štev. 31.
PoStnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 31 julija 1924
.. Leto IH.
■ ■lin
vsak	četrtek popoldne.	V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka	^
stane Din. 1—.	Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2 1.	=====	^
-, za četrt leta Din. 12'—, za pol leta Din. 24'—	♦	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
za en mesec Din. 4-
Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. =====
Inserati se zaračunajo po dogovora.
Naloge nove vlade.
re Opoziciji se je posrečilo, strmoglaviti vlado sta-™ Nikole Pasica, o 'katerem se je mislilo, da ima do ; Patent na Jugoslavijo.
To je jejstvo velikega pomena.
Sar ^ ^a^cm J'2 PacMa ideja velikosrbskega reakcijo-pra.evga _ imperializma. Da je z njim vred odletel tudi ^oieevič, je samoposebi umevno, kajti ta politik ni bil .■ drugega kakor eksponent velesrbskega nacijonaliz-v Prečanskih pokrajinah.
Nova vlada se je sestavila iz srbskih liberalcev stiiSi-hm0kr9tov> Jugoslovanskega kluba in avtonomije n Ib rr,lus,imanov iz Bosne, mogoče, da se ji pridiruži ekaj bolj svobodomiselnih radikalov.
-Kakor se čuje, hoče nova vlada zavzeti v zunanji Fra„ .. levičarsko strujo v soglasju s politiko Anglije, ta ,Cl^e 'n Amerike. V notranje-političnem oziru pa bo % ,at^a popravila storjene krivice, odpravila1 nasilja in ,go izvajala obstoječi zakon.
'am ^e'avstvo se mora teh glavnih smernic nove vlade 'r, 0 veseliti. Nam je glavno, da se ohrani v Evropi mir nam nova vlada daje sigurno jamstvo, dočim Vj “ili Pod šovinističnim režimom Pašiča vedno v ne-i(arnosti, da se zapletemo v kakšen konflikt na Balkanu.
pa se notranje politike tiče, bo vlada tudi ustregla Sla na*maniši zahtevi, ako bo napravial red in poskr-ie Za osebno varnost ter resnično svobodo. Fašizma skf im° nobenega. Tiste, ki so pokazali v tem pogledu vjc c vroče krvi, naj vlada pokliče za storjene kri-Jt]0 na odgovornost. V tem oziru zahteva celokupno 0Svv£° ljudstvo, da se storjene krivice popravijo! .. 0 bodi ti in oškodovati se morajo vsi oni delavci, ki so
bili 7	■
svojega poltičnega mišljenja po zloglasnem inu?*nu 0 zaščiti države zaprti. Tudi se mora delavskim
jo *‘na- Sploh pričakuje delavstvo, da nova vlada ne
iinov-Vorn’ so bila razpuščena, vrniti vsa zaplenjena 1 lna. Sploh pričakuje delavstvo, da nc segla po nobenem izjemnem zakonu.
Hrj(j K,ar se tiče uprave, pričakuje ljudstvo, da se bo ‘Na ° ,pozval° k absolutnemu spoštovanju zakona ter0r.Se bodo vsi, ki so zlorabljali uradno oblast v prid ]a> eksemplarično kaznovali.
J
T0 j ‘e’ če vlada samo to stori, bo naredila veliko delo. žklal . Pa mora biti seveda podlaga, na kateri se bo
dje, ^ie v smislu demokracije in socialne zakono-
V { ' se je nahajala že nekaj let sem na mrtvi točki. 'leljv , pričakuje delavstvo, da se bodo poživile
V sitii i zl;)0rn'ce ’n da se bo njihovo področje razširilo V* vla? av^onomnih zastopnic delavskih interesov. No-v3rn,. nai Pristopi k izdelavi splošnega socialnega za-
Vamja.
-ume se, da je popolnoma v smislu demokratične p°ve vlade, če bo pod njenim režimom vladala •n absolutna tiskovna ter zborovalna svoboda.
Drugod.
Londonska konferenca bo svoje delo v najkrajšem času uspešno zaključila vkljub temu, da šovinistično-imperialistično časopisje lansira v svet mnogoRrat čisto napačne vesti. Delo je napredovalo tako daleč, da se bo Nemčija te dni posebej pozvala, da se udeleži dela na konferenci po svojem delegatu.
V Franciji se javno mnenje vedno bolj obrača proti imperialistični politiki bivšega ministrskega predsednika Poincareja tako, da Herriot ne bo naletel na odpor, ko bo v najkrajšem času podpisal v Londonu pogodbo, glasom katere se bo Francija obvezala, da postopoma izprazni Porurje in ga vrne Nemčiji. Pač pa prihaja Hcr-riotova vlada polagoma v spore s katoličani. Herriot je znan kulturnobojnež, nasprotuje diplomatskim zvezam z vatikanom in hoče vsepovsod uveljaviti državno laiško, t. j. brezversko šolo, čemur so se odločno uprli katoličani Alzacije-Lorene, ki so- imeli v Strassburgu velikansko protestno zborovanje, na katerem so postavili zahteve katoličanov v šolskem vprašanju.
V Nemčiji je vladna koalicija zmogla najnovejši fašizem Ludendorfovcev, katero dejstvo ni v zadnji vrsti pripomoglo k temu, da se bo mogla v nekaj dneh po svojem delegatu aktivno udeležiti dela na londonski konferenci in tako vplivati na pomirjenie Evrope.
V Rusiji so sklenili z Radičem ustanovitev tako-zvane kmetske intemacijonale, kar pa izgleda mnogo nedolžnejše kot pa to slika buržuazno časopisje. Razvidno,pa je iz tega, da išče Rusija stikov vsepovsod, da se tako upostavijo neobhodno potrebni odnošaji med posameznimi ^državami, ker je nemogoče, da bi šlo življenje v državi, ki je zaprta sama v se, svojo redno pot naprej;
V Rumuniji je nekam tiho: vihar pred nevihto. Iz-sprevideti bo morala, da ji je aneksijska politika škodovala, strmoglaviti bo morala sedanji nasilno-koruptni režim in se orijentirati na levo, katere smer veje tudi od evropskih velesil,
V Bolgariji se nadaljujejo politični umori vladi neprijaznih veljakov, izgleda pa, da se vladi Cankova bliža zasluženi konec.
V Italiji notranji razvoj fašizma napreduje. Matteo-ttijeva afera odkriva bolj in bolj, da so* na političnih umorstvih soudeleženi fašistovski voditelji sami. Zato tudi brezobzirna časopisna cenzura ne more odvrniti ljudstva, da bi ne kazalo svojega nedopadanja do nasilnikov.
Mussollini šepa tudi na tem, ker ne odobrava njegove politike niti ena država velike antante.
Zanimivo je, da je padec jugoslovanske Pašičeve vlade neprijetno presenetil sedanjo uradno Italijo, znak, da je sedanji evropski fašizem med seboj v dobrih stikih in skrivaj mednarodno organiziran.
Politični pregled.
Pri nas.
Enoletni boj zmagovito dokončan! Prav nekako pred letom se je začel za kulisami pripravljati teren za ožji in nato za širši opozicijonalni blok. Izza dni 3. in 4. nov. 1923 bo našim zaupnikom gotovo znano, kako se je ta blok zamislil, tako za slučaj opozicije kakor za slučaj prevzetja vlade. V interesu naše kulture in naroda ter programa naše stranke je bilo, da se strmoglavi Paši-čeva velesrbska buržuazna vlada za vedno in da se državna politika uravna v smer, ki bo vodila do sporazuma med Srbi, Hrvati iii Slovenci. Ta namera bi bila skoraj uspela že maja letos, a je Pribičevič z uskoštvom iz demokratskega kluba življenje korupciji za dva meseca podaljšal. Dne 26. t. m. pa je Pašič podal ostavko, že drugi dan pa je bila sestavljena nova vlada z Ljubo Davidovičem na čelu.
Pašič sam si je izkopal jamo! Pašič je na vsak način ‘hotel volitve. Kakšne bi bile, je pokazal 1. junij v Trbovljah in iz drugih nasilstev, ki’ so jih organizirali slovenski demokratje s pomočjo oboroženih fašistov. Krona pa je bila mnenja, da bi se še dalo delati. Zato je pozvala predsednika parlamenta Ljubo Jovanoviča, naj poskusi sestaviti koalicijsko delovno vlado, čeniur opozicijonalni blok ni nasprotoval. Pašič pa je pozval za zbor v Beograd glavni odbor radikalne stranke, ki j£ zboroval tri dni, odklonil Jovanovičevo stališče in sprejel resolucijo, ki pravi, da so edini izhod iz situacije volitve. S tem je hotel ustrahovati krono. Drug dan pa je sam obležal v jami, ki jo je kopal drugim.
Sestava novega kabineta. Kabinet je sestavljen iz 5 Davidovičevcev, 4 naših in iz 3 muslimanov; nekaj mest je še praznih. Ministrstva so razdeljena takole:
1. Predsednik: Ljuba Davidovič (demokrat); 2. podpredsednik, prosveta in vere: Dr. Anton Korošec;
3. zunanje zadeve: Dr. Voja Marinkovič (demokrat);
4. promet: profesor Anton Sušnik (naš); 5. kmetijstvo: Dr. Franc Kulovec (naš); 6. agrarna reforma: profesor Ivan Vesenjak (naš); 7. trgovina: Dr. Ilija Šumankovič (demokrat); 8. javna dela: Dragutim Pešič (demokrat); 9. pošta: Pero Markovič (demokrat); 10. finance: Dr. Mehmed Spaho (moslem); 11. socialna politika: Dr. Beh-mem (moslem); 12. vojna in mornarica: general Števan Hadžič (radikal); 13. pravosodje: Dr. Hrasnica (moslem); 14. notranje zadeve: Nastas Petrovič (radikal). Vlada je v pondeljek prisegla in prevzela posle.
Vladna izjava in sklicanje parlamenta. Vlada bo v najkrajšem času sklicala parlament, pred katerim bo podala daljšo izjavo. V zunanji politiki bo sledila Mac-donaldu, v notranji pa hoče uveljaviti red in zakon.
Delovni program vlade. Vlada hoče izvesti invalidski zakon, revizijo uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju, zakon o državni obrtni banki, o poljedelskih kreditih, o pobijanju korupcije ter še več drugih važnih zakonov.
V metežu.
VhD°Ife je slonel ob mizi. S svojimi prsti je grebel po ^ilaj ^ trenutek je podržal roko mirno nad' čelom in Polu krožen plamen petrolejke. Zunaj je bil tih Svet|j’g . °zi nezagrnjeno okno so se videla na pol raz-hSe obrisi tovarne in dimniki razsvetljeni le dio po-"'1 iv,’naPrej so se izgubljali v temo. Od oknai je umak-
IV.
%rri^eci kot da bi ga prevzel strah pred tem žarkim s,aie’** te oddaleč prihajal skozi okno. Oči so mu ob-Pismu, ki je ležalo pred njim na mizi.
'kajk° mu nek,£tf tesno objemlje srce, ka-.	a *n vendar on, se ne brani, od daleč pa mu.
hrepeneje: O pridi, pridi, čakam te, <Ka se ne.p<!*	° mu ^ v težko, zazri se je na ono
n ^eno med hribe, slišal šepet lip ob znamenju. f' tni2i .ed "ji™ Pa je jaisnela podoba matere, ki sedi o, 'H narekuje ses.trični pismo zanj.
*onil se je in bral še enkrat
f?vila 2eil?lv marninem imenu in Se nekaj-sem cfo-J »e v'v *e sama. Tvojle zadnje pismo sva prejeli. Oh, L0rebit; ° bila mama vesela, ko je. brala,"dia se W1>ričak '11 vrne*- ^ da j ji je še bolj dolgčas po Tebi, ’ ziadtr"3-;6 <^a31 na ^an’ P1"^^. Za dom ne slkrbi Jlt sem nesla v mesto k Bevcu zadnji še ne-
Ljubi Dolfe!
plačani d:ollg. Kar gia je še, saj ga ni veliko', prarvi mama, lahko ostane, drugi upniki bodo že počakali. Kako si moral biti priden, da si toliko prihranil v teh mesecih.
V Tvoji sobici je še vedno vse tako kot je bilo; vse Te še čaka ravnotako. Kako dolgčas je bilo prve cini, ko le ni bilo, oh ko bi vedel! Novega Ti ne vem piisiati, manna je zdraha, še skoratj bolj, odkar Te pričakujte. In lastovice so prišle zopet t}a kakor 'lani, pred drvarnico pod stopnicami. Saj veš, kako sem Ti takrat rekla, dla le upajmo, da vse slabo mine in pričakujmo samo dobrega. In jaz upam, samo pridi, pridi! Tako pravi tudi rnamtai, ki skrbi tako za Te in se boji, sama ne vem za kaj.
V veselem upanju Te pozdravi ja ve obe prav iz srca in poljublja Te	Tvoja mamica.
Kmalu bodo zopet prazniki in Tebe ne bo dbma kot sd bil lansko leto. Veš še, kako je bilo lepo, o če bi prišel za praznike domov. Jaiz Te čakam še vedno i!n spominjam se onih besed, ki si mi jih rekel zadnji večer, ko si odhajal, vsak večer se jih spominjam in mislim na Te. Poprej sem Ti želela, da bi postal srečen, srečen v tujini, a sedaj bi rada, da se vrneš. O ko hi Ti mogla verijeti, ktar mi pišeš v zadnjem pismu, da si zadovoljen. Take misli se mi včasih prikradejo in zdi se mi, kakor da pozabljaš na dom, na mamico, na vse ... V duhu že ..gledam oni dan, ko prideš, že čutim, kako mi boš na rahlo stisnil roko . . .
Ostani zdrav do svidenja	Tvoja	Cilka.
Ležalo je pred njim pismo. Zahotelo se mu je po domu, le za hip, a zopet so bile njegove misli daleč drugod. Raste! je sklep, počasi, skoraj nezavedno v njegovih mislih: Ne grem še. Zrl je na črke, ki jih jie narekovala Hjubezen, vstal v njem dvom kakor pade senca na zemljo, ko zakrije oblak solnce. Ko je prešel dvom, je zasijalo še gorkeje, še svetleje, tako vabljivo' in mameče. Kot glas iz daljave ga je dramilo, skoraj kot obupen krik; zopet je utihnil, pred njim so ležale črke vse mrtve, brez življenja Nanj pa je gledala podoba iz se-dajnosti tako svetlo, da je utonilo> v njeini luči vse, ono znamenje med dvenia lipama, dom, nizek In mračen in rahel obris, meglena slika, ki mu je vstajala iz pisma. Trdino je stal sklep, kakor že tudi1 takrat, ko je prvič pismo prebral, vendar si ga ni upal izreči, še v mislih ne: Ne grem še!
Oči so mu splavale po sobi, na nezagrnjeno okno, kjer so obstale za trenutek. Iz mraka so gledale Luči, krvavo žareče so se mu zazdele kalkor topeče in razbeljeno železo, zdaj so zopet tnedliele v mrak kakor bi se ‘jih lotevala dremavica. Lesketajoča okna iz ozadja in dimniki, ki so se izgubljali v temo, so se mu zazdeli tako vsakdanji kot oni stari možje, katere je srečaval na potj v tovarno skoraj vedno na istem mestu; pomislil je za hip, kako so ti kakor s sto in sto vezmi zvezaini meid seboj.
(Dalje prihodnjič.)
„Bilančniki“.
Vsaka strokovna organizacija trpi več ali matij na »bilančnikih«. To so posebne vrste člani: To so pametni, p nevidni, včasih celo varčni ljudje.
Tako-le si misli »bilančnik«: Če vložim v hranilnico 100 Din., jih imam čez leto dni 107 ali 108 ali 110, po kolikor so pač obresti. V strokovno organizacijo pa sem plačal vsak mesec 30 K, letno 660 K, in vendar nisem imel od nje ničesar. Niti Obresti se miniso pripisale, marveč je denar obležal globoko v ljubljanskem breznu, ki žre in žre in do sodnega dne ne bo sito.
Kaj mi torej, koristi strokovna organizacija? Res, da 660 kroin ni bogvekaj, nekaj pa le je. Za ta denar se že nekaj kupi: Prav čeden »gvaintec« za otrokti. Bolj pametno torej je, da s plačevanj eni članarine preneham. Saj, če bo sila, bo Ljubljana vendarle pomagala. Sam pa od' strokovne organizacije Itak nimam drugega kot zgubo.
Ih tako postane »bilančnik« član, a ne več plaču-joč član.
In zgodi se, da nalože okrajna davčna oblaistva kaktor na komando vsa naenkrat članom in nečlanom, plačujočim in neplačujočim članom vistok in osebno dohodninski davek. Tedaj se oglasi Hrastnik: Položaj, ta in ta. Ljudstvo kolne. Jugoslovanska strokovna zvez a, pomagaj! Oglasi se Trbovlje: Položaj ta in ta. Rudarji vsi razburjeni. Gostinčar in Kremžar, intervenirajta! Drug kraj: Davki! Tov. Gosar, hitro leiti na finančno delegacijo, doženi zadevo in reši, tatoji ugodno reši.
Strokovni tajnik pa gleda v prazno blagajno in študira članske sezname: Sami »bilamčniki«! Ne plač lijoči člani. Samo: pomagaj, ipomagaj, interveniraj, takoj na shod!
Ali misMjoi ljudje, da bo nastavljeno strokovno osobje od zraka živelo?!
Ali mislijo, dla so pisarniške potrebščine in tiskovine ter vlak zastonj?
Ali mtslio delavci, da jim. bo njihove strokovne tajnike kdo drugi plačal?
Morda. Tedaj pa ti strokovni tajniki ne bodo več delavski, ampak od tistega, ki jih bo plačeval; kajti v tistem hipu bodo od dotičnika odvisni.
Kaj pa država?
Njej plača delovno ljudstvo vse. Najprej direktne davke: Zemljiške, hišmvnajemninske, osebno dohodnino itd. Ti so razmeroma še majhni. Ogromni pa so indirektni: Trošarina na sladkor, riž, kavo, čaj, carina na vse uvozne in izvozne predmete, monopoJska taksa na šibice, cigaretne papirčke, tobačne izdelke, sol itd.
To znese ogromne sVoite na leto samo za eno družino!
Nihče se ne more upreti, vsak plača. Naj, »billanč-niki« tudi v tem slučaju vzemo svinčnik v roko in nad računajo, koliko jim da denarja država nazaj!
Nič. Ali eno jim da, kar je vredno več kot denar: Svobodo in varnost imetja.
Dogodki zadnjih dni so jasno pokazali, kake neprecenljive vrednosti je država tako za poedinca kakor tudi za celokupno družbo, ako vrši svojo dolžnost. Brez davkov bi je vršiti ne m® o la.
Vrši je tudi ne, ako jie vodstvo njeno' v napačnih rokah. In tako so se skozi zadnje tedne neprestano ponavljala vprašanja: Oblast, kje si, zakon, kje si?
Zakaj? Zato, ker država ni več jamčila osebne svobode in varnosti imetja! Jamstvo in mir je bil ogrožen.
Država je tor©] neobhodno potrebna, vsem, čeprav od vplačanih davkov nihče ne dobi nobenega denarja nazaj.
Enako strokovna organizacija. Brez zadostnih, brez rednih prispevkov absolutno ne more vršiti svojih dolžnosti! Ona pa je v glavnem za to tu, da drži šah kapitalističnem navalu. Ta pa je splošen. Zato mora voditi boj na splošnem polju. Ce bomo v splošnem boju zmagovali, bomo tudi v posameznih sit rok ali in v indi-vidulanih mezdnih siporih! Koristi poedincev se spričo tega razblinijo v nič. Od splošne zmage bo vendar imel korist vsak posameznik! Boljšo plačo, boljše mezdne pogoje, daljši odpočitek!
Menite li, da radi zlomljenega rudarskega štrajka lansko leto ne trpe tudi druge stroke? Pa še kako! Bur-žuazija si misli: Če smo knape nabili, bomo druge tem bolj, ki’ so še šibkejši! In gredo ter privijajo plače povsod navzdol.
Zato: Neplačujoče člane črtajte! »Bilančniki« naj izginejo! Dajte svoji strokovni organizaciji, kar ji gre, če hočete, da bo v celoti vršila svoje dolžnosti.
Od tega bo delavstvo zmagalo, kar si samo od ust pri trga.
Podpore strokovni organizaciji vežejo peruti in ji onemogočujejo v najbolj perečih trenutkih brezpogojen nastop.
Delavci! Plačujmo vsi! Plačujmo redno! Plačujmo dovolj visoko!
S tem namreč bomo »Jugoslovansko strokovno zvezo« postavili na popolnoma samostojne noge. Le taka bo kos težki nalogi, ki jo ji nalaga slovensko krščansko socialno delavstvo.
Smernice smotrene organizacije.
Zahtevajte »PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih, posebno še v industrijskih krajih 1
i
Delavski stan je stan, ki ima‘brez dvoma v današnji dobi največ sovražnikov. Kdorkoli in katerikoli hoče, ga izkorišča, preganja, tlači, uničuje, telesno in duševno mori in ubija. Z eno besedo: delavec ni vreden član človeške družbe, ne sme in ne more živeti človeka dostojno življenje.
Zgoraj navedena dejstva pa so prisilila delavski stan k razmištljevatnju. Vedno večja želja posameznika, kakor celotnega delavskega stanu pa je, da se eiimprej reši vsaj glavnih tlačiteljev.
Delavec je prišel do spoznanja, da tako ne sane iti več naprej. Ne ve in ne zaveda pa se, kako naj se zavaruje pred modernimi izkoriščevalci, kakšnega orožja naj se polasti za obrambo nikdar sitega kapitalizma.
Ne mislim tukaj na revolverje, puške ali bajonete, ker to bi položaj delavstva le še bolj poslabšalo. Mislim pa na drugo bolj učinkovito orožje, s katerim bi si delavstvo najpoprej izvojevalo svoje pravice in premagalo svoje tlačitelje. To orožje pa je: Prava delavska zavest, solidarnost, požrtvovalnost, spoznavanje in spo-polnjevanje samega sebe, vzajemnost, bratska ljubezen, vstrajnost in gotovo mero potrpežljivosti.
Kje naj delavec vse to dobi? To more delavec dobiti edinole v organizaciji, ki temelji na krščanski podlagi, ki ima resničen namen, iti v borbo za delavske pravice, ki ni korupitna in izdajiafeka.
Kje je tista organizacija? Saj so se še vse organizacije, ki so bile nekdaj tako močne in mogočne, izkazale nevredne zaupanja delavcev. Res je, vse nekdiaij tako mogočne delavske materijalistične organizacije so se razrušile. To, kar je ostato, so samo še razvaline. Toda ena pa je ostaila ki ni materialistična, ki je ostala zvesta svojim načelom in ki je danes edina prava za-ščitnica preganjanih in prevaranih.
Ta organizacija je Jugoslovanska strokovna zveza, ki je vedno in vselej storila svojo: dolžnost, kadar je šlio za koristi delavstva. Zastonj so se zaletavali razni ma-terijalisfi kapitalističnega in marksističnega kova! Ona je in bo ostala nepremagljiva na braniku za pravično stvar. V tej organizaciji boš našel vse, česar nujno potrebuješ za izpopolnitev samega sebe. Našel boš pa tudi orožje, s katerim si boš priboril človeka vredno in dostojno življenje.
Pomni pa, da organizacija ni samo molzna krava, ki bi jo moilzel, ne da bi ji dal potrebne hrane. Torej je treba organizaoijo kirmiti, jo podpirati in vzdrževati in to v taki meri, da bo kos težki nalogi, da bo vedno močnejša in popolnejša in da bomo imeli vedno več od nje.
Če bomo pa organizaciji premalo dali, jo silili, da išče tuje pomoči, potem nikakor ne more služiti pravim namenom, kajti strokovna organizacija le tedaj svobodno nastopa, ako jo tudi delavstvo samo vzdržujte.
Časi, ki jih preživljamo, nas dovolj jasno uče in nas silijo v organizacijo', kakršno smo zgoraj navedeli. Danes vidimo* tisoče brezposelnih delavcev, ki zastonj iščejo dela in podpore. Nihče se za te siromake ne zmeni, nihče jim ne priskoči na pomoč. Živimo pač v časih, ko je delavec navezan edinole sam nase. V kritičnih časih. v časih, ko ga brezvestni kapitalizem vrže na cesto, bo užival le tisto, kar si bo v združeni moči priboril in prihranil, kadar ni krize.
Prepotrebn bi bil dlanels močan fond za podpiranje brezposelnih. Takega pa bi delavstvo lahko zbralo, ne da bi zato kaj trpelo. Vsak delavec naj bi prispeval vsaj par kron tedensko ali mesečno, pa bi polagoma nasital močan fond.
Za zgled vzemimo strokovne organizacije po drugih državah, ki imajo1 močne podporne in obrambne fonde. Kdo je zbiral te fonde? Nihče drugi kot delavstvo saimo1, zato pa tudi v slučaju stavk in brezposelnosti prejemajo izdatne podpore.
Tutdi naša organizacija bi krvavo rabila take fonde, iz katerih bi se podpirali brezposelni delavoi, za katere se nihče ne briga.
V prvi vrsti pa je dolžnost in lastna korist vsakega delavskega trpina, da redno in zadostno podpira svojo strok, organizacijo, da se lahko bojuje za dosego delavskih pravic in da ščiti in izvaja delavsko soc. zakonodajo, ki je danes po večini še samo na papirju. To je ena.
Druga pa je, da se vsak posameznik osebno udejstvuje v organizaciji, jo zasleduje, redno podpira, agitira in pridobiva novih članov.
Vmes pa ne smemo pozabti našega lista, ki brani delavske sloje pred kapitalističnimi napadi.
Kdo izmed delavskega stanu bi trdil, da mu ni potreba organizacije? Tak naj bi, se ozrl na svoje izkoriščevalce, ki se vedno tesneje združujejo v močno disciplinirano organizacijo. Ta organizacija delodajalcev nam jasno kaže, kam naj1 se obrnemo^ alko nočemo, da nas lepega dne ne zaloti nepripravljene, needine in brez vsacega orožja ter nam ne vzame še tisto trohico soc. pravic, ki smo si jih s težkimi žrtvami priborili. Proti njim ni druzega orožja, kakor močna n disciplinirana armada delavcev. V močni in disciplinirani organizaciji je naša rešitev.
Močna in disciplinirana pa postane organizacija šele tedaj, ko bo imela armado neustrašenih in do smrti zvestih članov, močne obrambne fonde teT zadostno število izvežbanih moči, ki se bodo z dušo in s telesom posvetili del. vprašanju. Vsega tega pa danes še nimamo in tudi ne bomo imeli toliko čatsa, dokler bomo v temi nezavednosti in dokler bomo položaj, v katerem se nahajamo, gledali samo od strani ter pustili, da soc. vprašanje rešujejo ljudje, ki zato niso poklicani. Če hočemo, da nas ne bodo že tako izmozgane še
nadalje izmozgavali, potem je skrajni čas, da gremo 11 delo za svoje pravice. Združimo se v močno organ®" cijo, podpirajmo jo in vzdržujmo! Ne zanašajmo se na druzega, vsak naj hoče biti prvi, kadar nas P® dolžnost in kadar nas potrebuje organizaoija. Naše vrt® morajo biti tako strnjene, da bomo lahko vsi na enW slišali bojni klic, ako nas pozove.
Ne bodimo sebičneži in skopisti, saj je vse, kar mo dali organizaciji, nam samim v prid in korist. nosno bomo lahko gledali in bomo rekli: to je naše c to so naši sadovi, tega nam ne more nihče odvzeti.
Samo po tej poti moremo hoditi, ako hočemo ^ živeti dan, ko bo brezvestni kapitalizem doigral s\ kruti ples nad človeškim žrtvami. Samo ta pot je, kinJ! vodi do končnih ciljev, do zmage dela nad kapitalom-
Hodimo po začrtani poti in videli boste, da ni naš trud zastonj, naše žrtve brez uspehov.
Zato na delo vsi, ki se čutite zapostavljene, s bitno, da zberemo močne obrambne fonde, skrbimo fJ tudi, da bodo naše vrste enotne in disciplinirane. Ne t' zabimo pa strogo izvajati svojih krščanskih načel. katerih vse delo ne bo rodilo dobrega sadu.
Naše geslo naj bo: Naprej za pravično stvar, za zmago dela nad kapitalom.
v ¥
Strokovna zveza.
Tovarniški delavci.
f
Plačilnica	kleparjev in inštalaterjev v	Lji
vabi	vse v to	stroko spadajoče tovariše na	šesta)
ki se vrši v nedeljo,- dne 3. avgusta ob 9. uri doiraj v vrtnem salonu pri »Novem svetu«, Gosposvetska ®' Pridite vsi, ki vam je na tem, da ustvarimo enotno nizacijo. ki nas bo branila pred izkoriščanjem naših lodajalcev.
Opomin! Vse skupine in plačilnice SZTD,	ki Še11
so	obračunale	za mesec junij, se tem potom	po«
da to čimprej store. Treba je vendar enkrat napravi” tem oziru red. Ker se nekatere skupine nikakor ne rejo privaditi točnosti in redu, beležimo s tem, da ' lavec hoče biti vedno zadaj, zato naj se ne čudi, č®-povsod prehitevajo drugi!
Rudarji.
Zagorje. Zadnje čase ljudje kar trumoma odfo na Francosko. Trbov. prem. družba naj nikar ne Pr( da so to njeni najboljši, nenadomestljivi, kvalificiran* darji. Gredo, ker tu živeti ne morejo. Da bi hodil* svetu, da vidijo kako je drugod, ni res. V Francijo spremlja skromna želja, da bi lahko živeli, kot se de 3 cu, ki daje svoje moči kapitalu na razpolago, spl Domovina jih je izdala, zato jo zapuščajo. Vse 0'bPJ da bo boljše, so bile prazne. Trboveljska prem bo s pomočjo režima izpila zadnje kaplje krvi iz , raztrganih in lačnih rudarjev po revirjih. Za nje ni rj vic, ni plač! Paragrafi so in bajoneti! Bolj suženjska rodna zemlja jim najbrž ne bo tujina. Sprejela jih bo ^ svoje okrilje in bo vsaj cenila njihove — moči. R® bridko zapustiti rodno grudo, toda žalostno je v nji kote poginjati.	^
Za vas pa, ki ste pritirali ljudi tako daleč, da * rajo v svet, je to sramota. Nič niste boljši, kot a‘ trgovci, ki so včasih prodajali črnce. Pomnite, da se tudi va»i plete bič, ki vas bo ponižal! Združili se ® vsi brezpravni v znamenju poštenja in vstrepetali Vam pa, ki odhajate, kličemo: »pozdravljeni*' se boste vrnili, in takrat bodo lepši časi ... j Gospod Miha Čobal, voditelj soc. dem. »NaPr®jj frakcije«, ki je dolga leta mahal po klerikalnem ^ se je umaknil iz političnega vrveža. Čemu, ve saJi*' Nam se zdi to malo pozno. Naj počiva v miru! J Na torek dne 5. avgusta ob 7. uri zvečer je s a
tv*
nek članov »Rudarske zveze« v tajništvu v Drus domu. Pridite vsi!
Papirniški delavci.
Vevče. Vodstvo podpisane organizacije rade' objavlja (ker nočemo nikomur delati krivice), da J ( spod Aplenc, uradnik v vevški papirnici, dal Prei| niku organizacije svečano izjavo, da on ni prav v zvezi z prepovedjo dela v papirnici na Vidov da'1.
Zveza papirniškega delaVS
člane
Vevče. Podpisana organizacija opozarja vse ^ papirničarje, naj ne hodijo iskat dela v PaP 1 ,< »Milan Wappa«, Beograd. Prijatelj nam piše, da mesta zasedena, največja beda pa je glede stanovf ^ istih delavstvu na noben način ni mogoče dobit*'J čajo tam res bolje; tako nam piše, da zasluži P°' . pri pap. stroju tedensko Din. 500—600. To naj Pr^ kogar ne moti!	Zveza	pap.	delaVs ^
Goričane-Medvode. Naše tovarniško' obrat*1® stvo, odnosno gospod ravnatelj nam še ni izpo^J.^ obljub od 29. maja, pač pa se namerava nov PrI delavstvo. Med drugimi za danes samo sledeče:	,
V tovarniškem poslopju papirnice Goričane J , reč bil pred par leti določen lokal, kjer si delavst ^ opoldanskim odmorom pogreje na štedilniki’ .. skromno kosilce, v slučaju slabega vremena 'P ^ prostor služil delavstvu v zavetje ined opoldans. morom.	|jl
lokal namerava g. ravnatelj sedaj 11
V ta
novega našega obratovodja, delavstvu pa
odka^
majhen del tega lokala brez primernega štediln ^ si ne bo več moglo pogrevati jedi. Ta odredba toliko, kot pahniti delavstvo pod kap.	ge
Mi pa dobro vemo, da je poleg tega ^°^aaZ,po lokal, kojega so do zadnjega časa imeli na r »Sokoli« za svojo pisarno. Ta lokal je sedaj z je vidno rezerviran za sokolske namene. Vprašal
stvo tovarne, ali mu je res več za sokolstvo, kot pa za interes lastnega delavstva? Kaj ima opraviti sokolstvo v tovarniških lokalih? Ali naj delavstvo tem na ljubo stoji na dežju ter naj si greje kosilo pod pazduho?! Prostori se prav lliako urede tako, da se tudi delavstvo Pusti na svojem prejšnjem mestu, od tovarne pa zahtevamo, da da svojemu delavstvu vendar prednost pred sokoli! Mislimo, da je to čisto pravična zahteva. Saj delavstvo že itak na vseh koncih in krajih preizirajo. »saj ta ubogi prostor jim pustite!
Delavska zveza.
Goričane-Medvode — Zahvala. Vodstvo naše delavske organizacije je pred 14 dnevi pozvalo svoje zaupnike, da naj pobirajo med delavstvom papirnice Go-hcane-Medvode prostovoljne prispevke za ponesrečeno uelavko Plešec Ano, koji je v tovarni odtrgalo roko, kar smo svojčas poročali.
Delavstvo se jie temu pozivu častno odzvalo; tako m uradništvo. Za podarjeno svoto se po naročilu in v •nienu Plešec Ane vsem darovalcem iskreno zahvaljiuje-jup za njihov blagodušni dar. Omenjena Plešec Ana pa “•javlja, da bo naročila sv. mašo, ki naj se daruje za vse a'age darovalce! Bog vsem stotero povrni!
Odbor O. D. Z.
Bohinjska Bistrica. Občinske volitve so se pri nas izvršile že 29. junija, vendar ne bo odveč, če jih omen-latno tudi na tem mestu. Nižji sloji so se — razen komunistov — združili za te volitve okrog zveze bohinjskih Proletarcev, ki je, vzlic tukajšnjemu prirojenemu nezaupanju in ostudnim osebnim napadom pridobila že pri Prvem nastopu tri odborniška mesta, vsemogočna samostojna pa le štiri, čeprav je vodila agitacijo nemoral-P° in čeprav je bil nosilec liste Ivan Rozman, p. d. Žvab ? Bitenj, bivši član vodstva SLS in celo cerkveni ključar.
Vsi, ki ste dobili delavski list »Pravico« na ogled, 10 Prav gotovo naročite in jo priporočajte tudi drugim ovarišem sotrpinom. V tem oziru vam gredo lahko na roko vsi trije izvoljeni občinski odborniki, do katerih Se obračajte, kadar imate kake želje.
v V »Pravici« bomo objavljali vse, kar nas boli, na-ančno pa bomo poročali tudi o sejah občinskega od-°ra, da se bodo do prihodnjih volitev vsi bohinjski Proletarci prepričali, kdo dela v njih korist in kdo je Dr°ti njim.
Dev. Mar. v Polju. Minulo je že 6 tednov, odkar srno imeli pri nas volitve. Delavska zveza se je sijajno ^rezala in je bila takoj tudi pripravljena, prevzeti vsa Premena občinskega gospodarstva na svoje rame. Izdelan ima komunalni program, ki naj bi res pri današnji Penami krizi in gospodarski stagnaciji kolikor toliko za-ovoIjil občane vseh stanov, predvsem pa izboljšal mi-'|enii sogjalni položaj najbednejših, naših revežev. Ustra-J'1 so se pa številke 10 kot hudič križa naši velmožje.
a številka 10 jim je tako zaprla sapo, da sedem dni •Uso prišli k zavesti. Še na pritožbo niso bili več zmožni Juditi. Jejhata, jejliata, kaj bo, kaj bo, če se ta delavski rdavs ne ukroti! Pa so jo štiri brihtne glave le iztuh-aie par ur pred' potekom roka. Tisti veliki »kozak« na *akatu, dellavec ves oborožen, pomeni — teror. Tisti evež, ki kleči, to smo mi. Vse bodo poklali, že mahajo
0	nas. Brdavsa ukrotiti, pa če gre občina na kant, pa ^vsezadnje še mi. In pritožba zoper volitve je bila go-,°va. Protidržavni elementi ne smejo imeti besede v ta-
0 državni inštituciji kot je občina v Polju.
v„ Sedaj čakamo, kot duše v vicah, kdaj nas obgla-jjjjj’ al' Pa proglasilo za protidržavne elemente tiste ™di. ki se vsled takih malenkosti delajo norca iz naših Plasti. Najodločneje pa protestiramo proti zavlačevan-°d strani raznih oblasti.
Vse okoliške občine že delajo, dočim pri nas niti ® vcmo, kaj je. Ali naj se volitve proglasijo za veljavne
1 naj se razpišejo nove: Takrat se vi dični velmožje Ladovega omizja pomenimo v drugič.
„Neodvisni“ v album!
j Vevče pri Dev. Mar. v Polju. Pokazati hočemo bu!es moža zelo visoke glave, na katerega učenost smo atiko ponosni,
■g . 2 velikansko težavo je izdelal 3 razrede ljudske l T; natp je, da bi še pomnožil svojo učenost, več let § ^ v ljublj. šolo na Žabjaku, dokler ni šel v vojake, g bolj dozorel v svojih možganih je prišel domov v ^sti cugsfulirerja, pardon podnarednika, če ga nisi do-$r»K°^ec*a'’ s' sa res *a*lko s°dil Po- njegovih svetlih » ornih zvezdah, da je hauptman, pardon kapetan, a °’st, motil si se. y Tako je ta visoko naobražen mož začel upeljavati ^naši tovarni komunistično organizacijo, pod obljubo: J>ste vjdeii, dragi sodrugi, v par mesecih bo večina avcev na . moji strani«.
Žit, ^Von’l je čez tri fare: »proletarci vseh dežel, zdru-Ia\,C Se'* Breča mu je bila mila ter je dobili od 570 de-ja,Cev celih 57 članov, ki še niso znali, kaj je Žulovec pr Tudi tukaj je dobil odlikovanje, izvoljeni je bil za jll Rednika. Kot mož inoči je deloval po znanem- teror-j>r(J° .minulil' volitev, nato pa kot plačan agent hotel $n ati svoje sodruge Jug. Dem. Stranki. A grozno! edletelo mu je.
sain ^Cr so vs‘ njegovi člani bolj zavedni kot on kršč SG mu n‘so zapeljati. Organizirali so se vsi pri °r?a' .soc'ajistih, tako da je danes v naši tovarni ena njzacija, kot bi bila en delavec. ialCih ,knal je po tovarni in prorokoval o tešč, izda-[>ry; ! nuržuazistih, propagandah itd. In kdo je postal
1	'zaajalec? Žulovec Jaka!
Tako se je ta mož čez noč prekrstil v Sokola-Or-junaša ter se potipal po žepu, rekoč: »mi imamo« ter daroval za Sokolski dom 300 kron. Bi li ne bilo boljše jih dati svoji ubogi materi, 70-letni starki, ki prosi podpore pri org. papir. del. ter si po gozdovih nabira dračja, da si more še ta borni živež pripraviti užiten. Sramota za sina!
Zabičal je tudi, da pojde 300 delavcev prej iz tovarne nego on.
Tako je, vidite, ta visoki častiti cugsfiihrer (pardon, predsednik neodvisne org.) doigral svojo ulogo; zasluži pač, da ga pozna svet.
Tedenske vesti.
»Svoboda« je res najvažnejša tedenska novica kot smo to že zadnjič napovedali.
Svobodo je prinesla slovenskemu ljudstvu ljudska stranka.
Svobode je deležen cel narod, ne samo pristaši ljudske stranke.
Svobodo prinaša le ljudska stranka, katera politika je za vse, ne samo za svojo stranko.
Svoboda naj živi, živi na ljudska stranka, naš poslanski klub, dr. Korošec in njegovi ministrski tovariši.
Mali župan gor, veliki dol. Točno kot smo bili pred mesecom napovedali: Veliki župan dr. Baltič pride v disciplinarno preiskavo, ker je dopuščal teror, bivši ljubljanski župan pa je imenovan za komisarja na magistratu.
Nevarnost je minula, zato je oddal predsednik »Rdečega križa« posle na magistratu ljubljanskemu dr. Periču, mandatorju »Zveze delovnega ljudstva«.
Seje. Ena seja načelstva JSZ se je vršila v nedeljo 27. t. m.,druga v torek 29. t. m., v sredo 30. t. m. pa skupna seja JSZ in DZ.
J. S. Z. je določila za svojega delegata za kongres za soc. politiko v Pragi, ki se vrši začetkom oktobra, svojega predsednika posl. Jožefa Gostinčarja.
Kmet in delavec.
»Kmetijski lisit« je v št. 30 z dne 23. julija t. 1. napadel industrijske delavce na tak način, kakor ni storil tega do danes menda še nihče v Sloveniji. Industrijske delavce nazivlje: komunistično-klerikalni agentje, teroristi, prekucnili, zapeljivci itd. Očita jim, da se od: strani delavstva in delavskih otrok kmetom iz navade, večkrat pa celo nasilno z grožnjami mnogo pokrade ali poškoduje. Dalje ve, »da delavec kmeta povsod, zlasti pa še pri industriji v srcu zaničuje, ga sovraži, napada, hujska druge proti njemu in zahteva iz nevošljivosti do njegovega zaslužka, da naj bi delodajalec pognal vse kmete od industrijskega dela (podčrtano v K. 1.) in to zato, ker ti marljivi delavci 8 ur dnevno z večjim uspehom: naredijo in tudi radi pijančevanja po več dni od dela ne izostajajo, kakor to delajo spredaj omenjeni diktatorji, radi česar so tudi delodajalcu pred delomržnimi hujskači ljubši« itd: itd.
Kakor je razvidno iz tega dopisa, naši »samostojni« kmetje sploh nimajo človeka, ki bi imel le količkaj pojma o socialnem vprašanju. Zato smo prisiljeni, nasloviti par vrstic na njihove voditelje, ki nosijo odgo^-vornost za pisavo Kmetijskega lista.
Pri zadnjih občinskih volitvah se je pokazalo, da se naši kmečki ljudje, ki so po veliki večin sami večji ali manjši kočarji, zavedajo: da spadajo hočeš nočeš v isto vrsto z industrijskim delavstvom. To pa zato, ker po zaslugi takih ministrov za kmetijstvo, kakršne smo dosie-daj imeli z g. Pucljem vred, ne donaša kmetijstvo tudi v najboljšem slučaju ne toliko, da bi se mogel kmet z svojo družino vsaj za silo vzdrževati iz kmetijskih dohodkov.
Sicer pa je že naravni razvoj tak, da postane zlasti pri nas iz kmeta delavec, ki je prisiljen iskati zaslužka v industriji ali pa se mora izseliti. To opažamo v Sloveniji že 50 let. Seveda marsikateri politik in urednik tega ne vidi. Tudi nočejo tega Uvideti mnogi kmečki očetje, ki so ponosni na svoj grunt, pri tem pa pozabljajo, da bo od njihovih morda desetih sinov le eden grun-tar, dočim bo moralo ostalih devet s trebuhom za kruhom in jih ne bo smelo biti sram reči, da so delavci. Tako vidimo, da je največji nesmisel, če celo polgrun-tarji in kočarji živijo v zavesti, da so kmetje, dasi ne morajo svojih otrok preživeti kljub temu, da delajo vsi celo leto kot črna žvina. Če bi hoteli imeti po naših vaseh vsi zares same prave kmete, to se pravi, da bi imel vsak toliko zemlje kot je rabi, da bi mogel od nje preživeti svojo družino, potem bi se morala vsaj polovica ljudi izseliti!
Tako vidimo, da velik del našega kmečkega ljudstva niso več kmetje, marveč le navadni delavci, ki imajo k sreči še borno bajto za stanovanje in košček zemlje, da vsaj ve kani pod svojo streho, ako koga delodajalec na cesto vrže. Ali ni tedaj naravno, da se taki naši »kmetje« in industrijski delavci družijo v skupne organizacije in pri volitvah skupno nastopajo.v delavsko-kmečkih skupinah ali strankah itd.
Seveda pravim samostojnim kmetom to ni v prid! Zato stoje, š svojimi »samostojnimi«'gostihiičarji, mesarji, trgovci, prekupci in mešetarji, ki živijo po večini le od nevednosti revnih malih kmetov in delavcev, na stališču razrednega boja za diktaturo kmeta. V tem so podobni ruskim boljševikom in našim komunistom, ki se ogrevajo za diktaturo delavstva.
Krščanski socialisti bomo skrbeli, da se bodo taki ! načrti samostojnih diktatorjev zmedli in sicer takole;
, Kmetijski list piše: da »industrijski delavec celo
I	med tednom (po plači) po več dni od dela izostane, da : poliva P.o gostilnah pijačo na debelo, troši brez pameti ! denar itd.« Mi bomo pa delali na to. da se vsepovsod,
naložijo na alokholne pijače kolikor mogoče visoke občinske doklade. S tem denarjem se bo lahko pokril proračun občinskih izdatkov, pa bo še precej ostalo, da bodo občine dajale od tega delavcem brezobrestno posojila, da si lahko postavijo svoje domove.
Tako se bo v kratkih letih velik del sedanjih delavcev, ki nimajo ničesar svojega, ukoreninil na domačih tleh. Potem ne bo več razlike in tudi ne na-sprotstva v gosopodarskih koristih med. današnjimi in poznejšimi »kmeti«. Delavci se bodo tako stalno naseljevali, kar je prvi pogoj; da se iztrebijo komunisti in boljševiki. Potem bo imelo tudi varčevanje vse drugačen pomen. Smisel zato bomo potem lahko gojili z najboljšim uspehom. Zlasti važno je to za fante in dekleta, ker jim bo na ta način omogočeno, da stopijo lahko v zakon, kar v današnjih razmerah ravno zaradi pomanjkanja stanovanj in prevelike nesmiselnosti v zapravljanju in pijančevanju, to skoraj ni mogoče, vsled česar tako strahovito nravno propadamo.
To je naš pogled na vprašanje, ki ga je Kmetijski list tako čudno obdelal. Stavimo pa glavo, da se bo Kmetijski list v prihodnji številki zavzel za »samostojne« gostilničarje, namesto za revne male kmete kočarje.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje. Tržič: Demokratje, ki so s pomočjo socialnih demokratov dobili v svoje roke občino in županstvo, groze delavstvu, da ga bodo s 1. jan. 1925, ko preneha sedanji stanovanjski zakon, brez pardona zmetali na cesto. Delavstvo je razburjeno. Kaj misli centrala o tem?
Odgovor: Stanovanjski zakon sam po sebi bi stopil iz veljave z 31. decembrom 1924. Bil pa je podaljšan z rednim proračunom, ki velja od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925, za tri mesece. Iz veljave bi torej stopil šele 31. marca 1925.
Ako ostane na krmilu države dosedanji novi režim, v kar upamo, se bo ta termin najbrže podaljšal ali pa-bo ta čas sprejet nov stanovanjski zakon, ki bo še naprej ščitil najemnike in podnajemnike, pa tudi gospodarjem dal pravice, ki jim gredo. Sicer pa se bo s to zadevo podrobno pečalo in izdelalo posebne predloge vodstvo JSZ.
Žene in dekleta.
Materam doraščajočih deklet.
Kdor ima priliko priti v stik z doraščajočin i dekleti, sliši pogosto tožbo: »Ah, saj me starši ne razumejo!« ali »Moja mati se mi je čisto odtujila.«
In res je ta prehodna doba: od otroka do odraslega človeka odločujoča za vse življenje in rets je tudi, da navadno stopii v tem času nekaj tujega med mater in hčer. Ako zasledujemo to dejstvo, nas mora navdajati z resno skrbjo. Baš v letih tega prehoda, ko narava najbolj razvija svoje: moči in to njeno delo prav zelo vpliva tudi na duševno življenje deklice, rabi ta prav posebno razumnega materinega vodstva. V tem: času, ko zori njen značaj, je deklica polna notranjih nasprotij in v svojem bistvu v popolni nejasnosti. Včasih se izpusti do največjega razmaha svojih moči, včasih se poglablja v nezdravo svetobolje, kmalu je čezmerno delavna, kmalu docela brez volje in apatična. Ako maiti v tem razburkanem času neče izgubiti notranjega stika s svojo hčerjo, se mora potruditi, da razume duševno razpoloženje dekletovo in se poglobiti v študij njenih teženj.
V	tem čaisu stremi deklica, da postane lastna osebnost, a razume pod tem neomejenost lastne volje, lastnih naziranj, ki jih povdarja z vso- brezobzirnost:o. Ne prizna svojemu jazu nikake omejitve; svoja nagnietnJja, svoje strasti in muhe hoče nemoteno uveljaviti. Za naj-v-ečjo zmago nad svojo okolico smatra, če si je priborila prostost za vsako ceno. Prostost to je zanjo čarobna beseda, četudi je ne zna niti rabiti. Moči, kd čakajo svojega razmaha, so tako silne, da se ne uklonijo nobeni zapovedi ah prepovedi, ki so tvorile v otroških letih bistvo vsega njenega življenja.
Vsem tem poiseibnoistim mora razumna mati priti v okom. V enaki meri kakor dekle dorašča, se mora mati umikati. Marsikatera mati se prestraši teh pretepajočih moči svoje hčere in jih skuša omejiti s poučevanjem in moraliziranjem. S tem pa vstvari med seboj: iti med hčerjo nevzdržno razmerje. Teh dolgoveznih 'moralizo-vanj dekle kratkoimalo ne prenese. Mati naj obrne pogled na drugo stran: Skrbi naj za čim samostojnejše dello svoje hčere s tem, da ji odstopi del lastnega delokroga. To zaupanje deklico dvigne. Doslej je bffla med onimi člani družine, ki so le prejemali, zdaj pa prevzame del splošnih družinskih skrbi, kos družinskega dela. Pri dekletih, ki zaradi družinskih razmer zgodaj .posežejo v materin delokrog, se pokaže kmalu po 14. letu velika razumnost in zrelost.
Bolj nevarna pa so ta razvojna leta deklet po obr-tih in službah. Tu kaj malo računajo s tem, da deklica potrebuje še vzgoje. Od vseh strani jo obkolijo nevarnosti, ki jim njen razvijajoči se značaj ni kos. -Take dekle še prav posebno rabi razumne matere, ki naj1 bi ji bita zvesta prijateljica. Mati mora v tern času stopiti nekoliko z viška svoje avtoritete, prilagoditi se mora dekletovim težnjam, da si ohrani njeno zaupanje.
Ako uživa mati pri 'svoji hčeri toliko zaupanja, da ji ta zaupno pove, kaj se ji je primerilo pri delu, v lavami, na poti itd., potem ji mati brez truda razjasni marsikatere nejasne in nepravilne pojme im jo brez truda privede čez čeri čudne razrvanosti prehodnih let. Pametna mati nikakor ne more želeti, da hodi hči brez razumevanja ob življemki poti, mesto po nji; saj je ne bo mosta obvarovati tople resničnosti življenja. Razumeti pa mora dobro, da dotraščajoči’ hčeri zbudi in- vzgoji ono samo-
stojnost, ki je trdna v dobrem kljub vsem nasprotstvom. Ako se materi posreči to, potem hči razume, da samostojnost ni neomejenost in odklanjarnie vsakršne avtoritet.' ter trmasta neobveznost, temveč da resnično samostojni človek stoji kakor močna trdnjava v boju z nizikotoastjo in zk>m!.
Da mati privede svojo doraščajočo hčer do te notranje trdnosti, jo mora vaditi pokorščine. Modernim mate rim se morda to zdi zastarelo; a vedno jie še stara resnica, da ta, ki se ni naučil ubogati, tudi ne bo znal ukazovati. Razloček pa je med vzgojo otroka in odraščajočega ta, da vzgojitelji kolikor mogoče odstranijo silo in vzgajajo k razumni in prostovoljni pokorščini Za to je treba računati tudi z dekliško častjo in imeti vedlno pred očmi, da se zaveda svojega osebnega dostojanstva. Dekl: čuti potrebo, da se ravno z njo kot z odraslo. Zato je tuba opustiti vse, kar bi utegnilo boiloti dekletovo sam; zavest. Mati naj se vzdrži vsakega posimehovnaja zarai dekletovega morebitnega čudnega obnašanja, zlasti pa je ne sme zapostavljali, ali ji odreči svojega zaupanja- S tem bi izzvala trmo in odpornost. Pač pa naj računa na .dekliško čast in njen ponos, kadar bi jo bilo tre*ba grajati. »Odrjstla si zdaj otročjim letom, zdaj si že v.lika in pametna. Pokaži to tudi s svojim obnašanjem, da te bomo lahko smatrali res za odraslo dekle!« Na ta način izrekaj mati svojo grajo, ki bo mnogo več zalegla kot neprestano nerganje.
Zelo važno za ta leta je tudi telesno delo. S trajno zaposlenostjo z delom se dekle obvaruje brezplodnega razmišljevanja in brezdelja, ki je prav posebno kvarno.. Telovadbi, izprehodi naj ji izpolnijo prosti čas, da se ji enakomerno razvijajo moči in si ohrani svežost in veselje,, ki je za mladenko temeljna zahteva.
Ako se materi posreči na ta način obdržati najožji stik s hčerjo, bo mogla še mnogo več storiti. Lahko jo bo navdušila za vse dobro in lepo. Novim, doslej neznanim1 preobratom v dekliškem življenju more dati mati z naravnim, lepim in smotrenim poukom pravo smer. V teh letih ji mali že lahko razloži bistvo ženske odpovedi in žrtve, ki je od nekdaj delež vsakega ženskega bitja. Dokaže ji pa tudi lahko, da v odpovedi in delu za druge najde ženska svojo srečo. Ta doba je jalko primerna tudi za poglobitev v verskem življenju, ne na čustveni način, nego ta leta naj bi bila prava šoila dekletove volje. Gorje pa dekletu, ki ji mati ni znala dati te opore! Veliko število padlih deklet je zato najboljši dokaz. Toda mati naj se varuje vsiljevati dekletu venslke vaje, ker bi s tem dosegla ravno nasprotno, kar namerava. Neopaženo naj pa porabi vsako priliko, ki ji more služiti v to, da da doraščajoči hčeri trdno versko oporo. Slišijo se tožbe, da je baš trud pri vzgoji dorašča-jočih dekilet prav posabno velik. Zato pa velja vsaki materi bolj kot kdajkoli eno navodilo: Moli, mnogo moli!
Borza.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 24. VII. 1924.
Za 1 italj. liro Din. 3.63es—3.66’5.
„ 1 funt šterling Din. 371.15—37415.
„ 1 dolar v čeku Din. 83.80—84.80.
„ 1 dolar v gotovini Din. 82.80—83.80.
„ 1 franc, frank Din. 4.3250—4.3750.
„ 1 češko krono Din. 2.49BO—2.52"°.
„ 1 švic. frank Din. 15.53—15.63.
*	„	10.000 nem. avstr, kron Din. 11.84—12.04.
Dopisi.
Za 1 „ 1 „ 1 „ 1 „ 1 „ 1 „ 1
Dne 28. VII.
italj. liro Din. 3.6160—3.64“°. funt šterling Din. 369.40—372.40. dolar v čeku Din. 83.45—84.45. dolar v gotovini Din. 82.40—83.40. franc, frank Din, 4.25—4.35. češko krono Din. 2.48—2.5180. švic. frank Din. 15.52—15.57.
10.000 nem. avstr, kron Din. 11.76—-11.96.
Jesenice. Triglavsko okrožje jeseniškega »Orla« priredi v nedeljo, dne 3. avgusta redko slavnost, namreč blagoslovitev treh svojih praporov: orlovskega, or-liškega in naraščajskega. Z ozirom na to bi bilo želeti, da delavstvo temu slavju pripomore, da bo res nekaj veličastnega. Tovariši, okrasite na predvečer svoja okna da bo bakljada sijajneje izgledala, a tudi ne pozabite se je udeležiti v velikem številu!
* Tržič. TržiŠki socialni absolutisti sc lahko imenujejo novoizvoljeni občinski odborniki Socialistično-go-spodarske stranke v Tržiču. Njihovi volivci so zahtevali. da ne smejo pod nobenim pogojem v zvezo z liberalci. Oni pa so šli preko te zahteve svojih volivcev in so volili župana demokrafa-orjunaša. Ali je to demokratično, če se dela po svoji glavi preko zahtev ljudstva, ozir. večine? Kje je vaš značaj in možatost, na kar ste tako ponosni? Ali ste slepi, da ne vidite, kako rešuje »Orjuna« delavsko vprašanje? Ali pa ste tako naivni, da še vedno mislite, da kadar klerikalcev ne bo več, potem bodo vsa pereča delavska vprašanja rešena?
Ali ne slišite, da posamezni gospodje demokratje obetajo in sc vesele, kako' bodo iz stanovanj na cesto metali delavske družine po 1. aprilu 1925? Seveda je •vprašanje, če bo stanovanjski zakon v njihovem smislu rešen. Vse polno je dokazov, da demokratje stoje v razrednem boju že iz principa napram delavstvu, akoravno govorijo drugače, in voditelji social-demokratični jih podpirajo ter tako spletajo kapitalistični bič, da more čimbolj padati po delavstvu.
Dev. Mar. Polje. Zadnji pogon na komunistične agitatorje je zagnal tudi pri nas dva delavca v zapor. Ne strinjam se sicer z njihovim programom, a odločno obsojam orjunsko politiko, ki misli, da bo na ta način ustrahovala delavstvo. Začudeno se delavstvo vprašuje. kaj da sta zakrivila, kot da sta nosila nedolžne plakate menda, kar je že itak časopisje pisalo. Upamo pa, da pridejo prav kmalu na svobodo in da bo konec Žerjavove strahovlade.
Vevče. Ko so se mirno med seboj zabavali trije tovarniški delavci, pride mimo znani nasilnež I. Žulovc (splošno znan radi izdajstva nad delavci) ter prične izzivati; omenjeni so ga hoteli pomiriti. V tem seže po nož, hoteč jih napasti. Da se ubranijo nasilneža, so ga malo nakresali ter mu ohladili razburjeno kri.
Očividec.
Celje. Izlet na Gorenjsko priredijo organizacije JSZ in Krekova mladina iz Celja in sosednih krajev dne 3. avgusta t. 1. Za danes samo: Vabljeni vsi tovariši .n tovarišice ter prijatelji!
Celje. V čebelico JSZ So vložili člani na zadnjem sestanku Din. 185.—. Ustanavljajte čebelico povsod1 in zaeftkrat vlagajte v naše hranilnice prihranke skupno!
Za pouk in zabavo.
Kolinske dogodbe.
16.
Znak Kolina je glavna cerkev. Kdor pride tja, si ogleda najprvo ta zares veličastni umotvor. ^Kolina si brez te cerkve ne moremo misliti; in če bi nas kdo vprašal zanjo, bi se mu ravno tako smejali, kakor če bi v Ljubljani kdo kazal na Grad in bi nas vprašal, če je to res Grad. Neki tujec je pa res vprašal Količana: »Oprostite, ali je to glavna cerkev?«
»Ljubi gospod, jaz tudi ne vem, sem danes sani pijan.«
17.
Nekdo je padel v vodo in je glasno vpil na pomoč. Kolinčan, ki je stal ravno na mostu, je snel tam viseči rešilni pas in ga je vrgel potapljajočemu se. Ko je ia srečno spet prilezel na breg, ga je Kolinčan vprašal: »Za Božjo voljo! Zakaj ste se pa tako drli?«
»Kaj se ne bom drl, ko pa ne znam plavati.«
»Saj jaz tudi ne znam, pa nisem tako vpil, kakor ste Vi.«
f
Uk
Delavec! Sleherni	dan	se vprašaj:
Ali	redno plačujem	\
Ali	redno čltam	(	«rj	O
Ali	redno dopisujem v	f	I	1	ttV l	v/	•
Ali	zadosti agitiram za	I
Krekova mladina.
Krekova mladina v Celju se iskreno zahvaljuje veleč. g. nadžupniku Sv. Križ pri Slatini za darovanih 42 knjig. Posnemajte!
Nogometni klub »Borba« se ustanovi v okrilju »Krekove mladine« v Celju.
Za tiskovni sklad »Pravice« so darovali: Franc Bezeg, Črnuče Din. 20.—; Rudolf Knez, Zavodna pri Celju Din. 12.80. Posnemajte!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vprašanja in odgovori. Na »Jugoslovansko strok, zvezo«- prihajajo tako od poedinih strokovnih društev kot od posameznikov tako važna strokovna in drug2 vprašanja, da bomo nanje odgovarjali v »Pravici« pod | rubriko: »Vprašanja in odgovori«, da bo imela od nji!1 korist splošnost, ker so tudi vprašanja splošnega značaja. Prosimo tovariše, da se v važnih zadevah obračajo ali na JSZ ali na uredništvo, nakar jim bomo stvarno odgovorjali. Odgovore iz lista izrežite in jih shranite, ker jih boste neprestano rabili.
Trbovlje. Že za predzadnjo števlko nam je došel sicer dober dopis ali od nepoznanega dopisnika, ki se ni podpisal. Brez podpisov uredništvo dopisov ne upošteva, razen tistih, katerih pisce že po pisavi pozna.
Tov. K., Trbovlje. Dopis o demokratskih ekspo; nentih, ki klevečejo JSZR zvez z komunisti je na e”1 strani malo predolg, na drugi pa spričo sedanjega P°' litičnega položaja brezpredmeten.
Dopisnikom! Do pondeljka popoldne je zadnji čas. ako hočete, da pridejo prispevki dotični teden v »Pavico«. Kratko, stvarno, razločno, brez psovk in osebni^ napadov! — Nekatere reči smo morali odložiti za Pr*' hodnjo številko.
-hBČbl
jeSSsl
Naročajte
SOCIALNO MISEL"
mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. F.ngclbert Besednjak.
Naročnina za l. 1924 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D., posamezna štev. stane 5 D.
Dobi se še tudi celoten L letnik za ceno 30 Din.
■ .. //.	letnik	pa	za	ceno	40 Din.
Naroča se pri upravi „Socialne Misli“, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, holportaini oddelek, Poljanski nasip 2.
Drij
'ski
drž;
*no
Dri$
"ist
10$
a<
it
list
;>a$
i’a
^ej
i$i
^o,
s
ot(
KJE?
ZNIŽANE CENE!
V poslovalnicah I. delavskega konsumnesa društva.
KJE?
Člani kupijo najceneje v lastni zadrugi. Če rabiš oblačilno blago, obrni se na svojogzadrugo. — Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš, če kupuješ vse v zadrugi, ker dobiš po pravilih 3 % popust.
t
•i
Ljubljanski člani in zunanji člani kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni gostilni Kongresni trg št. 2 ne samo hrano in pijačo, ampak —tudi svoje somišljenike. = .........................
[alij
ni
■Jv,
‘»Hi
>a ]
%
S
Viri:
H;
S
'*flj
eVa
^tlj
ros
J*1
s
h
M
S
s
'Oj
A
h
$
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sotnbor, Split, Šibenik. :
TELEFON *t. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA-DANKA
L3UBL3ANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-2-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira’ vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse. bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39 080.
i	.
Pooblaščen prodajalec srečK Državne razredne loterije.
%
vi
S
s
Izdaja koosoroit.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Go®***