^	...	Poftnina	platana	»	gotovini.
Stev. 18&	V	Ljubljani,	sobota,	20.	avgusta	1921.	Leto	I.
Izhaja vsak de-sik popoldne
Uredništvo in upravnRtvo * Kopitarjevi uikl štev. S — Telefon uredništva šte». 50 — Telefon = upravniStva štev. ?28 «=>
cene po pošti:	IB	^|SBj	W$Mm	H	gS	cene	po	pošti:
za celo leto K 144'—	IfllS	«§1^»	za	četrt	teta	K	36'—
za pol leta K 72*-- iffiilS	WMB§m	mffl	sRsm	mm> fflMffiSr	ra	en	mesec	K	12*«—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10*- ©EE.AVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA SO ™
Pismi fiz IfiSiJe.
3. Pri predstraZE.
Lombardija, 8. avgusta.
Nocoj sem videl ogenj mladih.
Čez cesto mi je zaklical prijatelj: ^Zvečer ob sedmih v kavarni! Peljem te k »Skupini predstraž«. — Lepo, Tako sem prišel na sestanek krščanske proletarske mladine. Kakih trideset mladih delavcev, Par študentov in madih inteligentov sem našel tam v ognjevitem glasnem razgovoru. Med njimi kroži tednik »II Pensiero po-polare« (Ljudska misel), neodvisno glasilo levega krila ljudske stranke; izhaja v Turi-
urednik mu je mladi I. Mario Saccho:
‘O ime velja zapomniti si,
Mlad delavec — menda je kovinar — P^oča o agitaciji za to glasilo mladih, ki
»iz žrtev, dela in uboštva delavcev in °jih prijateljev«, Nato je naprosil enega iz-®ed tovarišev, da pove svoje misli »O du-^ predstraž«. Napisal jih bom, saj je resica ena ne glede na kraj,
. . V svojem genijalnem delu »Storia del “risto« je zapisal Giovanni Papini, da se ciste roke Kristusove, ki se niso strašile, dotikati se blata, gnilega mesa gobavih in Mrtvih in pokvarjenega telesa Judeževega, niso hotele nikoli dotakniti novca, tako so mu bili zoprne »te kovinaste plošče, ki nosijo profil lastnikov sveta«. In v resnici, malo stvari je bolj nasprotnih duhu evangelijev, kot pa pohlepnost in skopost. Krščanska proletarska mladina zaničuje zlato, ona hoče biti svobodna straža idej, notranje osvobojena od demona zlata. Poklicana je, da neprestano pobija »affari-Zem« (dobičkarstvo), da iztrebi vse one, ki ne mislijo na nič drugega, kot da kupico lire ; vse drugo je podvrženo temu po-®|ednjetnu cilju. Ni mogoče služiti obenem B°gu in Mamomu, Če gotove takoimeno-vane zadruge, še večji del pa banke in gotove poljedelske federacije ne ostanejo več zveste krščanskim idejam svojih ustanoviteljev, če ne služijo več revnemu ljudstvu, ampak postanejo špekulativne prodajalne in včasi celo izkoriščevalnice — tedaj mora ostati Predstraža in se boriti proti združenemu kapitalizmu, ki je toliko bolj ogaben, ker onečašča visoko misel Zadružne vzajemnosti. Jasno je, da si na-koplj
smo smrtno sovraštvo onih, ki kupčujejo z našimi ideali. Toda mi imamo voliti med visoko idejo notranje svobode in toed denarjem, — med veliko množico Razdedinjenih in trpečih in med nekaterimi bogataši, — med Kristom in med Mamo-ttom. Volili smo — predstraža proletarskega idealizma.
Morda že dolgo ni bilo časa, v katerem bi bilo človeštvo bolj razdrobljeno, Po liberalizmu razcepljeno, kot je danes. Duhu, sebičnosti, ki razkraja družabno enoto v kosce, zoperstavljamo duha bratstva, duha velike ljubezni, velikih žrtev, Velike prizanesljivosti. Tega duha se uči-®o v naših skupinah, širimo ga z našimi •'dejami v tvomicah, šolah, na ulici. Je to duh samozotaje; z njim. se napolnijo oni, ki delajo za naše ideale in vedo, da bodo Zaničevani, tepeni, psovani od lastnih ljudi- To je Predstraža: Zajednica bratov v duhu, revnih vitezov dela.
Revni smo, a smo bojevniki. Če dvigamo visoko svetli prapor krščanskega Proletariata, kličemo na borbo in ne prosimo milosti. Neustrašena in napadalna Vera, da bodo naše svete ideje prodrle, jUora napolniti srca vseh. Znali jih bomo ganiti, s svojim umom, s svojo organiza-c^lo in tudi s svojimi trupli. Hočemo dvigati industrijski proletariat na stopnjo av-*°nomnega, svobodnega stanu! In iz celot-*\ega proletariata, to je iz vseh delavnih ^®nov hočemo oblikovati ljudstvo, novo človeštvo, ki bo poznalo trojno po-
aVo; Ljubezni, pravice in dela.
Duh uboštva, bratstva in borbe — to )e naše orožje v boju za socialno osvobo-J®uje delavnega ljudstva, to je duh Predstraž! --------
Govornik se je razvnel, sugestivna Zavest, da govori iz duše, se je zrcalila n? ujegovem obrazu. Cel vihar odobravala je dvignila ta bojevita četa, ko je končal. V razgovoru je potem eden navzočih vprašal, kako naj krščanski proletarijat svoie ideje uvede v vrste »Partito Popove«. Govorili so o pripravah za tretji Kongres stranke, o reformi strankinega
štatuta, o neodvisnosti strokovne organizacije, o organizaciji kmetskih delavcev v bližnji okolici.«,
Še dolgo sem potem mislil na to falango idealnih mladeničev in mož in mislil
sem na vas doma, bratje v rudnikih in fa ; brikah. Kako vam je? — Ali je zraka in j solnca dovolj? ..,
Sincerus.
'rarijKssKseraEHSisi
Kraii Peter m rarteaS&em bS?b.
Belgrad, 19, avgusta. Eden od nai-tužnejših napisov na vencih za pokojnega kralja je tale: »Svojemu nepričakanemu kralju — Istra, Trst, Gorica«. Tudi Zadra-ni so položili venec z napisom »Svojemu kralju — še neosvohojeni Zadar«. Danes in včeraj stojijo ves dan množice naroda pred cerkvenimi vrati, da pridejo na vrsto in se poklonijo mrtvemu kralju, Akoravno
se ljudstvo v cerkvi ne zadržuje, temveč takoj odhaja, je vendar število obiskovalcev tako veliko, da je prostor in ulica pred cerkvijo vedno polna, — Sklepa se, da se bo več desettisoč ljudi udeležilo pogreba kralja Petra.
Bslgrad, 19, avgusta. Na dan pogreba, 22. t, m. bodo v prestolnici in v vsej državi. zatvorjeni ves dan vsi obrati.
Sefa skapgčise.
Belgrad, 19. avgusta. Danes popoldne je dospel iz Novega predsednik narodne skupščine dr, Ribar.'Takoj je sklical za jutri, soboto dopoldne ob 9,30 konferenco skupščine, na kateri se bodo določile razne modalitete glede smrti kralja, ki spadajo v kompetenco skupščine. Za jutri, soboto popoldne ob 17. je sklicana seja narodne skupščine, na kateri bo dr. Ribar objavil kraljevo smrt in imel govor.
Belgrad, 20. avgusta, (Izv.) Danes popoldne ob 5, uri se sestane skupščina, ki jo bo otvoril dr. Ribar z govorom na pokojnega kralja, na kar se bo utrdilo zgodovinsko ime kralja Petra, ki bo: Kralj Peter, Osvoboditelj Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za tem bo razprava o prisegi Aleksandra. Večina poslancev je mnenja, da ne gre pošiljati kako parlamentarno zastopstvo v Pariz, temveč se mora počakati, da se kralj Aleksander vrne.
Izpraznitev PeSniia.
Delavci zapuiisio rudnike.
Belgrad, 20 avgusta. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o evakuaciji Pečuha, Naš delegat v zavezniški komisiji je referiral o stališču, ki ga je komisija v tem vprašanju zavzela. Poročal je o napredovanju evakuacije in dejal, da je ljudstvo vsled odhoda naših oblasti zelo vznemirjeno,
Pečuh, 20 .avgusta. (Izv,) Naša vlada je pri vrhovnem svetu zaprosila za odgo-ditev evakuacije. To pa je bilo odbito in komisija je odredila takojšnjo evakuacijo. Prebivalstvo je vsled tega zelo razburjeno,
ker se opravičeno boji strahovlade mažar-skih čet. Delavci v rudnikih se pripravljajo, da opuste delo v rudnikih in nameravajo tekom današnjega dne odpotovati. Vsled tega se bo v rudnikih moralo prenehati z obratovanjem,
Pečuh, 20. avgusta. (Izv.) Zastopniki repttblikanskega sveta so včeraj obiskali zastopnike tujih držav in jim obrazložili svoje stališče. Angleški zatopnik jih sploh ni hotel sprejeti, češ da za to nima pooblastila svoje vlade.
Irsko upralanie.
London, 19. avgusta. V spodnji zbornici je ministrski predsednik Lloyd George izjavil, da je vlada ponudila Irski razne koncesije, da bi se dosegel mir. Ako se doseže sporazum, bo vlada predložila parlamentu posebne predloge. Ako bi pa Irska vse to odklonila, tedaj se more to smatrati kot izzivanje ugleda krone in enotnosti britanske države. Vlada bi mo-
lopa zmaga triurne j J-s&e IziBrilčeisaislse tSraSbe.
Vest, da je belgrajska vlada dovolila trboveljski premogokopni družbi novo zvišanje cen premogu, se potrjuje. Čas je bil dobro izbran: zima se bliža, vsak se bo moral preskrbeti s premogom kakor bo vedel in znal. Sedaj treba pritisniti na konsumenta in izprešati iz njega zadnji vinar. Morda je pa družbi pretil ob dosedanjih cenah polom in je postalo zvišanje cen neobhodno potrebno? O tem naj govore ta-le suha dejstva:
Ko je hotela trboveljska družba že pred pol letom zvišati cene premoga, je vlada sklicala komisijo strokovnjakov — v katero proti pričakovanju niso poklicali ne zastopnikov delavstva ne konsumentov —, ki je imela nalogo, natančno dognati višino proizvajalnih stroškov in potem presoditi, da-li je zvišanje cen premogu opravičeno ali ne. Ta komisija je temeljem družbenih knjig dognala, da je družba na umeten način izkazovala višje stroške, nego so bili v resnici. Ona je namreč pri plačilih, ki jih je imela v Avstriji, zaračunavala avstrijske krone v razmerju 1 ; 1.5, v resnici je bila pa vsaka jugoslovanska krona vredna 4 avstrijske krone in je bil tečaj 1 : 4. Družba je torej vsak svoj izdatek za materijal, kupljen v Avstriji, malone trikrat pomnožila! Razen tega je družba računala stroške za inve^.Vije t. j, za nove zgradbe in nove naprave pri novih premogovnikih med proizvajalne stroške, kar
rala potem podvzeti potrebne korake, toda prej se bo obrnila do parlamenta. — Nato se je vnela debata, katere se je udeležilo več govornikov, ki pa ni dovedla do nikake odločitve. — Spodnja zbornica je potem sprejela predlog, naj se parlament odgodi do 18. oktobra, in sicer pod pogoji, ki jih je predlagal Lloyd George.
ni nikjer na svetu. Saj predstavljajo te zgradbe in naprave trajno vrednost in premoženje družbe ter se stroški zanje tekom let polagoma izplačujejo, amortizirajo. Trboveljska družba je v imenu teh stroškov že svojčas podražila vsako tono premoga za 120 K in tako izprešala iz konsumentov tekom enega leta popolnoma po krivici 120 milijonov kron in jih kratkoma-lo spravila v svoj globoki nenasitni žep.
Vsa ta gorostasna dejstva je strokovna komisija neizpodbitno dognala in jih je končno trboveljska družba sama priznala. Komisija je prišla do zaključka, da je družba že do tedaj prodajala, premog znatno predrago in izrekla, da mora družba cene premogu znižati. Od tedaj je poteklo pet mesecev. Izkoriščevalska trboveljska družba je v tem času preložila težišče svojega »delovanja« v Belgrad. Neki belgraj-ski list je tedaj poročal, da velika kapitalistična podjetja vzdržujejo v Belgradu svoja »tajništva« zgolj v to svrho, da dobe osebne zveze po raznih merodajnih uradih in izvohajo uradnike, ki so dostopni gotovim poklonom ... Ali je to res ali ne, vedo Belgrajčani. Za nas je pa suho dejstvo to, da trboveljska družba po petih mesecih cen premogu ne le ni znižala, ampak jih je s polnim vladnim dovoljenjem znova znatno zvišala. Istotako ima družba svoj sedež še vedno na Dunaju, in tudi v Ljubljani ni začela graditi hiše za svoje nastavljence. Ona na vse ukaze naše pokrajinske vlade enostavno žvižga!
Kar počne trboveljska izkoriščevalska družba je škandal, ki smrdi do neba. Tu, tu je država v nevarnosti — ven z ofa-zmnio proti trboveljskim krvosesom!
Jotltični dogodki.
Nova velika špekulacija na latfttn države. V tiru je nova velika špekulacija, ki jo vodijo demokratski in radikalski špe-kulantski krogi, a katere račun naj bi plačala država, to se pravi ljudstvo. Snuje se neka francoska finančna družba, ki naj bi dobila v roko monopol za izdelovanje orožja v Jugoslaviji. Demokratski in pariški listi so te dni prinesli kratke notice, da je vlada stvari .naklonjena in da bo družba po vsej priliki dobila koncesijo, širši javnosti o tej tajinstveni družbi ni bilo ničesar znanega, dokler ni nekoliko razgrnila zavese »Republikam. Tu je dr.
1 konic razkril pogoje, ki jih dotični konzorcij, ki se imenuje sOmnium Serbe«, stavi naši državi. Ti pogoji so:	Država
mora odkupiti nad polovico akcij, kar bi zneslo 14 miljonov frankov ali 50 milijonov dinarjev; država mora dati brezplačno zemljišče za tovarno in ga zvezati z najbližjo glavno železniško progo; dati mora konzorciju pravico za brezplačno izkoriščanje naravnih sil (voda itd.); država mora zagotoviti svoboden, carine in vsakega carinskega pregleda prost uvoz potrebščin iz inozemstva; na železnicah ima konzorcij 50 odstotkov popusta za prevažanje blaga; konzorciju ostane svobodno, da vse svoje pridobljene pravice prenese na kao drugo francosko podjetje. — Ob teli pogojih vprašuje »Slobodna Tribuna«:: »Kdo jamči, da tistih 14 milijonov frankov ne bo edini kapital tega tajinstvenega konzorcija, ki bo potem dobljene koncesije prodal drugim špekulantom? Kdo jamči, da tiste koncesije za uvoz in prevoz ne bodo privilegij za tihotapstvo na veliko? Ako je ta projekt v državnem interesu, zakaj se vsa stvar ne predloži javnosti, da se spoznajo pogoji in udeležniki? In končno, kdo sme dati koncesijo tolikega pomena brez znanja in dovoljenja parlamenta?« — Končno naj še dodamo, da stoji za to stvarjo Pašičev sin Rade, bivši minister Veli- , zar Jankovič, poslanec pop Janjič in drugi ter končno »Bela roka«. Kadi tega načrta sta odstopila vojni minister Hadžič in načelnik artilj.-tehničnega oddelka polkovnik Stojevič, ki sta mu bila nasprotna.
+ Cerkveno agrarno vprašanje v Jugoslaviji Ministrstvo za vere je sestavilo posebno komisijo, ki bo proučavala agrarno vprašanje z ozirom na cerkveno premoženje.
-j- Proglas zemljeradnikov na narod.
Narodni poslanci zemljoradničke stranke so svojim volilcem izdali obširen proglas.
V uvodu proglasa je govor o zadržanju stranke v ustavotvorni skupščini. Proglas se deli na' dva dela: na kritiko ustave in na kritiko vladnega dela. V kritiki ustave govori o položaju države, o trgovini, industriji, denarju, prometu itd., v drugem delu pa se kritizira delo vlade glede draginje, kurza dinarja, agrarne reforme itd. Podpisani so zemljoradniški poslanci.
-f Sodba francoskega lista o naši usta* vi. »Journal des Debats« z dne 17, avgusta t. 1. prinaša dr. Mitkovitcha članek o naši ustavi. Člankar smatra ustavo za dobro in meni, da smemo zaenkrat biti z njo zadovoljni. O njenih slabih straneh pravi do-slovno: »V celoti je ta ustava manj demokratična nego sta bili prejšnji ustavi srbskega kraljestva iz leta 1889 in 1903. Pre-rogative krone so preširoke, centralizem je preveč izražen, svoboda tiska omejena, kentrola parlamenta nad vlado nezadostna, odgovornost ministrov iluzorična.« Člankar naglaša, da s ustavo Hrvati in Slovenci niso zadovoljni in da se je pri ustvarjanju ustave videlo, da manjka naši državi dalekovidnih državnikov. Med vlado in ljudstvom ne vlada zaupanje. Dr. Mitko-vitch opominja vlado, naj ustavi režim nepotizma in protekcije. Njegova sodba je tem več vredna, ker ni nasproten sedanji večini in upa, da prinese bližnja bodočnost evolucijo v smislu ljudskih želj in potreb. — Kot se vidi, se v inozemstvu ustava ra-dikalno-demokratske stranke presoja veliko bolj trezno in kritično, kot bi nam tc radi natvezli demokratski listi.
+ Povišanje davkov v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Večina davčnih predlog, ki se pripravljajo, da jih sprejme parlament, je objavljena tudi v besedilu. Po teh predlogah se bodo prejemki v državnem proračunu za leto 1922, povečali za približno 1,4 milijarde papirnatih mark. K temu znesku
Stran 2
»Novi čas«, dne 20. avgusta 1921,
Stev. 185.
pridejo še dohodki iz povišanega davka na sladkor in iz monopola na žganje, ki bodo znašali okroglo dve milijardi. Zvišanje davka na tobak bo vrglo 900 milijonov. Povišanje carine na kavo, čaj, kakao, začimbe in južno sadje je proračun)eno na 46.4. povišek ostalih carin ps na približno 1.5 milijonov zlatih mark. Zvišani davek na premog bo povečal dohodke za 4.3 milijarde papirnatih marK. Davek na poslovni promet se v splošnem podvoji, iz povišanja na 3% pričakujejo zn dve milijardi več dohodkov, k čemer pride še pol milijarde iz davka na razkošje.
-}- Kerjeaski pri Briandu, Te dni je obiskal Kerjenski irancoskega ministrskega predsednika s presn o za podporo iz-gl.adovanim krajem Rusije. Briand mu je obljubil, da bo to zadevo spravil pred vrhovni svet. O tej priliki pravi »Echo de Pariš« o Kerjenskem: »Človek, ki je bolj kot kdo drugi odgovoren za uničenje Rusije smatra, da je sam najbolj pozvan, da ji nudi pomoč. Pripravljen je, da zopet stopi na politično polje in da stoji na čelu nove vlade.«
-f- Finančna reierma v sovjetski Rusiji. Iz Moskve poročajo: Finančna kriza je nastala, ker ni država imela nobenih dohodkov. Vsled tega bodo odnehali od principa proste uperabe vseh državnih naprav in upeljali zopet železniške, poštne in brzojavne tarife kakor direktne davke. Po sklepu moskovskega sovjeta stane sedaj n. pr- vožnja od ene postaje do druge 2000 rubjev. Najpreje bodo obdavčili industrijo, vsled česar bodo predvsem prizadeti špekulanti- 9, septembra se sestane v Moskvi kongres finančnikov, ki bo reguliral denarno kroženje.
JDnevni dogodki
— Dramatična sola v Mariboru. Dno 1, septembra t. 1. se bo po sklepu ministrstva za presveto otverila v Mariboru dramatična šola.
— Konec štrajka stavbnih delavcev v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, se je te dni končal štrajk stavbnih delavcev, ki je trajal več tednov. Konec štrajka je podvizal poverjenik za socialno politiko, ki je posredoval med strankama. Uspeh štrajka je ta, da se dosedanja ko-lektirana pogodba podaljša za nedoločen čas, a delavci so se pozvali, da takoj zopet gredo na delo.
— Proti tihotapstvu. Finančno ministrstvo je v sporazumu z vojnim ministrstvom storilo najenergičnejše korake za pobijanje tihotapstva na državnih mejah in Jadranskem morju.
— Žrtve kokaina v Trstu. V Trstu se Silno širi zloraba kokaina. Vsak dan se dogajajo slučaji, da morajo klicati na pomoč rešilno postajo, da spravi na varno besneče kokainomane obojega spola.
— Cene živil v Trstu. Konzorcij za prehrano v Trstu in ozemlju prodaja živila po naslednjih cenah: testenine navadne po 2,8 lire kilogram, boljše 3.20 lire kilogram, riž 1.80 lire kg, sladkor 6.20 lire kg,koruzna moka 1.25 lire kg.
— Brezposelnost v Genevi. V Genevi {e tačas nad 24.000 brezposelnih; od teh je nad poldrugi tisoč žensk.
— Nova železniška proga Trst—Reka. »Era Nuova« poroča, da izdelujejo državni inženirji načrt zn novo železniško
progo med Trstom in Reko. Nova proga bo mnogo krajša nego ona preko Št. Petra in bo tekla po Rižanski, Bračanski in Bu-toneški dolini, nato mimo Novakov pri Pazinu in Cerovelj, odtod pod Boljunom preko Čepiške doline, potem po 6 km dolgem predoru na kvarnersko obal, kjer se zveže z dosedanjo reško progo na postaji Ma-tulje—Opatija.
— Odpadli duhovniki — učitelji. Češkoslovaško naučno ministrstvo je odredilo, da morejo iz cerkve izstopivši duhovniki pod gotovimi pogoji postati učitelji na ljudskih šolah.
— Katoliški shod v Litcmericah. Od 13. do 15. t. m. sc je vršil katoliški shod za litomeriško nemško škofijo. Prišli so gostje iz Nemčije in Avstrije. Slavnostni sprevod sc je vršil ob močni orožniški straži, vdeležilo se ga je 12.000 oseb. Vsega se je udeležilo shoda 16,000 ljudi. Sprejeli so resolucije za verski šolski pouk in proti ločitvi cerkve od države.
— Cesarski želodec. Nemški social-nodemokratični pisatelj Kurt Heinig, ki je uradnik na pruskem finančnem ministrstvu je izdal stvarno knjigo o Hohenzollerncih. Tu navaja med drugim, kako je cesar Viljem II- za časa vejne uredil svojo prehrano. V starem berlinskem dvorcu so bila skladišča za vsa mogoča živila. V času, ko so v Nemčiji vsled pomanjkanja hirali
j in umirali rodovi, je bilo za Viljema in njegovo družino nakopičenih sila živil. Pšenične moke je bilo toliko, da ni bilo več prostora po shrambah, ampak so jo po 80 cm visoko nasuli po praznih sobah. Podobne množine je bilo tudi vseh drugih živil in pijač. Med glavnim stanom in Berlinom so bili neprestano na poti kurirji z živili za cesarja. Da — Viljem si je dal celo vsak dan donašaii iz Berlina sodec i vode, ker mu drugače čaj ni šel v slast. Ko so ob prevratu meseca novembra 1918 zasedli Berlin revolucionarni mornarji, so debelo gledali, ko so našU na dvoru tolike zaloge živil. Lahko si je misliti, kako je to podžgalo njihovo razpoloženje. Nato so se mornarji dva meseca hranili iz teh zalog, a ob njihovem odhodu je vendar še ostalo: 20.600 kg pšenične moke, 4150 kg ržene moke, 1125 kg graha, 1350 kg zdroba, 225 kg testenin, 225 kg riža, 3132 kg sladkorja, 248 kg čaja, 11.705 kg zele-niadnih konzerv, 2830 kg sadnih konzerv, 270 kg mesnih konzerv, 1305 steklenic smetane itd., itd. Vse to je mestna oblast razdelila med berlinske bolnišnice in lazarete. Ostalo je pa še mnogo živil, za katere navadni zemljani nimajo porabe, namreč; ogromne množine gomoljik (Triiffeln), 25 kozarcev petelinjih grebenov, 500 kozarcev grenčice itd. Vse to je mestna oblast vrnila dvorni upravi- Ob takih zalogah je Viljem lahko bil bojevit in neizprosen in je lahko navduševal za to, da se »vzdrži« do konca.
— Gchonerer umrl. Na svojem posestvu na Severnem Češkem je te dni umrl znani nepomirljivi velenemec Georg Scho-nerer, bivši državni poslanec v avstrijskem državnem zboru.
— Hitro je zopet kradla Katarina Žavbi, ki je bila že večkrat kaznovana. Dne 9 .avgusta letos je prišla Žavbijeva s odgonskim listom ljubljanskega policijskega ravnateljstva v svojo domovinsko občino Zagorje, toda 8. avgusta je že okradla posestnika Vinkota Vidmajerja. Žavbijevo so orožniki zaprli.
— Dve ko!?si ukradeni sta bili v Dolu in sicer eno Francu Blejcu, drugo pa Filipu Marinšku. Ko je pa neki voznik vozil tri kolesa na vozu, so orožniki voznika ustavili in mu zaplenili vsa tri kolesa, ker jc bilo med njimi tudi Blejcu ukradeno kolo.
— Nasilnež. Janez Zupan iz Sv. Katarine pri Tržiču je nasilen hudodelec. Lotos na binkoštno nedeljo je v gostilni Jerneja Kavčiča v Medvodah ponujal gostilničarju srajco in zahteval čezmerno ceno. Ker je 67 letni mož nakup odklonil, je pričel razbijati in groziti. Prišli so orožniki, ki so ga aretirali. Med sodnijsko preiskavo se je ugotovilo, da je v Kranju ogoljufal Ivana Sipica za 40 kron, v Naklem je izvabil po-stajenačelniku 1600 kron vredno kolo, dalje je izvabil 2000 kron vredno kolo Gregorju Umiku, ogoljufal je v Kranju Marijo Pesjakovo in Elizabeto Smrekarjevo za 600, Anton Terdana pa za 1300 kron. Dež. sodišče v Ljubljani je obsodilo Zupanca na 1 leto težke ječe.
— Ker je preveč znal. Tone Bečaj, podomače Zimanov, je pil letos 25. julija v Kovačevi gostilni v Starem trgu. Gospod Kovač je Bečaja opozoril na policijsko uro in zahteval od njega, naj plača, kar je zapil. Bečaj se pa ni zmenil za to in je pričel kričati nad navzočimi: Vi še ne veste, kaj jaz znam in kaj bo še iz Starega trgal« Vsled požara v Danah še vsi prestrašeni ljudje so se bali, da bi neznani jim Bečaj res kaj ne naredil in ko je odšel iz gostilne, mu je sledil Mavnus Zalar, da bi ga bil izročil oi’ožnikom. Bečaj je pa Zalarja napadel in ga davil in suval. Tržani so Zalarja iztrgali iz Bečajevih rok in ga izročili
j orožnikom. Ko ga ie zaslišaval orožnik Ze-
! mljak, je Bečan kričal nad njim: »No pa
daj, pr smrkovec, le piši; kakšno
veselje imate z menoj! Zdaj vem, kakšni
ste Štajerci, ste vsi h ' Psoval ga je še
z bikom, smrkovcem itd. Deželno sodišče je obsodilo Bečana v 3 mesece težke ječe.
• — Svilo za sita in papir za sobosH-karske šablone ima Urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svila za sita je debelosti št, 7 in je 102 cm široka.
— Cement za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti lahko preskrbi obrtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji in izdelovatelji cementne opeke naj prijavijo svoje potrebščine na naslov urada, Dunajska cesta 22 do 1. septembra t. 1.
— Izgubljeno. Dne 18. avgusta dopoldne od 11. do pol 1 .ure popoldne sta se izgubila na glavni cesti od Brezij skozi Radovljico, Lesce, Bled do hotela Petrana dva pleta, eden črn. volnen, pleten, drugi pa svilen, črn. Pošten najditelj se prosi, da odda oba pri gospv Iv. Bole, organistu na Brezjah.
^ljubljanski dogodki.
Ij Žalni obredi za pokojnim kraljem,
V tukajšnji stolnici sv. Nikolaja se vrše na dan pogreba Ni. Vel. kralja Petra I. v ponedeljek dne 22. avgusta 1921 ob desetih svečani cerkveni obredi.
Ij črnorumeno zastavo je razobesila v Krakovski ulici neka stranka. Policija je zastavo precej odstranila. Nabralo se je. veliko ljudi, ki so burno demonstrirali. Stranka, neka starejša žena, je mirila ljudi, češ da ne ve, da so črnorumene zastave prepovedane. Najbrže niti ne ve, da živi v Jugoslaviji.
Ij Ponarejeni ameriški čeki. Dne 20,
maja 1921 se je zglasila v nekem denarnem zavodu v Celju ženska, kmetsko oblečena, stara okoli 35 let ter prezentirala ček št. 8762 The Union Trust Compagny First Office Cleveland (Ohio) Chase National-bank New-York, kateri se je glasil na ime Marija Lesnig, Dramlje, p®r 850 dolarjev. Ta ček se je ženski izplačal z zneskom 81.250 kron. Dne 21. maja 1921 se je po opisu enaka ženska zglasila v neki ljubljanski banki ter predložila enak ček, glaseč se na Alojzijo Jeran, Loški potok za 858 dolarjev, ki se ji je izplačal z zneskom 89.670 kron. Dne 11. avgusta 1921 se je zopet ta ženska zglasila v neki drugi ljubi anski banki z enakim čekom za 935 dolarjev ter se ji je zanj izplačalo 140.250 kron. Kakor se je doslej zvedelo je bil v neki banki v Mariboru po moškem in ženski predložen, ravno ta dan enak ček za okoli 1000 dolarjev ter izplačan,
lj Ljubljanski trg. Cene govejemu mesu od 22 do 34 K 1 kg po kvaliteti. Pričakovali je, da se bodo cene posebno za meso II. vrste še znižale. Prvovrstni voli se kupujejo zopet za izvoz in se drago plačujejo. Italijanske tvrdke nakupujejo di" rektno po kranjskih sejmih prvovrstno klavno ži" vino. Na živinskih trgih posameznih kronovin vla* dajo velike nestalnosti glede cen. Cene slabejše-' mu blagu so izredno padle, za dobre vole se padanje zadržuje z izvozom. Mestno tržno nadzor-f stvo prosi za pismene informacije o nakupu živine: od strani mesarjev v ljubljanskem nakupovalnem področju. Telečje meso 18 do 22 K. Svinjskega mesa in slanine primanjkuje; slanina 46 do 50 K,* mast 55 K. Cena prašičem se je vsled draginje koruze dvignila. — Glede zelenjave in drugih poli*, skih pridelkov je letošnja suša napravila mnogo zmešnave. Splošno se pa lahko še vedno trdi, da se vpliv suše pretirava in da energične zahteve od vseh strani po zvišanju cen niso utemeljene v ; tako visoki meri. Fižol v stročju 1 kg 10 K, luščen 10 do 12 K, čebula 5 do 6 K, krompir 3 K, zelje, glava 6 do 12 K. po velikosti, — izgleda, da bode zelja letos primanjkovalo. Paradižniki 15 K 1 kg. solata, glava 1 do 3 K po velikosti, kumare 5 K 1 kg, jabolka 8 do 12 K. hruške 12 do 16 K 1 kg, grozdje 32 K, surovo maslo 88 K 1 kg, čajno maslo 120 K 1 kg, — masla primanjkuje. 1 par piščancev 50 do 60 K, pitana gos 150 X, jajce 2.40 K, —■ Glede preskrbe Ljubljane z mlekom jc nastopila resna kriza. Zastopniki kmetov ljubljanske okolice so vložili na mestni magistrat vlogo, v kateri zahtevajo brezpogojno zvišanje mlečnih cen na 8 K liter ter utemeljujejo zvišanje s silno naraslo draginjo in velikim pomanjkanjem krir.i! ter opozarjajo. da v nasprotnem slučaju kmet ne bo pošiljal mleka v mesto, ker ga bo doma lahko za boljšo ceno vnovčil. Pogajanja od strani mestnega magi-sirata z organizacijo kmetov ljubljanske okolice niso prinesla nobenih uspehov, ker vztrajajo kmetje trdovratno na svoji zahtevi, ki jo označujejo kot minimalno. Ker dosedanji način mlečne apro-vizacije mleko močno podražuje in omogoča potvarjanje mleka v velikem stilu od strani prckup-cev na stroške kmeta kot konsumenta, so razmere dozorele v taki meri, da je v Ljubljani nujijo potrebna ustanovitev mlekarskega zavoda, ki bo pobiral mleko pri kmetu samem, plačeval po tolšči in dostavljal konsumenlu pasterizirano polnovredno mleko. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času to delo dovršeno.
JCaša društva.
d Na Rožniku ima v ponedeljek zjutraj ob 6- uri sveto mašo Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj. Vabljeni so vsi člani in prijatelji.
d Slovesna sv. maša zadušnica za pok, J. Pibrom bo v ponedeljek ob 7. uri zjutr-v jezuitski kapeli. Tovariši se naprošajo, da pristopijo v čim večjem številu h mizi Gospodovi v omenjeni namen- — Vsi pevci naj se udeleže danes ob 5. uri popoldne skušnje v Akademskem domu.
Odgovorni urednik Antou Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Casa«.
Tiska lugoslovanska tiskarna v Ltnbllaiu.
Poštni ček. rač. St. 11.323 Telefon štev. 54.
Jugoslovanski kreditni zavod
Marijin? trg 5tev, S.
r. z. z o. z. v LJUBLJHNI.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. i&aftBrni promet v Eaitikem letu: 128,^00,090 kron.
Trgovki krsditi pod najugodnejšim? pogoji.
4
Brzoj, naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
'ttfcšfova isilra št.1.
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznica in akreditive na vsa tu- in inozemska masta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležečo v javnih skladiščili. Jamstvena glavnica 2 in pel milijona kron.
Zavod ie neposredno pod državnim nadzorstvom.
11 (8!
Vplačana delniška cjlavn. K 30,000.000.
SLOVENSKA BANKA
Telefon štev. 567. Cek. račun 12.205.
S? £?, -rnm m* LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti,.MESTNEMU DOMU«. baneneposiInlEtn^
~7/—7/------7/—7/—7/—7/---7/—7/r~J^T~7/—7/---7/—7/-----7/—7/—7r~7f^7£IZ7£^J/--7/--7/----7/—7Z==7Z==7/Z=7iCZ7£I^ZI=7ZZI7Z=Z7iCI7/CZ7ZIJ7ZZZ7zCZ7iC=7^B
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SOMBOR, SPLIT.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za-natiijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu.
N
BT-7/ or:	r7z-^:7ZIZ7ZZZ7ZIZ7ZZZ7ZZ.-7/------7Z7-7/—7/—7/--7/----7/—77----7/—7/---7/-----7/—7/—7/------7A~7/—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.