PHIHOBSKI DNEVNIK — imim—umi umimm« m ■ » mul«« ■■im glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Lsto VI - Štev. 184 (1872) Poštnina plačana v gotovini DANES 8 STRANI Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 5. avgusta 1951 Cena 25 lir Prekinitev pogajanj v Kesongu farso Kitajei prekršili nevtralno področje jtijlgu/ajf sporočil kitajsko korejski delegapfji, da je pripravljen nadaljevati pogajanja, a °i ko bo dobil zadovoljiv odgovor - Tudi na včerajšnji seji niso pogajanja napredovala i/ radio j,, „ ■ 4' " Newyorski S^nerai i sporočil, da je govore za« y prekinil raz- na Kor fnedarHe sovrazrK)- kl PrekršUi nek«(r S,° nasprotni-ga, nev«tr že včekai“PPartmanom, ker so Sprotni k QPazili navzočnost Ke^ng"h Oboroženih čet v ^alSidgway je svoj sklep ko»i v __nasptotnim> poveljni-tavlja P°sJanici, v kateri ugo- ^erai ^lo P°tr^n»'da tlOu ori n i ~ bile dosedanji’ V k8terSm S° odred, kakih sto me- Se nAauST113*, S€3e- .Sklicujoč 8°agnev§°H2®htevo#a.i bo Ke-PriPotnnil- o ° področje, je Js,n na ' vas opozar-Vil, fcj sp.™0?. kršitev zagoto- 1,1 to ste ;;u od va® zahteval ' le. -i— tti vi obljubili. leSScija Slr. vključuje: «De-^Ijenf^^tova OZN je toltoi _ °bno v it i pn- j^o, ko ho '“‘‘vr11! pogajanja, Pojaanii8 „ prejela zadovoljiva “Mio, d.° ei kršitvi in zago-^ bodn n se incidenti v tem ®®P?vili. s®ci-ja om,Ira,koyaniu bo dele- !!a Po črte.in v°jaŠke raz‘ J^ala6 j*® Popoldne seja nada-Ssaifc tvu v je prispel s Jugoslavijo. V Pomočnika ministra Xa ministra FLRJ’ Lea >Cn,rVleS oc'Potoval na fvreŽiyei obal°' bo Dob? letni dopust. Na v%Ve-daneS Da' 1-i Je nadnii ara)evo. odko-S* Si bo n7ai pot v Zenico, gt®dal gradnjo že- , ^afajeu i,di '»iL*0 danes obiskali K 'toh hri„ mozeniskih mla- Svpri 7 An®liip- ZDA, m.1,e' Trst- banske, Av- j n°ev Holandije in be- ir> &Isri vl;,a7ariie'. Sprejel jih zePublike Bosne In« v^m %fatomVepubnk*"BiH, S],.9 t tv abve,7„'u špijonov sovjet-■ 1s! Ževalne službe v Beo-vn - dokazovale, da V7)1. Že leta 1945. trMIn°zemJk"e' Radovan Papi-vsem . miadinci so se »rtoar)ia ' nim:'li za kulturna rcpublike BiH, nje- Proeo? *n vis' ke šole. ,v “vesu š VdP' dokazovale, j; Pričel rovariti v Ju-Wt7grajslc leta 1945- Rektor vM, «jae Univerze, Tumin je Skl"* odvem«88 leta 1945 s pre' i , ~..... na sedež sovjet- ^ kjetsk«36 Smerl' Tam Prinr- !■ mai°r Morozov 0f„^1 v v‘t’ d0 tega, da bi •bi Hicu ovietsko vohunsko »ii' S.. £"vl’l,kl 0 t! *• je i»(’ Jboram delati he rn Tumin' «in da ve ™ nlltomur niče- »Pri- i ' lllfVVII ')'iar jed M J8Z sem to °dbil, to ,7 — V grajal in Olj Viit>ridite'kUJC’ke,: "Razmislitp Po -k meni - srb« 7letonu' al' Pa se ja- Govorite v Ge mi ufid(M dZiku' , re z«,J; deceml 'A odlet «7Se bo -mo vspenci 1- decemV,^6 ne bo' ra; a 1945 do i0. 3e »c nr, j. ““v riujtli aJp vas 7,°dil° žcz 50 Afneris,.: likvidirali ust «Ten Kot sala „ priški danes Pozri- ver Post« .10 uWtvrnar°dno’kn ^ podpi' iaSonu Carine *i° 0 ga, ?7>vtndruReBaUV turne ga iški list pravi, da je Jugoslavija s to svojo odločitvijo dokazala, da zagovarja svobodno izmenjavo mnenj in kulturno sodelovanje med vsemi narodi. »Medtem ko Jugoslavija pozdravlja svobodno izmenjavo mnenj«, zaključuje list, «na drugi strani SZ in njeni sateliti striktno prepovedujejo uvoz knjig, časopisov in drugega materiala iz nesovjet-skih držav«. Po vesteh, ki prihajajo z Dunaja, pripravljajo na Madžarskem nove deportacije prebivalstva iz Budimpešte. List «Die Presse« piše s tem v zvezi, da so doslej madžarske oblasti izgnale iz Budimpešte že 65.000 prebivalcev. R. R. Praznik Slovakov v Jugoslaviji BEOGRAD, 4. — Od 4. do 6. t. n:, bodo v Bačkem Petrovou tradicianafae slovaške svečano, sti, ki so letos še bolj pomembne, ker so združene s proslavo desiutletiuice ljudske revolucije. Pre jšnja leta je slovaška narodna manjšina na svojih svečanostih predvsem poudarjala kulturne im gospodarske uspehe, letos Pa poudarja tudi svoj delež, ki ga je imela v osvobr diln-i vojni v Jugoslaviji. Delež Slovakov v svobodilni borbi je bil velik. Leta 1943 so ustanovili samostojno četo Slo-vakov v Jugoslavi-ji, ki je bila sploh prva taka četa, ker v CSR je prišlo do organizirane oborožene vstaje šele pozneje, V vseh bojih za osvoboditev Jugoslavije je sodelovalo nad 6.000 Slovakov in od njih je nad 7000 padlo v boju za svobodo. Slovaška narodna manjšina v Jugoslaviji pa ima tudi velike kulturne uspehe. Lani je Slovaška založba v Bačkem Petrovcu tiskala 32 slovaških publikacij v 52.130 izvodih, medtem k « je založil« in tiska-la v v.-ei- htih st re Jugoslavije s*m-, 27 publikacij v 27.000 'z vodih. stvom plodni. Zaključil je z besedami: «Moja vlada ne bo ni-kbli preslepila javnega mnenja in bo rajši podala odstav-ko, kot pa zapustila pot, po kateri je doslej hodila«. Po tem govoru je izjavil pod. ta mik ministrskega sveta, Hus seirj Fatemi, da iranska vlada meni, da bo Anglija umaknila svojo pritožbo pri mednarod- ti letu 1949, ko je bil potniški promet z Evropo mne-go večji, kot v vseh prejšnjih letih, se je promet povečal za r.adalj-! njih 7 odst. Letalski promet z j Evropo se je zvišal od 628 ti-| soč potnikov v letu 1949 na 808 ' tisoč potnike«-, v ••■«- 1950. in j se je torej povečal'za -1 odst. Ladijski potniški promet, pa se je proti letu 1949 povečal za znani demokristjani Bartole, ki je kakor že tolikokrat, ponovno jokal po coni B in celo po coni A, češ da je bil «do sedaj govora samo o kršitvah v coni B, sedaj pa da se začenja govoriti tudi o kršitvah izvršenih po zaveznikih v coni A«. Ni vredno ponavljati, kar je bilo že tolikokrat povedano, kaj naj bi bile »kršitve« v jugoslovanski coni. O kršitvah v coni A pa smo tudi že mne-go pisali, toda o pravih kršitvah in ne o tistih, ki jih misli Bartole in vsa njegova druščina, ker te »kršitve« so le malo zrno dolžnosti, ki jih naloga mirovna pogodba, Značilno pa ie, da se ie Bartole dokončno odpovedal tristranski izjavi. Dejal je. da ne bi smeli več zahtevati potrditve te izjave, «ker vsaka nova zahteva samo ošibi to izjavo«. Po njegovem bi bilo treba staviti zaveznikom, ((konkretni predlog za rešitev, pred katerim bodo imeli ono odgovornost za odgovor«. Torej, končno ie tud; on uvidel, da je bila zloglasna tristranska izjava le navadna volilna poteza.' Kot tretji v vrsti glasnikov italijanskega imperialističnega pohlepa po tuji zemlji se je oglasil še Saragat, ki je dejal, da je De Gasperi «dcbro napravil, ko je’ govoril 'o vsem Tržaškem ozemlju in ne samo o Trstu«. Nato ie napovedal, da bo njegova stranica zahtevala ((povratek Tržaškega ozemlja k Italiji, im podrejeno plebiscit o-mejem n® alternativo: Jugosla-vija-Italija, ki naj se izvrši po predhodnem umiku jugoslovanskih čet iz cone B.» Verjetno se bodo oglasili še drugi, ki bodo do onemoglosti ponavljali to, kar smo že tolikokrat slišali. Toda zaman je njihovo kričan-ie. kajti zavedajo vlade in ie napovedal svojo o-pozicijo proti vladi. Razprava v senatu in v parlamentu se bo nadaljevala v ponedeljek. Obsodba industrijcev v Franciji in Italiji NEW YORk, 4. -- V govoru, ki ga je imel v Portlandu (država Oregon) namestnik šefa za proizvodnjo Uprave za gospodarsko sodelovanje William Joyce, je ostro grajal stališče francoskih in italijanskih industrijcev do delavstva. Po Joyceovih besedah ravnajo de-lodajalci v omenjenih državah z delavci kot z množico podrejenih ijud-i, katerih upanje v zboljšanje življenjskih razmer lahko nekaznovano zanemarjajo. Ker francoski in italijanski industrijci niso hoteli ugoditi zahtevam po zvišanju mezd, je med delavci zavladalo ogorčenje in nezadovoljstvo. Francija in Italija bi morale od ZDA, Velike Britanije in skandinavskih držav prevzeti sodobne metode pogajanj med delavci in delodajalci, zaključil Joyce. Komisija ECA v Nemčiji W ASHINGTON, 4. — ECA javlja, da bodo poslali v Nemčijo na poziv tamkajšnje vlade komisijo izvedencev na področju raziskovanj. Podobne komisije bodo poslali verjetno v Francijo. Belgijo, Italijo, Nizozemsko, Norveško in Avstrijo. Kakor javljajo, gre za proučevanje možnosti ustanovitve zavodov za raziskovanja, ki naj bodo na razpolago malim, ne dovolj močnim, industrijskim podjetjem, ki niso finančno do- Naš tedenski pregled riaiizem, ki se je v zadnjem četrtstoletju pojavil y obliki fašizma, v zadnji vojni pošteno nem sodišču v Haagu, potem | 6 odst. Potniški promet z Ev- polomil zobe in še bolj si jih leo je kdaj priznala rtaci-,realizacijo nafte. Izrekel je upanje, da bodo umaknili angleške voj. ne ladje iz abadanskega zaliva in s tem zagotovili, da med pogajanji ne bo vojaškega pritiska na Perzijo. Danes so v Washigtonu predali tisku izjavo predsedr.-ika Menijo, da bo angleška dele- ] Trumana. Ta trdi, da je bil ze- gacija odšla jutri k šahu na vljudnostni obisk, nato pa se bo sestala z Mossadeghom in Harrimanom. Obenem se bodo ludi pričeli uradni razgovori. V ponedeljek bo Stokes odpotoval v Abadar.*. Istočasno s prihodom Stokesa so javili, eto bo perzijsko delegacijo, ki bo sodelovala na teh razgovorih, vodil finančni minister Mohamed Ali Varasteh. Drugih perzijskih predstavnikov še niso imenovali. Ministrski predsednik Mossadegh je dar.-es govoril v parlamentu. Njegov namen je bil pomiriti nacionalistične ekstremiste, ki se bojijo, da bi predsednik popustil ob angleških zahtevah. Z glasom, polnim čustvene ganjenosti in s solzami v očeh, je dejal: ((Koncesija Anglo-Iranian, ki je bila podpisana pred 60 leti v Darcyju in podaljša-za riadaljnih 60 let v letu 1933, je ukinjena, potem ko je angleška vlada priznala načelo nacionalizacije perzijske nafte«. S tem bo črpanje čiščenje in izkoriščanje nafte prešlo na iranskem ozemlju na perzijsko vlado. To pomeni prvi uspeh politike moje vlade. Mossadegh se je zahvalil parlamentu in iranskemu ljudstvu, katerega brezpogojna podpora mu je dovolila doseči ta uspeh. Izrekel je upanje, da bodo razgovori z angleškim odposlan- ropp je bil lansko leto prvič po vojni večji kot leta 1938. Neka britanska potovalna pisarna poroča, da so do sedaj prodali v prometu z Evropo 75 odst. voznih listov več kot lansko leto. Predstava na gradu Sv. ^ Od 9. do 26. avgusta ^ 1 stival operete, ki ima naMl ((Princesa čardaša«. ((NeM?1 1 redu; Luksemburški» m V četrtek 30. avgusta I nas>" stival pesmi. V operetah bodo 'T č® v glavnih vlogah: D.vdis A Paolo Civil. Elvio CaI"S Waily Veesey, Amna C&" . in Leo Micheluzzi. . j Dirigenti; Cesare GaUllW Rudolf Moralit. Režiser; Luciamo Ram0' reograf; Anmita Branži-Otvoritev festivala 0I^trf 9. avgusta z »Grofom buršikim«. IZLET PDT NA TRIO4');. Tržaško planinsko društ^/ja GORIŠKEGA Najstarejši slovenski učitelj ie praznoval 90. rojstni dan Padec s kolesa Preteklo sredo 1. avgusta je | v krogu svoje družine praznoval 90-letnico najstarejši slovenski učitelj v pokoju na Go. riškem Jožef Budal. Slavljenec je po pripravnici obiskoval učiteljišče v Kopru, ki je bilo edino slovensko učiteljišče na Primorju. Svojo prvo službo v Plaveh je nastopil že leta 1882, nato je služboval ge v raznih drugih krajih na Goriškem. Zadnjih 22 let je bil nameščen v Podgori. V pokoj je stopil leta 1927 po 45 službenih letih. Povsod, kjer je bil nameščen, se Budal ni zadovolii samo s poučevanjem v šoli, marveč se je udejstvoval kot požrtvovalni prosvetni delavec in skrbel za izobrazbo ljudstva izven šole. Njegovo najljubše delo je bilo voditi pevske zbore. Bil je tudi spreten organist. V Podgori se ga njegovi učenci še danes hvaležno spominjajo. Na predvečer obletnice so mu prišli podgorski fantje, sinovi njegovih nekdanjih pevcev, zapet podoknico ter mu čestitali k redkemu jubileju. Devetdeseta obletnica rojst. nega dneva bivšega podgorskega učitelja je bila za vse Pod-gorce_praznik. Slavje so z vso hvaležnostjo občutili zlasti starejši, za katere je bil Budal žarišče kulturnega življenja in vir znanja, iz katerega so zajemali ne samo v šolskih letih, temveč tudi ko so stopili na trdo pot življenja. Ob večernih urah jih je vedno čakal pripravljen, da jih razvedri z narodno pesmijo. Stari Podgorci se te dobe spominjajo kot zlatih časov in ob misli na sedanje učitelje razočarano kimajo z glavo. Takih učiteljev ni več. Današnjti učitelji izven šolskega pouka ne poznajo svojih učencev. Kulturno udejstvovanje, ki bi bilo njim v veliko zadoščenje njihovim učencem in mladini pa v pouk, razvedrilo in veselje, jim je deveta briga. Ni jim mar. da bi z narodno pesmijo in kulturno prireditvijo vzbudili v otrocih in podkrepili v mladini narodno zavest in tako izpolnili dolžnost slovenskega učitelja. 14-letni Rolato Marijan iz Tržiča se je včeraj zjutraj odpravil z doma v Gorico, da obišče sorodnike. Privozil je s kolesom skoraj do Gaberij, ko se mu je nenadoma spotaknilo in _ . , je padel v obcestni jarek. Dol- Pogreb nadškofa Margottija i *° 6.a?§ >e ječal v 5arku Prišl> t so slučajno neki ljudje po ce-Vceraj okrog 12. so prenesli , sti in zagledali ponesrečenega krsto pok. nadškofa Margottija iz cerkve sv. Srcai v stolno cerkev, kjer so ga začasno pokopali. Pogreba so se1 udeležili poleg Oblasti in duhovništva tudi predstavniki raiznih italijanskih organizacij. dečka. Telefonsko so takoj obvestili rešilni avtp Zelenega križa. V bolnici Brigata Pavia so zdravniki po pregledu ugotovili, da si je deček pri padcu globoko ranij glavo in pretresel možgane. Obdržali so ga v I bolnici, kjer se bo mora! zdra-j viti nekaj tednov, če ne nastanejo morebitne komplikacije. Seja doberdobske posojilnice Imenovanje novega tajnika Preteklo nedeljo je bila v Doberdobu seja upravnega odbora doberdbbeke pešaj ilnice. Odbor je na tej seji sprejel ostavko dbsedanjega tajnika Mira Ferletiča, ki je bil izvoljen za župana in. ne more več opravljati tajniških poslov. Mesto novega tajnika so poverili zavednemu Slovencu in poštenjaku Pavletiču Karlu iz Doberdoba. Otvoritev Doma matere in otroka Danes zjutraj ob 9. uri bodo otvorilj novo poslopje Doma matere in otroka v Ul. Vlrgi-lio. Stavba je enonadstropna. V prvem nadstropju bo jedilnica in soban,i za otroke, v pritličju pa posvetovalnica za matere, zdravniški armbulatorij in jedilnica za matere. Poleg razsežne-ga vrta je poslopju priključena še pralnica in stanovanje oskrbnika. Hiša je opremljena z najmodernejšimi pritiklinami. Še jutri prijave za v Dolomite SPD v Gorici priredi štiridnevni izlet v Dolomite, in sicer v dneh 12., in 13., 14. in 15, avgusta. Odhod s Travnika 12. avgusta ob 5. uri zjutraj. Prihod v Toblach ob večernih urah. Dne 13. odihod iz Tobla-cha in izlet na Vetta dTtalio ter povratek v Toblach. Tretji dan izlet iz Tobiacha na Lago di Anteselva. Četrti dan povratek preko BrUneka (Brunico), jezera Alleghe, Belluna v Gorica. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku do vključno 6. avgusta. Vuisnina 2200 lir za člane in 2500 lir za nečlane. Darovi Za Dijaško matico so darovali: N. N. iz Sovodenj 3000 lir, Binik Er. iz Sovodenj 500 lir. Frandolič iz Dola 1000 lir, Ka rara J. iz Steverjana 1000 lir. Pahor Andrej iz Jamelj 1000 lir, Koren iz Steverjana 8 jajc Semolič iz Jamelj 500 lir. Vogrič A. jz Steverjana 500 lir. na izletu nabrali 10.500, N. N iz Gorice 800o lir, neimenovani 3500 lir. Za kulturni dom v Trstu: ob izletu podgorskega pevskega društva v prijazna Brda so na-brali 1200 lir, družina Stekal 500 lir; skupno 1700 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala! „ , , . i redi izlet na Triglav, ki 6°,p«, Žrtev nepazljivega avtomoba- 19. avgusta. Vpisovanje v*Ll ‘ —'—’ ’ ” .... . • lista je postala včeraj dopoldne tudi 69-letna Giselda Delpin iz Ul. Pascoli 16. Ko je namreč v Ul. Solitario stopila iz mlekarne na cestni hodnik, je tik ob hodniku privozil poltovomi avtomobil in jo zadel s stranico. Z reševalnim avtomobilom RK so Delpinovo prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima lažjo poškodbo na levem komolcu in da bo zdrava v sedmih dneh. Vzvod mu ;e zdrobil čeljust Včeraj dopoldne so prepeljali v splošno, bolnico 56-letnega delavca Prima Verucchija, stanujočega v Ul. Marchesetti 2. Zdravniki so ugotovili, da ima Verucchi zlomljeno čeljust in da se bo moral zdraviti najmanj 40 dni Zaradi težke poškodbe ponesrečenec ni mogel govoriti. Njegov sodelavec, ki ga je pospremil v bolnico, je pripovedoval, da je Verucchi zaposlen pri tvrdki Zolia Jn da ga je nezgoda doletela v Ul. Piccardi, medtem ko je name-ral z železnim drogom, privzdigniti tramvajsko tračnico. Obtoženi drog se mu je namreč nenadno izmuznil iz rok, ga udaril pa obrazu in mu razbil čeljust. od 17. do 19. ure, do vklP n.li avgusta v Ulici MachiaveU1 1 IZLET MOTOCIKLlST°V NA BLED Vsi oni, ki se nai ■v\ udeležiti 17. t. m. motoci^al - . vega izleta na Bled, naj j! kasneje do 7. t. m. priM1,'./ sedežu ZDTV v Ul. Macn1"^ li 13, odnosno pri podoo I zveze. Objava „ Obveščamo, da bo oop jp uprava izdala nekaj volilnic za jayn,e garaze: U oni, ki bi želeli dobiti te 0 ^ dovolilnice, naj predloži)0 Lj) njo 31. avgusta. Vsa : dobijo interesenti pri mestne policije, občinska ča II. nadstropje, soba Kulturni Izžrebane loterijske ^ Strelske vafe edinic Trusta Cete TRUST bodo imele strelske vaje na spodaj navedenih streliščih db navedčnem dnevu in času; strelišče za puške na Bazovici: dnevno od 6. do 11. avgusta od 7. do 18 ure; strelišče na Opčinah: dnevno olU(t tuiuiiiei, UidUIJir« ' \ 'cniati in gospodinja Sllva lusi Heifivec Ivan Cok iarija Sch''Ot. * CA in šivilja 5.oS«jiKč', ir.ik*. kmet masi, del dinja Marij Bruno Pol Civilne, poroke: Dinuz in Schaffner. gospodinja Kal Umrli so: 46-letna Caroli11^,# de in por. Sperza, 35-le^rl3tnj AJ na Tikco por. Rener, 71-1®.-tonio Peret, 62-letni ^ J retti, 68-!etr. i Fe^erico letna Frančiška Skrt vd retti, 84-letna Teresa Dalla Via in Olivetto. BeltraT^/l 74-letni F1'3 ADEK-IZLčjJ 1951 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet v 3. Kobarid, TolDii111 Kanal m Sv. Lucijo Novo Gorico Sv. Goro Poreč .vni 26. avgusta enodti*1' izlet v Štanjel Vpisovanje pri Adri 5.6. press Ul. F. Sever0 -ta tel. 29-243 do U aVg NOVE SLOVENSKE W •tlO broširana „ polplatno Z( f polplatno 2°° Slokan: NOVA DEŽELA Ignjatovič: VASA REŠPEKT Černelič: KRI TEKOČE CUDO Galsworty: PRVI IN ZADNJI og » (mala knjižnica) broširana SLOVENSKI POROČEVALEC ,.40 » 1938 - 1941 polplatno . TRST DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V IN GORICI POSARSHI PREMOG vzrok sporov med Francijo in Nemčijo naši zadnji nedeljski šte-v j ,STO) navedli nekoliko Podatkov o Luksemburški; dnes želimo podčrtati gospo-■ rs ’n politični pomen Po-• J!* Ta dežela je prav tako »na, saj meri komaj 2550 Mehi,”1.111 ima okro8 milijon Tt*key- Hrani p* zat° v nj*®.Podzemlju ležišča pre-aijo n= strokovnjaki ce. » “? okrog 12 milijard ton! boljši pregled objavlja- mo •tabelo 0 proizvodnji pre- zapadnih ev- iesL k I2aV v *tu 1950> iz ukai ^tT2"311 raZl°ge’ In Nemčit , v med Francij° sarje. spor za p<> »oga Vl9^.P*oizvoc3l^a pre- milijonov ton, 219 188 52 27 15 12 Anglija 5apad' Nemčija Francija Belgija Posarje Holandija Proizvodnja jekla za 1. 1950: milijonov ton, 16.5 12.1 8.6 3 8 1.8 0.43 Angiija S,"/"« ®eIeija Posarje Holandija ZaiM»retm°§u in jeklu «tiči dar m, e*a sP°ra- Kdo ven-saukih ?°?na znamenitih po-Kuetfp ^ trlj: Burbacher lin8»Wrke V?Spalm’ Roech‘ Sa,n tir« Posarje je en Vi*ma'Tl080vn!k in er-'a t0’ h venaaa ma)hno ozemlje Vl>dni» I znaša njena proiz-5ke. n,Jprem°ga 1/4 franco-tkeri Jno ^esto Sarbrue-Cev. Za prebival- Ne». ” m Pride Saarlouis. FranCCos?.0®ILl PLEBISCIT c:emen«a državnik George Je »o t>™ ’ Ime“van Tiger, ^javlja! /ve.t.ovni vojni u-150.000 Fr vi v Posarju ®ri'tlju{i*-anCOzov in zahteval ranciji. „ tega Tedanji ozemlja bednik w?,an31 ameriški u®‘1- iti v 0n se je temu 8°dba mirovna po- S0var.'i6 J °lož‘la ljudsko gla- nai Unravliš 1«35, d° tedai pa r«na Vnn,} . Posarje medna-f eiaSoval^S1^- Pri plebiscitu fv Za No odst- prebival-statUs 0u ®ciJo, 8,5 odst. za <% ^“0 In 0.5 odst za Franic gi Pff!e>i«tnI0Vanie n* nikogar ^ filtl*-’ ie bil nam- - 8 svojo propagan- di mmm j (}0 Roi*rt Schuman j* bila J*" ln tudi drugače tLNeill'Sijo0p!,!ini.h tradic'ia k priPadalr. c nam’ * dobo raneiji za krat- j ^'->00 , * J ^ xvj.au- ? 1697 i dvakrat od 1681. V " ‘•'i,,’; *> :m°g, ki S(> jih r-a' n*. v°im Cl v Prvi svetov-J>mtV francoskih %lUcii:tl v žasu francoske '3 in Napoleona od •. Sicer pa je bilo *agot™Ve Franci]a hote- , moK JUI samo VsH da Poplača Ute, posarski z njim — severih **> da ?°v,nih revirjih. In ...^zahtev J,e danes ozad- f3ko. z°pet samQ gospo- CAs^4Ka zveza >ak0r ® mANCiro J^alu Co P1 Je znano, je zelo j*®talo p_ rugi setovni vojni Lhet° 2nČ° °ZemUe' t0 C sP>emenif Se }e 8' nov’ » mno h - v l>ravno av->ilo “kavico. Hkrati je b®20 s F,. ar‘nsko in valutno poSai.; *rar.fi^ i.: ____ ki h ^ v zunanji politi- zastopa J.e b'l 5. okt. 194.7 Což deželni zbor, ki šteje >t7s;? 'judsk C3- IIoflVidaednilt ie Johan- e stranke. Mi- lo čaru ‘^sarsko vprašanje d! ne Hem”uen- Kancler za-i?inaUer je 6 države dr. A- >n, dae C.reč v 2b--ci f'enri’ avtonommCi odklanjajo £?vstsn« 5:^ Ne-ži^ Siji- 50 Proti zave’ še 'la? Vse tisti ncoski anek- &VaN^jiTike'ki de- «e.e’ 3e “znaiii 2®rotno Sta‘ Ad, ^l^alre T na svoji separati- stališče nemških komunistov, ki so z ostalimi strankami zahtevali za Posarje plebiscit, medtem ko so njihovi tovariši v francoskem parlamentu reklamirali Posarje za Francijo. S tem je nastala nevarnost, da Zapadr.a Nemčija ne bo ratificirala Schumanove-ga načrta in oglašajo se že politiki, ki zahtevajo nove pogoje za odobritev tega načrta. Posarje r.aj dobi nemško zastavo, odpraviti je treba nadzorstvo zaveznikov nad raemšfco industrijo im razpustiti meidinarodtno komisijo, ki upravlja Porurje. Mnogi Nemci vtseh sitranik se naenkrat obotavljajo, da bi pristopili jj; Schumanovemu načrtu, ki naj bi pomenil fran-cosko-nemško spravo, čeprav bi slonela bolj na sodelovanju težteih industrij obeh narodbv. Navajajo sicer, da priznavajo Franciji njene gcapodars&e interese v Posarju, so pa proti noframcGzenju te dbžele; ki pa je vpeljal Bidault, voditelj francoskih demokristijanov. KOMU BO PRIPADLO POSARJE? • Težko je pričakovati, da bo Francija, ki se je že zarila v posarsko podzemlje, sprejela te pogoje; neverjetno je tudi, tfa bi Nemci opustili misel na združitev Posarja z Nemčijo, posebno .ker so uverjeni, da bi izpadel plebiscit zanje ugodno. Francosiki zunanji minister Schuman je na vse jo razburjenje poslal pasarskemu vladinemu predsedniku noto. v kateri navaja, da prepušča Francija konično ureditev po-sarskega vprašanja nemški mirovni pogodbi, vendar je za politično neodvisnost Posarja. Francoski visoki komfeta Grandval pa se je pravkar izjavil, dla fci bila najboljša rešitev ta, da bi napravili iz Po. ser j a državico kot je Luksemburška. Ačenauerjevo stališče je v toliko težje, kST bi bil rad povezan z državami atlantskega pakta, rad bi dosegel oborožitev Nemčije: m ugodne pogoje za mirovno pogodbo, kar pa ne gre brez Francij«, ki jo 'v posarskem vprašanju —; vsaj taiko se zdi — podpiraj« 7a carinsko in valutno unijo Posarja s Francijo, pri čemer pa so obvestile nemško vlado, da to še ne pomeni politične ločitve Posarja odi Nemtčije. Želeti bi bilo, da najdejo Francija, Nemčija in Posarje podlago za spora zu-m, ki bo za vse pravičen in bo odgovarjal v prvi vrsti željam in koristim pasarskega prebivalstva! irska in atlantski paki Delitev irskega otoka v ■'«-tnceloino i^sk0 republiko in v Ulster, ki je združen z Vel. Britanijo, zavzema v irskem političnem življenju prvo mesto. Pretežna večina prebivalstva Ulstra zahteva nadaljnjo zvezo z Anglijo, prebivalstvo Irak® republike Pa združitev obeh delov v enotno državo. Vprašanj« delitve Irske v dve državi odloča tudi politiko irske republike glede na njeno nevtralnost, in njeno stališče nasproti atlantskemu paktu. Inka politika nevtralnosti ne izvira iz prirejenosti ali tradicije, kakor nevtralnost Švicarjev, ampak je posledica stališča irskega ljudstva gle^ dte združitve Ulstra z Irsko. Vsakdo bi mislil, da bo Irska kot katoliška država odklanjala politiko izolacije in nevtralnosti in se pridružila v fronto proti ‘SZ zlasti še, ker- ima pomemben strateški ndržaj in je naravna zvtza med Anglijo in ameriškim kou tinentom. Vprav v* zadnji svetovni vojni so se v Ulstru vežbale vse ameriške divizije, k;i so se pripravljale na invazijo v severno Francijo. Kljub temu se branijo irski politiki, dia bi sodelovali v za-padnem obrambnem sistemu. Zatrjujejo, da doikkr ne bo Ulster združen z Irsko, toliko časa bo ostala. Irfcka nevtralna. Pri tem se irski politiki vavedajn. da jih itak ščiti angleško in ameriško brodOvje in da se jim ni treiba bati za neodvisnost. Po njihovem mnenju si Ir4ka lahko privošči politiko tako imenovane »splendid isolation«. Pri tem ne pomislijo, da daiejo Ulstru v roke močne razloge za'njeno’ zvezo z Vel. Britanijo. Kakor hitro bi namreč zapustila irska republika stališče nevtralnosti, bi'politični pomen Ulstra vsekakor padel. Posledica vsega tega je tudi, (?a Irsika>nodklanja vstop v a-tlantski pakt. V tem paktu vidi zvezo držav, ki branijo, dosedanje meje, proti čemur se iHta ravno bori. Od tega stališča je r.e premaknejo vse pcdipore, ki jih prejema iz 7.D v okviru Marshallovega nlana. Onozarjamo. da imajo ZDA v okviru Marshallovega narodnosti, zaradi česar se nočejo vmešavati y irski spor. Š tem si želijo ohraniti vsaj moralni vpliv, ki ga sedaj na Irskem itak že uživajo. Irski politiki iščejo primeren izhod iz te.ga položaja. Ko at. je 1. 1921 pogajal De ValeTa za odlcepitev Irske od Anglije in za irsko sambstaj-roosit, tedaj je predlagal federacijo irskih držav, v kateri naj bi imel protestantski Ulster svoj* sorazmerno zastopstvo. Ulster je ta predlog odklonil. V zadnjem času so irski politiki pristaši nekakega Ocmimoniveailtha svobodnih zapadmih narodov. Čeprav bi tvorili jediro te skupnosti ZDA in Vel. Britanija. Menijo Irci, da bi v taikšni naddržavni zvezi mišje posamezne države zgubile pomen. S tem ne bi bilo več važno, če sta Irska in Ulster samostojni državi in bi torej irska republika lahko pristopila k atlantskemu paktu. Mi smo že davno vedeli, da kriči Italija, kadar nima drugega političnega aduta, «Trst, Trst, hočemo Trst!». Nekdanjega «imperljai) v Afriki, od koder so jo vrgle ZDA in Vel. Britanija si ne upa reklamirati. Boji se tudi ziniti besedico o Malti, Korziki. Nizzi, Savoji, Brighi, Tendi in Dodekanezu. Samo Trst se upa zahtevati. Pa je bo minilo tudi to. Poročevalec New York Timesa ji stavi na razgrete možgane že led. Tudi Američani se temu kričanju že smejejo! ZA KULTURNI DOI Tudi današnji seznam prispevkov dokazuje, da vsak Slovenec rad nekaj žrtvuje za izgradnjo novega Kulturnega doma Do danes znašajo darovi lir 4.438.273 Stev. 18 Za zgraditev Kulturnega doma v Trstu so prispevali ob «Tednu Kulturnega doma»: Zlobec Milka 500, Zorč Kar. men 1000, Pahor Drago 2000, Lukežič Avrelij 1000, Kanobel 10.000, Škerlj Ivan, Buer.os Aires 10.000, Škerlj Radko 200, Gruden Igor in Udovič Milan iz Sv. Ivana nabrala za opeko 2250, Babip Jože 1500, Babič Štefka 1500, Mi-heij Jože 4150, Štrukelj Ana 500, Albert Ernest, Boljunec 500. Počkar Anton 1000, Zlo-Oec Karolina, Ferr.etič 200, Luin Zora 500, Marija in Ton-či iz Tolminskega 500, Pupis Mara 500, Zidarič Stanko, Prečnik 500, Lukeš Neva 1000, Pavlica Silva 1000, Maver Vir. gil 300, Suz A. 50, Kerti Franc 100, Batič Zofija 100, Baro-vina Ana 100. Fakin A. 100, Stok V. 100. Kobal Franc 200, Barej A. 50, Lah Silva 100, Posenik A. 50. Kozulič A. 100, N .N. 200, N .N. 500, razni za opeko 1550, Primožič Zofija 300, Muzlovič Karla 300, Furlan Ivan 200, Hoteš Ivan 250, Godina Nada 300, Aljoša 200, Rustja Ivan 200, Poropat Ana 500, Unušič Vir.cenc 300, Cris-mani Marija 500, Crismani Antonija 500, Višnjevec 200, Višnjevec Armida 300, Mar-cuzzi 200, Kralj Stefan 200, Pecchiari Iva 200, Cianolini R. 200, Baretto Frida 1000, N.N. 50, Miro 50, Rojc Albina 100, Perhir.-ek Franc 100, N.N. 200, Stoka Amalija 100, Gropajc Ana 100, Prinčič Marija 100, Grun Zofija 200. Gorjan 100, Godnik 100, Prelc 150, Godina Alojzija 50, N.N. 100, Godina Valerja 50, Možan 100, Možan 50, Batagelj 100, N.N. 400, Malalan Karlo 500, Svab Mjllan 500. ir.ž. Avgust Lapajne 1000, Slavik Ljubica 500, Gržinič Željko 5000, Tomažič Franc 5000. M. Stopar 500. R. Paoletti 2000, Stoka Rudi 2000, Volčič Valentin 500, Volčič Valentin 200, Curk 0 ZMAGI V AFRIKI: KAM SEDAJ? V bitki za Tunis 240 lisoč ujetnikov, potopljenih 137 ladij s 433 tisoč tonami Pre" i' Ameriški vojaki izkazujejo zadnjo čast svojim tovarišem, padlim na Koreji. — Danes se ne moremo ubraniti misli, da je — kot v Mandžuriji — timanevriralaii tudi na Koreji le Sovjetska zveza. nega vtisa. Zato bo- dosegla izjava zaveznikov zaželeni učinek, če bodo Italijani vedeli za vse neprijetnosti, ki jih čakajo. S pritegnitvijo lirrčije sta Roosevelt in Churchill hotela dosieči to. da bi odprla skozi Dardanele ali po železnici sko-zi Turčijo novo pot v SZ, da bi ji laže dobavljali vodni material, Ntmoe pa zgrabili v boku z juga, to je z Balkana: ameriška in angleška moma--rica bi nastopili v Črnem mor-ju. iz. strateških turških oporišč pa bi bombardirali romunske petrolejske vrelce v Ploestiju. Anglija bi osvobodila svoj e. divizij*, v Siriji in y sili bi lahko pomagali SZ iz tur-š'ko-perziijsike strani. Turčija naj bi vstopila v vojno pomladi 1943. POGAJANJA V ADANI SODELOVANJE TURČIJE Churchill je hotel urediti vsa ta vprašanja takoj, toda vlada ga je pozvala iz Casablance domov. On ni popustil; tri, štirikrat so švigale brzojavke, končno se je vlada vdala in Churchill. je odpotoval v A dano, malo tursko pristanišče v bližini sirskiž. meje. Z njim so bili gen. Alexander, Wilson adm. Cadogan in drugi. Od Turkov so prišii predsednik republike tnonu, maršal Catamak in vsi člani vlade. Churchill je seznanil turško delegacijo s sklepi, ki so jih sprtjtlj v Casablanci; poudaril je, da imajo zavezniki namen uničiti Italijo ter jo prisiliti, da bo prenehala z vojno. Zato jo bodo nenehno bombardirali in napadli tudi z morja. Z Ion: Italije bo spravil zaveznike v »tik z Jugoslavijo in njenimi partizani v Srbiji. Hrvatšfci in Sloveniji. Verjetno bodo med tem napredovali Rusi. Za Turčijo bo bolje če se pridruži zaveznikom, ker bo dobila za morebiten napad Odi strani Bolgarov i-n Nemcev vso pomoč. Turke je gled? SZ pomirila izjava Churchilla da ie tudi Stalinova želja, naj se Turčija dobro oboroži in pripravi za vojno. Uspeh sestanka je bil ta, da so zavezniki in Turčiia sklenili vojaški dogovor in izboljšali so se odnošaji med SZ in Turčijo. Churchill; navaja v zadnji knjigi svojih spominov, da bi bil pripravljen Turk«., do intervencije v jeseni 1943. če bi rau doma dlali proste roke. KONFERENCA V WASHING-TONU — ALI V ITALIJO, FRANCIJO ALI NA BALKAN? Toda Churchill celo po konferenci v Casablanci ni bil gotov. če bodo ZDA odločne za vojno proti Italiji. V.rh tega se j* izkazalo, da zamišljenih voj. nih operacij v Burmaniji ni mogoče izvesti v 1. 1943. Dejal je: «Lesti v džunglo, da se borimo ondi z Japonci, pomeni iti pod vodo, da se borimo z morskim psom. Bolje je izvabiti ga v pa&t, privleči na suho in pobiti.« — Churchill je zato po zmagi v Tunisu odpotoval v Wash-in.gtan, da sprejmejo tamkaj dokončne sklepe. Vojaški izvedenci so bili za to, da se zavezniki izkrcajo na Siciliji in z vsemii sredstvi izločijo Italijo. Churchill je opozoril v VVastiingtonu na primer iz 1. 1918. ko je srbska vojska skupno s solunskimi prostovoljci premagala Bolgare; čeprav bi se bila Nemčija lahko umaknila na Mozelo in Ren, tega ni storila, ker je padec Bolgarije odkril njen južni bok na Balkanu in sk. je s tem poleg Nemčije zakotalila še Avstrija. Padec Italije utegne napraviti na Nemce vsaj ta vtis, da so osamljeni in d,a sit bliža začetek njihovega konca... Predvsem je šlo za pomoč SZ. Izkrcanie v Franciji ni bilo še izvedljivo. Rusom pa je bilo treba pomagati. C e položi Italija s silo ali prostovoljno orožje, bodo morali Nemci nadomestiti italijanske divizije v Grčiji, 26 divizij v Jugoslaviji in za obrambo Italije bodo prisiljeni vzeti čete z vzhodne front*, kar bo prišlo v korist SZ Vrh vsega bi nastopile psihološke posledice v Španiji, Portugalski. Franciji NaOalie je postavil Churchill vprašanje, ali naj zavezniki po zasedbi Sicilije nadaljujejo in- vazijo v Italiji ali naj vdere jo raje v Južno Francijo ali celo na Balkan. ZDA in Anglija so se zavedale, da postane Italija, če jo zavezniki zasedejo, veliko gospodarsko breme. Mar ne bi bilo zato bolje dobiti stike z Jugoslavijo in pripraviti Turčijo do intervencije ali dobiti od nje- vsaj oporišča za bombardiranje petrolejskih vrel VVitretan Churchill cev v Romuniji ter da preženejo Nemce z Eg- jakega morja. Z izločitvijo Italije bodo zavezniki razpolagali z velikimi pomorskimi silami proti Japonski, ki_ so jih imeli do sedaj v Sredozemlju. Invazija na Sicilijo bo hkrati tehnična priprava in vaja za invazijo v Francijo. ODLOČITEV V TUNISU: ITALIJA MORA NA KOLENA Roosevelt je soglašai ponovno z načrti proti Italiji, priporočal je, da bi pripravili Turčijo, da vstopi v vojno; ker je invazijo v Francijo v 1. 1943 nemogoče izvesti, jo morajo nepreklicno pričeti pomladi 1944. Zavzel se j* še za pomoč SZ in Kitajski, bdi pa je glede Italije proti temu, da bi zasedli vse njeno ozemlje. S tem si bodo zavezniki prihranili čim več čet za invazijo v Francijo. Ko je Churchill zaključil posvetovanja, je bilo določeno: Zavezniki bodo zasedli v Italiji samo važna pristanišča in letališča za nadaljnje operacije na Balkanu in južni Evropi. Iz Washingtona je odletel Churchill v Alžir in Tunis, da bodo sklepi ja dokončni. S seboj je vzel gen. Marshalla, iz Londona pa je poklical Edena. Eisenhow.sr in Alexander sta bila za to, da bi prodirali po Drago 1000, Uršič A. 50, Marija 150, Podreka 50, Bubnič A. 50. neimenovani za opeko 350, Ema Kukanja 1000, dr, Angel Kukanja 10.000, Boštjančič Justina 200, Tomažič Marija 1000, Andolšek Stanko 5000, Stoka Slavko 1000, Novak Ivan- 1000, Gombač Angela 1000, Vrabec Ema 1000, Kaučič Draga 500, Marušič Andrej 500, Strgar Bruno 500, Zadnik Josip 500, Zarri Euge-nio 500, Guarrini Josipina 1600, Rapotec Emil 300, Krpan Marica 1000, Kastelic Oskar 500, Piščanc Just 500, Skrlavaj 500, Vidmar Anton 500, Trapuš Emil 500, Kosmi-na Marija 500, Kosmina Viktorija 1000, Rauter Anica 1000, Novak Ar.-gela 500, Spetič Franc 50, Purič Rudolf 50, Cedelnik 100, Prašel Dora 200, Strgarčič Ana 100, Saksida Angela 150, Hreščak Marija 200, Žagar Josip 200, Pirjevec Tereza 100, Uršič Ernest 100, Uršič Marij 100, Lazar Pie-rina 100, Ferluga Frančiška 100, Piščanc. Guido 100, Bole Romano 100, Vidonis Cecilija 100, Barini Berta 100, Saksida Ar.-dre.j 100, Svagelj Marija 300, Premru Natalina 100, Kariž Ivar.ka 300, Može Karel 200, Škapin Marija 500, Skokel Zora 350, Mihelič Gia-ni 100, Piščanc Franc 50, Aprosio Maria 200, Hrovatin Frančiška 50, Valenčič Franc 50, Novak Franc 200, Novak Ivana 100, Mislej Ivanka 50, Pirec Josip 50, skupina delavcev v ladjedelnici Sv. Marka 850, Premru Stano 1000, Pik Rina 400, Manfreda Francka 200, Kante Ivana 1100, Toros Elisa Antonia 500, Milič Josip 500, Pegan Regina 1000, M. B. 500, Babič Vida 500, Ukmar Ana 200, Regent Danica 200, Zupan B. 200, Purič R. 200, G. U. 2000, Ferfolja F. 1000, Kralj Franc 1000, Pe-riz Marija 1000, Jazbec Fani 200, Hrovatin Nada 50, Renko Evelina 150, Renko Jakob 150, Mlekuž Kristina 50, Uršič Pavla 100, Dolgan Marija 100, Peric Jasna 200, Peric Sabina 200, Peric Danilo 200, Pelhan Pavel 200, Tolloy Karlo 100, Vovk Pina 100, Vovk Pavel 200, Bizin Viktorija 150, neimenovani prijatelji za o-peko 2650, dopisniki «Progres-so . Sport» 200, Gombač Ivar.' 500, Rutar Mihael 500, Brata-ševič Alojzij 500, Boštjančič Justina 500, Stokovac Nino 100, Škabar Marica-200, Kre-ševič Matija 50, Manfreda Ana 100, Gerbec Antonija 50, Černetič Margareta 50, Metlika Emilija 100, Valenčič Ivanka 100, Racman Josipina 200, Železnik Marija 200, Sancin 50. Magajna Marija 50, Magajna Sandrina 100, Kozman Just 50, Krt Marjan 150, Tomšič Neža 350, Tomšič Franc 200, Čendak — Kljun Franc 200, Kastelic Justina 100, Mi-halj Marija 200, Bavčar Angela 1000, Suša Amalija 500, Gombač Marija 200, Kurf-* Justina 1500, Pipan Marija 500, Armaida Marija 500, Ribarič Franc 1000, Zidarič Albert 500, Nardin Anton 150, Mozetič Pina 50, Košuta R. 100, Ribarič B. 50, Ber.co Fani 100, Strajn iz Ulice Media 50, Kocjančič Ivanka 50, Kuret Justina 500, Zonta Leopolda 100, Bilič Marija 100, Nada iz Ulice Besenghi 100, Mezgec Ivanka 50, Kuret Ida 100, Pi-zent Silva 300, Notizia - bo-tegin 50, Milo Marija 150, U-dovič Antonija 500, Sancin Rosina 50, Debenjak Rožica 200, Vovk Ema 100, GustinčiS Karla 50, Mevle Anton 50, Gabrovec Ivan 50, Košuta Ma„ rija 300, Mezgec Justa 50^ Gerdol Franc 1000, Gerdol Milka 500, Gerdol Maruška 100, Gerdol Janez 100, Kapuni 50, Pina N. 500, Cesnik Ivan 1000, -Lorenzon 500, Suselj Franc 100, Nadaliz 200, Cetiri 500, Morel Marija 50, Morel Maks 50, Morel Ladka 50, Mo* rel Pavel 50, Morel Joško 50, Škapin Marija 200, Zadnik Pavla 50, Požar Tončka 100, Belavec Toni 50, Belavec Pav. la 150, Slamič Pavla 300, Bur-; lovič Danica 50, Burlovič Danila 200, Mario iz Rocola nai hribu 500, Tončka Skrk 200; Morel, Rocol štev. 705, 150, Lazar Ivanka 150, Jelušič Alojz in Karel 100, Trobec Toni 100; Meršič - Veruda št. 62 100, Fu-čič iz Rocola št. 663 100, Kocjančič iz Rocola št. 682 100j Kralj J. iz Ul. Revoltella št; 72 500, Jelušič Marta 100, Sardoni Marija 50, Jankovič Marija 200. Gerdol Renata 50; Tuljak Valerija 100, Gerdol Emil 200, Bužon 200, Burlcn vič 50, Bole 50, Sever Andrej 1000, Andrijašič Pino 200, Ju« riševič 300, Bole 500, N.N. 50, Rosoni 300, Benčič 109{ N.N. 100, Penko 200, Gerdol Selma 200, Ozbič 100, Guštin 2000, Malka 50. Danev 100; Černigoj K. 100, Abram M; 100, Savi L. 50, Tome’ 100, Cornelia 100, Brus A. 100; Lovrenčič 100, Višnovec 100; Aldo 100, Pertot I. 100, Franko F. 50, Černigoj L. 50, Kuret Al. 100, Kuret Marička 100* Mislej Fani 100, De Marzoni 250, Fišer Antor.ietta 250, Za«* lašček Alma 1000, Rebec Ro^ berta 200, Molinari Marija 200, Vatovec Viktor 500, Guštin^ čič Sofija 500, Savi L. 200, ML chel Marija 200, Vrabec Roža . 200, Marušič Ida 500. Novič F; 1500, Marc Ignacij 300, Mozetič Marija 1000, Kobal Franc 500, IZ L.ONJERJA: Batič Vilko 500, Batič Bjanka 500, družina Cok Anton 1000, Stavanja Josip 100, Cok Alojz 250, Glavi-na Just in Marjan 1000, CoB Antonija 1000, Kakovič Cecilija 500, Kakovič Jadranka 100, Cok Oskar 100, Cok Srečko 100, Sudič Franc 200, Kosmač Srečko 500, Pečar Joland da 100, Gunella Marija 150; Gombač Antonija 150. Pečar Judita 300, Maver Danilo 200; Maver Marija 50, Kjuder Francka 200,;, Moro Ana 100; Cok Karel 300, Sudič Jožefa 400, Lovrenčič Amalija 150; Gombač Ivanka 50, Cok Karolina 1QP, Glavina Josipina. 25, Cok Mirka 200, Fadini Karu la 100. Merlak Meri 100, Pertot Anica 200. Leban Milenai 100, Lovriča 200, Lavrenčič Štefanija 50, Cok Milka - Prtu šerjeva 100, Cok Karel 2000; Cok Zorka 500, Zerju] Marija 500, Biščak Angela 50, Pečat; Roža 150, Reduce Alberta 100; Hrovatin Pino 50. Cač Anto-j nija 100, Udovič Ana 150: Gombač Justa 150, Cok Via-1 rija 500, Biščak Betka 1000; Kjuder Marcela 500, Cok Amaj lija - Vrtača 500, Kjuder Marija 1000, Cok Andrej- 400; Pečar Antonija - Golidniko-va 500, Cok Vida 500, družina Kjuder Andrej 1000, Pečar Sergej 1000, družina Gombač Karol 1000, Cok Milka . Pe-i zdelova 200, Mijot Milan 2u0, Cok Andrej . Golidnik 500; Pečar Ivanka 100, Viola Marija 100, Pečar Anton 1000, Pečar Marija 100, Cok Gašoar (Nadaljevanje m 7. strani) V trenutku, ko objavljamo danes tretji seznam darovalcev za Kulturni dom, hočemo spomniti naše čitatelje na podobno ljudsko akcijo, ki je bila v naših krajih točno pred 50 leti. Prav tedaj so gradili Slovenci v Tr-- .. - , uta woj Narodni dom in v ta zasedfbi Sicilije po Italiji. Chur- namen so zbirali prostovoljne jhiU, je_ bi) za odločen nastop, prispevke. KAKOR PRED 50 LE1.1 * UHO DANES Poziv odbora za “Narodni dom,, v Trsta Marshall pa je priporočal previdnost. 1 Važno je še, da so pri tej priliki sklenili. opustijo po. hod na Balkan tako v 1. 1943 kot 1944, češ da se 'bodo Turki itak pridružili, ko bodo videla, da jim ne grozi nobena nevarnost od' Italije, Nemčije in Bolgarije. Tako je padla kocka; svet pa se je_ kmalu prepričal, kakšno vojaško moč je predstavljala Italija tudi tedaj, ko j,c. branila svojo rodno zemljo! ” Starost “mladeničev,. Politiki se malokdaj zavedajo, da so postali tudi oni stari ne samo po idejah, ampak tudi po letih. Vselej mislijo, da so «večni mladeniči«. Za javnega delavca je pač težka odločitev umakniti se iz javnosti in živeti nato v zatišju kot nekak upokojenec. Poglejmo nekaj rojstnih listov slavnih mož: Konrad Adenauer v Nemčiji ima 75 let, njegov prijatelj Edouard Herriot v Franciji jih nosi že 79, Churchill 78, Stalin 71, Truman 67, Henri Gui-san v Švici 76, Hofmann v Posa*-rju nad 70, prav tako Einaudi v Italiji itd. Ce bi vprašali te može, kako se počutijo pri teh letih v politiki, bi odgovorili da zelo dobro, da se čutijo mlade in da ne mislijo odstopiti vsaj do tedaj, dokler ne bodo izvedli te in te «važne reforme«. Kakor, da niso mogli storiti tega, ke so bili mlajši, ali kot da njihovi mlajši politični prijatelji tega ne znajo narediti. Tedanje glasilo tržaških Slovencev «Edinost» je 14. junija 1901 objavilo poziv, ki se je glasil med drugim takole: Slovani v Trstu in okolici! Dne 30. junija 1901 ob 10. uri bo v prostorih »Slovanske čital. ničev v Trstu Ul. sv, Frančiška št. 2 ustanovni občni zbor društva «Narodni dom» v Trstu! S tem se je vprašanje a velja do besede tudi za današnje dnil Odlomek iz pomiti "Kmgiiija l/l/lsii Glej, že poldrugi mesec je, Jfar sem v trdnjavi N.; Maksim Maksimovič je odšel na lov... sirni sem; sedim pri oknu; sivi oblaki so zakrili gore do pod-znožja; sonce je skozi meglo Videti kakor rumena lisa!... Začnem nadaljevati svoj dnevnik,, ki sem ga opustil po toliko nenavadnih dogodkih. 1 Preberem zadnjo stran: smešno! — Mislil sem umreti; to je bilo nemogoče: nisem še izpil kupe trpljenja in zdaj čutim. da bom še dolgo živel. Kako se mi je vsa preteklost jasno in rezko vtisnila v moj spomin! Niti ene črte, niti ene-ga odtenka ni zabrisal čas! Spominjam se, da nisem v noči pred dvobojem niti trenutek zatisnil oči. Pisati nisem mogel dolgo: skriven nemir me je prevzel, Kako uro sem hodil po sobi, potem pa sem sedel in odprl roman Walterja Scotta, ki je ležal na mizi; bili so «Skotski puritanci». Nazadnje se je zdanilo. Živci so se mi pomiril. Ogledal sem se v zrcalu; medla meglica mi je pokrivala obraz, ki je kazala sledove mučne nespeč. nesti; toda oči so žarele ponosno in neizprosno. Velel sem osedlati konje, se oblekel in stekel proti kopalnici. Ko sem se vračal, sem našel pri sebi doktorja. Oblečen je bil v sive jahalne hlače, kratko suknjo in čerkeško šapko. Na glas sem se zasmejal, ko sem zagledal to majhno figurico pod velikansko kosmato kučmo: «Zakaj ste tako otožni, doktor?» sem mu dejal. «Mar niste že sto in stokrat spremljali ljudi na oni svet z najvvečjo mimodušnostjo? prizadevajte st gledati name kot na pacienta, ki ga je napadla bolezen, vam še neznana bolezen..„ Ali •ni mar pričakovanje nasilne smrti že pranja in dejanska boli zen?» Ta misel je zdravnika presenetila in se je razveselil. Sedla sva na konje; Wer-ner je z obema rokama zgrabil povodec in pognala sva. Kot bi trenil, sva zdirjala sker zi vasico mimo trdnjave in zajezdila v sotesko, po kateri se je vila cesta, na pol zarasla z visoko travo; cesto je vsak trenutek sekal šumeč potok. Ne spominjam se bolj sinjega in svežega jutra! Sonce se je komaj pokazalo izza zelenih vrhov. V sotesko še ni prodrl veseli žarek mladega dne. Pot se je tam čedalje bolj ožila, pečine so bile bolj sinje in straš-nejše in so se nazadnje, tako se je zdelo, strnile v nepredirno steno. «Ali ste napisali svojo oporoko?« me je nenadoma vpra-i&l Wemer, «Ne!» «In če boste ubiti?« «Dediči se bodo že sami o glasili». «Ali res nimate prijateljev, ki bi jim želeli sporočiti svoj zadnji pozdrav?...« Odmajal sem z glavo. «Ali res ni na svetu ženske, kateri bi hoteli zapustiti kar koli za spomin?...« «Ali hočete, doktor», sem mu odgovoril, «da vam razkrijem svojo dušo?... Glejte, preživel sem že tista leta, ko umiramo z imenim svoje ljubljenke na ustih in zapuščamo pri-jatelju kot volilo šop naporna-denih ali nenapomadenih las. Kadar premišljam o bližnji in mogoči smrti, mislim sam nase: nekateri ne delajo niti tega — Prijatelji, ki me že jutri pozabijo, ali še slabše, raznesejo o meni bogve kakšne čenče; ženske, ki se bodo v objemu drugega smejale zavoljo mene, da ne bi vzbudile v njem ljubosumnosti do pokojnika, — bog z njimi!... Poglejte, doktor! Ali ne vidite, kako stoje na skali desno tri črne figure? To so najbrž naši nasprotniki?...« Zdirjala sva. Ob vznožju pečine so bili v grmovju privezani trije konji; tudi svoja konja sva privezala tjakaj, sama pa sva se odpravila po ozki stezici na piano-tico, kjer naju je čakal Gruš-nicki z dragonskim kapitanom in svojim drugim sekundantom, ki so ga klicali Ivan Ignatjevič. «Ze davno vas čakamo«, je dejal dragonski kapitan. Nekaj trenutkov je trajal mučen molk; nazadnje ga je doktor potrgal, ko se je obrnil k Grulitmemti: «Zdi se mi«, je rekel, tida bi Zdaj, ko sta pokazala pripravljenost, da se bijeta, in sta zadostila pogojem, ki jih zahteva čast, gospoda, lahko pogovorila in zadevo mirno končala«. ttJaz sem pripravljen«, sem rekel. «Moji pogoji so: danes jdivno prekličete svoje obrekovanje in me poprosite opro-ščenja.« «Velespoštovani gospod, čudim se, kako mi smete predlagati kaj takega?... Potem se bova streljala». Skomizgnil sem z rameni. *Dobro, toda pomislite, da bo eden naju brez dvoma ubit.» nZelim, da bi bili to vi...« uJaz pa sem tako prepričan o nasprotnem.« Zmedel se je, zardel, potem pa se prisiljeno na gl/is zasmejal. Kapitan ga je vzel pod pazduho in odvedel v stran; dolgo sta šepetala. Doktor je stopil k meni in dejal: nCujte. Čuden človek site! Lepa reči Ustrelijo vas kot ptico...« fProvim, ne vznemirjajte se, JJ doktor, in potrpite... Pustile ju, naj se nošepetata...« «Gospoda, to postaja že dolgočasno!« — sem jima dejal na glas; «če se bomo bili, pa se bomo bili; včeraj sta imela dovolj časa, da se nagovorita...« «Pripravljena sva«, je odgovoril kapitan. «Postavita se, gospoda!... Doktor, izvolite odmeriti šest korakov...« «Postavita se!« je ponovil Ivan Ignatjevič s piskajočim glasom. « Dovolita-«, sem rekel, «še en pogoj... Moja misel je ta. Ali vidite na vrhu tele navpične pečine na desni ozko ravnico? Od tod do dna je kakih trideset sežnjev, če -ne več; spodaj je ostro kamenje. Vsak od naju se postavi prav na rob ravnice; tako bo tudi celo lahna rana smrtna; to se brez dvoma ujema z vašo željo, ker ste sami določili šest korakov. Tisti, ki bo ranjen, bo brez dvoma strmoglavil nizdol in se razbil na kosce; doktor bo kroglo izvlekel in bo teda j mogoče to nenadno smrt lahko pojasniti z neposrednim skokom in sekundantov ne bodo preganjali. Žrebala bova, kdo naj prvi strelja». Grušnicki je pokimal z glavo v znamenje, da se strinja. Spravil sem ga v težaven položaj. — Ce bi streljal v navadnih okoliščinah in pogojih, bi mi lahko pomeril v nogo, ms lahko ranil in tako zadostil svoji časti, ne da bi preveč obremenil svojo vest; nu, zdaj je bil prisiljen ustreliti v zrak ali pa postati morilec, ah pc nazadnje opustiti svoj podli namen in se izročiti e-naki nevarnosti kakor jaz. Odvedel je kapitana v stran in mu jel z veliko vnemo nekaj govoriti, toda kapitan se je o-krenil od njega, «Ti si tepec!« mu je rekel glasno. «Ničesar ne razumeš! Pojdimo gospo, da!« Ozka stezica je vodila med grmičjem na strmino. Prijemali smo se za grmovje in začeli lesti navzgor. Iznenada se nam je začelo drobno kamenje z ropotom valiti pod noge. Kaj je to? Grušnicki se je spotaknil; veja, za katero se je zagrabil, se je odlomila, in zdrčal bi bil navzdol, da ga nista prijela njegova sekundanta. «Pazite se!« sem mu zaklical. «Ne padajte že prej. To je slabo znamenje; spomnite se Julija Cezarja!« Nazadnje smo prilezli na vrh štrleče pečine. Planotica je bila pokrita z drobnim peskom kot nalašč za dvoboj. Naokrog so se stiskale gore, proti jugu je kipel proti nebu Elbrus kot bela grmada in sklepal verigo ledenih vrhov, med katerimi so že brodili vlaknasti o-blaki. Stopil sem na rob pla-notice in pogledal navzdol. Malo, malo da se mi ni zvrtelo v glavi. Kot v grobu; z mahom pokriti robovi skal so čakali na svoj plen. Plan0tica, nd kateri sva se imela biti, je imela obliko skoraj pravilnega trikotnika. Od kota, ki je štrlel nad prepadom, smo odmerili šest korakov in določili, da se postavi oni, ki bo izpostavljen prvi neprijateljskemu ognju, čisto v kot, s hrbtom proti prepadu. Ce ne bo ubit, tedaj pro-tivnika zamenjata prostore Sklenil sem, da nudim Gruš-nickemu vse ugodnosti. Hotel sem ga preskusiti. V njegovi duši bi se mogla vzbuditi iskra velikodušnosti in tedaj bi se stvar uredila najbolje, Nu, samoljubje in slabost značaja sta morala zmagati... Hotel sem si dati popolno pravico, da mu ne prizanesem, ako mi prizanese usoda. Kdo ni sklepal takih pogojev s svojo vestjo? «Vrzite žreb, doktor!« je rekel kapitan. Doktor je potegnil iz žepa srebrn novec in ga dvignil kvišku. «Mreža!« je zaklical Grušnicki naglo kot človek, ki ga je nenadoma vzbudil prijateljski sunek. «Orel!« sem rekel jaz. Novec je šinil v zrak in žvenketaje padel na tla; vsi so planili k njemu. vSrečo imate,« sem rekel Grušnickemu, «prvi strel je vaš! Toda vedite: če me ne ubijete, da vas ne zgrešim — dam vam častno besedo«. Zardel je, sram ga je biW ubiti neoboroženega človeka. Trenutek se mi je zdelo, da se bo vrgel k mojim nogam s prošnjo, naj mu odpustim. O-stalo mu je eno sredstvo — u-streliti v zrak. Bil sem prepričan, da bo ustrelil v zrak! Nekaj je moglo to preprečiti: misel, dia bom zahteval ponovitev dvoboja. «Zdaj je čas!« mi je šepnil doktor in me drmal za rokav. «Poglejte, že nabija... če ne boste vi rekli nič, bom pa sam...« uZa nič na svetu, doktor«, sem odvrnil in ga zadržal za roko. «Vse boste pokvarili; dali ste mi besedo, da ne posežete vmes... Kaj vam to mar? Nemara pa hočem biti ubit...« «0, to je kaj drugega!... samo ne pritožujte se čezme na onem svetu...« Kapitan je medtem nabil svoje samokrese, dal enega Grušnickemu in mu šepnil smehljaje se nekaj na uho, drugega pa je dal meni, Pdstmil sem se v kot plano-tice, se krepko uprl z levo nogo v kamen in se sklonil neko-likanj naprej, da bi se v primeru lahke rane ne zvrnil nazaj. (Nadaljevanja na 7 str.) ’ - vi -.n • ■ 'i' S*;Š. Jakac: Motiv iz Ljubljane (grafika) C , SRBSKI PRIPOVEDNIK J Ljudska- republika Srbija se letos hvaležno spominja stote obletnice rojstva enega svojih največjih umetniških sinov, realističnega pripovednika Laze K. Lazarevič, tudi med Slovenci znanega pisca novele «Prvič z očetom k jutranjicam«, ki sodi med klasično srbsko prozo. Lazarevič ima za siribsko pripovedništvo izredne zasluge; napisal je malo, a to, kar je u-stvaril, razodeva sestavine nenavadne človeške ini umetniške cene in prepričuje bravca o pisateljevi genialnosti. Lazarevič se je rodil v Sabcu 1. maja 1851., umrl pa je v Beogradu dva dni predi koncem decembra 1890. — u-čakal mi torej nitj. celih štirideset let. Ljudsko ini srednjo šolo je obiskoval v domačem kraju, višjo gimnazijo in pravno fakulteto pa v Beogradu, kjer je stanoval pri svojem sorodniku, pesniku Miloradu Popoviču Sap-čaniinu. Tam se je kot dijak seznanil z raznimi pisatelji in publicisti, kar je vplivalo na njegovo vzgojo in okus. Čeprav ie študiral pravo, ga je vendar še bolj mikalo pri-rodoslovje. Komaj dvajset let star je prevedel v srbščino Faraiia.vevo »Zgodovino siveče«. Ta prevod je opozoril pristojne kroge na Lazarevičev o nadarjenost in spretnost v peresu in je imel zanj Ob stoletnici njegovega rojstva dtuhre posledice. Mlademu juristu so naklonili državno štipendijo in ga poslali 1. 1872. študirat medicino v Berlin. Tami je Lazarevič poslušal predavanja znamenitih mož kakor so bili Helmholtz, Virchovv in dirugi. Bil je med najboljšimi dijaki medicinske fakultete, poleg tega pa je z velikim zanimanjem sledil predavanjem velikega slavista Vatroslava Jagiča, ki je prav tedaj v Nemčiji razlagal srbohrvaško narodno pest-ništvo. Vojni dogodki v letih 1876—1878 so začasno prekinili Lazarevičev študij v inozemstvu. Vrnil se je domov in sodeloval kot pomožna zdravnik v drinski in timo-ški diviziji, potem' Pa se je zopet odpravil v Berlin in napravil doktorat. Doktorska teza ie obravnavala problemi živega srebra in elektrolize. Z diiplomo v žepu se je vrnil v Beograd, kjer je bil imeno- van za zdravnika beograjskega okrožja. Kmalu nato je postal primarij beograjske državne bolnišnice, ki so jo po njegovi zaslugi preuredili v kliniko. Njegovo strokovno delo je slej ko prej veljalo medicinskemu področju. Napisal je vrsto razprav iz me-dicinske stroke za dtamače in tuje revije. Moderna saniteta v Srbiji je v glavnem- delo Laze K. Lazareviča, vendar se ta stvar niti od daleč ne da primerjati s pomenom, ki si ga je pridobil .Lazarevič kot pisatelj v srbski književnosti. Začel je pisati razmeroma pozno — ko je bil že zrel mož. Najprej se je poskušal v prevodih. Prevedel je nekaj odlomkov iz romana ruskega pisatelja Cerniševske-ga «Kaj storiti?» Toda šele deset let po tem poizkusnem tipanju ie izšlo v «Srpski Zo-iS» njegovo literarno delo; povest «Prvič z očetom k ju- Slovenska književnost med obema vojnama (1918-1941) 1 FRANCE BEVK je pomembnejši po kvantiteti literarnega dela kakor po kvaliteti zlasti ker je s svojo široko prilagodljivostjo plaval v vseh literarnih tokovih od impresionizma preko ekspresionizma in naturalizma do realizma ter je gnan odi resničnega pripovednega daru in dejanske potrebe svoje ožje domovine, od Slovenije po fašizmu odtrgane Primorske, nagromadil v dobrih dvajsetih letih celo malo biblioteko novel, povesti in romanov s sodobnimi in zgodovinskimi snovmi. Tako je ohranil v tem izrazito antinarativnem razdobju naše književnosti zvezo s starejšimi realističnimi pripovedniki in dajal vzpodbude in podipore novi generaciji, ki si ie okrog leta 1930 zadela nalogo, da postavi svoje literarno delo na osnove realizma. V nasprotnem literarnem taboru pri sodelavcih svobo-bodomiselnih revij Ljubljanski zvon in Slovan ni bilo tik predi prvo svetovno vojno tiste potrebe po reviziji umetniškega programa, kakor so jo občutili mlajši sodelavci klerikalnega Doma .in sveta. Tu je bil pritisk tradicije močnejši in pomenljivo se mi zdi, da v tej dobi m sodeloval pri Zvonu ne Cankar ne Zupančič; prvi se je umaknil v Domi in svet, drugi v brez-barv in iz pridobitnih raz logov osnova Slovan. Kljub temu je čutiti pri nekaterih mladih svobodomiselnih literatih okrog 1910. 1. svojevrstno delovanje futuristično literarne ideologije, dasi ne v formi, temveč v idejnosti, in sicer pri temperamentnem liriku in pripovedniku Vladi-miru Levsitiku v smislu revou lucionamega protiavstrijske-ga jugoslovanskega naciona- lizma, kar velja tudi za njegovega slovstvenega sorodnika in učenca Antona Novačana in nekatere začetnike iz preporodovskega idejno in formalno revolucionarno or- ganiziranega gibanja srednješolske mladine proti Avstriji in za Jugoslavijo. (Bolj iz francoskih poimpnesionistič-nih struj pa stremi Anton Debeljak v stihih knjige Sonce in sence (1920) y nekak poetični imaginizem, v katerem se zliva doživetje psihičnih in materialnih pojavov V prešerno igro piodtob in harmoničnih zvokov.) Iz preporodovske generacije je izišel Juš Kozak, svobodomiselni literarni tekmec in pnotiigralec Preglja, Bevka in celotne dom-insvejovske preekspresionistične šole. Kozak je kakor večina njegovih sodobnikov literarni ekletik, človek, ki ga poganjata k literarnemu delu ambicija in duhovni nemir Na dnu njego>-vega pisanja čutimo nekakšno lirično zavzetost nad samim seboj. Ta mu hodi prav v polemičnem, memoarskem, esejističnem in glosatorskem delu, ki ga je opravljal zlasti kot dolgotrajni in poslednji u-rednik Ljubljanskega zvona (1935—1941) in današnje centralne literarne revije Novi svet (od 1945 do 1949). Tudi v nekih partijah njegovih novel in povesti je na mesitu, S celoti mu pa kot epiku škoduje. Podoba je, da je prav ona kriva vročičnega doživljanja, v katerem, se zvijajo ter motajo osebe njegovih del in mnogokrat on sani med njimi. Kozakovo pripovedovanje deluje na čitaitelje, kaikor bi se nekdo silil s pripovednim načinom Dostojevskega ob nedoraslem gradivu in nejasni idejnosti. Njegova najzanimivejša dela go roman Sentpeter (1924—26), ki bi naj bil ekspresivna slika razkroja rodbinskih im soseskih yezi ter odnosov v napol obrtniškem, napol kmečkem predmestju ljubljanskih mesarjev, pa jo je pisatelj razvnel z velikanskim ustvarjalnim naporom v nekakšen pandemonium vseh mogočih strasti in hudodelstev, dalje avtobiografski, napol leposlovni, napol opisni esej Celica (1932), v: katerem nam pisatelj riše zunanja ini notranja doživetja v avstrijskem zaporu 1914. 1-, kamor ao ga zaprli zaradi preporodovskega gibanja, Jer knjiga esejev, polemik in glos pod naslovom Maske (1940), v kateri je Kozak, kakor priča izjava v začetku, poskušal sneti maske zemlji, času, ljudem in — sebi. * « * 4. Mojster impresionizma, njegovi sopotniki in najvažnejši učenci. Qton Zupančič je stopil v dobo ekspresionizma s knjigo V zarje Vidove (1920), ki je vsebovala že v začetku označene pesmi iz zadnjih vojnih let. V njih je dosegel vrhunec tega, česar je bil zmožen po svoji naturi in umetniški izobrazbi. V njih je izenačil in umiril vsa individualna jn socialna nasprotja na temelju velikega, vse njegovo bisivo prešinjajoče-ga prepričanja, da stopa sam dozorel po duši in telesu •? zrelo dobo svojega naroda in človeštva. To prepričanje mu je narekovalo absolutno u-štrezmi besedni in muzični izraz, oziroma se je manifestiralo v njima tako do kraja, da ni bilo spoznati, kaj je prvotno in kaj drugotno. To u-stvarjalno zmago je občutil in pripoznal tudi mlajši rod, najbolj iskreno s kritiko Stanka Majcena v Domu in svetu. Toda doba in sloves največ- jega narodnega pesnika sta bila močnejša kakor ono prepričanje. Zupančič se je skušal približati ekspresionizmu, razočaran in notranje premagan se je umaknil v prevajanje Shakespeareja, odkoder Se je 1924. 1. skušal povzpeti do nove, večje umetniške zmage s tragedijo Veronika Deseniška. Silni poizkus je samo delno uspel, in to ne toliko zaradi pesnikove nemoči, kolikor zaradi splošne politične jn, kulturne razvrva nosti. Pesnik je umolknil in in se je oglasil z večjim delom šele čez dobrih deset let, in sicer s ciklom Med ostrni. cami, ki ga je zložil v želji, da se miselno in snovno pridruži mla se iz tega ne izcimil.3 ^ na nevarnost za nie§°y s0# stvo, ki je po njegovi j, zajemalo moralno in* js no silo iz svoje sredi11* lastne preteklosti. . 1? Toda najsi je bila. ta . bloda še tako škodljiv? zarevičemu ustvarjeni11.^ njegove temeljne vv*1 so mu vendar ostale. 1 ju1 litete pa so zasidrane v mar.'izmu. In nr^v zem je Lazareviču toplino in psihološko ra^,, ljuvost ter mu omogočil ifr tivnost in umetniško stivnost tudi pri s,!,-# tistih življenjskih Pre jf ki nas danes mogoče P® dovoljujejo. jfJ Poglavitna LazareV* jj zasluga je, da je v .,s. jf povestih umel postavi” ^ kaj resnih družbenih ji šanj. Se važnejše je> ' ta vprašanja v umetni ^ pogledu tako zrelo in P ^ r.o obdelal, kakor noben ski pripovednik Pre“_jjrfj Lazarevič je srbsko P •jjp tematično in linearno'Pgyr žal evropski ravni.^ v\{ & dil jo je anekdotično* ^ primitivizma, ki je ga prevladoval V srl. j* pripovedništvu. V ni^-ova poglavitna za5 ^ V srbski povesti zitejše umetniške dd od Laze Lazareviča. S*?., d večji in boljiši P^teLt3l>‘. njega, močni talenti, j* ti pripovedniki Ven1o # niti enega, ki bi s svoj tj9 metniško prepričeva* f zasenčil Lazarevičev 0 metniškega prikazovanj^ K izrazitosti njegove ev» ispe’ niške fiziognomije P zlasti umetniški detajl, loška, iz stvarnosti na podrobnost, pa ieao',T nost in natančnost njLetdi' ga izraza — njegove u ške besede. Pri Lazareviču «e jg nikjer na prazno bese0^ frazo; njegov slog •,®,ati#1’' pakten, jeder, drap njegova kompozicija ie ko poVezana, njegov3 ^ mika kipeča. A vse znaki prvovrstnega vednika. Lazarevičevo J: t vedništvo učinkuje *c°stv^ posredna življenjska ■ nost. Takšnih besedmni , nikov kakor je bil Tp„,ar^, leti rojeni Laza K. VL je malo, kajti tip 'l tBp pisatelja ne izhaja s # elana y pripovedovar-J '{VeJ pak zahteva vse . “ . stj lastnosti pravega PlSrešn>cl, sobnost izražanja, r • stvariteljsko nadarjen ff opazovanje in PraVVjvlj*5 sojanje resničnega 21 |i^ NOVE KNJIGE: Med mi riiy ki < mu io * veljavlrVj NemCn>i( ma n i& častn0r p isai:W na se‘rna('f* tere mi »riž, smo nedavno t j( pm nrftVOdU« gtiers je v Nemčiji a* s j pred nacizmom, poseo eil jt jim romanon TovariS*- j i j zaradi tega romana P utit*y pred nacizmom moral' $ j ti v inozemstvo, kjeL[ji davna tudi živela nji*t>' s*.. aavria iuai ziveiu ■■■ nJ' i r sala več romanov. M«- K' posebno znan Sedmi « ^jl) ga tudi naše založbe ze. S sa napovedovale končno izšel Pr‘ ‘„hreH'V knjižnem zavodu v dot>‘v tfj vodu Silvestra Škerlja. nu opisuje pisateljica r protinaclstičnega delov" , nemškim delavstvom * jZ Ji zuje beg sedmih Ulld' (Sf šega koncentracijskega Sča, 5 -i 5. avgusta 1963* 4Ml4i> sami Te dh; so razdrli in odpevu barake ameriške voja-edjndce, ki je bila ne-«1 let med cesto ob križi-«u m potjo proti B er jam. ovori se, da je barake ku-•T* ^a tržaška tvrdka ter odpeljala na Opčine za •rLnovfrlia esulom, Mislili V.upT ‘da. jih bo od-v . ^sa občina in tako v . ~ronino omilila stano-> krizo, ker bi z ba-^ Preskrbela stanova-1'aniE,rib'ižri0 031:111111 druži- Pj^^kjei, Praprotčani, vij0 JCi,in Trnovčani pra-aaoelii 1 morda ne mogli niči pri P°^ni nabiral-jj. V Sempolaju telefona, hte ° n.obena Pretirana za- bebe' u6 Porr,;islini° na po-■ Ki se danes javljajo ostalViru gospodarskega in ega razvoja. »m Cesta, voda, luč so tri r.“°vne potrebe, brez kate-. ®l danes ne moremo lsIiti! gospodarskega in ru?ega napredka. Za ča-a fašizma naše ker na se oblast za te Potrebe ni zmenila, snao bili kot vsi Slo-, Opisani med molzno slav°- Od ustanovitve STO 0 Slovenci deležni ne- vic razumevania 111 Pra' laC' čuti tudi naša ma- skoVaSiCa’ Iz fcmda za zim" Pomoč so nam popra- 1 P°t z glavne ceste v. as’ dobili smo vodovod in Zadnjem času električno razsvetljavo. Te dni pa so 611 z deli za novo ce- sto bo Vo^i ®roti Saležu. Izpeljana ®° starem kolovozu, ki Proti skr; l. °d cerkve sv. Urha ■bet ®en\ Saležu. Ta pot je res a)no potrebna za pro- v krajevnem in sploš- Liud: nierilu. stvo si razumeva- v°jaški e uprave za nase Pit jf^dvičene potrebe tolma-občutki zadovoljstva, ^ ’ da se pravilno rav-i0. gospodarskem za-• «Ti meni, jaz te- unie! In obratno. Ni pa „a *lna> modra in korist-bval t>niir-'foi'rnistična samo-. Hai sp 7» vsa i 7. vrše- Ha dela zahvalimo župana ° Je otroško-smešno. Šk j *Pču rzvršil na lasten pa n’ 48111 ln kot ediini žu-k deželskih občin?! Kar Hje 1 tetn ukrenil, je bila le «nkr°Va dolžnost. Bodimo Umetni, resni, raz-1 111 delujmo složrvo za Paše in n ®OSp°darske, kulturne koristi! ^BBEŽUlSKfl OBGIIIA Set, ■ ^katerih naših va-Ojlatjf da rhkatilnica in o-Pajp a. ^kroirmo količino Pio j ZI 016 fot-ine. Dvorni-3Sq dosegel pridelek kdan: n °V aIi tretjino ne-So sej^9 ®*^tlelka. Takrat še pr«. * ran°g° pšenice in 8oWarhrieVl?’ dOČim S° Pa ra, J to žito opustili ker staUt> ovsa ih ječmena, ?°rabna80DPOdarsk<> bolj u" H ' a to vedno blača ^b,Cd^°> ker se ne iz-*P vii*:ltence so za težko ^rasu . zem*i°> ki je na Je fosfat Bt>lo®'I1o ni, ker huje kni d ras*tin'a in potrebne.. Vse “"“te rastline Ta naš-"1'3 Praogo fosfora. j«, ker1 ,Zerr,iJi primanjku-in, foslatnjh rud-j«m fte 1 ga z domačim gno-kuličjej Vladamo v zadostni 'hphjke«. 0 in zaradi po- ,ao prizme vlage' ne more-Pih let. °vati dobrih- žit- ^Ijše 80 bile nekdaj ^ izč'r„.er nilso zernlje ta-ipotl31* in ii i* poma-2ito 50 skrb-^iblili. j dl to je pesem H>žij. ni’ ker ni več razr ^ ^Uiiao vne sile; kjer H B-» opravljati polj- 4150 teh Si>orodie’se S;/-1-, ie torej V^rjet^da 1^ kmečkih km^io Za n ■ u i n n,e o-krms!r J hjive druge mske rastline J ZftPftDttE mtjf rv,Važkl gostiln6"1 86 ^tKrtil c? bbgledai ' ’ Sein slhčaj-eVa' Začud g°sUln'«arjev C- Pai°me", Sem Phala 1 eoak'h vidij iieE>‘h volov ka c? Vlsoka a ‘'erilko' Oba «e', ara sta' 46, a in tež-ha 20 Po barvi c?’ L°6ita Pašna tov, kar jo jih enega eetli da- 'ijorta vhV okK)8 oi se da so Medvejci še vedno dobri živinorejci, za kakršne so vedno veljali. Tudi na Krasu je mogoče zrediti lepo živino. Seveda bi naši hlevi imeli še lepšo, če bi se posvetili bolj smotrni reji. Od tega bi imela koristi tudi zemlja, ki je tako lačna naravnega hlevskega gnoja ali organskih snovi. Na poti proti Stivanu me je domačin opozoril na novo ribiško naselje ob Tima-vu, češ: «Vidite one-le hiše? Tam nam hočejo po vsej •sili zabiti klin. Ne vem. kaj vse nameravajo zgraditi, a eno je gotovo: kar je in še bo, je in bo naš sovražnik. Njemu na ljubo hočejo razlastiti našo zemljo. Za njih so sredstva, oni dobijo vso pcjnoč, a mj zaman beračimo drobtine. Tako razumejo italijanski zagrizenci naše pravice. Pozor pred njimi in niti ene jim ne verujte! Niti en.e!» je še enkrat ponovil tn razburjeno zamahnil z roko . Stivan,. Velikanski cestni promet in čudno, da rti v vasi nesreč, Ce bj mi na meji registrirali to premikanje in malo globlje vanj pogledali, bi najbrže prišli do velikih zanimivosti. Soditi je, in tudi domačini so tega mnenja, da bo prometna «štorija» tja do 15. oktobra še bolj sanimiva. Preprosit človek vidi večkrat mnogo dlje kot Solan Samo besedo ondotnega delavca: «Vode Timava se ne da zaustaviti ali -zamašiti. Tako nj mogoče uničiti naroda — nas Slovence. A fašizem nas hoče. Pravim, da nas hoče, ker je še živ. Samo drugo si je našemil. Mi dobro poznamo njegovo mačjo dlako: njegovo zvitost in bratenje z vsemi in vsem, kar je nam sovražno. Zato bodimo pamet ti, razsodni, enotni, kot smo bili v. času borbe. To povejte vsem!» m I !!!llllll>llllllll>llllllllllllllllllllllllllllllllll|llllllllll||lllllllll|ll!ll!l|ll||||||||||||||||!!lllllllllllll!llllllllllllllllll|ll||l|ll|l||||||ll!l|||||||||||||||ll||||||||||||!||||||||||||||||l||||l||||||||||||||||!l|ll|||||||||!l||||||||||||l||||| Največji sen vsakega mladega dekleta pred poroko je vedno lepo stanovanje, v katerem bi si lahko po svojem okusu uredila svoj dom. Pa se vprašajmo, koliko deklet lahko upa •lanes, v tej težki stanovanjski krizi na uresničenje svojih sanj? Mislimo, da zelo malo. Le redke so namreč tiste, katerih starši razpolagajo s takšnimi denarnimi sredstvi, da jim lahko kupijo ali poskrbijo stanovanje, za katerega so plačali težke milijone; mnogo več jih je takih, ki si le s težavo služijo vsakdanji kruh in ki si še zdaleč ne morejo misliti, da bi lahko prišle do skromnega stanovanja, za katerega bi morale dati najmanj nekaj sto tisoč lir. Tako ostaja želja po lepem stanovanju le sen, ostaja pa mnogokrat neuresničljiv tudi zakon in s tem tudi vsi načrti, ki si jih mladi ljudje tako radi postavljajo. In vsega tega je kriva stanovanjska kriza, ki jo pri nas odpravljajo z raznimi ukrepi, a je seveda nikoli ne odpravijo. V zadnjem času sc sicer zgradili precej stanovanjskih poslopij, toda večino po privatni iniciativi, kar pomeni, da so stanovanja le težko dosegljiva navadnim smrtnikom. Napravili so tudi nekaj občinskih stanovanjskih poslopij, toda ta so tako.j zasedle družine, ki so čakale leta in leta na primemo stanovanje. Toda pogled v nekatere izmed teh občinskih stanovanjskih poslopij, je naravnost o-bupen. Najbolj pa prav gotovo pogled v stanovanja na Kolon-koVcu, ki so bila zgrajena sicer z naravnost olimpijsko br-zino, toda tako malomarno in površno, da postaja prebivanje v teh prostorih naravnost nevzdržno. Zamislimo si, da morajo prebivati v takih stanovanjih, ki niso samo majhna in vlažna, temveč tudi s kamenitim podom družine z že odraslimi, a mnogokrat s prav majhnimi o-troci. Razumljivo je zato, da zanima rešitev stanovanjskega pro- blema predvsem tržaške matere, ki so že ob neštetih prilikah zahtevale od odgovornih o-blasti, da ukrenejo vse potrebno, da bi lahko tudi revnejše družine dobile primemo stanovanje. Toda do sedaj prave rešitve še ni bilo in vprašanje je tudi, kdaj bo do te prišlo. Nova stanovanja, ki jih gradijo na Kolonkovcu bodo po izjavah odgovornih krogov bolj sončna in zdrava■ Tudi če bodo odgovarjala vsem zdravstvenim zahtevam, jih bo še vedrvo premalo. Dobili jih gotovo ne bodo mladi zaročenci, ki čakajo s poroko samo zato, ker ne morejo dobiti stanovanja. Ker pa imajo U pravico, da si uredijo svoj doni, bi bilo potrebno graditi tudi takšna stanovanjska poslopja, ki bi bila na razpolago tudi za manjše denarne vsote, torej za vsote, ki jih zmorejo tudi revnejši sloji. POT K USPEHU Vse življenje sili v rast in čim bolj se mi te rasti zavedamo, tem. bolje je za nas. Nujno pa je, da iz svoje zavesti odstranimo vse skrbi io da zavzamemo do sveta pravilen odnos. Ne smemo torej pustiti, da nas okoliščine spravijo iz ravnotežja. Vsakdo je sam kriv, če ga razvoj dogodkov privede tja, kamor ne želi. Kdor se torej bo. ri zoper zunanje okoliščine, izhaja s stališča, da prihajajo neprijetnosti od zunaj, medtem ko izvirajo vse iz naše notranjosti. Vse namreč, kar se okrog nas dogaja, ima svoje poslednje vzroke v nas samih. In ne odloča doživljaj sam po sebi o našem bodočem življenju, temveč način, kako mi neki dogodek doživljamo. Niso odločilne torej okoliščine, pač pa naše gledan.je na svet. Kaj moramo torej napraviti, da bomo srečni? Vsak dvom v zmago, vsako skrb v bodočnost in strah pred raznimi dogodki moramo odstraniti iz svoje notranjosti, kot da ne spada k nam ter gledati življenje tako kot je, kot nekaj, kar služi naši sreči. Kako občuduje množica, tistega, ki se dvigne iznad nje in vtisne milijonom ljudi pečat Svoje osebnosti, svojega duha in. volje. Do take višine se vzpne samo človek, ki se zaveda svoje prave veličine, sile in zmožnosti in ki ima pogum vladati svet s svojim jazom. Kot veliki ljudje, tako lahko vsak izmed nas postane ob pravilnem odnosu do življenja močnejši, vplivnej- Saj jih je še mnogo, ki se šele sedaj odpravljajo na počitnice. Tistim na ljubo in pa tistim, ki že mislijo m jesen, bomo danes govorili o plaščih in oblekah, primernih za potovanje. | Ali je sploh potreben plašč na poletnih počitnicah? Da, vedno; tudi ob morju se zgodi, da nastaja nenaden hlad. Sedaj pa hitro na delo. Širok, udoben plašč svetle rjavo-rumene barve je videti kot da nima nobenih šivov. Ta vtis dajejo široki, tričetrtinski kimono rokavi; posebnost predstavljata žepa, vogalno prišita na plašč. En vogel se podaljšuje v širok pas, ki se zapenja zadaj ter daje plašču odlično športno linijo. Dve muhi na en mah ubijemo, ako si izberemo preprost plašč z nizko všitimi rokavi, katerega lahko poljubno obračamo. Na eni strani je iz temnejšega, lahkega volnenega blaga, na drugi pa iz svilenega debelega šantunga v svetli barvi. Barvne kombinacije: rdeče-modro, rjavosvetlo-rjavo, črno-belo, modro-i-umeno in tako dalje po lastnem okusu ter v skladu Z oblekami, ki jih imamo. Saj res, kaj pa denemo pod plašč? Človek bi lahko razširil roke ter rekel: «Kar hočeš.h) V vročini kakšno veselo poletno obleko žive barve. Na primer takšno kot jo vidimo na skici: ob strani je zapeta z gumbi, pod njo pa se skriva kopalna obleka. Zraven nosimo zelo odprte sandale, ali pa, glede na ši in s tem vrednejši član skupnosti. Dajmo prostora samo pozitivnemu mišljenju, postavimo vsakemu «ni mogoče« pogumno nasproti: (imorda bo šlo», «je mogoče«, «bom, moram doseči«, tedaj se bomo priučili z lastnimi silami premagovati ovire. Ker v nas je sila, da premagamo vsako zapreko, samo važno je, da se tega zavemo. Sreča in uspeh se nam morata zdeti nekaj samo po sebi umljivega. Ne smemo se več čutiti kot trabant, ki prejema svetlobo od drugih zvezd,: temveč kot sonce, ki ustvarja svetlobo iz lastnih sil in. daje vsem bitjem in. stvarem okrog sebe svetlobo, barvo, pomen, smisel in življenje! Cim uvidimo, da je nujno, da drugače gledamo na svet kot doslej, tedaj bodimo prepričani, da je že nastopil pravi trenutek, da spremenimo svoj način življenja. Doslej smo se spraševali, ali se sploh izplača živeti in se mar ne trudimo zaman. Zdaj pa boš spoznal, da je tako mišljenje napačno. Ni važno, v kakšnem, položaju si. odslej pričenjaš z novim, življenjem, Ni važno, kako daleč si krenil s prave poti, odslej se ti bo življenje kazalo x vedno bolj harmonični luči in neprijetnosti bodo bolj in bolj izginjale. Ni bistveno torej, kakor smo že zadnjič dejali, kakšen obraz ti kaže življenje, važno je, kako ti nanj gledaš. Ce se boš z nevoljo lotil vsakega dela, boš kmalu imel dovolj vzroka, za jezo. Ce boš pa prijazno gledal svet in, na vsa dogajanja okrog sebe, ti bodo ljudje prijazno prihajali nasproti in ti pomagali k uspehu. (Nadaljevanje sledi) plašč, poletne čevlje z visoko peto. Visoki poštami se poda živo, črtasto krilo z enobarvno široko izrezano bluzo. Klasična obleka za potovanje je kostim, ki je tokrat iz debelega lanenega platna. Kroj je preprost, vendar zelo mladosten. Tak kostim nam služi tudi za prve jesenske dni. Sonja Mikuletič - Palme I I« iMiii Wwr mJm €11W A RJA - huda BOLEZEN VINSKE TRTE Naši vinogradniki že prav dobro poznajo strupeno roso ali peronosporo in trtno plesen ali oidij, dve najbujši bolezni, ki napadata domačo vinsko trto. Zaradi tega ju tudi na splošno prav uspešno zatirajo in so škodo, ki jo povzročata ti dve bolezni, razmeroma že zelo omejili, odkar imajo vinogradniki po vojni zopet na razpolago dovolj modre galice in žvepla. Želimo seznaniti naše vinogradnike že s tretjo boleznijo, ki tudi večkrat močno napada vinsko trto in povzroči lahko prav znatno škodo v vinogradu, zlasti na grozdju. To bolezen imenujemo Slovenci nčrna rja trte« in je š'e najbolj poznana pod angleškim imenom «Blak-rot». To bolezen so najprej opazili v Severni Ameriki, in sicer je tam že leta 1848. napravila veliko žkodč. Od tod so jo po mladih trtah in semenu prenesli na Francosko, kjer se je pojavila že leta 1885. Iz Francije se je potem razširila več ali manj po vseh vinogradnih kffajih Evrope. Italijani imenujejo črno rjo «marciume ne-ro della vite«, ali na kratko tudi arnal nero«. Cma rja napada vse zelene dele vinske trte, zlasti pa jagode na grozdju, ki ga včasih tudi pt polnonta uniči, posebno kadar v poletnih mesecih po-gostoma dežuje. To bolezen na trtah povzroča drobnogledna glivica, ki se pojavi na listih trte lahko že konec pomladi. Glivica zajedav-ka naredi na listu prav majhne, okroglaste maroge ali pege, ki merijo v premeru večinoma 2-3 milimetre, in so rjave barve ter se vidijo enako na obeh straneh lista. Te maroge so posejane po vsej suoji ponršini z gostimi, prav drobnimi črnimi pičicami, s katerimi se glivica črne rje razmnožuje in jih imenujejo pikni de. Čeprav so videti maroge po barvi* in sestavi kot suh in odmrl del lista, vendar prav poredkoma razpokajo ali se po-tržejo. Na grozdnih jagodah se bolezen pokaže vedno le nekaj časa pred začetkom zrejanja, ko dosežejo jagode nekako velikost graha. Napadene jagocte dobijo v začetku okroglaste in rjavkaste maroge s premerom komaj nekoliko milimetrov, ki se pa hitro povečajo in že v dveh dneh popolnoma spremenijo celo jagodo. Površina jagode ostane spočetka še gladka, toda njeno notranje meso postane mehko in gobasto ter mnogo manj sočno kot v zdravih jagodah. Napadene jagode so videti kot oparjene. Potem se njihovo površje zgubanči, potemnijo, in sicer najprej na mestu, kjer j.e glivica napadla jagodo. S površja se izpahnejo črne pičice, piknide — kakor iz listnih marog — ki se prav hitro razmnožijo. V nekaj dneh se napadene jagode popolnoma posušijo in počrnijo; naposled pa odpadejo posamezno ali pa odpade kar (tel grozda. Crna rja navadno ne napade vseh grozdov ene trte in niti ne vseh jagod istega grozda; večinoma najprej le posamezne jagode brez določenega reda. Na istem grozdu lahko vidimo poleg zdravih jagod tudi napadene jagode v različnem razvoju bolezni. Tudi ne napade ta bolezen vseh grozdov na isti trti. Kakor smo že omenili, se loti črna rja tudi drugih delov trte, ne le listov in grozdja. Čeprav bolj redko, vendar napada tudi peclje in žile, grozdne hlastine in celo mladiko. Da so ti deli trte oboleli, spoznamo po tem. da se na njih prikažejo bolj podolgovate kot široke pege, ki so umazane barve, in iz katerih se izpahnejo kmalu že poznane pičice. Te so na teh obolelih delih trte razmeroma bolj redko posejane kot na listih in jagodah. Crna rja ali Blak-rot se je marsikje tudi v naših vinogradih že letos pojavila in naravno je, da se močno razširi, zlasti še v bolj vlažnih legah in tudi drugod, če bomo imeli tako pogosto deževno vreme, čeprav z razmeroma šibkimi padavinami. Zaradi tega je potrebno, da naši vinogradniki posvetijo tudi tej hudi bolezni posebno pozornost in preprečujejo njen pojav in njteno širjenje. Kot najuspešnejši pripomoček proti črni rji se je izkazalo pravočasno, preventivno in pogosto škropljenje z močno, tri ali celo štiri odstotno bordoško brozgo. To moramo pripraviti enako kakor za zatiranje strupene rose ali peronospore, le da porabimo za črno rjo na vsakih 100 litrov vode 2 do 3 kg modre galice in tudi dva do trikrat toliko gašenega apna, kot za brozgo proti strupeni rosi trte. Pri škropljenju s to močno 2-3% bordoško brozgo moramo paziti, da poškropimo prav dobro vse že dobro razvito grozdje in druge dele trte. Ne smemo pa s tako močno brozgo škropiti nežnih trtnih poganjkov in drugega sadnega drevja, zlasti ne breskev, ki sp navadno po vinogradih, ker bi ta brozga »osmodila« njihovo listje in poškodovala drevesa. A. C. V oko cepimo dvakrat v letu: spomladi v poganjajoče, ju. lija in avgusta pa v speče oko. Spomladi cepljeno oko požene še v istem letu, julija in avgusta pa ostane čez zimo speče in požene šele prihodnjo po mlad. Spomladi ne smemo cepiti prej, preden r.-e postane drevo sočno; poleti pa ne kasneje, ko drevo zgubi sok. Najboljši čas za cepljenje v speče oko je tik pred to dobo. Ce cepimo poletil prezgodaj, požene oko že do jeseni in sla. bo; tudi poganjek se pozimi posuši. Preden začnemu cepiti, si naberemo potrebnih cepičev Te narežemo na drevesih dobrih, plemenitih in poznanih vrst. Upoštevati pa ne smemo samo vrste, ampak tudi rodovitnost drevesa, od katerega hočemo vzeti cepiče. Zato je pogrešeno rezati cepiče od mladih dreves, ki niso še rodila. Za cepiče porežemo zdrave poletne poganjke z lepo razvitimi in spečimi očmi. Ko smo nabrali cepiče, jim odstranimo liste, pustimo jim pa 1 do 1 in pol cm peclja ob očeh. V primeru, da nabranih cepičev ne rabimo takoj, jih zavijemo v mokro cunjo in jih do uporabe hranimo v hladni kleti. Cepljenje izvršimo tako-le: Z ostrim nabrušenim nožem napravimo z noževo ostjo na glavnem lubu na mladiki zare- CEPLJENJE 'v speče oko zo V' podobi črke T. Nevpična črta (e—f) bodi 2 in pol do 3 cm dolga, povprečna (c—d) pa do 1 in pol cm. Zarezi naj segata le do lesa, zlasti povprečna ne sme biti globoka, ker je podlaga tenka, se rada zlomi. Ko smo to zarezo napravili, izrežemo oko tako-le: V levo roko primemo cepič, v desno pa cepilni nož. Nato napravimo približno 1 do 1 in pol centimetra nad očesom plitvo povprečno zarezo (a). Enako zarezo (b) in v isti razdalji napravimo tudi pod očesom. Nato nastavimo nož (ploskev) ob mladiki nekoliko više nad gornjo zarezo in začnemo rezati navzdol do nje zareze. Zaradi teh zarez se loči oko s koščkom lesa in luba v podobi dveh do treh centimetrov dolgega ščita (h in g), od mladike. Sredi tega ščita je oko s koščkom peclja. Tedaj nekoliko dvignemo z nalašč zato pripravljenim hrbtom ce-pilnega noža lub na obeh straneh zareze T na divjak in porinemo ščit z očesom v to zarezo tako, da se bo njegov zgornji konec dotikal povpreč- ne zareze črke T. Nato povežemo cepljeno oko z gumijevim trakcem. (Glej sliko!). Nekateri odstranjujejo košček lesa, ki je ostal na spodnji strani ščita. Vendar to ni potrebno in utegne celo škodovati, ker se večkrat dogodi, da z odstranjevanjem tega lesa oko poškodujemo. Ta les v ščitu prav nič ne škoduje. Seveda ne sme biti preglobok in preširok; zgornja prečnica na ščitu bodi nekoliko širša od spodnje. Drugi zopet delajo veliko napako, da takoj po cepljenju odrežejo cepljeno mladiko nad očesom. To je zelo pogrešno, ker v tem primeru oko gotovo požene in ne ostane speče čez zimo. Ce to storimo pri breskvi, ga gotovo zalije smola. Cepljenje v oko se zelo rado prime. Pozna se že v osmih do desetih dneh po izvršenem cepljenju. Ako se je oko sprijelo, odpade pecelj, čim smo se ga dotaknili. Ce pa ne odpade, smo pa lahko gotovi, da se oko ni prijelo. Tri tedne po cepljenju odstranimo povezo in prihodnje pomladi odrežemo divjake nad očesom. c' ' "!®v ■>: ••j-':';’ 1 • • Lepo razvedrilo tudi za dekleta. UIDOII PLES Vidov ples ali vidovica — ali kakor zdravniki učeno pravijo ohorea minor — je. obolenje osrednjega živčevja, bodisi zaradi okužbe, bodisi zaradi zastrupitve možgan. V srednjem vekui so imenovali Vidov ples plesno besnilo, ki so ga zdravili tako, da so romali h kapeli sv. Vida v Ulmu na Nemškem. Od sedemnajstega stoletja dalje uporabljajo to ime v današnjem, smislu. Za to bolezen, so značilne motnje v gibanju in spremembe v duševnosti. Horeatično gibanje je označeno po tem, da se nekatere mišice al mišične skupine nehote krčijo in da je pri hotnih gibih sodelovanje mišic moteno. Ce hoče bolnik izvesti določen gib, na primer prijeti se za glavo, tedaj se bo gib rok izvršil zelo pozno ter ga bodo spremljala razna nehotna gibanja v druge smeri, tako da je videti kot bi bolnik hotenega giba sploh ne mogel izvršiti. Ko je bolezenska slika jasno izražena, vidovice gkoro ne moremo zamenjati s kako drugo boleznijo. Oboleli otroci se stalno zibljejo. Groteskna mimika obraza se spreminja y najrazličnejših oblikah do najbizar-nejših grimas. Čudno obračanje glave, zmikavanje ramen, neurejena hoja ter sunkovito metanje nog spadajo med značilnosti obolenja. Vedno so prizadeti obraz, ramena in roke, neredko se dogaja, da napade mišični nemir tudi trup in noge. Tedaj je nemogoče, da bi bolnik mirno sedel, hodil ali stal. V težkih primerih otroci ne morejo sami jesti, se obleči, niti sleči, celo govor odpove. Bolnik se na vse pretege trudi s čudnim spakovanjem, vendar ne more spraviti iz sebe nobene razumljive besede. Seveda ne nastopi tako stanje takoj, ampak se izoblikuje šele pola-goma. Cesto se zgodi, da starši še ničesar ne vedo o bolezni ter kaznujejo otroka, ki je nespretno pozdravil, spustil krožnik na tla ali pa je nespoštljivo pačil obraz. Ne vedo pač, da so to prvi znaki Vidovega plesa. Tudi raztresenost in nepazljivost v šoli, croerikanje, zamišljenost, razdražljivost ali duševna preobčutljivost, kakor tudi trma so včasih samo začetni znaki vidovice. Mišice se prično običajno krčiti na enem delu telesa in polagoma še na drugih. V miru in spanju se bolnik popolnoma pomiri, nehotna gibanja pa se pojavijo posebno močno pri vseh' hotnih gibih ter pri telesnem ali duševnem razburjanju. Mišičje pa ni, kot bi morda pričakovali, krčevito napeto, temveč je popolnoma normalno napeto. Bolezen ne napada nehotnega mišičevja,, zato mehur in. danka pravilno in v redu delujeta, pač pa že zgodaj opažamo drugačen način dihanja. Ce bolniku rečemo, naj globo- ko zadihne, tedaj se trebušne stene ne izbočijo, temveč jih bolnik potegne vase. Prepona se torej ne dvigne kot pri nor-malne,m vdihu navzdol, temr več ostane prižeta na pljučaj Pri vidovici redno opažamo lahko povišanje temperature. Na srcu se pojavijo okvare, ki vodijo kasneje do trajne srčne napake. Po nekaj tednih ali mesecih se mišični nemir izboljša tako, da nastopi najkasneje po treh ali štirih mesecih ozdravljenje. Običajno bolnik popolnoma ozdravi, vendar se tudi dogaja, da se bolezen ponovi. Ozdraveli bolniki kažejo navadno nekaj let lažje spremembe v svojem. značaju. Vidov ples nastopa najbolj pogosto pri otrocih med sedr mim in dvanajstim: letom,, pred četrtim letom bolezen skoro na nastopa. Deklice oboi e za vi-dovico pogosteje kot dečki. Vzroka bolezni Z gotovostjo šs ne poznamo, vendar je značilno, da se javlja skupno z revmatizmom, tako, da jo nekateri celo imajo za posebne vrste cr troškega revmatizma. Vsekakorl govorijo raziskovanja o vzroku te bolezni za to, da povzročajo vidovico posebni povzročitelji in njih strupi, ki s svojim škodljivim delovanjem. delujejo na določene dele v možganih ter tako povzročajo bolezenske motnje v gibanju. Poleg opisane infekciozno-taksičn« Vidoviče poznamo še tudi prirojeno, ki je Pa neozdravljiva. Pri zdravljenju Vidovega plesa je telesno in duševno mirovanje bistvenega pomena-Bolnik: mora ostati y postelji vse dotlej, dokler glavni znaki bolezni ne izginejo. Hrana bodi pretežno rastlinska ter dovolj-na. Mlačne kopeli ter topli suhi obkladki bolniku tako zelo koristijo, da so zdravila navadno nepotrebna. S. S. NASVETI Prhaj na glavi odpravimo s tekočino, ki sestoji iz 100 g salmiaka io 100 g glicerina. Vse to dobro zmešamo v steklenici; s tekočino si namažemo glavo enkrat tedensko, na kar sd jo g mlačno vodo izpiramo, * * * Otrokom, ki nemirno spijo, damo zvečer pol skodelice sladkega kamiličnega čaja. Prav tako pomiri živce nožna kopel v kamilični vodi. * >r- ••!: Proti glavobolu zelo koristi zelena, ki jo skuhamo v juhi. * * * Ce smo hripavi ali če nas boli grlo, napravimo si okoli vratu obkladke iz .narezane čebule. Čebula mora priti na kožo, o-krog pa si ovijemo še volneno ruto. POLJEDELSTVO: V tem mesecu nadaljujemo z mlačvo. Kdor ni že ob žetvi odbral najlepšega klasja za seme, naj to stori sedaj, ko mlati. Najlepše klasje naj se mlati posebej. Le od zdravega, od zrelega, polnega in težkega zrna lahko pričakujemo dober pridelek. Podobno kakor žito odbiraj tudi razna druga semena. Kdor ni še posejal repe, naj se podviza, da ne bo prepozno. Za setev rdeče detelje je najprimernejši čas v tem mesecu. Na njivi kopljemo krompir, ki ga moramo shraniti v suhih shrambah. Tam, kjer sadijo po krompirju zelje, je že izkopan. Ce njiva ni posebno dobra, pognojimo z nitratom, da se bo zelje hitreje in bolje razvijalo. Tudi repi lahko pognojimo z nitratom, če nismo dali krompirju dovolj gnoja. Kalcijevega nitrata potrebujemo 1 kg na 100 kv. m. Ni treba še posebej pripominjati, da moramo ob taki suši kot je letos, zelje kot repo zalivati. Cinkvantin naj ima vedr.o zrahljano zemljo, da se bo hitreje razvijal. Ker ima od setve do zorenja le kratko dobo, zahteva dobro gnojeno zemljo. Vsak kg nitrata se nam dobro izplača. 2IVINOREJA: Odvažajmo Kmetovalec v avgustu I vsak dan iz hleva gnoj! Gnojnica naj se ne zbira v hlevu, ako hočeš imeti zdravo in lepo uspevajočo živino. Pri krmi pazi na to, da ne bo prišla živina razgreta k jaslim. Sveže krompirjevice tudi ne dajaj živini, ako se hočeš izogniti napenjanju. Ob veliki vročini ne puščaj živine na pa. šo, niti z njo ne vozi in delaj. Razgrete živali napajaj šele tedaj, ko so se popolnoma ohladile. Kdor še ni cepil proti rdečici, naj ne odlaša. Prav tako naj dajo gospodinje cepiti kokoši proti davici. VINOGRADNIŠTVO: Škro- pilnico bomo zn letos lahko že odložili, jo očistili in jo shranili za prihodnje leto. Ne bomo pa še odložili žveplal-nika, kajti vsaj še enki-at bomo požveplali grozde z žveplom, ki mu bomo dodali 20 do 30 odst prahu «Caffaro», ker je ravno v tem času nevarno, da napadata grozde strupena rosa in pa oidij-grozdna plesen. Škropilnico shranimo v kleti, če ni prevlažna. V, su- hem prostoru je tudi ne smemo hraniti, ker popokajo gumijasti deli. V tem mesecu je treba predvsem opleti plevel, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu. Nekateri vinogradniki vzdigujejo rozge in izpostavljajo grozde soncu, češ da bo bolje dozorelo. To ni potrebno, ker grozd dozori v senci prav tako kakor na soncu. Samo trtno listje mora biti izpostavljeno soncu. Drugo važno opravilo v vinogradu je zaznamovanje poganjkov, od katerih bomo, ko bo čas, odrezali cepiče za cepljenje trt. SADJARSTVO: Se je čas, da cepimo sadno drevje na oko. V avgustu dozori poletno sadje. Obiraj ga ob pravem času, previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje pridno in večkrat pobiraj, da iz njega ne izležejo molji, ki gredo na drevo prezimovat. Ako se je na breskvah, češpljah in češnjah pojavila smolika, okoplji okrog takih dreves in pognoji jim z apnom. Smolo obriši s cunjo in rano operi. Nato napravi čez rano nekaj podolgastih zarez, globokih do lesa. KLETARSTVO: Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo podnevi zaprta, a v hladnih urah jo odpiraj, da se prezrači. Sumljivemu vinu, za katerega je nevarno da se skisa, dodamo na vsakih 100 litrov 10 gramov kalijevega bisulfita. Klet dobro pometemo in pobelimo, pokvarjeno posodo popravimo. Splošno mora vsak pameten kletar že v tem mesecu misliti na trgatev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja. VRTNARSTVO: Nadaljuj z deli kakor v mesecu juliju. Sej jesensko korenje, motovilec, zimsko špinačo in navadno solato. Proti koncu meseca, lahko seješ zgodnje zimsko zelje. Odberi za špinačo bolj zavetne lehe in pripravi jih tako, da bo proti jugu obrnjena stran nekoliko nižja od sever- ne. Pred setvijo zemljo dobro pognoji. Presajamo še vedno lahko navadno solato, zimsko endivijo in zimsko redkev. Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine in zalij je ob deževnem vremenu z gnojnico. Zatiraj gosenice na zeljnatih rastlinah in repi. Rastline pridno okopavaj, posebno še letos, ko pritiska vročina in suša. Ce vidimo, da napada paradižnike peronospora, jih poškropimo z apneno bakre, no brozgo. ČEBELARSTVO: Kdor ni peljal svojih čebel na pašo, mu bodo čebele v tem mesecu lenarile in trosile svojo zalogo! Čebelar naj odstrani me-dišče, če tega še ni storil. Ce pusti medišče še nadalje v Panju, se naselijo v nezasedene satnike molji in drugi škodljivci. V krajih kjer pričakujemo paše na ajdi, skrbimo, da se ohrani število čebel! Ce imaš slabiča v čebelnjaku, pa ga misliš ojačiti ali pa porabiti pozneje za pojačeoje drugih družin, zmanjšaj panju žrelo; da ne bi hodile vanj ose in sršeni. Ce imaš kaj opraviti z medom, ne raztresaj ga, da ne privabiš roparjev, ki so v tem času zelo nadležni. Sedaj je zadnji čas, da si preskrbiš dobre matice.! Slika nam kaže letalo, ki se na slojem poletu z Alaske na Severni tečaj vrača na svoje oporišče v Manbyju. Letalo je napravilo pot 3553 milj ne da bi pristalo PTICI IN ZNAMKE Prav tako kot imamo znamke, ki prikazujejo lepote narave in ostale naravne motive, imamo tudi znanke, na katerih so naslikani izključno ptiči. Ta živalska vrsta je močno zastopana na znamkah vseh kontinentov, posebno še na znamkah prekomorskih dežel. Evropske države slika, jo ptiče na svojih znamkah le, kadar jim to narekujejo razne politične Tn državne 'potrebe. Po večini vidimo nash-kane razne eno-glave ali dvoglave orle, ki nam povedo, da ima dotična država orla v državnem grbu. Zakaj je prav orei izbran za ta posel, ni težko dognati; orel predstavlja kralja ptic in vladarji so si ga v preteklih časih izbrali v svoj grb, da bi s tem pokazali svojo vzvišenost nad ostalimi zemljani. V zadnjem času pa je orlova o-sebnost propadla in njegovo mesto je zavzel nov ptič, ki nam prikazuje novo modo tudi pri teh živalih. Ta novopečeni ptič je ta-koim. golob miru. Vidimo ga že «a švicarskih znamkah iz ieia 1932 ob priliki Konference za razorožitev, ki je takrat zasedala v Ženevi. Kakšno razorožitev je pri. nesla, smo imeli priliko videti v drugi svetovni vojni. Zadnje čase pa se je ta golob pojavil v obilnem številu na sovjetskih in na znamkah vzhodnoevropskih satelitskih držav. Skoda Je le. v tem, da'fie vemo, ali so bili tudi na kitajskih in severnokorejskih znamkah upodobljeni Picassovi golobi, seveda pred sedanjo vojno. Da se vrnemo k ptičem, ki nimajo lasthosti, da bi preprečevali vojno ali ukazovali drugim, omenimo le nekatere znamke, kjer vidimo naslikane druge ptiče. To so nekatere znamke cone B, kjer imamo petelina in laboda, dalje golobe, ki nimajo nič v zvezi z mirom ria znamkah Japonske in otokov Ryu-Kyu, papige na znamkah Liberije in Guatemale, laboda na.znamkah Liberije in razne eksotične pt.če tia znamkah Severnega Borneja, da niti ne omenjamo drugih. Letos pa je Poštna uprava Angole v Afriki dala v promet novo trankovno serijo, kjer so naslikani razni eksotični ptiči, ki živijo v koloniji. Poleg vsakega ptiča je tudi latinsko ime. Ptiči so naslednji; Melierax Mechovvi na znamki za 5 centavov, Coracias Spatulatus na 10 cent., Therato-pius Ecaudatus na 15 cent.. Me. rops Apiaster na 20 cent., Ceryle Maxima na 50 cent., Buccanodou Anchietaz na znamki za 1 Ango-lar, Anastomus Lamelltgerus na znamki za 1,50 Angolares, Bucor-vus Cafer. na 2 Ags, Rhynchops Flavirostris na 2,50 Ags., Astur Polyzonoiiles na 3 Ags., Otis Ca-fra na 3,50 Ags., Oriolus Nota-tus na 4 Ags., Urolestes Melano-leucus na 4,50 Ags., Lamprocolius phoenicopterus na 5 Ags., Hete-ropsar Acuticaudus na 6 Ags., U-robrachya Bocagei na 7 Ags., Al-cedo Semitorquata na 10 Ags., Eurocephalus Anguitimens na 12,50 Ags., Nescichla Gutturalis na 15 Ags., Lophoceros Elegans na 20 Ags., Cinnyricinclus Verre-auxi na 25 Ags., Chlorophoneus Sulfurespectus Modestus na 30 Ags., Serpentarius Serpentarius na 40 Ags., jn Agapornis Roseicol. lis na 50 Ags. Vse te znamke so tiskane v večbarvnem tisku, tako da lahko vidimo vsakega ptiča v svoji pravi luči. Ce si pa kdo hoče razložiti tajinstveni pomen latinskih besed, naj pogleda v kako knjigo Zoologije za višje gimnazije in bo tamkaj našel vsa potrebna pojasnila. Brez dvoma ostaja še mnogo znamk, ki nam prikazujejo ptiče, katerih nismo tu našteli. Zato se lahko najde med filatelisti kdo, ki bo obrnil svojo pozornost na zbiranje tega področja, kot se najdejo taki zbiralci, ki so se specializirali v zbirkah, ki nam prikazujejo rože, različne pokrajine, državne grbe, šport, in na druga Številna področja. iD lllliliiiJIllilllilMI! lil liiillilllllilllllllillltili iiiliiiiiiiiiiiiii nuj iiiiiiiiiiii! SE O FILMU )N MLA Tovariš urednik: Hvaležen sem vam za vaš dopis v zadnji nedeljski številki vašega Usta, v katerem ste načeli vprašanje o kinu in gledališču. Dovolite mi, da izrečem o tem vprašanju nekaj besed. Vsekakor je kino velika nadloga za starše; ne gre sicer toliko za tiste lire, ki jih je treba potrošiti za vstopnino, saj mora imeti mladina tudi svoje razvedrilo, vpra. sanje je le, če je prav. da splošno' navajamo mladega človeka na obiskovanje kina. Sam sem mlad in vem, kaj mi nudi film ter kakšne koristi imam od njega. Res je, da sem se navadil iz filmov nekoliko lepega vedenja, spoznal sem marsikatero knjižno delo iz tujih literatur, ki bi ga sicei morda nikdar ne čitai. videl sem vsebino romanov nazorne, prikazano, se veselil lepih pokrajin, glasbe, toda če filme globlje analiziram, vidim, da je v njih kljub temu mnogo plehkega, surovega, celo prostaškega. Ne pomaga nič, jasno je, da so rojstvu večine filmov liumo-vali bogataši, ki so iz tega kulturnega sredstva napravili v prvi vrsti dobičkanosnc- podjetje. To spoznamo že iz tega, da rastejo «Hollywoodi» že sko-ro v vsaki državi, kinemato ja, toda v zeleni barvi s preti-skom ZEFIZ 1951, Filatelistični blok, na katerem je znamka za letalsko pošto za 100 din iz redne izdaje s sliko Beograda, to. da v rjavordeči barvi. Pod znamko pa kratica ZEFIZ 1951. — Ob deseti obletnici narodne vstaje v Srbiji. 3 din, opeka-sto rdeča. Na sliki je narodni heroj Zika Jovanovič-Spanac. 5 din, modra, na sliki je prikazana v simboliki narodna vstaja v Srbiji. Napisi so vsi v cirilici. Zgoraj »Ustanak u Srbiji«, soodaj letnice 1941 . 7. VII - 1951, spodaj FNR Jugoslavija in vrednost. — V počastitev 12 kongresa Mednarodne Unije Alpinističnih Združenj (UIAA), ki je zasedal na Bledu, Na vseh znamkah je napis UI.AA 1951. znamke So za letalsko pošto. 3 din, vijolična, motiv s Kopaonika in napis «50 godina planinarstva u Srbiji«. 5 din, modra, motiv s Triglava. 20 din, zelenosiva, motiv Kalnika in napis «75 godina planinarstva u Hrvatskoj«. rafska podjetja pa kot gobe Po dežju. Čudno, pravih gledališč je pa tako maio. Zadostujejo dve, tri v še tako velikem mestu, medtem ko imamo kinov v najbolj odmaknjenem provincialnem mestecu na pretek, tn medtem ko so gledališča malone prazna, so kini prenapolnjeni. Dokaz, da je kino v bistvu le trgovsko podjetje. Za pravilnost svojega stališča navajam, da so ravno te dni prinesli časopisi vest, da se zbirajo nekje pisatelji, znanstveniki, pedagogi itd., ki hočejo preosnovati film, mu dati drugo smer in skrbeti, da bosta prišli do izraza zares umetnost in kvahtela. Ti ljudje so sami i7ljnrili »-> ic -f ? 1 ljal, je najslabša posledica slabega kina. Ko sem bil jaz sam v takem položaju, mi ni bilo lahko, da sem krenil v smer pravih kulturnih vrelcev: knjig, glasbe, koncertov, gledališča. Samo to smer lahko zagovarjamo, četudi ji dodamo kulturne, dokumentarne in podobne filme, ki sp v resnici po vsebini in vzgojnem cilju na kulturni višini. Z obema rokama podpišem tudi vašo misel, da uživamo vso lepoto slovenskega jezika le v našem gledališču. Za naše najmlajše pa bi morali poskrbeti predvsem za lutke. Tisti, kj se bo žrtvoval za to belo, bo zaslužil hvaležnost staršev in kasneje vseh otrok. Lutke nam pomagajo pri vzgoji na divorjem način in so za naše najmlajše do nekako sedmega leta, ko začnejo hoditi v osnovno šolo, največje veselje. Lutkovno gledališče zahajajo radi tudi odrasli otroci. Poleg tega, da so prirejene lutkovne igrice zares samo za otroško domišljijo in da nam njihovih programov ni treba «cenzurirati», dosežejo tudi ta namen, da zadržujejo otroke od kina in s tem od filmov, ki za mladino niso primerni. Kakšen uspeh doživljajo lutkovne igre, nam pove zgovorno ta dogodek: V Ljubljani predvajajo v zadnjem času neko lutkovno predstavo, združeno s petjem. Otroci se gnetejo k igram in jih hodijo gledat po večkrat. Irj ne samo otroci, ampak tudi starejši ljudje. Ko se začne petje, tedaj pojejo otroci-gledalci na ves glas, kot potrdilo; da je pesmica res lepa, pa brundajo z njimi s svojimi basi tudi starejši gledalci. Mislim, da spada lutkovno gledališče ne samo v Trst in V mesta sploh, marveč zlasti na vas, kjer otroci nimajo mnogo razvedrila. Ni treba, da je v teh krajih stalen oder, tja naj pridejo igrat od časa do časa gostje iz Trsta ali drugega kraja. Mladina v svetu Mladinska proga Doboj - Banjaluka bo dolga 95 in bo imela več oredoro-Grapko blizu Doboja je mladinsko taborišče, v katerem so sremska, mitroviška, splitska, novosadska, leskovačka, šabač-ka brigada in brigada gradbenega tehnikuma v Ljubljani, ki gradi 250 m dolg most čez reko Bosno Brigadniki delajo 7 ur dnevno, imajo svoj kino, ambulanto z zdravnikom, ki skrbi za higieno in tudi, da dobivajo dijaki obilno hrano. Glavni štab izdaja list »Omladinska pruga«. Sredi največjega napora je brigadnike dohitela obletnica ljudske vstaje v Srbiji; ki so jo proslavili najlepše s tem, da so omogočili, da je na ta dan stekel vlak na 30 km dolgi progi od Banjaluke do predora Tromedje. Na progi ne delajo samo_ju-goslovanski mladinci, pač pa tudi mladinci vseh delov sveta: V precejšnjem številu so se odzvali mladinci s Tržaškega o-zemlja, dalje Francozi, Angleži. Združenje francoskih bri-gadnikov je napovedalo 64 svojih članov, med njimi 10 Kam-bodžanov, 1 Vietnamca in 7 dijakov iz Alžlra; zastopani bodo tudi Nizozemci, Nemci in Italijani. * * * Tretji mednarodni filmski fe. stival za mladino bo na Lidu pri Benetkah od 8. do 18. avgusta. Na tej manifestaciji bo sodelovalo osem držav: Kanada, Danska, Francija. Nemčija, Vel. Britanija, Jugoslavija, Italija in ZDA, vse z 31 filmi v barvah in z belo-črnimi. KAKO GLOBOK izjavili, da je film v dekac/enci in da je nevarno, da izgubi značaj kulturno - vzgojnega elementa. Nas skrbi zaenkrat mladina. Znano je, da hlasta naš človek EK) senzaciji, «šundu». tudi po kriminalu in v dobi pubertete po lascivnosti. In srčna podivjanost, ki jo prinese mlad obiskovalec kina v družino, med svoje tovariše, ko gleda ubija-1 nje, streljanje, ki mu zapustijo ečšno željo.-kako bi prišel do samokresa in ^rfcljal, stre- je ribniški vodnjak Na trgu pred ribniško cerkvijo je že od nekdaj vodnjak. Ribničani pa še danes ne vedo, kako je globok. Ko so ga nekoč hoteli izmeriti, se jim je pripetilo tole: ((Globočino vodnjaka bomo izmerili!« je zaukazal župan. «Pa jo dajmo!« so v en glas pritrdili občinski možje. K vodnjaku se je postavil župan in krepko pljunil-,y dlan. Potlej je podal roko prijemu občinskemu svetovalcu, ki se je spustih. y. vod-- , njak, obvisel na županovih rokah in se jih krepko držal. Po njem je splezal" v vod- njak drugi, možak jn .zab.igg;-,., ljal v globočino, držeč se- thd- • no prvega za noge. Ir: tako naprej. Drug za drugim so možaki plezali v vodnjak; ko pa jih je že sedem viselo, so župana začele boleti roke, pa je zavpil v globočino: «Kruote, počakajte, da si bom v roke pljunil, zakaj pečejo me ko sam hudir«. In je spustil prvega občinskega svetovalca ter si krepko pljunil v dlani. Toda poprijeti r.f bilo več časa! Mo žaki so zgrmeli v globočino in se okopali v mrzli vodi; Komaj so jih rešili, da niso utonili. Qd takrat se ribniški možaki branijo časti občinskega moža. Lahko bi se spet jiašel - župan, ‘ki bi hotel iz- meriti vodnjak pred cerkvijo... ZA BISTRE GLAVE iiiiiui!iiiiiiiiiiim'!!iiiiiiniiii:iiiiMiiiiiiiiiiiiimmmimiiiiiiiiHHiHii!iiiiiiHMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiti; KRIŽANKA VODORAVNO: J. ael obleke, kraj v Istri; 2. del obraza, zaslužek; 3. predlog, tečaj, oblika pomož. glagola; 4, napajališče, zaključeno delo; 5. Stevnik, gozdiček, kvantaški izraz; 6. bajeslovna asirska kraljica; 7. predlog, arabski konj, egiptovsko božanstvo, veznik; 8. pološčen; 9. veznik, zaznava za sposobnost, veznik; 10. velike sobe, se-bičnež; 11. izraz bolečine, oseb rw znimek; kaz. zai.; 12. koža na obrazu, (fon.), moško ime; 13. kuhinjska posoda, časovno razdobje. NAVPIČNO: a) igra na karte. kraj na Hrvatskem; b) ruska reka, n,i star; c) osebni zaimek, kraj piri Grosupljem, kazalni zaimek; č) klobase, pokojni mecen ljubljanskih študentov; d) igralna karta, slovenski zgodovinar, nikalnica; e) k javnim poslom spadajoč; f) pomožni glagol, znak za dragoceno kovino, krajevni prislov, prvak; g) matematični pripo- moček; h) kratica za lahko ko- I veznik, cian družine, nikalnica; vino, vprašalnica, členek; i) v k) močno zabavišče, medmet; klasje iti, Venerin ljubljenec; j) '1) razvoj, vrsla žage. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: 1. Kosmaj, pokrov; 2. Orion, poeta; 3. ti, želodec, 02; 4. ose, tanek, tke; 5. mlaj, Sava; 6. boa, oda, SNG; 7, nrav, njej; 8. Oka, tiska, ara; 9. SI., racmani, ak; 10. kolek, elita; 11. ataman, uživaj. NAVPIČNO: a) Kotor, To-ska; b) oris, klet, c) si, Emona, la, č) mož, lir, Rem; d) Aneta, ataka: e) Lajovic; f) Kon, smo; gt Desanka; h) opeka, janež; i) koc, vse, ili; j) re, Tanja, Iv.; k) otok, rata; 1) Važen, zakaj. UGANKI 1. Po štirih nogah, Po pečinah skalah, po treh, po treh po pečinah pečeh. (U pOSOCf — 11*1 IZ J DZOJf 2. Švigaj smuči, misel suči, um nam moti, prav nas poti. ZTOfll/ICdrt O. ŽUPANČIČ Največje veselje mladine v poletju je taborjenje. Nima pa vsakdo prilike, da uživa naravo daleč proč od vsakdanjega življenja. Tudi slika nam kaže, da se nekateri zadovoljijo z bivanjem blizu mesta. Glavno je, da si postavijo šotor, zanetijo ogenj In da svobodno uživajo svoj prosti čas U VS EMIR Zvezde so ogromni svetovi. Mi jih vidimo le zato take majhne, ker so tako zelo daleč od nas. Saj pride svetloba od najbližje zvezde šele čez štiriintrideset let do nas, a svetloba -bolj oddaljenih zvezd doseže, našo zemljo šele čez sto, tisoč, in celo milijon let. Pri tem moramo vedeti, da preleti svetloba v eni sekundi tri sto tisoč kilometrov. Tri sto tisoč kilometrov v eni sekundi! OdL daljenost zvezd od zemlje je tako velika, da jo merijo s svet lobnimi leti. to je s številom let, ki ga rabi svetloba te ali on« zvezde, da doseže zemljo. Tudi sonc.t je zvezda. Ker pa nam je neprimerno bliže od ostalih zvezd, je videti prav zato veliko večje od njih. Ali so na soncu živa bitja -. rastline, živali, morda celo ijuid je?- V sonce n-e moremo gledati naravnost. Utko slepljiva je namreč njegova svetlobo. To na za-td, ker je sonce tako razbeljeno. Učenjaki so zračunali, da znaša temperatura na površini sonca — šest tisoč stopinj toplote. Iz tega jasno sledi, da na soncu ne more biti živih bitij. Sonce je milijon tristo tisočkrat večje od zemlje. V daljni preteklosti se je nekoč zemlja oddeiila od sonca, postala povtsčm samostojno, posebno telo, ki ga je tedaj predstavlja- la masa žarečih plinov. Takrat je bife torej zemlja silno razžarjena in je svetila z lastno svetlobo. Kako pa verna? da. je bila zemlja tako razbeljena? Zemlja se je tedaj ohlajeva- PAMETMI KMET Trgovec je jezdil skozi vas in ko je zagleda! kmeta, ga je vprašal: «Je še daleč do mesta?« Kmet mu je odgovoril: «Ce boš jezdil počasi, boš tam do večera, če boš pa jezdil, hitro, boš prenočeval na cesti.« Trgovec je pomislil, da Je kmet neumen in je pognal konja. Toda šele ko je konju odletela podkev, je trgovec razumel, kaj je hotel povedati kmet. Ko se je trgovec drugi dan vračal, je znova srečal kmeta in pomislil; Bomo videli, kako pameten je ta kmet in ga je zopet vprašal: «Kako misliš, kmet, je svet velik?« «Ne prevelik: sonce ga obhodi v 24 urah.« «To je res. Kaj pa nebo, je visoko?« «Ne preveč viscrko: tam ropotajo in tu slišimo.« «Dobro, kmet. Kaj pa zemlja, je globoka?« »Globoka. Imel sem deda, ki le umrl pred 90 leti. Pokopali so ga in od takrat ni prišel več domov.« Tedaj je trgovec razumel, da je bil kmet zelo pameten. MARK TWAIN PuMolouSčim Ilustriral Bogdan Grom Noč se je nagibala h koncu, ko je Tom prišel do taborišča. Iz obleke mu je curljala voda' in slišal je, kako je Joe delal: »Tom se b0 vrnil« «Te reči v klobuku pa so le naji. ne«, je dajel Huck in prijel v roke kredo, radirko, trnke, frniku. lo, vse, kar je Tom zapustil pred svojim odhodom. »Napisano je, da so najine, če se ne vrne do zajtrka«. Preden je Joe to dobro izgovoril, je že z glasnim vzklikom «In že ie tu« vstopil Tom. Ob obilnem zajtrku je Tom pripovedoval svnje prigode, nato pa So vsi trije šli iskat želvina jajca na obrežje. Sijajno so se ta večer gostili z ocvrtimi jajci in ostalo jih je še za petek. Tega dne so po zajtrku šli daleč ven v plitvo vodo, brizgali drug drugemu vodo v obraz, se potiskali pod vodo, nakar so se podurnili vsi trije, prhali, puhali in glasno smejali. PEPA -fsnža- JECI Draga Pepa. Dandanašnji vsak se s kakšnim športom ukvarja in na ta račun največkrat svoje delo zanemarja. Saj ne rečem, da ni zdravo in da športnikom koristi, če se v plemeniti borbi merijo, češ kdo bo tisti, ki največjo dvigne težo, ali skoči bolj visoko, ali pa, do kam zažene bat železen z golo roko. Kot sem rekla, tudi meni je povšeči tekmovanje, kjer mladina nam pokaže gibčnost in drugačno znanje. Toda, kjer se to sprevrže v preoblastno, ostro trenje, tam ni govora o športu, saj gre večkrat za življenje. Tudi v športu poje gesioc Zmagati za vsako ceno in če to se ne posreči, zgrabi naglo za poleno in udrihaj po sodniku, da naj tebi v prid razčisti tekmo, kakor so storili v Riu laški fuzbalisti. To so eni. Zopet drugi si pomagajo s programi, po katerih bi sodili, da so daleč še za nami, ker pomagajo si z vero, s križanjem in amuleti. Bartali, na primer, tekme si ne upa prej .začeti brez molitvice pobožne na velikem roženkrancu, ki baje pomaga zlasti, ko se spušča mož po klancu. Vendar tokrat, kakor kaže, so odrekle tajne sile in pobožnega ciklista na cedilu zapustile... Zdaj bo treba reševati vero in prestiž. Seveda to ne bo tako težavno če bo papeška beseda z novo dogmo pojasnila, da jte to pac: božja volja. Kolikor poznam jaz Lahe iz tržaškega okolja. menim, da bi venc-ar rajši, da se Bartali plasira prvi, akoravno temu božja volja se upira. Toda takele domneve v tem režimu niso varne, ker postanejo z lahkoto tudi moji dUši kvarne. In zato bom v drugem pismu rajši ploščo obrnila, danes pa končala pismo in te vnovič naprosila; ne čvekaj o tem okoli znancem za nobeno ceno, ker sem že na slabem glasu. Te pozdravljam prav iskreno. Pozablja na prisego Takega obnašanja ne more® trpeti. Senato-r X: Potem dovdj da te opozorim, da nisi z?" svoji prisegi. De Nicola: Kako to? Senator X: Prisegel sl boš spoštoval stare tradidS Ena najstarejših parlamenta? nih tradicij v Rimu pa je razgrajanje. siabo bab A.: Vse kaže. da s pogaja za premirje na Koreji ne nič. Vojna se bo nadaljevi B.: Skoda! V tej po16® vročini bi se kar prileglo m® mrzle vojne. bočni pogoni » i m A.: Letos pa ie vročina P J tisnila. Termometer kaže * stopinj. B.: Končaj mi s to štev'®[1 381 Ali res nimaš drugega v glavi kakor Korejo? Klen ursnii Cas ie proti njemu. Z? Bartoli je v pogovoru t nP kiro ameriškim novinark pogrel svojo staro pesem. «madrepatriji» ter opisaljfl ko malo napreduje njeg0'® stvar v Trstu. Zaključil JA besedami: «Cas dela nam«. Med vrstami: Prav i®* dragi Bartoli. Samo še do t* tohra, da gremo spet na 51° šča. Potem bomo videli! Fo sebbi tFžsffli iribunifl Bi done c; Neprijetna J« S .Wt sodba, da nimamo nikajj pravic na poslopju v b11 Montecchi. Vidali: Ali razumeš mojo politiko? Le krepiko "f prej, dokler ne doseže1"® da nam bo sodilo kasacij**” sodišče v Rimu! Tam im8"? dovolj hvaležnih stricev, nam bodo pomagali do ^ ge. Genialna šdfiP V zadnjih tednih je nje v Trstu postalo časno in leno, kakor da vsi Tržačani nekako onef^ li. Povprečen človek bi ^ pripisoval hudi vročini, , beleži več nego 30 stoP . v senci. Temu pa ni Tržačanom je zastala ob čitanju genialne idej«, so jo v zadnjem času pi®*? ti razširili po vseh rnes1 tu* zidovih. Evo, kaj je na stvari Trstu imamo namreč so«1 lili stično stranko, ki rada ■a (Dne 31. julija ie ob priliki De Gasperijevega govora v rimskem senatu prišlo do hudih protestov in izgredov komunističnih senatorjev. Predsednik senata De Nicola je zaradi tega izjavil, da namerava odložiti čast predsednika senata). spanje pravičnega. Ta stf* j ka se je na mah zdramil® zadnj'em velevažnem f - pravljanju o tržaškem vP j šar.ju. Nekaj mora tudi 0 povedati! Toda to «ne'5*1> naj bo izredno, nezaslis8. priti je treba s popoln0 ^ novo idejo, kakršne svet ni doživel in videl. vorni činitelji so tuhtali, j kler niso stuhtali, se8*(. « globoko v žep, da ^ J stroške za številne pl®^1 ki oznanjajo to edinstvjv . pD’ absolutno novo idejo: BISCIT! Svet je zastrmel, Senator X: Ali je res, dragi De Nicola, da hočeš odstopiti? De Nicola: To je moj sklep ni so ob sapo, le vrabci kajo nekam čudno, kako? ^ bi se smejali; stranka PB.( zopet legla k zaslužene počitku. Ko so bili dovolj i* črpani, so tekli vroči pesek, pole^. in se posipavali z nji^ ter znova poskakal' vodo in se pri)«utl, zabavali. Toda kd u, se potikali ob ob® so večkrat otožno U gledovali čez reko tJ • kjer je ležalo mc^U, ce. Tom je zasačil be kako j<, pisal s v Tri-/ «Becky»; brž je zD—- oem na nogi ^ ^ ^ ^ ^ s*\ in *e jezil z?rL\\ svoje slabosti. P1*53 pa je še in še. «D»kler bom živ, ne bom več govoril s tabo,« je dejal Joe. «Briga mt», je odgovoril Tom, «le poj-dii!» Pri duši pa mu je bilo težko. Ko je odhajal Joe. se je odpravil za njim tudii Huck «Lahko oba gresta, jaz ne«, se je vsajal Tom.,. Huck je vabil tudi njega s seboj, toda Tom st ni vdal. Ko sila odhajala, jt Tein izbojeval zadnji boj. Pognaj se je za njima in klical: »Čakajta, čakajta, nekaj vama povem!» Takoj sta se ustavila in ko jiu j€ dohitel, jima je razkril skrivnost; poslušala sta s težkim srcem, nato pa zagnala bojni’ krik m rekla, da je sijajno. Vsi so Sj veselo vrnili nazaj in po okusnem obedu je Tom izjavil, da bi se radi naučil kaditi. Huck je pripravil pipe nakar sta se oba novinca v kajenju zleknila in jela skrbno. a s precejšnjim nezaupanjem puhati. NOVE ZNAMKE JUGOSLAVIJA. — Nova redna serija za letalsko pošto. Na vfeh znamkah je na levi strani prikazano letalo, na desni pa različni kraji Jugoslavije. Na zgornjem robu znamke je napis FNR Jugoslavija v cirilici, spodaj pa v latinici. Vrednost je označena na levi strani pod letalom. Vrednote so naslednje. 1 din, rumenorjava (Djerdap), 2 din, modro-zelena (Plitvice), 3 din, rdeča (Gozd Martuljk), 6 din, modra (Mostar), 10 din, rjava (Ohrid), 12 din, sivozelena (Boka Kotorska), 20 din, rjavordeča (Dubrov. nik), 50 din, sivovijoličasta (Bled), 100 din, sivomodra (Beograd). — Ob filatelistični razstavi v Zagrebu (ZEFIZ) posebna letalska znamka in blok. Znamka za letalsko pošto za 6 gin, izredne izdaje s sliko Mostar- Nekaj časa so se pogovarjali, kako imenitno bi bilo. da bi jih videli njihovi tovariši, vendar je pogovor nenadoma jel zastajati. Pljuvanje je čudno naraščalo in Oba dečka sta vedno bolj bledela. Obema jc zdrknila pi- Pa iz rok, nakar sta s« umaknila vvak v svoji smeri. In ko jima je Huck po večerji hotel pripraviti pipe, sta 96 izgovarjala, da jima ni dobro, ker jima o-bed ni prijal. Joeja je razjedalo nevzdržno domotožje in tudi Huck je bil žalosten. Tom je bi] poparjen, a tega rei poka zal. Joe je sediel skrušen na pesku * palico v roki in je silno žalostno gledat v svet. Končno je dejal: «Fant je, jaz bi šol rad domov!« Tom ga je prepričeval, da je tu lepše, toda Joe je vztrajal, da gre. »No Huck, dovoliva temu dojenčku, da od-ide k mami, midva Pa bova ostala«. Huck je obotavljajo, če rekel; «B-o-v-a» 4 Ob štiristoletnici Veličastne proslave in vrsta novih publikacij Štiristoletnico slovenske ftjige bodo Slovenci prosla-1 j.,1 ,razfn z raznimi krjjižnimi ajami tudi s posebnimi privatni, s katerimi bodo porastih tudi ustanovitelja slovenske književnosti Primoža arja. Njegov rojstni kraj 7 wC v,’rj nJena ožja okolica veukimi Laščami bosta v soarStn'h dneh sPreJela kot velike množice častilcev in n* - s*°.venslce književnosti Pnjateljev slovenske knjige, jubi?VenSke za'°žbe bodo ob slovenske knjige iz-t{V t ec Publikacij v počasti-Dria„„ga Prazn'ka. Tako bo dala m™ 2a*°žba Slovenije iz- slovenske knjige 3?a Rašici, rojstni vasi Trubarja, bodo v nedeljo 9. t. m. odkrili njegov spomenik ^nceb0irati^0 Pokojnega dr. Cankart, driča ° Trubarju, Počastit 2aložba pa bo v Srw te obletnice izdala desetih16!0 . ,rano delo» v knjiga h??®8*1’ katerih prva ®nska *» roS„bilenega Finžgarjeve-soncemii ■ *^0osti j nske akademije zna-®r' f>a„ ^etnosti univ. prof. Zastn 0v*- ^ odboru so !Nih iki vseh osrednjih Ustanov, tako rektor pravnik r- Gorazd Kušej, J**®* Jn;,. ar°dne in univerzi- , S t4vr>M°^Ce' dr' Mirko Ru- * i? T?j Narodnega mu-ti! ^5forl °*e Kastelic, ravna-i^ifc 1,6 galerije dr. Karel ^ad3lje prof. Alfonz k1*, lv^0f- Franc« Dobro-Ja?? ^č, dr. Bratko Ztgon, prof. Vik- Grar^' Univ. prof. dr. Bo-- ena”- Mile Klopčič, *• vrna^r, O »ie* *b. Vodušek, Avgust l odb0r la Mencin. Ome- «n. !B0k; Castn: . Je izbral tudi po-odbor in zaprosil it> '"'dtiika T,"? Proslav P°d-fa9 2a vlade FLRJ, mini-Stf|e«a sfUnanje zadeve ter 2n.ana Slovenske aka-v»rtia n°sti jn umetnosti »a R Kara«to. "i,*30 v nedeljo 9. Viifšltega k- spomenik iz Stf^na Po načrtih ar-lanza }eš: nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje le-, pih umetnosti iin zanemarjanje duhovne kulture.n Ta citat predstavlja odlomek iz Trubarjevega pisma Bohoriču leta 1561).' Na zadnji strani pa bo pisalo: «Fostavilo ob 400-letnici prve Trubarjeve knjige hvaležno slovensko ljudstvo 1951.» Pričakujejo, da se bo odkritja spomenika udeležilo o-gromno število ljudstva iz vseh krajev Slovenije, pa tudi gostje iz ostale Jugoslavije. Pri odkritju se bo izvajala Trubarjeva ((Jutranja pesem» iz njegovega Katekizma. V Velikih Laščah pa bo istega dne na prostoru, ki je nekak pri-rodni amfiteater, proslava na prostem. Ljubljanska proslava, ki bo j v soboto 8. septembra, bo imela svoj višek v svečani akademiji v ljubljanski Operi, ki jo pripravlja Društvo slovenskih književnikov. V Ljubljani bosta odprti tudi dve razstavi. Prva bo v Narodni in univerzitetni knjižnici in bo kazala redke knjige iz Trubarjevega časa. — Druga razstava bo v Narodni galeriji in bp nudila nekak zgodovinski pregled slovenske knjige od njenega rojstva do danes, V zvezi s proslavami bodo filatelisti dobili posebno Trubarjevo znamko, akademski slikar Božidar Jakec pa je že LERMONTOV Junak našega časa, (Nadaljevanje iz prejšnje nedeljske številk*-) žig, ki ga bo pošta uporabljala na slavnostni dan. Republiški odbor bo poslal tudi posebno deputacijo na Trubarjev grob v Nemčijo, v mesto De-rendingen; ta bo položila venec na grob ustanovitelja slo- izdelal načrt za posebni poštni venske književnosti. Pa tudi v drugih krajih se živahno pripravljajo za počastitev štiristoletnice slovenske knjige. Ljubljanski «Triglav-film» pa pripravlja v režiji Franceta Kosmača kratek dokumentarni film ((Trubar med nami.» Grušnicki se je postavil meni nasproti in začel po danem znamenju dvigati samokres. Kolena so se mu tresla. Meril mi je naravnost v čelo.-. Mahoma je povesil samokre-sovo cev in se, bled. kot platno obrnil k svojemu sekundantu. «Ne morem,y> je dejal zamolklo. «Strahopetec!« je odvrnil kapitan. Strel se je raztegnil. Krogla mi je oprasnila koleno. Nehote sem napravil nekaj korakov naprej,' da se čimprej odmaknem od roba. «Ves, brate Grušnicki, škoda, da si zgrešil!» je dejal kapitan. «Zdaj je vrsta na tebi, postaivi se! Objemi me prej, ne bova se več videla/» Objela sta se; kapitan je komaj zadrževal smeh. «Ne boj se!» je pristavil in zvito pogledal Grušnickega, vves svet je ne-umnost!... Narava je slepa, u-soda je pač usoda, življenje ni počenega groša vredno!« Po tej tmgični frazi, izrečeni s primerno pomembnostjo, je odšel na svoj prostor; tildi Ivan Ignatjevič je s solzami v očeh objel Grušnickerja, ki je nazadnje ostal sam meni nasproti. Se dandanes si prizadevam pojasniti kakšne vrste občutek je tedaj kipel v mojih prsih: obhajala me je nevolja . razžaljenega samoljubja, prezir in zloba, ki se poraja ob : mislih, da me je ta človek, ki gleda zdaj s tako trdnostjo, s tako mirno predrznostjo name, hotel pred dvema trenutkoma, ne da bi sam sebe izpostavljal kakšni nevarnosti, ubiti kort psa, kajti, če bi me močneje ranil v nogo< bi se brez dvoma zvalil s pečine. Nekoliko minut sem mu prem sunljivo zrl v obraz in si prizadeval opaziti na njem vsaj lahno siled kesanja. T oda zdeld se mi je, da je zadrževal smehljaj. Zanimiv način vzgoje-izposjoanje živali Vsi b§ morali ljubiti in razumeti živali! ''Ista srliai Nici’ ki u "ekak bo imei Spomenik bo štirioglat ~ na vsaki vi i.e j« rodil leita O K Jrubar' s!o- ' evnobti in kultu- >an0 ?lugi fanip; kano besedilo. Na ' 1 b° Pisalo: stari Slovi stranici pa bo pi- Pisavi (bohoriči- m'smo do" lgSštabi Jy Vali’ s kakovi- :*iSBrSlV: «• Š"U ,^‘opnu pisati,). «*,“ Br;.v ^ I**0 b^edo bi O >nu Z !e' or(°Kraf'ii. 8- SV M^ opnu Pisali.)! ij.Ha sLMat*vža, 1555). vit'®revet) ' Ca bo imela na-W a: «N» JZ 'finskega iz-i om'mo, da do-n neredko obžahi- Utko se je v januarju 1945 leta odpovedal tajniškemu mestu pri neki veliki prevozni družbi, da je lahko postai podpredsednik dlruštiva za zaščito živali y Milwaiukee-u. Ker se je dobro zavedlal, kako važna je vzgoja Otrok za pospeševanje smotrov društva, se je potrudil in našel zaželenega zajčka. Preskrbel je tudi priir.emo kdtetiko, sestaivii navodila zai pravilno rejj‘o in majhen življenjepis živaltee. Ta zajčetlfi se je izkazal za tak. usipeh, d» je Utke sklenil, da bo v delo diruštva vključil tudi redmo iziposojanje živali raznim vzgojnim ustanovam. Starejši člani društva so bili sporazumni, vendar pa so pripomnili, d£t prejšnja! podobna izkustva niso rodila pričakovanih uspehov. Naglasili so, da je pri otrocih najlaže vzbuditi ljubezen in sočutje do živali — kar je glavna smernica in smoter društva — s tem, d'a jim pokažemo žalosrtne posledice zainemarjenja in trpinčenja živali. Dodali so, da so za preprečitev mučenja živali potrebna stroga zakonska določila in uspešne izvedbe teh določil. Vendar Pa so dali Utke-u proste roke, da preizkusi tudi kak drug način, kiajti sodili so, d;i se bo s postouisi in naipaka-ml najbolje naučil vsega, kar mora znaiti za uspešno izvedbo svojega dela. To je bilo edino bodlrilo, ki ga je Utke potreboval. Cez noč je odstranil s sten društvene čitalnice nelepe slike, ki so prikazovale mučenje živali. «Take slike r»e vplivajo vzgoj no na otrokoi, je zaupal prijatelju. «Pokaži otroku, česa ne sme narediti in dosegel boš prav obratno. Tega ne sitori n)ord'a zato, ker je zloben, temveč iz gole radbvedhositi. Ce mu pa prikažeš, kaj živali lah. Otrok, ki zna pravilno ravnati z živaljo, recimo zdresirati svojega psa, bo postal boljši državljan, ker se bo zavedal vseh svojih odgovornosti lto storijo zanj in kaj on. sair. lahko naredi za živali, se bo odločil za tisto, ker je prav.» In tafco je Utke sprožil programa Izbira živali je svobodna. Po navadi jih izposojajo za diva tedna. Ce po preteku dveh tednov nihče1 ne prosi za te živalce, jih lahiko obdržijo tudi dalj časa. Kot v primem prvega zajčka, pošillja društvo skup no z živalco tudi rajon kratek življenjepis, pojasnila o njenih navadah ira koristih, ki jih nudi človeku, krmo za dva tedna in natančna navodila za rejo. Izposojanje živalic je popolnoma brz-zplačno. Poleg tega, da izposojajo živali, ima društvo za zaščito živali med svojimi nameščenci, tudi posebnega ravnatelja za vzgojna vprašanja, ki ima vsako leto približno 600 predavanj v javnih šolah io kakih sto večernih predavanj za odrasle. Predavanja spremlja- predvajanje skiopttičnih slifc in dokumentarnih filmov. Wistomsirasko dmuštvo za zaščito živali je bilto prvo, ki je spoznalo, k^ko važno je, «Ja raz-polagajo učitelji s primernim pripravljalnim gradivom. Zato jimi pred' predavanji pošilja na-vodlila, na podlag; katerih lahko pripravijo učence1 na vsebino filmov in slik, sami pa lahko osvežijo svojr-i znanije, da jih kako vprašanje otrok ne bi spravilo y zadrego. Navodila obravnavajo tudi človečansko plat vsebine filmov. Ali so bili uspehi tega programa zaidbvciljivi? Leta 1945, ko je1 Utke nastopil svojo službo, je prejelo društvo okoli 200 pritožb zaradi krutosti otrok do živali. Po preteku enega leta se je število teh pritožb zmanjšalo na 52 in leta 1949 je društvo prejelo samo še štiri pritožbe, govornosti. Ta uspeh lahko pripišemo dlej-#vu. da*je od 30 do 40.000 otrok nazorno videlo, kako marajo ravnati z živalmi. V zvezi z načrtom o izposojanju živali, moramo omeniti tuiciii programe za drasiranje psov. Druš‘tvo za zaščito živali prireja etesettedenske tečaje, ki jih lahko obiskujejo otroci v starosti odi 10 do 16 let. Otrokom nazorno pokažejo, kako morajo navaditi psa, da se bo na ukaz vseidlel vstal, vlegel, prosil, sledil in kako se mora zadržati v družbi. Pri tem sr> posredno nauče tudi kak mora biti nastop gešpodiarja. ((Dresiran pesi je j^dko kdaj potepuh* pravi Utk-o. «Ini dresiran pes je1 srečen pes. Poleg tega pa bo otrok, ki zna pravilno ravnati s psom, postal pozneje boljši državljan, ker se bo zavedal vseh svojih od- :VX::: (.(Svetujem vam, da priporočite pred smrtjo svojo dušo bogu,» sem mu tedaj rekel. vNe skrbite za mojo dušo bolj, kakor za svojo lastno. Samo nečesa vas prosim: streljajte hitro.» «ln vi ne prekličete svoje klevete, me ne prosite odpuščanja?... Pomislite dobro, ali vam vest nič ne pravi?» ((Gospod Pečorm!» je zaklical dragonski kapitan, ((Opozorim vas, da nismo tu, da bi se spovedovali...» ((Doktor, doktor, stSpite k meni.n Doktor ji pristopil. Ubogi dilktor! Bij je bolj bled kot Grušnicki pred desetimi minuti. Naslednje besede sem govoril nalašč pretrgano, glasno in razločno, kakor se naglasa smrtna obsodba. ((Doktor, ti gospodje so najbrž v naglici pozabili položiti kroglo v moj samokres! Prosim vas, da ga nabijete znova. Pa rx>šteno!a «Ni mogoCelD je kričal kapitan. ((Ni mogoče! Nabil sem oba samokresa; kvečjemu, da je iz vašega padla krogla... To ni moja krivda!... Vi pa nimate pmvice spremeniti naboja... nobene pravice... to je popolnoma zoper pravila, jaz ne dovolim...!» ((Dobro!» sem rekel kapitanu. «Ce je tako, se biva midva streljala z istimi pogoji.n To ga je prestrašilo. Grušnicki je stal z glavo, povešeno na prsa, zmeden in mračen. «Pusti jih!» je dejal naposled kapitanu, ki je hotel iztrgati samokres doktorju iz rok. «Saj sam veš, da imata prav.» Zaman mu je delal kapitan razna znamenja. Grušnicki ni maral niti gledati. Medtem je doktor nabil samokres in mi ga podal. Ko je kapitan to opazil, je pljunil in topotnil z nogo: «Tepec si, bratec! Bedast tepec! Ali si se zanesel name, me u-bogaij v vsem... Prav ti je, pogini kot muha... to je popolnoma zoper pravila!)) ((Grušnicki!» sem rekel. «Se je čas, prekliči svojo kleveto in vse ti odpustim. Ni se ti posrečilo imeti n\e za norca, in mojemu samoljubju je zadoščeno. Spomni se, — nekoč sva bila prijatelja...)) Obraz mu je vzplamtel, oči zabliskal.e. «Streliajtel» je odvrnil. ((Sebe preziram, vas pa sovražim. Če me ne ubijete, vas počakam ponoči za oglom in vas zabodem. Nama na zemlji skupaj ni prostora...)) Ustrelil sem... Ko se je dim razkadil, Gruš-nickega ni bilo več na plano-tici. Samo prah se je v lahnem stebru še vil na robu prepada. Vsi hkrati so zakričali. «Finita la comediah sem rekel doktorju. Ni odgovoril in se je z grozo obrnil proč. Skomizgnii sem z rameni in se poklonil sekundantoma Grušnickega. Ko sem se spuščal po stezici, sem med razpokami skal zagledal okrvavljeno truplo Grušnickega. Nehote sem zaprl oči... Prispevki za Kulturni dom (Nadaljevanje s S. strani) 1000, Cok Mičel - Zupanov 500. Sancin Cezar in Mara 2000, N. N. 50. IZ TRZICA: Peric ? dh£ ,ganizlranim de- i -i - m eval°' s si p,-;? ,ganiziranim de-i* ŠL1* Pr,teI? v tem okrož-W gornik * P°sle šolske- N(, - ,ov- Minka Pa’ ®£le tega okrožja ^t40V20rr'e P°Stale na' ^ tem okrožji, i Satenu z odpiranjem ^ eot>°So Dr3-'11 Z!^ Z8^ t3ta??last 2. ,preJ preden je šol »La navodila za ot ■ b °žia Mn°go učiteljev okupator očpe-&ta _ pi'°blem v tem 1 soli v kjer so ki so S0LSTV0 HA PRIMORSKEM v času narodnoosvobodilne borbe Ve’°iele ohranit' 8oiU^gamz&žev'c,°;.v tiiHtNkrožiu f°r kot v ia ‘ti šnu' u? da smo ie ^1 ni! ^krati lastili PfSv !- ^1 i”a Potniki. Ta DO- Isr-fin - ^ ki l''tin'Ja' Zatn fld. stroga dife-s^> tajnih ,!Almel° °krož-JJav. Baraii2i učmh krožkov. V>l*k n'eZdrav ^ovi. 'Hi rrie*’niKri* Hčiteli v tem, ‘fifu 'V,učitei;,*JViilific?Jev sta bila ^lia ifvo ‘C1[«na. Pomož. jih i5°u4eva^je ,rn°ugo ai._?0seoli i.,ui Uspehe, ssti ^ fhov'iahvke;ikfnpi-* ^lohl noyi šoli naši Baško ekrožje: Prve slovenske šole so bile odprte v Cerknem in cerkljanski okolici. V idrijski dolini so se morale kmalu ukiniti zarači nemških vdorov. Sentviškogorska piano, ta m mogla odpreti šol, ker je manjkalo poklicnih ali primernih učiteljev. Število šol se je stalno menjalo in se ravnalo po vdorih okupatorja, ki je po-s-ebno močno razsajal v aprilu 1944. Začasno se je moral pouk prekiniti tudi v Cerknem zaradi bombardiranja vasi. Niti otroci niso bili varni pred okupatorjem. Na Cerkljanskem vrhu so bili pred šolo obstreljevani iz nemških letal. Učiteljstvo j'e bilo dobro in se je po večini rekrutiralo prav iz vrst bivših učiteljev in dijakinj italijanskih šol. Idrijsko okrožje: V Idrijskem okrožju se je pričelo s sistematičnim delom ob prihodu tov. Draga Pustiška in je po njegovi smrti nekoliko zastalo in se zopet čvignilo s prihodom tov. Stanka Dominika, ki je prišel kot invalid iz brigade Janka Premrla-Vojka. Tudi v tem okrožju je delo zelo oviral okupator, ki je stalno vpadal v to okrožje. Motilo je pouk tudi poljsko delo, ker je primanjkovalo delovnih moči in so ta dela opravljali učenci. Okrožje Slovenske Istre: V Slovenski Istri se je pričelo z organizacijo šolstva marca 1944. Ljudje so sprejeli slovenske šole z velikim navdušenjem. Od 33 učiteljev je bil samo eden kvalificiran, vsi ostali so bili pomožni učitelji, največ iz vrst organizacije ZSM. Učenci so Zelo rač'i obiskovali šolo. Največ zaslug za dobro oi-ganizacijo šolstva v tem okrožju je imela tov. Breda Preinfalk. Brkinsko okrožje: Z ustanavljanjem šol v tem okrožju se je pričelo decembra 1943. H kvalificiranim učnim močem smo prištevali tudi 14 šolskih sester, ki so poučevale v Trnovem in so se do takrat podrejale navodilom naše ljudske ob. lasti. Prvi večji sestanek učiteljstva tega okrožja j’e bil 26. III. 1944, ki se ga je udeležilo 75% učiteljstva. Ta sestanek je bil združen s sestankom vseh kulturnih in prosvetnih referentov in se je končal s prireditvijo, ki je pokazala vsem navzočim, kako naj se kulturne prireditve prirejajo in kakšna naj bo njihova vsebina. To okrožje j'e do 19. maja prednjačilo po svojem razvoju pred ostalimi okrožji. Po tej dobi so se pričeli veliki napadi in razna grozodejstva, ki so močno ovirala tako lepo začeto delo, Več učiteljev in učiteljic j'e okupator odpeljal. Mnogo zaslug za dvig šolstva v tem o-krožju je imela tov. Marica Ce- pe-Eva. Pivško okrožje: V tem okrožju So se šole pričete ustanavljati razmeroma zelo pozno. Ob konou decembra 1943 je bilo odprtih šele pet šol*. Pozneje se je šolstvo dvignilo. Mnogo učiteljev je bilo aretiranih in odpeljanih v internacijo. Po č>iv-janju okupatorja je število šol padlo in se zopet pozneje dvignilo. V tem okrožju so tudi osnovali srednjo šolo, za katero je bilo zelo veliko zanimanja, a je pozneje ni bi>o mogoče nadaljevati zaradi pomanjkanja primernih učnih moči. Trst: V Trst se je napotila tov. Mara Samsa ir.- je imela 28. II. sestanek z osmimi učitelji in enim profesorjem. Kmalu za tem so se odprli tajni šolski krožki pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu, v Skednju in v Rojanu. Zelo je otežkočalo delo v Trstu pomanjkanje primernih učnih moči in stalne aretacije naših aktivistov. Zanimivo je da so se pričeli iz lastne po-bud'e učiti Italijani slovenskega jezika v tajnih krožkih. Tov. Mara je bila 8. III. aretirana, a je pred zaslišanjem ušla in srečno prispela v Podrago. To prvo dobo šolstva na Primorskem ,ki se je posebno jasno pokazala v poročilih na prvi pokrajinski konferenci, lahko podaljšamo do konca šolskega leta, ki se je na večini šol kon- čalo 30, junija. V to dobo pade tudi vdor okupatorja v Brkine in padec tako lepo razvijajočega se šolstva v tem okrožju. Okupator je požigal cele vasi in je zelo preplašil prebivalce. Šolska nadzornica Marica Cepe se s konference ni več vrnila na svoje mesto, ker je prevzela delo pri Pokrajinskem odboru SPZZ. Kot vmesno dobo lahko smatramo šolske počitnice do 1. oktobra. Med počitnicami so se organizirala okrožja in s tem tudi reorganiziralo šolstvo posebno v kadrovskem pogledu. Meoi počitnicami se je vrši! tečaj za pomožno učiteljstvo. Prvotno je bilo določeno, da pridte na tečaj 63 pomožnih učiteljev. Zaradi hude vojaške situacije in ker so bila posamezna okrožja odrezana od središča, je prišlo na tečaj samo 25 tečajnikov in tečajnic. Tečaj je bil v hribu nad Zgornjo Tri-bušo. Predsedstvo SNOS je poslalo za predavatelja tov. Jožeta Dolgana, dr. Vlada Schmičt ta in predavatelja za pevski pouk. Kot predavatelja sta bila tudi tov. Mara Samsa in Saša Dominko. Prvi tečaj je bil predviden za en mesec, nato bi moral slediti drugi. Tečaj se je pričel 20. julija in se je končal predčasno 11. avgusta, ker so se med tečajem vršili v neposredni bližini več dni boji naše vojske z okupatorjem. V septembru mesecu se je vršil v Brdih na pobuc«o tov. Saša Dominka tečaj za pomožno učiteljstvo. Tečaj je obiskovalo 51 učiteljev in učiteljic, med njimi tudi poklicne učiteljice, ki so se hotele spoznati z našo novo šoio. Iz prvotnih 13 okrožij je po reorganizaciji ostalo le 5 okrožij, in sicer: 1. Zapadnoprimorsko okrožje (bivše Tolminsko, Briško in Beneško okrožje). Prvotno je prevzel mesto okrožnega nadzornika tov. Saša Dominko, ki ga pa je 29. X. 1944 zamenjal tov. Oskar Venturini. 2. Srednjeprimorsko okrožje (bivše Goriško. Vipavsko in Kraško okrožje). Mesto okrožnega šolskega nadzornika je prevzel Drago Pahor. 3. Južnoprimorsko okrožje: (bivše okrožje Slovenske Istre, Pivško in Brkinsko okrožje). Za okrožno nadzornico je bila imenovana tov. Zora Serbak, ki jo je pozneje nadomestila tov. Marija Majnik. 4. Severnoprimorsko okrožje: (bivše Kanalsko, Baško in Idrijsko okrožje). Za to okrožje je bila imenovana za okrožno šolsko nadzornico tov. Ribičič Marinka. 5. Okrožje Trst, združeno z Miljami, Tržičem in Koprom, pa je prevzela kot okrožna šolska nadzornica tov. Roza Velkavrh. To razporeditev smo lahko izvršili, ker nam je Predsedstvo SNOS priskočilo na pomoč z omenjenimi kvalificiranimi učitelji in učiteljicami. (Nadaljevanje sledi) Henrik Zdešar Kopalna bmema Pl p i <^> Vse udobje - tekoča voda v sobah - dvorana za razne zabave -park - zmerne cene -odlična postrežba P(M(DB(M HOTEL „PALACE“ Lit. 1650-2000 HOTEL „CENTRAL“ Lit. 1200-1400 HOTEL „H E L10 S“ Lit. 1200-1400 VOŽNJA IZ TRSTA V UDOBNIH AVTOPlUmiH ZA MOREBITNA POJASNILA SE OBRNITE NA ADRIA EXPRESS, TRST, Ul. F. Severo, tel. 29-243 'Priporočajte sVojim sorodnikom in znancem V tujini, naj pošiljajo darilne pakete po tvrdki _ALEKSA1DEB GOLJEV8CEK_ IMP0RT-EXPOMT TRST, UL. TORREBI AN CA 27 - TELEFON 2-44-67 ■ POST BOX 522 ki NAJHITREJE Ml MJKULAmEJE izvršuje zaupana ji naročila. Krasna darila po ugodnih cenah naprodaj v paviljonu „D O M“ v kopališču Sv. Nikolaj Batič Franc 11111 ^ *ELA »l| 11 T K s r Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 iLLi MIZARSKA DELAVNICA MIHEL J JOŽE III!!! II 11!1 1 1 TRST vfraUoift&tnn mi zn't . Ul. Polonio 3 hitu flelu [iti ugodnih ceiiriJ • 1 nuiOvtsA Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za žen- Trst. Ul. G. Vusari 1« ske in moške OGLEJTE I . * 1 vi ! lllllllllllllllll1 si nase izlozbe i mmsAsi VIA SA\IM <5>inyjST@ TrdlL & P^oleltifonnie in inoMtniai cunt'ifiliuli /iffV/riu, hanitu^nUi nup'inv te'i hlepafcbtut* \j tr p IV/S r Nad naše področje je končr.-o f l\LIYlL prodrl vlažni zrak z Atlantskega oceana. Vsled tega je danes predvidevati nekaj manjših pooblačitev. Mogoče so tudi krajevne nevihte. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 5, AVGUSTA 1951 UšiHSMiii&SiKli '[liliji: II: iiiil •f :: n :• ! lite, ! Pjllli . V M iS lilftillffiBiii mSsSSiSiiagKNBgSamiiiPiiiiiiiSiSiniaiaii i . " Prva posvetovanja Plevena za sestavo francoshe vlade 'Vladna kriza traja že 26 dni, s tem so tolkli rekord iz leta 1949 - Današnji razgovori I®Ievena s socialisti PARIZ, 4. — Danes je že 26. dan, ko je Francija brez vlade. S tem so torei že tolkli prejšnji rekord iz leta 1949, ko -je odstopila radikalna vlada predsednika Queuillea in je vladna kriza trajala 25 c^ii. Zadnja francoska vlada, ki jo je vodil Rene Pleven je odstopila 10. julija in se držala tradicije, po kateri je treba sestaviti novo vlado po izvolitvi parlament^. Od sedaj je predsednik republike Auriol pooblastil že 8 osebnosti iz francoskega poli- pokaže, če jg zmožen rešiti krizo. Včeraj zvečer je pričel s svojimi posvetovanji in bo dal najbrž v ponedeljek odgovor predsedniku republike Auriolu. Poleg šolskega vprašanja je važno tudi nasprotovanje glede zvišanja plač, ki je na vsak način potrebno zaradi porasta cen, ki ga je bilo opaziti povsod po svetu in seveda tudi y Franciji po pričetku korejske vojne. Medtem ko iščejo sredinske stranke osnove za svojo bodočo t^nega življenja; da bi sest^ln ^lioij*o vlado, so pričeli z . v*' « • , «v a 1 • 1 v * « 1 .. , , r, . 1* 1 TAVIVM _ vlado. Videli smo poizkuse Maurice Petscheja (neodvisen). B.oberta Schumana (MRP), Reneja Mayerja (radikal), pau-la Raynalda (neodvisen.), Georgea Bidaulta (MRP), nato znova Maurice Petscheja, Guya Molleta (socialist.), ter včeraj bivšega ministrskega predsednika Rene Plevena (demokratična in socialistična zveza odpora). Od Vseh sedanjih kandidatov sta Se samo dva predstavila pred parlamentom in zahtevala pooblastilo za sestavo vlade, vendar je parJament obema odklonil zaupnico; Rene Mayer je dobil samo 241 glasov. Maurice Petsche jih je dobil neka-j več dn sicer 281, kar še vedno ni dovolj kot predvideva ustava i(314). Najtežje viprašanje, ki ga morajo rešiti, j? vprašanje državne podpore katoliškim šolana Ko se i« Maygr predstavil parlamentu. mu niso dali glasov ljudski republikanci, ker so bili nasprotni rešitvi, ki jo je predlagal radikalni voditelj. Ko Pa se je predstavil Petsche, mu niso zaupali socialisti, ker so bili nasprotni njegovi kompromisni rešitvi. Sedaj ima Pleven nalogo, da velikimi akcijami kominlormi-sti in degolisti. Prvi delajo predvsem na sindikalnem polju pri mezdnem vprašanju preko Splošne zveze dela, ki jo imajo pod svojim vplivom; drugi pa so pričeli propagando za svobodo poučevanja. Oboii pa pritiskajo s svojima akcijama na socialiste in ljudske republikance. Ce zadnji stranki nočeta novih težav bosta morali pohiteti pri iskanju izhoda iz sedanje slepe ulice, če ne bosta hoteli imeti še večjih težav. Danes zjutraj je Rene Pleven sprejel Alphcnsa Antierija in Paula Ribeyra, predstavnika skupine kmetov. Qba sita izjavila, da so se pogovarjali o določitvi cene žitu. Delegacija socialistične stranke, y kateri so bili Charles Lussy, Guy Mollet in Albert Gazier. se je razgovarjala več kot eno uro s sedanjim kandidatom za predsednika vlade, Plevenom. I,ussy je izjavil: «Z zadovoljstvom smo ugotovili, da je namen Reneja Plevena pričeti odločno borbo proti dvigu cen». Predstavnik socialistične stranke je dodal: «prišli smo do prepričanja, da se bo predsednik potrudil najti osnovo za združitev nasprotnih stališč. Upamo, da bo dosegel svo-j namen«. Socialistična delegacija je potrdila, da so njeno parlamentarno skupino sklicali v ponedeljek na izredni sestanek. Pater Hayat med jordanskimi zarotniki? BAGDAD, 4, — Kakor se je danes izvedelo v Bagdadu, vodi jordanska nolicija preiskavo glede umora kralja Abdulaha v treh glavnih smereh: med pristaši bivšega jeruzalemskega velikega muftija, palestinskimi nacionalisti in jordanskimi nacionalisti, ki so v Damasku. Pravijo, da so našli med palestinskimi nacionalisti dokaže, ki obtožujejo Ibrahima Hayata, kanclerja latinskega patriarhata v Jeruzalemu. Kot znano, je od leta 1948 izvajal ta pa*er veliko politično delavnost za priključitev Jeruzalema po kralju Abdulahu, tako da mu e Vatikan zapovedal versko cenzuro. Organiziral je arabski kongres v Jeruzalemu 1. 1949, na katerem so zahtevali priključitev Jeruzalema pod krono Hašemitov. Pozneje pa so patra Hayata sumili, da je sodeloval pri zaroti, ki jo je organiziral poveljnik garnizije v Jeruzalemu, polkovnik Abdulah Tell. Po nekaterih vesteh naj bi bil ta pater v zadnjem času v ozkih stikih s palestinskimi ekstremisti, ki so ostro kritizirali «realistično» politiko kralja Abdulaha do Izraela. T PONEDELJEK RAZPRAVA o vojaški organizaciji sil OZM V vojaškem pododboru odbora za kolektivne ukrepe Glavne skupščine bodo razpravljali o ameriškem predlogu - Komu bi zaupali poveljstvo sil OZN v primeru novega napada P NEW TOR K, 4. — V ponedeljek se bo seftal vojaški pododbor odbora za kolektivne u-krepe Glavne skupščine OZN. Pododbor bo pričel razpravljati o ameriškem predlogu, katerega namen je iočneje označiti organizacijo vojaških sij, OZN, ki ie v načrtu in določiti komu bodo zaupali poveljstvo. Ta predlog predvideva med drugimi koordinacijo med silami OZN in pokrajinskimi zavezništvi, ki že obstojajo na način, no katerem bi poveljstvo sile OZN združili pri glavnem stanu, ki vodi sile pod povelj-stomi pokrajinskega pakta, O temi predlogu razpravlja a-meriški tisk z veliko temeljitostjo. < ^ sti. 11.45 Rimski Korsakov::»» Velika noč uvertura, lodije. 12.30' Valčki in po»«, Glasba po željah. 14.30 "»"J. v operi. 15.30 David Rosejv, bava. 16.00 Promenadni 16.30 Pianisti in violinisti nega slovesa. 17.00 To, karJJ rad posluša. 18.00 Plesna Wa 18.30 Operetni spomin'-Grieg: Koncert v a-molu- ^ Srečanja znanih melodij'^; Pester sporedi slovenskih Kji 20.35 Pestra glasba. 21.30 ", iz baletov in revij. 22.00 ski: Koncert za violino v 22.30 Znani pevci. 23.00 v motivi. 23.35 Polnočna T It S T I. 8.00 Jutranja glasba. 8.45 ^ na glasba. 9.25 Vesela gla|% vil Lahka glasba in pesmi. spored. 13.25 Melodičen o1* § 14.30 Električna kitara. kester pesmi. 15.00 Operetn’ ba 15.30 Poje Peter nior. 16.00 Napoletanske E%| 16.30 Vokalni in inštruira ansambli. 17.00 Koncert solistov. 18.45 Poje Pinoma# 19.05 Music-hall. 20.35 pesffii. 21.03 Opera «Travia1*" KINO UJA OPČISAK predvaja danes v NEDELJO ob 16. uri barvani LASSTJEV SIN kar je nadaljevanje dogodivščin iz prvega znane«* t®**’ LASSY VRNI SE DOM0? ^Ob^2030^je^predstava v senčnatem vrtu^^^l Tovarna upognjenega pohištvi DUPLICE PRI KAMNIK^ nudi celotni trgovski mreži, ustanovam lD podjetjem po najnižji prosto formirani ceW: stole vseh vrst • restavracijske, gostilniške, sobne in šolsKe • vrtno pohištvo • zložljive vrtne stole in mize • sobno pohištvo • družinske in samske spalnice oreh. furnirane Vzorci so na »pogled v podjetju, kjer sprejemajo osoka in pismeni K^ALINOVEC iz kraških na8^ in druge sirupe kakor oranžado, mento dobite v najboljši kvaliteti pri tvrdki JAKOB PERHAUl TRST - Ul. Xidiais 6 - Tel. 963^ NA ZALOGI VEDNO LIKERJI, ŽGANJE, JAJČNI KONJAK IN ALKOHOL ZA VLAGANJE SADJA vam nudi najboljše jams Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, industrijski in družinski, tuji in do^ IJS’ . specialni za šivanje nazaj U* m pre]. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, m krpanje ‘ jja rancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 napreJ',j(. obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo ne stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vS,r,aii'' vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške 1 p’ ke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne ji jt^1 kršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke i‘a’ Staroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 950 ............................................................................................... iiiiiiiihiiii................i....................................imunim........................................mmtmmmmmmmiimmmmmmmmm............................................................................ i....»■miiimmiiiiiMiiiunmmiiiminiii""" 20. Nie manj ogorčenja ni kazal brivec : « Oprosti, gospod tajnik In nad. učitelj, take šale so ne. dostojne. Vsaka Sala dobrodošla, a nedostojna sala ni dobrodošla, ker nedostojna sala ni nikaka Sala, ampak Žalitev. Ti žališ tudi velevredno gospodično Slavico in to se v olikani druž. bi ne sme.» Vele vredna gospodična Sla vica, prihajajoča z natočenimi vrčki, je čula te besede in je po njih uravnala svoja okrogla lica in svoj vedno strmeči pogled — in res: videti je bila močno užaljena in huda, huda kakor gambovček, ki se je skregal s svetom. Z zadovoljstvom in ponosom je srce gospoda Batiča na znanje vzelo ta uspeh. Da, srečen, kdor zna tako govoriti kakor gospod Batič! Tako se Je po priljubljenem starodavnem vzorcu lz. borno zabavala družba pn tej mizi in na enak način, z zafrkavanjem, prejkone tudi pri drugih, to so pričali krohot in vzkliki od vseh strani. Vmes je brenčal orkestrion, glasni porok visoke stopnje muhoborske kulture. Ta hrupni direndaj je blagovolil gospod dr. Gad, ki je v županovi družbi živahno pozdravljen bas vstopal v zakajeno dvorano, počastiti z opazko, da mu naprav, lja naravnost velikomesten vtisk. Bila je to zelo srečna beseda, ki mu je namah pridobila polovico src vseh navzočih. Drugo polovico sl je osvojil s prijaznim pozivom, naj se vse mize vkupe porinejo — «SaJ smo vsi prijatelji!* — kar se Je ob navdušenih zivioklicih tudi takoj zgodilo. Sledilo je predstavljanje. Tudi brivec Je prišel na vrsto. «Moje ime je Kruno-slav Batič» m dostavil je: ccOprostite, veleučeni gospod doktor, jedno kratko besedo. Li niste, veleučeni, v sorodu z gospodom podpolkov. nikom Gadom v Zagrebu? Izboren gospod, imel sem mnogo potov z njim opraviti, znate, službeno.* Gospod doktor je izrekel svoje obžalovanje, da ni nič v sorodu s podpolkovnikom, In izredno gorko je stresel roko gospodu, ki ima znanje s tako visokim dostojanstvenikom. Vrnivši se na svoj prostor je Izrazil brivec svoje mnenje, da je gospod kandidat zelo olikan, fin mož. Skraja je bila zabava bolj tiha, vsakdo ni tak junak kakor Krunoslav Batič ln vajen občevati z najodličnejšimi glavami. Temu in onemu volivcu se Je sitno zdelo, da je pozabil doma kravato ali da ni smuknil v boljšo suknjo, in neka mučna prisiljenost je vladala omizju. Toda doktor Gad ni bil no- MUHOBORCI NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOL1N ŽOLNA vinec v politiki, vedel je, kako in kaj; na mizo so pri. roimali Stefani — in led je bil prebit! Zdaj so se razvozlali jeziki in hitro se je razpletel živahen pogovor: o volitvah ln nasprotnikih, kako bodo pogoreli, o muho. borskl sodniji in o korakih, ki jih bo še storiti zanjo, o vojski, o koleri in celo o literaturi, to se pravi o podlistkih: drugega Muhoborci tako ne bero. Gospod doktor Gad se ni mogel dovolj načuditi izredni naobrazbi, ki je doma v Muhoboru. Po petem in šestem kozarcu so se razgreli in ojunačili tudi domači umetniki, da so prišli na dan s svojimi za skromne muhoborske razmere vse časti vrednimi ta- lenti: kovač Švigelj s svojo raskavo dlanjo, ki je ob nji užigal vžigalice; mizar Ra-pč, ki Je z eno roko dvignil stol z doktorjem vred kvi-šku pod strop; dacar Jožko, ki štajersko pleše z do vrha polno čašo na glavi in zna na prste brlizgati cesarsko pesem, da jo sliniš četrt ure daleč, in Podržajev Janko, ki Je zapel «Pijanega študenta*. Gospod doktor Gad Je kar strmel: kaj takega ni pričakoval v Muhoboru! Vmes se je seveda trkalo in možato pilo. Toda izpre-govorila se je tudi Se mnoga, resna, krepka, jedrnata beseda. Zakaj čuda veliko rodoljubja, podjetnosti ln neustrašenosti je ob takih mokrih prilikah v Muhoboru. Pa tudi drugod. In s tega idealnega stališča je prav za prav Skoda, zakaj nismo Slovenci vedno pijani! Tretje poglavje LUSKA GOSPODA Volitve so bile končane, razne stave popite, vračal se je zopet mir v deželo; le tu-intam kaka kazenska razprava je Se spominjala na razburjenost prešlih dni. Dr. Gad je bil izvoljen za državnega poslanca. Muhoborci so torej storili svoje, zdaj je bil on na vrsti. In dr. Gad ni pozabil svoje obljube. Bil je mlad, podjeten, željan uspehov; sestavil je obširno prošnjo, nabiral podpise in obletel vse od Pon- či j a do Pilata, da dobi Muhoboru sodnijo. Bile so pa ta čas okolnosti, da je vlada ravno potrebovala slovenske glasove in se zaradi tega prijazno kazala raznim skromnim željam poslancev. Tako se je zgodilo, da so komaj pretekli trije meseci od volitev, pa dobi župan muhoborski pismo državnega poslanca: vsa stvar je že v tiru, predsednik okrožnega sodišča že opravlja potrebna poizvedbe zaradi nove sodnije v Muhoboru; zelo umestno bi bilo, če bi v kakih dveh, treh tednih odposlanstvo prizadetih občin Se osebno se prišlo priporočit gospodu predsedniku. — Muhoborci so bili vsi pokonci in tako se jim je zdelo, da jo že imajo v žepu, sodnijo. Tačas ni dalo več miru žu. panji, morala je iti v obisk k sestrični Ani v Luče. Bilo je na sv. Treh kraljev dan. Po kosilu je hlapec potegnil koleselj pred hišo m vpregel kobilico, mati županja in Julka sta se spravili v voz, dekle so ju zadelale s koci in ogrinjačami, dasi ni bilo mraza, oče' župan je sel okoli kobilice in voza: «Glejta, da se o pravem času vrneta!* pa hi! proti Lučam. Pičlo uro vožnje, tri klance v kreber, tri klance navzdol — zavoro je sukala go. spa županja sama, ker se le hlapcu navzlic bodrečim njenim sunkom venomer dremalo — in že so bili v Lučah. Od «Zlatega volka* se Je razlegalo petje, kakršnemu so kos pivci, ki so že ob dveh popoldne «narejeni». Voz se je ustavil pred vežo, od hleva semkaj se je zelo počasi bližal konjski hlapec, iz veže je priletelo dvanajstletno dekletce: «0, teta, o, Julka!* in pričelo luščiti došli poset iz ovojev. «Ste vsi zdravi, Ančka?* je vprašala županja. «Kaj pa mama?* .... ie! smejala Ančika in si p i «E, mama spe,* 88 ' J* vala ogrinjače in «Snoči smo imeli bal. $ no je bilo, bila sem pokonci, mam:1 so PrlL/, ob šestih v posteljo, a ^ f cijal in notarjev P* sploh niso sil spat, le x|» šajte, kako se lepo ^ Razposajeno se Je jala, hitela naprej v # zaklicala: «Ata. atan]».^ sta sledili mati žuP® sela, da je zadela s obiskom ravno v taK® ne okolnosti. Julka P.jjfil9 in v skrbeh, ah ne P neprav. v f Pa se je že PolcaZ^spo^. stilnlSklh vratih 8 ,co r «Zlati volk*, s *aV,i ; strani, in po vinu J®' rjp>' lo iz njega, ko Je yil 1 toda prijazno P° KrfJ%l bisk. Bil Je dober ki vztraja pri P1^ v pije le toliko, da a. ščino in dviga prd (Nadaljeval a3-808 tu 94-63» — foStdl predal 502. — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA 20. — Telefonska 9t. 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 ln od l5 - 18, - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm viSIne v Sirim 1 .stolpca: trgovski 60. flnanfino- UREDN1STVO: St. Odg. urednik STANISLAV ULICA MUNTECCH1 St. t>, III. nad. - Telefon Stev. 1 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 - 18. - Te.. ------------- upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. V RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 Koper. Ul. Battlstt 301a-I. Tel 70. 11 Jj NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvod 6, mesečno Poštni tekoči račun za STO. ZVU: Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekofl račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.