im* rsak četrtek in "MW o poštnino vred ali Mariboru s pošiljanjem
M 4om za ceio feto 12 din., pti leta 7 din., četrt let« 4 An. Izven Jugoslavije 85 ¿In. Naročnina se pošlje a* uprmrnlšlvo .Slovenskega Gospodarja" » Mariboru, Korosiic cesta šl. 5. Uri se doDošiija do odpovedi. Naroči i a se plačuje v ms ej. Telefon interurbfti» št. 113.
Posameitnn Številka steuie 2 kron! ali SO para. Pofitnlna ▼ dr8n\l SHS patviaMrana.
LIST LJUDSTVU V
IN ZABAVO
UredoSHo: KoroSka c*«t>
šL 5, Rokopis! ae ne m» čajo. Upravnlšfvo spr«)». ma naročnino, inseraia ta
reklamacije. C»ne truioh». tom po dogovoru. Za v»S* kratne oglase primonre* popust. Nezaprte reklam» cije so poštnine prost«, Čekovni račun poštne^» urada Ljubljana št. 10.66v
Telefon inlerurban št. tli
SftiBTar.
Mapibop, öne 28. mavca 1929.
se. letnik.
Lludstiio, sodi samo!
Lai in hinavstvo sta dve grdi lastnosti. Kdor z njima raajjolaga, ne more zahtevati, da uživa ¡Čast med drugimi ljudmi. Ako sta resnica in pra-vioa feioti temelj, na katerem mora biti zgrajena — vsaba družba, ki hoče biti trdnega obstanka ter blagonosnega dela za človeštvo, morata laž in hinavstvo, ki nasprotujeta resnici in pravici, zadeti na najstrožjo obsodbo v človeški družbi.
S tega stališča ie treba presojati ono politično družbo v slovenskem ljudstvu, katera se je med njim vgnezdila .pod blestečim in vabljivim našlo -rom samostojnih kmetov,- Slovenski kmetje bi bili takoj morali sumiti nad istinitostjo in poštenostjo te politične firme, ki se je izdajala za kmetijsko . liiberahu mesarji, gostilničarji, prekupci in nekateri strokovni učiieljd vendar niso kmetje. Toda nagi pošteni in lahkoverni ljudie so se dali preslepiti od lepih besed o slovenski samostojnosti in od — sladkih obljub o blaženosti samosto^no-kmetijskega raja u) so šli za samostojnimi glavači, ki so imeli polna usta obljub za ljudstvo ter psovk in laži zoper krščansko ljudsko stranko in Kmetsko zvezo.
Komaj pa so pretekle prve kvatre, so že raz -nmnejši začeli spoznavati, ida so vse besede, ki so jih govorili samostojneži, naj so to obljube ali pa "hujskanje, sama laž in hinavstvo,
Puceljevo ministrovanje, Urekovo podpredsed-niSovanie, Vošnjakovo poslanikovanje v Pragi, te in dnuge stvari so ljudem odprle oči in jim dokazale, da se samostojneži pravdajo ne za slovenske in kmetske pravice, marveč za sebe, za svojo korist in za dobrostanie svojega žepa.
Samostojnost samostojnežev je v tem, da so Slovenko in njeno samostojnost prodali centralizmu. Glasovali so za vidovdansko ustavo, ki je na^ pravMa slovesen konec avtonomiji Slovenije. La -gali £>o v Beogradu, da so vsi slovenski kmetje s to usta\o zadovoljni Hinavsko so zavijali oči tam pred Si bi, češ, mi smo za narodno edinstvo, ljudska stranka pa je separatistična ■= za razcep od države. V resnici pa tem sebičnežem ni nič ne za Slovence ne za Srbe in ne za narodno edinstvo — marveč le za lasten dobiček*
Na cotu politične lažii in hinavstva gredo naprej i« ravzdol. Pa če bi hodili sami, bi še to ne bi bila nobena nesreča. Ako padejo v brezdno, se jim dogodi to, kar so zaslužili. Nesreča pa je ta , da nag narod trpi z njim in drvi v politično propast.
ta tia to propast delafo samostojni dan na dan. ¡V seji zakonodavnega odbora dne 14. marca je g. sladtobrsedni Drofenig na vso moč hvalil vladin zakonski načrt o Samoupravi, ki je pravzaprav le grob za slovensko samostojnost in samoupravo I-menoval ga je krasni načrt; ko bo ta zakon stop.il v veljavo, bo v naši državi ponehalo mnogo nezadovoljnosti Iz nemškutarske familije izvirajoči g. Drofentgj je svečano, od navdušenja v obraz zalit z *deči<TO, zatrjeval: „Slovenski del našega jugoslovanskega naroda noče plemenske avtonomije — noie je pod nobenimi pogoji."
N« vemo, ali je Dro.enig sploh razumel, ka> je povedal s temi besedami. Morda je samo ponovil med srbskimi in hrvatskimi centralisti običajno fra zo = icsedo o tem.: Mi nočemo plemenske avtono-
mije. V resniai pa je povedal to: „Slovenci nočejo nedebane in avtonomne Slovenije, nočejo je pod no benimi • ogop," In Srbi so ga dobro, predobro raz umeli in v obraz so se smejali tistim slovenskim poslan 5em, ki se neumorno in neustrašno potegu -jejo za samoupravo in avtonomijo nedeljene Slovenije. Drrjenig se je tudi izjavil zoper avtonomijo na šolske n polju, torej zoper to, da bi slovenski kmet imel kakšno besedo pri tem, kakšna bo vzgoja njegovih otrok v šoli, kakšni učitelji bodo njegovo de-co podučevali itd. Samostojni Drofenig je tako - le modroval: „Oblasti (pokrajine) ne bodo nosile stroškov za šole. Vse stroške za osnovne in druge šole je prevzela država Kdor. mora nositi bremena, mora nositi tudi vso odgovornost. Ce nismo sprejeli bremen za šolstvo na svoja pleča, mislim, da tudi ne moremo zahtevati, da nad njimi kom»u diramo. Tako je torej govoril zastopnik sioveiM -kih kmetov v Beogradu. Slovenski kmetje doma pa se bote rrijeli za glavo, ko bofe brali te besede . Za Bo^a svetega, ali je Drofenig prišel ob pamet? Kda.j ne bi imel kmet nobene pravice nad šolo? Ta krat, če ne bi plačeval nobenih davkov, saj ven -dar država plačuje in vzdržuje šolstvo iz davkov, ki jih oobi od državljanov. Slovenci pa plačujemo davke, plačujemo ogromne svofe. Iz teh davkov se plačuje o naše šole in učitelji na njih. In Drofe- i nig se upa v Beogradu v parlamentu javno izreči kot ljudski zastopnik te besede: „Ce nismo »pieieli bremen za šolstvo na svoja pleča, mislim, da tudi ne moremo zahtevati, da nad njimi koma idiramo."
Slovenski kmetje, ko pride Drofenig med vas, pa ga vprašajte, kako je v Beogradu govoril o šoli in o vaših pravicah nad šolo!
■ •otm.jiiuaj^mMiJiiB&JtMuasajmBtmusim ■nm-jju'<i»r«mr->i.'t«r?'
Zopet visjr davki! j
Povišenls iisah davkov za 100 odstot
„Slovenski Gospodar" je že opetovano piStu , da je redanja vlada grobokop gospodarskega blagostanja našega ludsiva Davčna bremena so tako grozna, da jih kmet, obrtnik in delavec ne zmorejo več. Vsled neznosnih davkov se začen a spet doba — zadoiže\ranja, doba propadanja. In noW> -na svarilna beseda ne izda nič! Sedanje vladre . stranke nas hočejo upropastiti!	r
V pododboru finančnega odbora narodne skupščine v Beogradu so vladne stranke rtne i 15. marca sklenile, da se davki in sicci vse vrste davkov zopet povišajo za 1007?! . Demokrati (liberalci) in muslimani so bili celo tako drzni, da so trdili, da kmet plačuje še premalo davkov. Musliman (Turek) je zatrjeval, da kmet — lahko plača vse davke, če proda dve kokoši! Taka nadela imaio vladinovci!
Poslaneo Jugoslovanskega kluba Pušenja> je v pododboru energično, protestiral' proti vsakemu povišan iu davkov. Izjavil je, da naše ljudstvo ne more prenesti prav nobenega zvišanja davčnih bra men. A pri liberalcih, srbijancih in muslimanih ie vsaka pametna beseda bob v steno. V i>ododboru je naš poslanec Pušenjak bil edini, ki je glasoval proti povišanju. Poslanci drugih strank so glasovali za povišanje.
G. PušenjaJcu se je posrečilo edino to, da so vladinovci pustili pasti nameravani davek- na pre-
moženje (premoženjska oddaja).
In kam pojdejo mil;oni in milijoni davčnega de narja? Okoli 7000 milijonov za armado, za kano-ne, za orožje! Na stotine milijonov za prešerne av, tomobiie ministrov in visokih uradnikov ter generalov. Milijone za podkupovanje! In milijone ter milijone za špijone, fašiste, ovaduhe, za nam nas« protne časopise, za TVrangJovce in za tiste, ki delajo politiko za vladne stranke! Milijone za teatre in enake za sedaj nepotrebne zavode.
Ubogo ljudstvo strada, hodi polnago okoli, pa vlada ■>. te reveže nima podpore. Davkoplačevai -ce neznosno privijajo, a demokrati, radikali, muslimani in samostojneži se mastijo z milijoni, ki jih znosi ljudstvo skupaj!
Poslanci Slov. ljudske stranke, oziroma Slov* kmetske zveze, svarijo, protestirajo, dokazujejo, a srbijanska, turška ter liberalno-samostojna večina se za le do ljudstva ne zmeni. Tem ljudem je le za to, da sami sedijo pri polni skledi in se dobro mastijo.
Mi oravočasno obveščamo o novem povišanju davkov naše hudstvo, da bo isto vendar enkrat iz-previdelo, da so liberalci in samostojni res grobom kopi našega gospodarskega blagostanja!
—■■■urin i w	->yrr>, . r, rfr.-i^^VTr •aT^gra;1*?^^'	.
\i delokroga g poslanca
Roškaiia.
• (Dopis od Sv.. Jakoba v Slov. gor.)
Na Jožefovo je imel g. posianec Roškar tu pri nas političen shod. Čeravno so ljudje šele zadnje dni in na dan shoda izvedeli za shod, so bile vsa sobe in hodniki Peklarjeve gostilne natlačeno pok ni. Dve uri je govpril g. poslanec in celi dve uri so. poslušalci vtrajali brez vsake izjeme. Občudovanja vredna so bila izvajanja g. poslanca o gospodarstvu v državi, o bremenih, ki jih nalaga se-dajna vlada posebno Sloveniji in pr.av posebno še štajerskim Slovencem, s hvaležnostjo so zboroval-ci sliš.Ji o trudu g. poslanca za naše ljudstvo, a njegovih interpelacijah, ki se tičejo prav posebno naših kiajev. Strašno uničujoča je bila sodba ia poročili* o delovanju samostojnih posancevP Polo -vico poslušalcev je bilo, ki so ob. času volitev volili Samostojno, nikdo se ni upal in ni hotel ugovarjali, ampak poleg drugih točk v resoluciji so enoglasno vsi tudi glasovali za odločno nezaupnico in giajo poslancem Samostojne. Ker niso niti ene obljube dri ali in ravnajo v Beogradu ravno nasproino svojemu volilnemu programu in svojim obljubam ob času volitev G. poslanec RoSkar po sme biti s tem svojim shodom zadovoljen in pro -pnčan, da je župnija Sv. Jakoba v Slov. gor. zopet vsa za njega, starega, kmetskega in delavskega prijatelja, na katerega smo in bomo znupalt Resolucij , ki so bile enoglasno in z največjim navdušenjem spreiete, imajo sledečo vsebino:
1.	Zaupnica in zahvala g. poslancu Roškarjta in vsem njegovim strankinim in klubovim tovnri -šem.
2.	Protest proti neenakim davkom, proti vsakemu povišanju davkov, proti osebni dohodnini ter, trošarini.
Zaklad na otoku.
(Dalje.)
Cisto izpremenjen je bil, lica so mu upadla in glas se mu je tresel. Nisem še videl človeka tako bridko resnobnega.
„Ka< John, ali se bojite — ?" je vprašal dok -tor Livesey.
„Gospod doktor, nisem strahoj>etnež, niti za toliko ne!" — tlesknil je s prstmi — „Pa priznam ram, — pred vešali me ie strah — Dobor človek sta, nisem ga ge videl boljšega, in ne bodete pozabili, da sem tudi kaj dobrega storil! — Sedaj pa stopim na stran in vaju pustim z Jimom sama!"
Odšepal je, sedel na bližnji štor in si žvižgal. Od časa do časa pa je pogledal k nama in oši-iii ; z bistrim pogledom upornike, ki so nemirno ho ii ' krog ognja In nosili iz koče kruh in svinjetino za zajutrek
„Tu ste torej I" je otožno dejal gospod zdravnik. „Kakor ste si postlali, tako bodeto ležali! iTežko mi de, da bi vam govoril očitke, toda tole vam povem! Ko je bil kapitan Smollett zdrav, takrat si niste upali oditi, ko pa je ležal ranjen, sle ga pa zapustili! Ne morem si kaj, ampak to je bilo nepošteno!"
Priznam vam, da sem se razjokal.
„Gospod doktor", sem odgovoril, ,.ne kregajte me; Kregal sem samega sebe zadosti in mrtev bi bi, da me ni rešil Silver. Verjemite mi, no bal bi
se umreii, ampak — trpinčenja se bojim! Ce bi me mučili —;"
„ Jimu, mi je segel v besedo zdravnik in nje -gov glai je bil izpremenjen, „Jim, tega ne prene -sem! Skočite Čez plot in pobegnila bova!"
„Gos od doktor, dal sem svojo besedo!" •'
„Vem, vem! Ne da se več pomagati. — Ampaic tukaj ne morete ostati! Na svoje rame vzamem vso odgovornost! Skočite in ubežala bova kot srne!"
„No! Vi bi tega ne storili in tudi graščak ne in ne kapitan! Silver mi je zaupal, dal sem svojo besedo in nazaj pojdem. — Pa niste mi dali končati. Ako bi me mučili, bi mi utegnila uiti kaka beseda t» „Hispanioli." Rešil sem jo. Gori v severnem zalivu leži."
..„Hispaniola" — ?!" je vzkliknil zdravnik,
V -.ratkih besedah sem mu popisal svoje dogodivščine in molče me je poslušal.
„Čudna usoda je dejal, ko sem končal. "Na vsak korak nam vi rešite življenje —!i In mi naj dovolimo, da vas umore — ? Slabo povračilo bi to bilo! Vi ste razkrili zaroto, vi ste našli Gunna — najimenitnejše, kar ste kedaj storili in kar še ke-daj bodete, in če še 90 Jet živite! — In ker že o nnn ovorim — ..Silver!" mu je zaklical in ko je ta sn jiil bliže, mu je rekel: „Nikar se preveč ne mučilo z zakladom!"
„Kato to?" je vprašal Silver. „Le s tem morem reftit; svoje življenio In Jimovo, da grem iskat zaklad i"
i
„Dofcro! Storil bom še en korak. — Ko pridete do zaklada, ne pozabite na klicanje!"
„Gospod doktor", mu je rekel Silver, „to je preveč — in premalo! Zakaj ste mi izročili zemljevid, kaj jaz vem? Storil sem, kar ste mi rekli, z zaprtimi očmi in nič nisem vprašal. Ali vam ni mo goče, da bi jasneje govorili?"
„Ne!" je odgovoril zdravnik zamišljeno. „Zadeva ¡'o tajna in ne smem je izdati. Pa ker sem vam že toliko ^ovedal, vam rečem še eno. Silver, ako orideva oba srečna in zdrava domov, bodem vse storii, da vas rešim obsodbe."
Silvcrju se je zasvetil obraz.
„Niste mi mogli boljše novice i>ovedati in če bi tudi bili moja mati!"
„To bi bilo eno", je nadaljeval zdravnik. „Dra gič vam svetujem: Imejte Jima vedno lesno obse« bi in če potrebujete pomoči, pa kličite! Poiskal jo vam bom in prepričali se bodeto, da ne govorim na slepo. Z Bogom, Jim!"
Stisnil mi je roko skoz'- plot, j>okimal Silver-ju in z naglimi koraki izginil v gozd.
X YXf.
„Jim"' je začel Silver, ko sva bila sama, . jaz sem vam rešil življenje, vi pa meni! In ne bodeia vam to^a pozabil! Videl sem, kako vam je zdravnik namigaval, da bi skočili črez plot, videl sem pa tudi, da ste rekli nel tako dobro sem videl kot da, bi bil slišal. — In to ie prvi žarek upanja za-
3 i 2. siraa,
SLOVENSKI GOSPODAR. f
23, marca
3, Pi otest pnoti krivičnemu ravnanju z našimi slovenskimi vojaki in zahteva, da se jih preseli v Slovenko.
L Protest proti delitvi Slovenije na dve oblasti in zanteva po obširni samoupravi z lastno zakonodajno oblastjo.
5.	i rotest proti vsiljevanju cirilice v naše šole in urad«.
6.	Zahteva verske vzgoje mladine v nižjih in višjih' šolah, zahteva za pravico odločevanja kraj-Jiih in okrajnih Šolskih svetov pri nastavljanju u-čiteljstva, katero mora biti odločno krščanskega na ziranjii in življenja.
7.	Zahteva po omiljenju in pravični ureditvi ob mejmega prometa in po pravici rabljenja nemških mlinov ob Muri.
8.	Zahteva po odpravi carine za predmete, ki jih moramo uvažati.
9.	Zahteva za izplačilo 20%, ki so jih odvzeli ob času markiranja denarja.
10.	NaiodloSnejša nezaupnica in graja samostojnim poslancem, ker je njihovo delo le v škodo slovenskemh ljudstvu.
11.	Zahteva po novih volitvah.
Zborovanje poslanca Kranjca
Dopis iz Št. Juria ob Tab. Tukaj je zboroval 12. t.m. sijajni shod KZ. Na shodu je poročal o političnem položaju v stvarnem dveurnem govoru naš vrli poslanec g. Krajnc. Zborovalcev je bila polna dvorana cerkvene hiše, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika. To je jasni dokaz, kako treznomisleči možje zapuščajo iz-dajalko Samostojno in se vračajo v edino pravi krščansko-•kmetski tabor. Poštenost in resnica zmagujeta, laž in prevara pa izgubljata svojo moč. Ob koncu shoda se je izrekla popolna zaupnica našim poslancem in so se sprejele sledeče resolucije: 1. Zahtevamo, da se krščanski nauk iz šol ne odpravi, mladina se v sokolskem duhu ne sme vzgajati. 2. Naši vojaki naj služijo v domačih krajih in naj se ž njimi lepo ravna; hrana naj bo primerna in zadostna. Število vojaštva naj se skrči. 3. Naj se takoj izvede izenačenje davkov, krivični sistem pobiranja davkov naj se odpravi. 4. Mali obrtniki naj svobodno izvršujejo svoje obrti.
Samostojni poslanec Urek
se je pojavil pred nekaj dnevi v Beogradu. Prišel je po dijete. odnesel je poslaniške in podpredsedniška dijete v skupnem znesku nad 60.000 K. Delati ne mara, ker je še vedno silno užaljen. Jezi ga, ker mu Pucelj ob zadnji krizi ni hotel napraviti prostora. Res je, da je bil Urek nekaj časa bolan, a da že več mescev živi v pootičnem pen- j zijonu v Globokem pri Brežicah. O kaki bolezni ni več ne duha ne sluha. Urekova bolezen obstoji v iskreni želji po ministrovanju. Urek zna, da je znana kupčija z voli iz Nemčije nesla lepe milijončke. Vsi so bili deležni teh darov: Pucelj, Mermolja, Drofenik, Rajer, Kušar in Majcen. Le ubogi Ivan iz Gobokega je skoz padel. Vsled tega se drži Urek svojega Globokega. Nemila usoda posavskega velikašai
Noue smernice v lesni industriji.
(Piše gozdni posestnik s Pohorja).
Na tisoči kubičnih metrov najboljšega pohorskega lesa se uniči, ogromne količine tega naravnega bogastva segnijejo in se ne izrabijo; izgube za gozdnega posestnika se sploh ne dajo izračunati, pa precejšnje morajo biti, če premislimo, da bi imeli priložnost našo lesno imovino po načelih modernega gospodarstva izkoriščati.
V prvi vrsti bi šlo za uvedbo pri nas še popolnoma
nepoznane, a v tujini, posebno v Nemčiji z izvanrednim uspehom delujoče stroke, to je zgradba lesenih stanovanjskih hiš, po najnovejšem preizkušenem slogu in na način, ki je za nas nekaj novega, ki pa se je po splošni sodbi uglednih strokovnjakov brezprimerno izvrstno obnesel.
Cela stavba z vso opremo se pod vodstvom izvedencev izdela v tovarni, se naloži, ter pelje v posamezne dele razdejana, na kraj, kamor je namenjena; tam se v najkrajšem času zopet sestavi.
Trpežnost takih zgradb je pod najugodnejšimi okol-ščinami zasigurana na povprečno 35 let neprekinjene rabe. Ni treba posebej povdarjati važnosti tega podjetja za naše kraje, že prvenstvo bi mu zasiguralo lep procvit in sijajen uspeh.
Izdelovalo bi se nadalje od odpadkov: toporišča, ročaji, deščice za pode itd., sploh vse, kar stroji v današnji izvršenosti iz lesa izdelati zamorejo.
Cemu se izvaža naš les kot surovina v tujino, da se tam še le izdeluje, da daje tam tujcu zaslužek, ki lahko ostane doma, če imamo sami vsa ona sredstva za izdelovanje, kakor jih ima tujina.
Stroj pa, ki stoji, recimo v Berlinu, in tam izdeluje iz naših desk razne stvari, ta stroj ravno tako lahko stoji na primer v Lehnu pri Breznu ter ga tam goni voda ali elektrika.
Odpadki lesa, ki se sedaj kopičijo neporabni po gozdovih, pri žagah, ob cestah itd., se bi prav iepo vnov-čevali.
Bogati pohorski kmetje bi se morali začeti zanimati za zgradbo tovarne po zgoraj omenjenem vzorcu. Tvor-nica za izdelovanje lesenih stanovanj in za vnovčevanje lesnih odpadkov bi naj se osnovala na zadružni podlagi in bi se gotovo obnesla. Toliko o tem za danes. Posestnikom pohorskih gozdov v premislek!
Zagrebški trg.
Promet z žitom.
V preteklem tednu ni bilo opazovati na zagrebškem tržišču običajne živahnosti: vladal je zastoj. Glavni vzrok je nekoliko nepričakovano naraščanje naše valute na inozemskih tržiščih, deloma pa tudi padanje deviz na naših borzah in dosedanji dobri izgledi na novo žetev v Bački in Vojvodini. Radi tega so žitne cene sorazmerno padle. — Trgovci, ki so imeli polne zaloge, so se skušali istih rešiti, to pa seveda samo tako dolgo, dokler so bile cene splošno povoljne. Kakor običajno, tako tudi v tem slučaju ni bilo kupcev. Radi tega se je razvijal promet nekoliko slabo. Iz Vojvodine prihajajo cene ponudbe v malih ko-ičinah. Že v petek £>e je pokazala stalnost cen; o trajnosti tega pojava se pa ne more govoriti.
Pšenica. V pričetku pretekega tedna so prodajali pšenico po 2100 K za meterski stot. Kmalu na to je padla na 2000, 1900 K, v malih množinah se je do- 1 bilo celo za 1600 K. Kupčije so bile neznatne, ker ni bilo resnih kupcev. Šele potem, ko so se cene ustalile okoli 1700 K, je zavladalo nekoliko več zanimanja, ali promet je kljub temu ostal neznaten.
Koruzo so v Bački ponujali po 1200, pozneje po 1250—1270 K, a le v malih prav neznatnih količinah.
Oves. Največ povpraševanja je bilo po ovsu, najbrž radi izrednih potreb semenskega blaga. Cena je bila 1330—1350 K.
Rži že ni bilo dalje časa na tržišču. Cena je bila samo poimenska in približno 250—300 izpod pšeničnih cen.
Ječmena ni nihče ponujal in tudi povpraševal ni nihče po njem, tak da so bile tudi v tem slučaju cene no-minelne.	!
Moko so ponujali po 25.50—26 K, vključljivo z vrečami. Promet je bil omejen na najpotrebnejše zalite ve.
Živinski sejem.
Na sejmu za živino in mesne proizvode ni Wb velikih izprememb, posebno, kar se tiče cen. Nekofm jir©-izvodi so se podražili. Prvovrstne svinje so	—
živo težo — po 62—64 K (v preteklem tednu po 60—62 kron). Sporedno s tem porastom so se ojačile čude cene svinjam v zaklanem stanju na 70—75 K pri fciiagirsmu. Svinje druge kakovosti so plačevali po 58—60 K, medtem, ko se je v preteklem tednu to blago prodajal:'» Se pc 56—58 K. Za prvovrstne vole so ponujali 44—45 K, Debeli voli so bili prava redkost, ker se jih je večinoma «vozilo. Za vprežne vole se je povpraševalo v veUki meri. Krave so prodajali za 24—28 K. Ostale cene so bMe sleče: suha slanina 88—94 K, soljena slanina 78—82 K, mast 88—94 K, svinjsko meso pa 70—75 K «z« fcg, — To so seveda proizvodne cene; tržne cene so bita vffje.
Iz tržišča za monufaktumo blago.
Na tržišču za tekstilno in manufaktumo blago vie* da mir, ker nimajo uvozničarji v zalogi blaga za portAt* dansko in poletno dobo. Naročila so deloma na potu iz inozemstva, ali pa ne prihajajo, ker si ne morejo našš trgovci vsled slabega stanja dinara nabaviti inozemskih plačilnih sredstev. Razen tega obstojajo narediš, ki preprečujejo izvoz, in tako je jasno, da se trgovci ¡očejo izpostavljati nevarnostim. Narodna banka zahteva aa podlagi vladne uredbe o ureditvi prometa z devizami m valutami od vsakega uvozničarja, da predloži — že pred-no je zaprosil za nakazilo inozemskih pb.čilnih*sredstev — «uverenje« ali potrdilo, da je uvoz upravičen. Nato sle», di odobritev trgovske in obrtniške zbornice, poslaništva ali konzulata dežele, iz katere se uvaža, in dokler se i» ne uredi, mine mesec dni. V tem času pa se v inozemstvu razmere lahko temeljito spremenijo, tamkajšnje trgovci pa prodajajo le proti takojšnjemu plačilu. Trgovci niso proti temu, da se zabranjuje uvoz luksusnega blaga, ali oni so mnenja, da se uvozu potrebnega blaga ne anae delati nikakih zaprek. S tem se namreč zaloge zmauiSujejo, kar povzroča naraščanje draginje.
Nabiralnik.
P i š e c e. Za volilni sklad KZ se je nabrala 216 K, Darovalcem iskrena hvala! — Radosla vci. Na gostiji Alojzija Grafola in Marije Klemenčič je nabral Jakob Korošec 128 K. — S v. J u r i j v Slov. gor. Na gostiji Rošker—Wallner so veseli svatje zbrali za Bralne društvo 132 K. — Žiče. Na gostiji Jakoba m Nežike Fink se je nabralo pri Zupancu v Žičah 120 K za Dijaško kuhinjo. Hvala! Mlademu paru pa veliko sreče in vse| Slomškovej rodbini. — Cerje pri Rogaški Slatoi Ne gostiji Janeza Berk in Micike Križanove so svatje ciabraM za svetokriške uboge šolarje 200 K. Bog plati — Sv. 11 j v Slov. gor. Gostilničar gospod Martin Muršec v Stri-hovcu je kot čisti dohodek prirejene predpustne veselice za nabavo šol. potrebščin revnim učencem darov«! znesek 240 K, za kateri dar se mu šolsko vodstvo, ki je obdarilo 20 učencev z Widrovim prvim berilom, nnftopleje zahvaljuje. — Gaber ni k. Na veseli gostiji Lifoemjak— Šoštarič dne 20. februarja se je nabralo za tukajšnje uboge učence 224 K. Želimo še več posnemovalcev! —Maribor. Trgovska družba «Orient« je darovala mest® venca pokojnemu predsedniku gospodu Antonu Kolencu, ve-letrgovcu v Celju za pevski zbor «Glasbene Matice« 100 dinarjev. — Sv. Lovrenc na Pohorju. Ob priUki občnega zbora Kmetske zveze se je nabralo za Pišekov vo~ ilni sklad 564 K. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Maribor. Gospod kaplan Čuček pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je nabral na gostiji Peter Lukman na Krčevinah za Dijaško kuhinjo v Mariboru 448 K. Iskrena hvolai
me, »odkar se nam je ponesrečil napad! — Sedaj pa pojcbmo na lov za zakladom — v negotovost!! Prav n'*j mi ne ugaja stvar. Drug drugega se morava držati in rešila se bova vkljub vsemu!"
Uporniki so naju poklicali k zajutrku in kmalu smo sedeli na p^sku blizu ognja pri prepečen-jou in svinjetini.
Ogenj so kurili, da bi bili lal o vola pekli in Ida je bilo zares nevarno, se m i bližati. Pa le še hujšo potrato so uganjali. Pripravili so trikrat — >ve6, nego smo mogli snesti in eden njih je z neumnim krohotom metal ostanke v ogeuj —. Živeli so iz reke v usta, na drugi dan niso mislili, — In taki l>udje, ki so že povrh s^ali na straži, ta. ki liudje so se spravili na nevarno pot i.a — za-Madom!
Silver s svojo papigo na rami je sedel tu med njimi, pa 'ih prav nič ni kregal zarad' njihove po_ Icatnosh. Prekanjeno in zvito je gledal in pravil: „Ei, prijatelji, vaša sreča je, da imate Dolgega Joh^a, ki misli namosto vas! Slo bo! Ladjo i-majo brez dvoma nekje skrito.. Ko najdemo zaklad, jo poiščemo in takrat, tovariši, smo na boljšem mi, ki imamo čolne!"
Tak,) je besedičil z usti polnimi svinjetine in jim dalrl upanie in dobro voljo.
„fn <ale fant, ki je talec v naših rokah", je nadal oval, „ta mislim da je zadnjikrat govoril' s Bvoj.mi prijatelji. Djal ga bom na vrv, ko pojde -mo nai zaklad čuvali ga bomo kakor zlato — za ¡rse slušaje^ veste! Ko bo zaklad spravljen na lar
djo in ko odjadramo,- tedaj bomo spet govorili z Jimom in dali mu bomo njegov delež z; vse, kar nam jo dobrega storil!"
In ros so se pomirili in so bili dobre volje.
Jaz pa sem bil silno pobit. —
Ako se Silverju posreči, kar je pripovedoval tovarišem, ali se bo on, ki je že dvakrat izdal svoje ljudi, ali se bo obotavljal, izdati tudi še mene? Ali ne bo svobode in bogastva ra^ši izvolil, nego golo živl.enje, ki bi ga za las komaj rešil izpod vešal, ako ostane zvest na naši strani — ?
In če bi se stvari res zasukale tako, da bi bil prisiljen ostati zvest nam — koliko nevarnosti naju je čakalo! Kaj bo, če ne najdemo zaklada? — Kako se bova midva — jaz, slaboten mladič, in on, kruljav človek ob bergli — kako se bova borila s pefimi močnimi, zdravimi mornarji — ?
In poleg vsega tega še tisto skrivnostno obnašanje molih tovarišev, njihov beg iz koče., zemljevid v rokah Silverjevih, nerazumi;ivo svarilo gospoda ¿^ravnika, ki ga je dal Silvorju — lahko mi er,amete, da mi je malo dišal zajutrk in da sem so s prav iežkim srcem podal zakladu — naproti.
Silver mi je privezal vrv krog pasu in jo je držal v roki, ah pa jo je djal med zobe, kadar ni mogel drugače. Dve puški je nosil na hrbtu, svoj dolgi nož za pasom in v vsakem žepu po eden samokres. Pisana papiga mu je sedela na rami in poloma blebetala nezmiselne stavke iz svo.:ega-ori-ufienogA govorniškega zak'ada Tudi uporniki so
bili močno oboroženi v vrhu tega so še nosili s s»« boj lopate, sekire in krampe — to orodje je bilo prvo, ki so si ga prinesli s „Hispaniole" ter kruh svinjetino in žganje za obed.
Izprva je vzrastel prepir zaradi sme ni, katere bi se morali držati. Silver je izvlekel svoj zemljevid, Lega zaklada je bila sicer označena s križem, pa ta ie bil v primeri z merilom zemljevida vso prevelik in ni mogel služiti kot natančna označba» Opombe na zadnji strani emljevidovi pa so bile nejasno. Glasile so se, kakor je že znano, takote:!
„Visoko drevo pod vrhom „Daljnogleda," Izhodišče : točka na severo-severovzhodu roti sev«ru.
„Otok kostenjaka leži v smeri vzhod ugevxhod proti izhodu.
„Deset čevljev," —
Pod „visokim drevesom" je torej ležal zaklad.
Pa katero drevo je bilo mišljeno — ? •»
Iz nizkega močvirnega obrežja so je dviga» o« tok proti severozapadu v planoto kakih dve • do tri sto Čevljev visoko nad mor ¡e. Iz te planote ]e orofi severu vstajal strmi „Daljnogled", pnoti jugu na vrh, imenovan „Grič srednjega jadrnika." Piani -ta je bila gosto obraščena z drevjem. Tuintam st je dvigalo kako drevo, 40—50 čevljev nad svoiiJ»f sosedi, katero pa je bilo tisto „visoko drevo", h/ se Je dalo določiti le na licu mesta s pomoč o — kompasa.
Počasi smo šli, prebredli potok in st0Drd\ k»* v hrib proti planoti,
(Dalje prihotfpufik.)
Proti zvišanju davkov.
Kar se namerava za 100% povišati vse neposredne Iavk8 (zemljiški, dohodnina, pridobnina, »hiSuorairedni, najemninski itd. davek), je potrebno, da protestirajo proti temu vse občine, okrajni ^asjtopi, stanovske in gospodarske organizacije , ki*ajevai odbori Kmetske, Delavske in Obrtne zveze .m sicer takoi ter pošljejo proteste Jugoslovanskem« kiubu v Beogradu. V prihodnji številki „Slovenskega Gospodarja" priobčimo tozadevni članek, kalEMiga Je napisal poslanec Pušenjak.
Politični ogled.
Kraljevina SHS: Med vladnima stran- \ kama — demokrati in radikali — se vrši Ijuta bor- j ba «adi 44 člena volilnega zakona za oblastne i skupSSžno. Radikali stoje neomajno na stališču, da j je volilni red za oblastne skupščine v tesni zvezi j z volilnim redom za narodno skupščino. Ravno v tej točki pa nasprotujejo radikalom najbolj demo- i krati. Kakor vedno, tako so muslimani in samo - i stojni tudi v tem slučaju zvesti oprode naših demo- } kratov.
Zunanji minister dr. Momčilo Ninčic je v se;i narodne skupščine dne 21. t. m. odgovarjal poslancu Moskovljeviču na vprašanje glede delovanja generala Wrangla in ostalih ruskih begun- ■ cev. Minister je zavijal oči in povdar.jal, da se bi- j vanju generala Wrangla na našem ozemlju ne mo- ; re pripisovati nikake vo.aško-politične važnosti. General Wrangel je v naši državi baje samo begune« m sicer zelo upliven (?) begunec. Kot vsak i drugi oogunec, tako uživa tudi general "VVrangel i nago gostoljubnost pod enakimi pogoji. (Blagor o- j nim, ki verujejo, op. ur.)
Demokrati in radikali razpravljajo o razdelitvi Srbije na oblasti. Do sporazuma še sveda n.so prišli, ker gre v Drvi vrsti za stran -kacske interese Minister Triikovič, star radika-iec, je iziavil, da se v Srbiji ne bo nič spremenilo in da bo ostalo pri. starih okrugih ali okrožjih. jNa ta način bo imela Srbija sorazmerno največ u-radništva (plačevali bodo prečani, op. ur.), in dobila bo tudi več poslanskih mandatov, kakor druge pokrajine, ker tvori vsaka oblast volilni okraj. \ (To so predpriprave za preglasovanje v bodočih i paulamantih.)
Po dolgem premišlievanju je pro - j svetni minister Svetozar Pribičevič vendarle vložil tožbo oroti Stojanu Protiču. Vsa javnost je radovedna, v kakšnem svojstvu bode — Pribičevič stopil pred sodišče: ali kot mogočni, oblastni mi- j nister, ali kot navaden državljan. Stvar, ki je ja- I ko zanimiva in za naše razmere žalostna, bo dvig- j nita veliko prahu, ker ima Pribičevič v Protiču j premagovati jako nevarnega in bistroumnega nasprotnika, ki gotovo ne bo štedil z uničujočimi do- • kazi.
Reka: Za predsednika konstituante je ime - j novaa dr. Rudan, ki baje namerava sklicati neod- j visno reško konstituanto ali ustavotvorno skupšči- i no. Fašisti, katerim to ni po volji, zahtevajo, da še naj nadalje izvršujejo tri osebe vladne posle . \ Avionomisti se ne bodo udeležili se"» češke konsti- j tuante.
Čegoslovaška: Dr. Kramar, voditelj ! desnega krila čeških narodnih demokratov, je na javnem shodu svoie stranke napadal dosedanjo Be-nešovo zunanjo politiko, zlasti v vprašanju gospodarske konference v Genovi. Stari klečeplazen pred Francozi in francosko politiko nasilja je izrazil j „bojazan", da bi se Rusija in Nemčija utegnili na genovssi konferenci sporazumeti, „kar se mora na j vsak naian preprečiti." Nadalje je dr. Kramar go- ' bezdal a vseslovanstvu, o demokratski Rusiji itd. i Časopise, ki odobrava Beneševo politiko — med j d»agim; Masarykova „Ceskoslovenska republika" in „oosko slovo" — je naperilo proti dr. Kramaru stvarne. a ostre odgovore. Trezni ljudje so na Češkem mnenja, da mora vlada stati na stališču — • praktičnega socijalizma in da morajo Cehi braniti sebe, genovsko konferenco in smernice male an -tanfe.
Genovska konferenca. (Vsi narodi \ Evropo pričakujejo z nestrpnostjo dogodkov na genovski konferenci. V Genovi sami se vrše velike priprave. Odposlanstva posameznih držav bodo po zatrdilih časopisja zelo številne, Nemci odpošljejo \ 80 članov, Italijani 100, Norvežani 8, Svedci 10 , Spanci 15, Avstrijci G, Madžari 71 Rusi 80, Ceho-slovaki 15, Poljaki 35, Grki in Rumuni 20 do 25, I Albanci 3, Kraljevina SHS pa najbrže 12 delega- j tov. V Londonu, Moskvi in drugih središčih se že v»še -6dposvetovanja. Sovjetska vlada je povabita zastopnike Poljske in baltiških državic na pred- j konferenco, ki naj bi se vršila koncem tega mesca v Moskvi. Poljski ministrski predsednik Skirmund je vzel povabilo na znanje in izrazil željo, da se datum sestanka določi tako, da se bodo mogle odloČiti tučli baltiške države, ali se konference ude -leže aii ne. Vlade obrobnih držav v Helsingforsu, Rigi in Kornem so istotako sprejele iz Moskve poziv radi udeležbe na predkonferenoi.
Tedenske novice.
Smrt blagega duhovnika. Dne 20. t. m. je umrl pri Sv. Trojici v Halozah župnijski upravitelj č. g. Peter
rovnik. Rajni je bil k reda minoritov in rojen pri Sv. Trojici v Halozah leta 1874. Blagopokojni je bil blagomlla duša in je neizmerno veliko pretrpel ob izbruhu vojne leta 1914. Ptujski nemškutarji so ga ovadili okrajnemu glavarstvu, da je rovaril proti Avstriji in hvalil Srbe in Ruse. Glavarstvo v Ptuju je izdalo zaporno povelje. Č. g. Peter je bil leta 1914 nastavljen kot kaplan v št Vidu pri Ptuju. Orožnik — zagrizen nemškutar, je gospoda Zirovnika vkle-nil in ga gnal nalašč skozi celi Ptuj, kjer je čakala nedolžno žrtev vsa zbrana ptujska fakinaža, ki je navalila na vklenjenega gospoda Petra, ga tolkla, pljuvala vanj in ga psovala. Vsega pretepenega raztrganega in onemoglega so prignali orožniki v Gradec, kjer je presedel nekaj mescev v preiskovalnem zaporu. Vse ovadbe ptujskih nem-škutarjev so se izkazale pred vojaškim sodiščem kot izmišljotina, nakar so g. Zirovnika izpustili iz ječe. Ravnokar opisano je na g. Zirovnika zdravstveno skrajno slabo vplivalo. Od tega časa naprej je vedno bolehal, dokler mu ni nemila smrt 20. t. m. upihniia luč življenja. Vsi, ki so poznali rajnega g. Petra in jim je znano njegovo trpljenje, ga bodo ohranili v trajno dobrem in nezabnem spominu. Bodi mu neskaljen mir nad zvezdami, ker tukaj ga ni imel vsled krivde ptujskih nemškutarjev in ovaduhov.
Obtožba proti generalu Zečeviču. Nedavno smo poročali, aa je omenjeni general in prejšnji vojni minister vpoklical sredi zime rekrute v kadrovsko službo Po njegovi krivdi je vsled mraza , prehlajenja itd. pomrlo 300 mladeničev, par tisočev pa jih še leži po vojaških bolnišnicah. Zečevič je z vpoklicem prekršil ustavo. Jugoslovanski klub, narodni socija^sti, republikanci in socijalisti so radi tega vložili skupno obtožbo proti Zečeviču, Tozadevna parlamentarna razprava se bo vršila 29. t. m. Demokrati, stari sovražniki imenovanega generala, so se potuhnili in nočejo pokazati, kako bodo v iei umazani zadevi nastopili. Radikali, katerim leži oprostitev generala Zečeviča silno na srcu, pa grozijo demokratom tako-le: Ce boste vi zahtevali Zečevičevo glavo, nam morate kot proti-uslugo dati Pnibičeviča, ki spada radi svojih izvršenih spletkarii istotako pred sodišče! Prepričani smo, da tudi v tem slučaju vrana ne bode iz -kljuvala vrani oči. Demokrati kakor radikali so danes umazani do ušes, eni in drugi imajo svoje grehe in svoje ogaJbnosti na vesti, zato ne bo iz -ročen sodišču niti general Zečevič, še manj pa vsemogočni Pribičevič. V naši državi je pač tako, da lovijo o* j lasti najnedolžnejše ljudi, zlasti politične osumlieuce in nasprotnike vladnega režima, vladna večina v zbornici pa največjih krivcev in proti-Ijudskih zločincev samo zato ne izroči sodišču, — ker zavzemajo visoke položaje.
Borba za žensko volilno pravico. Član Jugoslovanskega kluba naš poslanec dr. Hohnjec je v seji zakonodajnega odbora dne 16. t m., v kateri se je vršila razprava o volilnem redu za oblasti in kraje, izrazil ostro grajo, da se ni dala ženskam volilna pravica. Govornik je povdar-jal, da se je naša stranka ob vsaki priliki trudila izvojevati ženskam volilno pravico, toda vselej brezuspešno, ker isti nasprotujejo predvsem njeni strupeni sovražniki samo-stojneži in demokratje. Izvajal je, da je ravno žena ona, ki vzgaja narod, ki vzgaja deco v verskem in narodnem ozi-ru. Kdor hoče, da bo ljudstvo prešinjeno z narodnim duhom in vneto za naše visoke politične cilje, mu mora tega duha vcepiti po ženi in zato ženske uvesti v politiko, kajti žena vendar ni žival, ki bi morala samo delati, ki bi bila manjvredno bitje. Ona je enakovredna z moškim. Čut pravičnosti veleva, da se ji da to, kar pripada človeku. Ni niti enega razloga za to, da se krati ženskam volilna pravica. Sklepčno je vprašal dr. Hohnjec naše vladinovce:-Ali morda smatrate ženske za protidržaven element, katerega je treba skrbno odvračati od vsakega vpliva na politiko v naši državi? Vemo sicer vnaprej, da bodo ostale odločne zahteve naših poslancev po ženski volilni pravici glas vpijočega v puščavi, vemo pa tudi, da bodo naše ženske pri prihodnjih volitvah znale temeljito obračunati s samostojneži, demokrati in sličnimi škrati!
Naš voditelj dr. Korošec se je mudil od 14. do 17. t m. med našim slovenskim delavstvom r Trbovljah, Velenju in v Mežici na Koroškem. Bila so to delavska politična zborovanja, na katerih je ob obilni udeležbi poročal dr. Korošec.
Zborovanja Kmetske zveze. V Zrečah in Konjicah sta se vršila na jJožefovo dva dobro uspela shoda KZ. Zbo-rovalci so na obeh shodih soglasno izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupnico.
Slabostojni minister Pucelj in narodna obsodba njegovega ministrovanja. Kako zna naš slovenski narod javno obsoditi voditelja izdajic slovenske avtonomije ministra Puclja, sta pokazala od slabostojnih sklicana shoda v Slov. Bistrici in v Kranju. Na teh dveh shodih gospod minister sploh ni prišel do besede. Za nedeljo se je napovedal Pucelj z Mermoljo v Slov. gor. in sicer v St Lenart. Da se ne bo godilo gospodu ministru v Št. Lenartu bolje kot v Slov. Bistrici in Kranju, o tem smo čisto prepričani, ker naš slovenjegoriški kmet že dobro loči med pravim kmetskim poslancem in med mesarjem-mini-strom. Kako je opravil gospod Pucelj v Št. Lenartu, bomo poročali prihodnjič na veliko zabavo naših cenjenih či-tateljev in sr mišljenikov.
Samostojna pobožnost. Od Sv. Jurija na Pesnici nam poročajo. Kako sta na nedeljo Mermoljevega shoda oba vernika Mermolja in nadučitelj Robnik svojo službo božjo obhajala: naši ljudje so hiteli v cerkev, ona dva pa se po cesti sprehajala ter se posvetovala, kako bi mogla ljudi bolj naf'!rbati; tudi sta menda stavila, kateri da bo znal svoja politična kurja čreva bolj na dolgo razmotavati. No, posreč > se je obema skupaj, jih ravno cel popoldan raz-tegove; , kateremu da gre klobasarsko prvenstvo, bo odločila menda posebna komisija, ki jo bo naša vlada v ta namen poslala na luno. Tam bodo tudi vzgojitelji-veščaki sklepali, o najprimernejšem odlikovanju za učitelja-vzgo-jitelja, ki javno govori o svojih bivših treh ljubicah, katere je svojčas vse obenem za nos vodil.
Minister, ki govori neresnico. Ljubljanski «Novi čas« piše, da je finančni minister dr. Kosta Kumanudi (demokrat) članom Jugoslovanskega kluba ponovno obljubljal, ; ča o 1 iv ce, ki so se v drž. proračunu storile katoliški Cerkvi, popravil, in da bo sprejel vse predloge, ki bodo predloženi verskemu ministru dr. Krstelju. Slovenski in hrvatski škofje so predložili tozadevne predloge za proračun 1922, a finančni minister je snedel svojo besedo in * noče nič slišati o tem, kar je še nedavno obljuboval po-
slancem. Kdo naj veruje dandanes «jugoslovanskemu« ministru?
Od meje. «Slovenci smo srečni in zadovoljni« (dr, Kukovec) ali: kako se pripravlja revolucija med ljudstvom. Takozvani dvolastniki smo si morali z vso težavo oskrbeti prolaznice, da smemo obdelovati posestva onstran nove državne meje. Naenkrat si finančni minister izmisli nared» bo, da morajo na teh prolaznicah biti tudi slike vsega osobja in baje tudi vprežne živine, ki je opravičena prekoračiti mejo; in čez par dni odmejne straže že ne puste nikogar na ono stran, brez fotografij. Tako se nam zdaj — ker fotografa nismo mogli hitro dobiti sem — poteče cel teden, da ne moremo sejat in delat, ko je vreme za to ugodno, zdaj pa pričakujemo deževje, in tako smo letošnjo žetev morda že opravili. Tako skrbe za prehrano naroda na eni strani brezvestni izvozničarji, na drugi pa naši lastni stražarji, a vse pod žezlom naše vlade,, ki se ji ne bomo za njeno skrb mogli nikdar zadostno oddolžiti.
Obmejna šiba božja — Wranglovci bodo izginili. Iz s Beograda poročajo, da je finančni odbor sklenil, da bodo zloglasni Wranglovci-stražarji naših mej odpoklicani in pride na njih mesto zopet finančna straža.Wrangel sam bo menda začel zopet zbirati svojo razpršeno armado in bo poiskusil kake oborožene korake proti sovjetski Rusiji. No, nam Slovencem pač ne bo žal za Wranglovci, ki so našemu obmejnemu ljudstvu napravili dovolj sitnosti, nasilja in upravičene nevolje. Sam Bog jih skoraj odnesi daleč proč od nas!
Srebrna poroka. V Ormožu sta dne 26. februarja 1.1. obhajala srebrno poroko Andrej in Ivana Kovačič iz Do-I brove. Č. g. dekanu bodi izrečena prisrčna zahvala za le» 1 pe besede, katere so izpregovorili srebrnoporočencema v ; trajen spomin. Dal Bog, da srečna zakonca doživita zlato j porokol
Umrl je v Dobrenju vrli in daleč na okrog znani, obče ! priljubljeni župan Jakob Polanec. Star je bil komaj 37 let ! Kako priljubljen da je bil, je pokazal njegov pogreb ,za kar bodi izrečena zahvala vsem udeležencem ter domačemu -j organistu za nagrobnico. Rajnemu bodi žemljica lahka!
Pozdrave pošiljajo uredništvu «Slovenskega Gospodarja« in «Straže« ter vsem čitateljem teh listov naši vrB mladeniči-vojaki iz Knaževca s prisrčno zahvalo za ne-. ustrašen nastop naših poslancev v svrho izboljšanja razmer naših vojakov, ki služijo tam doli onkraj Save!
V prid Dijaški kuhinji v Mariboru. Mariborski uči» teljiščniki in učiteljišnice priredijo L aprila v Gotzovi dvorani koncert Na koncertu se bo proizvajala znamenita skladba «Vnebovzetje«, katero je uglasbil eden najboljših slovenskih skladateljev — pater frančiškan Hugolin Sat-tner. Čisti dobiček tega koncerta je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru in ga baš radi dijaške podpore priporočamo vsem deželanom.
Stavka krojaških pomočnikov v Mariboru še vedno ni končana in še traja dalje. Stavktijoči krojaški pomočniki zahtevajo 50 odstotno povišanje mezd, dočim jim mojstri ponujajo 30 odstotkov.
Tudi pri nas v Sloveniji na železnicah trhli pragi. Po južni Srbiji in sploh na državnih železnicah Se je že zgodilo dokaj nesreč radi preperelih pragov, ki so bili položeni pred 40 leti. Več vlakov je že skočilo s tira. Glede železniških nesreč se dosedaj ni bilo pritožiti na južni železnici, ki je doslej še precej dobro skrbela za popravila na svojih progah. Dne 17. t. m. pa so skočili pri postaji Blanca trije vagoni osebnega vlaka iz tira radi trhlih pragov južne železnice. Težkih poškodb ni bilo, le neka ženska in trije železničarji so bili lahko poškodovani. Radi j te nezgode pa je bil ustavljen premet na progi Zidan-: most—Zagreb cela dva dni.
Novo poglavje naše brezglave gospodarske politike! ; V naši državi imamo nekaj prav dobrih tovarn, v katerih j se popravljajo lokomotive in vagoni. Namesto, da bi naša vlada razširila obrat v teh tovarnah, zadovoljila delavstvo, in sprejela v službo nove, spretne delavske moči, je pa dala v popravilo nič manj, kakor 400 naših lokomotiv ravnateljstvu madžarskih državnih železnic. Več sto milijonov dinarjev bo romalo na Madžarsko. Tako skrbi naša sedanja vlada za davkoplačevalce in za delavce.
izmed vseh pokrajin v Jugoslaviji je najbolj uboga ter pomilovanja vredna Dalmacija. Že večkrat smo poročali, kako obupna lakota in pomanjkanje mrcvarita uboge Dal» matince vsled lanske slabe letine. Naša vlada nič ne ste i, da bi preskrbela gladne Dalmatince s prehrano, ampak le podpira z denarjem divjaške fašiste, ki se trudijo, da bi divjaškim in nasilnim potom pretvorili Dalmatince v centralistične kužke. Povsod po Dalmaciji pašujejo občinski komisarji — demokratje, ki so pri narodu osovraženi do skrajnosti Povdariti treba, da ni bilo v Dalmaciji občinskih volitev že celih 11 let. Dalmacija je vsestransko v obupnem položaju.
«Agrarna reforma« v Vojvodini. Vojvodinčani pravijo, da je «agrarna reforma« to, kar ovira razvoj poljedelstva in kar v eno mer razburja vaški svet Vsaka stvar, ki jo vzamejo gotovi oblastni organi v roke, povzroča ne» mir za nemirom, zdražbo za zdražbo, na drugi strani pa še večje izkoriščanje. Vse, kar so razni načrti dobrega obetali, se je v rokah raznih nesposobnih in sebičnih ljudi, zavrglo v pravo narodno nesrečo. Iz Banata se čuje, da je mnogo zemljišč neobdelanih, in samo na enem imetju Cekoničevem nad 5000 oralov, ljudje, ki so se na ta zemljišča zanašali,, so pa sestradani in še danes brez pe-rišča zemlje. Prebivalstvo iz šojkaške si želi danes nazaj stare čase in poslali so svoje odposlance v ministrstvo, naj se zemljiška posest vsaj toliko irredi, kot je bilo leta 1868, — če že gospodje ne znajo ali pa nočejo drugače. Odposlanci so se iz Beograda vrnili še bolj pobiti in razočarani kot so prišli. Minister jim ni vedel drugega povedati kot to, da naj čakajo in čakajo, da se bo v parlamentu vse uredilo in ko bo «urejeno«, se mora temu vsak pokoriti, — če ne, bo pa ustreljen. Seljaki, ki so prišli iz Beograda, kar verjeti niso mogli besedam, ki so jih čuli. Žalostni se pogledujejo in pravijo: «Madžarji so nam grozili s smrtjo, stiskali so nas, pa vse smo prenašali in pretrpeli. Da se bo to sedaj ponavljalo, si pa nikdar nismo mislili?. O raznih oblastnikih na mestih agrarnih in drugih komisarjev prinašajo listi iz Vojvodine prav značilne opise in črtice. Ta ie radikal, oni je demokrat in vsak shiži samo svojim strankarskim pajdašem. Bogatinu, ki pripada isti stranki, kot komisar, se ne vzame, pa če ima še toliko neobdelanega in vse kar se deli, se deli zopet samo po , strankarskih zaslugah in potrebah, največji reveži pa ostanejo prazni. Dokler ne bo nepristranskih in osebno čistih in poštenih ljudi na upravnih mestih v teh krajih, ni mogoče, da bi bilo bolje.
Naseljenci ali kolonisti. V današnjih listih čf-tamo vest, da se odpravlja večje Število Slovencev-Primorcev v južno Srbijo, kjer bodo naseljeni tfi
kolonizirani v okolici Prištine, — in ob tej priliki 36 moramo s posebno bridkostjo spomniti na brezbrižnost naše vlade za koloniste. Naseliti se dajo v tujin, več ali manj divjih krajih itak samo siromašni ijudje, iiobrovoljci, invalidii in begunci, na reveže se pa pri nas prav mak» ozira. Veliko zemlje in sicer najboljše, so dobrovoljcem in begun -cem dali itak samo na papirju, v resnici pa sv0 -jim političnim pristašem po vaseh, ki so že itak i-moviti ah pa imajo službe in zemlje sploh ne po-irebuie'o. To se je dogajalo po južni Srbiji in tudi po Vojvodini. Z zemljo so bili obdarovani policaji, 'i andarji, razni pisarji in politični agitatorji, ki so to zemljo za drag denar dajali revežem v zakup. Vlada je mislila, da bo na ta način obdržala svoje poiioaje in pisarje v teh slabih krajih in zato ni hjtela ne videti, ne siišati, kako se njeni darovi izkoriščajo, kako se z zemljo, ki je revežem naaneniena, trguje in veriži. Lepše kose v južni Srbiii so si pa kar bogati gospodje iz Beograda in iz same vlade — pridržali, češ, to je predobro za delitev, to se ne bo delilo, to si sami pridržimo, — Dobrovoijci in begunci, ki so vendarle pri vsem tem ne^aj zemlje dobili, so pa goli in bosi, praz -nih rok na nje1 sedeli — brez pomoči in brez ka-kega varstva. Nekaterim so dali zemljišča kar v okrajih, o katerih je vlada dobro vedela, da 'pri -padajo Kumuniji. Rumuni so prišli, nagnali so na-selnike. ki so že začeli svoje deleže obdelovati, in | ti siromaki se potikajo sedaj kot berači okrog, in ; niti škoda se Tim ne povrne. Ce se ta ali oni bolj | čvrsto '¿avzame za svojo državljansko in človeško j pravico, ga pa obtožijo in preganjajo kot — komunista. O takih slučajih ve povedati glasilo dobro - j voljcev „Nova otadžbina," Kakor hitro se revež po j stavi na noge — je komunist, če pa tiho strada in ; umre, ga pa občine v tujem svetu še pokopati nočejo, ker je — tujec. V ministrstvu agrarne reior- ; me ni reda in ni čuta za ipotrebe ubogega naroda j in odtod izvirajo vse nezgode naših kolonistov,
Prlliodi od trošarine. V mescu januarju t, 1. je dala trošarina v celi državi v skupnem iznosu prihod od 33,440.504 dinarjev. Istega mesca lanskega leia je znašal skupni prihod 21,630.766 din., letos tore' za 11,809.794 dinarjev več, to je naras-tek od 50 procentov. V državnem proračunu je bilo predvideno za eden mesec vsega skupaj okrog 11,298.000 dinarjev, prihodi so pa trikrat večji. Torej več kot pričakujejo, izmolzejo iz ljudstva, j pa naj bo trikrat ali desetkrat več — vse je pre -malo, vse gre in od dneva do dneva se večajo mi-lijardni primamkljaji!
Slika iz življenja pravoslavnih popov v Srbiji po beo- ; grajskem listu «Balkan«. V nekem selu podrmjskega kru-ga sta bila dva popa: pop Ljuba kot predstojnik, in pop ; Janko, njemu podrejen. Popa sta se strašno sovražila, da je celo okrožje govorilo o tej mržnji. Stari pop Ljuba umre, pop Janko, ki je s tem trenutkom samostojni upravitelj cerkve in parohije, pa noče pokopati svojega tovariša. Vse se pripravlja za pogreb, pop Janko pa sedi doma in se ne prikaže. Istega dne umre nekemu seljaku hčerka, seljak pride k popu Janku, ter ga prosi, naj pride in vodi pogreb. Pop hoče pokazati svojo oblast, ter vnaprej zahteva 200 dinarjev. Kmet pravi, dam, če je to zakonita taksa, pop pa robato odvrne: «Če ti ni prav, pa zbudi mrtvega popa, da ti jo on pokoplje!« Kmet hočeš, nočeš, plača, in pop obred prav hitro opravi. Ko se vrne, je že cela vas zbrana, da izkaže zadnjo čast pokojnemu popu Ljubi. Pop Janko se zato ne zmeni, doma se mirno vsede in gleda skozi okno. Pridejo ugledni vaški možje, pa ga prosijo, naj vendar pozabi na staro sovraštvo in naj vodi pogreb, ker tudi drugega duhovnika ni daleč na okoli. Pop Janko noče in noče. Ljudje ga prosijo, naj vsaj iz cerkve da vse, kar je za pogreb potrebno, pa pop Janko niti to noče storiti. Odurno jih odganja, češ, moje sovraštvo sega tudi onkraj grobe. — Pride njegov sin, prosi, pa vse zastonj. Ker ve, kje je cerkveni ključ, odide, da bi vsaj iz cerkve vzel. kar je za pogreb potrebno. Oče pa zdirja za njim in dolgo sta dirjala krog cerkve. Nazadnje pop sina ujame ter mu s surovo silo strga ključ. — Popa Ljubo so morali brez vseh ceremonij pokopati
Najvažnejša vprašanja — raznih ministrskih sej so često čisto špekulativne 'n profitarske zadeve raznih izkoriščevalcev, ki imajo ¿aslombo ali pa celo pajdaša v osebi tega ali onege. ministra. Tako so se pred kratkem ministri prerekali po cele ure radi nekega Račiča, ki hoče spraviti med svojo vlast in posest velike državne goz- . dove blizu Dečan, vredne blizu 30 milijonov dinarjev. Kakor čitamo v nekem beograjskem listu, je bil ta Ra-čič pred kratkem še komit ali hajduk, ima pa zaslombo Pašičevo in Pašič je na tej seji govoril zanj — cele dve uri. Trdil je, da je R*čič — «narodnostno zelo zaslužen« In da bi se mu na v^ak način morali prepustiti gozdovi. Mirister za gozdo/e in rudnike je pa ugovarjal, sicer ne radi ugleda in koristi države, temveč za to, ker bi rad ta profit kakemu ljubljencu naklonil. — Tako se delal Pašič važne državne reči kar z eno besedo reši, ali pa celo samo pokima in odkima, — za svojega ljubljenca pa govori po cele ure.
Požar v Prvi h: xatski štedioni (posojilnici) v Zagrebu. Pred dobrim tednom so nenadoma opazili mimoidoči plamen, ki je buknil iz krova tega lepega poslopja. Redarji so takoj začeli z alarmom in ko je dospela požarna bramba, je bil že ves krov v ognju. Škode bo poldrugi milijon kron. Ko se je ogenj udušil, so se začele obširne in vsestranske preiskave, kako je mogel nastati ogenj. Pri tej priliki so takoj osumili kleparske delavce, ki so že več dn' izvrševali popravila na strehi ter pri svojem delu upor bljali tudi luč i bencinom za topljenje pločevine (Lotlampa). Mislilo se je, da so bili neoprezni in da so čez poldne, ko so počivali od dela, pozabili gorečo luč na strehi, pozneje se je pa dognalo, da isti dan sploh niso imeli opraviti z lučjo in da jo torej nedolžni. Izgleda, da so ogenj neznani storilci nalašč zanetili.
Vendar enkrat en« pametna! Naši ministri so se dolgo čase med seboj prerekali: ali bi naj zopet upeljali tako-rvani poletni čas, ali nel No zadnjem posvetovanju pa se je odločil ministrski svet, da se v naši državi letos ne
uvede poletni čas, ki je povzročal svoj čas toliko upravičene nevolje med kmetskim ljudstvom.
Železniške proge v Srbiji hofeej*o spraviti v špekulativne in izkoriščevalne roke. Eden od poš-tenejših beograjskih listov razkriva nove umazane nakane, ki hočejo izrabiti državno premoženje samo zato, da se par gospodov silno obogati. Snuje se železniška družba, ki se pogaja z beograjskimi oblastniki za celo mrežo železniških prog v Srbiji, ki naj bi postale za dobo 80 let njena popolna last. Na čelu družbe je troje ruskih knezov, a za njihovimi hrbti se skriva pa več amerikanskih kapitalistov in — tudi naš politični starosta Nikola Pašič, ki pač noče zamuditi nobene prilike, ki obeta dovo'i dobička, Družba ima baje na razpolago 18 in pol milijona dolarjev, zahteva pa seveda od naše države z železniško koncesijo vred tudi prosto in neomejeno izkoriščanje raznih zemljišč ter rudnikov. Družbo javno zastopajo ruski knezi — „ubogi begunci" seveda^ kj so že toliko stroškov napravai naši državi, — pogajanja med njimi in našimi oblastniki se vodijo doslej še tajno, a ne smemo se pa iznenaditi, če naenkrat čujemo, daje vse sklenjeno. Saj so naši oblastniki že dolgo časa pripravljali na to v svojih listih, češ, da bi bilo naibolje, dati promet v tuje roke.
Novi parobrodi. Med Zemunom in Beogradom začneta te dni voziti dva nova parobroda Jugoslovenske banke. Eden se imenuje «Kosovo«, drugi pa «Topola«. Prometna zveza je določena po dnevi za vsako uro enkrat sem in tje. Tretji parobrod, ki se te dni preizkusi, bo pa tvoril zvezo med Beogradom in Pančevo. Na vsakem parobrodu je prostora za 59 potnikov.
Zanimivosti iz južne Srbije. Znano Kosovo polje je zelo redko obljudeno in to radi nezdravega podnebja in radi tolovajskih band, ki se neprestano podijo po teh krajih in ogrožajo imetje in življenje prebivalstva. Sedaj se je odločilo večje število primorskih Slovencev, da se bodo naselili na Kosovem polju. Prvi del teh kolonistov je že na potu. Pred dobrim tednom so vdrli na naše ozemlje pri Metohiji albanski roparji, ki so plenili po južnosrbskih krajih. Te roparske tolpe so se lotile naše obmejne straže, katere so podpirali orožniki in kmeti. Borba z roparji je bila zelo ljuta in je zahtevala 5 mrtvih razbojnikov, ostali pa so zopet pobegnili preko meje v Albanijo.
Radi tatvine kaznovan, a zopet upravnik pošte. Ame-rikanska pisma, v katerih so bili dolarji, je odpiral in »kradel dolarje, poštne pakete si je prisvajal Nikolaj Manojlo-vič. Njegovemu nečednemu in tatinskemu poštnemu ura-dovanju so prišli na sled ter ga obsodili na dve leti ječe. Manojlovič je odsedel radi tatvine mu naloženo kazen v Mitrovici. Sedaj pa, ko je prišel iz jetnišnice, je slučajno njegov bivši součenec minister in sicer g. 2arko Miladino-vič. Do ministra šolskega tovariša se je obrnil kaznjenec Manojlovič in ga je res imenoval poštnim ravnateljem v Srbobranu. Zopetna imenovanja bivših tatov na tako odgovorna mesta, kot je n. pr. mesto poštnega ravnatelja so za nas vse dokaj žalostna prikazen, kakršnih pač nismo vajeni.
V Beogradu vse, v Sloveniji nič! Da se steka ves naš davčni denar v Beograd, dokazuje čudno dejstvo* da naša centralistična vlada zida v eno -mer nove državne palače — ne kje na Hrvatskem aM v Sloveniji, ampak v Beogradu. V Beogradu bodo namreč začeli graditi novo poštno palačo s sedmimi nadstropji. Stroški te velikanske palače so preračun jeni na 40 milijonov dinarjev. Zopet nov dokaz centralističnega blagoslova!
Koiedtački KZ so zopet dospeli in se dobivajo ništvu SLS v Celju — Beli vol — po znižani ceni 14
Pevski odsek izobraževalnega društva v Vojr^.u priredi na Marijin praznik, v soboto, dne "25. marca ob 3. uri popoldne v dvorani posojilnice v Vojniku igro «Najdena hči«. Pred in po igri nastopa mešan zbor. Ker je čisti dobiček namenjen za nove zvonove v Vojniku, se vabite k obilni udeležbi.
Gospodarstvo.
k vlmskiii trgov.
V	Cehoslovaški so cene v zadnjem mesecu nekoliko narastle, navzlic temu pa vlada v celi vinski trgovini malodane zastoi, Po sorti in po kraju se gibljejo cene, med 800 in 1300 č* kron za hektoliter..
V	R u m u n i j i prodajajo dobra, lina vina z 11 do 11% alkohola. Hektoliter vina stane 550 do 600 le i. Vlada je dovolila alkoholiziranje vin z davka prostim vinskim cvetom, S tem je pritegnila naše tudi češke trgovce, ki kupujejo v Rumuniji slar bša vina s približno 7 do 8%, a jih z dodatkom finega alkohola dvigajo na 12 gradov. Taka vina pa i r je o cehom veliko bolj po ceni, nego vina iz drugih držav» Po zadnjih borznih poročilih velja 1 lei - 2,25 K.
Madžarska, Izmed vseh vinorodnih držav trpi vsled vinske krize v največji meri — Madžarska. Trgovcev ni od nikoder; malenkostne količine se izvažajo še v Švico, Radi padca madžarskega denarja bodo vinske cene v tej deželi tokrat prav znatno poskočile. Stagnacijo na vinskem trgi- so zakrivile tudi razdrapane .politične razmere, ki pretresa.o Madžaisko osobito na mejah napram Cehoslo.aški in Avstriji. Časopisi poročajo, da se iztihotapi iz Madžarske veliko vina v Jugoslavijo, ker so madžarska vina sedaj najcenejša v vsej Evropi. Za slabša vina se plača 1800 madžarskih kron, za boljša pa 2400 do 3800 K. (Na zagrebški borzi ,e nedavno veljala ena madžarska krona 45 naših para.)
V	Avstriji se vinska trgovina slabo raz -vija; ¿o pa ij red vsem radi tega, ker avstr. krona neprespano pada Kljub temu se držijo cene na sorazmerni višini. Za liter vina z 9—9.5% alkohola se nlača 550 do 550 avstriiskih kron. Za vina
z 11% celo 650 do 800 K. Za mlada, sputfo.je&vstr-* vina se plača 8o.000 do 100.000 K,
V I t a 1 i ' i je istotako nastal v zadnje»«, me»* ou neitaîc zastob Po glasu vinorodnega okoliša m sorti plačujejo za 1 hektoliter 100 do 300 lir. Italija še ma v zalogi kakih 20 milijonov hektolitrov vina. Beia istrska vina stanejo 140 lir, rdeßa. pa 210 do Ž2C lir.
F c & n ti i a. Lanska letina je zaostala, za. celih 12 milijonov hektolitrov za predlansko letino « Izvoz je slab, domača potreba pa precejšnja. M ! Straßburgu prevladujejo sledeče cene po frankih:t za rdeče 7—8% vino 95—105 frankov, za belo 116 i -120; rdeče 8-9% vino 105-115, belo 120-430;, za rdeče 9—10% vino 115—125, belo 130-I4Û; zS ; 10-11.% rdeče vino 150-155, za belo 160—160, — j Alzaška močna vina so po 300 do 400 Irankov; be-la steklenična vina boljše kakovosti pa stanejo 4— 8 irankov.
S o a n s k a. Cene so čvrste, trgovina pa ne -koliko slaba. Temu je krivo dejstvo, da Španska še ni sklenila s Francijo in Švico trgovsko-politift. j ne pogodbe. Za hektoliter rezanega vina, rdeči A-licante, 15%, se plačuje 44—46 peseta. V. Katalo-! nija prodajajo 10%na bela vina po 25 peseta, rdeča vina z 12% pa po 24 peseta.
Švica. Cene so nekoliko padle, povpraševanje naraslo, zaloge pa so neznatne. Cene so take: Fendant 1921, izbrano 1,85—2 framka, 19&8 stane 1.50—1 80 frank.
Grška, Vina je v tei deželi malo, kar se je izvažalo v veliki meri v Solun in Francijo 11% Santamaria stane 112—131 lir, 15% celo 145-—156 lir. Rdeča kandiiska vina plačujejo po 158, samo-ska pa po 270 lir.
Tovarna modre galice. V naši državi imairnu «edaj i tovarne, v katerih se izdeluje modra galica. še le sedaj so i začeli misliti, da bi te tvornice lahko izdelovale več modre galice. kakor so jo dosedaj izdelovale, kajti v lanskem letu se je uvozilo v našo državo 43.224 centov modre galice, koje vrednost je znašala 60 milijonov kron. le ogromna svota bi bila lahko ostala v domači državi, akc | bi imela vlada kaj brige za naše narodno gospodarstvo.
Sejmsko poročilo. Na svinski sejm dne 13. laaarca v Mariboru se je pripeljalo 29 svinj. Cene so bile sledeče; Mladi prašiči 6—8 tednov stari komad 600—&OO K; 3—4 mesce stari lOoO—1100 K; 5—6 mescev stari 1200 do 1400 K; 8—10 mescev stari 1600—1800 K. Poroči? mariborskih svinjskih sejmov že nismo dalje časa prinašali, ker sejmov sploh ni bilo radi slinovjka m par-; kljevke.
Živina iz Madžarske. Komisija za vojne odškodnine v Parizu je določila, da nam mora Madžarska v teku enega leta predati 6500 glav goveje živine, 3500 konj ia. 5000 ovac. Kako se bo oddajala in odpravljala ta živina, se be te dni določilo v Budimpešti, kjer posluje komisija vsek v vprašanju vojne odškodnine priznanih in upravičenih držav. Pariška komisija je še določila, da se vrši izvoz na stroške madžarske države. — Torej, v kratkem bodo to-! pet romale komisije iz Beograda po to živino in brez raz-j niti umazanih špekulacij seveda ne bo šlo, ker so te že na dnevnem redu.
Naša brezglava gospodarska politika. Cene za usn,e so v naši državt dosegle naravnost nebo-tično vižino. Dan za dnevom se izvaža iz naše da-* - 1 cele vagone sirovih živalskih kož, Za-a i se ne prepove izvu~ :~ovih kož, nam je tteum-
. V državi imamo dovolj tov t*. ' r&delova-i irovih kož za navadna obuvala, a imamo 12 .ve j tovarn, ki predelujejo finejše kože, zato bi bil© v interesu našega narodnega gospodarstva» da s» prepove izvoz kož, V domačih tovarnah primanj -kuje sirovih kož, ker se jih preveč izvaža. Kožea j katere izvažamo, se nam v obliki usnja vračajo iz. j inozemstva za visoke cene.
Cene za jajca. V Mariboru stane eno jajce 4—5 K, v Ljubljani jih prodajajo po 5—6 K, v Ceiju po 5 K, v Nemčiji na debelo po 2700—1300 mark za lOOO komadov, v Gradcu stane eno jajce 8, na Dunaju pa 10 naših k on. V Švici je povpraševanje po jajcih iz Slovenije zelo živahno, toda izvoz jajc iz naše države v inozemstvo za-branjuje neprimerno visoka carina, za katero dobroto se naj naše kmetice zahvalijo samostojnežem in demokratom, i i tvorijo sedanjo vlado.
hhaelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je p večaj živahne gibanje. Hmelj je začela kupovati Francija, ki je aakupila 200 centov hmelja po 3IOO kron za 50 kg in 300 centov po 3400 K za 50 kg. Tudi zunaj na deželi je bila hmelj-ska kupčija zelo živahna. Hmelj nečeškega izvora so kupovali po 2000 čehoslovaških kron za 50 kg. né hmelj-skem trgu v Norinibergu so hmeljske poskočile.
Lesni trg na Madžarskem in v balkanskih državah.
Ogrska, ki je izgubila vsled mirovnih pogodb vse svoje gozdove, je navezana sedaj povsem na uvoz lesa iz sosednih držav. Po zimi je vsled ne-ugodnin vremenskih razmer vsa trgovina počivala, sedai se pa je neznatno oživela, ker so izginili zadnji oj tanki ledu na Donavi in na rekah na gornjem Madžarskem, po kojih se je dov^žal dosedaj ves les na Madžarskem, ker je to najcenejša pot Malo življenja na budimpeštanski borzi je prineslo tudi de'stvo, da se je otvoril promet na Donavi do Beograda Prve pošiljatve lesa iz Slovaške v srednjo Maažarsko so že šle skozi Budimpešto in tr.i se, 9a je po vodni poti prišlo na Madžarsko za priličeo 35 milijonov kron različnega lesa, zlastt drv. Vendar pa ovira živahno trgovino z lesom visoko stanje češke krone in čeiki velel -govoi so sklenili, da bodo odslej sklepali kupčije v rum' aa» kih le ih, da na ta način omogočijo vsaj deloma kupčijo- Kako si ta način kupčii predstavljajo, pa
23. »area 19?2,
bLOVxii^öiVi uUöhUilAlt,
5, stran.


seveda uiso povedali in öe je ta način izvedljiv , je toMü še vprašanje, ker bi na ta način morali u-rfcari tudi na Češkem kot plačilno sredstvo rumun-m fe«i.
Fronet med Madžarsko in Rumunijo je v najboljša» teku in če do jeseni ne pride do političnih zaplelLaiev med imenovanimi državami, bodo ogrski fcraovci lahko krili v9o potrebo na lesu na Ru-m«Hfikeß!. 2e sedaj so si oskrbele tovarne za po-fcižtvo večinoma ves les, ki ga bodo porabile v do-glednam času, iz Sedmograške in nekaj cvetoča in dustrrja izdelovanja sodov dobiva novo življenje, teka da se bo lahko v letošnjem letu omejil skoro popolnoma uvoz sodov iz Nemčije, ki je še lansko jeto poslala skoro 18,000 sodov» Nasprotno celo — Italijani so se začeli zanimati za izdelovanje sodov na Madžarskem, kjec je zvezano produciran.se sodo* z mnogo manjšimi stroški vsled nizkega stanja vstlute, Italija namerava dobavljati na Mad -žarskem zelo poceni sode. ki iih rabi v velikih množiufcii.
Q kaki lesni trgovini med Madžarsko in Jugoslavijo do sedai sploh še ni mogoče govoriti po krivdi naše vlade. Kar se je dosedaj lesa izvozilo na Madžarsko, je bila pravzaprav samo kompen -zaeija madžarskim državnim železnicam, ki so v svojih dclavnicah popravljale naše vagone in nase stroe. Naša vlada je kratkomalo zaprla svoje mej-e proti Madžarski popolnoma hermetično in kakor ie" videti, ne namerava istih prej odpreti, tako da bodo druge države izpodrinile našo konku -i ofloo popolnoma. Skoro je tako videti, kakor da bi si naßa vlada prizadevala ubiti vso lesno trgovino oe samo z Madžarsko, temveč tudi z drugimi dr-žavaui, Holandska je v zadniem času nameravala kriti velik del svoje potrebe na stavbenem lesu v Jugoslaviji, pa, umaknila se je zopet iz našega trga. te*- naše tvrdke niso mogle odposlati lesa po prej kot v nekaj mescih. Zgodilo se ie5 da so mo: rab Hoktndci čakati na les, ki so ga kupili pri nas, cela več kot pol leta, ker se naša vlada ni brigala za to, da bi dobila lesna trgovina dovolj vagonov na razpolago. Sicer pa, zakaj bi se vlada «a to brigala, ko nič ne nese. Naši trgovini mora zadostovati, da imamo sicer dovolj vagonov, ki pa so po večini neporabni, ker do sedaj še ni prišlo nikomur na um, da je treba vagone tudi malo popraviti. In zakaj naj bi se vagoni tudi izrabljali. Saj je dovolj, če ima vagone in če isti stojijo ne-«pontfKiani na različnih hrvatskih in srbskih postajali. Naši „ministri-strokovnjaki" imajo očividno dopadec;e nad to zmešnjavo, ker drugače bi bili morali gotovo nekaj ukreniti proti tem razmeram . Do seda.; pa niso niti poskusili izboljšati položaja, vsled svoje nezmožnosti
Kakor so se Holandci odtegnili, tako se odmi-kajo tudi Italijani, ker dela naša vlada velike tež-koče pri izvozu, Na Hrvatskem, ki je preje pošiljala v«e le« skoro na Madžarsko, je kriza v lesni trgovini, Bosna se pa približuje tudi že skoro pogina« po zaslugi naše vlade, ki ne vidi dalje, kakor mlad zajec z repom mahne.
tta£i.skovaJtje rud. Ministrstvo za gozdove in jrtKfe e dobilo obvestilo od komisij, ki raziskujejo državi naokrog rude in druge prirodne zaklade, 9» se našli izvori na*t®	uaj-
. , ortugori, asialt pa v Hercegovini, v Pono-potju. Koliki so ti prirodni zakladi, sedaj še ht ma.so, kdo jih bo dvignil, pa tudi ne. Pri nas imamo ie to nesrečo, da se eden del narodnega i-metja aa drugim spravlja v roke najhujših, po ve-$£ni ooio tujih izkoriščevalcev.
švicarske tovarne ur, ki so poprej po oelem svetu pošiljale svoje izdelke, so se po vojni začele zapirati ena za dr.ugo. Večina je ustavila svoje obratovanje, ker se izdelovanje ni več izplačalo vsled valutnih razlik in raznovrstnih mejno-carinskih in prometnih uredb povojne dobe. Ko so fabrikanti videli, da razne zapreke ne bodo pojenjale, temveč Ite aarastle, so se vrgli na druga polja. Tako je met narečja tovarn ur v Chaux-de-Fonds tako u-redlla st oj obrat, da izdeluje danes lokomotive. Ta tovarna ¡e stopila v zvezo "s sovjetsko Rusijo in »deluje sedaj za njo posebno vrsto dobrih želez niških strojev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 300 do 305, francoski frank stane 28 do 29 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 5, za 100 čehoslovaških kron 585 do ©1«, za 100 nemških mark 125 do 130 in za 100 laških Sr 1620 do 1630 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.60 centima. Od zadnjega poročila
5 vrednost naše krone ostala neizpremenjena. V gospo-arskem oziru drvimo z odprtimi očmi v prepad.
1 fodejw graba.
Ko! ro;en Celjan me že od mladih nog najbolj «animajo „Celjske novice." Tako n. pr. me je zanimata vest, da je svojčas mesftni sosvet celjskft podard celjskemu odseku Slovenskega planinskega druživa v svrho popravil v „Hudičevem grabnu" večjO množino lesa iz mestnih gozdov, O tale prešmontana ..Hudičeva graba", saj te dobro pozna«. ko sem kot bogoslovec s svojimi večinoma že rajnim! tovariši in prijatelji prav pogostokrat zašel v b o, iz katere smo se koma; in komaj zbrali tam doli pri „Pišeku," V spomin na te izlete je moj *e davno rajni svak profesor Kosi zložil dov-fipso pesmico. Sedaj pa s šalo proč! Moj namen je, razmotrivati npravičerost imena „Hudičev graben." Stičnih krajevnih označb najdemo več. Blizu Dobrne imamo „Teufelsgraben", „TeuJelsmüh-
le," A oomačini pa rabijo označbo „Zlodejev a graba" in „Zlodejev mlin.'- \' bližini je namreč neka velika kmetija, in lastniku te kmetije pa pravilo j po domače „Zlodej," Ta kmetska hiša ima menda ; že sto .n stoletja mini v tem grabnu in temu mli' nu pravijo ljudje „Zlodejev mlin-, grabi pa „Zlodejeva graba," Med temi označbami je pa vendar velika razlika Nekoč je šel neki duhovnik-doma-čin iz Dobrne proti „Zlode levemu mlinu" z gene-ralštabno karto v. roki, Postoji malo ter vpraša mi mnido«?^ stareka-kmeta: Vi, oče, kje je pa tukal
je vendar tako zapisano," — „Ne, ne, pravi kme-tič, „tu smo sami pošteni ljudje, tudi ni tukaj hudiča m tudi ne njegovega mlina," — „Povejte mf pa, očka, kako se imenujeio te kmetije in ti mlini?" — „Dobro", pravi kmetič, „najprvi je „Brau-nerjev mJin", potem „Zlodejev mlin", glejte, tam-le ga vidite!" — „No, sedaj smo pa že skupaj! Torej tisti mlin tamle je, katerega iščem," „Seveda, toda tisti mlin ni „Hudičev mlin", ampak „Zlodejev mlin", ne zamerite mi, č. g. župnik, veste, tisti mlin ne bo nikdar „Hudičev mlin", marveč je bil in oetane še tudi v bodoče „Zlodejev mlin," Iz tega ie razvidno, kakšen, sistem ponemčevanja naših krajevnih imen je vladal v rajni Avstriji, Iz označbo „Zlodejev mlin" so napravili „Teufelsinuh-le" in take označbe so prišle še celo v generalštab ne zemljevide. Označba „Zlodejieva graba" in pa „Zlodejev mlin" je torej edino pravilna.
Celjan.
Razne novice.
Stinnes in Rusija. Nemški milijarder Hugon Stinnes, naivečji bogataš v Nemčiji, se bavi z velikopoteznimi načrti. Ta mož ¡.e s svojo delavnostjo, žila v os t o iif izrednim pogumom združil ogromni del nemških rudokopov, industrij in obratov v velike /veze ali takozvane koncerne, katerim na-čeljuie ¡:: jih vodi k raznim ciljem. Sedaj, ko se na vseli- sestankih evropskih državnikov govori o gospodarski obnovi Rusije, si je ta človek izmislil ve lik nač*t. Kakor znano, mora Nemčija odplačevati zavezniškim velesilam milijardne odškodnine v zlati vrednosti. To odplačevanje pa je Nemcem kljub velikemu bogastvu Nemčije jako težavno. Nemška industrija se bori z velikimi težkočami: deloma ii primanjkuje cenih surovin, najbolj pa pogreša živila in kruh za svoje delavstvo, Hugon Stinnes je prišel do dolgem razmišljanju do zaključka, da bi se izkoriščanje onemogle Rusije sijajno izplačalo. Stinnes hoče v Rusiji graditi velike tovarne, rudnike, železnice itd., kot odškodnino za ta dela in materija! pa bi morali Rusi za gotovo dobo prepustiti Nemoem izkoriščanje rudnikov, vodnih sil in poljedelstva. Na fa način bi Nemčija, zlasti nemška induatriia, prišla do potrebnih surovin in živil, Rusija pa bi se obnavljala v gospodarskem oziru. O kakem izžemanju Rusije tu ne more biti govora. Rusi sami so danes gospodarsko tako uniče -ni, da nimajo sredstev za dviganje svojih podzemskih zaxladov- Na ta način ^ x ~ ' iU. ¿ouko iz-; .o« svoje ooveznosti Političen cilj Stinne-sov pa (6 ta-le: prisiliti Rusijo, da stvori z Nemčijo „Evropske združene države", v katerih bi igrala Nemčija Drvo vlogo. Ako bi Nemčija to dosegla, potem bi se popolnoma osvobodila iz klešč an-tante. Na suhem bi razpolagala z ogromno vojno silo ;čo bi bilo treba, op. ur.), a na morju bi ji nobena blokada nič ne škodila, ker bi imela v Rusiji neizčrpne vire živeža in vseh drugih važnih potreoščm
Glad v Rusiji. Listi poročajo, da je vsled lakote pomrlo od 1. decembra 1921 do 15. februarja 1922 nad pet milijonov ljudi. Vse ljubljanske politične in nepolitične organizacije — izvzeti so policajdemokratski batinaši — priredijo v nedeljo sestanek za odpomoč gladnim Rusom.
Orkan v angleškem kanalu. Preteklo sredo je razsajal v Atlantskem oceanu, pred vsem okrog Anglije, zlasti pa v takozvanem „Kanal la Man -che", ki loči Anglijo od kontinenta, tako silen orkan ali vihar, kakoršnjega se ne najde zabeleže -nega nikjer v zgodovini, Orkan ni prišel nenadoma, kaiti že ob 4, uri popoldne se je pojavil krog otočja Scilly. Meteorološka postaja na teh otokih je zaznamovala brzino 108 milj v uri. Velika sreča v tej nesceči je bila, da je orkan na odprtem morju mnogo huje razsajal, kakor okrog Anglije, — kajti sicer, bi bila škoda, katero bi bil povzročil na suhem nepopisna. Parnik „Pas de Calais", ki je imel na krovu 87 potnikov, je bil ves čas, dokler ni priplul v luko Dover, v veliki nevarnosti,. Visoki valovi so butali v zidovie, tako da se je parnik nahajal v skrajni nevarnosti. Vsako rešilno de lo bi !; ¡o brezuspešno, kajti vihar je premetaval težke mclorne čolne, kakor da bi bili iz papirja. Od vseh strani so prihajali v angleška pristanišča obupni klici na pomoč od parnikov, ki so se še nahaja, na morju in bili kot igračke v oblasti orkana. V pristanišču v Doveru se je odigral razburljiv prizor. Komaj ko ie moštvo še pravočasno zapustilo neko bojno ladjo, ki je bila tamkaj zasidrana, Že jo je orkan odtrgal od sidca in jo s ta -ko silo treščil ob nasip, dâ se je razletela kot kaka poseda iz porcelana, če jo vržeš ob kamen. — Parnîk „Limoges" e venomer klical na pomoč, nahajal se je komaj 15 milj južno od Deala. Toda ko so spustili v morje rešilni motorni čoln, ga je vihar ureiiil ob skalo, da se je razbil. Usoda par -
nika še pa ni znana. Parnik „Cristo" je trčil ob neko barko, oba sta bila razbita, moštvo je pa u-toniJo. Tudi več rečnih parnikov, ki so se nahajali v vodovju in v londonskem pristanišču, je bilo razL.fih, Razburkano morje je nudilo mozeg pre tresujoii prizor Valovi so treskali ob kameuito zi-dovje in metalo je cele piramide morskih pen čez obzidie Več parnikov je odtrgalo in treščUo ob pristaniško zidovje, zopet druge barke in parnike so pa morski valovi kar požrli. V Brightonu je orkan povzročil veliko škodo, .Več poslopij je bfto porušenih in orkan je odnesel skoro vse strehe v gornjem delu mesta. Telefonske droge je prevrglo' in brzo-avni iu telefonski promet je bil za dalje časa ukinjen. V bližini Folkestovvna je orkan razsajal tako silno, da je prevrgel skoro vse dimnike, izruval drevesa in razbil vse šipe na oknih, Število človeških žrtev je zelo veliko, škoda pa , ki jo :e ¿ovzročil ta orkan, ki nima primere v zgodovini, pa znaša na milijarde.
Najstarejše slike apostolov najdene. Nedavno so prinesli rimski listi zanimiva poročila o izkopi-nah, ki so jih našli v Rimu, v mestu, ki je največja zakladnica za starinoslovce. Sloveči rimski arheologi Lanciani, Paribeni in dr, Bendinelli so razkrili veličastno katakombo iz I, stoletja po Kr, r., kamer so se zatekali prvi kristjani in kjer so tudi opravljali svoje molitve. Na stenah te katakom be se nahajajo slike, ki so neprecenljive zgodovinske važnosti in vrednosti, Dognalo se je, da so slike na teh stenah^ ki predstavljajo 12 apostolov, pove in najstarejše, ki predstavljajo življenje 12 apostolov, kajti vse dosedaj najdene slike so iz poz -nejše dobe, nekako iz 4, stoletja po Kr, r. Te slike so pa najmanj 200 let starejše. Nekateri stari-noslovci so mnenja, da so bile te slike izvršene že začasa, ko so apostoli še živeli, toda osebno sem mnenja, takopravii Lanciani da so te slike iz 2. stoletja, kajti nekateri najdeni kamni so označeni z imenom Domitia Lucilla, ki je bila mati Marka Avrelija, z letnico 187, Slike apostolov na stenah teh katakomb so prav gotovo iz 2, stoletja- Značilno je, da je slikar naslikal te slike v takih see -nah, kakor se mu je zdelo potrebno, da se izogne zasledovanju paganov. Osebe apostolov so na teh siikah naslikane v oblekah^ kot da bi bili pagani, dočim nj nobenega dvoma, da so bile te slike nar-menjene za kristjane in da predstavljajo razmere prvih kristjanov, Ena slika n. pr. označuje Kristusa, oblečenega kot pastirja, kako ga Častijo njegovi učenci, ¿brani okrog njega, toda ti učenci uiso naslikani, kot da bi klečali in kleče molili, — marveč so naslikani kot stoje, roke kvišku moleč, kakor so pagani častili svoje bogove. Te slike so prve, ki predstavljajo apostole in so tudi umetniško na zelo visoki stopnji ter zelo zanimive, Slikarstvo e bilo že pri prvih kristjanih visoko razvito, Sploh so bili Rimljani večji umetniki v slikarstvu nego je kiparstvu. Te slike so izborno o-hranjene ter v tehničnem in umetniškem oziru naravnost uepresegljive. Obleka na apostolih ie res spretno drapirana, obrazi izraziti, v?	so ze-
lo lepe. Med slikami. H .navijajo apostole in ki so izborno ^eiie, se nahaja slika, ki pred-a h v. Petra in Pavla. Ze vsled tega so zelo zanimive, ker niso izvršene v konvenej^onalnem slogu, Kaferega smo navajeni iz umetniške dobe pr vih kristsanov, ampak so popolnoma realistične . Ce bi te slike tudi ne bite izgotovljene, za časa ko so še živeli apostoli, jih je vendar moral ustvariti umetnik, ko je imel še natančno ustmeno sporočilo, kako so izgledali ti apostoli, torej v dobi, ko je še bil spomin na apostole svež. Apostoli so umrli nekako v prvi polovici 1. stoletja, sliko so pa bile ustvarjene v prvi polovici 2. stoletja.
3 milijone brezposelnih. V Angliji imajo blizu 3 mi-ljone brezposelnih. Vlada si sicer prizadeva omiliti bedo brezposelnih, toda vse skupaj ne pomaga nič, kajti število brezposelnih narašča od dne do dne. Isti pojav vidimo v Ameriki, v Švici in v Italiji. V Ameriki je vsled brezposelnosti v lanskem letu izvršilo samomorov 20.000 oseb, v Švici, kjer imajo nad 100.000 brezposelnih, 3000 oseb' v Italiji, kjer je 1 in pol milijona brezposelnih, je izvršilo samomor vsled brezposelnosti 18.000 oseb.
Prehrana živine v Dalmaciji. V hrvatskih listih čit^mo sledeče poročilo iz Benkovca (Dalma-c a): „Drobnica, zlasti ovce in koze, nam ginejo zaporedoma, .Vsak teden pogine v enem hlevu po 6 do 11 glav živine vsled pomanjkanja krme," — Današnja slika uboge in izčrpane Dalmacije je res nad vsi; žalostna: narod strada, živina gineva in oblast v občinah je v rokah batinaških ivladnih) k9misa -"jev, v mestih pa divjajo razni smrkolini , ki se zbirajo kot „Jugoslovanski napredni nacijo-nalni omladinci" pod zastavo diviašk|ega nacionalizma. Hrvatsko prebivalstvo se trese, v vedni nevarnosti, pred fašistovskimi tolpami, ki uničujejo v ;meuu Pribičevičevega „narodnega edinstva" imetje lastnih sodržavljanov. Za podpore tem razgrajačem ima Belgrad obilo denarja, da bi se pa vlada v «rvi vrsti pobrigala za prehrano bedne Dalmao-je in drugih pasivnih krajev naše države — (ega najbrže ne bomo dočakali! Pravijo ia ima vsaka f.atina dva konca. Prišel bo čas ' ko bode ljudstvo samo obračunalo s tistimi, ki gazi o njegovo vOljO In se mu v bedi še rogajo.
«Sekserji« _ staro železo. Mesca aprila bodo potegnili na Cehoslovaškem stare, železne 20 vinarske novce iz prometa. V Pragi že imajo zbranega toga starega denarnega železa 200.000 kg. Kakor hitro & potekel rok za izmenjavo železnih «sekserjev«, bodo ti novci proglašeni na Cehoslovaškem za staro — ničvredno železo. Ako se bo pa komu posrečilo, da jih bo ponesel preko če* hoslovaške meje, bodo pa zopet dobro plačilno sred-
8. stran.
8UGVÄN8&* «OSPOtCCR,
23. marea 1922,
sivo v: Avstriji, Madžarski ter pri nas. Čudna je usoda že-&e*nih «sekserjev«.
Dopisi.
Sv. Peter pri Mariboru. Pred kakimi 20 leti je prišel v Maribor cirkus Buffalo Bili. Tiste dni sva se mudila z Srno v mestu po opravkih. Radovednost je tudi naju premagala, zato sva si ogledala celi amerikanski dirindaj. — iNajveč pozornosti so vzbujali Indijanci s svojim nečloveškim kričanjem in s svojim perjem, ki so ga imeli nataknje-nega od nog do glave. To perje je bilo za naju uganka; to sva vedela, da jim zraslo ni, nisva pa vedela, ali so si Indijanci vtaknili perje kar v kožo ali pa so si na kak indijanski način prilepili perje. To je bilo pred kakimi 20 JetL Nedavno pa sem dobil slučajno v roke najbolj trezni fist, kar jih premore Evropa (Indijanci imajo Bojda še bolj treznega) to je «Kmetijski list«. V njem sem našel slučajno dopis iz Št. Petra. Pogledam, gledam, strmim in začnem se čuditi. Toliko zaslug, koliko si jih lastijo samostojneži za našo občino, si jih niso priborili vsi župani in odborniki, ki so kedaj živeli in delali v naši občini. Ne-ihote sem se spomnil na Indijance in njih perje. Mej kuš, skoraj za las so podobni naši samostojneži Indijancem. Ali nimajo tudi samostojni strici nataknjenega vse polno perja od nog do glave — z edinim razločkom, da je samostojno perje pavovoi Prave srake jih ne prekosijo. Koliko pa ie pri njih neumnega kričanja in hvalisanja, to pa preseda tudi najbolj zdravim želodcem. No, mi jim pustimo njih veselje, saj so tudi Indijanci ponosni na perje, čeprav ni zraslo na njihovi koži, samostojni pa si morajo svoje zasluge izmisliti, ker jih v resnici nimajo. Ce bi Indijanci izvedeli za «Kmetijski List« ,bi si ga nemara takoj naročili, in samostojna stranka bi se okrepila. Sicer pa imajo naši samostojneži že precej indijanskih navad. Indijanci znajo potegniti človeku kožo z glave, samostojni voditelji pa potegnejo kar celo kožo s telesa — z davki in sličnimi dobrotami. Živijo samostojni Buffalo Billi
Svečina. Minulo nedeljo nas je obiskal slabostojm Memolja, da bi nam sporočil o raznih «dobrotah«, s katerimi nas obsipuje Samostojna iz Beograda po celi kraljevini Shoda seveda ni upal poprej javno razglasiti, ampak je po službi božji naznanil ljudem, da bi jim rad nekaj povedal v gostilni. Nekaj jih je res šlo z njim in predvsem nekaj žensk. Pa še ti pičli poslušalci niso šli z Mermoljo, da bi poslušali njegovo politično «modrost« in izdajstvo slovenske samostojnosti, ampak, da so mu izprašali vest: 'Koliko je odpadlo v njegov žep pri Pucljevih nemških volih, ker se je ravno on najbolj branil pregleda te trgovske pogodbe. Mrmolja ni tozadevno prinesel nobenih dokazov, s katerimi bi bil opral Puclja, sebe in celo Samostojno, ampak je grozil ženskam, ki so mu klicale v spomin nemške vole, s sodnijo. Drugo poglavje Mermoljeve javne izpove-di v Svečini pa so bili naši rekruti, za katerih usodo se je v zbornici tako lepo zavzel Jugoslovanski klub, a je ravno tm Mermolja očital poslancu Brodarju, da poročila naših rekrutov o njih žalostni usodi niso istinita. Na te točke je Mermolja samo debelo gledal, a nič odgovarjal. Mer-
moljev shod v Svečini je pokazal temu slabostojnemu na-dutežu, da je ljudstvo ob meji že davno spoznalo samostojno izdajstvo in slabostojna davčna bremena. Pripomniti pa moramo, da je pripeljal Mermoljo na shod šentjurski šolnik Robnik, ki je dopisnik Novačanove «Nove vasi«. Dr. Novačanu bi kot glavnemu zemljoradniku v Sloveniji svetovali, naj bolje kontrolira svoje zaupnike, da ne bodo pomagali samostojnim, ki so največji nasprotniki zemljo-radnikov, na shodih. Šolnik Robnik je tič, ki poje, če treba po slabostojnih notah, ali pa žvižga tudi za zemljoradnike in jim prisega zvestobo. Robnik je značaj, kakor jih lahko najdemo samo med slovenskim naprednim šolništvom.
Svečina. Na naše Jožefovo žegnanje je prišel poseben sejmski medved, vodja cirkusa pa je bil šentjurski nadučitelj Robnik, ki zadnji čas vodi Mermoljo v okolico na shode. Sicer je on «nadstrankar«, a to ga ni motilo, da ne bi bil organiziral šentjursko samostojno nemšku-tarijo. Spominjamo se še tudi, kako je svojčas v Šentjurju na dr. Jankovičevem shodu ogorčen rghnel zoper zlorabo
vere, ker so tamkaj o priliki misijona kramarji prodajali ~ i. Zdaj je pa ta veliki značaj svoje mnenje že spremenil ter tudi sam zlorablja cerkveno žegnan-
je in ob tej priliki havzira s samostojno robo. Smo pač značaji prve klase.
Selnica ob Dravi. V Mariboru je bil shod za nravni preporod ljudstva. Poročevalec govori o vedno novih gostilnah in vpraša, kdo daje dovoljenje za to? Vprašate kdo? Vojvoda naših samostojnih in njegov zvesti oproda ki zna za vse druge skrbeti, sam zase ne, sta tudi bila na znanem Pucljevem shodu v Slov. Bistrici. Ne mislite pa, da sta šla tja samo iz navdušenosti za Puclja in stranko. Zajec tiči v čisto drugem grmu. Gospod vojvoda je kupil v Selnici hišo, a hiša sama nič ne nese, zato bi dobil rad dovoljenje za gostilno, in to dovoljenje naj bi mu iz-posloval gospod minister Pucelj. Odtod ta navdušenost Pri tem smo se nehote spomnili na drugo potovanje — tudi k ministru. Bivši SLS gerent je potoval v Ljubljano k ministru Roškarju, ki se je takrat tam mudil. Obiskal je
tam razven ministra več veljavnih mož, da bi upsosll poti" poro za selniški vodovod. Ljudska stranka za obče bo» ristni vodovod — samostojni za gostilne, to je cel program.	A t
Sv. Lenart nad Laškim,- Ker imaš ti, «teonl naS „Slovenski Gospodar", tudi v naši okoSti«®-kaj naročnikov, upamo me dekleta^ tla nam ništvo dovoli malo prostora v svojem listu, lenartski slabostojneži so nas v umazanem „Domovina" robato napaJdli, a ker se jira m j¡m»< timo zasmehovati, jim odgovarjamo: Samostojne• ži! Belgrajski uradnik z metlo nam je váeé la »a nam za; naravnost potreben, da bi prišel s 9f®i» metlo in pometel še tisto peščico samostojBeátef: 15 smelišnico. V svojem dopisu ste se sicer polfr®.« lili, da rásete kakor gobe po dežju, a kakor ba hitro zraste in zopet hitro usahne, tako bedte kmalu usahnila in izginila vaša izdajalska sfcraa-» ka. Samostojneži! Skrbite predvsem za stvora m* sodo, nas klerikalne device pa pustite v m¿rn,saá kakor vse izdajice, čaka tudi vas prebridka «so 1 da, a >e zadela vašega patrona Iškarijola, Ib íá slabosto>ni „fantek od fare", ker me klerikalne device potrebujemo tudi kakšnega zastopnika v Bel-graduj bomo, kadar bo ženska volilna praviaa stopila v, veljavo, mesto g% Krajnca rajši tebe iz»»-* lile za poslanca in ti iiadalíe častno ime: „Pasta-» nec starih devic."
Rade pri Mariboru. Da je bil rdeči Koban sai! rešen občinskih poslov, nam je znano, pa, &adm> se sam zdi, da naziva dopisnik g. Baumana r. »■ klepaju kot pristaša socijalnodemokxatíCne stran ke, ko pa edino v njegovi gostilni v Radah vidi' mo našo liste na razpolago. To vemo, (ta ranse
posestvu na proda;, '
oliva, travnik. Ladovik {
- - •• äl0«
Lepo	„
LeSaik, katet v St-jdssteih.
VoKiIa Kmečka hranilnica ▼ «tfllU. |a posojilnica v Hočah r. a. e. o. s. ima v nedeljo dne S. aprila I922 oh pol 9 uri svjj redai občni abor s sle ležim dsemltt redom: I. Zapisnik car njega obeaega zbora se p-eglaia in »dobri. S. Pore čilo RhčrlsVfa. 8 Porof'lo nadaorstra. A. Nadomestne velitve na bistva. 5. Nadomestna volitev nai«or«t<a. 6 B.a-čajnosti. K obilni uieleibi vabi oSbor.	817
Štore pri Celju.
V ntdoijo dse 28. marca 1922 pri rede tukajšnje aioreieke kato-ličke organivacije r fgnraih prostorih gospoda Ivana Krajec eel-dsaiVi poučni tečaj s sledečim sporedom: Dopoldne od 9. do 10. ur« kasečkn rpratanje, od 10. do 11. ure delavsko vpraiaaje, nI 11 do 12. nre ndtuiaisivt. Popoldne od 8. ur« c» /rej p« društvena izobrazba. Poačevali bodo pouievalei o i sloreaske krščanske eoeialae «rese. Moije ia ieae, raiadeaiči i« deklet«, brez rasli ke stanu «lelešite se teg« šele v»i-nega poalflega te Saj« v obilnem številu!
[Firma Jo'- ZtTrf>
1 m. II »110 sprejme nfoncit Z dobrim1: iepriéetaH is poštenih staršev v trgovino s asianim blagom.	208
\ a?avias» 18-letrtaj MoíeB T »JUliüt* p;Hrtih »tarier, se v moji usnjarni takej »prei&e, —h;aio staoerknje in »*k»j oble
dobi pri neai	i—S 916
Najbolj §i postranski
sasfužekl *—% t®3
Nabirajte divje rastoče zdravilne rastline (listje, cvetje in korenine). — Natančnejša pojasnila daje . h.,
G. HOFFMANN & COHfC Maribor, Kopitarjeva ul. 11 (Itfielandgasse).
tisoč trt Binar alce na prodaj eeoa 3 K. kdor še šeli kaj ku?iti naj nemudoma naroči, «ieer bo vse nu$rodano, Tone Zagoršek, trt-t Dorna ri pošta Muškaajci.
211
Sadna dnevesa
kot renski bobovec, mošančke, rožmarinke, kalbiler in hruške ravnokar došla ter se d< bijo v Mariboru, Ruška cesta 15 Tisti kateri so drevesa že naroiili, naj pridejo tak°J ponje- 120
Gonilni f£ii3£
Sage 1« poljedelske stro.o v vsa« širi«! t zalegi pri Ir. Kr»»e«, Karitrar Alelus. 18.	21?
Krojaškega
J. PartlU. krojaški mojster v Stn-tjebslii ^i«ks«ndrov» eest« '.. jri Maribora.	^P»
M0ift kilo do»O000K i»lia ittOlU kopiti ali v se ti v najem. Naslov v npiaolštv« 1—2 212
Vinogradniki pozor! „CROATIA" Zavarovalna zadruga v Zagrebu.
EhHaanjam. da še imam nekaj
dovoljuje si naznaniti, da je otvorila za področje bivše Štajerske in Prekmurja glavno zastopstvo v Mariboru in je imenovala svojim glavnim zastopnikom gosp. STEVO TONČIČA, špediterja v Mariboru. — Pisarna se nahaja v Mariboru, Cafova ulica 2. — Zavarovalni oddelki: Požar, nezgode, vlom, življenje, transport, blagovnih in denarnih pošiljatev, steklo, toča- — Sprejme se več sposobnih in zanes jivih akviziterjev pod ugodnimi pogoji. Sprejme se takoj tudi praktikanta.
I Ha «ebeleM
i| Ni drobno I |
Cerkveno
bi prodalo t četrtek 6. april« eb 10. «k zjutraj pri cerkveni kleti. 214
Jtalo posestvo
n proda Baše št. 92 201
finratan tr«0T'kl P»««><»ik oprt? IÜII , dobri ni isprl-
čevali se sprejme takoj pri ti EL 8uppus, Pristav«, Štajersko 216
Poskusite kupiti
dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet) fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bosniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
Miloš OSET
MARIBOR, Aleksandrova cesta št 45
nasproti glavnega kolodvora. 1 Telefon 15.
(mv-- -	i—192
Dežne plašče
Klofou Me	'	n1
pevUo	m
6evlj«
dokolenice (gamaSe), obleke, dežnike, palice, tri nt tonbiie«, potovalne košare, ročne torbice, motvoa (Spags) mudi v veliki izbiri, po solidni ceni
JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2.


Kontoristinja
18 do 80 let i tara, vešča slo «a tfcega, hrvatskega lo nemlkeg« je sika išče lesa« trgovina Una Prtdovii, Frani. Štaj Stanova je tn hrana, « plača po dogovora. Pismene ponudbe na Ilija Predov t ▼arašdir, Medjimurska cest« I Sli rr«m št 10	1—"Oft
I Cene zmerne!
Pozor! SEMENA Pozor!
vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse Špecerijsko blago ssajee-»eje pri tvrdki	i—j® 200
t. DEČKO, Celiš, Glavni trg 10
tU farne cerkve (preje Milan HaSevar) po!lr®ž- ' n ca Ljubljanska ee»ta št. 4.	• |
Istotam se kupi vosek, laneno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dne vsi ceni.

Pozor!
Pozor!
Postrežba točna! |
Zanesljiv ^ Ä
1b sa vsa domač» dela * »eSletoimi jasriče»«!! se sprejme. Plača 4— S00 K. mesečao. Joe. Petri' Bcčiea ob Paki.	1-2 1P7
f I i pri Velenju Ta st O V» A1J Tr|l na C etni pio ieljek t. j 8. april« -e It šiv nski In kr*mar«ki sejem. Prodajalci iu teci pridite j. obilnem šteiilal 206
POZOR!
Skladišče poljedelskih strojev prvovrstnih tovarea kot UmraÜi k drug, Bubn«. Mayfarth k drug, Dunaj, Wichterie * Kowsrik, Prostejov, Titania, Weis itd.« naJiaja pri tvrdki
IVAN HAJHY
MARIBOR, Aleksandrova cesta 45
.«..«.■• »v.-"
nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča:
vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje aH od-biralnike, slamoreznice za ročni terpogo* na vitel, sf.dne mline, grozdne mline, stiskalnice, reporeztr.ee, drobilne mline z« itde-lovanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, seaalke in pocinkane cevi gnojnične črpalke, Sackove pluge, izborco poemkane brzoparilrike v velikostih 50 do 120 1, brzoparilne lonce, rokciv-posnemalnike. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezne nože. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in zanesljivo. Postrežba točna in solidna. Številna pofcvalna priznanja na razpolago 1 Zastopniki se sprejemajo.
Zidarji In tesaxji
--------- n» ". —m"—- . . «"«M
se sprejmejo za stalno delo k najvišji mezeft. določeni od «Zveze indastrijcev v Ljubljani». — Prenočišča v barakah zagotovljeno.
Mestni stavbenik RUDOLF KIFFPM Maribor, Melje.
GRADBENI MATERI AL
in sicer: opeka, vrata, okna i. t d. na prodaj od de-molacije hiše v Mariboru, Aleksandrova «esta št, & od 20. t. n. naprej.
Jugoslovansko inženirsko podletfe v Mariboru, l/etriniska ulica 30.
Po najvišji ceni prevzame na vsk^ki pnstaji in plača tako,
kostanjev les:: Franc Kupnik,
Kostrivnlška Slatina, Podplat pri Rogat^

zato, Re : si ni hotel nadeiati Samostovne in voliti «slih velikih demokratov, pardOH, policajdemokra-»ov in siaboatounih.
Lesk«»ec v Halozah. Dne 2. t. m. ie tukaj dokončal, okrepčan s tolažili sv. vere, svoje mlado življenj« občinski predstojnik in posestnik Martin Habjamč v 41. letu svoje starosti. Rajni je bil več let tajnik vseh štirih občin tukajšnje župnije, pri za*d«jik občinskih volitvah pa je bil izvoljen za žuj>afta leskovške občine, kar. priča, da je užival veliko zaupanje pri ljudstvu. Z njim je izgubila (domaČi.,.i pridnega moža in skrbnega očeta, sorodniki, sosedje in znanci blagega prijatelja in zve -deiieg* svetovalca, občina dobrega in zastopnega gospodarja, župnija pa zvestega župlj&na, Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki se ie vršil v nedeljo, dne 5, t. m., ob 10. uri predjp«iiSne. Kazim domačih župljanov so prihajali findje ir raznih sosednih župnij, celo iz Ptuja in Jlai-jbcra v tako obilnem številu, da take udeležbe taka. nihče ne pomni. Nad tisoč ljudi je nepo-zttbtjiTflga Tineka spremljalo na zadnjem potu, Pogreb je vodil zraven domačega g. župnika vojni karat iz Pfuja g. Ivan Mlakar, kateri je pri od -prtem grobu govoril v slovo, Z ganljivimi in srce pretresu^očimi besedami je zarosil oči vseh navzočih, posebno pa se je zaslišalo glasno in splošno ihtcuje, ko je govornik klical vsi štiri necforastle otroke in je vabil, nai še enkrat pogledajo telesne ostanke in novi dom svojega blagega očeta ter je opominjaj na zadnje očetove besede, da naj pogo-stoma prihajajo na njegov grob, saj je mimo pelje pot v cerkev in šolo ter pridno sadijo cvetlice, ki ne veaejo, ampak cvetlice skromnih, otročjih mo -Btev. Lahka mu bodi domača zemlja, ki je bila nekdaj last njegovih stareiših in naj počiva v mi-
M . . -
Ptujska gora. Bilo je mesca prosinca, ko smo na Ptujski gori licitirali Treilakovo hišo, Ta mož seveda «i bil ravno najviečji prijatelj jugoslovanske misli, zato- jo je pač urnih korakov popihal — čez granico v Nemško Avstrijo, Bog ž njim! Njegovo hišo pa je prodal mesto njega notar iz Ptu-
ja, Kupu jo je nek orožnik Jenko iz Kranjskega . Bil ie L;ino vesel, da je to hišo dobil v svoje roke. Radi tega pa je bil tako razsipen, da je dal pov' sod za pijačo, Gor&i pa seveda radi pijejo, tudi za sfonj, ee se da. Kdo bi pa ne, osobito dandanes, ko je vino tako drago! Posebno iletno pa je bilo v gostilni Janke ali pravzaprav Horvat. Sicer pa je to postranska stvar, glavno je pač, da smo bili dobre voije. Bilo nas je precej. G. kupec Treilakove hiše je dal za pijačo. Peli so fantje v drugem kotu. Mi pa smo tudi peli. In ko smo hoteli zapeti — „Hej Slovani", smo rekli fantom, naj utihnejo» Gostilničar jih opozori, naj so odkrijejo. Nato pa vsi vstanemo in se odkrijemo, le stari gospod Janez , na veni gorsk , ugoslovau. pa se ne odkrije. Gostilničar mu vzame klobuk z glave. Ko nehamo peti, ponvalimo gostilničarja, da je prav storil, toda g. Janez je hud nad gostilničarjem, da se ga je drznil odkriti. Rentači in huduje se nad njim. Toda ko -e u videl, da smo drugi proti njegovemu nastopu, vzame klobuk in jo urno popiha domov. — Da bi pa zabrisal svojo blamažo in netaktnost, po šlje veiikana sina medicinca Milkota, da bi ta reč razčistil. Zanj se pa nikdo niti zmenil ni, edino g. Repe ga malo tolaži pri vratih. Mi pa smo se mirno, zabavali. Ravno tako je bilo, pa nič drugače. Gostilničarju pa je bilo tesno pri srcu, češ, — kaj če ie g. Janez hud nad njim in bi ga kje ovadil! Danes je stvai: zastarela in tisti gostilničarje pa tudi prodal vse skupaj, hišo in posestvo in odide od :.as. Skoda! Saj naš g. Janez pa ostane, pa tisto si naj nikar ne domišljuje, da bo fajmoš-ter in župan ter vsa Gora tako plesala, kakor bo on žvižgal Oče Peče, tudi na Gori je nekaj poš -tenjakovičev, ki ne bodo nikdar piskali v vaš rog, čeprav jim po sili naročuiete „Kmetijski list"! — Zdravo!
Mozirje. Odkar je imel Drofenik shod v Mozirju, se samostojneži sramujejo «Kmetijski List« sprejemati na pošti; dobivajo ga kar na debelo pri gospodu Miklavcu v Mozirju.
Sv. Križ tik Slatine. Pri nas se je Število naročnikov „Slovenskega Gospodarja" jiomnožilo. La
¥Tnn{ m ali njune v najem J* Upi srednje poiestvo, kjer bi M lakta t peljala ali j« ie rpe-Vjaaa asujank* obrt. To*adevne ponadbe j« poslat- pod „Usnjar" na oprat« lista.	2—8 166
Frfografični apa-
roti veUfawt 6X9, 9X12 ln iOlil texis i tío pripravo ia «¿atol knjigami jako dobri, se aaraii selitve po nizki eeni protejo. Franjo Pogladií, Doli«, Mi-diiria.	t—3 178
vas Klo^ee, pošta Slov. Bistros. 1—a	168
Učence
; dobrimi spričevali se sprejme a vse oekrbo v trgovino Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 9. 2—2 160
Prodajalka
srgoteo z mei ni ta biagtm m sjjjrefine pa Earol Sima t Polj
Sadjevec
Išče
6ka cesta 20.
2-8 182
TXX^ se gospodinja vajena XOL<C opravljati vsa domača dela ter se ratose tudi na kme-tljetiok samostojniemn posestnika. NaBlov pove apr&va lista. 2—2
lokal za trgovino v prometnem kraja pri farni cprkri na daieli takoj ali posaeje. Odkapi n* tudi cela trgo?ina, Ponudb« pod „Trgovec 169" na opravo Slov. Gospodarja. 2—2	189
Sladno kal
nejie »u najboljie Euuèno krmilo sa dsjae krave, iivino, pitanje svinj, isborno koajsko krmilo, vedno mie prodaja pivovarn» T. Götz, Maribor:	8—3 SI
1 SJ*A Be ZR trgonko hiSo v Anl/t? Savinjski dolini pridna J pošten* 80—40 let stara slalklnja sa vse, katera bi bila opor» gs< spedinji. Nastop 1, majnika, lahko pa iadi proje. Fonndbo pod „večletna spričevala 167" na npravo Usta.	2-2 167
2—ö 161
vsakou tne konjske repe, grive, žime in äSetiaa, ter plaénjea po nij-vMjlk dnevnih cenah. inioa Bi-me.;e, icdelevatnica žčetk, rcetla in fopieev Ltd. Liubljana, Kar-twrtfca cesta 3 hi Tesarska c. 8.
—»	165
Travnik THUne » B*i*m»
i ravni k knpi Matij«
Ok*w Maribor Lofca alita 15. 10-10 2
VaiAHItA »ofiaegs poitenlk ? MjCUltt staršev sprejme Vinko Binjak, kovafct mojster na V-ana pri Mar born 80. 8—4181
Kupim harmonij.
Bit* bom dobro ohranjen, slasti mtb brei vsake naya<e, ima naj
i do 5 ok nv ia l registre s o'ed-**p-«a8ioj. Toaadtvne ponudbe a tezvrdit' enae in opisom harmonija fe oalati na J. Mravl ak Vuee ■k»	8-2 127
Posestvo oralo? vinograda i
7 oralov iepega meianega gozda, < 1C oralov njiv, travnikov in sado-nosnikov e lepo aida > hišo, v ka tsri je boljin stanovanje in stano;, vanje sa viničarja, lepa obokana klet, preia in pribl.61 ki sodov. NtdjJje gospo dara ko psslopje ia Se drog» hiš» s hlerom. Posestvo lei' v občini Rsgozaica okraj Maribor in je 1 S? *.rt are od okrajne ceste Ptuj—Sv. itarbara in 1 četrt nr« od okr. ceste Ptoj—8v. Ra-peri v Blov. gor,—8v. Lenart oi-daljeno ter se caLaja v lepi šolnini 1'gL Posestvo te da tadi v več skupin raskoiati, oair. je todl v skapinah na prodaj. Cena po oogoTora. Natacčneiia poročila daje Pavla Prekoriek, Bv. Barbars pri Mariborm	8—8 180
ObgnTzbor^Siit
prodajalne zadrugo v Ptuja, regi strovace zadruge s omejeno za vezo s« vrti dne 8. .- ;ri!a 19/2 ob 9, ari v prortorih okrajnega zastopa r Ptnja (magistrat) s oa-slednjim spo.-eaja: 1. 3it»Bje zapisnika zadniega obč. bbora. 2. Po-roiiln načelstva in nadiorstva. 8. Odobritev računskega zakljaS<a za preteklo poslovno leto. 6. Volitev ntdierutva. 5. S učtjnosti. Ako bi ta ob&m zbot ne bil sklepčen se vrli čez pr* ure na istem mest., in z istim vopo^dom drag občni zbor, k. veljavno al lepa ne gle'e n« Število utvsožih članov. Zadrnžani vabJjecL 196
N *ij iirtilftt« za ^astno uporabo in DARILA,
^Sli DuUClC predmete v zlatu, srebru, nakitu, tre, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrt «ščin
krni ii<#te
Cepljeno trsje
na p"odr»j veeh boljilh vrst, oks . raa>a|eai divje kl ia šnvnica. An.on Toria, Modrale, poita 3to-deiree pri i>olj«sn*h. 8—8 1C9
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah \ f^**^ nailepšem modernem Hi izdelku. Žlice, uože .¡ iarje, žepne doze za cigarete stroje za bri-1 ti, vžigalnike L t. d, ' i vsebuje sijajni katalog S&fe	s slikami od
TvorniSke tvrdke H. SUTTNER, LJubl|ana št. 992.
f^ pT izdelku.
«lit vilice in i ; ' nože, doz<
i» i 3 i111 tobak'!
S užba organista
in ;erkovalu sa odda; prosilec M) je lok delec. Ponudbe spre tem« la prljatao' 1 oprava list». * 186
Trapistovsk* SIR
prvovrsten pri
MATIJA LAH-U
Glavni trg 4, Marioor.
Zelaznobeton. stopnice
24 komadov, 154 m dolge se takoj prodajo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom I I smrti naše iskreno ljubljene soproge in malere
i Marije Kosi M Kovači)! roj. Sket
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in zn-ncem, posebno veleč, duhovčini rudniškemu | uradništvu, požarni brarabi, orlom in orlicam, da- i rovalcem vencev in šopkov, za časteče spremstvo na njeni zadnji poti najsrčnejšo zahvalo.
Rajhenbarg, dne 9. marca I922,
Rodbine, Kosi.
ni je bilo naročnikov 50, Letos pa čez 160. „Glasnikov nsjsv. Src" ¡e bilo lani 98, letos pa tSO. Z agitacijo je pridno delovala dob no organizirana
Dekliška zveza hi .Marijina družba. Naši križev -ski samostojci že iudi molijo konfiteor ter se z ne-pojiolnim kesom obračaio h Kmetski zvezi. Ti ve -liki davki majhne pravice in stroge postave, ki jih mora ubogo kmetsko ljudstvo prejemati daa na dan vslčd slabih volitev, mora Človeka prignali. da vidi nravo luč Komaj že čakamo novih volitev. Pa kaj, ko se naši beograjski samostojci bojijo za svo'e stolce, ker vedo, da z novimi volitvami bo propadla njihova stranka ter odcapljala k večnemu počitku. .V prihodnjih volitvah pa zahte -vamo mo žensko volilno pravico. Vsak delavec se veseli svojega plačila. Me pa hočemo imeti svoje plačilo zato, ker smo pomagale s podpisi sestaviti Jugoslavijo, da dobimo volilno .pravico. Me jo zahtevamo, jo hočemo in moramo dobiti, Z vami, ubogi samostojci, pa žaljujemo, ker se vam je tako zgodilo, kakor tistim zapeljanim dekletom, ki poje ptičica o njih: Dekličice, noričice, ki fantom vse verjamete itd»
Št. Vid pri Planini. Pri nas je umrl priden mladenič in član tukajšnjega. Orla Janez Vertačnik. Bil je ponižnega in prikupljivega značaja. Vsakdo ga je spoštoval zavoljo njegovega lepega in čednostnega življenja, kar je pričal tudi njegov pogreb. Orli so mu v znak bratske ljubezni poklonili dva krasna venca in mu zapeli ginljivo nagrob-nico «Nad zvezdami«. Težko te bomo pogrešali dragi Janez! Prosi pa ljubega Boga, naj nam več takih značajev da, kot si bil ti. Na svidenje nad zvezdami.
Dobiček ima
kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Gav-nem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepričal, naj si ne pozabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrstnega sukna in platna in videl bo, da kupi res najceneje in najbolje.
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«. Mnogo je močnejši in boljši, kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 341, Hrvaško.	a
OBČNI ZBOR „DOMA"
reg. delavske stavb, zadruge z omejeno zavezo v Mariboru
se vrši v petek, dne 24. marca 1922 ob 18. (6.) uri zvečer v sejni sobi Posojilnice v Mariboru (Narodni » dom) s sled ečim vsporedom: J
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1921 in
razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev 7 članov načelstva.
5.	Volitev 3 člarov nadzorstva.
6.	Volitev 5 članov razsodišča.
7.	Čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze v Celju.
8.	Razr.i predlogi in nasveti.
Ako je prvi občni zbor nesklepčen, se skliče po določilu načelstva drugi, ki je pa sklepčen pri vsakem številu glasov (§ 58 zadružnih pravil).
Načels tvo.
Na drobno
TRGOVINA
Na debeks
emajlove, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu a
ALBERT IflCEL, Maribor, Glavni trg 5.
PAROHILIN
w Kniiižl f»i»i P&sitl&i
prevzame na mletje in izmenjavo vsakovrstnega zrnja,
*5 Kupi se zrnje po dnevni ceni. 5-3 Pozor! Kmetovalci I Pczor!
_JDošla je modra galica (n žveplo po ugodni ceni. Dospela so tuii sveža semena vrtna, travna in detelja. Istotam se dobi tudi: krompir, ajda, moka, pristno bnčnj olje,
milo, petrolej, kava, riž i. t. d. Za obilen obisk se priporoča
Anton Močnik
CBLJE, Glavni tpg 8.
i—10 116
Zatvornice, krogljice, cevi, gumi, za cepljenje trt, cevi za vodo in vseh drugih grmijevih izdelkov na veliko in malo, le gumi-specialist
M. I. STEKAT
Manbor, Slovenska ul. vogal Gosposka ul.
APNO izŽšigof ja
kakor iudi fini	' * '44
DOrtlaiid c@wtit
3
in raznovrstni cementni izdelki vedn% v zalogi pri
C Pickel, Maribor, Koroščeva ul. 29
POZOR!
POZORI
w
f
Pomlad se bliža!
Preskrbite se z semenjem raznih vrst, ki ga cenjenim odjemaicem priporoča v najboljši kakovosti
M. Berdajs, trgovina s špecerijskim blagom in semeni, Maribor ob Dravi.
. -u	■ «iat SV- *

...tj*	-T.-:-. V.'	- '
Zahvala.
Za številne dokaze odkrite sožalja, ter mno- j gcbrojno udeležbe na zadnji poti našega nepoaab-nega	j
Konrada Kolerja !
se vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, oso- j bito častiti duhovščini, požarni brambi in pevskemu ! društvu iz Hoč, kakor tudi cenjeni godbi iz Raz- j v&nja, posebno pa še načelniku p,;žarne brambe gospodu Veriniku za pretresljiv nsgrobni govor, j tem potom najtopleje zahvaljuje
Hoče, dne 9. marca 1922.
Žalujoča rodbina
Eoler, Tscherne, Jalšcvec, Eickholzer, Kečnik. ] as. Zaif
I Hišni mlin V<$T
j umetnimi mlinskimi kamoi, aa-i! ter« k!epsfci m potreb io, 13 žim-| estih, 6 svileisih Bit, 6 reSet, 6 | škafov, naprava sa iiiienje tdro' ca, [' pof.okoo» s» ta-ljea ta pogon na i lermena, pot ebnje 2 da 9 in psi | kcsjgke moži j« na proda] Cena K is 000. N»»lov Janioika: Fra-i' njo M.he'iS, trgcvee, Za»r6e pri I: Ptiin.	2-S 13i
i
Zalivalo
mföj jg§| ÍJ/.- p§| ■ ¡0 S * ß Ú ¿r- n £
z» asptšoo zdravljenje moja žsoe itre^am g dr. Simaca ¡JagodiSa, oknjaema rdtarniEn v Slo'. Bistrici ttr ga tem potom tstm to p o prlpornSam.
LEOPOLD ŠLD'AR kosad, Gornja Pel k»*a. 128

Zahvala.
Za mnogobrejne dokaze srčnega so'utja, I ki so nam došli ob prezgodnji smrti soproga ! oziroma očeta, brata in strica	'
Tomaža Dalnjš
veleposestnika in obč. odbornika v Partinju
ki je dne 15. februarja previden s sv. zakramenti j po dolgi mučni bolezni v 30. letu preminul.
Posebno se zahvaljujemo domačemu č. gosp. provizorju za obisk in tolažbo v bolezni ter spremstvo sprevoda, dne 18. februarja, č. g. župniku od | Sv. Jakoba v S!ov. gor., g. organistu s pevci za j gacljiva žalestinko na domu in odprtem grobu, j Zahvalimo pa se tudi županu z odborniki, vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Bog plačaj vsem! Rajnega pa priporočamo v molitev in blag spomin! Sv. Jurij v Slov. gor., dne 1. marca 1922. Antonija Dola i, roj. Walle, žena. Milan in Slavko, otroka. Terezija, Antonija, Judjana, Baibara DolajS, sestre.

1
OBLEKO!
Pripre ste in finejše. Točno in 5 solidno delo. Dobro blago. Ca-neje kakor kjerkoli, samo pri: ! ALOJZIJU AR3EITER Maribor, Dravska ulica št. 15. 3 -»o__133
| • JPO^O^l
Gotove ebieke, površnike, zimske parile, posteljno perje, dežnike itd. se dobi
21 najceneje pri 10-26
I. T«?>N
Hari&er, Glasni trg 17,
Atirfref OSET
Maribor
Aleksdndrova cesta 57, telef.88 trgovina z deželnimi pridelki, dr vami, premogon in vinom se priporoča za nakup in prodajo po najugodnejših cenah Brzo-jav: ANDREJ ORETMARIBOR
o pridete v
J!
oglasite se v Vašo korist pii tvrdki
CE&PLAHUTA
KOLODVORSKA (Aleksandrova) ULICA
Eno minuto od kolodvora
Velika zaloga sladkorja, kave, čaja, riža, olja, mila, sveč, slivovke i. t. d. Cene so vsled pravočasnega nakupa blaga jako nizke, o čemur se blagovolite sami prepričati.
Zsfege veihnih	stc£ fes tf. 80"-
Petipirsita dsinsio tvrdltof
mlin na loki poprej Kengopn noja
melje in izmenjava vse vrste žita, Mlin je na nov© 2	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob.	m
it H §1 II i S vse vrste zrnja po najvišji daevm ceaL
rlhufsd o b s si < h, ptuj.
m
Ali ste žezatfar3¥alisvol
poslopja, premičnine, proti požaru, svoje življenje, na doživetje in smrt, svoje otroke za doto pri
Vzajemni zavarovalnici
a»
Podrieinlca: Ce8i@< Itii 33
Ponerisniitva: Maribor, -Mlinska ulita 32,	7s>
XXXXXXXXXX VINSKI KAMEN
knpn;e po najvišji ceni VID MURSO, trgosec, Heljska
Kmetovalci pozor!
i
Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih cena k
c«ita 24, Maribsr 3 71 f 2_1o w	ima vedno v zalogi
XXXXXXXXXX Tvrdka ANTON TONEJC in d m, Maribor, Tež .68.
—1MHIIIIII.......'I IUI——II IWI IIHHI—MM — MUHI, I» I .I» ILI,.I	-.«rs XTS«:	J&am ■■¡«"m
t S ;
i®
II
S>i?I „Belem ^olsjt". Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 0
o o i roni8l i) %
% osi drt®-a vl.iSB do dreva dviga Posojila daje na vknjižbe, poroštvo in
?avs.4'/ft. - pt.arja trgovska kredita pod zeSo «^adnlsai »ofjoit.
•immms -*mmm'i min mi hiiilui—uh.i iiijuijij ^^s^'c^ms^j^^ft^^^.1-:
.-'fiiiiiiimiiii ssmeammm——note i Spßdiiissfal			erska 1	judikai	OKM—Mac-Stm—bFSV'»**'.. "M- ^osojilnicu
jv 1	ml	boru, Stolna ollca štev. i			i, r. z, z n. z.

obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
«ur- s
S p
i I

infta d.d.
iboru
£^==3 Podružnica
Masno; SOTlkacf sta 1/L — Teisfen 31!, — im m: Oospobanka
Ctntralas	P^dtuMkm Oiakovo, Sm\mt Sombor,
Split, IhmWu MkmmWämt Bted.

Z f
Interesi» *fcupn»»t a Sv«op<5o ZMatfijsko kank» d. 4 ▼ Zagreb« M nj«M podraintee v Karlove« k Gocnod ¿$fc» Wnke L 4 * Movem Sadu.
Kapital in rnzarfi skupno z afiilhtdj&ml žci X 50,000JOP*—.
Daje «fovak« kredite, eskomptira menice, lombarditn vrcdaofttnc papiij«s kupuje in prodaji» tuj« v akte in de vire, ¿prejema vloge v tekočem rač&na m m vloJtn* knjižice ter preskrbuj« vse bančn* i« bonme tsan»akcye po4 MjefOdnejihni pogoji.
Poob!ail0nl prodajalec suZk úf¿mm mmúm loisrQii
Kostanjev I
kupuje po dnevnih cenah izvozna trgovina
ERNEST HMII6, Dslje, Kapucinska i 3.
Enako kupuje tudi druge vrste lesa posebno tesani
les.	3 3 ta®
Zbirajte za Tiskovni dom'
. ¡•um 1
[m
3
ItMf-.

p
stoječi in ležeči kakor tudi
s^! go^d^ie s
kupuje po najvišjih cenah
MATIJA OBR
električna iaga
Pribor. Loška uilca 15.--Skladi* ;
« TattesbiCliO¥i ulici-	,-<
• vr>-
jUdsajaiel' Ui zal.; Kai. tisk, druitvo/
.Dogovorni urednik: Vlado -Puäeujafc,
.Tisk .irllcve i'.sk'arne t. Mav ^