri stopnicah. Rochefort se je ustavil pred hodnikom in bi bil najbrž našel Cvetko, če bi bila še pod stopnicami. Čez nekaj minut se je Blaž vrnil ia izročil svojemu gospodarju pero, papir in črnilo. »Počakaj naju tu!« je ukazal grof Rochefort in stopil na hodnik. Tudi če bi bila hotela, Cvetka zdaj ne bi bila mogla iti za njim, kajti sluga je straži! pri vhodu. Sicer pa na odhod niti mislila ni, ker je upala, da bo izvedela še kaj več. Čemu bo pisalna priprava, ki jo je Rochefort velel prinesti? Različne misli so ji rojile po glavi in čakala je celo večnost. Tedaj so se spet začuli koraki. Vrata so se odprla in Rochefort in Hugo sta prišla. Sluga je vzel ključ in odšel iz veže. Prijatelja sta se ustavila tik ob vitezu, tako blizu Cvetke, da je dekle moglo natanko slišati njun tihi pogovor. Oba sta bila videti jezna, kakor bi se jima bilo nekaj ponesrečilo. Hugo je srdito mrmral: »Kaj naj narediva zdaj? Neverjetno trdovratna je. Ječa je še zmerom ni izpameto-vala in najine grožnje ne pomagajo nič.« »Doseči moraiva svoj namen, morava!« je odgovoril Rochefort. »Vraga! Saj je vendar v najini oblasti in hudič naj me vzame, če je ne prisiliva, da izpolni najino voljo!« »Kako naj jo prisiliva? Mislim, da bi rajši umrla, kakor pa da bi...« »Oho, to bomo videli! Se bo že vdala. Mora se, pravim, drugače — « in Rochefort je zaklel. »Le prenagel ne bodi!« ga je opozarjal Hugo. Toliko časa mora živeti, da to naredi!« »Seveda. Preden tega ne naredi, nama njena smrt nič ne pomaga.. Nasprotno. Večno je pa tudi ne morem imeti tu v ječi, ker bi se lahko izvedelo. Saj je skrivnost že odkrita.« »Da, to je res. Pozna jo bolniška strežnica starega markija, Cvetka Maliinškova,« je šepetali Hu/go. »Nje se nama ni treba bati? Če pa misliš, da bi kaj povedala in bi nama delala sitnosti, imava dovolj sredstev, da ji zaveževa usta.« »To je res. Ali nima sorodnikov in prijateljev, ki bi poizvedovali za njo?« »Nihče se ne bo brigal zainjo. Edini bi bil moj brat Staaiko. No, na tega pa pač ne moreva več računajti.« je dejali Hugo s strupenim tnasmehom. »Sorodnikov zanesljivo nli-ma.« »In njem oče?« »Hm, o svojem očetu ne ve ničesar,« je za-ničljivo dejal Hugo. »Tako! — potem je vse v resnici preprosto. Dekleta se nama ni treba bati!« »Če bi postajala nevarna, mi sporoči!« je odgovoril Hugo. »Upam, da še ujamem nočni •vlak.« Tovariša sta se ločiila. Rochefoirt je sam spremil prijatelja do glavnega izhoda. Ko so bila vežna vrata prazna, je Cvetka odhitela v svojo sobo. Po vseim telesu se je tresla. Kakšnim neusmiljenim hudodelcem je prišla v pest! Kakšna nevarnost jo obdaja! In niti zbežati ne more, kajti proti Rochefortovi volji ne sme zapustiti gradiu. Vsak poizkus bi bil zaman, ker so bili vsi služabniki Rochefortu vdani. Ujeta je bila v gradu, prav tako kakor ne* s resni ca v rotundi. Mislila je, kako bi bilo, če bi vse zaupala mark i ju, toda kaj bi mogel bolnik storiti za njo in za nesrečno ujetnico, ko je imel Rochefort tudi njega v oblasti. Vso noč ni mogla zaspati. Obupavaia je. —' Ali res nima nobenega prijatelja? O, pač. Kolarjev Jurij je njen prijatelj ia Ker je rok že potekel določa pravilnik, da kodo denarni zavodi v 20 dneh po objavi tega pravilnika pozvali svoje dolžnike, s katerimi so že doslej postopali kakor z zaščitenimi dolžniki (izvzemši one, ki niso več kmetje v smislu uredbe), da pod grožnjo nagle dražbe premičnin odnosno, če te ne pokrijejo dolžnega obroka, tudi nepremičnin takoj in neposredno plačajo Priv. agr. banki prvi obrok v smislu uredbe. Na isti način bodo denarni zavodi pozivali zaradi plačila prve anuiteite one dolžnike, ki doslej niso uživali zaščite, glede katerih pa imajo podatke, da izpolnjujejo pogoje nove uredbe. Po izvršenem pozivu prve anuitete bodo denlami zavodi dostavili Priv. agr. banki seznam vseh tako pozvanih dolžnikov skupaj s prepisom poziva, ki ga je denarni zavod poslal dolžniku. Na osnovi teh podatkov bo Priv. agr. banka, če ji dolžniki ne bodo pravočasno plačali anuitete, zahtevala plačilo izračunanih vsot z eksekucijo preko davčnih uprav v smislu čl. 48. uredbe. Po tem členu napravi davčna uprava izvršbo na premičnine dolžnika, če pa ta izvršba ne da zadovoljivega uspeha, napravi izvršbo za plačilo vsega ostanka dolga na dolžnikove nepremičnine. Nadalje pojasnjuje pravilnik, da bodo davčne uprave pobirale od dolžnikov zakonite obresti za kasneje plačane obroke in jih knjižile v korist Priv. agr. banke. Dolgovi pri privatnikih Po določbah člana 36. uredbe se morajo vse obstoječe dolžniške listine za dolgove pri privatnikih nadomestiti z novimi obveznicami za znesek dolga, ki je določen z uredbo. Ta zamenjaav se izvrši pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika. Pravilnik pojasnjuje, da vsa obstoječa zavarovanja po teh terjatvah ostanejo nadalje v veljavi. Glede na določbe uredbe, ki pravi, da sme upnik v letu dni po uvel javi! jen ju uredbe zahtevati pri pristojnem sodj«ču, da se razveljavi znižanje, ker dolž.^ i%hko plača več nego 50% doliga, pojasnjuje pravilnik, da za tako postopanje zadostuje, aiko predloži upnik sodišču potrebne dokaze, ali se (sklicuje na priče. Pri ocenjevanju plačilne sposobnosti dolžnika upošteva sodišče imovinsko stanje in dohodke dolžnika kakor tudi upnika. Razveljavljenje znižanja sme ta bi ji gotovo pomagal in jo branil. To je vedela, toda kako naj bi ga poklicala? Ko je drugo jutro sla k markiju, je bila že mirnejša. Danes je bil stari gospod še dosti Blabše volje kakor drugače, in niti ona ga ni mogla potolažiti. To je Cvetko užalostilo, ker se ji je ubogi bolnik smilil v dno srca. Vedela je, da ga muči skrivna skrb in zdaj je tudi spoznala njen vzrok. Rada bi bila potolažila starca in mu olajšala trpljenje, toda skoraj nikoli ni bila sama dalje časa pri njem. Stari sluga je bil zmerom v sobi, in če ga je etari gospod poslal ven, se je takoj vrnil s kakšnim izgovorom. To je Cvetko iznenadilo in zaslutila je, da je tudi tega slugo podkupil Rochefort. Moral je nadzorovati Cvetko in je ni smel nikoli pustiti same pri markiju, da ne bi izdala skrivnosti, ki jo je bila odkrila. Morala je molčati, čeprav jo je srce bolelo. Proti večeru je odšla na vrt. Danes ni mo.fla pr.iti na tisti del, kjer je bila rotunda, ker je bil dohod zaklenjen. Tako je hodila po drugem delu vrta med zelenjem. Večerna zarja je žarela na nebu in poslednji svetlobni žarki so se pod gostim drevjem borili z večernim mrakom. Vse je bilo tiho. Cvetka je sedla za kamenito mizo in se zatopila v žalostne, grenke misli. V grmu je pel slavček svojo večerno pesem, a ona ga ni poslušala. Tedaj pa je iznenada zaslišala korake pred ceboj. Pogledala je kvišku in opazila pred seboj moža, ki jo je klical. zahtevati tudi dolžnik, ki dokaže, da je pred 20. aprilom 1932 plačeval oderuške obresti. Za oderuške »obresti se smatra obrestna stopnja, ki je znatno večja nego srednja običajna obrestna mera v kraju in v času, ko jes bila plačana. Potrdilo o višini srednje običajne obrestne mere bodo izdajale trgovske zbornice. Sodišče pa lahko zahteva, da to potrdilo overi tudi banska uprava. Uredba določa, da privatni upnik lahko zahteva plačilo celega ostanka dolga po Nedavno je bilo tekstilno delavstvo v Sloveniji hudo borbo za kolektivno pogodbo. V velikem mezdnem gibanju našega delavstva, ki je doseglo vrhunec v prvi polovici letošnjega leta, se je tekstilno delavstvo najbolj ogorčeno borilo za kolektivno pogodbo. Delovne razmere niso bile v nobeni drugi industrijski stroki tako neugodne za delavstvo kakor v tekstilni stroki. Od vseh tekstilnih delavcev v Sloveniji jih je imelo le 1223 delovno razmerje urejeno s kolektivno pogodbo, torej komaj 10%. Razumljivo je, da je ravno tekstilno delavstvo zahtevalo najbolj nestrpno dejanj, akcij in takojšnjih uspehov. Tajnik delavske zbornice g. Filip Uratnik je v nekem svojem poročilu po mezdnem gibanju izjavil, da so bile strokovne organizacije mnenja, da je potrebno, da se razpoloženje tekstilnega delavstva vidno pokaže. Niso pa te organizacije predvidevale stavk v taki obliki in v takem obsegu, kakor so se vršile od 21. avgusta do 23. septembra. Žrtve so bile pretirane in glede na dosego zastavljenega cilja naravnost škodljive. Priznati je treba, da bi brez žrtev tekstilno delavstvo ne prišlo tako hitro do kolektivne pogodbe. Dragocena pa je izkušnja, ki jo je do polovice neorganizirano in neizšolano tekstilno delavstvo v teku svojega mezdnega gibanja dobilo. Tudi naši rudarji so stopili v mezdno gibanje in se borili za novo kolektivno pogodbo, ker je bila stara odpovedana. V glavnem so rudarji dosegli, za čemer so stremeli. Ves tarifni pokret rudarjev lani in letos je pote- Zelo se je začudila, ko je spoznala v nepričakovanem došlecu Kolarjevega Jurija, »Moj Bog! Kako ste prišli sem?« je prestrašena vprašal*« Jurija. »To ni bilo tako težavno, gospodična Cvetka. Preplezal sem zid in zdaj sem že skoraj dobro uro čakal. Mislil sem si, da vas moram najti tu zunaj.« S temi besedami ji je podal roko. Cvet-kine oči so se od veselja zalesketale in prisrčno je pozdravila prijatelja. »Moj dobri prijatelj! Sam Bog vas je poslal k meni! Oh, zdaj sem vesela, zdaj nisem več zapuščena in se mi ni več treba bati.« »Ali se tu koga bojite?« »Da! — Oh, kako dobro je, da ste prišli!« je veselo hitela Ovetka. »In sreča za naju oba je, da ste prišli skrivaj. Kaj ne, da vas nihče ni videl?« »Prav nihče. Nalašč sem prišel tako oprezno, gospodična Cvetka,« je dejal Kolarjev Jurij in se ozrl okoli. »Toda prostor se mi ne zdi pripraven za skrivnosti. — Poiščiva si drug kraj, kjer bova varna pred tujimi očmi in ušesi. Tam ob zidu je star stolp, kjer stanujejo menda samo čuki in sove.« Cvetka je i!a brez obotavljanja za njim. Stopila sta v stolp. V njem je biilo skoraj čisto temno. Jurij je utrujen sedel na razpadajoče stopnice in pogledal Cvetko, na katero je padala skozi podrto okno svetloba. »Ali ste me tu poiskali, da mi prinesete kakšno novico?« je naglo vprašala in srce ji je burno bilo. »Novico od njega?« »Da, od grofa Stanka sem vam nekaj prinesel. Bil yan pri njem in on je nekaj napisal redni sodni poti, če dolžnik ne plača dospelega obroka. Pravilnik sedaj pojasnjuje, da mora upnik najprej pismeno opozoriti dolžnika in mu pustiti za plačilo zapadlega zakasnelega obroka rok 15 dni. Ce so dogovorjeni med dolžnikom in upnikom glede rokov, obresti in ostalega za dolžnika ugodnejši pogoji od pogojev, določenih z uredbo, ostanejo v veljavi dogovorjeni pogoji. Po pojasnilu pravilnika se ti predpisi uredbe nanašajo samo na privatne upnike. kel v najlepšem redu in brez žrtev. Izkušenost rudarjev, izkušeno in dobro vodstvo in disciplina delavstva so preprečili žrtve, do-čim so bile žrtve tekstilnega delavstva kot posledica mezdnega gibanja zaradi neizkušenosti in slabega vodstva in nediscipliniranosti razmeroma velike. Od 1. 1929. so se delovne razmere v rudnikih poslabšale. Tega leta je bilo v rudnikih zaposlenih 5947 delavcev, 1. 1933. je delalo 5984 rudarjev, 1. 1934. že manj, in sicer 5844 rudarjev, 1. 1935 pa samo 5416 rudarjev. — Število zaposlenih delavcev ni padalo katastrofalno, pač pa je presenetljivo padalo od 1. 1929 število šihtov. L. 1929. je znašalo število šihtov 3074, že naslednje leto je to število padlo na ;.361 in se je 1. 1935. neznatno dvignilo na 1.476. Padla je v tem razdobju seve tudi cena premoga, in s tem tudi povprečna mezda za šiht. V začetku 1. 1935. je imelo kolektivne pogodbe 5042 delavcev v premogovnikih TPD, 850 delavcev v premogovnikih Velenje — Zabukovca in 598 delavcev v manjših rudnikih premoga ter 755 delavcev v svinčenem rudniku Mežica. V prvem, drugem in četrtem podjetju so bile delovne razmere pred 1. 1935. docela urejene. V manjših rudnikih so bile delovne razmere urejene do četrtine s kolektivnimi pogodbami. Delovne odnose je imelo torej urejene 93% rudarskih delavcev ali okoli 7000 delavcev. Do leta 1935. je padlo število šihtov za nad polovico. Ob delo je prišlo že veliko šte- za vas — tu je majhna beležnica. Ni bilo drugega papirja pri rokah.« Dal ji je beležnico. S tresočo roko je odprla drobno knjižico in začela brati: »Kaj, vi ste bili pri njem v ječi?« je v strahu vprašalo dekle. »Da, snoči. Hotel sem ga vzeti s seboj in mu pomagati, da bi pobegnil, pa ni maral,« je vzdihnil Kolarjev Jurij in v kratkih besedah popisal svoj obisk v ječi. »Kako bo zdaj z njim, ve samo Bog!« je žalostno končal svoje poročilo. »Upa sicer, da se bo njegova nedolžnost izkazala, toda ne vem, ali ga ne bo upanje prevaralo. Kar sem jaz poskusil, se ni posrečilo. Veste, tista ženska, Pavla, o kateri sem vam pravil, ni hotela povedati resnice. Grofu Hugonu na ljubo je vse utajila. Zdaj pa hočejo še mene zapreti!« Cvetka je napeto poslušala njegove besede. Ko je slišala, da ni mnogo upanja za rešitev, jo je zbodlo pri srcu, da je zajokala. »Torej ni več rešitve? AM mu ni mogoče pomagati ?« Jurij je mračno pogledal predsei Ubogo dekle se mu je smililo v dno duše. »Še nekdo je tu, ki bi mu lahko pomagal«, je dejal po kratkem molku. »Od policije je. Detektiv mu pravijo. Sporočil mi je, naj pridem k njemu. Bojim se, da je to morda past, a na prigovarjanje starega Valentina pojdem .vzlic temu.« V stolpu se je stemnilo. Jurij je miilci so imeli prav tak ključ, saj so vrata z lahkoto odprli. Iz trgovine so pobrali precej kamgarna, športnega blaga za plašče in suknje, klota, hlačevine itd. za približno 20 tisoč Din. Iz pulta pa drobiža za 250 Din. Vlomilce seveda zasledujejo orožniki kranjski trgovci se pa po pravici boje Homilske tolpe, ki tako spretno vdira v trgovine. * Z motiko ga je ubil. Pred mesec je v motiko udaril svojega svaka Ivana Polanči-ča s tako silo po levem temenu, da je Po-lančič za posledicami poškodb umrl. Pred sodiščem je Bezjak izpovedal, da je hotel ščititi svojo sestro Julijano pred napadi od strani svojega svaka pokojnega Polančiča, ki se je tistega dne napil šmanice. Ko je potem Polančdč s silo vdrl »v hišo svojih staršev, kamor se je zatekla njegova sestra Julijana, ga je v veži hiše Bezjak dvakrat udaril z motiko po glavi, da mu je zdrobil lobanjsko kost. Razprava je bila v svrho zaslišanja nekaterih novih prič preložena. * Žalostna smrt božjastnega dekleta. 35 letna Angela Koritnik iz Toplic pri Zagorju je že dolga leta bolehala za božjastjo. Preteklo soboto zjutraj o je zopet napadla bo-žjast in jo vrgla na tla. Pri tem pa je padla tako nesrečno, da si je zlomila tilnik in bila v par minutah mrtva. * Požig. Nedavne noči je zgorela na Pohorju velika moderno urejena planinska koča, ki je last tovarnarja Lauricha iz Konjic. Dokazano je, da je biil ogenj podtaknjen. Skoda se ceni nad 300.000 Din in je deloma krita z zarovalnino. Koča je bila opremljena z centralno kurjavo, vodovodom, kopalnicami itd. V času nesreče je stanoval v koči kot čuvaj neki brezposelni mizar, ki si je komaj rešil golo življenje. * Izropana trgovina. V Črešnjevcu pri Pragerskem so vdrli vlomilci v trgovino Jožefa Kapuna ter odnesli raznega blaga v vrednosti več tisoč dinarjev. Sedaj poizvedujejo za vlomilci. * Mater je ustrelil. Na Radovioi pri Metliki se je dogodil pred mesece strašen zločin, kakršnega naša kronika k sreči le ?ed-ko zabeleži. Zaradi tega zločina je sLal sedaj pred sodiščem, komaj 17-letni sin Jože Jurglič, ki j e ponoči udri v spalnico svoje matere Marije Režek in spečo ustrelil z revolverjem v gilavo. Sodišče je mladega morilca obsodilo na 15 let robije. Sodišče je sinu morilcu »prisodilo tako nizko • kazen, spričo njegove mladosti, odkritega priznanja in globokega kesanja. * Požar. 29. X. pa je zgorela Cimperma-nova domačija v Št. Vidu. škoda je tim večja, ker je imel že vse pridelke pod streho in je sedaj, tik pred'zimo, brez vseh sredstev.« * Tragična smrt. V soboto pred Vsemi svetimi je šel kot običajno žel. kovač Kralj Ivan iz Podpeči pri Preserju v svojo službo, ki jo je opravljal v žel. kurilnici II. v Ljubljani. Nihče ni slutil, da je šel Kralj zadnjič v službo. Domov je prišel s popoldanskim vlakom, odštel ženi mesečni zaslužek in se podal na njivo. Zvečer se je mogel v temi vračati ob Ljubljanici iz njive proti domu. Najbrže je izgubil smer in je zdrknil po bregu v reko Ljubljanico, kjer je revež našel prezgodnji grob. Na Vseh svetnikov dan v zgodnjih jutranjih urah, ga je našel čolnar Jaka Pristavec — sedečega kak meter pod gladino Ljubljanice. Obvestil je takoj podpeško orožniško stanico, da so za-mogli ugotoviti dejanski položaj, nakar so ga prepeljali na dom pastorka Ivana Jar-ca v Podpeči, odkoder je bil v torek 3. t. m. lep pogreb v Preserje k sv. Vidu. Pokojni je bil po rodu Čeh, strogo naprednega mišljenja, miren in obče priljubljen vsepovsod. * S hrbtom je padel na sekiro. Ko je 40-letni rudar Ivan Golouh s Trnovega pri Laškem delal v gozdu, mu je na neki strmini spodrsnilo. Padel je tako nesrečno na sekU ro, da se mu je ostrina zarila v hrbet. Težko poškodovanega Golouha so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Kazen za uboj. Pred sodniki malega kazenskega senata je stal 22 letni hlapec Herman Vohak iz Zg. Duoleka. Obtožnica mu očita, da je 13. septembra s kolom ubil posestnika Pavla Dvoršaka, ki ie v vinjenosti izzival niegovcga gospodaria. Obtoženec, ki je dejanje priznal, je bil obsojen na 4 leta robije. POPOTNIKOVA TOUBA Vzorno občinsko gospodarstvo Iz Stražišča pri Kranju nam pišejo: Zmaga dosedanjega zaslužnega župana g. Antona Križnarja in njegove liste je v vseh krogih prebivalstva kar najbolje odjeknila. Prinesla je zadoščenje vztrajnemu in uspešnemu poštenemu delu za dobrobit našega kraja. Ko je župan Križnar dne 4. maja 1932 prevzel občinske posle, je bila blagajna prazna in še tistih par dinarjev za občinske reveže je moral posoditi iz lastnega žepa. Sploh je bilo občinsko gospodarstvo zanemarjeno v vsakem pogledu. Z največjo vnemo se je župan Križnar, ki so ga zvesto podpirali njegovi sodelavci v občinskem odboru, lotil obnove, modernizacije in sanacije Stražišča in ostalih delov občine. Narejen je bil rezervoar za vodo pred Sitarsko zadrugo, kanalizirani Gasilska in Sokolska ulica, popravljena vsa občinska po*a v Bitnjem, Stražišču, Dru-lovki, Bregu itd. Postavili so več betonskih mostov in škarp, zravnali več ovinkov in klancev. Napeljala se je javna razsvetljava za Stražišče, Breg in delno tudi za Bitnje, Orehek in Drulovko. Naredile so se ceste iz Stražišča v Pševo, Javornik in Gorenjo Savo ter cesta iz Sp. Bitnja v Mlinar. Po-pravjlena je bila šola, nabavljene številne šolske in občinske potrebščine. V Bitnjem je bila kupljena občinska gramoznica, kupljen je bil tudi svet za novo občinsko cesto. Za vsa ta dela je zbral župan preko 100.000 dinarjev podpor od javnih korporacij, ostalo pa je prispevala občina. Kljub temu je imela občina vsako leto po več tisoč dinarjev prebitka, lani celo preko 33.000 Din. Pri vsem tem je občina uspešno posredovala pri preskrbi podpor za gnojne jame, za popravo hlevov, za Gasilsko društvo, Strojno zadrugo itd. Danes ima občina na« loženega denarja 139.000 Din, pri tem pa je v tej dobi narasla še vrednost inventarja za 74.000 Din. Obširen je tudi delovni program za novo poslovno dobo. Od banske uprave so že odobreni načrti za popravilo in izbolišanje občinskih cest. zlasti one od Šmartinske ceste do Gorenie Save, dalje zveza s cesto Kranj- -Škofja Loka, cesta od Japelia do Logarja, iz Stražišča do Bantalah do Zg. hitiia, od Zg. Bitnja do državne ceste itd. itIz ;clar>i so že načrti za vodovod, ravno tako za regulacijo Žabnice, ki je neobhod« no potrebna Povečala se bo šola in to brez obremenitve občanov. V načrtu so dalje še občinska ubožn'ca občinski dom ter javna razsvetljava v onih vaseh, kier je še ni. Prebivalci občine so prenričani, da bo župan Križnar s svojim delavnim občinskim odborom krepko nadaljeval, kar jc tako uspešno začel ZAHVALA Vsem volilcem, ki ste v najtežji borbi izkazali meni in mojim sokandidatom zaupanje, in izvojevali tako lepo zmago, se iskreno zahvaljujem. Posvetil bom tudi v bodoče vse svoje moči koristim in napredku naše občine in vsega njenega prebivalstva. Stražišče. 29 oktobra 1936. Anton Križnar, predsednik občine Vlom v Tunjicah Tunjice, 28. oktobra. Včeraj je bil v Tunjicah pri Kamniku izvršen drzen vlom. Dopoldne sta se priplazila v hišo Marije Kranjškove v Tunjicah št. 34 dva svedrovca. Pod zglavjem na postelji sta našla 6.000 Din, 10 zlatnikov po 10 kron in dva jopiča. Blago in denar sta seveda pobrala in se naglo odpravila proti Cerkljam. Eden izmed njiju je večji, drugi je manjši, oba pa krepke postave. Večji ima usnjat športni jopič, drugega so opazili z aktovko pod pazduho. Včeraj okrog poldne so ju videli v Gmaj-nici pri Komendi. Kamniška orožnika, ki sta se odpravila za njunim sledom, sta se oglasila tudi pri nekem znanem vlomilcu v Cerkljah in izvršila pri njem hišno preiskavo. Pod posteljo v sobi sta našla 32-letnega Ivana Ocvirka, katerega že dolgo časa iščejo zaradi diveh tatvin v kamniškem okraju. Pri n.jem sta našla sveženj vitrihov in revolver. Vendar pa se je izkazalo, da njega ni bilo pri vlomu v Tunjicah. Kdor bi opazil opisana vlomilca, naj ju nemudoma naznani naj-bižji orožniški postaji. Kakor kaže, sta se odpravila kam proti Ljubljani ali na Gorenjsko. PREVIDNOST Matevž: »Tvoja žena je odšla na dopust?« Tom^ž: »Res, in jaz ji pišem dvakrat dnevno!« Matevž: »Kako to, ali si tako zaljubljen ali kaj?« Tomaž: »To ne, toda rekla mi je, da se bo takoj vrnila, če ne prejme od mene dnevno vsaj enega pisma!« Tukaj je pogodba med kraljevskim sodnikom in gospodom konjušniko.n. Ko bo ta ieč opravljena, bo gospod knez Batori vrni! vsa svoji in Tahijeva dolžna pd&ua. Tcda sedaj je treba biti previden pred vsem molčati, da stara Heningovka ne bo zače'a sumiti, ker bi nam ona lahko vse skazila. Vi, prečast.iti gospod kanonik, pa ostanite med tem časom mirni. Vi, Jurij, se vrnite ob zori na Susjed. Ni, potrebno, da bi naiu kdo videl skupaj. Jaz bom s pisateljem Grgo Dombrojem prišel pojutrišnjem tje. Pripravite inventar, da se bo vse v popolnem redu zapisalo in oddalo. Plača vam bo ostala kakor doslje, živite pa lahko v Zagrebu. Jaz bom počakal, da se bo vse po inventarju oddalo in prevzelo, da si Heningovka zopet ne bo premislila. Sedaj pa, prijatelj gospod kanonik, z Bogom! Preden bom odšel iz Zagreba, se bomo še vi de'i. Poiskat grem Dombroja. Prav ljubo mi da se je vse tako lepo izteklo. Z Bogom « Pallfy se je gosposko priklonil in u no I Ob koncu vasi si oji sredi eešpLjevja kmečka koča, ob njej hlev, sušilnica in kozolec. Bela je kakor snaha na mlado nedeljo, lepo prikrita z novo slamo. Češpljevje je gosto, samo po njegovih vršičkih trepetajo sončni žarki, nižje aoii sam lep hlad. Ob lesenem pristrešku stoje v priizemdju iveiika lesena vrata. To je klet; ob njej miza in dve leseni klopi. Pod ješpljev.jem se po trati pre-kopicavajo otroci okoli dremajočega kodra; na »topnjicah pri streška sedi mačka in si s šapo gladi svojo belo glavo, iz bližnjega hleva pa moli krava svojo radovedno glavo. Vidi se, da sta tukaj božji blagoslov in človeška sreča doma. Ta tiha sreča odseva najlepše na rdečih licih lepe, krepke žene, ki gleda naslonjena na- gole, okrogle lakte, s pristreška s črnimi očmi na ta kotiček rodbinske sreče. Njena koža je bela kakor njena oboka, usta rdeča kakor gosti venec ko-rald, ki ji pada na polna prša. Na njenem okroglem licu ni ne ene gube. Črni lasje, speti pod meden glavnik, so brez sivih niti. Na koncu dolrrih trepalnic in bujnih ustnic zatrapata včasih nasmeh in se pokažejo beli zobje, pač odsev da je srce baš zatrepetalo v veselju. Živahne ji zašije oko, če se ustavi na človeku, ki stoji pod napuščem pri mizi v .veseli družbi. Ni več rnad, toda močan in prijetne zunanjosti je. Visok je, da se mora skloniti celo v cerkvenih vratih. Iz bele, razgaljene srajce mu silijo široka prsa, močna, kakor da so iz jekla, na vitkem vratu mu čepi velika okrogla glaVa. Njegovi plavi lasje so pristriženi, braaa ' obrita, samo preko močnih ustnic se mu spuščajo nekoliko osiveli biki, najle.pši K.rp.3 širokega lica, iz katerega seva dvoje temnih, modrih oči, kakor dvoje kresov na gori. Moj Bog, koliko viharjev je že hrumelo preko tega lica, koliko dežja ga je pralo, koliko solne ga je žgalo. Mrko je, kakor da je kovano iz brona, toda lepo je, krepko, junaško. Mož nima na sebi drugega ko srajco, hlače in nove opanke. Najbrže je tukaj doma. Z tevi-m laktom se naslanja na zid, z desnim se je podprl v bok, eno nogo je prekrižal preko diruge. Tako stoji in mirno gleda tri može, ki se razgovarjajo ob polnem vrču vina.. Malo govori, pozorno poskuša, včasih se zamisli, včasih se nasmehne, včasih krepko potegne iz vrča. »No, kaj se je tam pri vas na Susjedu I preobrnilo?« vpraša mož z jasnim glasom tenkega, zagorelega gizdalina ozkega obraza, Iki je sedeč na mizi zvonil z nogami, da so se videli fini črevlji in tele, izvezene hlače. »E«, je odgovoril gizdalin, pomaknil orno čepico na levo in pregnal muho z rdečega telovnika, »selimo se, boter Ilija, to se pravi, stara se seli in gospodične Zofka, Kata, in Anastazija. Midva z gospodom kaste'a-nom Puhakovieem ostaneva za seme na Susjedu. Tako je naša mPoštna gospodinja Uršula za.poveda'a. Sama pa pojde jutri ali pojutrišnjem v Stubieo.« »čudna muzika«, zamirmra slaboten, majhen suhač z glavo, ki je bila podobna stari, greasti vrbi, lasje pa suhemu trsju, »čud,no« reče podprt na lakte in gledajoč v gizdalina, »da je stara sova zapustila svoje gnezdo.« »E«, reče gizdalin in tlesne z jezikom, »niti moja nora gtlava ne more najti konca te niti. Vendar pa se mi zdi, da jo je kakšna madžarsfoa zvijača pregnala s Susjeda. Lahko mi porečete, da nisem Andirica Horvati služabnik njene milosti, gospe Henin-govlce, temveč črn cigan, če ni res tako.« »Toda povej mi, dragi' Andrej«, pravi gospodar Ilija Gregorič, »kaj menijo o vsem tem gospodje zetje.« »To sam Bog ve«, je zmajati Andrej z rameni. »Jaz ne vem, ali jim je prav, ali ne. Gospod Konjski se je dolgo. v noč pogovarjal z ono madžarsko trto, ki jo je poslal Ba- tor. Ob slovesu Sta si pa lepo dala roke. Gospoda Kerečana ni tukaj. Gospod Štefan Gregorijanec, ki je nenadoma prišel z Mo-kric, pa je stopivši s konja hlapca nemilo oplazil z bičem in zdelo se mi je, da je bil kar besen. Pozneje smo culi, kako je kričal nad Konjskim in gospo Uršulo in tolkel po mizi. Vražja kri je res in taka je pač njegova navada.« »Da, da«, je potrdil brdovški župan Ivan Horvat, sključen starec s pristriženimi sivimi trki, oblečen v modro suknjo, ki je dotlej mirno sedel, di ža.1 z rekami ok'e-njeno palico in nepremično buiil v dremajočega kodra. »Da, gospod Štefan je vražja kri. To ve celo Prigorje, vedo pa tudi na oni strani Save Kranjci — Jeseničani. Odkar je vzel našo gospodično Marta, se mešajo gospoda na Susjedu kakor piškurji.« »Lahko je njemu«, je opomnil rdeči suhač Matija Gušetič in smeje pokazal bele zobe kakor volk v šumi. »To je prav po gosposko in gospodi je dovoljeno vse!« »Čul sem nekoč,« je nada'jeval župan, da je težko služiti dvema gospodoma, in naš vrat n4m pravi, da ta beseda ne laže. Jaz se tukaj ubijam z županstvom že trideset let in Bog mi je priča, da večkrat tudi na tešče nisem vedel, ali sem možak ali baba, tako mi je po g!avi šumelo od razne gospode. Ta vleče sem, oni tje, mi pa stojimo razpeti in od obeh plati pada po našem hrbtu.« »Ne bojte se, dragi župan,« se nasmeje Andrej. »Odisej bo padalo samo z ene strani. Susjed in Brdovac sta last Madžara Ba-tora, Stubico pa komandira moja milostna gospa. Midva z gospodom Puhakovičem bova aa Heningovko samo od strani gledala, kako madžarske miši gledajo našo slanino. Midva siva tukaj samo na straži!« »In kdo bo Batorov poverjenik?« je vprašal Gušetič. »In ti tega ne veš, šepasri moj Matija«, je zaploskal gizdalin. »Ali nisi še videl onega debelega Grge, gospoda Grge Dombroja, ki je prišel namesto Jurija Svesvetičkega? Ne>kaik Medžimurec je. Ne ve se. ali je Hrvat ali Madžar, toda po trebuhu se mu vidi, da tehta za pitanega vola. Botra Kata,« se je obrnil gizdalin proti ženi pod lopo, »pazite na svoje gosi, kure in prašiče, ker vam bo novi Batorov oskrbnik snedel vse skupaj s perjem, puhom in ščetinami. Njegov želodec je prava beraška vreča. Ta dobri Grga po1 dneva je in pije, pol dneva p-a smrči. Namesto da bi s svojim ši-lastim peresom pisal račune, maže svoje ši-laste brke s smrdljivim lojem. To vam bo gospodarstvo, kakur da so kobilice prišle v Bukovac na žegnanje!« »Kaj pa je s starim oskrbnikim, gospodom Svesr. etičkim ?« je vprašala nato Kata, žena Ilije Gregoriča. »Vrag vedi, kaj,« je odgovoril gizdalin. »Veter ga je odnesel ponoči brez sledu. Da je obolel, da mora v Zagreb — in kaj še vse. Saj vemo, kakšna čudina bolezen je, če moraš zdrav požirati grenke kapljice. Vseeno pa vsega tega ne razumem. Svesve-tieki je, vrag mu brke obrij, res kradel in ropal kakor kak razbojnik, toda vedno je delal za Batora in proti Heningovki, ki ga je imela rada kakor vras srečo! fn sedaj ga prav Bator preganja. To so čudni računi, preveč zmešani za naše kmečke glave!« »Bodi kakorkoli,« je pripomnil Ilija, »to vem, da pod vašo gospodo kmetje ne bomo imeli ravno nebes, dobro pa je vendar, da je starega oskrbnika odnesla povodenj, ker je bil strašen razbojnik, ki nam je ropal naše revno premoženje, kakor se mu je zde'o, prav tako njegova pomagača Janko in Nikola.« »Ah, res,« je zalklical Andrej, »skoro bi bil pozabil povedati, tudi ta dva sta morala oboleti in iti s prejšnjim oskrbnikom v Zagreb.« STRAN 11 HBHflHBBHNSB NAŠI NA TUJEM GLADBECK (Nemčija). Jugoslovansko narodno društvo Domovinski zvon je poklicalo svoje člane na 30. oktobra k generalnemu zborovanju, ki se je vršilo v Hase-bruckovd gostilni v Gladbecku-Steinstr. G. predsednik Kambič je otvoril ob 17. in pol tborovanje ter pozdravil vse navzočne brate in sestre, pozdravil posebej zastopstvo bratskega nacionalnega društva, g. Koširja ln druge in želel vsem dobrodošlico. Zatem »o sledila ooročila društvenih funkcionarjev. G. Kambič je orisal delo in uspehe dra» Štva v preteklem letu ter se zavzemal za 6ložno delovanje z drugimi bratskimi društvi v Gladbecku. Pri volitvah novega odbora je bil za predsednika izvoljen g. Jaz« bec, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje ter pozval odbornike in člane k skupnemu delu za širjenje jugoslovanske narodne misli. dalje opozoril članstvo na dolžnost, da pošilja svoje otroke v slovensko šolo. ki zelo dobro narvreduie. Dalje je pozval člane in ostale pripadnike naše kolonije, da se udeleže s 3. novembrom posebnega tečaia ea odrasle, kjer se bo poučevala slovenščina. Spominjali smo se tudi smrti Ni Vel. kralja Aleksandra I., ki ie bil pred dvemi leti na tako nodel način umorjen. Zborovanje smo zaključili s klici: Živel naš kralj Peter TT. in kraljevski dom 7 L» Zembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačn naše iekoime nakaznice. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Tortice s sadjem. Na deski umesi v testo 14 dek moke, 10 dek sirovega masla, 5 dek sladkorja v prahu, en rumenjak in malo li-monovega soka. Testo dobro umesi in za prst debelo razvaljaj. Z obodcem razreži okrogle tortice, iz ostalega testa pa napravi tanke svalke in jih položi na izrezane tortice ob kraju roba. Pomaži tortice z raztepe-nim jajcem, položi na pomazano pekačo in speci. Pečene in hladne tortice nadevaj s sadjem. Med tem ko se tortice pečejo, olupi breskve in jih v malo vode s sladkorjem skuhaj. Kuhane in hladne breskove polovice ■ vilicami poberi iz soka in ko se odcede, položi po eno na vsako tortico. Po breskvah pa nadevaj še sladke stolčene smetane, ki jo malo posladkaj z vanilijevim sladkorjem. Za nadev porabiš vsako sadje, ki ga da letni Cas. Cmok z zelenjavo. Tri prgišča zeleniave prav dobo zreži (korenček, grah, fižol, ohrovt, cvetačo itd., vsakega malo). Zelenjavo duši na masti z malo čebule po! ure Štiri femlje zreži na drobne kocke in jih prepraži na malo masti, nato poškropi z mlekom. Pet dek kuhane gnjati ali pa pečeno in hladno teletino ali svinjino drobno sesekljaj. Dobro mešaj tri jajca in dve žlici sirovega masla. Ko so jajca in maslo umešana, stresi zraven žemlje, dušeno mlačno zelenjavo, sesekljano gnjat, malo popopraj, osoli, dodaj žlico naribanega bohinjskega sira in žlico moke. če je testo zelo mehko, dodaj še žlico moke. Vse skupaj dobro zmešaj in napravi velik cmok. Cmok položi v čisti prtič, prtič pa zmoči v mrzli vodi in ga dobro ožmi, zveži in obesi na kuhalnici v slan krop, kjer naj se kuha eno uro. Kuhani cmok stresi v toplo skledo, razreži, posuj z drobtinami in zabeli z razbeljenim sirovim maslom. Daš s solato na mizo. Praktični nasveti Zmečkane in potlačene kožuhe osvežiš takole: segreij pšerrične otrobe in z njimi zdrgni kožuh. To delaj v topli kuhttiii, da se otrobi tako hitro ne shladijo. Na mizo pogrni riuho in delati na rjuhi. Nato stresi otrobe iz kožuha na rjuho in jih zopet segrei, ter zopet kožuh zdrgni. To ponovi pert do Šestkrat. Nato kožuh previdno iztepi iin z mehko krtačo skntači. Ce imaš v kožuhu kak madež, ga pravta-ko izčisti z otrobi. Otrobe istotako segrerj in nadrgni na madež, samo moraš otrobe vsa* kokrat menjati, posebno še, če je madež masten. Nato kožuh previdno proti dlakam skr-tači. Belo kožuhovino pa očistiš takole: Zdrgni kožuh z magnezijo in nato pokapaj z bencinom. (Delaj pa previdno m ne pri ognju!) Ko se ie 'bencin izhlapi! in posušil, iztepi kožuh, a* ga ne krtači- Ali pa: nadreni kožuh s koruzno moko in nato iztepi. Tudi zmleta kreda, če z njo zdrsneš belo kožuhovino, odstrani vso umazanost, seveda moraš natio kožuh dobro iztepsti in iztrka+i. Ce Imaš kožuh moker, bodisi od snesra ali dežja, ga ne obesi sušit k peči. temveč ga obesi na obešalnik v toplo sobo, da se tako in nočasi posuši. Ko je kožuh suh. ga nre' vidno iztepi z lahko palčioo in nato z mehko krtačo skrta5i. Krtači pa na,-:pre; tako kakor leže dlake, in potem še oroti d'akam. pa se kožuhu ne bo poznalo, da ie bil moker. ZANIMIVOSTI x Otrok prinesel materi srečo, lz Brazilije se je vračala nedavno z italijanskim par-ttikom »Augus'tin« na Madžarsko siromašna vdova po madžarskem rudarju J Bodnar.iu, ki je bil postal žrtev težke nesreč; v rudniku. Na Madžarsko se je vračala, ker se ie bala bede v Braziliji. Na parniku je porodila sinčka in od poroda je imela čudovito srečo. Prva sreča je bila zbirka, ki jie vrgla v našem denarju nad 50.000 Din. Potnikom e bila znana bridka usoda siromašne vdove in ko so zvedeli, da je med vožn.o še porodila, so zbraM med seboj 50000 in jih izročili •tedaj že srečni in veseli materi. V Trstu jo je pa čaka! uradnik paroplovne družbe lastnice parnika »Augusuin« ter ji sporočil, da bo njen snček, čim doraste spreiet v sužbo parobrodne družbe. To je bila že druga sreča. Nekaj dni po povratku v Kečkemet je dobila Bodnarjeva poziv, naj pride s svojim otrokom v Itali:o. Otrok je namreč dobil pri krstu ime italijanskega kralja Emanuela in ker je b i tudi rojen na italijanskem parniku, so se v Italiji odločili, da bo vzgoien na italijanske državne stroške. To pomeni višek sreče uboge rudarjeve vdove, ki ji ne bo treba več skrbeti, kako bo Dreživliala svojega otroka. X Drage citrone. Na Danskem je ta čas baje nemogoče dobiti kakšno citrono. Španska, ki jie uvažala ta sadež na Dansko, 'ma danes druge skrbi, nego da bi pošiljala dogovorjene množine citron, z Italijo se vrše pogajanja, maloštevilne citrone. ki so na Danskem, pa trgovoi skrivajo, da bi ostale cene primerno visoke. Pravo podobo tega stanja nam kaže oglas, ki je izšel v nekem kodanj-skem listu. »Kupim citrone«, pravi ta oglas. »Zdravnk mi je za vsak dan predpisa: po eno oitnono. Prosim dobrotne ljudi, naj mi sporeče, kie bi jih lahko dobil Pripravljen sem plačevati po 1 krono (10 Din) za kos.« DOBRO GA POZNA Slikar: »Kako vam ie všeč moča slika? To je znameniti bank r Žakelj!« Opazovalec: »Prav nič mu ni podoben! Saj nikoli ne drži rok v svojem žepu!« HADIO LJUBLJANA N«..lelja, 8. nov.: 8.00: Telovadba; 8.15; Prenos cerkven? glasbo iz fra u6. cerkve; 8.45: Verski govor; 9.00: Cas, poročila, spored; 9.15: Vesele solistične točke (plošče); 10 00: Koncert Radijskega orkestra; 11.20: Otroci pojo (plošče); 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica gresta po svetu; 12.00: Pesmi iz operete »Vesela vdova« (plošč«); 12.15: Kmečki trio; 18.00: Ca«, spored, obvestila; 13.15: Kar imamo, fo Vani damo (plošče po željah); 16.00: Kmetijska ura: Prezimovanje cvetličnih gomoljev (g. Jože Kregat); 16.20: Nastop trboveljskih slavčkov; 17.20: Kmet. ura: Kmečka družina (A. Krošelj); 17.40: Koncert radijskega orkestra; 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura; 19.50: Slovenska ura: a) P. H. Sattner: Soči — uvertura (g. prof. Marjan Lipov-Sek) in dva solospeva (Tone Petrovčič) b) Po Soški dolini (g. prof. Adolf Ivančič); 20.30: Zmeda-v studiu — Zmešana zvočna igra i* USA; 22.00: Ca j vreme, poročila, Bpored; 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester). Ponedeljek, 9. nov.; 12.00: Pesmi severnih Slovanov (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Ca i, spored, obvestila; 13.15: Valček ta valčkom (plošče); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Zdravniška ura: O vremenu in podnebju (g. dr. Anton Brec-elj); 18.20: Iz Dvorakovih del (plošče); 18.40: K. J. Er-ben — ob 125Ietni«i njegovega rojstva; 19.00: Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura; 19.50: Zanimivosti; 20.00: Koncertne suite (Radijski orkester); 21.15; Koncert komornega trla; 22.00: Cas, vreme, poročila, spored; 2ž.l5t Radijski jazz. Torek, 10. nov.: 11.00: Šolska ura: V Haagu — v palači miru; 12.00: Pesmi južnih Slovanov (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Cas, spored, obvestila; 13.15: Znani pevci (plošče); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Pester spored (Radijski orkester); 18.40: O Islamu; 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac ura; 19.50: Zabavni zvočni tednik; 20.00: Orgelski koncert (plošče); 20.15: Prva legija. Drama; 21.45: Plošče; 22.00: Ca«, vreme, poročila, spored; 22.15: Zvoki za oddih (Radijski orkester). Sreda, 11. nov.: 12.00: Operni odlomki (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Cas, spored, obvestila; 13.15: Vse mogoče, kar kdo ho6« (plošče po željah); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Mati premišljuje o vojni (ga. Angela Vode); 18.20: Atek je padel... (pesmi in recitacije): 18.40: 0 nujnem dednem deležu (g. Valentin Bidovec, starešina sodišča); 19.00: Cas. vreme, poročita, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura; 19.50: Šahovski kotiček (g. dT. Anton Bajec); 20.00: Koncert godalnega orkestra Orkestralnega diuštva Glasbene Matice; 81.00: Havdn: Kvartet (plošče); 21.20: Koroške pesmi (zbor koroških Slovencev); 22.00: Ca«, vreime, poročila. spored; 22.15: Za kratek čas (plošče). Četrtek, 12. nov.: 12 00: Vsakemu nekaj (plo-Sče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Cas. spored, obvestila; 13.15: Plesi naTodov (plošče); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Pestri zvoki (Radijski orkester): 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič); 1900: Cas. vTeme. poročila, spored. obvestila: 19.30: Nac. ura; 19.50: 10 minut zabave: Nova budilka (prizor); 20.00: Narodne z vspih strani; 22.00: Ca? vreme, poročila, spored; 22.15: Za zabavo! (Cimermanov trlo). Petek, 13. nov.: 11.00: Šolska ura: Postanek ln uporaba lesa; 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Cas, spored, obvestila; 13.15: Koncert Radijskega orkestra; 14.00: Vreme. boTza; 18.00: Kateri zakoni se tičejo posebno žene (ga. dr. D ona ta Capuder); 18.20: Klavirske točke (plošče): 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben); 19.00: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nac. ura: 19.50: Zanimivosti; 20.00: Prenos Iz Berlina: Koncert londonske filharmonije; 21.00; Zbor praških učiteljev (plošče): 21.20: Citraškl koncert, g. Mezgolit.a Emil: 22.00: Cas, vrenie poročila, spored; 22.30: Angleške plošče. Sobota, 14. nov.: Plošča za ploščo, pisana zmes: 12.45: Vreme, poiočila; 13.00: Čas. spored, obvestila; 13.15- Plošča za ploščo, pisana zmes: 14.00: Vreme: 18.00; Za delopust! (Radijski orkester); 18.40: Pogovor! s poslušalci; 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30; Nac. ura; 19.50: Pregled sporeda; 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar); 20.20: Martinovanje; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester). Za smeh in kratek čas LE ZDI SE JIM Miha: »Čuj, tu čitam, da imajo poročeni Mila: »Čuj, tu čitam, da majo poročeni daljše življenje od samskih.« Tine: »— To je izključeno, draga moja. Poročenim se njihovo življenje samo zdi tako dolgo.« ČUDNE SANJE Milan: »Gospodična ponoči se mi je sanjalo, da sem vas poljubil in ta čas sem se prebudil.« Roža: »Gotovo ste se prebudili zato, ker sem vam prisolila zaušnico.« IMA PAČ SMOLO Gospa: »Marička, kadarkoli pridem v kuhinjo vidim, da držite roke križem in da nič ne delate.« Nova kuharica: »To je res, gospa, Imate pač smolo.« PRIHRANEK Liza: »AH se ti ne zdi, da mnogo prihraniš, če sama kuhaš?« Neža; »In še koliko! Odkar kuham sama, porabimo komaj polovico toliko kakor prej. tako malo poie moj mož.« DOBRO JE UKRENIL Z^na: »Lepo te prosim, Pavel, aH ne veš, da ti » zdravnik prepovedal piiti pivo pri jedi? In zdaij ti stoji vrček pri pečenki!« Mož: »Saj res! — Natakar, odnesdte pečenko!« PREVNET GASILEC Poveljnik gasilcev (sprašuje gasilca-novin-ca); Recimo, da sem jaz z vsemi pripravami pri požaru. Ti si pa sam na straži. Naenkrat ti telefonirajo, da je v oddaljenosti dveh kilometrov nastal nov požar. Kaj boš ti v tem slučaju napravil? Gasilec: Gledal bom, da napravim vse, da bo gorelo vse dotlej, dokler se vi ne vrnete. SLABA ZABAVA Tone: »Slišal sem, da ste bili včeraj na neki zaroki. Kako ste se pa zabavali?«t Jože: »Zelo slabo, bil sem namreč — ženin.« ŠOLSKA K telefonu pokličejo prpfesorja: »Halo! Gospod profesor pri telefonu? Oprostite, moj sin danes ne more priti v šolo, ker je močno prehlajen.« pravi drhteč glas. Profesor: »Kdo pa govori?« Drhteč glas: »Moj očka. gospod profesor.« ZA SPOMIN A: »Kakšne lase pa imaš tu?« B-" »To je spomin na mojo pokojno ženo.« A: »Ona je bila vendar svetlolaska, a ti imaš črne lase v papirju.« B: »Saj prav zato! To so namreč moji lasje.« MALI OGLASI Šivalni stroj znamke Singer malo rabljen se poceni proda. Nova trgovina Tyrševa 36. »DOBERDOB« Neumrljiva knjiga slovenskih fantov grob«, opis resničnih doživljajev iz svetovne vojne vez. 38.— nčvez. 27.— Din. Knjigarna Domovina, Celje. Podjetna mlajša zakonca z veseljem do kmetovanja, želita prevzeti posestvo z prev-žitikarjem. Ponudbe pod »Dobri ljudje« na upravo »Domovine« Maribor. KROMATIČNO HARMONIKO dobro ohranjeno prodam. Informacije za ta« teresente daje Jožef Millošič, Trbovlje, Loke 336. ZAHVALA Podpisani se najtopleje zahvaljujem tem po« tam Vseobči gospodarski zadrugi z o. j. v Zagrebu za Izredno hitro izplačilo cele pripada« joče posmrtne podpore. Vsled tega to ustanovo iz lastnega prepričanja vsakomur priporočam. — Zidarič Ivan, Ormož, šrt.. 145. HUBERTUS nepremočljiv, temnosiv in v različnih barvah po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU, Ljubljana Sv. Petra c. 14. „KALEFLUID" ojačuje izločevalno delovanje vseh žlez. Krepi živčni sistem in jači organizem. Uporablja se pri preutrujenosti, pri popolni nevrasteniji. Breplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, MiloS Markovlč. »KALEFLUID« se dobiva v lekarnah in drogerijah. s. br. 5300-33 NOVOST ! Samo Din 98.- St 63.719. Cenena, a dobra SboocK-Piol zapestna ura. točno regulirana, lep kromlran okrov zapestnica iz usnja. — Številčnica in kazalo osvetljena. (Radlum) Din 98.—. Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj ta poštnine prosto. Velike izbera ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur » Svld H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. Okoli 4000 vlagateljev je do 15. okt. 1936. na novo vložilo nad Din 45,000.000.— Nove vloge izplačuje Mestna hranilnica ljubljanska takoj brez vsake omejitve. Za vse vloge jamči Ha občina Mašili