T
LETO I •
URADNI VESTNIK
ZASAVJA
TRBOVLJE, 16. aprila 1964
ŠTEV
______VSEBINA_________________v
N
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
OBČINA TRBOVLJE
13. STATUT občine Trbovlje
^__________________________________y
Predpisi občinskih skupščin
OBČINA TRBOVLJE
13.
izhajajoč Iz dejstva, da občani občine Trbovlje ustvarjajo socialistične družbene odnose, uveljavljajo in izvajajo vse pravice in dolžnosti v okviru enotnega socialističnega družbeno ekonomskega in političnega sistema v skladu z ustavo Socialistične republike Jugoslavije in ustavo Socialistične republike Slovenije, da je iz potrebe delovnega človeka skupen cilj vseh družbeno političnih organizacij nadaljnje poglabljanje socialističnih družbeno ekonomskih odnosov v vseh panogah družbenega življenja, s čimer se zagotavlja nedotakljivost položaja delovnega človeka kot svobodnega in enakopravnega proizvajalca, katerega delo služi zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb:
—	v demokratičnih družbeno političnih odnosih, ki občanu zagotavljajo, da kot delavec in občan neposredno upravlja družbene zadeve, voli svoje predstavnike v predstavniške organe občine in druge družbeno politične skupnosti, da v teh organih in drugih družbeno političnih organizacijah svobodno odloča O skupnih zadevah;
—	z namenom, da se kar najbolje usklajujejo interesi delovnih in drugih organizacij in občanov z interesi družbene skupnosti, zagotovi enotnost delovanja vseh organizacij na območju občine ter s tem doseže zakonitost in pravno varstvo občanov;
—	v pravici delovnih ljudi, da 'v okviru enotnega družbeno političnega sistema enakopravno in odgovorno odločajo o uporabi ustvarjenega družbenega proizvoda, ki pripada po načelu delitve po delu;
—	v težnji, da se nadalje utrjujejo doseženi uspehi in zagotovi nadaljnja rast osebnega in družbenega standarda občanov, je skupščina občine Trbovlje po 61. in 94. členu Ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti skupno s predstavniki družbeno političnih organizacij občine dne 28. marca 1964 sprejela
STATUT občine Trbovlje
PRVO POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Trbovlje je temeljna družbena ekonomska in družbenopolitična samoupravna skupnost občanov.
Občina Trbovlje je v sestavu okraja Ljubljana v Socialistični republiki Sloveniji.
Sedež občine so Trbovlje.
j	2. člen
Območje občine Trbovlje obsega mesto Trbovlje s temi katastra sklml občinami tn naselji:
a)	mesto Trbovlje: katastrska občina:
— Trbovlje
— Zagorje ob Savi (del)
b)	druge katastrske občine In naselja:
— Dobovec
—‘ Knezdol — Kotredež (del)
— Ojstro (del)
— Potoška vas (del)
— Sv. Lenart (del)
— Sv. Marko (del) naselja:
Trbovlje,
Dobovec, Ključevica,
Škofja riža, Završe, Župa,
Gabersko, Knezdol,
Planinska vas, Klek,
Čebine, Partizanski vrh,
Ojstro,
Prapreče (del),
Vrhe (del),
Čeče (del), Ostenk
3.	člen
Občina se lahko odpravi ali se spremeni njeno območje samo z zakonom Socialistične republike Slovenije po poprejšnjem zaslišanju občanov.
- Prav tako se posamezno naselje lahko izloči iz občine samo z zakonom Socialistične republike Slovenije, če so se občani tistega območja poprej za to izjavili.
4.	člen
Občina je pravna oseba.
5.	člen
Po tem statutu je občan občine Trbovlje vsak državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je stalno naseljen na njenem območju.
6.	člen
Osebe, ki imajo posebne zasluge v NOB, pri povojni graditvi gospodarskega družbenega razvoja ter uveljavljanju načel za izgradnjo socializma, za sodelovanje med narodi, ki temelji na priznan :u in spoštovanju narodne suverenosti svobode in enakopravnosti nar idov in držav na vseh področjih človeškega sožitja, lahko občinska skupščina proglasi za častne občane občine Trbovlje.
7.	člen
Občina ima svoj emblem. Ta predstavlja jamski premogovni vo-
ziček zvrhano naložen s premogom, nad njim se dviga stisnjena pest, pod vozičkom je naznačen železniški tir. V ozadju vozička je dimnik na vsaki strani. Voziček je na zelenem ozadju, pest iji dimnika so rdeči. Vsa slika je na beli podlagi, obdana z rumenim robom, ki na vrhu predstavlja zasavske vrhove Kum, Mrzlico in Partizanski vrh, spodaj pa se rob ž vsake strani združi v topo konico.
8.	člen
Občinski praznik se praznuje 1. junija.
Posvečen je spominu na revolucionarni spopad delavskega razreda revirjev s fašistično organizacijo Orjuno na dan 1. junija 1924. leta v Trbovljah. Boj delavskega razreda Zasavja je tedaj pod vodstvom komunistov odločilno prispeval k zlomu te fašistične organizacije.
9.	člen .
V	občini Se usklajujejo splošni in posebni interesi, odloča se o vprašanjih skupnega interesa za življenje in delo občanov, za gospodarski, kulturni, telesno-vzgojni, zdravstveni in socialni razvoj, zagotavlja se materialni razvoj občine, usklajuje se gospodarski in družbeni razvoj, ustvarjajo se materialni in družbeni pogoji za osvoboditev dela in se neposredno uresničujejo samoupravne pravice na vseh področjih družbenega življenja.
1.	Ustvarjajo se materialni in družbeni pogoji za razvoj proizvajalnih sil, gospodarskih in drugih dejavnosti v skladu s posebnimi pogoji občine in potrebami gospodarstva kot celote ter za delo in za zaposlovanje delavcev in dviganje produktivnosti dela;
2.	v okviru enotnega družbeno-ekonomskega sistema se izenačujejo pogoji dela in pridobivanje dohodka v delovnih organizacijah zaradi njihovega skladnega razvoja in kar popolnejše uresničitve načela nagrajevanja po delu;
3.	odloča se o višini in uporabi sredstev^ ki so v okviru razdelitve družbenega proizvoda namenjena za kritje skupnih in splošnih potreb v občini ter o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni razvoj, s katerimi občina samostojno razpolaga;
4.	urejujejo se vprašanja, ki imajo neposreden pomen za gospodarsko, kulturno, družbeno življenje in razvoj. Prav tako se določa način uporabe zemljišč in stavb v družbeni lastnini;
5.	zagotavljajo se materialni in drugi pogoji za zadovoljitev potreb občanov in stalno izboljševanje njihove splošne življenjske ravni, posebno na področju izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, stanovanja, komunalnih in drugih javnih služb. Ustanavljajo se delovne organizacije in organizirajo komunalne in druge javne službe;
6.	skrbi se za uresničitev političnih in osebnih pravic v družbenem samoupravljanju ter se organizirajo in ščitijo osebna in premoženjska varnost ter javni red in mir;
7.	organizirajo se organi oblasti in družbenega samoupravljanja
ter službe, ki imajo skupen pomen za'občino;	‘	’
8.	zagotavlja serizvrševanje in updraba zakonov ter drugih predpisov, posebno v odnosu do občanov, delovnih in drugih organizacij in varuje se zakonitost v občini.
V	občini se opravljajo vse druge družbene zadeve, kolikor niso v pristojnosti širših družbeno-političnih skupnosti.
10.	člen
Občina ima pri izpolnjevanju svojih pravic in dolžnosti do občanov, delovnih in drugih družbenih organizacij samo z ustavo, zakonom in tem statutom določene pravice.. Uresničuje jih na temelju in v mejah ustave, zakonov ter svojih predpisov in v okviru lepotnega političnega, ekonomskega in . pravnega sistema Socialistične federativne republike Jugoslavije.
11.	člen
Občina upravlja vse stvari, ki so'V splošni rabi, in 'ostalo družbeno lastnino, kolikor je ne upravljajo delovne in druge organizacije v občini ali širše družbeno-politične, skupnosti.
12.	člen '
Pri uresničevanju skupnih interesov sodelujejo in si pomagajo občani, delovne in druge organizacije.
13.	člen
Občani uveljavljajo syoje. pravice in dolžnosti v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, na zborih volilcev in zborih občanov, po občinski skupščini in njenih organih, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugih družbenih organizacijah ter v oblikah družbenega sodelovanja, pri upravljanju skupnih družbenih zadev.
14.	člen
Vsi občani, izvoljeni predstavniki in javni uslužbenci, organi in organizacije so dolžni delati zakonito in izvrševati svoje pravice in dolžnosti v skladu s splošnimi koristmi družbene skupnosti, po.litike in meril, ki so jih določila predstavniška telesa občine in širših družbenih skupnosti.
15.	člen
Delo vseh organov, delovnih in drugih organizacij v občini je javno in dostopno na vpogled in kontrolo občanom in družbenim organizacijam.
16.	člen
Občinska skupščina, organi in organizacije ter občani imajo pravico in družbeno obveznost začeti postopek za ugotavljanje družbenopolitične, materialne, kazenske, disciplinske in druge odgovornosti oseb, organov in organizacij, ki so s svojimi prestopki kršili interese skupnosti.
17.	člen
'Socialistična zveza delovnega ljudstva je kot prostovoljna demokratična zveza občanov najširša politična opora in oblika neposrednega samoupravljanja delovnih ljudi.
V njej uresničujejo občani družbeno kontrolo nad delom vseh organov v občini, ki opravljajo družbene funkcije, zlasti njihovo odgovornost javnosti v družbenem delu, dajejo in usklajujejo razna mnenja, da se najdejo čim boljše rešitve za krepitev samouprave, uveljavljanja pravic občana In za razvoj demokratičnih socialističnih družbenih odnesov.	-
18.	člen
Občanom se zagotavlja njihovo aktivno udejstvovanje in uveljavljanje svojih sposobnosti na kulturnem, umetniškem, znanstvenem, telesnO-vzgojnem, športnem in na drugih področjih, tako da se združujejo v društvih in organizacijah.
DRUGO POGLAVJE
USMERJANJE IN PLANIRANJE GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA V OBČINI
1.	Družbeno planiranje
19.	člen
Da se zagotovijo pogoji za čim ugodnejši gospodarski In družbeni razvoj, izenačuje splošne pogoje za delo in za pridobivanje dohodka, določa splošna merila za delitev družbenega proizvoda, uresničuje načela delitve po delu In izvaja socialistične družbene odnose, sprejema občina v okviru svojih pravic in dolžnosti ukrepe za uresničevanje enotnega gospodarskega sistema, planira razvoj gospodarstva in materialno osnovo drugih dejavnosti In v ta namen sprejema letne in perspektivne družbene programe.
^	20. člen
Za uresničevanje v družbenih planih določenih razmerij izdajajo skupščina in njeni organi predpise in druge splošne akte, ustanavljajo družbene sklade in odrejajo ekonomske ter druge ukrepe.
t	21. člen
Osnutke planov gospodarskega in družbenega razvoja občine pripravljajo upravni organi skupščine, pri čemer morajo upoštevati objektivne pogoje in možnojti potreb gospodarstva in drugih služb ter stremeti za nenehno rast razširjene reprodukcije na vseh področjih.
Letni in perspektivni plan gospodarskega in družbenega razvoja mora vsebovati zlasti naslednje:
—	pokazatelje o stopnji razvoja preteklega obdobja,
—	ekonomsko-politione cilje, ,
- — osnovne smernice družbeno-ekonomskega razvoja,
—	delitev družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka,-«
—	investicijska vlaganja,
—	gibanje osebne poirošnje in družbenega standarda,
—	gibanje proračunske potrošnje,
—	regionalni razvoj posameznih območij,
—	gibanje zaposlenosti,
razvoj posameznih gospodarskih in drugih dejavnosti,
.j —7 gibanje proizvodnje in storilnost dela,
, —. ukrepe za uresničitev plana.
V ;	■	' ;	22; člen
-Program temelji na podlagi programov delovnih organizacij v sodelovanju z zbornicami in drugimi družbenimi organizacijami, .upoštevajoč pri tem programe širših teritorialnih enot in posamezpih gospodarskih panog v republiki in zvezi.
23.	člen
, Za izdelavo plana gospodarskega in družbenega razvoja v občini so skupščini odgovorne vse delovne in druge organizacije, upravni in poli tično7izvršilni organi skupščine..
24.	člen
Osnutek plana se predloži v razpravo:
—	zborom volilcev in krajevnim skupnostim,
—	vsem delovnim in družbeno-političnim organizacijam,
—	vsem svetom skupščine.
1 Po razpravi in predlogih predložijo pristojni organi tako korigiran osnutek plana skupščini v razpravo in sprejem.
25.	člen
Plan gospodarskega m družbenega razvoja občine, ki ga je sprejela skupščina, je obvezen za vse delovne in druge organizacije ter občane.
26.	člen
Letni družbeni plan gospodarskega in družbenega razvoja občine mora skupščina sprejeti do konca tekočega leta za naslednje leto.
27.	člen
Da bi s pravočasnimi in ekonomsko utemeljenimi ukrepi zagotovili izvršitev plana ter dobila elemente za njegovo izdelavo za naslednje obdobje, skupščina redno spremlja in analizira uresničevanje letnega in perspektivnega plana.
28.	člen
Z urbanističnim in regionalnim načrtom se določa izkoriščanje zemljišč, urejuje se izgradnja mesta in posameznih naselij, določa se prostorna razporeditev gospodarskih objektov, prometna mreža, komunalne naprave, ureditev vodnih strug, objekte za funkcioniranje družbenih in drugih javnih služb, turistične in rekreacijske postojanke, šole, zdravstvene, otroške in druge socialno-varstvene ustanove,
kulturne in teles no-vzgojne objekte !n domove ter rajonizacijo kmetijskih površin.
29.	član
Sredstva družbene reprodukcije, ki so ustvarjena na območju občine, se kot skupna sredstva družbene reprodukcije uporabljajo so-•razmerno z udeležbo delovnih ljudi pri njihovem ustvarjanju.
Ta sredstva se uporabljajo v skladu z enotnimi načeli, ki veljajo za uporabo sredstev družbene reprodukcije ter v skladu s predpisanimi pogoji in merili, s katerimi se zagotavljata skladnost gospodarskega razvoja in uresničevanje drugih razmerij, predvidenih z družbenim planom.
Za razvijanje materialne osnove občine se uporabljajo tudi druga družbena sredstva v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. Občini pripadajo iz osebnih dohodkov in iz drugih virov, ki jih določa zvezni zakon v skladu z načeli delitve po delu, sredstva za pokrivanje družbenih potreb na območju občine. Občina samostojno določa ta sredstva in z njimi samostojno razpolaga. S sredstvi, s katerimi občina samostojno gospodari, v prvi vrsti zagotavlja izvrševanje temeljnih nalog preko proračuna.
2.	Občinski proračun
30.	člen
Osnovne naloge občine, pospeševanje družbenih in drugih služb financira občina v okviru svoje zmogljivosti s kreditno politiko, preko proračuna, skladov, in sicer:
—	omogoča najeti kredit za razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti;
—	financira osnovno dejavnost predšolskih, vzgojno-varstvanih ustanov, osnovnih šol, prispeva na podlagi sporazuma sredstva v medobčinski šolski sklad, prispeva in določa višino sredstev za štipendiranje in kreditiranje šolanja kadrov;
—	financira dejavnost prosvete, kulture ter telesne kulture;
—	financira dejavnost socialnega varstva in preventivne zdravstvene zaščite, kolikor ni ta obveznost naložena drugim organizacijam;
—	s svojimi sredstvi pospešuje financiranje stanovanjske izgradnje in komunalne dejavnosti;
—	daje po potrebi -dotacije družbeno-političnim organizacijam in društvom za njihovo osnovno dejavnost;
—	prispeva sorazmerni delež k financiranju skupnih služb, kakor so: sodišče, javno tožilstvo, kataster in druge službe.
31.	člen
Kulturno-pros vetna, telesno-kulturna in druga društva morajo predložiti vsako leto program svojega dela in prireditev za prihodnje leto skupščini najpozneje v mesecu decembru, da bi na osnovi tega programa lahko občinska skupščina odobrila financiranje tistih za družbeno skupnost občine in njenih občanov najpomembnejših stvaritev in potreb v cilju jačanja kvalitetnega in množičnega udejstvovanja občanov na teh področjih.
32.	člen
Pri financiranju prosvetno-kulturne in telesno-kulturne dejavnosti upošteva občinska skupščina predvsem programe prireditev in na tej podlagi določa sredstva posameznim' društvom in organizacijam, skladno z realizacijo njihovega programa dela in družbene aktivnosti. S tem je zagotovljen enakopraven odnos pri dodeljevanju pomoči organizacijam in društvom, ki temelji na načelu, da naj bo organizacija, ki daje več družbeno potrebnih kvalitetnih in množičnih prireditev, deležna več materialne pomoči.
33.	člen
Orientacijo za izdelavo proračuna daje občinska skupščina na podlagi razprave ln analize devetmesečne realizacije dohodkov in izdatkov proračuna tekočega leta In predvidevanj zadnjih treh mesecev.
Proračun je sestavljen iz odloka in iz posebnega dela, ki vsebuje pregled vseh dohodkov in izdatkov proračuna in proračunskih skladov.
34.	člen
Organ, ki je pristojen za finance, zbira predloge temeljnih upravnih organov, samostojnih organov in služb, družbeno-političnih organizacij, krajevnih skupnosti in ostalih koristnikov in izdela načrt predračuna.
Načrt predračuna obravnavata svet za splošno upravo in proračun ter svet za družbeni plan in finance ter izdela prvi predlog proračuna.
35.	člen
c •1Vied.1*og E>roračuna se pošlje v razpravo svetom občinske skupščine, Socialistični zvezi delovnega ljudstva, zborom občanov ter drugim druzbeno-pohtičnim organizacijam. O predlogih z razprav in o prvem predlogu proračuna ponovno razpravljata svet za splošno upravo in proračun ter svet za družbeni plan in finance. Sestavita dokončni predlog proračuna ter ga predložita občinski skupščini. Poleg uteme-jenih predlogov seznanita skupščino tudi s predlogi in mnenji, ki jih v dokončnem predlogu nista upoštevala.
36.	člen
Proračun občine mora sprejeti skupščina najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
37.	člen
Realizacijo proračuna spremlja svet za splošno upravo in proračun ter o tem obvešča občinsko skupščino.
Prav tako pregleda svet za splošno upravo in proračun zaključni račun in ga predloži občinski skupščini v potrditev.
38.	člen
Občinska skupščina predpisuje lokalne dajatve po lastni uvidevnosti in v skladu z zakoni upoštevajoč dejanske skupne potrebe v občini, materialne možnosti občanov, nivo splošne potrošnje in gibanja osebnega in družbenega standarda. Predlog o uvajanju novih dajatev; se obvezno predhodno obravnava z občani na zborih volilcev.
i
3.	Skladi	i
39.	člen
Občina ustanavlja sklade za financiranje tistih dejavnosti, za katere so potrebna stalna ali trajneša sredstva.
Občinski skladi se ustanavljajo z odlokom občinske skupščine. Z odlokom se določijo tudi viri sredstev, ki se stekajo v sklad.
40.	člen	I
Odlok o ustanovitvi sklada mora vsebovati:
—	naziv sklada,	_	I
—	namen in dejavnost sklada,
—	pravi položaj sklada,
—	vire sklada,
—	organ, ki sklad upravlja in način formiranja teh organov,
—	organ, ki opravlja administrativne zadeve sklada oziroma določbe, če ima sklad svoje uslužbence,
—	druge določbe, ki so pomembne za poslovanje sklada.
Skupščina določa politiko in daje smernice za kar najsmotrnejšo
uporabo sredstev iz skladov.
Organi upravljanja skladov morajo o svojem delu in stanju sklada poročati najmanj enkrat letno občinski skupščini.
41.	člen
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo svoja sredstva za razvijanje in pospeševanje tistih dejavnosti, ki so skupnega pomena, pri čemer določijo namen in način uporabe združenih sredstev.
Delovne organizacije lahko združijo ali posodijo sredstva, ki so ostala po zadovoljitvi planskih nalog za razširjeno reprodukcijo, družbeni standard ali druge namene.
42.	člen
Ker imajo družbene službe predvsem skupen pomen za vse občane in delovne organizacije, naj le-te v svojih statutih zagotove način in vire za dodatno financiranje teh služb iz svojih sredstev.
43.	člen
Sredstva, ki jih občina zagotavlja zavodom, ustanovam, centrom, podjetjem, organizacijam, združenjem in društvom preko proračuna alj skladov, so namenska ter se dajejo za določeno dejavnost samo na osnovi ustrezne pogodbe, v kateri se določi namen uporabe in višina sredstev.
TRETJE POGLAVJE	i
ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB	V	OBČINI	i
1.	Splošno	1
44.	člen
Za neposredno zadovoljevanje potreb občanov skrbijo posebej organizirane javne službe, združenja in društva.
Oblike javnih	služb	so: ustanove, zavodi, centri	in	podjetja.	,
43. člen
Javne službe delujejo po načelih družbenega upravljanja, samoupravljanja in po načelu javnosti.
46.	člen
Javne službe ustanavljajo skupščine, delovne organizacije, krajevne skupnosti, Socialistična zveza delovnega ljudstva in druge družbeno politične organizacije ter združenja, v določenih primerih pa tudi skupine občanov.
47.	člen
Razvoj posameznih javnih služb zagotavlja občina z dolgoročnim programom razvoja, ki ga sprejme občinska skupščina po predhodnem zaslišanju prizadetih organizacij, ustanov ter krajevnih skupnosti.
48.	člen .
S sredstvi, ki jih javnim službam daje v upravljanje družba, in 3 sredstvi, ki jih ustvarjajo z lastnim delovanjem, gospodarijo samostojno v okviru zakonitih predpisov in na podlagi ustreznih pravilnikov o delitvi dohodka ter osebnih dohodkov v skladu s splošnimi načeli gospodarske politike občine in širše družbene skupnosti.
49.	člen
Družbenim in samoupravnim organom je zagotovljena pri njihovem delu samostojnost pobude delovanja in odločanja.
50.	člen
Nadzorstvo nad delovanjem javnih služb izvajajo občinska skupščina in njeni pooblaščeni organi.
51.	člen
Skupščina razpravlja o delovnem programu in Izvršitvi programov organizacij javnih služb, daje pripombe pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov in daje smernice ter priporočila za kar najučinkovitejše delovanje javnih služb v korist občanov.
52.	člen
Organi javnih služb so za svoje delo odgovorni ustanoviteljem in občanom na tistem področju, kjer delajo. Zato sestavljajo programe dela in letna poročila ter jih dajejo v razpravo zborom volilcev'.
53.	člen
Občina se pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti poslužuje mnenj, predlogov in sklepov ustreznih javnih služb in združenj ter društev za tista’delovna področja, za katera obstajajo. Lahko pa se jih poslužuje tudi kot organov, ki naj pomagajo pri izvajanju politike občine.
2.	Zdravstvo
54.	člen
Občina skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja r tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih nalagajo občini splošni predpisi. Občina skrbi za to, da.so občanom zagotovljene zlasti naslednje oblike zdravstvenega varstva:
—	osnovna zdravstvena pomoč, obiski zdravnikov na bolnikovem domu in nega na domu;
—	specialistično in bolniško zdravljenje v zdravstvenih zavodih na območju občine ali izven tega območja;
—	zobozdravstvena pomoč;
—	zdravstveno varstvo mater, žena, predšolskih in šolskih otrok ter mladine v odgovarjajočih dispanzerjih, posvetovalnicah in ambulantah;
—	zdravstveno varstvo in pomoč delavcev v gospodarskih organizacijah in obratnih ambulantah, zdravstvenih domovih in postajah;
—	prva pomoč in pomoč ponesrečencem, nenadno obolelim in porednicam v zdravstvenih zavodih;
—	patronažna služba pomaga občanom, ki so zaradi svojih telesnih
• okvar ali določenih bolezni še posebno izpostavljeni škodljivim
vplivom okolja;
—	nudi zdravstveno varstvo in pomoč športnikom.
Občina zagotovi pogoj za normalno preskrbo z zdravili.
Za socialno ogrožene občane, ki niso zdravstveno zavarovani, krije občina delno ali v celoti stroške zdravstvenega varstva.
55.	člen
Zaradi izboljšanja splošnega zdravstvenega stanja občanov izvaja občina preventivno zdravstveno varstvo tako, da skrbi za odkrivanje škodljivih pojavov za zdravje ljudi, za izvajanje sanitarnih in higienskih ukrepov na delovnih mestih, objektih javnega značaja in prostorih, kjer se v večjem številu zbirajo občani, za izvajanje higienskega nadzorstva nad živili in pitno vodo, organizira množične preglede zaradi pravočasnega odkrivanja nalezljivih in drugih bolezni in zdravstveno vzgojne akcije. Skrbi, da se izvajajo druge zdravstveno preventivne dejavnosti, ki naj izboljšajo higienske razmere, preprečijo obolenja, da se zmanjša umrljivost, podaljša življenjska doba in da se povečajo delovne sposobnosti občanov, ter skrbi za izvajanje higienskega in tehničnega varstva v delovnih organizacijah zaradi zmanjšanja števila nesreč pri delu in poklicnih obolenjih.
56.	člen
Zdravstveno varstvo izvajajo neposredno zdravstveni domovi v skladu s splošnimi predpisi. V ta namen ustanavlja občina po potrebi še druge ustrezne zdravstvene zavode, da zadovolji potrebe občanov po zdravstvenem varstvu.
57.	člen
Občani, ki so kot delavci ali kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovani, upravljajo s sredstvi zdravstvenega zavarovanja po komunalni skupnosti socialnega zavarovanja in njenih samoupravnih organih.
58.	člen
Za opravljanje strokovnih zadev, ki imajo splošen pomen za zdravstveno varstvo ter za opravljanje in koordinacije drugih strokovnih zadev s področja zdravstva, skrbi zdravstveni center, ki je lahko organiziran tudi za območje več občin.
Zdravstveni center proučuje in spremlja zdravstveno stanje in higienske razmere v občini, pripravlja predlog programa razvoja zdravstvenega varstva za določeno obdobje, uravnava strokovno delo zdravstvenih zavodov in skrbi za nadzorstvo nad njihovim delom. Spremlja, usklajuje in proučuje organizacijo in delo v zdravstvenih zavodih ter pripravlja podatke in poročila o izpolnjevanju nalog za organe občinske skupščine.
59.	člen
Skupščina določi program razvoja zdravstvenega varstva v sodelovanju z zdravstvenimi zavodi, s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja, z občinskim odborom Rdečega križa, krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami. Pri izvajanju tega programa občina spodbuja združevanje sredstev delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za ustanavljanje in financiranje zdravstvenih zavodov.
60.	člen
Z namenom, da se občanom omogoči čim hitrejši dostop do zdravstvenih uslug, določa občina enotno zdravstveno politiko ter v ta namen po potrebi organizira enotno zdravstveno organizacijo za izvajanje preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva."
61.	člen
Občanom je zagotovljeno zdravstveno varstvo za primer bolezni, zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in druge pravice iz zdrav-
stvenega in socialnega zavarovanja, ki jih določajo predpisi po zdravstvenih zavodih in komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja in njene organizacije — komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
62.	člen
Razmerja med skupnostjo socialnega zavarovanja oziroma njenim zavodom in zdravstvenimi ustanovami je treba oblikovati v duhu večjega osamosvajanja in hitrejšega razvoja zdravstvene službe v okviru materialnih možnosti, kar je treba upoštevati pri sklepanju medsebojnih pogodb. Programi v zdravstveni službi morajo izhajati iz realnih potreb po preventivnem in kurativnem zdravstvenem varstvu v občini in ne le iz finančnih potreb ter zmogljivosti zdravstvenih ustanov.
63.	člen
Organi samoupravljanja v skupnostih socialnega zavarovanja morajo voditi tako politiko, da se zavarovancem ne omejujejo njihove zakonite pravice in da pri določanju meril za uporabo sredstev in dodatnih prispevkov, ki bremenijo stroške zavarovancev in delovnih organizacij, ne ustvarjajo viškov.
64.	člen
Dolžnost organov samoupravljanja v vseh delovnih organizacijah je, da skrbijo za zdravstveno in tehnično varstvo pri delu tako, da vzbujajo pri delavcih interes za smotrnejšo uporabo sredstev socialnega zavarovanja.
65.	člen
Skupščina sodeluje pri izvajanju pravilne politike potrošnje skladov socialnega zavarovanja s tem, da skrbi za dosledno izvajanje vseh predpisov s tega področja in nasploh za pravilno usmerjanje politike socialnega zavarovanja. Poleg sredstev občine in drugih organizacij se tudi sredstva socialnega zavarovanja uporabljajo za razširitev in napredek zdravstvene službe in socialnega varstva.
66.	člen
Občina skrbi za veterinarsko službo tako, da preko veterinarske postaje in veterinarske inšpekcije skrbi za zdravstvo in zaščito vseh vrst živali, predvsem pa za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih, parazitarnih in vzrejnih bolezni.
3.	Socialno varstvo
67.	člen
Na področju socialnega varstva skrbi občina za odstranjevanje vzrokov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme, skrbi za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodsko varstvo i. p.); skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni, da bi sami skrbeli zase, za svoje pravice in za varstvo svojih koristi, organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali z oddajo v zavodsko varstvo; zagotavlja denarno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom, izvaja varstvo Invalidov, borcev NOB, žrtev fašističnega nasilja in njihovih družin, skrbi za habi-liticajo mlajših oseb in za rehabilitacijo invalidnih in defektnih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev.
68.	člen
Občani v samoupravnih organih, delovnih in drugih organizacijah ter krajevnih skupnostih preprečujejo vzroke za nastanek socialnih problemov ter jih odpravljajo, če so že nastali.
V skladu s potrebami ustanavlja občina socialne zavode, da nudijo oskrbo, vzgojo in zdravstveno pomoč osebam, ki so potrebne družbene pomoči in skrbi.
Skrb za človeka je osnovna dolžnost vsake delovne organizacije.
69.	člen
Center za socialno delo opravlja strokovno analitske naloge ter strokovno povezuje in vsklajuje službe socialnega varstva v posameznih organizacijah ter jim pomaga pri izvrševanju njihovih nalog, analizira socialne probleme v občini in odkriva njihove vzroke, skrbi za varstvo socialno ogroženih oseb in rešuje druge socialne probleme.
Za potrebe skupščine opravlja center strokovne zadeve s področja socialnega varstva.
70.	člen
Občina zagotavlja invalidom in drugim defektnim oziroma za delo manj zmožnim osebam, da se po svoji delovni zmožnosti usposobijo za proizvodno delo v delovnih in drugih organizacijah. Pri uresničevanju teh načel imajo pomembno nalogo občinski zavod za zaposlovanje delavcev s svojo poklicno posvetovalnico, zavod za zaposlovanje invalidov Tika in vse delovne organizacije, ki morajo skrbeti za poklicno rehabilitacijo invalidov ter za njihovo pravilno razporeditev na delovna mesta.
71.	člen
Občina skrbi neposredno ali preko ustreznih zavodov oziroma organizacij za življenjske potrebe borcev, za njihovo rehabilitacijo, ustrezno zaposlovanje, zdravljenje in rekreacijo, ustrezno rešitev njihovih stanovanjskih in drugih problemov.	i
4.	Zaposlovanje
72.	člen
Delo je dolžnost in osnovno merilo, po katerem se uveljavlja položaj posameznika in posameznega delovnega kolektiva v naši družbi, zato posveča občina posebno skrb zaposlovanju delovnih ljudi in odpiranju delovnih mest in to svojo politiko uveljavlja predvsem preko sveta za delo, zavoda za zaposlovanje delavcev ter drugih delovnih organizacij.
I
Občina ustvarja pogoje, v katerih je občanom omogočeno uveljaviti pravico do dela in pravico svobodne izbire poklica.
73.	člen
Da bi se zagotovila občanom zaposlitev in s tem ustvarjanje pogojev za življenje ter najhitrejši dvig življenjskega standarda, skrbi občina z delovnimi organizacijami za razvoj ustrezne industrije in druge dejavnosti. S tem odpira možnost zaposlovanja predvsem tudi ženske delovne sile. V ta namen združuje sredstva za razvoj teh dejavnosti, zbira in daje sredstva za šolanje kadrov, za prekvalifikacijo in strokovno izpopolnjevanje obstoječih kadrov.
74.	člen
Ker je ves razvoj gospodarskega in družbenega napredka odvisen od fizičnega in umskega ustvarjalnega dela,' morajo vse delovne in druge organizacije preko kadrovsko socialnih in drugih služb skrbeti za pravilno planiranje strokovnih in drugih kadrov, ki jih zahtevajo gospodarstvo in druge službe, jih usposabljati preko rednega ali izrednega šolanja ter priučevanja na delovnih mestih, pri čemer naj se poslužujejo službe poklicnega svetovanja tako, da bo kar najbolj uresničeno socialistično načelo pravega človeka na pravo delovno mesto.
75.	člen
Za odkrivanje novih delovnih mest, predvsem takih, na katerih bi lahko delale žene In delavci, ki so za težja dela nesposobni, kakor tudi za pravilno politiko zaposlovanja so odgovorni poleg občine in njenih organov zavod za zaposlovanje delavcev, vse delovne organizacije, sindikati in druge družbeno-politične organizacije v občini.
5.	Izobraževanje in vzgoja občanov
76.	člen
Občina zagotavlja v skladu z lastnimi in drugimi materialnimi možnostmi potrebe občanov in organizacij na področju izobraževanja in vzgoje. To opravlja preko delovnih organizacij, posebnih organizacij in po svojih organih tako, da:
—	ustanavlja ustanove za varstvo in vzgojo predšolskih in šolskih otrok;
—	skrbi za učni in vzgojni kader;
—	skladno s potrebami celotnega gospodarstva in družbenega razvoja občine ustanavlja sama ali skupaj z delovnimi organizacijami In drugimi družbeno političnimi skupnostmi splošno Izobraževalne, strokovne in druge šole;
—	zagotavlja regres učencem v lokalnem mestnem prometu po posebnem predpisu skupščine;
—	skrbi za ustanavljanje zavodov in organizacij za strokovno izobraževanje občanov skladno s potrebami po kadru v gospodarstvu in družbenih službah v občini;
—	zagotavlja skupaj z delovnimi organizacijami materialna sredstva za izgradnjo, vzdrževanje in osnovno dejavnost šolstva;
—	preko zavoda za prosvetno in pedagoško službo skrbi za strokovno in pedagoško povezavo šol, analizira in proučuje strokovno pedagoško problematiko ter opravlja instrukcijsko in
* posvetovalno službo;
—	v skladu z možnostmi in v sodelovanju z delovnimi organizacijami skrbi za splošno družbeno in strokovno izobrazbo odraslih, kar opravlja preko Delavske univerze, in to s posebnimi oblikami izobraževanja, tečaji, seminarji, predavanji, z večernimi šolami ipd.;
—	usmerja kreditiranje in štipendiranje za šole II. in III. stopnje tistim osebam, ki se'šolajO v skladu s potrebami občine po strokovnih kadrih. Natančnejša navodila in pogoje o kreditiranju in štipendiranju predpiše skupščina s posebnim pravilnikom;
—	za strokovno izpopolnjevanje delavcev neposredno na delovnem mestu so dolžne skrbeti delovne organizacije, ki ustanavljajo izobraževalne centre ali pa se poslužujejo drugih oblik strokovnega izobraževanja svojih delavcev, kar urejujejo te organizacije s svojim statutom.
77.	člen
Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter za otroke s hudimi osebnostnimi motnjami, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah ali rednih vzgojno izobraževalnih zavodih, ustanavlja občina po potrebi posebne šole ali vzgojno izobraževalne zavode oziroma sofinancira take zavode izven svojega območja, če se v njih izobražujejo njeni občani.
Občina pomaga pri poklicnem usposabljanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno Usposabljanje ni zagotovljeno iz drugih družbenih sredstev. Pomaga staršem pri poklicnem usposabljanju takih otrok, če ti zaradi gmotnih razmer ne bi zmogli plačevati šolanja.
78.	člen
Zavod za prosvetno pedagoško službo opravlja strokovno, analitično in instruktivno delo na vseh šolah ter vzgojnih in izobraževalnih zavodih in organizira strokovno in družbeno ekonomsko izpopolnjevanje prosvetnih delavcev.	\
Zavod opravlja za potrebe občinske skupščine tudi strokovne zadeve s področja vzgoje in izobraževanja.
79.	člen '
„ Z ozirom na to, da občina skrbi za ustanavljanje splošno izobraževalnih strokovnih in drugih šol, predvsem zaradi gospodarskega in družbenega razvoja občine, so vzgojno izobraževalni zavodi, ustanove in organizacije dolžne, da poleg nalog, določenih z zveznimi in republiškimi predpisi, zagotovijo:
—	gimnazija in ekonomska šola morata učencem omogočiti in or-■ ganizirati praktično usposabljanje v delovnih organizacijah
skladno z nagnjenji posameznika. Tak način seznanjanja z delovnim procesom delavskim upravljanjem in s samim delom učenca vzbuja v njem pravilen odnos do dela in pravilno pojmovanje družbene stvarnosti, kar mu pomaga, da se laže odloči pri izbiri poklica;
—	tehniška šola mora skrbeti za usposabljanje tehniških kadrov zlasti za potrebe gospodarstva in za zagotovitev učnega kadra;
— Delavska univerza mora skrbeti za izobraževanje občanov, kar zahteva hiter tehnični in ekonomski razvoj. Usposabljati mora občane za opravljanje družbenih funkcij.
80.	člen
Vse šole in druge vzgojno varstvene ustanove in izobraževalne organizacije ter njihovi organi upravljanja so dolžni skrbeti, da občani, ki se usposabljajo v teh šolah in organizacijah, dosežejo maksimalni nivo znanja v okviru učnega programa šole.
Neposredno nadzorstvo in skrb za izvajanje gornjih določb opravlja medobčinski zavod za prosvetno in pedagoško službo v Trbovljah.
81.	člen
Skladno z določbami 76. člena in 79'. člena tega statuta občina razvija in bo razvijala dejavnost predšolskih in vzgojno varstvenih ustanov, osnovnih šol in posebne šole. V predšolskih in vzgojno varstvenih ustanovah financira občina le osnovno pedagoško vzgojno dejavnost, v osnovnih in posebni šoli pa financira to dejavnost v celoti. Finančna sredstva za nemoteno delovanje gimnazije, ekonomske šole in teh- I niške šole, ki imajo medobčinski pomen, pa bo občina prispevala s sofinanciranjem preko medobčinskega sklada za šolstvo.
6.	Telesna kultura	(
82.	člen
Telesna kultura je temelj zdravega telesnega razvoja človeka. Občina skrbi, da se telesna kultura opravlja v šolah in v delovnih organizacijah, telesno vzgojnih in športnih društvih: v TVD Partizanu,
SD Rudarju in njegovih klubih, planinskem društvu, smučarskem društvu, pri, tabornikih, v strelskih organizacijah, pri športnih ribičih, v lovskih društvih in drugih športnih organizacijah.
Občina zagotavlja tem in drugim društvom primerne prostore in objekte, v katerih se razvija in širi med občani telesna kultura, potrebna za zdravje človeka, za .rekreacijo itd. v okviru materialnih zmogljivosti, ki jih nudi vsakokratna stopnja gospodarskega razvoja občine. Načrtni? usmerja in pospdSuje rekreacijo delovnega človeka v sodelovanju s sindikalnimi in drugimi organizacijami ter društvi.
83.	člen
Naloga šol je, da posvetijo posebno skrb razvoju telesne kultura in da jo posredujejo učencem tako v okviru obveznega učnega programa kot preko šolskih športnih društev.
Ker je telesna kultura pomemben činitelj življenja delovnega človeka, delovne organizacije ne smejo prezreti posredovanja telesne kulture članom kolektiva. Zato morajo v svojih statutih opredeliti vlogo in mesto telesne kulture v kolektivu.
84.	člen	(
Organi društev in drugih organizacij ter posamezniki, ki se ukvarjajo s posredovanjem telesne kulture občanom, morajo skrbeti za pravilno vzgojo ter vzgajati svoje člane in koristnike telesno kulturnih uslug v aktivne družbene delavce in zavestne graditelje socializma.
85.	člen
Za redno osnovno dejavnost v kulturnih, športnih in telesno vzgojnih društvih in organizacijah so društva dolžna poleg množičnosti skrbeti tudi za vrhunske dosežke v športu in telesni kulturi, posredovati pridobljeno znanje s tekmovanj občanom in tako širiti množični razvoj določene dejavnosti.
86.	člen
V skrbi za rekreacijo delovnega človeka občina organizira in pospešuje turistične službe z nalogo, da te službe privabljajo domače in tuje turiste v planinske in druge rekreacijske postojanke na območju občine.
Zato proučuje problematiko, usmerja in predlaga ukrepe za hitrejši razvoj turizma:
—	skrbi za izvajanje perspektivnega plana razvoja turizma na območju občine, spremlja izgradnjo turističnih materialnih osnov in uporabo posameznih turističnih investicij;
—	usmerja in usklajuje dejavnost gospodarskih in družbenih organizacij in služb v skladu s potrebami in interesi turističnega prometa. Teži za čimbolj učinkovito gospodarsko eksploatacijo turističnega prometa in poudarja družbeno funkcijo turizma;
—	spremlja in nadzira pravilno izvajanje turistične službe na območju občine, usmerja poslovanje turističnih informacijskih birojev, prenaša naloge in zadolžitve občine s področja turizma na posamezna turistična društva in drugo terensko turistična operativo;
—	se zavzema za lepo in privlačno podobo krajev In okolice ter za zaščito prirodnih zanimivosti, pri čemer sodeluje s hortukul-turnim društvom in zavodom za varstvo kulturnih spomenikov;
—	posreduje sodobno ureditev turističnih objektov in naprav, ki , služijo turističnemu prometu;
—	se zavzema za turistično vzgojo občanov in zlasti mladine ter za strokovno izobrazbo kadrov v turističnem prometu;
—	usmerja in pospešuje ukrepe za čimbolj izdatno rekreacijo de-
lovnih ljudi, za ustvarjanje pogojev za pravilno Izrabo prostega Časa;
—	pospešuje turistično propagandno In Informativno službo.
7.	Kultura in prosveta
/ ^	87. člen
Intenzivni gospodarski in družbeni razvoj ter nenehno utrjevanje in nadaljnje razvijanje samoupravljanja zahtevajo vedno višjo splošno strokovno ln družbeno usposobljenost občanov, zato občina posveča posebno skrb prosveti ln kulturi ter v ta namen preko svobod in drugih kulturno prosvetnih društev nudi ln povezuje kulturno ustvarjalno delo s kulturno vzgojo z gledališkimi in kino predstavami, koncerti, kulturnimi tribunami, sekcijo za upodabljajočo umetnost in umetniškimi razstavami. Istočasno skrbi za načrtno izgradnjo in vzdrževanje kulturno prosvetnih in telesno kulturnih objektov, pospešuje razvoj ljudskih knjižnic in nudi možnosti glasbene ter druge vzgoje.
88.	člen
Kolikor domača kulturna društva ln ansambli Svobod ne morejo zadovoljiti vseh potreb kulturnega, estetskega in drugega udejstvovanja ter izživljanja občanov, zagotavlja občina gostovanja ansamblov iz drugih krajev.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij mora kot osrednja kulturna institucija v občini povezovati občane ln kulturne ustvarjalce ter na ta način širiti kulturne vrednote in jih posredovati občanom.
89.	člen
Da bi ohranil in populariziral zgodovino občine In njenih občanov, predvsem revolucionarnega delovanja revirskega proletariata pred vojno, med vojno in po njej, je ustanovljen v občini Revirski muzej, ki mu občina posveča posebno skrb. V ta namen zagotavlja vsako leto v svojem proračunu sredstva za njegov obstoj, napredek in razvoj.
90.	člen
Nosilci kulturne in estetske vzgoje občanov pa niso le kulturne institucije, marveč je dolžnost sleherne delovne organizacije v občini, da skrbi za kulturno in estetsko vzgojo članov kolektiva. Kako bodo vzgajali, določijo v svojem statutu.
91.	člen	i
Kulturne Institucije in druge organizacije morajo svoje Izobraževalno delo in kulturno estetsko vzgojo občanov vezati predvsem na današnje kulturno ustvarjanje in jo razvijati skladno s celotnim materialnim ln družbenim razvojem občine.
8.	Stanovanjska izgradnja
92.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za razvoj stanovanjskega gospodarstva na svojem območju. V ta namen organizira posebno organizacijo in usmerja gradnjo stanovanj, odreja ukrepe za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Skladno s predpisi ravna tako:
—	dodeljuje nezazidana gradbena zemljišča fizičnim in pravnim osebam za gradnjo stanovanj;
—	daje preko sklada kredite za gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov;
—	spodbuja združevanje sredstev občanov in delovnih organizacij za pospešeno stanovanjsko izgradnjo;
—	izdaja predpise s področja stanovanjskega varstva;
—	skrbi, da se Izvaja enotna politika pri dodeljevanju stanovanj nosilcem stanovanjske pravice.
Graditev stanovanj je mogoče financirati iz sredstev občanov in iz družbenih sredstev.
93.	člen
Preskrba stanovanj občanom je skupna družbena skrb, ki zahteva združevanje sredstev in sistematično plansko in organizirano delo na področju stanovanjske problematike. Za pospešeno reševanje stanovanjskih problemov naj interesenti za stanovanja sami prispevajo določena sredstva za izgradnjo stanovanj. Zbiranje sredstev naj se dosledno opravlja po principu združenega financiranja, pri katerem obvezno sodeluje tudi delovna organizacija, kjer Je zaposlen nosilec stanovanjske pravice, pri tem pa sodeluje še stanovanjski sklad oziroma banka.
94.	člen
Vse delovne in druge organizacije v občini nosijo polno odgovornost za reševanje stanovanjskih problemov članov svojih kolektivov, pri čemer so dolžne upoštevati principe enotne stanovanjske politike, ki jo določi občinska skupščina. Občinska skupščina je dolžna reševati skupno z delovnimi ln drugimi organizacijami nujne stanovanjske probleme socialno ogroženih občanov.
93. člen
Program razvoja stanovanjske izgradnje mora biti v celoti usklajen z urbanističnim programom. Da bi se omogočila optimalna racionalna gradnja stanovanj, morajo biti določeni gradbeni kompleksi za gradnjo stanovanj najmanj za dobo pet let naprej. Operativni plani za gradnjo stanovanj morajo biti terminsko, finančno in prostorno usklajeni z urbanistično tehnično dokumentacijo. Plani Izgradnje stanovanj morajo biti usklajeni z ozirom na potrebo po stanovanjih, upoštevajoč razpoložljiva sredstva. Politika gospodarjenja z mestnimi gradbenimi zemljišči mora spodbujati racionalno ln plansko gradnjo stanovanj. Plan razvoja stanovanjskega gospodarstva mora zagotoviti Istočasno pospeševanje razvoja ekonomskih odnosov na tem področju.
06.	člen
Ves stanovanjski fond v družbeni lastnini predstavlja enotno sta-
novanjsko posest, ki jo upravljajo hišni sveti ali pooblaščena organizacija za stanovanjsko gospodarstvo v občini. Naloga teh organizacij je, da skrbno gospodarijo z družbenim stanovanjskim fondom, da skrbijo za vzdrževanje, popravila ln obnavljanje, to je za preprosto reprodukcijo stanovanj. Naloga občinske skupščine je, da s posebnimi ukrepi omogoči sanacijo tistega starega stanovanjskega fonda, ki ima za to realne pogoje.
9.	Komunalna dejavnost
97.	člen
Za osnovne potrebe občanov in drugih uporabnikov komunalnih storitev poslujejo v občini Komunala s svojimi enotami, podjetje za PTT promet, obrat Elektro, poslovalnica SAP, cestno podjetje Ljubljana, servisi krajevnih skupnosti, vodna skupnost Trboveljščica ln' druge organizacije, ki jih pooblasti občinska skupščina ali so ustanovljene za opravljanje komunalnih storitev.
98.	člen
Organizacije, navedene v prejšnjem členu, so dolžne, da skrbijo za:
—	vodovodno omrežje in preskrbo z vodo;
—	kanalizacijsko omrežje;
—	električno omrežje ter preskrbo potrošnikov z električno in toplotno energijo in javno razsvetljavo;
—	prometno omrežje (PTT, cšste, ulice);
—	urejanje in čuvanje parkov In javnih nasadov ter estetiko zunanje podobe mesta;
—	vzdrževanje kulturnih zgodovinskih spomenikov ter grobišč padlih borcev in javno pokopališko službo;
—	vzdrževanje javnega kopališča;
—	skrb za vzdrževanje in čiščenje mesta;
—	opravljanje dimnikarske službe;
—	reguliranje in čiščenje vodnih strug;
—	mestni potniški promet;
—	poštne, telefonske in telegrafske usluge.
Pri Izvajanju naštetih nalog, ki Jih opravljajo ta podjetja ln službe, je dolžnost občanov, organizacij, društev (turistično olepševalno društvo, hortikulturno društvo, hišni sveti in drugi), da strokovno pomagajo za kar najlepšo podobo- mesta in za razvoj teh služb.
Potrošniki komunalnih uslug so dolžni le-te rabiti gospodarno.
99.	člen
Cene in tarife za storitve komunalnih organizacij določa ali potrjuje občinska skupščina skladno s predpisi. Skupščina določa tudi višino prispeykov občanov, delovnih ln drugih organizacij za uporabo komunalnih naprav in za usluge kolektivne potrošnje.
100.	člen
Za izgradnjo komunalnih naprav se lahko združujejo tudi sredstva delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, občine, hišnih svetov in občanov.
10.	Druge dejavnosti
101.	člen
Po posebnih programih zagotavlja občina skupno z delovnimi organizacijami mrežo trgovskih tn drugih objektov za normalno preskrbo in zadovoljevanje potreb občanov, delovnih organizacij, družin ln gospodinjstev, pri čemer posveča posebno skrb razvoju družbene prehrane.
Občina po svojih organih vodi evidenco in kontrolo cen prehrambenih predmetov in gostinskih ter obrtnih storitev.
102.	člen
Na območju občine se lahko ustanovijo tudi druge organizacije za skupne potrebe.
Te organizacije ustanavljajo skupščina, krajevna skupnost ali druge organizacije.
103.	člen
Delovne organizacije, ki opravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb, morajo poročati ustanovitelju oziroma pristojnemu svetu skupščine o svojem delu in o finančnem stanju.
104 člen
Skupščina določi z letnim in perspektivnim načrtom razvoj posameznih služb za zadovoljevanje skupnih potreb skladno z razvojem proizvajalnih sil in drugimi .materialnimi možnostmi.
105.	člen
Delovne organizacije skupno z občino zadovoljujejo tiste skupne potrebe svojih delavcev, ki zagotavljajo povečano delovno sposobnost kolektiva (menze, ustanove otroškega varstva, počitniški domovi itd.).
Delovne in druge organizacije, ki z Investicijsko dejavnostjo ali razširitvijo poslovanja povzročijo, da Je treba v občini zadovoljevati večje skupne potrebe, morajo obenem tudi zagotoviti občini oziroma krajevni skupnosti sorazmerni del sredstev za kritje povečanih skupnih potreb.
106.	člen
Občinska gasilska zveza opravlja naloge s področja požarnega varstva, predvsem pa povezuje vse operativne gasilske enote, prostovoljne in poklicne, pri opravljanju preventivnih in drugih nalog požarno varnostne službe.
Četrto poglavje
OBČINSKA SKTPSČ1NA IN NJENI ORGANI
1.	Organizacija in delo občinslie skup4fine
107 člen
Delovno ljudstvo je edini nosilec oblasti tn opravljanja družbenih zadev v občini.
108.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine.
Skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Občinski zbor šteje 29 ter zbor delovnih skupnosti prav tako 29 članov
odbornikov. .	. ,	,
Člane občinskega zbora volijo občani, člane zbora delovnih skupnosti pa delavci v delovnih organizacijah.
109.	člen
Mandatna doba občinske skupščine traja štiri leta. Vsako drugo leto se polovica članov občinske skupščine izvoli na novo. Odborn.ški mandat traja dve leti tistim odbornikom občinskega zbora, ki so bili Izvoljeni na prvih volitvah v volilnih enotah št. 2, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 13, 14, 17, 20, 21, 22, 24 in 29.	„	.	.
Odborniški mandat traja dve leti tistim odbornikom zbora delovnih skupnosti, ki so bili izvoljeni na prvih volitvah v naslednjih volilnih enotah:	i
V	skupini gospodarstvo:
—	v prvi podskupini v volilnih enotah št. 1, 2, 3, o, 10, lz, le, 16, 19 in 20;
—	v drugi podskupini v volilni enoti št.. 22.
V	skupini prosveta in .kultura:
—	v volilni enoti št. 3.
V	skupini zdravstva in socialnega varstva:
—	v volilnih enotah št. 2 In 3.
110.	člen
Član enega zbora ne more biti istočasno, član drugega zbora. Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine. Uslužbenci občinske uprave in posebnih organov občine ter sodnik občinskega sodišča ne morejo biti člani skupščine.
2.	Pristojnost in delo občinske skupščine
111.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni ih socialni razvoj ter življenje občine, Izdaja predpise In potrebne ukrepe za reševanje teh
vprašanj.	,
Skupščina kot splošno družbeni politični zbor občine obravnava s predstavniki družbenih in političnih organizacij in z drugimi predstavniki javnosti v občini .vprašanja fei so .splošnega pomena za skupnost občine.	‘ •J ;
Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na svojih sejah, v svetih, komisijah in upravi.
112.	člen
Občinska skupščina v okviru svojih pravic in dolžnosti odloča o zadevah splošnega pomena, zlasti pa:
1.	sprejema, spreminja in dopolnjuje statut;
2.	sprejema perspektivni družbeni in urbanistični načrt;
3.	sprejema proračun in zaključni račun občine;
4.	sprejema splošne predpise;
5.	ustanavlja delovne organizacije;
6.	organizira ustanavljanje pogodbenih skupnosti za opravljanje skupnih nalog;
7.	ustanavlja sklade;
8.	nadzoruje delo vseh organov in organizacij v občini;
9.	nadzoruje uporabo družbenih sredstev in delitev dohodka delovnih in drugih organizacij;
10.	upravlja in razpolaga .z družbenim premoženjem;
11.	da„Vfc3riporočila organom družbenega upravljanja;
12.	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in tajnika skupščine, člane svetov in komisij skupščine in delegatov v širše družbeno politične skupnosti, sodnika za prekrške in njegovega namestnika, predstojnike temeljnih upravnih organov;
13.	sklepa o višini nagrade za predsednika in podpredsednika in o povračilih stroškov članom skupščine, svetov in komisij;
14.	odloča o sklepih zborov občanov, zborov delavcev v delovnih organizacijah in o organizacijah javnih služb;
15.	sklepa o razpisu referenduma;
16 proglaša zaslužne osebe za častne občane;
17. sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
18 sprejema svoj poslovnik;
19.	izvaja vse naloge in opravlja zadeve s področja narodne obrambe, ki so z veljavnimi predpisi določene v pristojnost občinske skupščine. Seznanja državljane z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe. Skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva na območju občine. Za opravljanje nalog s področja narodne obrambe zagotavlja občinska skupščina s proračunom tista finančna sredstva, katera je dolžna po veljavnih predpisih;
20.	odloča o drugih vprašanjih, predpisanih z ustavo, zakonom ali
v	s tem statutom.
113	člen
Zbora odločata v zadevah skupščine praviloma skupno. V izključni pristojnosti 'posameznega zbora so volitve predsednika zbora in mandatno Imunitetne komisije, sklepanje o imunitetnih vprašanjih, dopolnilne volitve in odpoklic člana zbora občinske skupščine.
114	člen
Na ločenih sejah morata oba zbora obvezno odločati, kadar sprejemala:
—	statut občine in njegove spremembe ter dopolnitve;
—	družbeni plan in preračun občine;
—	zaključni račun občine;
—	sklepa o lokalnih dajatvah;
—	in odločata še o drugih vprašanjih, če to zahteva ena tretjina vsakega zbora.
115.	člen
Kadar odločata oba zbora na ločenih sejah, mora biti predpis ali sklep izglasovan v enakem besedilu.
Ce se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, ki naj doseže soglasnost.
Komisijo sestavljajo odborniki obeh zborov v enakem številu. Ce se. skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Ce se tudi na skupni seji zbora ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku treh mesecev na predlog posameznega zbora, po sklepu obeh zborov pa lahko že prej.
116.	člen
Ce zaradi nesoglasja med občinskim zborom in zborom delovnih skupnosti ne more biti v skupščini sprejet družbeni plan gospodarskega in družbenega razvoja občine ali občinski proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, se oba zbora razpustita in velja, da je družbeni plan oziroma proračun sprejet v besedilu, v katerem ga je sprejel občinski zbor.
Na novo Izvoljena zbora lahko sprejmeta nov družbeni plan oziroma proračun.
117.	člen
Občinska skupščina sklepa veljavno, kadar Je na sejiv navzoča večina članov vsakega zbora skupščine.
Sklep je sprejet, kadar je zanj glasovala večina navzočih članov skupščine	*>
Kadar skupščina sprejema statut, urbanistični načrt, družbeni plan in proračun ter dopolnilni proračunski prispevek, je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinske skupščine.
118.	člen
Seje občinske skupščine so javne.
Skupščina lahko na sejo povabi posamezne občane, zastopnike delovnih organizacij, organizacij javnih služb, krajevnih skupnosti. Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbeno političnih organizacij, da bi se vsestransko obravnavalo določeno vprašanje.
Izjemoma lahko skupščina sklene, da se del seje ali cela seja opravi z	Javnosti.	.,
«:	i..*.
Seja se lahko skliče na zahtevo m	sklicevanje skupščine
tudi na zahtevo skupščine okraja. Pred^f 'Movneea liudstva ob-lahko dajo sveti skupščine, Socialistična zveza Jte***^® činski sindikalni svet In predsednik okrajne skupščine.
3.	Pravice in dolžnosti odbornikov
119.	člen
Članu občinske skupščine preneha mandat, če izgubi volilno pravico, če je odpoklican, če se odpove mandatu, če je obsojen na zaporno kazen, daljšo od šest mesecev, ali hujšo kazen, če sprejme službo v občinski upravi ali posameznem organu občine, zaradi smrti ali če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji v okviru volilne enote, v kateri je bil izvoljen v zbor delovnih skupnosti.
120.	člen
Člani občinske skupščine imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščine in njenih organov, pravico stavljati vprašanja, predlagati amandmaje in predlagati, da se odstavi zadeva z dnevnega reda in preloži na poznejšo sejo.
Upravni organi so dolžni članom skupščine najpozneje pet dni pred sejo skupščine izročiti gradivo za sejo z dnevnim redom.
Člani skupščine lahko predlagajo odloke, odredbe, navodila, priporočila, odločbe in druge sklepe v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine.
121.	člen
Vsak član občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevo, ki se pripravlja za dnevni red seje občinske skupščine ali posameznega zbora, kakor tudi z vsem gradivom, ki je pripravljeno za obdelavo in obrazložitev zadeve.
Organi občinske uprave so dolžni članom skupščine omogočiti vpogled v spise, poročila, obrazložitev In drugo gradivo o zadevah, ki jih bo obravnavala skupščina ali posamezni zbori, in jim dati potrebna pojasnila.
122.	člen
Člani občinske skupščine morajo biti v stalnih stikih s svojimi volilci, Jim poročati o delu skupščine, morajo se posvetovati z volile! in posredovati tehtne predloge in mnenja volilcev skupščini.
123.	člen
Člani skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in skupščini.
Za člana skupščine, ki trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih neopravičeno manjka na seji skupščine, se lahko predlaga, da se začne postopek za odpoklic.
124 člen
Član skupščine Ima v času mandata imuniteto po določbah 100. člena Ustave SRS
Privolitev za odvzem prostosti ali začetek kazenskega,postopka proti odborniku-članu skupščine, kadar njegov zbor ni zbran, da mandatno imunitetna komisija tistega zbora, kateremu odbornik pripada, kar določa drugi odstavek 100. člena Ustave SRS.
125.	člen
Članstvo v skupščini je častna družbena funkcija. Člani občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so nastali , z opravljanjem nalog v občinski skupščini. Za stalno delo v skupščini ima član skupščine mesečno nagrado, ki jo določi skupščina.
4.	Akti skupščine
126.	člen
Občinska skupščina pri izpolnjevanju svojih nalog sprejema odloke, odredbe, odločbe, sklepe, pravilnike, navodila, priporočila in resolucije.
Splošni predpisi s posebnim nazivom so statut občine, poslovnik občinske skupščine, družbeni program in proračun.
, Priporočila in resolucije skupščine se sprejemajo zaradi usmerjanja dela organov in organizacij ali zaradi proglasitve določenih prin-cipojv in pravic skupščine.
127.	člen
Ti akti začnejo veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku Zasavja«, če ni s samim predpisom drugače določeno.
5.	Predsednik skupščine
128.	člen
Organi skupščine so predsednik, sveti, komisije In upravni organi.
129.	člen
Predsednik predstavlja skupščino in zastopa občino kot pravno osebo pred državnimi in drugimi organi ter v pravnih vprašanjih na-pram fizičnim in pravnim osebam. Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti koga drugega, da zastopa občino.
130.	člen
Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi, da sveti, komisije In upravni organi redno opravljajo svoje naloge, usklajuje delo vseh organov skupščine, nadzira in usmerja delo upravnih organov, razglaša predpise skupščine. Predsednik lahko zadrži izvršitev nezakonitih aktov, ki jih izdajajo sveti Izven upravnega postopka, in jih predloži v odločitev skupščini. Sklicuje svete in komisije skupščine, če tega ne stori predsednik sveta ali komisije, sklicuje zbore volilcev, podpisuje akte, ki jih' sprejema skupščina, odredbe svetov pa podpisuje s predsednikom sveta ter opravlja druge zadeve po zakonu in drugih predpisih.
131.	člen
Predsednika izvoli in razreši skupščina na svoji prvi seji iz vrst svojih članov. Kandidata za predsednika občinske skupščine predlaga najmanj pet odbornikov.
Predsednika volijo odborniki s tajnim glasovanjem. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ glasov.
Predsednik je Izvoljen za dobo, za katero je izvoljena občinska skupščina. Po preteku mandata skupščine predsednik nadaljuje delo do izvolitve novega predsednika.
Predsednik je lahko skladno s predpisi ponovno Izvoljen največ še za eno mandatno dobo.
132.	člen
Predsednik lahko imenuje po potrebi posamezne komisije, tako da jih predloži v potrditev skupščini na prvi prihodnji seji.
133.	člen
Predsednik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
134.	člen
Občinska skupščina ima podpredsednika, ki ga izvolijo enako kot predsednika. '
Ce je predsednik skupščine začasno odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik..
Podpredsednik opravlja določene zadeve z delovnega področja predsednika v mejah, ki jih določi občinska skupščina.
135.	člen
Predsednik občinske skupščine in podpredsednik Imata pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta 30 dni.
Višino mesečne nagrade določi občinska skupščina.
6.	Komisije
136.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima lahko občinska skupščina stalne in začasne komisije.
Stalne skupščinske komisije izvoli skupščina oziroma izvolita zbora na prvi seji za vso mandatno dobo, začasne pa po potrebi. Začasna komisija dela, dokler ne opravi zaupane ji naloge oziroma dokler je skupščina ali zbor ne razreši.
137.	člen
Občinska skupščina ima stalne komisije:	^
1.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima 7 članov;
2.	komisijo za vloge in pritožbe, ki ima 7 članov;
3.	komisijo za družbeni nadzor, ki ima 7 članov;
4.	komisijo za narodno obrambo, ki ima 7 članov.
138.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja proučuje in daje predloge za volitve in razrešitve kolegijskih organov, katerih člane voli in odpokliče občinska skupščina.
Proučuje predloge komisije za kadrovska vprašanja In predlaga občinski skupščini imenovanja vodilnih uslužbencev, ki jih ta postavlja. Opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po posameznih predpisih, analizira stanje v upravnih organih občine, v vseh zavodih javnih služb, ki jih ustanovi občinska skupščina, ter drugih kadrov, ki jih postavlja. Planira potrebe po kadrih in predlaga štipendiranja kadrov za posamezne službe, predlaga ukrepe za njihovo strokovno izpopolnjevanje v upravi občine in v javnih službah, javno obravnava in pripravlja predloge za izvolitev oziroma imenovanje javnih funkcionarjev ter obravnava druga kadrovska vprašanja.
139.	člen
Komisija za vloge in pritožbe ima sedem članov, od katerih morajo biti vsaj štirje odborniki občinske skupščine, dva člana pa delegirata občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva in občinski sindikalni svet.
Strokovni organ komisije je služba za vloge in pritožbe kot posebni organ občinske skupščine. Organizacijo in obseg službe določa pravilnik.
Vodja službe za vloge In pritožbe je član In tajnik komisije pa položaju.
140.	člen
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij, ki zadevajo delo organov občinske skupščine ter družbenih in deiovnih samoupravnih organizacij v občinskem merilu. V zvezi z vlogami in pritožbami komisija lahko zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatkejn pojasnila. Daje nasvete in priporočila ter predlaga ustrezne ukrepe občinskim organom in organizacijam. Le-ti so dolžni predloge komisije obravnavati in jo obveščati o »tališčih, sklepih in rešitvah. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti ali nepravilnosti, nezakonitosti ali samovolje in zaradi preprečevanja njihovih vzrokov proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike dela ustreznih občinskih organov ali drugih organizacij, zavodov in ustanov. Izdela iz vlog in pritožb predloge skupščini, da le-ta sprejme nove predpise, spremembe ali dopolnitve, sodeluje z občinskimi organi, ustreznimi komisijami republike, okraja, drugih občin, družbeno političnih organizacij in občasno poroča o problematik! in svojem dc! j občinski skupščini najmanj enkrat letno.
141.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje in analizira, ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih,in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja. Nadzoruje, če se pravilno upravljajo in uporabljajo družbena sredstva.	/
Komisija ima v mejah svojega delovnega področja pravico zahtevati gradivo in poročila o delovanju služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organov občinske uprave, delovnih in drugih organizacij in občanov. Pravico ima klicati na svoje seje predstavnike delovnih in drugih organizacij ter zahtevati od njih, da ji poročajo ali dajo potrebna pojasnila.
Delovne in druge organizacije ter organi občinske uprave morajo omogočiti komisiji izpolnjevanje nalog njenega delovnega področja. Na podlagi stanja, ki ga ugotovi, opozori komisija pristojne organe na morebitne nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju delovnih in drugih organizacij ter občinske uprave in njihovih uslužbencev. Komisija lahko daje delovnim in drugim organizacijam v zvezi z ugotovitvami priporočila in predlaga občinski skupščini ali ustreznim organom ukrepe v mejah njihove pristojnosti.
142.	člen
Komisija za narodno obrambo skrbi za izvajanje vseh zakonskih in drugih določil s področja narodne obrambe. Odgovorna pa je tudi za:
a)	izvajanje navodil in priporočil pristojnih vodstvenih in upravnih orga.nov za narodno obrambo;
b)	obrambne priprave civilnega sektorja na območju občine;
c)	vsa opravila v zvezi z vojaško mobilizacijo.
Koordinira delojorganov državne uprave, gospodarskih In družbenih organizacij, javhih služb, drugih organov in zavodov s področja obrambnih priprav na območju občine.
143.	člen
Vsak zbor ima stalno mandatno-imunitetno komisijo, ki ima tri člane.
Mandatno imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami članov zbora, v zvezi s prenehanjem skupščinskega mandata,, z razpisom volitev za izpraznjena mesta članov zbora in v zvezi z verifikacijo mandatov novoizvoljenih članov zbora.
Mandatno-imunitetna komisija sme odločati o kazenskem pregonu zoper člane zbora, mora pa vsako odločbo predložiti ustreznemu zboru v potrditev.
144.	člen
Občinska skupščina in njena zbora lahko ustanovita še druge stalne komisije.	_•
7.	Sveti
145.	člen
Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in terito-
- rialni organi družbenega samoupravljanja Da področju, za katero so ustanovljeni.
Svet je oblika udeležbe občanov pri upravljanju oblasti.
146.	člen
Sveti skrbijo, da se izpolnjujejo zakoni in drugi predpisi širših družbenopolitičnih skupnosti, predpisi in Smernice občinske skupščine, obravnavajo stanje in potrebe svojega delovnega pbdročja, dajejo smernice upravnim organom in nadzorujejo njihovo delo, predlagajo predpise in druge akte, ki naj jih izda občinska skupščina. Po izrecnem pooblastilu skupščine izdajajo lastne predpise, izjemoma izdajajo odločbe v upravnem postopku, kadar je to predvideno v zakonu, občinskem predpisu, ali če po prostem preudarku in samostojno opravljajo naloge, ki so jim dane v pristojnost z zakonom ali z drugimi predpisi.
Sveti kot teritorialni organi družbenega samoupravljanja usmerjajo delo organov družbenega upravljanja na področju občine, skrbijo za koordinacijo med temi organi, kadar rešujejo vprašanje skupnega interesa, spodbujajo iniciativo in izdajajo priporočila za njihovo delo.
147.	člen
Sveti sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja, Socialistič-. no zvezo delovnega ljudstva in z drugimi družbeno-poliMčnimi organizacijami tako, da se z njimi posvetujejo, kličejo njihove zastopnike na svoje seje ter se poslužujejo drugih oblik povezovanja.
148.	člen
Sveti odgovarjajo za svoje delo občinski skupščini.
Vsako leto sveti poročajo o svojem delu občinski skupščini. Člani sveta, ki so delegirani, poročajo organom družbenega upravljanja in družbenopolitičnim organizacijam, ki so jih izbrale.
149.	člen
Občinska skupščina ima le-te svete:
1. svet za občo upravo in proračun,
2« svet za notranje zadeve,
3.	svet za družbeni plan in finance,
4.	svet za industrijo in obrt,
5.	svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo,
6.	svet za urbanizem, gradbeništvo, komunalne in stanovanjske zadeve,
7.	svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo,
8.	svet za zdravstvo,
9.	svet za socialno varstvo in varstvo družine,
10.	svet za šolstvo,
11.	svet za presveto in kulturo,
12.	svet za telesno kulturo,
13.	svet za delo.
150.	člen
Sestav in število posameznih svetov, ki jih volijo organi oziroma organizacije ali delegirajo v svete, način volitev, določi skuščina s posebnim aktom, kolikor to že ni določeno z zakonom ali drugimi veljavnimi predpisi.
Skupščina lahko s svojo odločitvijo ustanovi še druge svete; obstoječe lahko združi ali pa ukine.
151.	člen
Svet za občo upravo in proračun opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov občinske skupščine, daje soglasje k pravilniku o delovnih razmerjih in drugih samoupravnih pravicah uslužbencev uprave, obravnava predlog proračuna in spremlja njegovo uresničitev, zaključni račun o realizaciji proračuna in zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih svetov.
Svet za notranje zadeve opravlja matično službo, skrbi za javni red in mir, za promet ter varnost ljudi in premoženja.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen Predlog občinskega družbenega plana, opravlja naloge v zvezi z uresničevanjem občanskega družbenega plana in proračuna ter druge naloge s področja financ in premoženjsko-pravnlh vprašanj.
Svet za industrijo in obrt obravnava industrijo, rudarstvo in obrtništvo.
Svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribištvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova ter veterine.
Svet za urbanizem, gradbeništvo, komunalne in stanovanjske zadeve rešuje naloge s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter druga komunalna vprašanja in naloge S področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov ter vodnega gospodarstva.	N-
Svet za blagovni promet, JurTžeiji in gostinstvo opravlja naloge S področja blagovnega prometa, turizma, gostinstva In politike cen.
Svet za zdravstvo opravlja naloge s področja zdravstva in splošne higiene.
Svet za socialno varstvo in varstvo družine opravlja naloge s področja splošnega varstva, skrbništva, varstva družine in skrbništva mladoletnih oseb ter rešuje druge naloge socialnega varstva.
Svet za šolstvo opravlja naloge s področja šolstva, predšolske in pošoiske vzgoje.
Svet za prosveto in kulturo rešuje naloge ljudske prosvete in kulture ter vsklajuje delo posameznih prosvetnih društev in organizacij.
Svet za telesno kulturo opravlja naloge s področja telesne kulture in športa.
Svet za delo rešuje naloge s področja dela, posredovanja dela in socialnega zavarovanja.
152.	člen
Občinska skupščina lahko s posebnim predpisom prenese na posamezne svete tudi druge pristojnosti iz svojega delovnega področja, ki niso zajete v 151. členu tega statuta.
153.	člen	!
Mandat za člane svetov občinske skupščine traja dve leti.	1
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvaljen za člana istega sveta.
Nihče ne more biti istočasno član več kot enega sveta.
Predsednika sveta izvoli občinska skupščina.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci uprave občinske skupščine ne morejo biti člani sveta.
Administrativne zadeve sveta vodi uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik občinske skupščine.
154.	člen
Članu sveta občinske skupščine preneha mandat, če sprejme njegovo odpoved telo, ki ga je izvolilo oziroma delegiralo, če je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja na kazen zapora, daljšo od 6 mesecev ali na strožjo kazen, če se stalno izseli iz območja občine, če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji ali članstvo v zadrugi ali zbornici in zaradi smrti.
Člana sveta lahko zaradi neaktivnosti odpokliče organ, ki ga je izvolil,
155.	člen
Sveti občinske skupščine delajo-na sejah.
Sejo sklicuje predsednik sveta.
Vabilo na sejo sveta se s predlogom dnevnega reda in potrebnim gradivom vreči članom sveta vsaj tri dni pred sejo.
Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov. t
156.	člen	1
Seje sveta vodi predsednik sveta.
Seje se mora udeležiti starešina upravnega organa, če se na njej obravnavajo vprašanja s področja upravnega organa. Svet lahko zahteva, da sejam prisostvujejo tudi drugi strokovni uslužbenci. Na sejah sveta so lahko navzoči zastopniki delovnih in drugih organizacij, kadar se obravnavajo zadeve, za katere so te organizacije neposredno zainteresirane. Zastopniki lahko sodelujejo v razpravi, glasovati pa ne morejo.
157.	- člen	-<
Kadar obravnava svet zadevo; ki posega tudi v področje drugega sveta, poskrbi svet, ki je zadevo pričel obravnavati, za skupno sejo prizadetih svetov.
Sveti lahko za reševanje posameznih zadev ustanavljajo začasne komisije ter se tudi poslužujejo posameznikov in skupin strokovnjakov za proučevanje določenih problemov in za izdelavo analiz z delovnega področja. Te komisije ne odločajo samostojno.
158.	člen
Vsako leto mora starešina upravnega organa poročati ustreznemu svetu o delu upravnega organa in o problematiki določenega področja. Svet mora to poročilo obravnavati in dati ustrezna priporočila.
159.	člen
Na sejah sveta je treba pisati zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in tajnik sveta.
Svet si za svoje delo predpiše poslovnik, ki ga potrdi občinska skupščina.
8.	Občinski n pravni organi	j
160.	člen	!
Za neposredno izpolnjevanje zakonov in drugih predpisov za strokovno obdelavo in pripravo aktov skupščine in njenih organov, za izpolnjevanje njenih sklepov ter za opravljanje drugih upravno-admi-nistrativnih tehničnih zadev iz pristojnosti ima skupščina svoje upravne organe.
161.	člen
Upravni organi občinske skupščine opravljajo vse'upravne zadeve iz pristojnosti skupščine, razen tistih zadev, ki z zakonom ali z drugimi predpisi spadajo v pristojnost drugih organov.
162.	člen
Temeljni občinski upravni organi se ustanavljajo ali odpravi j ajd s statutom, prav tako se tudi njihovo delavno področje določa le 8 statutom. Drugi občinski upravni organi se d-olbčajo z odlokom občinske skupščine.
Temeljni upravni organa občine so oddelki tor samostojni odseki,
163.	člen
Upravni organi občinske skupščine so:
—	tajnik občinske uprave.
I.	Temeljni upravni organi:
—	urad tajnika,
—	oddelek za občo upravo in družbene službe,
—	oddelek za notranje zadeve,
—	oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve,
—	oddelek za finance,
—	odsek za narodno obrambo.
II.	Drugi upravni organi:
—	sodnik za prekrške,
—	oddelek za medobčinske inšpekcijske službe,
—	medobčinski zavod za izmero in kataster zemljišč,
—	disciplinsko sodišče.
Notranjo organizacija upravnih organov predpiše tajnik skupščine sporazumno s svetom delovne skupnosti.
164.	člen
Urad tajnika opravlja administrativno tehnične naloge za skupščino, pripravlja material za seje skupščine in njena zbora z upravnim in drugimi organi v občini. Opravlja strokovne naloge za stalne skupščinske komisije.
165.	člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja naloge s pod-ročajo organizacije občinskih upravnih organov in zavodov, sistemizacijo delovnih mest in uslužbenskih razmerij, organizira splošno pisarniško službo, ekonomat in posebne servisne službe. Rešuje naloge s področja predšolske vzgoje, šolstva in pošolske vzgoje, kulture in telesne kulture, opravlja naloge s področja zdravstvenega varstva. Opravlja še druge naloge iz pristojnosti občinske uprave, ki niso v pristojnosti drugih upravnih organov.
166.	člen
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne naloge v zvezi z vzdrževanjem reda in miru v občini, z varnostjo krajevnega prometa, vodi knjigo državljanskih stanj, sprejema prijave in odjave bivanja, opravlja zadeve požarno varnostne službe, rešuje vprašanja v zvezi z izvrševanjem kazni ter opravlja druge upravne naloge s področja notranjih zadev, ki so s predpisi določene v pristojnost občine.
167.	člen
Qddelek za finance opravlja upravne naloge v zvezi s proračunom in zaključnim računom, spremlja realizacijo proračuna, opravlja računovodsko službo za občinski proračun in sklade, opravlja upravne zadeve na področju premoženjsko-pravnih razmerij, opravlja službo davkov in taks ter opravlja druge naloge, ki spadajo v njegovo pristojnost.
168.	člen
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne naloge s področja gospodarstva (industrija, obrt, blagovni promet, gostinstvo, turizem, kmetijstvo, veterina, gozdarstvo, lov, ribištvo, urbanizem, gradbeništvo stanovanjske in komunalne zadeve delo in delovna razmerja, delitev dohodka, izdelava in spremljanje realizacije družbenega plana in perspektivnih planov, opravlja naloge s področja statistike in evidence) in druge zadeve, ki spadajo v njegovo pristojnost.
169.	člen
Odsek za narodno obrambo opravlja vse upravne naloge s področja narodne obrambe in je strokovni organ komisije za narodno obrambo.
170.	člen
Oddelek za medobčinske inšpekcijske službe opravlja inšpekcijsko službo na področju tržne, gradbene, delovne, sanitarne, veterinarske, gozdarske, kmetijske in cestne inšpekcije. Oddelek opravlja inšpekcijsko službo na območju tistih občin, ki so sklenile pogodbo o organizaciji medobčinskih inšpekcijskih služb.
171.	člen
Občinski sodnik ža prekrške vodi upravno-kazenski postopek in odloča o prekrških na prvih stopnji.
172.	člen
Zadeve vzdrževanja in evidence katastra zemljišč: izvajanje geodetsko tehničnih izmer in zbiranje njih dokumentacije za potrebe komunalnega gospodarstva, urbanizma in drugih družbenih služb delovnih organizacij in občanov opravlja in urejuje zavod za izmero in kataster zemljišč.
. .	173. člen
Zavod za izmero in kataster zemljišč opravlja naloge za občine Hrastnik, Zagorje ob Savi in Trbovlje.
174.	člen	,
Direktorja zavoda imenuje občinska skupščina Trbovlje v soglasju z občinskima skupščinama Hrastnik in Zagorje ob Savi.
175.	člen
Disciplinsko sodišče vodi postopek in odloča:
1.	na prvi stopnji:
a)	o disciplinskih prestopkih uslužbencev občinskih, upravnih in drugih organov in uslužbencev zavodov, nad katerimi ima skupščina ustanoviteljske pravice;
b)	o kršitvah delovne discipline direktorjev in članov organov družbenega samoupravljanja delovnih organizacij;
2.	na drugi stopnji:
o pritožbah zoper odločbe o kazni, ki jih izrekajo na prvi stopnji disciplinske komisije ali delovni kolektivi.
176.	člen
Skupščina lahko ustanovi upravne komisije za opravljanje določenih nalog Z aktom o ustanovitvi komisije določi njeno pristojnost, njen sestav ter upravni organ, ki opravlja administrativno-tehnične posle za komisijo.
177.	člen
Upravni organi rešujejo zadeve s svojega delovnega področja samostojno, v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi, in po smernicah občinske skupščine ter njenih svetov.
178 člen
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza v
izpolnjevanju predpisov, v razvijanju pobude pri odkrivanju Ln proučevanju problematike na svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek delovnih organizacij, v strokovni pomoči pri odpravljanju teh napak in slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva o stanju na svojem področju. To opravljajo za potrebe skupščine in njenih svetov ter predlagajo potrebne ukrepe skupščini oziroma svetom.
V okviru te samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo ter z načinom in metodami dela razvijati samostojnost in pobudo uslužbencev na posameznih delovnih mestih in njihovo osebno odgovornost za delo.
179.	člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno ln tekoče seznanjati s problemi na svojem področju in jima s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njihovih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, če bi jih izdale delovne in' druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitosti in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so jih ugotovili pri upravnem nadzorstvu. Predlagati morajo primerne ukrepe, da nezakonitost in druge nepravilnosti odpravijo.
180.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
Skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovem prizadevanju za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov:
—	organizirajo in pomagajo pri službah, ki so namenjene neposredno občanom, da lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma opravljajo svojo dolžnost (sprejemna pisarna, služba za vloge in pritožbe, služba pravne pomoči občanom in organizacijam itd.)r
181.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali z aktom občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objaviti. Občinska skupščina določi, ko obravnava poročilo uprave, katere dele poročila lahko objavijo in kako jih objavijo.
9.	Tajnik in starešine upravnih organov
182.	člen
Tajnik je najvišji starešina občinskih upravnih organov In disciplinski starešina vseh zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino.
Tajnika in starešine temeljnih upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa za dobo štirih let, pa poteku te dobe pa so lahko ponovno imenovani.
Tajniku določa osebni dohodek občinska skupščina.
183.	člen	.
Za tajnika in starešine temeljnih upravnih organov so lahko imenovane le osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da imajo strokovno in šolsko izobrazbo ter potrebno prakso, ki je predpisana s sistemizacijo delovnih mest;
—	da so družbeno politično dejavni, kar je nujno potrebno za opravljanje odgovorne funkcije.
184.	člen
Tajnik občinske skupščine skrbi in je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota v redu funkcionira ln da opravlja upravne in strokovne naloge, ki so določene po ustavi. Skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje nalog, nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov, skrbi za uresničevanje sklepov in svetov, pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij, opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu-in posebnih predpisih ali ki mb jih naloži občinska skupščina.
Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo in občani ter skrbeti, da se ti odnosi nenehno izboljšujejo, skladno s položajem in vlogo občana in človeka v naši socialistični demokraciji-
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahtevo razložiti mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila ih podatke, ki jih zahteva skupščina ali njen član s področja dela občinske uprave.
185.	člen
Tajnik je osebno odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za izpolnjevanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov tef ^ za realizacijo programa dela upravnih organov.
Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito ter pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter sklepe in smernice občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega oi' gana odgovarjajo starešine tudi ustreznemu svetu.
Tajnik in starešine upravnih organov morajo najmanj enkrat na leto poročati občinski skupščini oziroma ustreznim svetom o svoje*11 delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za izboljšanje organizacije. za dvig strokovne ravni uslužbencev ter za napredek dela upravnih ®r' ganov. Skupščina oziroma ustrezni svet razpravljata o poročilu in aa'
jeta upravnim organom obvezne smernice za njihovo delo. Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik skupščine. Svetu predloži poročilo starešina ustreznega upravnega organa. Starešina mora v poročilu posebej navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skupščine oziroma sveta za delo upravnih organov.
186.	člen
Starešine upravnih organov skrbijo in so neposredno osebno odgovorni za to, da izpolnjujejo zakone iri druge predpise državnih organov ter predpise, sklepe in smernice občinske skupščine in njenih svetov, da izdelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutke predpisov in drugih aktov ter pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delo. Skrbijo še, da upravni organi in posamezni uslužbenci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo vse druge naloge iz svojega delovnega področja.	,	.	»
Starešina upravnega organa organizira in vodi dela, je neposredni starešina uslužbencev upravnega organa ter opravlja druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
10. Uslužbenci občinske skupščine
187.	člen
Uslužbenci občinske uprave so javni uslužbenci, postavljajo se na podlagi javnega razpisa.
Uslužbenci so vsak na svojem delovnem mestu osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno in pravočasno opravljanje svojih nalog.
188.	člen
Uslužbenci in delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih', predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonitih predpisov, po načelu samoupravljanja samostojno urejajo vprašanja o notranjih razmerjih v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delovnih ljudi v občinski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom.
189.	člen
Skupščina zagotovi sredstva za delo občinskim upravnim organom glede na vrsto, obseg In pomen nalog, pogojev njihovega dela ter programa dela.
Sredstva za delo predstavljajo njihov dohodek, ki je enoten in skupen vsem upravnim organom.
Delovni kolektiv razpolaga s svojim dohodkom samostojno in v skladu s svojim pravilnikom. Sredstva deli po finančnem načrtu in zaključnem računu. ~
(,
PETO POGLAVJE
OBLIKE NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA
190.	člen
Oblike neposrednega samoupravljanja v občini so:
—	zbori volilcev in zbori občanov,	'
—	zbori delavcev v delovnih organizacijah,
—	krajevne skupnosti in referendum.
Druge oblike sodelovanja javnosti in obveščanja javnosti so:
—	ankete,
—	tisk in radio,
—	tiskovne konference,
—	druga sredstva za informacije.
191.	člen
Skupščina lahko skliče zbor delovnih skupnosti v delovnih organizacijah, kadar namerava na seji skupščine ali na seji posameznega ; zbora razpravljati in odločati o vprašanjih, ki imajo poseben namen za razvej občine ali za, posamezno področje gospodarske ali družbene ■ dejavnosti, t.	■
Te zbore sklicuje, skupščina s svojim sklepom.	-
192.	člen
Zbori volilcev so sestanki volilcev posamezne volilne enote, v kateri občani neposredno opravljajo družbene zadeve. Sklicuje jih občinska skupščina z aktom o sklicu;	)
193.	člen •
Zbori volilcev obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju, krajevni skupnosti, občini in širši družbeno politični skupnosti, ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj:
—	obravnavajo poročila o delu občinske skupščine, njenih organov, sveta krajevne skupnosti in drugih organov družbenega upravljanja, stavljajo v tej zvezi vprašanja ter dajejo mnenja o delu in predloge za zboljšanje dela teh organov;
—	dajejo predloge za odpoklic izvoljenih predstavnikov in predlagajo druge ukrepe v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi;
—	neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z ustavo, zakoni in s tem statutom;
—	opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo alk zakonom;
—	volijo organe družbenega samoupravljanja;
—	opravljajo druge zadeve, za katere so pooblaščeni.
194.	člen
Člani skupščine morajo poročati o svojem delu in o delu skupščine na ustreznih zborih' v volilni enoti, v kateri so izvoljeni.
195.	člen
Skupščina mora najmanj enkrat letno poročati zborom volilcev o svojem delu in problematiki; sveti krajevnih skupnosti pa poročajo vsakega pol leta.
Na posebno zahtevo občanov morajo odborniki dajati na zborih volilcev pojasnila, poleg njih pa tudi drugi organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo javne službe.
C/bčani imajo pravico, da na teh zborih vprašujejo tudi druge stvari, povedo predloge, kritike in predlagajo zboljšanje dela predstavniških in drugih organov.
196.	člen
Občinska skupščina mora pred sprejemom predložiti zborom volilcev v obravnavo predlog statuta, letnega in perspektivnega plana, občinskega proračuna, urbanističnega načrta, odlokov o vpeljavi dopolnilnega proračunskega prispevka in odloka o imenovanju ali preimenovanju krajevnih cest, ulic in druga vprašanja, ki so s posebnimi predpisi določena, da jih mora prej obravnavati ta organ.
197.	člen
Občinska skupščina ter njeni organi, sveti krajevnih skupnosti in organi delovnih organizacij skrbijo za realizacijo sklepov zborov volilcev, ki spadajo v njihovo pristojnost.
Na prvem prihodnjem žboru poročajo volilcem, kako so bili sklepi izpolnjeni, ter pojasnjujejo, zakaj posamezni sklepi niso bili oprav- * ljenh
v Ce pristojni organ iz neutemeljenih razlogov ne obravnava pravočasno sklepov zborov volilcev, če se ne drži roka, ki je za reševanje določene vrste sklepov predpisan, in če o takem sklepu ne da poročila na prihodnjem zboru, imajo skupine volilcev ali volilci določenega zbora ter organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva pravico vložiti ugovor na občinsko skupščino.
Tak ugovor pa imajo pravico vložiti tudi takrat, kadar se jim odločitev pristojnega organa glede na posamezen sklep zbora volilcev ne bi zdela utemeljena in v skladu z objektivnimi možnostmi.
O takem ugovoru mora razpravljati občinska skupščina na prvi prihodnji sejd to sprejeti ukrepe, da odpravi pomanjkljivosti.
198.	člen
; Zbori se sklicujejo po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Zbor volilcev skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, odbornik, svet krajevne skupnosti, občinski ali krajevni organ Socialistične zveze delovnega ljudstva ali ena desetina občanov volilne enote.
Na zborih volilcev lahko sodelujejo vsi občani, odločajo pa le občani, ki imajo volilno pravico.
■ Ce skliče zbor volilcev svet krajevn'e skupnosti, občinski ali krajevni organ Socialistične zveze delovnega ljudstva ali skupina volilcev, mora sklicatelj o tem vsaj pet dni pred zborom obvestiti občinsko skupščino in jo seznaniti z dnevnim redom ter časom in krajem zbora.	'	~
•	’	199. člen
Občinska skupščina predpiše poseben pravilnik, s katerim določi, kako je treba opraviti zbore volilcev, določi vodstvo zbora, način sprejemanja sklepov ter druge določbe za uspešen potek zborov.
Krajevne skupnosti
2Q0. člen
V krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, telesno kulturne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev kakor tudi za razvoj naselja.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
201. člen A
Krajevno skupnost ustanovijo občani s sklepom, sprejetim na zboru volilcev, za vas, več vasi, naselje, več naselij ali mesto, tako da predstavlja urbanistično gospodarsko in politično zaokroženo celoto, v kateri je možno uresničevati naloge krajevne skupnosti in|upošte-vati skupne interese občanov.
'Za ustanovitev krajevne skupnosti in določitev njenega območja da soglasje občinska skupščina ter v ta namen izda po potrebi odlok, ki postane sestavni del tega statuta.
»	202. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejema samostojno v skladu s tem statutom in z zakonitimi predpisi.
Statut krajevne skupnosti podrobneje določa njeno območje, organizacijo in delo, organizacijo in delo poravnalnih svetov, način ustanavljanja in organizacijo servisov, zavodov, delavnic, obratov in ustanov, razmerje do hišnih svetov in druga vprašanja v zvezi z delom krajevne skupnosti.
Statut sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ga obravnavali zbori volilcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
203.	člen
Krajevna skupnost lahko opravlja svoje naloge neposredno ali preko občanov, preko svojih organov, zavodov, delavnic in drugih organizacij.
Krajevna skupnost izpolnjuje poleg nalog, ki so določene v njenem statutu, tudi naloge, ki jih odstopi v reševanje občinska skupščina s posebnim predpisom.
Te naloge lahko prenese občinska skupščina samo v soglasju s svetom krajevne skupnosti.	,
204.	člen
Krajevna skupnost sprejema svoj program razvoja, upoštevaje smernice v občinskem večletnem programu razvoja občine.
V skladu s svojim programom razvoja izdela krajevna skupnost svoj letni načrt dela.
Krajevna skupnost ima letni finančni plan dohodkov in izdatkov.
Program razvoja krajevne skupnosti, letni načrt dela in finančni plan se morajo pred sprejetjem obravnavati na zborih volilcev.
Krajevno skupnost upravljajo občani po svojih predstavnikih, izvoljenih v svet krajevne skupnosti, ki je njen najvišji organ. Poleg tega organa ima lahko krajevna skupnost še druge organe in poravnalni svet. Natančnejša organizacijska struktura krajevne skupnosti se določi z njenim statutom.
205.	člen
Občinska skupščina mora na zahtevo zbora volilcev obravnavati vsako zadevo, ki neposredno zadeva krajevno skupnost.^
Svet krajevne skupnosti mora dajati občinski skupščini letno poročilo o delu krajevne skupnosti, katerega predhodno obravnavajo zbori volilcev na njenem območju.
206.	člen
Občinska skupščina in njeni organi dajejo krajevni skupnosti Strokovno pomoč in nadzorujejo zakonitost dela organov krajevne skupnosti ter uporabo sredstev, ki jih je občinska skupščina namensko dodelila krajevni skupnosti.
207.	člen
Občinska'skupščina daje krajevnim skupnostim sredstva v okviru gospodarske pomoči posameznih krajev sorazmerno po krajevnih specifičnostih in funkcijah posameznih krajevnih skupnosti. Višina teh sredstev se na podlagi vsakoletnega programa dela krajevne skupnosti določi z družbenim planom občine. Za dodatno financiranje namenskih potreb krajevne skupnosti lahko po sklepu občanov na zborih volilcev uvedejo krajevni samoprispevek.
Poleg rednih sredstev lahko skupščina iz svojih sredstev dodeli krajevnim skupnostim še namenska dodatna sredstva z namenom, da s tem materialno podpira prizadevanje tistih krajevnih skupnosti, kjer so vsi občani pripravljeni, da s svojim delom in z lastnimi sredstvi rešijo posamezna vprašanja.
;	- Referendum
208.	člen
Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da bi občani ne-posredno odločali o vprašanjih, ki Imajo poseben pomen za občane oziroma občino kot celoto. Odločitev na referendumu je za skupščino in vse druge organizacije ter občane obvezna. Skupščina ne more v enemjetu po referendumu izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Referendum se lahko razpiše za celotno območje občine ali pa za posamezna naselja.
209.	člen
Če ni drugih predpisov, lahko občinska skupščina predpiše poseben pravilnik, po katerem izvaja referendum.
Obveščanje občanov
210.	člen
Za pripravo osnutkov odlokov ali drugih normativnih aktov lahko občinska skupščina, njeni sveti, komisije ali upravni organi na podlagi oziroma s pomočjo ankete dobijo mnenja in stališča občanov ter družbeno političnih in drugih organizacij.
Občinska skupščina in njeni organi obveščajo občane o delu v lokalnem glasilu in z drugimi javnimi sredstvi za informacije.
Javnost je mogoče obveščati o delu občinske skupščine In njenih organov preko rednih tiskovnih konferenc. Za določitev datumov, kraja ter vodenja konference je pooblaščen predsednik občinske skupščine.
SESTO POGLAVJE
PRAVNO VARSTVO
211.	člen
Občani uživajo pravno varnost, zagotovljeno z ustavo, zakoni in s statutom.
Pravno' varstvo posameznikov, delovnih, družbenih in družbeno političnih organizacij in pravno varstvo splošno družbenih interesov nudijo na območju občine sodišče, javno tožilstvo, javno pravobranilstvo, sodnik za prekrške in služba pravne pomoči.
212.	člen
Sodno funkcijo v občini opravlja občinsko sodišče, ki dela za območje občin Hrastnik, Zagorje ob Savi in Trbovlje ter ga financirajo le-te po posebni pogodbi.
213.	člen
Po potrebi in v skladu z zakoni in drugimi predpisi se lahko ustanovi občinsko javno tožilstvo in občinsko javno pravobranilstvo.
214.	člen
Sodnik za prekrške je poseben upravni organ občinske skupščine, ki vodi upravno kazenski postopek in izdaja odločbe prve stopnje o prekrških, za katere je pristojen po zakonu, ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon.
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje občinska skupščina po določbah zakona.	V.,
215.	člen
Sodišče, javni tožilec, sodnik za prekrške in javni pravobranilec spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojave, ki so pomembni za izvrševanje njihovih funkcij, in dajejo predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti.
O pojavih, navedenih v prvem odstavku tega člena, in o vprašanjih s svojega področja dela dajejo sodišče, javni tožilec, javni pravobranilec in sodnik za prekrške občasno ali vsaj enkrat letno poročilo občinski skupščini.
SEDMO POGLAVJE
RAZMERJE MED OBČINSKO SKUPŠČINO, DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANI
216.	člen
Delovne organizacije se ustanavljajo, spajajo ali prenehajo na podlagi zakona in z odločitvijo delovnih kolektivov. Delovne organizacije lahko ustanovijo občinska skupščina, delovna organizacija. Socialistična zveza delovnega ljudstva in druge'družbeno politične organizacije ter občani. Ustanoviti jih Je mogoče na področju gospodarstva, javnih služb in drugih dejavnostih za opravljanje temeljnih družbenih nalog.
Z ustanovitvijo se jim zagotovijo ustrezna materialna in druga sredstva.
217.	člen
Za ustanovitev delovne organizacije morajo biti izpolnjeni tila pogoji:	analiza gospodarske in družbene utemeljenosti ustanovitve
delovne organizacije, rešena kadrovska vprašanja, določena vrsta proizvodnje in uslug, ekonomičnost proizvodnje oziroma uslug, finančni efekt, način financiranja določenih dejavnosti in druga vprašanja, ki omogočajo vpogled v problem pri odločanju o ustanovitvi delovne organizacije.
Za ustanovitev komunalnih delovnih organizacij se lahko upoštevajo določbe prejšnjega odstavka, poleg tega pa je potrebno, da občinska skupščina določi vir sredstev, ki naj se uporabljajo kot namenska sredstva za financiranje tistih komunalnih dejavnosti, ki se same ne morejo vzdrževati.
218.	člen
Notranja organizacija in delo delovnih organizacij sta določena z njenim statutom.
219.	člen
Delovna organizacija ima svoj statut, ki ga sprejme delavski svet po razpravi v kolektivu. Pred sprejemom statuta ga morajo delovne organizacije predložiti v obravnavo občinski skupščini. S statutom se določijo notranja organizacija, delovno področje in odgovornost organov upravljanja, položaj delovnih enot in pravice delovnih ljudi pri upravljanju teh enot, delovna razmerja in druga notranja razmerja, način poslovanja ter druge zadeve, ki so pomembne za samoupravljanje v delovni organizaciji in njeno poslovanje. S statutom se lahko določi tudi ustrezna poslovna samostojnost posameznih delovnih enot delovne organizacije.
220.	člen
Vsaka delovna organizacija je dolžna poslovati v skladu z aktom o ustanovitvi v interesu občine in v skladu s splošno gospodarsko politiko.
Delovna organizacija mora poslovati kot dober gospodar.
Delovne organizacije sestavljajo in sprejemajo perspektivne in-letne plane v skladu s programom in plani razvoja gospodarstva v občini in širše družbene skupnosti.
r 221. člen
Na delovne organizacije se po sklepu občinske skupščine lahko prenese reševanje posameznih zadev iz občinske pristojnosti. V takem primeru so delovne organizacije dolžne dajati poročila o delu pristojnemu svetu občinske skupščine.
(Zaključek statuta v prihodnji številki »Uradnega vestnika Zasavja«)
I/ •/.'ASA V NK I in NIK. •i..-t1k.MminsH0 g.astlo SZDL Zasavia Irt.ovlje. trg revolucij* 11/11 — telefon 80-191 — Glavni In odgovorni urednik Marijan Lipovšek — Rokopise za objavo pošiljajte na naslov »Zasavski tednik — za Uradni vestnik Zasavja, Trbovlje, p. p. 82* — »Uradni vestnik
Zasavja Izhaja kot priloga »Zasavskega tednika«.