Štev. 20.
Poštnina v državi SHS pavS&ltrana.
V Ljubljani, dne 19. maja 1920.
Leto XXXIII.
dlasiSo Jugoslovanske Kmetske Zveze
hhaja viak o sredo ob 3. url zjutraj. — Cen« mg J* 15 K na Uto. — Z« Nemčijo 18 K. — Za Ameriko in drug. tuje držav. 20 K. — Posamezne Itsrllke se prodajajo po 30 vinarjev.
Spisi io dopisi «• poiiljajoi Ur.dnlltvu .Domoljuba", Ljub* ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacija ln inseratl pai Upravnlitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
ilaši kmetje proti komunistom.
Jugoslovanska Kmetska zveza se je v svoji seji dne 13, maja 1920 bavila • sedanjim političnim položajem in z zadnjim prevratnim komunističnim poizkusom. Sklenila je sledečo izjavo:
Naša kmetska organizacija smatra za predpogoj ljudskega blagostanja mir in red v državi; zato obsoja vsako gibanje, ki skuša izpremeniti položaj z nasiljem in prevratom. Kakor je naša organizacija pripravljena z organizacijami drugih stanov skupno iskati potov in sredstev za zboljšanje gospodarskih razmer in ozdravljenje vojnih posledic, tako bo z vso svojo organizirano silo podpirala državo in vse one činitelje, ki obsojajo nasilje in prevrat kot politično sredstvo; zato pa naša organizacija pričakuje v tem stremljenju vsestranske podpore od vlade in vseh, ki jim je mar miren in reden razvoj in napredek našega ljudstva in obsoja krvave poskuse komunistov, ki dosedaj še nikjer niso prinesli sreče.
Prava pot.
Desetorica milijonarjev lcupiči ogromna premoženja, milijoni delavnega ljudstva stradajo in ne prislužijo toliko, da bi preživili sebe in svojo družino tudi v zdravih dneh, bolezni nas pa Bog varuj 1 Nekaj zajedavk je, ki so se zajedle v telo človeške družbe in pijejo kri, človeška družba pa hira na tem, vojni dobičkarji in verižniki žive in s,e zabavajo in rajajo in zapravljajo in še milijone spravljajo navrh na račun ljudstva, ki poceni dela in svoje potrebščine drago plačuje.
Da je tak družabni red potreben temeljitega zdravljenja, ni treba dokazovati. Zopet je tu krščanstvo, ki s svojimi večno veljavnimi načeli kaže edino pravo pot do zadovoljive ureditve teh vprašanj.
1. Vsakdo naj živi v prvi vrsti od svojega lastnega dela. »Kdor ne dela, naj tudi ne je,« to načelo sv. Pavla je večno in neizpremenljivo. Torej vsi — razen otrok, bolnikov in onemoglih — vsi, kl ne delajo, pa naj bodo to postopači, ki se po-
tepajo okrog ter Bogu in ljudem čas kradejo, pa naj bodo to veleposestniki, kateri žive samo od visoke najemnine svojih posestev, sami pa samo na lov hodijo in zabavo, pa naj bodo to podjetniki-milijonar-ji in vojni dobičkarji, kateri se kopljejo v obrestih naloženih milijonov — vsi ti so zajedavke, vsi žive na račun drugih in povzročajo draginjo in siromaštvo.
Zato bo potrebno v ljudeh predvsem vzgojiti zavest dolžnosti dela. Dokler se ne bo zavedal slednji človek, cla mora delati in sicer pridno delati, toliko časa ne bo nič bolje. Postopaštvo je treba odpraviti, pa naj se to postopaštvo kažo v strganih hlačah ali pa v lepo lakiranih avtomobilih.
Delo, delo in zopet delol Zato pa tudi tega no zamolčimo, da se mora tudi našo delavstvo zavedati te dolžnosti, ne samo postopači v preluknjanih čevljih ali oni pri šumečem šampanjcu. In v tem oziru so nam komunisti in socialisti napravili ogromno škodo. Vedno in vedno le povdar-jajo pravice delavstva; prav tako I — ali na drugi strani bi morali tudi povdarjatl dolžnosti. In mislimo, da ne delamo prav nobene krivice, če trdimo, da je velik del predvsem komunističnega delavstva pozabil na dolžnost pridnega dela, zlasti ker jih komunisti s svojim hujskanjem na prevratne štrajko navajajo na to, da pozabljajo na dolžnost pridnega dela. Če ne bomo izvrševali dolžnosti dela, nam tudi vso pravice ne bodo nič pomagale.
Vsakdo naj res tudi živi od svojega dela. Edino zadostno sredstvo, da se človek preživi, je delo, zato mu delo mora donašatl toliko, da preživi sebe, svojo družino, se preskrbi za bolezen, starost itd. Zato bo morala 3krbeti država, da vsak državljan res moro primemo živeti ocl svojega dela, delavec od svojega in kmet od svojega truda.
Treba postav o delavskih plačah, o delavskih stanovanjih, preskrbi za starost in bolezen, o kmetskih domovih, o kmet-skem kreditu: sploh zagotoviti tudi vsakemu kmetu, da bo mogel primerno živeti od dela svojih rok.
Toda kje dobiti sredstev? Komur delavec dela, tisti naj plača. Torej kapitalisti naj od svojega dobička toliko odstopijo, da bodo delavci zadostno plačani, imeli zdravo hrano in stanovanje, da se
njihovim ženam ne bo treba potikati pd tovarnah iu zanemarjati vzgojo in gospo, dinjstvo, da bodo preskrbljeni za bolezeni in starost. In vsak kmet naj tma toliko posestva iti toliko gozdov, da bo lahko vo. dil svoje gospodarstvo, s čimer naj preživi sebe in svojo družino in še za bolezen ioi starost in izobrazbo svojih otrok nekaj na stran dene. V ta namen naj od velepose. stev i>o primerni ceni dobi vsak kmet to. liko posestva, da se bo mogel ob njem pre. živeti. Kmetijska izobrazba naj se taka, dvigne, da bo zemlja največ dajala, kar j« možno in bo pridelovanje ceno, kolikor j«t pač možno. Zato je treba šol, denarja in to naj dajo kapitalisti, ki no žive samo. od svojega dela, temveč zbirajo ogromna? dobičke tudi od dela drugih. Zato bo mo. raia drŽava nad vsemi velikimi podjetji imeti svoje nadzorstvo, da bodo res dajali družbi, kar ji gre.
Vseh teh načel pa nI mogoče čez nofl udejstvovatL Pač pa bo morala prihodnja postavodaja strcmitl za tem, da se bodo ta načela uveljavila. Največja nevarnost tem načelom je komunizem, ki je povsod« kjer je prišel na vrh, pač vse staro uničil, ni pa nič novega postavil na njegovo me. sto. Namesto da bi vir bogastva potom po. stav in mirnega razvoja napeljali na vse ljudstvo, ga uničijo in zamaše. In konec je, da nI ne tu ne tam nič, nezadovoljstvo in pomanjkanje pa povsod. Večni žalostni zgled: sedanja Rusija, ki se samo v toliko dviga iz zmedenosti, v kolikor se odreka komunizmu in socializmu.
Prava pot pa so neminljiva krščanska načela, na katerih sloni Slovenska ljudska stranka ln kl se bo do zadnjega borila, da ta načela prodro v vsoj javnost,'
Vlada se je preosnovala.
Po dolgih pogajanjih je vendar prišl v Belgradu do sporazuma. Vlada se je preosnovala v tem smislu, da* so vstopili tudi demokratje. Na socialiste in komuniste se niso ozirali, V preosnovani vladi ima dosedanja vladna stranka (radikalci, hrvatska zajednica in ljudska stranka) 10 ministrov, demokrati pa 8. Ministrski predsednik je radikalec Vcsnič, minister za notranje zadeve demokrat Davidovič, Protič je minister za konštituanlo, minister pro-
rvete je znani Pribičcvič, finančni minister demokrat Stojanovič; Slovenci imajo dva ministra: dr. Korošec je ostal železniški minister, ker so tudi demokratje uvideli, da bo dr. Korošec naredil najpreje red, načelnik liberalne stranke dr. Kukovec t>a fe postal minister za socialno politiko. Ce ■edanja vlada reši volilni zakon, bomo zadovoljni. Če bo šlo po sreči, se zdi, da bodo volitve nekako meseca septembra. — Primerno belgrajski vladi se bo preosno-vala tudi ljubljanska vlada. Dr. Breic ostane še nadalje predsednik.
Tudi ženske bodo volile v občinske odbore.
Ljudska stranka je dosegla velik sspeh. Iz Belgrada namreč poročajo, da bo cd sedanje ljubljanske vlade predlagani občinski volilni red potrjen. Po tem volilnem redu imajo volilno pravico vsi državljani, moški in ženske, ki so dovršili 21. leto, volilno pravico in dolžnost. Tudi izvoljene smejo biti ženske v občinske odbore, Liberalni listi so vsi besni, posebno »ur o v a »Domovina« zmerja in psuje na vse Ktrani. Da bi imele kmetske žene volilno
fravico, to jim ne gre v glavo, dasi se ba-ajo, da so »demokrati«, »Domovina« se v .vsaki drugi Številki surovo in nesramno norčuje iz našega ženstva; za vse te psovke bo dalo naše ženstvo zaslužen odgovor pri občinskih volitvah.
Mariborske slavnosti.
Samo ie dva meseca nas ločita od tabora, katerega priredijo združene katoli-Ike organizacije Jugoslavije, Predpriprave •e vršijo že pet mesecev, pa tudi kaitoliško ljudstvo se pripravlja, da počasti prvi praznik katoliške mladine. Za danes priobču-jemo spored zborovanj.
Spored: Dne 28. julija (sreda), Prihod tekmovalcev za prvenstvo, Jug. katol, dijaštva. Dne 29. julija (četrtek). Tekma za pr-en.stvo, zborovanje Jugoslovanske dija&ke ige, zvečer pozdravni večer dijaštva. Dne 30. julija (petek). Tekma vrst Tišjih in nižjih oddelkov. Zborovanje dijaštva, zborovanje Orlovskih delegatov, popoldne prihod gostov, zvečer komerz.
Dnu 31. julija (sobota). Orlovsko in jrliško zborovanje, kongres fantovskih Marijinih družb, proslava 20 letnice Slomškove zveze, zborovanje Slov. kršč, soc. veze, Slov, Straža, Jugoslovanske delavske zveze društva kat. rokodelskih pomočnikov, dijaštva, popoldne zborovanj Slov, kat, akademičnega starešinstva, ustanovitev Zveze pevskih in dramatičnih odsekov, skušnje za »v. mašo in javno telovadbo, manifestacija za zasedeno OBemlje, podoknica godb odposlancu sv. Očeta, zvečer slavnostni koncert »Ljubljane« in umelnice-Orlice sestre Kreyzleve Iz Brna (klavir), v romarski cerkvi pri oo. frančiškanih večerne sJavnosti,
Dne 1. avgusta (nedelja). Slavnostni obhod, sv. maša, slavnostno zborovanje popoldne javna telovadba na Teznem,
Dne 2. avgusta (ponedeljek), Zborovanje Jug, kmetske zveze, Obrtne zveze, Društva slov, kalehetov. Odhod gostov na Ljubljano.
Dne 3. avgusta (torek). Izlet gostov na
Bled.
Dne 4. in 6. avgusta. Tridnevni socialni tečaj voditeljev krščanskih socialnih organizacij.
Na delo Vam kličemo — za zmago krščansko!
Iz tajništva ]K2.
Dne 13. t, m, se je vršila seja načeU stva JKZ., ki je trajala od 10. pa do pol 15, ure. V predseji je poročal dr. Juretič o organizacijah na Nemškem, Francoskem, Belgijskem in Holandskem; 9 mesecev jc proučaval tam kmetsko in delavsko organizacijo, zato so bila njegova izvajanja ve-lezanimiva.
V tej seji so se obravnavala vsa pereča vprašanja temeljito, zlasti ono o zadružništvu. Načelstvo je sklenilo pozvati Za-družno zvezo, da skliče v najkrajšem času sestanek zadružnikov s sledečim dnevnim redom: 1. Načrt za razširjanje zadružništva; 2. Načrt za vzgojo in šolanje zadružnih delavcev. 3, Disciplina in centralizacija zadružništva. v
Glede preskrbe z usnjem je bil sprejet sledeči sklep: JKZ poživlja dež. vlado r Ljubljani, da naj kmetom zagotovi in dovoli, da smejo zaklati doma toliko živine, kolikor potrebujejo obutali za svojo družino, da 6mejo torej sami dati kože v stroj-bo in usnje sami porabiti.
Radi vpoklica k orožnim vajam sedaj, ko bi imeli dati fantom koso v roko, ne pa puško, je stavil načel, Brodar na vojnega ministra tozadevno vprašanje. Vprašali smo tndi dravsko divizijsko oblast, ki nam pa še ni odgovorila,
Podrobno se je obravnavalo kmetsko po6elsko in delavsko vprašanje. Sklenili so se važni sklepi.
Poverjeništvo za kmetijstvo se pozove, da ukine naredbo bivše deželne vlade pod dr. Žerjavom z dne 16. prosinca 1920 glede prodaje goveje živine in prašičev, ker ovira ves živinski promet in se dogajajo velikanske zlorabe od strani nekaterih orožniških postaj in glavarstev.
Pri točki o organizaciji kmetskih zvez se je povdarilo, da so vse kmetske zveze v smislu pravil dolžne, poročati o delovanju, — Vse kmetske zveze, tudi podružnice, naj torej poročajo glavnemu tajništvu o vseh sejah in vseh važnejših sklepih I
Zanimiva je bila debata o načrtu kmetske zbornice. Storili so se koraki, ki jamčijo, da pridemo kmalu do te nujno potrebne ustanove. ■— O vseh drugih stvareh bomo obvestili posamezne podružnice, ali še vsaj vse okrajne kmetske zveze.
Dopisovanje na osrednjo pisarno se mora pomnožiti. Le tako je možno dobiti regled o stanju organizacie. Dopisi naj odo stvarni, ne pretirani v tem ali onem oziru! — Vse vloge in intervencije naj zveze že doma naslove na merodajno mesto, dobro sestavijo in s stvarnimi razlogi pod-pro. Enako Tesolucije. Potem je šele mogoče zadeve hitro pošiljati na merodajna mesta.
Pojasnila daje tajništvo vsikdar o ySe), stvareh, zato naj se le vsakdo javi v tajni, štvu, ko pride v Ljubljano. Uradne urc od 8. do 12. in od 3. do 5. ure. Glavni tajnih pa sprejema samo od 3. do 5. ure popo). dan.
Nekaj koledarčkov je i« na prodaj. Naj bi ga zveze pokupile!
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Ljudska siranka v Medjimuiju. V
Prelogti je imel minister dr. Korošec v spremstvu z uredniki »Seljačkili novin« velik shod, kjer se je osnovala gospodar, ska kmetska zadruga in več kmetskih zvez (seljačkili demokracij).
j Odpusti komunističnih železničarjev. Železniško ravnateljstvo v Subotici jc dosedaj odpustilo 450 železničarjev in 1100 delavcev mažarske narodnosti. Večina od teh je dobila nalog, da v 24 urah zapusti državo. Kakor sc vidi, dr. Korošec z njemu lastno odločnostjo pometa s hujskači in prevratnimi ljudmi.
j Kmetje proti komunistom. V Pati-čevu so se organizirali kmetje proti štTaj-kujočim komunistom na ta način, da so prodajali hrano samo onemu, ki se je izkazal z uradnim potrdilom, da i»i udele. žen pri štrajku.
j Kmetje pripravljeni. 1. maja je v okolici Belgrada bilo pripravljenih 3000 kmetov, da v slučaju komunističnih rabuk pridejo v mesto in komunistovsko vročico malce pohladc. Seveda so se komunisti bali in bili mirnr.
j Vojni zakon za celo državo. Regent je podpisal ukaz, s katerim sc razširja srbski vojni zakon na celo državo.
j Jugoslovanska književna propaganda (agitacija) v inozemstvu. Doslej je izšlo na Francoskem 125 knjig in brošur, ki obravnavajo jadransko vprašanje v našem smislu, v angleškem jeziku pa 20, pa bo še komaj kaj pomagalo.
j Žalostne številke. V Bosni in Hercegovini je v 1. 1908 do 1913 narastlo prebivalstvo od 1,828.379 duš na 1,990.271. Po tem računu bi moralo do 1. 1917 prebivalstvo narasti na 2,104.811 duš, v resnici pa je padlo na 1,978.980 duš. V Bosni posebno veliko ljudi umre za jetiko, in sicer na vsakih 100 slučajev smrti je 13 jetičnib. 1913 se je rodilo 82.333 otrok, leta 1917 pa le še 42.517. V drugih pokrajinah naše države bo bržkone podobno.
j Amcrikanska. Amerikanski častniki v Splitu so razpisali 50.000 kron na-rade oni ulici, ki bo na določeni dan naj-olj čista in urejena.
j Kobilice v Hercegovini. Velikanska množica kobile se je zaletela v okolico Mostara in spravlja vso setev v veliko nevarnost, Uničili so dosedaj že 12 vagonov teh škodljivcev in dnevno jih usmrte 5—6 tisoč kilogramov.
j Velike množine kobilic v Črni gori, Kobilice, ki pustošijo polja v Bosni, so se v velikih množinah pojavile tudi v Črni gori, kjer prete uničiti setve. Vlada je dala na razpolago 25.000 dinarjev za smodnik in petrolej, da se mrčes pokonča.
REKA.
vodno nerešeno vprašanje. Kor 6e ^ospodjo v Tarizu a to stvarjo nečejo nič >-eč pečati, ni preostalo drugega, kot da so Jugoslovani in Italijani sami med seboj pogovore. Naš zunanji minister TrumbiČ je došel v Bclgrad, da dobi navodila za dogovore. Nato jo odšel s Paaičom v Fnl-lanzo, neko italijansko mesto, kjer naj bi se sešla z zastopniki italijanske vlado. Medtem pa je italijanski parlament vlado vrgel ln naši zastopniki sc nimajo s kom "pregovarjati. Zato so odpotovali iz Pallan-ze za toliko času, da Italijani zojiec dobe glavo.
AVSTRIJA.
Draginja na Dunaja. Kakor poročajo avstrijski listi, stane sedaj na Dunaju liter mleka 14 K 70 vin. Cene živilom v Avstriji btalno rastejo, vendar pa jo v zadnjem času opažati, da pri nekaterih živilih ne drlajo voč takšnih skokov kot prej.
Čehi na Dunaju zahtevajo v vsakem okraju po eno šolo zase. Avstrijska vlada je pripravljena zahtevi ugoditi, ker je Dunaj gledo prehrane poglavitno navezan na Češko. Vseli čeških šoloobveznih otrok so našteli na Dunaju 24.000.
Komunisti v Lincu so tudi hoteli lcrrati se prevrat kot pri nas. Socialistična vlada je poslala vojake, ki so s kroglami naredili red. Je 7 mrtvih in 21 ranjenih. Naši socialisti niso zavoljo tega nič hudi, hudi so Ie na slovenske klerikalce, ker so so orožniki na Zaloški cesti drznili braniti svojo življenje.
ITALIJA.
Trst propada, odkar je pod Italijo. Leta 1013. je prispelo v Trst po železnici blaga za skoraj 15 milijonov stotov, a lani lo /a 4 milijone. Izvozilo so jo iz Trsta leta 1913. blaga za 12 milijonov atotov, leta 1919. pa lo za 9 milijonov stotov.
Italijanska vlada padla. Italijanska ljudska stranka je v zbornici odrekla svojo podporo Nittijcvi vladi, posledica je bila, da jc ministrski predsednik Nitti dobil nezaupnico in je moral odstopiti. Vlado bi imel sestaviti socialist Donomi, ki pa je odklonil.
Dobrodelnost sv. Očeta. Dunajski listi javljajo, da jo poslal papež dosedaj že 36 milijonov kron v Avstrijo v pomoč stra-dajočim. Te milijono mu pošljejo kristjani vsega sveta v dobrodelno namene. Socialisti, ki imajo vedno polna usta o delu za ljudstvo, tudi od vseh strani milijone nabirajo, a So nikdar ni bilo slišati, da bi j jih delili v dobrodelne namene. Da, da pisati in govoriti jo lahko, za požrtvovalno in nesebično delo jo pa treba krščanske ljubezni in te socialisti in komunisti no poznajo.
Odlikovanje gv. Očeta. Celemu svetu je »nano, kako velikansko delo krščanske ljubezni je izvršil sv. Oče tekom vojske in še po vojski. Ves svet je vpil hosana Wil-sonovim 14 točkam, ki naj bi rešile vesoljni svet, a danes ni no duha nc sluha o njih. Noben narod nima nič od njih. Delo sv. Očeta pa je vlilo tisočerim družinam olja v pekočo rane in pokazalo, da nobena druga reč no bo rešila sveta kot edino lo izvajanje krščanskih načel. To svetovno delovanje sv. Očeta priznavajo
celo mohamedancl, ki so poslali te dni v Dim sv. Očetu marmornat spomenik, ki so ga kupili sultan ia poglavarji turške in judovsko ve^e na vzhodu. Na spomeniku stoji napis: Dobrotniku ljudstva brez razlike narodnosti in vere v znak zahvale poklanja Vzhod.
6EHOSLOVA6KA.
Stranke v češkem parlamenta. Volitve so sc izvršilo in konec je zelo pisan, tako da bo Čehoslovaško ravno tako težko vladati kot nekdaj Avstrijo. Izvoljenih je 199 Čelioslovakov in 82 Nemcev in Maža-rov. To bi bilo seveda zelo preprosto, če bi ne bilo med Čehi tako velikih nasprot-stev. Tako pa jo skupen nastop Čehov izključen in vlada bo imela velike težave z večino. Najmočnejša stranka so socialisti, ki so dobili 74 poslancev. Ločijo se kot pri nas v desničarje in levičarje (komuniste). Druga stranka v državnem zboru bo agrarna, ki je sicer dobila samo 28 poslancev, a so je njenemu parlamentarnemu klubu pridružilo tudi 6 poslancev obrtniške in 12 poslancev slovaške vladno kmetske stranko. Tretja po moči bo ljudska stranka s 33 poslanci, kl edina izmed čeških strank stoji na krščanskem stališču. Cetrla je narodno socialistična 3 24 poslanci, daljo pride demokratska, kapitalistična dr. Kramafeva stranka z 19 poslanci. Kakor vidimo, so na Češkem iste stranke v glavnem kot pri nas. Izmed nemških strank jo najmočnejša socialistična, poleg nje sta dve krščanski stranki, in siccr kmetska z 11 poslanci in krščansko socialna z 10 zastopniki. Mažari in Nemci na Slovaškem so nastopili skupno in krščanski socialci 5 poslancev, socialisti i.
Nova vlada. Novo vlado sestaviti je dobil socialist Tusar, dosedanji ministrski predsednik. Skušal je najprvo zvezati vse socialiste, pa nI šlo, ker Nemci niso marali, sedal iščq drugačne večine. Bo zelo težko.
Prenanjanje katoličanov na Slovaškem. Slovaški minister Šrobar, odpadnik Ljudsko stranke, »krvavi pes Slovaške«, kakor ga imenujejo, prav nič no odneha v preganjanju katoličanov na Slovaškem. Pregnal je več škofov iz njihovih stolic, da se jo polastila država njihovih dohodkov, medtem ko je revne škofe pustil na svojem mestu. Samostani se zapirajo kar po vrsti. Domlnikancl so izgnani iz države, v uršullnskih samostanih stanujejo vojaki. Promonstratencem so zaprli zavod in gimnazijo ter so jim celo prepovedali privatno poučevati, da so tako čisto brez kruha. To je socialistična »svoboda«.
FRANCIJA.
Želczničarskl štrajk.
Pariz. Ravnateljstva državnih železnic in železniških družb so svoje uslužbence zadnjikrat pozvala, naj začno delati in so jih obvestil.-;, da bodo vztrajala
firi zapretenih kaznih, Tudi vlada je že-ezničarje obvestila, da tozadevno pri že-lezničarskih družbah ne bo posredovala.
Težka Izguba. Dosedaj je imela Francoska od vseh držav ji pripoznano pokroviteljstvo nad katoličani v vseh vehodnih
deželah, predvsem v Aziji. Pod krinka tega pokroviteljstva je razširjala seveda svoj politični in gospodarski vpliv na vzhodu, ker za katoliško vero ji pač ni bilo dosti. Sedaj pa je konferenca v San Remu sklenila, da se ta pravica pokrovi, teljstva Francozom vzame in vsaka dr« žava sama prevzame skrb za verske manjšine v svojih azijskih pokrajinah. Za Cer-kev to ne bo nič slabše, rajši boljše,
ANGLIJA.
Padanje cen v Angliji. Londonski listi poročajo, da v zadnjem času stalno padajo cene raznim življenskim potrebščl« nam. Zlasti cene čevljem in moškim oble« kam so znatno padle, Cena slanini je padla tekom enega tedna celo za en šiling pri funtu.
Razporoke. Angliji grozi velika nevarnost — uničenje družin. Vpeljana j« razporoka, in tožbe za razporoke se čudovito hitro množe. Lansko leto ob tem čnsu je bilo vloženih 609 tožb za ločitev zakona, letos že 1388. Katoličani nam«, ravajo uprizoriti velik boj ptotl razkrist« janjenju družin,
GRČIJA,
Povečanje Grčije. Po mirovnih pogodbah se bo Grčija znatno povečala, imela bo izhod na štiri morja: jadransko, sredozemsko, egejsko in Črno morje. Štela bo 10 milijonov prebivalcev. V Aziji bo njef pr:padalo mesto Smirna z okolico.
Agrarna reforma. Državni zbor je izdelal načrt o agrarni reformi, po kateri ne sme nihče imeti več kot 100 jutrov zemlje (okrog 30 hektarjev ali 55 johov).
TURČIJA.
Turčija ne priznava mirovne pogodb«
Antanta je izročila turškim odposlancen na mirovni konferenci mirovno pogodbo, ki pa turškim domoljubnim krogom u všeč. Zato so vrgli vlado, sestavili novo. vlado in izjavili, da ne sprejmejo pogodbe. Turki so postali zelo korajžni, posebno ker njihove armade po Aziji Francozom in Angležem velike preglavice delajo.
DANSKA.
Nove volitve v državni zbor sj Is. padle neugodno za socialiste, ki so dobili 20 poslancev manj, kot so jih imeli preje« Pridobila je ljudska stranka.
Tedenske novice.
Politične.
p Največja srbska stranka o slovenski ljudski stranki. »Samouprava«, glasilo radikalhe, najmočnejše srbske strank« piše med drugim o naši stranki sledeč«! Slovenska ljudska stranka je največja ia popolnoma ustaljena politična organizacija med Slovenci. Medtem ko je druga slovenska stranka, stranka naprednjakov (sedanji demokrati), stranka brez pozitivnega programa, skupljala pod svojo zastavo raznorodne socialne ljudi in izpovedovala načela zloglasnega zapadnega liberalizma, je vodila slovenska ljudska stranka praktično socialno politiko, bojevala silen bo| proti nemškemu kapitalizmu, kl je ogro-
3l
lal obstoj slovenskega kmeta, malega trgovca, delavca in pridobila nezmernih zaslug za gospodarski in kulturni napredek Slovencev, Naravno jc in prav nič Čudno, da je množica slovenskega ljudstva v tej stranki in da zaupa svojim zastopnikom v zavesti, da delajo za ljudski blagor.
p Delo za ljudstvo. Agrarna reforma radi nemarnosti liberalnih in socialističnih poslanccv, ki ne marajo sodelovati v drž. zboru, ne pride nikamor naprej. Naši kmetje in obrtniki potrebujejo lesa, ki raste v ogromnih množinah v veleposestniških gozdih. Ko so bili na vladi liberalci in socialisti, so socialisti sklenili pogodbo i družbo »Croatia« in nekim verižnikom Drjfovko za izvoz lesa. Oba kupca sta easiužila s pomočjo socialistov težke milijone, kmetje in mali obrtniki pa naj se obrišejo pod nosom. Da pridejo tudi naši mali ljudje do lesa, je sklenila Gospodarska zveza v imenu lesnih in drugih zadrug y obližju Aucrspergovih gozdov pogodbo,
{>o kateri bodo smele te zadruge izkori-čevati del teh gozdov skozi 15 let. Obenem so določili, da mora dobivati vsa slovenska mizarska in tesarska obrt obdelan les iz teh gozdov po znižani ceni, iTako je potom naših zadrug zopet rešeno
G korist ljudstva eno najvažnejših gospo-arskih vprašanj, ki so ga socialisti tako Jemeljito zavozili. »Ljudski glas«, ki agitira >a svejo brezversko in socialistično kmet-■ko-dclavsko zvezo, bo seveda o zgoraj (Omenjenih socialističnih kupčijah lepo molčal, na naše zadruge pa metal blato. Za ljudstvo je treba delati, ne pa vpiti, gospodje socialisti in komunisti.
p S pavovim perjem se ponašajo sa-Biosto;neži v Kmetijskem listu. Pravijo, da »o poslali odposlanstvo k deželni vladi in rahtevali, cia sc odpravi prepoved točenja alkoholnih pijač. In čujte — vlada se je ustrašila in prepoved takoj dvignila. Ne bodite smešni!
p Samostojni kmetje ponekod zelo prestopajo h komunistom. Če bedo Samostojni potom vednega zabavljanja na duhovnike odtujevali ljudi od Cerkve in vere, jih bo prestopilo še več. Vsaka palica ima dva konca.
p Samostojni so zatajili svoj program, V njihovem programu stoji zapisano, naj •e učitelji in duhovniki ne vmešavajo v politiko ln povsod se je slišalo samostojno fleslo: kmet kmeta. Stvar se je pa nekoliko drugače obrnila kot so liberalni voditelji Kmetske stranke pričakovali. Kmet-•ko ljudstvo je v ogromni večini ostalo »vesto svoji krščanski stranki, ki ima za seboj prečastno zgodovino za povzdigo kme tskega stani', samostojnim ;ia so ostali večinoma bivši liberalci po deželi, pri-klopilo se jim je mnogo posebno mlajših ljudi dvomljive kakovosti, kateri pa sedaj prestopajo h komunistom. In sedaj je samostojne zaskrbelo. Klicati so začeli na pomoč in sicer liberalno učiteljstvo. V dolgem članku v št. 19 Kmetijskega lista jih vabijo, naj se priklopijo Samostojnim kmetom, ker so učitelji veliko bližje kmetske-mu stanu, kot pa duhovniki, to pa zato, ker se tudi večinoma bavijo s kmetovanjem ali obdelujejo šolski vrt. (Duhovnik seveda nima kmetije in tudi 4'
z ljudstvom nc pride toliko v stik kot učitelji Ali ste res oslepeli?) Koliko se bo liberalno učiteljstvo, ki se je dosedaj pokazalo zelo malo požrtvovalno za ljudstvo, odzvalo samostojnemu klicu na pomoč, bomo šc videli. Gotovo pa je, da je s tem narejen zadnji korak samostojnih v staro liberalno stranko,
p »Kmetijski list« in hrvatska proti-cerkvena duhovčšina. Na Hrvatskem je nekaj duhovnikov, ki sc ne zavedajo več svojega vzvišenega poklica in živahno agi-tirajo za duhovsko ženitev, odpravo bre-virja (duhovske molitve) Ln drugih posta,v, ki ne ugajajo njihovemu mišljenju. So to navadno duhovniki, katerih življenje ni vzorno in katerih dušno pastirstvo ne ravno požrtvovalno. Cerkvi so v večjo škodo kot korist. Tudi naš liberalni »Kmetijski list« piše o tej stvari in imenuje to duhovščino napredno. Sedaj vsaj vemo, kakšen mora biti duhovski vzor po Kmetijskem listu. Zato mu slovenski duhovni niso všeč. In ti ljudje pravijo, da so krščanska« stranka!
p Napad na zaslužnega voditelja Prek-incrcev. Cela Slovenija ve, koliko je pretrpel in žrtvoval župnik Klekl za svoje Prekmurce, danes pa pride Kmetijski list, katerega urednik ni za našega kmeta niti ficka še žrtvoval, pač pa ob času, ko jc bil žitni nadzornik tako postopal z našimi kmeti, da so si ga le-ti dobro zapomnili, in ta Kmetijski list grdo napada preza-služnega prekmurskega voditelja. Je pač duhovnik in duhovnik je menda vsak falot, magari če da zadnjo srajco za ljudstvo.
p »Ljudski glas«, glasilo socialistične »kmetskodelavske zveze« postaja zelo nervozen, ker »Domoljub« razkriva njegove komunistične cilje. Naj bodo gospodje okrog »Ljudskega glasu« le brez skrbi, »Domoljuba bo vedno izvrševal svojo dolžnost napram ljudstvu in vedno pravočasno opozarjal na grobokope kmetske samostojnosti. Komunistični socialisti pri kmet-sko-delavski zvezi ln pri »Ijads.'iom glasu« bi s kmetom radi pometali, pa ue bo Šlo.
p Novi liberalni poizkusi. Stara liberalna ali jugosl. demokratska stranka jc zapuščena in osamljena. Vse jo zapušča, kot miš potapljajočo se ladjo. Tudi na Hrvatskem je tako. Pa demokratski gospodje ne obupajo tako hitro. Poslužiti se je treba starega načina: preobleči se je treba in zopet bo vse novo. Tako ustanavljata sedaj na Hrvatskem prosluli Pribiče-vič in milijonar bivši minister Poljak, ki je bil pred par leti še brez vseh novcev, ne. kako samostojno kmetijsko stranko, torej čisto po slovenskem receptu, trdno upamo, da tudi po slovenskem uspehu,
p »Rdeči prapor«. Vlada je prepovedala izdajanje komunističnega lista »Uje-dinjenjc«. Namesto tega so začeli komunisti izdajati »Rdeči prapor«, ki v svoji prvi številki izjavlja, da socialistični in prevratni sanjači ter lumpenproletariat ne morejo biti komunisti. Umestno vprašuje »Jugoslavija«, kdo je lahko potem komunist.
p Židje in komunisti. Ves komunističen prevrat vodijo po svetu židje, ki pri
tem gledajo seveda predvsem na to, <] napolnijo svoic žepe. Te dni je napiSa Jud Kohan v listu »Komunist« sledeče bc sede; »More se brez pretiravanja reči, da je velika ruska socialna revolucija dele judov. In judje niso samo vodili, ne tudi danes leži sovjetska stvar v njihovih za. nesljivih rokah. Mi moremo biti mirni, do. kler bo vrhovno vodstvo rdeče armade v rokah Leva Trockega. Res je, da judje ne služijo kot navadni vojaki v vrstah rdeče armade, toda v odborih, v poslaniških sve tih in kot komisarji vodijo judje drzno in brez strahu mase ruskega proletarijata k zmagi. Ne zmagujejo zaman judje pri vseh volitvah v sovjetske oblasti. Ni izvolil ruski proletarijat zaman za poglavarja in voditelja juda — Trockega,« — Pri nas ho. čejo celo na kmete razširiti komunistične nauke socialistična »Kmetsko-delavska zveza«. Kmetje, pozor, gre za vašo samo. stojnost in vaš obstanek.
p Čudna poboljševalnica. V Kočevju bodo menda ustanovili sredi mesta zavoj za padla dekleta, da se zopet dvignejo. Kakor čujemo, jih bodo poboljševali -socialisti, ki bodo v zavodu nastavljeni.
p Komunist inžener Gustinčič, ki je pred dogodki na Zaloški cesti pobegnil v zasedeno ozemlje, se je vrnil v Ljubljano. Po Primorju je razširjal komunizem, kar pa laškim oblastem ni bilo po godu in so ga izgnali nazaj v Jugoslavijo. Tu je uvedena zoper njega sodna preiskava radi komunističnega hujskanja,
Domače novice.
d Opozarjamo vse dopisnike, da nezadostno frankiranih pisem ne bomo sprejemali. O poštnih pristojbinah glej sledečo notico:
d Zvišane poštne pristojbine. Z dnom 16. maja je treba plačati za vsako pismo do 20 gr teže 1 krono, za vsakih nadaljnjih 20 gr pa 60 vin. več; za dopisnice vseh vrst 60 vin., za tiskovine in vzorce za vsakih 50 gr 20 vin. Pristojbina za priporočene pošiljatve znaša 80 vin., za ekspresne ra 2 K 40 vin. Za zavoje do 3 kg bo treba plačati 5 K, od 3 do 5 kg 8 kron, za vsakih daljnih 5 kg 8 kron več, torej za 6 kg teže že 16 kron. Vrhutega treba plačati še do-stavnino, ki znaša za vsak paket 2 kroni 40 vin. Zvišajo se z dnem 16. maja tudi vse druge poštne pristojbine, o katerih dajejo pojasnila posamni poštni uradi. — Cenj. naročnike, dopisnike in razne vpra-Sevalce s tem opozarjamo na nove postne pristojbine z opombo, da naš list ne bo sprejemal nezadostno frankovanih pisem in dopisnic. Denarne nakaznice do 100 K 1 krono ln 40 vin. dostavnine.
d Duhovske novice. Kot župnik na župnijo Studenec pride g. Janez Štrukelj, dosedaj župnik pri Sv. Trojici nad Cirk-nico, v Polhov Gradec g. Val. Zupančič, dosedaj nunski špiritual v Ljubljani, v Lc-skovec g. Al. Kurent, dosedanji župnik v Krškem, — Za župne upravitelje pridejo; Anton Krcč iz Šenčurja pri Kranju na Čatež ob Savi; Jožef Gnidovec, šentpeterski kaplan v Ljubljani, k Sv. Križu pri Litiji, kaplan v Toplicah g, Janko Lobe v Polja-nico, leskovški kaplan g, Andr. Kopitar na Bučko, — Premeščeni so kaplani: Janez
Jeretina iz St. Ruperta kot prefekt v zavod sv. Stanislava, Anton Gole s Studenca v št. Rupert, Jernej Hafner iz Kranja k IV, Petru v Ljubljano, Fr. Vavpetič iz Št, Vida nad Ljubljano kot stolni vikar v Ljubljano, — Za nunskega špirituala ie imenovan g. stolni vikar Janko Cegnar,
d Naznanilo o sprejemu v ikoiijskl Mtvod sv. Stanislava v ž t. Vidn nad Ljubljano za šolsko leto 1820/21. V zavod sv. Stanislava so sprejemajo zdravi, dobro (vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordina-riat v Ljubljani. — Prošnji naj se priloži: a) krstni list, b) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo. Starši ali njih namestniki naj prošnje b prilogami prinesejo v zovod sv. Stanislava in ondi od 1. do 10. junija svoje sinove ca sprejem V zavod osebno predstavijo. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano.
d Prvi roj čebel je imel Mihael Peterki j iz Selc nad Škof jo Loko dne 17. aprila.
d Uradne ure pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani so od 15. maja na-
Erej od 8. do 14. ure. Za občevanje s stran-ami v »odnih pisarnah je določen čas od 8, do 121. ure, za najnujnejše slučaje do 14. ure.
d Ponarejeni bankovci. Zopet ponarejajo bankovce in siccr v prvi vrsti 20-kron-iko oziroma 5-dinarske. Spoznajo sc po tem ker so zelo bledi in da nimajo serijske tekoče številke, — Po Hrvatskem so ielo zapazili ponarejene 4000-kronske oziroma 1000-dinarskc bankovce, ki so ožji m krajši od pravih. Pozorl
d Žganje prepovedano. Deželna vlada e samo delno razveljavila prepoved točiti ilkoholne pijače. Ostalo je prepovedano ločiti žgane pijače, mladostnim osebam do |8. leta pa sploh ni v javnih lokalih dajati katerokoli opojno pijačo, tudi če pridejo v gostilno v spremstvu staršev. Čisto prav, fjudstvo samo naj pazi, da se bo to izpolnjevalo in le dobro delo stori tisti, ki naznani gostilničarja, ki prestopa to prepoved. Pijančevanje mladih frkolinov naj enkrat za vselej preneha!
d Potovanje po Koroškem v ozemlju, ki ga ima zasedeno naša država, je popolnoma prosto in ni treba nobenih potnih li-»tov„
d Konec šolskega leta na srednjih šolan. Po naredbi ministrstva prosvete se ?8. junija razdele dijakom spričevala in fcrično se velike počitnice.
d Za načelnika invalidskega odseka *ri poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani je imenovan dr. Anton Brecelj bivši primarij v Gorici. Priznan mu je V, čin. razred,
d Umrla je dne 10. maja v Šmihelu pri Novem mestu šolska sestra Ingonda Pavlin, doma iz Naklega pri Kranju. Prej je bila 30 let samostanska prednica v Trnovem na Notranjskem, kjer se je odlikovala po veliki ljubeznivosti in neutrudnem delu, čeprav je bila vedno rahlega zdravja.
d Velika orlovska slavnost na binkoštni pondeljek dne 24. maja 1920 v prijaznem trgu v Savinjski dolini v Braslovčali, katero priredi celjsko orlovsko okrožje, Nastopili bodo Orli, Orlice in naraščaj. Svirala bo orlovska
odba iz Sv. Petra v Savinjski dolini, Katolike organizacije v Savinjski dolini, pridite po navdušenje za orlovsko misel v Braslovče.
d Vrhniško orlovsko okrožje priredi na Binkoštno nedeljo dne 23. maja t. 1, javno telovadbo v Žireh. Vabite se vsi bratski odseki, orliški krožki kakor tudi slavno občinstvo, da pohitite ta dan kar v največjem številu na orlovsko slavnost v Ziri, Bog živil
d Romanja na Krko letos o Binkoštih ne bo, O Binkoštih in kvaterno nedeljo jeseni, ravno na dan, ko so romarji prihajali na Krko, je bil vselej zapovedan post, Okoli Binkošti gre ljudem najbolj trda za živež, in kvatrna nedelja pride že preveč na jesen: dostikrat je dež, mrzlo, krajši dan. Zato so romarski shodi preloženi po Vel. Šmarnu, prve tri nedelje po vrsti. Na Krki je že stara božja pot sv. Kozma in Damijana. Prišli naj bi zlasti možje in fantje, ki so si v vojski pokvarili zdravje. Nekdanja zdravnika, sv. Kozma in Damijan, naj bi jiin spet sprosila ljubega zdravjal
d Vagon manufaktnrnega blaga, katero je vredno do 300.000 kron, so ukradli na postaji Zalog uzmoviči, kateri so na tak način praktično izvajali komunizem. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so z neumornim delom izsledili tatove in jih zaprli.
d Varčna kuharica. Spisala Marija Remec. Izšla je druga izdaja te knjige, ki prinaša na 232 straneh recepte za preprosta in cenejša jedila. Posebno dobrodošlo ie drugo kazalo, ki navaja vsa jedila, ki se daio narediti iz ene stvari — recimo iz krompirja itd. Stane vezana 36 K in sc naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
d Mala Pesmarica je dosedaj objavila sledeče moške zbore in četverospeve: 1. D. Jenko: Sto čutiš? 2. I. pl. Zaje: Zrinjsko-Fran-kopanka. 3. A. Haidrih: Slabo sveča ie brlela. 4. Pod oknom. 5. V sladkih saniah. 6.) Adri-jansko morje. Izdaja drugih priljubljenih moških zborov še sledi. Pevska društva in pevci naj pridno sežejo po okusni in ceni izdaji, izvod stane le 1 K, 11 izvodov 10 K. Dobiva sc Mala Pesmarica v Zvezni Knjigarni, Marijin trg, Ljubljana.
d Kateremu je kaj znano o Tonetu Kočarju, ki se je nahajal zadnji čas v Št. Gotardu na Štajerskem. Pogreša se žc poldrugo leto. Star je 14 do 15 let in malo slaboumen, Komur je kaj znanega, sc prosi, naj naznani na upravništvo Domoljuba.
d Pogreša se od 26. aprila t. I. Janez Ki-movc, 9 let star, iz Bukovce pri Vodicah, Ima »cajhasto« sivo obleko, srajco črno pisano, postave primerne, okroglega obraza, kostanjevih las. Kdor kaj ve, naj sporoči proti povračilu stroškov na Franc Kimovc, Bukovica 42, p. Vodice, Gorenjsko.
d Komu izmed vrnivših se vofnih ujetnikov Iz Italije je kaj znano o Francu Maver? Zadnji naslov je bil: »Prigioneri di Lavora, Grupe 2 B, San Dona di Piave. Tam se je nahajal še junija 1919. Naj se sporoči Antonu Maver, Vrtače-Šumbreg, pošta Zagradec, Fužine, Dolenjsko. Stroški se povrnejo.
d Kdo izmed vrnivših se italijanskih ujetnikov kaj ve o Valentinu Čebašck, ki se je izgubil v predzadnji ofenzivi v južnih Tirolah, Pojasnila hvaležno sprejema proti povračilu stroškov Ivana Čebašek, Moše št. 22, pošta Smlednik, Gorenjsko.
d Kdo Izmed bivših Italijanskih ujetnikov kaj ve o Ignaciju Petkovšek s Stare Vrhnike. Zadnjikrat je pisal 1. julija 1919 iz bolnice v Vicenre. Sporoči naj se njegovi materi Frančiški Petkovšek, Stara Vrhnika 25, p. Vrhnika pri Ljubljani. Stroški se povrnejo.
d Izgubljeno. Dne 12. t. m. je na sejmu v Koprivmku (okraj Kočevjel nekdo zgubil v rujavi usnjati denarnici večjo vsoto denarja, za kateri denar je kupil voli, pa plačati ni mogel. Pošten najditelj se prosi, da denar proti
primerni nagradi odda pri županstvu v Žužemberku ali da vsaj pojasnilo o najditelju. Dobi tudi primerno nagrado.
Gospodarska obvestila.
g Visok davek na vstopnice. Finančni minister povsod išče dohodkov in sedaj je pritisnil na veselice, zabave, koncerte, gledišča, kino itd. Vse vstopnica morajo biti obdavčene. A tudi če ni vstopnic, se mora davek plačati za vsako prireditev, kjer se vobče zbirajo ljudje radi zabave in razvedrila. Oproščene so prireditve, kojih čisti dobiček gre ves v človekoljubne namene, dalje prireditve v vzgojne' ali poučne namene društva, ki ni osnovana na dobiček. Za vsak teh primerov pa sme oprostiti le minister. Davek je naslednji: Vstopnice do 2 K davek 20 v., do 3 K jO 30 v., do 5 K je 40 v., do 7 K je 50 v., d« 10 K je 1 K na vstopnico itd. Vsaka davku podvržena prireditev se mora naznaniti 24 ur preje davčnemu uradu, ozir. če tega ni v kraju, finančni straži ali orožniški postaji in se morejo predložiti vse vstopnice v svrho žigosanja. Davek je treba plačati tudi tam, kjer se pobirajo prostovoljni prispevki aH je vstopnina prosta, pa se v lokalu prodajajo jedi in pijače, posluša god-; ba ali petje, gledajo predstave itd. — Kazni so določene prvikrat od 80—800 K, potem pa vedno več.
g Izvoz živinske krme. Izvoz krme za živino je dovoljen samo za živino, ki se sme izvoziti, in sicer saino za dobo 5 dni, g Cena seli. Uprava državnih monopolov je določila sledeče cene soli: kame-nita sol po 560 K, morska bela po 520 K, morska siva po 480 K 100 kg.
g Cena modri galici v Ljubljani je krog 30 kron,
g Cene blaga na zagrebški borzi dne 11. maja. Koruza 490—680 K, ječmen 500 kron, mešan grah 830 K, moka št, 0 po 1500 K, št. 2 1420 K, št. 6 1280 K,
g Eksekucijske pristojbine se zvišajo. Odrejeno je, da sc od sedaj naprej kot eksekucijske pristojbine za zaostale davščine pobirajo v Sloveniji in Dalmaciji sledeče pristojbine: Za opomin od vsake polne krone 4 v,, za rubež od vsake polne krone 4 v., za prodajo od' vsake krone 2 v,, toda tako, da znaša pristojbina zal opomin najmanj 50 vin., in pristojbina za rubež ali prodajo najmanj 1 K, Vse dosedanja odredbe, ki se ne skladajo s temi določili, se ukinejo,
Ij 31 vagonov sladkorja so pripeljali v Slovenijo iz Bečkereka. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru ga stoji 25 vagonov in ga stražijo detektivi kolodvorske policijske ekspoziture, da se kaj ne zgodi.
g Viničarsko vprašanje. Da se reši vi-ničarsko vprašanje, so se zbrali v četrtek1, dne 29. aprila na okrajnem glavarstvu y Mariboru določeni zastopniki Slovenske kmetske zveze, viničarskega odseka Slov, kmetijske družbe in eoc, demokraške Kmetsko delavske zveze. Posvetovanje je vodil vinarski nadzornik g. Puklavec, Navzoč je bil tudi kletarski nadzornik g. Za-bovnik. Kmetsko zvezo so zastopali župan Galunder ter posestnika Supanič in Žebot, Po štiriurnem posvetovanju se je dosegel v toliko sporazum, da se je sklenilo poslati deželni vladi predloge za začasno
f
ureditev viničarskega vprašanja, Če vlada ugodi točkam, ki so jih sklenili člani paritetne komisije, bodo potem okrajne vini-čarske komisije določile podrobnosti glede začasne ureditve viničarskega vprašanja: radi plač in nagrad. Okrajne komisije bodo tako-le sestavljene: vsaka kmetiiska podružnica v okraju voli po enega in vini-čarji dotičnega podružničnega okohsa tudi enega zastopnika. Volitev v okrajne komisije se bo izvršila v najkrajšem času.
g Tvornica učiL Učiteljska tiskarna v .-•ubljani bo ustanovila zadrugo, katere namen bo začeti s tvornico šolskih učil in potrebščin.
— Valute dne 15. maja na zagrebški borzi. 100 dolarjev 12.-100 K; 100 čehoslo-vaških kron 248 K; 1 napoleondor 480 K; 100 nemških mark 285 K; 100 romunskih lejev 272 K; 100 italiian lir 700 K.
g Tri vagoue novih novčanic je dospelo iz Pariza v Belgrad ter se bo zainenja-vanjc denarja, v kolikor ni še izvršeno, v kratkem nadaljevalo.
g Zadruga za izvoz. Da se prepreči verižništvo z žftom posebno v Banalu, je naša vlada prepovedala ves izvoz in ga vzela sama v roke. V ta namen je ustanovila j-Siedišnjo zadrugo za snabdjevanje i izvoz,« ki bo imela v svojih rokah vso izvozno trgovino naše države in skrbeti za preln ano naše države. Osnovna glavnica anaša 30 milijonov dinarjev in je razdeljena na 6000 delnic po 5000 din. Za 15 milijonov dinarjev delnic bo dala država, do drugih delnic pa imajo v ptvi vrsti pravico kmetijske zadruge, konsumi in kmetje. Ostanek je namenjen šele trgovcem in drugim. Dividenda bo znašala 8 odstotkov,
g Cene moki so pričele občutno padati v Banatu. V Zagrebu ponujajo banatski židje najfinejšo belo moko po 7 K kilogram na drobno. Moka pa ne postaja samo conea, temveč jo je tudi dovolj. Tako prihajajo sedaj povsod skrite zaloge živil na dan.
g Cene v Sarajevu. »Hrvatska Sloga« javlja dne 7. maja: U srijedu dotjerali su seljaci u grad dosta krumpira i brašna, ne-e to zobi, kukuruza i graha j pšenice nisino vidjeli na pazaru. Cijcne su opet pale. I tako plačeno je prekjučer na Baščaršiji: pšenično brašno K 13, do K 14.50; kukuruzno fcmšno K 8.60 do K 9.20; kukuruza K 7 do K 8; zob K 4.60 do K 5; grah kruna 9 do 10 kruna; krumpir K 3.80 do K 4.80; zelje (špinat) K 3; trešnje K 12 po kilogramu; jaja K 1.20 do K 1.30 po komadu.
g Cene živini v Vojvor/ini padajo. Vsled prepovedanega izvoza cene živini v Vojvodini polagoma padajo — toda samo na škodo kmetu, dočim se dobička navajeni trgovci po mestih in trgih drže še vedno starih cen.
g Odkrit premog v Dalmaciji Pri Sinju V Dalmaciji so odkrili močne žile dobrega premoga. Ena žila je debela dva metra, a druga dvanajst in se razteza od Sinja do iTrilja.
g Kmetijske šole na čehoslovaškem in pri nas. Do prevrata je bilo na Čehoslovaškem ozemlju 146 kmetijskih šol, od teh 94 čeških, 48 nemških 1 poljska in 3 če-škonemške. Po prevratu je bilo na novo otvorjenih 20 šol. Pri nas pa jih je vsega 3®
skupaj 22, in sicer v Srbiji 5, od katerih je ena zaprta, v Bosni 3, ki so vse zaprte, v Sloveniji 4, na Hrvatskem 4, v Dalmaciji ena, ki je zapita, v Vojvodini 5, od katerih pa 3 ne delujejo. Torej v resnici le 14 kmetijskih šol.
g Izvoz in uvoz v Avstriji. V drugi polovici lanskega leta je znašal uvoz avstrijske republike 20 milijonov centov, od katerih je odpadlo 12 milijonov na premog, drugo pa skoro vse na živež. Izvoz je znašal samo slabih 5 milijonov centov. Žalosten pogled v bodočnost!
g Včasih tudi predc-bra valuta škoduje, Ena najvažnejših švicarskih obrti je urarstvo. Švicarske ure so bile svetovno znane in s« v velikih množinah izvažale. Sedaj je pa švicarska valuta napram vsem drugim izredno visoka in posledica je, da inozemstvo švicarskih ur nič več ne kupuje, ker pridejo predrage, Raditega švicarska urarska obrt zelo propada in je cel urarski sloj zašel v veliko zagato.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
/VViklošičeva cesta štev. 6
(tik za trančiskatisko cerkvijo)
sprejema hranilne vioge, in jih obrestuje po 3"/o brez kakega odbitka.
M lire oi e.®! n ijjilHm
C?3e| Inserat!
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja'" (Dalje.)
Herik Hendel je ostrmel: to je Bctlenl Brat slavnega in razvpitega Gaborja, ki je gospodoval nad vso Transsilvanijo. Bil je bolj rodoben roparskemu poglavarju kakor knezu. Štefan Betlen je ponovil svojo prošnjo:
»Sme li pridigar, ki ga imamo s seboj, v te) cerkvi opraviti službo božjo?«
Henrik je odgovoril: »Jaz tega nc morem dovoliti, sem samo vojak štajerskega sodnika Hendelna. Vprašajte ga, moj oče je in jc sedaj v cerkvi.«
»Kaj pravite?« je grof visoko namršil obrvi. »Vaš oče da je slavni Hendel, ki kuje izvrstne meče? Čast mi je, velika čast.«
. Henrik se je na lahno nasmehljal. Ha, kuje meče, oče dela še večje reči. Oger pa se je režal in kazal zobe:
»Tudi sin je krasen dečko! Čudovite meče je napravil Hendel za kneza, mojega brata... vam-li smem pokazati svojega pridigarja?« Potegnil je izpod kamižole koščeno piščalko m ie zapiskal nanjo.
iedaj so se odprli srebrni zastori kočije,
ki eo io vlekli Čudni konji, in iz kočij® smuknila senca moža, ki je nosil dolg pridj garski plašč in črno čepico na glavi. Na s.' bera podbradku mu je migala redka kozi* brada.
Iz daljave sem je bilo še slišati molitv« in petje katoliške procesije, toda ciganska dečka sta nakrat veselo in poskočno zaigrala da sta preglasila petje katoličanov.	'
Kafvinski pridigar se je globoko priklonil Henriku rekoč: *Moie ime je Firdo Pal, ozna. njujem pravo vero. Ako gospod dovolite, boffl v cerkvi izprcgovoril o opravičenju, ne da bi žalil luteransko vero, sai sta obe veri pose-strirai, ki sc ljubita med seboj. Nas li inord« gospodje zaničujejo?«
ilenrik jc zamajal z glavo: »Kaj še. Saj je bila tudi inoja mati kaivinka. Toda jaz n« smem dovolili. Poklical bom iz cerkve svojega očeta.«
Henrik je skočil s konja, Sedmorfraškl grof je na tilicni zamlasknil z ustnicami, ha, to ie krasen dečko. Obenem se je nanovo rai-maknil srebrni zastor rdeče kočije, iz kater« ie zdrknila čudovito lepa deklica, pomladila j» konja za nos in je nato s prijetnim korakom stopila proti jezdecu na vrancu io mu je s čistini glasom rekla nekaj besedi.
Strelci so stegovali vratove in se debelo gledali — hej, to je čedno dcklel — Todi mladi stotnik jo ie komaj mimogrede pogledal; mlada lepotica je to takoj opazila in je namrdnila ustnice. Ogrski grof jo jc s .sladkimi besedami poklical k sebi in ji pogladil pod-bradek ter svilnate lase, ona pa je pokazala na stotnike, ki ic visok in ponosen izginil v cerkvi, in ie vprašala v tujem jeziku:
»Oče, kdo je to?«
Jezdccna vrancu ji je s konja doli pogladil kite- »To jc plemenitaš iz Štajra, visok gospod, dete moje. Njegov oče kuje meče in ima denarja kakor sena.«
Mala deklica je rekla: »Kako lepo liojo ima. Redcj, ki me snubi, je grof, pa bodi kakor osel. Ta gospod pa hodi čisto drugače. Gotovo zna tudi plesati. Je-li že pokončal kakega Turka?«
Ogrski grof se ic smejal: Tega ne vem, toda denarja ima kakor listja in trave.«
Skozi velikanska gotska cerkvena vrata sta ponosno stopila ven štajerski sodnik i A njegov sin Ilcni ik
Ko jih je sedniograški grof videl prihajati, je stopil s konja, vrgel jc nazaj svoj plašč, pozdravil v latinskem jeziku in je predstavil sebe: Štefan Betlen, ogrski grof; nato pridigarja: Firdo Pal, Snksonec, luč svetega bogoslovja: nazadnje deklico: Druzijana, moja edina hčerka. Nato je z občudovanjem slavil štajerske može in meče ter je izrazil svoje veselje nad tem, da se na Dunaju obhaja prote-stantovska služba božja. Hendel je odvrnil: »Vaš pridigar lahko govori na naši leči, samo ne sme žaliti naše luteranske vere. Ne izključujem Kalvincev iz. noše cerkve, ker vem da bomo z združenimi močmi z.magali našega skupnega dednega sovražnika.«
Grof Betlen pravi: »Koga misli Hendel, Turka?«
Sodnik je rekeli »Rim — to ie naš skupni sovražnik, ki sta ga pobijala Luter in Kalvin, četudi vsak po svoje,«
Zamišljen je poslušal grof in je pri Kal-vinovem imenu položil roko na svoje srcc.
Grofova hčerka Druzijana jc s svetlimi, črnimi očmi poželjivo opazovala mladega stotnika in je takoj zaznala, da je za glavo večji kakor njen odslovljeni ljubimec Rcdej in da ima veliko bolj fine poteze na obrazu kakor njen sedanji častilec grof Karoly, da ima širše prsi in plemenitejšo bojo.
Sodnik Hendel je sedaj pozval kalvinske-ga pridigarja, naj gre na lečo, ker so luteranske ceremonije že minule. Firdo Pal se i« spoštljivo priklonil in je kakor senca smuknil skozi vrata; -/a njim na desno sta kakor dva dobra prijatelja stopala grof in sodnik ter sta prav živahno kramljala v latinščini. Grof I« poklical hčerko na svojo stran, toda ni slišala, temveč je z nežnim, ljubeznivim I*«' som vprašala stotnika, ki je zopet zajahal konja:
; Gosnod stotnik, li ne pojdetc poslušat naši pridige?«
Henrik je zamajal z glavo in ie smehlja-oč te rekel, da mora paziti pred vrati, da prenapeti luterani ne pobijejo oken.
Druzijano je močno jezilo, da noče v cerkev. Napela je vstnice ter ie vrgla nazaj svoio kakor iz temne slonove kosti izrezano glavico, okoli katere so se oviiale svetle, bata enobarvene kite in jo je pokrival škrlatast klobuček s čapljinim peresom; in je iz nekoliko mongolsko napoševnih, pa vendar čudovito krasnih oči poslala karajoč pogled mlademu stotniku. Ljubko, zapeljivo se zibajoč v kolkih, spremljana od sto in sto očaranih moških oči je Sla počasi v cerkev. Sramota _ črnooki gospod ni skočil s konja in ni tekel za njo. Redej, grof Karolv in drugi bi bili v polni opravi drvili čez močvirje, če bi jih bila 7. druge strani pogledala, kakor je sedaj tega-le ...
V cerkvi ie kalvinski pridigar začel svojo pridigo. Henrik je pred vrati jahal gori in dol ter je ujel nekatere besede, ki so ga mikale. Ustavil je konja ter je prisluškoval.
Pridigar ie govoril o čisti veri, o lepoti božjih otrok. Henriku je kipelo srce; bilo mu je, kakor bi prihajali iz daljave sladki, jokajoči se pozdravi matere, čije vero je sedaj Firdo Pal oznanjeval na Dunaju. S početka ie mož govoril čisto dostojno. Toda žali Kmalu je tudi on začel psovati katoličane; peneč se od jeze in žolča jih je obdolževal, češ, da so popačili in oskrunili podobo Jezusa Krista; da njih Krist ni več božji Sin, ampak »in Marijin. V svoji napačni cerkvi se katoličani zde, da so polni Jezusa, pa so brez njega. — L^tc-runskega stotnika pred cerkvenimi vrati je minila pobožnost. Nc, to ni pozdrav njegove matere iz de?ele blaženosti, tako ni nikoli govorila. In ako bi bili vsi katoličani taki, kakor ie rekel ta mož, pa vendar ena ni taka. Ena, sladka, mala svetnica iz Štaierdorfa ,.. Ravno nasprotje je od tega, kar je ta-le rekel: Odkritosrčna, nedolžna kakor sveža lilija, brez vsake zvijače in hinavščine.
Pridigar v cerkvi ic končal in v temnih valovih je valovalo ljudstvo iz cerkve. Spredaj stopa kraljevsko dostojanstveno sodnik Hendel, na njegovi desni koraka grof Štefan Betlen, na levi pa lepa Bctlenova hčerka Dru-zijana. Kakor dva kralja, ki sta polna skrbi za blagor svojega ljudstva, živahno govorita med seboj grof Betlen in sodnik Hendel; Dru-zijana pa ima že zopet svoje poševne, žainc-tastočrne bliš,'eče se oči na mladem stotniku. Nas li vidi? Oh, Bedaj pozdravlja... kako je krasen!
»Vaš sin jaha izborno in vlcusno,« je rekel grof Betlen. »Je-li že zaročen s kako imenitno deklico?«
Hendel je smehljaje se odgovoril:
= Saj ima komaj Sclc enoindvaiset let.« Grof je odgovoril, da ie bil on sam tudi že Z enoindvajsetim letom oče.
Njegova lepa hčerka ljubko stopa proti kočiji ter zopet in zopet obrne glavo proti Henriku. Ah, kako nepopisno lepe oči ima ta stotnik.
Grof Karolv je ikilast.
Ona bo vzela- kogar bo sama hotela, in nc, kogar bi hoteli oče in mati. ,. Ako umrje stric Betlen Gabor brez otrok, bo takointako Druziiana sedmograSka kraljica.
»Kako krasno vojaštvo ima Vaš sin,« je rekel grof Betlen, potem ko sta se s hčerko veselo pogledala, ;>Kako izborno orožje imajo ti strelci) Kako rad bi govoril s stotnikom o bojni opravi, zelo hvaležen bi bil, čc bi gospod Hendel poslal sina k meni, da bi se ž njim pogovoril o vojaških zadevah. Stanujem ob Donavi, med vinogradi, toda tam se imenujem grof Sereni, da ne vzbujam preveč pozornosti.«
Hendel je rekel: »Poslal bom svojega sina k gospodu grofu, še danes, ker jutri mora pred cesarja.
Mala Druzijana se je smejala, med škrla-tastimi ustnami so se ji bliskali zobje liki slo-nova kost. 0 kako je vesela! Dolgočasni oče je vendarle dober. Res, povabil ga je, O veselje! O veselje! Pride! Ha, da bi se poročila z Redejem — z opico? S Karolijem, ki ima nos postrani? Nikdar ne!--------
»No, kako je bilo?« je po končani procesiji pred velikanskimi vrati cerkve sv. Šte-
fana cesar Matija tiho vprašal Ikofa Klezelna, ko je sedel v svoj zlati voz.
. »Je-li na minoritskem trgu kdo motil
mir?«
»Ne,, je počasi odvrnil Klezel, pa bi bil rajši rekel da. »Zdi se, da ie mladi Hendel dobro držal red .,, Toda kalvinska pridiga je bila, ki io je provzročll neki kalvinski gospod — ki —■« cesar Matija se ob strani nadvojvode Maksimilijana že naslanja na blazino in v bolečini tišči skupaj ustne, ker so ga močno napadle protinske bolečine, in Klezel govori skozi okno kočije, »— ki ie baje Betlenov brat. To ni bilo prav, ker je samo luteranom bila cerkev na razpolago. Toda če hudiču, to se pravi Hendelnu, pomoliš mali prst —«
»Krivoverstvo ie krivo verstvo,« je mirno odvrnil cesar. »Med luterani in kalvinci je le mala razlika. Res je, cerkev sem dal na razpolago samo luteranom, toda kalvincev nisem izključil. Da ni bilo nereda, me veseli, to je glavna stvar. — Škof, danes ste Sit nomen Domini benedietum tako lepo zapeli kakor še nikoli. Kakšen glas imatel Jaz pa sem vedno hripav kakor star petelin.«_
Za razvedrilo.
Očetov svčt. Jud sinu: »Ce ti kdo kaj daje, vzemi; če ti kaj jemlje, vpij.« Poskušcno sredstvo. Gospodinja:
......»Kako sem odpravila mrčes?,..
Čisto preprosto 1 Dala sem sobo v najem dijaku; ker ga nobeno noč ni bilo doma, prošla je mrčesu potrpežljivost, pobral jc kopita in izginil kot knfra.«
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine sc takoj pojavljajo? Slabost? Oj. kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellcrjevim pravim Elza fluidotnl 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-čujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravih Elza-krogljic, 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje.. — Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trd It. 16, Hrvatska.	F
Potrtega srca naznanjamo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest. da ju naš iskreno ljubljeni, nepozabni oče, stari oče, brat in stric, gospod
danes, dne 17. maja ob 11, uri dop. previden s sv. zakramenti za umirajoče v 87. letu svoje starosti mirno v Gospodu zasjial.
Pogreb predragega pokojnika bo v sredo dno 19. t. m. oh pol 9. uri dop. iz hiše žalouti v Hra-šah št. 20 ua župno pokopaližčo v Smledniku.
Sv. maše zaduflnlco so bodo irnle v voč cerkvah.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev iu blag spomin.
V HraSal-, dne 17. maja 1920.
Žalujoči ostali.
7ahua!a Na P'azni:c. dne 13- mAja zvečer, jo feflilVGiO. nastal na doslej nepojasnjen način ogenj v najinih gospodarskih poslopjih. Da se požar ni razširil še oa ostale stavba, gre zahvala v prvi vrsti požarnim brambam, ki so hitro ln v velikem Številu prispele na kraj nesreče. Kolikor se je dalo dognati, so delovala sledoča gasilna društva: Črnuče, Nadgorica, Ježica, Stožice, Št. Vid n.Ljubljano, Dravlje ln Podutik-Gllnica, Vsem požrtvovalnim gasilcem, ki so prišli na pomoč, Izrekava za njih trud prisrčno zahvalo. PodborSt pri Črnučah: Pavel Rotor, posestnik St, 6; Cecilija Rotor, posestnica St, 5.
Preklic.
Spodaj podpisana preklicujem svoje obrekovanje v Francu Klečnlk iz Sneberja St. 22. NI res, da je on lu« čal kamenje v znamenje.
Šmartno pri Ljubljani, 18.maja 1920, Ivana Zaje.
Barve 11 ieto!
100 zavojev ... 75 B Pečatni vosek Ikg
(22 kosov) . . 55 9 Gladilni papir * (Schmlrgelpa-pier) lOOkosov 130 B 8prejmaJo se zastopniki,
Josip Ime, Zflrt
Demetrova allca U./t
Ovčjo volno
v večjih množinah
ie„
M
eksportna in importna družba v Ljubljani, Krekov trg 10, kamor je poslati ponudbe s navedbo ceno in množine ter priložiti večji vzorec. 1718
Aii sle že narod
»Domoljuba" 7
7iikai kllllllioio tak0 drago mažo za vozova Almuj MiiiUlolD kremo in mato ta čevlje, ko si po mojih receptih in navodilih lahko za 200"/« ceneje in čisto priprosto doma pripravite. Vse tri recepte z natančnim navodilom tudi za do* bavo priprav proti predplačilu za K 26-—. -y Ponudbo kakor znesek naj se blagovoli poslati na anončni zavod Drago Besetjak, Ljubljan
Cankarievo nabrežje St. 6,
177!
A
sprejme v učenje Franjo Keplč, sodarakl mojster v Ljubljani (Trnovo). Hrana in stanovanje prosto. Prijaviti se je treba osebno v delavnih dneh.
Mlinska sita
(pajtlje) po najnižjih cenah nudi J. DoUnar, Svetje — Medvode.
— Dobro oiiraaiene ulnske —
PJSfllll P° možnosti polovnjake kupi
HPH& Signelfarna d Žalen.
v vsaki možlnl kupimo takoj. — v. Bizjak in dragt RogaSka SlaUna.
Poljedelske stroje
kot čistilnice za žito, slamoreznice, dalje raznovrstno poljedelsko orodje
prodaja im
po jako ugodnih cenah tvrdka
JMPEXM, urnim, Krekov iro Si. E
Trgov«), koiiiumna društva Itd. kupilo
najceneje na staležU tovarne. Ifer jo izbira velika ln cena nizka, bi se izplačal obisk. Ako dohod no bi bil mogoč, poSljem vzorce s ceno v čeSki veljavi. Tovarniška zaloga sukna Rudolf Foukai, Krnov (Jtigern-dorf), Slezlja.
Razglas.
V sredo dne 19. maja 1.1. ob 3. uri popoldne vrM se v Stahovci pri Kamniku (gostilna „pn JKorelnu")
javna dražba
približno 2000 ki»m smrekovega lesa, ki je na planini občine Gozd (pri Kamniku) m približno 300 kbm bukovega lesa ter nekaj smrekovega lesa i/, planinskega gozda na Mali planini pri Kamniku.	, . „„ , H„
Les se laliko ogleda vsak dan od 10. do 16. maja t. 1 r.a licu mesta. Vsa pojasnila glede smrekovega lesa na planini občine Gozd daje načelnik gospodarskega odseka .Tožef Romšak Iz Brišč litina St. 4 pri Kamniku in glede lesa na Mali planini pa Karot Prelcsnik v Stahovci.
Gospodarska odseka za planino občine Gozd in Malo planino.
hlepet so sprejme v službo za j—4000 K na leto. Potrebujem tudi bolj priletnega za pri živini. Pišite na uprav-ii ištvo, Domoljuba' pod Aifro ,Hlapeo 1781«.
Kočete orali m lepoto? Hoiete moli Hahor barsun mehko Hcžo? »MUpes, mozoljev ii ogrcev ?
Uporabljajte Fellerievo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado Občudovani bodete! Za-vidanll 1 lonček 9— K. No. III. močnoiSe vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K.
flocste imeli isjie. zdrave (ase?
Fellerjeva p-ata Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lasel Zapreči prhaj, pre-rano osi ven je. Zabiani plešo! 1 lonček 9 K. No. III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v in 3 K.
Nučiio Uas Miria očesa ?
Fellerjev pravi turistov-ski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo I Nobenih kurjih očes več 1 Nobenih žuljev t
Nobene trde kožel Mala ška-tljica 4 K — v, velika škatlja 6 K — v.
Želite Se kaj? Fellerievo Elza umijvalne pa-stilie (Kolonjska voda) 1 škatla "r— K.
Fellerjev usipalui prašek proti potenju 1 škalja 6 K. Feller ov mentolnl črtnik zoper glavo- in zobobol 1 Škofljica 4 K — v.
Fellerjev Elza fluid G dvotnatlh ali 2 veliki steklenici Specijalni 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Ilega-puder Dr. Klu-ger. bei, roza in rumen. 1 vel. škatlja 12 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K, Ovoj in poštnina posebej a najceneje. — Engen V. Feller, lekarnar, Stufclca Uonjn, Elzatrg št. 10, Hrvatska.
/Lisa
3Plv&ipč

Primešaj krmi Mastin
enkrat na todeneno pest. Ob pomanjkanju krme ko sc uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila pa se primeša dvakrat na teden. Pia;ok Mastin, dietetično sredstvo, za živino, je dobil nai višje kolajne na razstavah v I.ondonu, a Pa-tizu, v Rimu in na Duna.u. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat j oizkusijo. in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega jirašička ali vola.
Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poŠti. 6 zavojev Mastina 20-50 poštnino prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh in živini, garje, liSa), srbečico, kožne bolezni, izpuščaje, No smrdi, nemaže perilo. 1 lonček 8 kron. Po posti 10 kron 50 v.
Lekarna Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. Zraven lolovža.
KajsSarejša hranil rtiča na Slovenskem.
Kranjska
v Ljubljani — ustanovljena 1. 1S20
obrestuje hranilne vloge s
3%e
Kranjska hranilnica je pupilnrno varen zavod in jo nadzoruje deželna vlada.
Za plačila zavodu so dajo na razpolago poštno položnice.
Cisti dohodek Kramske hranilnice je — ne gledo na to, kar se odkažo rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekonstnib naprav in podjetij na Kraniskom. — skupna svota dosloj v to svrhe odmenjeaih zneskov znaša K 8,761.11b-37.
Za ^iano
priporočamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsem po K 4'20 kg. lečo za krmo po K 4-60 kg., grah za krmo r>o K 3-20 kg., Sever & Komp., Ljubljana, Woifova uli?a 12.
B:iti:l!ll!tlllllllllllllUIII!tll!IIHIIIIIIIIIIinUIIIINlllllHlilltnillllllUl!llllllilll
v
Gospodarska pisarna dr. Cerne
posojila, zemljišča in posestva, ureditev pošiljajev iz Amerike in ameriških zapuščin, nakazila denarja v vse kraje, vse gospodarske zadeve . • .
Ljubljana; Miklošičeva cesta 6
(poslopje Ljudske posojilnice). iitaiimiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiituiiaiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiliitiiiiiiiiiiliuuuuiiii j
Svilena in žimnata
mlinska sita
fpajUji) vseh vrst se dobo v trgovini A. Čndsž, LJubljana, Koodvorska ulica šrev 35, nusprotl „Stare Tišlarjeve gostilne".
Zaloga pohISti/a in tapet, delavni^
B^flTR SEVEf*
Iijubljana, GosposVetsk® cesta (Kollzej)
prlpofoS« vsakovestno pohištvo m - m po zmetinlh cenah. _ Vabimo na ogledi	Vabimo na ogledi
mm - podgan«*
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim mišim 10 K, za podgane in miži 10 K, za žčurke 10 K, posebne močne vrsle 20 K, posebno močna tinktura zastenice 10 K, uničevalec molje* 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perila 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in na ze* lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1,
deske, tranie, kostanjev les, gozdove in oglje i z mehkega in trdega iesa kupi po najvišii ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
Cenjenim naročnikom in drugemu slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem dobil zopet priznano
na>boIjšo in zanesljivo
za barvanje vsakovrs(nega biaga. -Dobi se: čtna, modra, rudeča, zelena, rujava in lila barva v zavitkih po K 2 20 en zavojček pri
Kari Loibner
Celje, pri „Zvoncu".
Razpošilja se vsaka množina po pošti. — Vsakemu naročilu se pri-dene slovensko navodilo.
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšok brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32,
Izdaja konzorcij V
•Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani.
linij slrešia spisi
najbolj trpežne vrsto se dobi pri tvrdki
Kosa Jelagin, LiM^ia
Emonska cesta 2. '
Tiska Jugoslovanska tiskarna