648 Zdrav Vestn 2008; 77
benzodiazepinov. Prav slednji dve odvisnosti se
namreč zelo težko zdravita. Veliko napako delajo te-
rapevti, ki začno predpisovati bolnikom benzodiaze-
pine kot pomoč pri opuščanju metadona.
Terapevti v Italiji so tožili nad velikim številom z alko-
holom obremenjenih ljudi. Ti bolniki so leta dolgo
vztrajali na nizkih odmerkih metadona, saj ga zaradi
slabe sprejetosti terapije v Italiji niso marali. Mnogi so
se začeli bolje zdraviti šele, ko so sprejeli predlagane
višje odmerke metadona. Dr. Schinderman je poro-
čal, da v njihovem programu z alkoholom skoraj ni-
majo problemov, saj po terapevtskem principu »zač-
ni nizko, nadaljuj počasi in ciljaj visoko« njihovi bol-
niki praviloma dobijo tako visoke odmerke, kot jih
rabijo. Ob bolniku se je treba vedno vprašati, kakšen
je njegov celotni potencial, kaj pa v resnici dela in ka-
ko živi, in nujno mu je potrebno pomagati pri social-
nem dvigu.
Andrej Kastelic je poročal o zdravljenju odvisnosti v
zaporih. Predstavil je nove smernice za zdravljenje opi-
atne odvisnosti v zaporih (»Guidelines of Replacement
Therapy of Opiate Addicts in Custodial Settings«). Te
je pred kratkim potrdila tudi SZO. Poudaril je pomen
European Opiate Addiction Treatment Association,
ki raziskuje to področje. Domneva se, da je v svetu
zaprtih vsaj 30 milijonov oseb in od teh jih je 10 mili-
jonov odvisnih od drog. V zaporih je nevarnost za smrt
vsaj 70-krat večja od te nevarnosti v družbi. V njih je
najmanj 50 % zapornikov preveč. Njihov dostop do
zdravstvene pomoči je zelo slab. Zapornikom so pra-
viloma po vsem svetu bolj ali manj kratene osnovne
človekove pravice. Posebej uživalci drog doživljajo do-
datno diskriminacijo. Uvajanje strategij zmanjševanja
škode je nujno, saj je v večini zaporov 30–40 % oseb,
okuženih s hepatitisom C, ponekod je takih 70 % (npr.
Kirgizistan). Pilotno uvajanje strategij zmanjševanja
škode je bilo uspešno v Švici (7 zaporov), Nemčiji,
Španiji, Moldovi. Metadon je kot zdravilo dostopen v
vseh državah EU, razen v Grčiji, na Švedskem in 2
deželah Nemčije (Bavarska in Baden-Württemberg).
Uporaba metadona ali buprenorfina v zaporih lahko
zelo zmanjša uporabo heroina, njegovo preprodajo
in z njim povezane smrti. Po odpustu iz zapora – če v
njem niso bili dobro zdravljeni – recidivira v uživanje
heroina 78–98 % oseb. Vsaki detoksikaciji brez nadalj-
njega preprečevanja recidiva sledi 20- do 50-krat več-
ja nevarnost smrti. Ta nevarnost se zmanjšuje po 50
% na teden in doseže plato čez 4 tedne. Verjetnost
smrti zaradi predoziranja pa se po odpustih zmanjša
za 75 %, če ljudje lahko dobijo metadon ali buprenor-
fin. Smrtnost oseb, ki jemljejo droge, je kar 40-krat več-
ja glede na splošno populacijo. Najpogostejša je pri
osebah, katerih bolezen odvisnosti traja že 5 do 10
let. Buprenorfin in metadon za 1/3 znižata smrtnost.
Nadomestno zdravljenje moramo razumeti kot zmanj-
ševanje škode in kot zdravljenje. Mnogi zaporniki no-
čejo priznati, da imajo težave z drogami, saj bi tako
izgubili še tisto malo ugodnosti glede izhodov in obi-
skov. Če zapornik ob metadonu drog ne jemlje, bi mo-
ral imeti enake pravice kot druge osebe v zaporu, ki
drog ne jemljejo. Zdravljenje odvisnosti v zaporih
spremljajo številne (strokovne) napake. Pa so kljub
temu dobrobiti zdravljenja vseeno večje od napak, ki
ga spremljajo, so pokazale raziskave. Imeti nadomest-
no zdravljenje v zaporih je najbolj enostavno in naj-
ceneje. Ponekod pa metadon ali buprenorfin ponu-
dijo zapornikom vsaj pred odpustom in jih povežejo
s centri za zdravljenje odvisnosti. Osebe, ki izvajajo
programe v zaporih, naj ne bi pripadale osebju zapo-
ra, ampak zunanjim zdravstvenim strukturam. V Ma-
kedoniji uvedejo bolnikom metadon samo v zaporih;
če ga dobijo tam, pa zdravljenje z njim lahko nadalju-
jejo tudi na svobodi. Tudi na Poljskem je ozračje v
zaporih »še kar« naklonjeno metadonu. A v državi ima-
jo le 4 programe za zdravljenje z metadonom, zato se
več ljudi zdravi z metadonom v zaporih kot v popula-
ciji zunaj njih. Imajo kar 50 % odvisnikov, okuženih s
HIV. Z metadonom jih začno zdraviti šele, ko so HIV-
pozitivni, ne pa že prej !! Mnogi psihiatri nočejo delati
z odvisniki, zelo aktivne pa so terapevtske skupnosti,
psihološki in socialni programi, ki jih vodijo bivši od-
visniki. Tudi teoretično znanje splošnih zdravnikov o
odvisnosti je pomanjkljivo. Z močno opozicijo se pro-
grami zdravljenja soočajo tudi na Hrvaškem.
Intenzivno druženje množice odličnih strokovnjakov
in ljudi s širokim znanjem ter osebno prizadevnostjo
in predanostjo je izjemen dogodek. Izjemen še do-
datno zato, ker je bil združen s podelitvijo EUROPAD-
ove nagrade Hymera ter s sestankom Svetovne zveze
za zdravljenje opiatne odvisnosti in s srečanjem mre-
že SEEA za zdravljenje odvisnosti (South Eastern Euro-
pean – Adriatic Addiction Treatment Network). Le-
tošnjo nagrado Hymera na področju zdravljenja opi-
atne odvisnosti je poleg francoskega kolega in avstrij-
ske kolegice za svoje mednarodno odmevno delo pre-
jel vodja Centra za zdravljenje odvisnih od prepove-
danih drog v Ljubljani Andrej Kastelic.
Mnogi smo z navdušenjem in občudovanjem preži-
veli del sobotnega večera tudi v zasebni Kliniki Kant-
chelov, kjer je na zdravljenju z metadonom 150 oseb.
O razlogih za veliko uspešnost programa so nam pre-
davali kar bolniki sami; zelo poučno za vse, ki smo
obiskali ta prijazen, zanimiv in strokovno zelo uspe-
šen center. Da bi bilo takih na svetu še več!
Delo SZD
MEDIKOHISTORIČNA SEKCIJA
SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA
DRUŠTVA
Boža Janžekovič
Na pobudo Slovenskega zdravniškega društva (SZD)
in v tesnem sodelovanju s predsednikom Zdravniške-
ga društva Maribor mag. Martinom Bigecom je bila v
četrtek, 26. 6. 2008, v prostorih hotela Piramida v Ma-
riboru Volilna skupščina Medikohistorične sekcije
SZD, ki ima že po dolgi tradiciji vodstvene kadre in s
tem tudi sedež v Mariboru.
649
Razvoj Medikohistorične sekcije SZD je potekal delno
znotraj SZD, delno pa z delovanjem mariborske po-
družnice Znanstvenega društva za zgodovino zdrav-
stvene kulture Slovenije (ZDZZKS) v poznih šestdese-
tih letih prejšnjega stoletja. Ustanovitelj in predsednik
tega društva je bil prof. dr. Edvard Glaser, podpredse-
dnik prim. dr. Eman Pertl in tajnik dr. Friderik Pušnik.
V aprilu 1971 je SZD združilo delo ljubljanske in mari-
borske podružnice v nedeljeno Medikohistorično sek-
cijo SZD s predsednikom prim. dr. Emanom Pertlom,
podpredsednikom prof. dr. Edvardom Glaserjem in
častnim predsednikom mag. F. Minařikom. Od leta
1987 je bil predsednik sekcije prof. dr. Edvard Glaser.
Vodenje sekcije je bilo uspešno in plodovito vse do
prezgodnje smrti prof. dr. Edvarda Glaserja. V času
njegovega vodenja je v sekciji bilo mnogo predavanj
iz širokih področij medicine, veterine in biologije …
V sodelovanju z drugimi društvi in institucijami pa so
pripravili tudi celodnevna ali večdnevna strokovna
srečanja.
S tako velikim izzivom za nadaljevanje aktivnosti v sek-
ciji se bo odslej spopadal prof. dr. Elko Borko kot no-
vo izvoljeni predsednik Medikohistorične sekcije SZD.
Na Volilni skupščini je bila za podpredsednico sekci-
je potrjena doc. dr. Marjana Glaser in za člane Uprav-
nega odbora sekcije: prof. dr. Viljem Brumec, prim.
dr. Gregor Pivec in prof. dr. Zmago Turk. Tajniška de-
la bo opravljala Boža Janžekovič, univ. dipl. biol.
Sama Volilna skupščina je potekala nekoliko nekon-
vencionalno. Pozdravni nagovor je imel predsednik
ZD Maribor mag. Martin Bigec, ki je razložil potrebo
po sklicu Volilne skupščine in hkrati opravičil odsot-
nost vodstva SZD iz Ljubljane.
V nadaljevanju programa je Lidija Lokar, dr. med.,
predstavila bogato strokovno dejavnost prof. dr. E.
Glaserja, nato pa so se navzoči z minuto molka poklo-
nili spominu na preminulega predsednika sekcije.
Volilni del srečanja je potekal brez zapletov in z javni-
mi volitvami so bili potrjeni tako dnevni red srečanja
kot delovno predsedstvo v sestavi: dr. Elko Borko,
dr. Viljem Brumec in dr. Martin Bigec.
V nadaljevanju je mag. Bigec predlagal člane verifika-
cijske komisije (dr. Aleksander Kruščić in dr. Saša Ra-
kič), zapisničarke (Boža Janžekovič, univ. dipl. biol)
in še overovitelja zapisnika (dr. M. Bigeca). Predloge
za organe volilne skupščine so prisotni potrdili. In kot
je bilo že zapisano, so navzoči soglasno izvolili nove
vodstvene člane sekcije.
Po volitvah se je novi predsednik sekcije prof. dr.
Elko Borko zahvalil navzočim za zaupanje in nadalje-
val s strokovnim delom srečanja. Z Gregorjem Pivcem,
dr. med., sta pripravila predavanje z naslovom: RAZ-
VOJ MARIBORSKE BOLNIŠNICE OD 1918 DO 1928. V
zanimivem predavanju sta predstavila dokumente in
delovanje posameznikov in društev, ki so spodbudili
razvoj mariborske bolnišnice v omenjenem času.
Volilna skupščina in strokovni del sta se zaključila s
krajšim druženjem navzočih in z osebnimi čestitkami
novim vodstvenim članom Medikohistorične sekcije
SZD.
Delo SZD