Pesnile O/on ZupanCič,
ki obhaja jutri svojo petdesetletnico (rojen je bil dne 25. januarja 1. 1878. na Vinici v Beli Krajini).
26
Italijani snubifo GrKe.
ItHliJani si mnogo j)rizaflevujo. da bi vpregli v svoj protijujroslovanski \oz tudi Grke. Na naši sliki vidimo nt-kaj udelcžencov slavnostnepa banketa, ki so pa pred kratkim priredili na čast v Rimu se mudočeniu grškemu /.unanjemu ministru .Vlilialacopulosu; od leve na desno stoje v prvi vrsti: Scialoja, rimski guverner Poten/.iani, .Vlihalacopulos, državni tajnik /,a /rakoplovst\o Italo Balbo in podtajnik
v zunanjem mitiistr^t\ii (irandi.
Sa»onov,
ruski zunanji minister od 1. 1910. <lo 1916., ki je 27. p. m. umrl v Ni/./.i. Bil je (idloeen nasprotnik italijanskih aspiracij  na Dalmacijo,
Ix dliplomaiaKega sveža.
Veliki novoletni sprejem pri llindenburgu. predsedniku nemške republike. Na sliki je dobro videti sijaj, s kakršnim nastopajo diplomati, posneta je pa v trenutku, ko če.stita predsedniku v imenu vsega diplomatskega zbora njegov doven. papeški nuncij Pacclli; na levi za njim je španski poslanik Panlo .Soler. nato francoski poslanik de Margerie in nato ruski poslanik Krestinski
(v fraku), na desni v ospredju so pa razni nemški ministri.
Merniki mornariški častnik KircOeisaf
s svojo jadrnico, ,s katero je objadral vso zemeljsko oblo. .Na pot se je podal dne 2. januarja 1926, vrnil se je pa pred kratkim. Prepotoval je v okroglo 700 dneh
55.000 km na 69 tonski jadrnici.
vnfem TegettOott,
znameniti zmagovalec Italijanov pri Visii 1. 1866.. čigar stoletnico rojstva smo obhajali 25. p. m. Ker pomenja ta zmaga krepko zavrnitev Italijanov z dalmatinske obale, bi bilo želeti, da mu rojstno mesto Maribor vrne ob prevratu odstranjeni spomenik.
27
Fran SupUo.
Foto Pnlian. Sušak.
Sprevod s SupilovlMnl »emelfskiinl osiaiiRl na SušaKu.
Fran Supilo je l)il eden najodličnejših hrvaških politikov, ki je med vojno požrtvovalno deloval v inozemstvu za osvoboditev Jugoslovanov izpod avstrijskega jarma. Imel je dobre zveze z zunanjimi ministrstvi velesil in temu se je imel zahvaliti, da je prvi izvedel za nesrečni londonski pakt ter opozoril nanj Pašiea in Trumbiča. Osvobojenje mu ni bilo usojeno doživeti, kajti umrl je še pred koncem vojne v Londonu in zadnje dni preteklega meseca so svečano prepeljali njegove zemeljske ostanke
preko -Sušaka v Dubrovnik.
Pogled na mesto štip ob nregalnlci
(jugovzhodno od Skoplja). ki je znuno kot nekako središče vseh rovarstev .makedonstvujuščih«. štip sam je bil že pozorišče številnih atentatov, še bolj pa njegova okolica. Zlasti odkar so postale znane tesne zveze »makedonstvujuSčih< z imperialistič-: nimi težnjami italijanskega fašizma, obsoja njih rovarjenja vsak.
Sijjke R SlovensRemu biografsRemu lelcsilconu
Hribar Ivan il'5'5lj, politik.
Hostnik Davorin (185"?—?), pisatelj.
Holz (Olz) Vatroslav (1844—19t4), pisatelj.
LJUBLJANSKA  OBLAST.
Ljubljanska oblast spada med večje v državi, vendar je celo ona premajhna za kaka velikopoteznejša dela. Šteje namreč le 13 političnih okrajev s 357 občinami in okroglo 530.000 prebivalci. Podrobna razdelitev je naslednja: 1. okraj BRE-21CE (sodna okraja Brežice in Sevnica) / 32 občinami in 33.775 prebivalci; 2. okraj ČRNOMELJ (sod. okr. Črnomelj in Metlika) z 31 občinami in 23.812 prebivalci: 3. okraj KAMNIK (sod. okr. Kamnik in Brdo) s 57 občinami in 36.536 prebivalci; 4. okraj KOČEVJE (sod. okr. Kočevje, Ribnica in Vel. Lašče) z 42 občinami in 40.433 prebivalci; 5. okraj KRANJ (sod. okr. Kranj, Tržič in Škofja Loka) s 30 občinami in 50.602 prebivalci: 6. okraj KRŠKO (sod. okr. Krško, Radeče, Kostanjevica in Mokronog) z 20 občinami in 53.082 prebivalci: 7. okraj LAŠKO (sod. okr. Laško) z 8 občinami in 31.500 prebivalci: 8. okraj LITIJA (sod. okr. Litija In Višnja gora) t 41 občinami in 36.212 prebivalci: Q. mesto LJUBLJANA s 53.306 prebivalci; 10. okraj LJUBLJANSKA OKOLICA (sod. okr. Ljubljana in Vrhnika) s 37 občinami in 67.396 prebivalci; 11. okraj LOGATEC (sod. okr. Logatec, Cerknica in Lož) s 13 občinami in 25,212 prebivalci; 12. okraj NOVO MESTO (sod. okr. Novo mesto, Trebnje in Žužemberk) s 23 občinami in 45.446 prebivalci in 13. okraj RADOVLJICA (sod. okr. Radovljica in Kranjska gora) z 22 občinami in 32.714 prebivalci.
2e pogled na naš zemljevid kaže, da ta razdelitev ne odgovarja današnjim potrebam. Zlasti velja to za Dolenjsko. Treba bi bilo zato nanovo urediti mejo in ponekod tudi sedeže okrajnih glavarstev.
Se večje preureditve so pa nujno potrebne naše občine. Tudi tu nam že prvi pogled na kamniški ali brežiški okraj kaže prav smešno razdrobljenost, V brežiškem okraju imamo n, pr. občino Gorica, ki šteje komaj 103 prebivalce, z manj kot 500 prebivalci je pa v kamniškem okraju 31 občin in v brežiškem 24. To je v največjo škodo prebivalstva samega, ker so premajhne občine nezmožne življenja, izginiti bi morale vsaj občine z manj kot 1000 prebivalci.
•
Naš zemljevid je posnet po ^Pregledu krajevnih občin in lovišč y ljubljanski oblastic, ki sta ga izdelala inženjerja A. šivic in V. Novak v merilu 1 :300.000 (velikost 41X53 cm) in ki je bil priložen lansko leto »Lovcu«. Na našem zemljevidu (o lovišča izpuščena ter popravljene one meje, ki so se izpremcnile tekom zadnjega leta. Posebne odtise navedenega zemljevida je mogoče dobiti pri okrajnih gozd. referentih v Kranju,. LjufeljMi, Kočevju, Novem mestu in v Krškem.
30
Moda — ssnamenižosi, Ui obtedi nafOižrefe,
Od leve nu desno: Grkinja okrog 1. 450. pr. Kr., Rimljanka ob Kr. rojstvu. Germanka okrog 1. 150. po Kr. r.. Bi/.antinka v dobi od 1. 500. do 1000. po Kr.
Od leve iia desno: f^rancozinja okrog I. 1100. Nemka okrog 1. 1350.. Nemka 1. 1450., Nemka 1. 1500.
No.ša starega veka se odlikuje po svoji preprostosti in okusnosti. ki obenem omogoča telesu prosto gibanje, zaradi česar je bila ta noša tudi jako zdrava, ne pa tako praktična za delo. Zlasti noša Rimljanke kaže strogo resnost. Bizantitisku noša, ki je prevladovala več stoletij, kaže že prehod v srednji vek, ki je izvedel pri ženski noši delitev zgortijega dela telesa od spodnjega. Nekdanja preprostost izginja vedno bolj in bolj, nadomešča jo pa izunietničenost, ki prehaja pogosto že v smeSnost iii»ki ovira telo pri gibanju, še bolj pa pri delu. Obleka vsiljuje telesu nenaravne oblike in razmerja in vzporedno s tem gre tudi oblika frizur. Največje skrajnosti so si izmišljevale v tem pogledu Francozinje, ki kažejo sicer mnogo zmisla za eleganco, ki je pri Nemkah ni. Te kažejo časih tudi precej drvenosti in neokusno prenatrpanost. Najnovejša doba ima to prednost, da začenja žensko obleko zopet poenostavljati ter se v največji meri ozirati na njeno praktičnost in higijeno. Seveda najdemo tudi danes mnogo neokusnih skrajnosti z vse drugimi cilji. Slično kakor ženska, gre tudi moška noša, le da je ostala ta vedno resnejša in ni šla nikoli v take skrajnosti. Obe nam pa najlepše kažeta, kako hitro in kako temeljito se izpreminja tozadevni okus in
pojmovanje oblik lepote.
Od leve na desno: Nemka 1. 1520.. .^panjolka 1. 15"0.. Francozinja 1. 1605.
Od leve na desno: Nemka 1. 1640., francoska rokoko-moda v dobi od 1. i:"0 do ITSO. ,   .
Od leve na desno: prva iz dobe francoske revolucije, druga
J7 1   lain   ¦.•»¦io       \   1SW   Mrin \-t 1   1860.
Od leve na desno: prva iz i. 1880., druga iz 1. 1885.. tretja iz 1. 1896.. četrta iz I. 190(t.
31
Kritem SlovGiuje
HlnRo ZirKelbace,
faktor JujrosloN. tiskarne \ Ljubljani, ki je stopil po 44 letnem službo* anju v pokoj, /irkelbacli, ki je do|)ro /nan tudi kot čebelar, je iie-ki)ka živa zgodovina našega lista in naše tiskarue.
Prvi absolventi podčastniške bolniške šole v JSlšu,
med katerimi je tudi lepo število Slovencev. Ta šola je bila osnovana šele lausko leto in prav lepo izpopolnjuje vsestransko organizacijo naše armade.
-Slika na levi:
•Slovenija je jako bogata na podzemeljskih bogastvih, le da niso Se vsa zadostno preiskana in da mnogih sploli še ne izrabljamo. Med onimi, za katere smo do zadnjega časa komaj vedeli, so tudi rudniki za barvne rude v Savinjski dolini. Prvi rudnik se nahaja v .štorah pri Celju. Tu pridobivajo na dnevnem kopu bel lapor, iz katerega sc izdelujejo prvovrstne zemeljske barve. Drugi rudnik, ki ga kaže tudi naša slika, se pa nahaja v Gorenjuh (občina Šmartno oh Paki), kjer pridobivajo izvrsten zelen lapor za zemeljske barve. In rudokoj) obratuje tleloma na dnevnem kopu. (lelonui pa v rovih. Obe rudi, bela in zelena, se pridobivata tu že od I. Letna produkcija znaša
okroglo 200 vagonov, ki gredo v razne države. Oba rudniku sta last Dragotina Korošca.
Bo±lčni večer med slov. momarfl.
v naši vojni mornarici so Slovenci zastopani izredno močno. Zgorajšnja slika nam kaže podčastnike letošnjega torpednega kurza  v Dženoviču  (Boka  Kotorska), zbrane ob božičnem drevescu in z jaslicami.
Prosv. društvo v Cfublnu pri Tolminu,
ki je bilo preteklo jesen razpuščeno. Naši Goričani so si po vojni hitro vzpostavili nekdanjo lepo prosvetno organizacijo ter jo še znatno izpopolnili, toda nestrpni laški šovinizem jim je lansko jesen uničil vse te dolgoletne napote.
32
Prve iele»nice na SlovensRem.
Srcili preteklemu stoletja so zgradili na Slovenskem i)r\e železnice, ki so bile za nase kraje tedaj seveda ogromna novost. Pričujočo sliko so tedaj objavile Blei-vveisove »Novice« (dne 19. nmlega travna 1848). da »bojo tisti bravci, kteri 5e žc-Kv.iiice nikdar niso vidili, saj poverlnii zapopadek dobili od hlapona uli ognjeuig.) konja, ki \se druge vozove za ljudi, blago in živino vleče. Pred vozovi pa, kteri s piiliaui. ropotam in vriskam po železnici derčijo, se vidi podoba, kako se kmetu, ki tikuma železnice orje, konji splašijo, de mu uidejo in on na tla pade... živina se pa tega stasama navadi in se potem še ne zmeni, akoravno cela rajda vozov za-poredama pred njenimi očmi memo derči«.
Nove izvirne platnice za »Ilustriranega Slovenca«, ki jih je založila Knjigoveznica K. T. D, v Ljubljani. C'ena tem platnicam je 30 Din, z vezavo vred 40 Din. — V eni prihodnjih .številk priobčimo tudi slike novih izvirnih platnic za iDoni in svet< ter sMladiko*.
KRIŽAN KAST. 7
Vodoravno:   1. romarsko mesto, 4. predlog, 6. riba, 10. kmetski delavec,
14. pokrivalo. 18. ptica. 19. kratica pri podpisih, 20. plosk, mera, 22. del glave, 23. veznik, 25. nasprotje noči, 26. mrčes, 28. veznik, 29. egiptovsko božanstvo, 31. roparska žival, 33. teža. 35. pripadnik starega naroda, 37. veznik, 38. niodroslovec, 39. zdravilna rastlina, 40. latinski pesnik, 41. ostanek stare obleke, 42. osebni zaimek (hrv.), 43. del rastline, 44. teža, 45. rimsko oblačilo, 47. kratica pri podpisih, 49. predlog,
50. veznik. 31. igralni izraz, 52. zaimek, 54, kakor 29, 55. arabsko mesto, 56. najmanjši del teles, 57. nikalnica, 58. krajevni prislov, 59, suženj, 62. vzklik, 65. sorodnik, 64. kača. 66. kaz. zaimek, 68. ptica, 69, mesto v Italiji, 72. kratico za pripise, 73. del stroja, 75. drevo, 77. predlog, 79. mesto v Vojvodini, 80. del lonca, 81. časov, prislov, 82. kos papirja, 85. itul. spolnik, 84. konj, 85. zaimek, 87. rimski denar, 88. potrebno mladini, 89. pivovarniški pmdukt, 90. predlog, 92. predlog, 93. vodna naprava, 94. vrsta žganja, 95. turški odličnik, %. žensko ime, 97. posoda, 98. sibirska reka. —
Navpično; 1. denar, 2. časovna mera, 3. zemeljski pomol, 4. ptica, 5. mera, 7. predlog, 8. visoka šolu, 9. judovski mesec, 11. predlog, 12. govorni razpol, 13. števnik,
15. ital. spolnik, 16. moško ime, 17. žensko ime, 20. zabavnost, 21. južna rastlina, 23. kraj na Primorskem, 24. grška dežela, 26. povelje, 27. del okna, 30. znanstvenik,
51. žužkojed, 52. žensko ime, 33. priprava za čitanje malih dimenzij, 34. pesem. 35. lat. = namreč. 36. zaimek, 38. potovalna trgovska družba, 46. ptica, 48. čas izpolnitve. 50. število, 53. grška boginja, 56. rimski pozdrav, 58. ročaj. 60. voznikova potrebščina. 61. hudodelstvo, 63. sramežljivost. 64. del re.šeta, 65. orožje nekaterih žuželk, 67. del voza, 68. veter, 70. predplačilo, 71. muzikal. izraz, 73. se vidi na morju, 74. reka na Tirolskem, 75. pesnitev, 76. predlog, 78. kraj v puščavi, 81, mesto pečata, 86. vas pri Ljubljani, 88. del telesa, 91. predlog, 93. oblika pomožnega glagola.
Prva nagrada; Fr. Erjavec, Slovenci (vezano); druga nagrada: Ks. Mežko, Slike (broširano).
Rešitev nganke št. % se glasi: »Sveta noč, blažena noč, vse že spi, je polnoč; prišla je nam pomoč, prišel z neba je Večni, odrešit rod nesrečni.«
Pravilnih rešitev je prispelo 84, izžrebana pa sta bila: I, nagrada;
J. Pintarič, dijak. Murska Sobota; I, nagrada; A. Uršič, Rožna dolina pri Ljubljani
Rešitev uganke štev. 6 (»Za misleče ljudi<) se glasi: 1. kanon, 2. kajon, 3. bonbon, 4. miljon, 5. kron, (>. špijon, 7. inisjoii. 8. kom-panjon, 9. ton, 10. Babilon, II. br-žon, 12. zastonj. 13. spon. 14. melon. 15 .\nton. 16. patron, 17. penzijon, 18. kotiljon, 19. majnron, 20. vonj, 21. salon, 22. ciklon, 23. sifon. 24. limon, 25. Polon, 26. Simplon, 27. šam-pijon, 28. helikon, 29. postiljon. 30. von, 31. framason, 52. pasjon, 33. rajon, 34. Faraon, 35. biljon, 36. pardon, 37. zvon, 38. balon, 39. tron, 40. Edison,
Pravilnih rešitev je prispelo 76, izžrebana pa sta bila; I. nagr.: Juli-iana Pinter, Ptuj; II. nagr.: Josip Novak, višji šolski nadzornik. Viž-marje,
Upoštevamo le one rešitve, ka« terlm je priložen kupon iz Slovenca« in ki prispejo do petka opoldne.
BaRroiisU Jugoalovaaake ti»Harne v Ctuhlfaat