ZAPOSLENI Z letnim planom smo predvideli, da bomo imeli 1820 zaposlenih. Zadnjega maja je bilo zaposlenih 1792 oseb, od tega 928 moških in 864 žena. Povprečno število zaposlenih v obdobju januar—maj je znašalo 1786, od tega 919 moških in 867 žena. PROIZVODNJA V KG Z letnim planom smo predvideli, da bomo v letu 1973 proizvedli 20,038.790 kg steklenih izdelkov ali povprečno na mesec 1,669.899 kg. Z operativnim planom za mesec maj smo predvideli, da bomo proizvedli 1,798.221 kg, dejansko pa smo proizvedli 1,946.161 kg, kar je 116,54% mesečnega povprečja in 108,23 %, operativnega plana za maj. V proizvodnih obratih pa smo operativne plane v mesecu maju realizirali. Planirano v kg Realizirano v kg 712.671 1,085.550 710.487 1,235.683 99,69 113,83 PRODAJA V KG S planom za leto 1973 je predvideno, da bomo celotno proizvodnjo tudi prodali, se pravi povprečno na mesec 1,669.899 kg. Z operativnim planom za maj smo predvideli, da bomo prodali 1,902.951 kg, dejansko pa smo prodali 1,858.296 kg, kar je 111,28% mesečnega povprečja in 97,65 % predvidenega z operativnim planom za maj. Prodaja po obratih pa je bila: Planirano v kg Realizirano v kg % 301 738.321 700.269 94,85 302 1,164.630 1,158.027 99,43 (Josip cHroz c~Mo Beograd, 28. maja 1973. Dragi drugovi, Najtoplije vam- zahvaljujem nà \ lijepim željama i' čestitkama povodom mog rođendana. POVPREČNE NETO PRODAJNE CENE Dosežene neto prodajne cene so v mesecu maju nižje od planiranih z letnim planom. Na te precej vpliva sprememba odnosa med prodajo na domačem trgu in izvozom, in sicer v korist izvoza. Povpraševanje na domačem trgu je občutno padlo in smo morali prodajo preusmeriti v izvoz, predvsem to velja za asortiman, za katerega so domače prodajne cene ugodne. (Nadaljevanje na 2. strani) Ob občinskem in rudarskem prazniku 3. juliju in Dnevu borca 4. juliju delovnemu kolektivu Steklarne Hrastnik in vsem občanom čestitajo SKUPŠČINA OBČINE HRASTNIK OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK Hrastnik, 9. 7. 1973 Leto IX Št. 7 Urejuje uredniški odbor: Rački Viktor, Bevec Justa, Premec Jože, Korbar Heda, Marčen Alojz, Gerhard Jože, Str-garšek Janko. Odgovorni urednik Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 3. 1. 1973). REZULTATI POSLOVANJA JANUAR-MAJ 1973 REZULTATI POSLOVANJA JANUAR-MAJ (Nadaljevanje s 1. strani) IZVOZ S planom za leto 1973 smo predvideli, da bomo izvozili za 2,950.817,35 dolarjev, ali povprečno na mesec za 245.901,45 dolarjev. V mesecu maju smo izvozili za 323.767,59 dolarjev, to je 131,67 % mesečnega povprečja. V obdobju januar-maj smo izvozili za 1,544.069,66 dolarjev, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (1,126.143,83) je to za 37,11 % več. PROIZVODNI ODPADEK Proizvodni odpadek se giblje v mejah planiranega za leto 1973, tudi v primerjavi z doseženim v obdobju januar-april ni bistvenih odstopanj; povečanje v maju beležimo le v skupini MDR in pri obeskih. Kljub ugodnim rezultatom pa verjetno vsega pozitivnega na tem področju še nismo dosegli, še naprej se moramo prizadevati, da bodo rezultati še ugodnejši. PRODAJA PO VREDNOSTI Z letnim planom smo predvideli, da bomo povprečno na mesec prodali za 15,044.541,40 din. Z operativnim planom za mesec maj smo predvideli, da bomo prodali za 14,760.026,33 din, dejansko pa smo prodali za 14,178.741,44 din, kar je 94,25 % mesečnega povprečja in 96,06 % operativnega plana za maj. Dosežena stopnja rentabilnosti (razlika med prodajno in lastno ceno) znaša za maj 12,55 %. Povprečno za obdobje januar-maj smo stopnjo rentabilnosti dosegli z 14,58%, planirana za leto 1973 znaša 15,02 o/0l. IZPLAČANI OSEBNI DOHODKI Na osnovi meril samoupravnega sporazuma znaša planirana masa za osebne dohodke 60,006.292,00 din, mesečno torej 5,000.524,33 din, povprečni neto OD pa 1.863,72 din. V mesecu maju smo izplačali 5.122.964.55 din, povprečni neto osebni dohodek v maju pà znaša 1.954,68 din. V obdobju januar-maj smo izplačali 24,511.090,75 din osebnih dohodkov, to je 40,84 % letne mase. Povprečni neto osebni dohodek za to obdobje smo dosegli z 1.903,72 din ali 102,12% planiranega. RAZDELITEV CELOTNEGA DOHODKA Dosežena neto realizacija stekla znaša v maju 14,178.741,44 din, k tej realizaciji prištejemo realizacijo uslug, realizacijo trgovskega blaga, realizacijo materiala in odpadkov in izredne dohodke, tako dobimo celotni dohodek za maj v višini 14,653.246,78 din. Iz tako ustvarjenega celotnega dohodka pokrivamo porabljena sredstva (materialni stroški, amortizacija, nabavna vrednost trgovskega blaga, nabavna vrednost materiala in odpadkov ter izredni izdatki) v višini 6,691.413,28 din, pogodbene obveznosti 385.401,12 din, zakonske obveznosti 521.337,33 din in dobimo dohodek za razdelitev v višini 7,055,095,05 din. Po delitvi, sprejeti na delavskem svetu 68,88 % za osebne dohodke in 31,12% za sklade, bi smeli za osebne dohodke izplačati 4,859.549,47 din. Realizirani del osebnih dohodkov v mesecu maju znaša 5,215.411,94 din in smo v mesecu maju izplačali preveč osebnih dohodkov za 355.862,47 din. Ker smo v obdobju januar-april imeli še na razpolago 78.524,81 din, smo v obdobju januar-maj ustvarili za 277.337,66 din nepokritih osebnih dohodkov. Doseženi bruto skladi v maju znašajo 2,195.545,58 din, po kritju skupnega rezervnega sklada, rezervnega sklada in posojila za nerazvite ostane za neto sklade 1,687.856,85 din. Ustvarjeni neto skladi v obdobju januar-maj znašajo 8.175.697.56 din. TERJATVE IN ZALOGE Stanje Stanje 30. 4. 1973 31. 5. 1973 AKTIVI NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV VZK-N0VA 0RLIKA DELA Terjatve od kupcev Obveznosti do kupcev Terjatve do dobaviteljev Obveznosti do dobav. Zaloge surovin Zaloge pomož. materiala Zaloge ostalega materiala Zaloge nedokončane proiz. Zaloge gotovih izdelkov 38,233.224,22 32,492.365,48 8,301.579,01 — 2,207.132,57 3,714.546,12 4,926.485,28 9,337.890,03 — 8,609.807,93 3,908.791,45 3,938.574,80 5,167.886,85 5,174.246,15 626.455,60 745.162,15 1,698.272,00 1,446.802,60 10,447.498,09 10,475.372,04 Krsnik Franjo V razgovoru s sekretarjem aktiva ZK neposrednih proizvajalcev tov. Momirom Savičem, visokokvalificiranim steklarjem za pipe, zaposlenim v Steklarni Hrastnik 22 let, smo zapisali tele ugotovitve: Druga konferenca ZKJ je nakazala potrebo po ustanavljanju aktivov komunistov — neposrednih proizvajalcev. To je nova metoda dela v ZK, s katero naj le-ta preverja stališča — ali so ta v resnici avtentična z interesi delavskega razreda. Namen ustanavljanja teh aktivov je torej jasen, vendar je bilo ob realizaciji tega sklepa tudi precej odpora, bodisi zaradi nerazumevanja namena, ali pa tudi zaradi idejnih nasprotij, zavoljo ogrožanja pridobljenih pozicij različnih tehnokratskih struktur. Odpori so se kazali v tem, češ, da ustvarjamo dve partiji, partijo delavcev in partijo drugih. V Hrastniku teh odporov ni bilo, nadaljuje tov. Savič. Na konferenci ZK v občini Hrastnik je bil izvoljen 24-član-ski aktiv članov ZK iz neposredne proizvodnje. Iz kolektiva steklarne je_ 5 članov ZK v aktivu. Izvoljen je bil tričlanski sekretariat, od tega je po 1 član iz steklarne, kemične in rudnika. Tov. Savič nadaljuje, da ustanavljanje aktivov članov ZK iz neposrene proizvodnje so narekovale nove metode dela v Zvezi komunistov Jugoslavije. Kajti interes ZK je, da potrjuje svoja stališča v čim širši bazi delavskega razreda, zato bi zapiranje organizacij ZK v delovni organizaciji ožilo njeno povezavo z njeno osnovno socialno bazo. Razvijati je treba take oblike delovanja, da bi organizacije ZK svoja stališča preverjale ne samo med komunisti-delavci ampak med celotnim delavskim razredom. Razvijati je treba prakso odprtih sestankov ZK, javne tribune, sindikalne sestanke, sestanke delovnih skupnosti, na katerih naj se uveljavlja politika ZK. Pri obravnavi dosedanjih problemov na sestanku aktiva so člani resno pokazali interes za razreševanje problemov, ki se danes porajajo v posameznih ak- tivih v Hrastniku. Člani aktiva obravnavajo probleme z enako zavzetostjo, ne glede na katerem področju se porajajo. Aktiv si je resno zadal nalogo, da bo pomagal pri realizaciji sklepa, da se do konca meseca julija v posameznih podjetjih izvolijo organi delavske kontrole, ki bodo kasneje delovali v novo izvoljenih organih upravljanja TOZD v posameznem podjetju ali ustanovi. Resno si je zadal nalogo, da se v posameznih kolektivih predlaga za sprejem v ZK kar največ delavcev iz neposredne proizvodnje in tehnično inteligenco, ki aktivno deluje pri uveljavljanju samoupravljanja v kolektivih. Tov. Savič nadaljuje, da je aktiv sprejel tak program dela: — predvsem je treba uresničevati vse naloge po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ; — predhodno obravnava in u-resničuje stališča in sklepe ter materiale, ki jih pripravlja in posreduje občinski konferenci ZK Hrastnik in njenemu komiteju; — prizadevanja za vključevanje novih članov ZK iz vrst neposredne proizvodnje; — bori se za uveljavljanje načela demokratičnega centralizma v ZK ter uvajanje zdrave kritike in samokritike; — čimprejšnja ustanovitev TOZD povsod tam, kjer obstajajo zato objektivni ekonomski in ostali pogoji; — ustanovitev organov delavske kontrole v delovnih in interesnih skupnostih ter drugih organizacijah; — uresničevanje ustavnih dopolnil in delegatskega sistema. Aktiv si je zadal resnično zelo obširne naloge, ki jih bomo realizirali skupno s konferenco ZK Hrastnika in vsemi komunisti v Hrastniku, je poudaril tov. Savič. Zaradi tega, je nadaljeval, je potrebno imeti večjo povezavo na relaciji med posameznimi vodstvi v ZK — predvsem relacija občinski komite — osnovne organizacije ZK v podjetju. Predvsem se bo moralo bolj upoštevati glas neposrednega proizvajalca — pri čemer mislim tudi na tehnično osebje, ki je neposredno vključeno v proizvodnjo. Kot sekretar aktiva menim, da naj bi ne samo razpravljali o nalogah, temveč moramo stremeti za^ tem, da konkretno rešujemo probleme v posameznih delovnih organizacijah. V nasprotnem primeru postavljam vprašanje: Kaj bo vnaprej z aktivnostjo aktiva? Kot osnovno izhodišče obravnave posameznih problemov je nujno, da najprej o teh problemih razpravlja aktiv ZK neposrednih proizvajalcev. Predvsem brez predhodnega konsultiranja tega organa. V Zvezi komunistov ne~ bi smeli obravnavati probleme, ki zadevajo člane ZK v podjetju, tudi nekatere probleme občinske skupščine, ki zadevajo neposredno proizvodnjo v posameznih kolektivih. Pri dosedanjem delu je aktiv tesno sodeloval s posameznimi sekretariati ZK v podjetju. Dogovarjamo se o konkretnih problemih gospodarskega značaja (Nadaljevanje na 3.' strani) PRIPRAVA NA NOVO PROIZVODNJO IN MONTAŽA NOVEGA STROJA IS Pred dobrim tednom smo brali v časopisju, da bo naše podjetje razširilo svoje kapacitete. V sklop te investicije pa spada tudi stroj, ki se sedaj montira in bo predvidoma pričel redno obratovati okrog 1. julija 1973. V zvezi s tem želim nakazati nekaj težav in ugotovitev: Pravočasna in strokovno usposobljena delovna sila je problem, ki je bil v Steklarni Hrastnik vedno prisoten. Izkušnje pa so nas izučile, da je te težave potrebno reševati načrtno. Spomnimo se le, koliko milijonov je stalo naš kolektiv ob rekonstrukciji prav ta problem, ko so postavili pred stroj nepoučene ljudi. Tudi sam sem bil med nepoučenimi in učili smo se v glavnem sami. Znanje smo črpali iz vsakdanjih izkušenj, tako je bil ta uk zelo drag, kot sem že omenil. Vidim pa določeno neurejenost, ker se nam ta problem ponovno pojavlja, namreč montirali smo novi stroj, nismo pa strokovno pripravili ljudi, ki bodo delali na tem stroju, čeprav imamo sedaj v podjetju pogoje, da za to proizvodnjo usposobimo ljudi doma. AKTIVI NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV V Z K (Nadaljevanje z 2. strani) in predvsem politično problematiko. Posamezni člani občinske konference ZK Hrastnika dajo izredno pomoč aktivu — predvsem pa tov. Mlinar Martin kot član stalne konfernece ZKS. Aktiv bo skušal razreševati vse probleme, ki jih posamezni člani ZK v delovnih organizacijah iznašajo, nanje odgovoriti, predvsem pa jih realizirati. Aktiv bo obravnaval tudi širše probleme nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini — posamezne predloge pa pošiljal posameznim službam v obravnavo in realizacijo. Na koncu razgovora je tov. Savič dejal, da bo aktiv odigral svojo vlogo in s tem dal odgovor vsem tistim, ki so bili na kakršenkoli način proti ustanavljanju delavskih aktivov ZK. Težava je v tem, ker kadrovski službi ne uspe priskrbeti potrebnih ljudi, ki bi se priučili in u-sposobili za delo v avtomatski proizvodnji. Zakaj ni zanimanja za delo pri avtomatih? Na splošno mislim, da je to delo že od vsega začetka v našem kolektivu premalo ocenjeno in lahko bi rekel, da od nazadnjaških mislecev celo zapostavljeno. Dostikrat se sliši v kolekti- vu, da so avtomatičarji v bistvu mazalci ipd. Mislim, da mazanje modelov res ni strokovno delo, pri navijanju »mutcev«, kot se nekateri izražajo, pa sem mišljenja, da dostikrat nastopi tudi navijanje misli in truda. Poleg navedenega pa vpliva na odpor zaposlitve pri avtomatih prav gotovo štiriizmensko delo, nepravilno nagrajevanje in težki pogoji dela (ropot, vročina) ter polni delovni čas, saj se morajo delavci menjati pri strojih, torej ni možno zapustiti delovno mesto predčasno. Verjetno so to dovolj jasni dokazi, da ta dela niso primerno ocenjena in nagrajena in da to težavo lahko rešimo le z odpravo vseh nepravilnosti. Le v tem primeru lahko pričakujemo, da se bo tehnik odrekel delu v pisarni in se odločal za obrat, da se bo delavec iz polavtomata želel prekvalificirati in usposobiti za delo v avtomatski proizvodnji in da bo ključavničar z zadovoljstvom sprejel novo delovno nalogo strojnika ali urejevalca avtomatov. Ta ugotovitev v našem kolektivu ni nova, prisotna je že dalj časa in smo jo skušali tudi pravilno urediti, vendar je prevladala nazadnjaška miselnost in problem je ostal. Prepričan sem, da se te težave morajo urediti, ker v nasprotnem primeru so lahko kadri glavna Zavora perspektivnega razvoja našega kolektiva. Prepričan pa sem, da tega ne bomo dovolili in da se bomo vsi zavzemali za čim večje uspehe našega podjetja. Z odpravo navedenih težav pa bo omogočeno kadrovski službi, da bi z večjo zavzetostjo in pravočasno izdelavo programa potrebne delovne sile uspela pripraviti pravočasno dovolj strokovnih ljudi — avtomatičarjev. Vpliv priprave na uspeh proizvodnje Za uspešno proizvodnjo so seveda potrebne temeljite priprave vseh faktorjev, ki so vključeni v verigo proizvodnje. Poudariti želim, da imamo v našem podjetju in proizvodnem programu zelo zahteven asortiman. Pri tem predvsem mislim proizvodnjo na IS strojih. V glavnem proizvajamo drobno emba- Dne 22. maja je ob 12. uri izbruhnil požar v podpečju avtomatske proizvodnje. Zaradi hitrega ukrepanja se je požar o-mejil samo na podpečje pri 40-tonski bani. Kljub hitri intervenciji pa ni bilo mogoče preprečiti škode, katera je v glavnem nastala na elektroenergetskih napravah, predvsem kablih, preko katerih napajamo pogonske stroje za 40-tonsko bano. Ker je s tem ohromela celotna avtomatska proizvodnja na 40-tonski peči, je bilo sežgane kable potrebno čimprej zamenjati. Tudi tokrat so delavci iz elektroobrata pokazali, da so kos tudi takim nalogam, kjer gre za čas in čim manjšo izgubo Vodja montaže tov. Marjan daje napotke svojim sodelavcem lažo, predvsem z navojem. Orodje za tako embalažo je zelo zahtevno in dostikrat že desetinka milimetra povzroča težavo. Prav tako pa stroji pri malih artiklih obratujejo z veliko hitrostjo, kar zahteva precizno nastavitev strojev. Vzporedno s tem pa nastopa večja obraba strojnih delov, kar pogojuje težje pogoje vzdrževanja. Želim prikazati razliko med proizvodnjo velike embalaže in male embalaže: trdim, da je lažje postreči dvema strojema, ki proizvajata veliko embalažo, kot pa enemu stroju, ki proizvaja male steklenice. In kaj bomo delali na novem stroju? Novi stroj bo proizvajal manjše serije steklenic iz obstoječega asortimana. Iz kiko strojev se bo preorientirala še določena razsvetljava in bazeni za petrolejke. Stroj je opremljen s priborom za enojno in dvojno kapljo in je njegovo delovno območje za težo kaplje od 30 do 600 g. Ta pregrupacija asortimana iz kiko strojev na avtomat bo vplivala na zmanjševanje brigad kiko, kar je v skladu s srednjeročnim programom našega kolektiva. Z montažo novih avtomatskih stiskalnic pa bo tudi stiskanje na polavtomatih zreducirano. Prav tako pa v svetu uvajajo nove avtomatske stroje, ki naj bi v perspektivi izdelovali razsvet-ljavna telesa, kot naše lajke. Vse kaže, da imajo mladi bodočnost v steklarstvu le na čisti ročni proizvodnji dragih in kvalitetnih izdelkov in pa na avtomatih. Žagar inž. Anton pri proizvodnji. S takojšnjim posegom in organizacijo pri zamenjavi poškodovanih naprav so bile te pripravljene za obratovanje okoli 2. ure zjutraj, sama proizvodnja pa je stekla nekoliko kasneje. Pri tem delu so vsi, ki so sodelovali, pokazali polno mero zavesti in pripravljenosti ter s tem dokazali, da se zavedajo svojih dolžnosti do skupnosti in kolektiva. Ob tej priložnosti se vsem skupaj, ki so sodelovali pri odpravi zastoja v proizvodnji, zahvaljujem, predvsem pa osebju iz energetike za uspešno opravljeno nalogo. Zadnje priprave na avtomatu IS-5, ki bo pričel s proizvodnjo Skupina strojnikov pri zaključni fazi montaže stroja IS-5 USPEŠNO OPRAVLJENA NALOGA DELAVCEV ENERGETIKE RFKONSTRUKCIJA Rekonstrukcija naše tovarne obsega povečanje proizvodnje IS belega stekla, povečanje proizvodnje IS rjavega stekla, povečanje proizvodnje avtomatskega stiskanega stekla, avtomatska izdelava kozarcev z nogo in ostale naprave ter oprema, ki je potrebna za realizacijo novih proizvodnih kapacitet. Vrednost celotne investicije znaša 7,5 milijarde starih dinarjev. POVEČANJE PROIZVODNJE IS BELEGA STEKLA Na 40-tonski H-peči se je že montiral feeder, na katerega se je priključil novi 4-sekcijski IS stroj, izdelek firme Emhart iz Švedske z enojno in dvojno kapljo s sistemom pihano, pihano ali pa stiskano, pihano in novo električno hladilno pečjo, izdelek firme Cobelcomex. Stroj bo pričel obratovati 29. junija. Na tem stroju se bo proizvajala zahtevnejša drobna embalaža in razna svetlobna telesa. POVEČANJE PROIZVODNJE IS RJAVEGA STEKLA Proizvodnja rjavega stekla se poveča z vgraditvijo novega 6-sekcijskega IS stroja z dvojno kapljo — sistema pihano pihano. Ta stroj je v glavnem predviden za izdelavo bonekamp stekleničk, katere se bodo v glavnem izvažale. Montiral se bo na rekonstruirano 5-tonsko B-peč, katera se bo ob remontu v januarju prihodnjega leta predelala na peč z 10 m2, ki bo lahko topila do 20 ton rjavega stekla na 24 ur. Nova peč z 10 m2 se bo opremila z dvema feedroma, od katerih bo enden napajal že obstoječi 4-sekcijski IS stroj, drugi novi feeder pa novonabavljeni 6-sekcijski IS stroj. Poleg IS stroja z Emhartovim feedrom za dvojno kapljo se bo še nabavila električna hladilna peč z vlagal-cem stekla in kontrolna linija z ročnim pakiranjem. Poleg uvožene opreme je še razna domača oprema kot sta odstranjevalca črepinj, ventilator z razvodom, rezervoar za komprimirani zrak s potrebnimi instalacijami ter še razna druga oprema in inštalacija. POVEČANJE PROIZVODNJE AVTOMATSKEGA PREŠANEGA STEKLA Na 25-tonski G- peči se bodo še k 12-sekcijski avtomatski stiskalnici montirali dve novi 12-sekcijski avtomatski stiskalnici. Vrstni red del je naslednji: 10-ton-ska E-peč se bo dvignila in opremila za montažo stroja H-28 za izdelavo kozarcev. Torej stroj H-28 se iz 25-tonske G-peči prestavi na rekonstruirano E-peč, kar je predvideno za december tega leta, ali pa v januarju prihodnjega leta. Na prazno mesto k feedru od stroja H-28 na 25-tonski peči se bo montirala nova 12-sekcijska avtomatska stiskalnica. 25-tonska G-peč bo do remonta peči obratovala z dvema 12-sekcijskima stiskalnicama. Ob remontu peči se bo delovni prostor opremil še s tretjim feedrom, ki bo napajal še drugo novo 12-sekcijsko stiskalnico. Na novih avtomatskih stiskalnicah se bodo v glavnem proizvajali kozarci raznih velikosti, vrčki, skodelice, vaze in pepelniki. Obe novi 12-sekcijski pnevmatski avtomatski stiskalnici bosta opremljeni z odjemalno roko in obžigalnim strojem ter odjemalno napravo iz obžigalnega stroja, ki postavlja izdelke na tekoči trak, ta pa jih vodi do hladilne peči. Poleg strojev in opreme se še nabavi iz uvoza ena hladilna peč in dva avtomatska vlagalca stekla v hladilno peč. K montaži novih stiskalnic in prestavitvi stroja H-28 bo potrebna razna nova oprema, kot so: ventilatorji z razvodom, rezervoarji za komprimirani zrak, po- desti okoli feedrov, ojačitve nosilnih plošč za stroje, izdelava odstranjevalcev črepinj in dvigniti stebre za novo E-peč. Vrednost domače opreme in vseh montažnih del znaša približno 1,140.000 dinarjev. POVEČANJE PROIZVODNJE OPAL PREVLEČENEGA STEKLA Poleg 5-tonske C-peči, v kateri se bo topilo belo steklo za pre-vlečenje opalnega stekla, se bo postavila pova dnevna kadna peč za taljenje opalnega stekla. Z montažo nove dnevne kadne peči se bo pričelo v mesecu juliju. V sklopu obeh peči naj bi delale naslednje brigade: RDBO 5-opal prevlečena razsvetljava 4 brigade, RDBO 4-bela razsvetljava 6 brigad in RDBO 2-3 cilindri 3 brigade. AVTOMATSKA IZDELAVA KOZARCEV Z NOGO Proizvodna hala avtomatske proizvodnje in hala hladilnih peči se podaljša za 25 m. V tem podaljšanem objektu je predvidena proizvodnja kozarcev z nogo. Ta način proizvodnje je manj poznan, zato bom to proizvodnjo in te proizvodne naprave in stroje nekoliko podrobneje opisal. Avtomatska proizvodna linija bo izdelala 16.000 do 25.000 kozarcev z nogo v 24 urah. Steklena masa se bo topila v kontinuirani talilni peči s kovinskima rekuperatorjema, ki segrejeta zrak za izgorevanje na približno 600° C. Talilna peč napaja dva feedra, od katerih napaja prvi stroj za izdelavo balonov in drugi pa stroj za izdelavo nog. Talilna peč bo opremljena z regulacijo tlaka v peči, regulacijo nivoja stekla in meritvijo temperature. V talilnem prostoru staljeno steklo se v delovnem prostoru stabilizira, od tu pa se dovaja steklo v kanala dveh na-pajalcev stekla (feedrov). Kanala obeh feedrov sta opremljena s precizno avtomatsko regulacijo temperature, ki preskrbi, da ima steklo katerega vodimo v skledo, konstantno in takšno temperaturo, ki je željena, oziroma potrebna za formiranje kaplje v vsakem dodajalcu. Regulacija poskrbi, da je vsaka skodela v takšni meri kurjena, da ima steklo, ki gre skozi izstopne obroče, konstantno visko-ziteto in tako zagotovi vedno e-nako težo steklene kaplje. Prvi napajalec dodaja stekleno kapljo za stroj, ki izdeluje steklene balone, to je zgornji del kozarca. Stroj ža izdelavo balonov je dopolnjen in predelan stroj, izdelek firme Olivotto, ki je karusel in dela po principu stiskano-pihano-sukano. Napihan balon se na stroju avtomatsko odreže (odvišna kapa) in ga postavi na ogrevan tekoči trak, tako da ga do stroja za nastavitev noge potrebno segreje. V stroj za izdelavo noge se primerno segret balon vstavi ročno. Drugi feeder napaja stroj za izdelavo nog, ki hkrati tudi zatopi nogo na balon. Ta stroj je sestavljen iz treh delov: en del stroja sprejme zgornji del kozarca (balon) in ga centrira, drugi del ob- likuje steber noge in ga pritopi na balon, tretji del tega stroja pa spreša in rotira nogo. Ravno s to rotacijo noge se doseže, da je noga kozarca brez roba, kakor tudi brez ojačanega dela noge in dana možnost reguliranja debeline noge. Iz tega stroja se kozarec z nogo avtomatsko prestavi na tekoči trak, ki nosi kozarce v hladilno peč. Tekoči trak od stroja do hladilne peči, kakor tudi vla-galec v hladilno peč sta sinhronizirana s strojem za izdelavo nog. Pri izhodu iz hladilne peči se kozarci pregledajo in dobri postavijo na tekoči trak, ki pripelje kozarce do stroja za rezanje in brušenje. V stroj za rezanje in brušenje se kozarci vložijo ročno. Odrezani in obrušeni kozarci se avto-masko postavijo na sušilni trak, od tod pa do stroja za zatajevanje robov. Kozarec z zatajenim robom se postavi na tekoči trak, ki je opremljen s svetlobnim pultom za končno kontrolo. Na koncu tekočega traku je miza za ročno pakiranje in sortiranje kozarcev. Obstajajo tudi stroji, ki kozarce popolnoma avtomatsko zapakirajo. Tu je opisan eden od sistemov avtomatske proizvodnje kozarcev z nogo. Obstaja več proizvajalcev linij za izdelavo kozarcev z nogo, ki se pa razlikujejo ena od druge samo pri nekaterih fazah izdelave. OSTALE NAPRAVE IN OPREMA, KI JE POTREBNA ZA REALIZACIJO NOVIH PROIZVODNIH KAPACITET 1. Razdelilna transformatorska postaja 35 kV, katero bomo zgradili na obstoječem betonskem silosu za premog ob industrijskem tiru, ki vodi v Tovarno kemičnih izdelkov. Poleg razdelilne postaje bo potrebno montirati dva nova priključka 35 kV daljnovoda iz RTP Hrastnik in novo 35 kV kabelsko omrežje za transformatorske postaje 2000 kVA, ki so razmeščene po tovarni. Izgraditev razdelilne transformatorske postaje je zelo nujna. Današnje instalirane transformatorske kapacitete zadoščajo samo za montažo 4-sekcijskega IS-stroja na 40-tonski H-peči in za predelavo butanske dekorirne peči v slikarskem oddelku na peč z električnimi grelci. 2. Razširitev kompresorskega prostora za dva kompresorja UA 23, izdelek firme Atlas Copco iz švedske. Kapaciteta kompresorja UA23 znaša 4650 m3/h pri tlaku 3,3 atm. Za ta tip kompresorjev smo se odločili zato, ker so zanesljivi za obratovanje (er zaradi tipizacije, ki omogoča manjše količine rezervnih delov. Razširitev tudi obsega pripravo temeljev za ZR 5 kompresor kapacitete 2750 m3/h pri tlaku 7 atm, ki je tudi izdelek firme Atlas Copco. Kampresor UA 23 se bo v kratkem pričel montirati. Kompresor ZR5 pa mora biti montiran do montaže prve avtomatske nove stiskalnice. Ta kompresor bo tudi služil za napajanje potrošnikov drugih obratov, ki bodo potrebovali komprimiran zrak tlaka nad 3 atm. 3. Z novimi proizvodnimi kapacitetami se bo povečala Stroj za izdelovanje zgornjega dela kozarca NAŠE TOVARNE potreba po večji količini modelov. Novi proizvodni stroji in kvaliteta izdelkov zahteva tudi natančnejšo izdelavo modelov, zato se bodo nabavili tile obdelovalni stroji: kopirni rezkalni stroji Deckel KF 12 s potrebnim brusilnim strojem za brušenje o-rodja in skobelni stroj z vrtljivo mizo bomo uvozili, univerzalni rezkalni stroj, brusilni stroj ter več stružnic bomo nabavili pri domačih proizvajalcih. 4. Dotrajani parni kotel As-mann za normalno obratovanje 1000 kg pare na uro, kar je mnogo premalo za normalno obratovanje v zimskih mesecih, bomo zamenjali s parnim kotlom BKG 80a s polavtomatskim go-rilcem za kurjenje z mazutom, izdelek tovarne parnih kotlov v Zagrebu. Kapaciteta kotla pri normalni obremenitvi bo znašala 7400 kg pare na uro in pri o-bratovalnem tlaku 10 atm. 5. Na južnem delu tovarne se bo povečalo skladišče gotovih izdelkov. Poleg povečanja skladišča se bo tudi uredila rampa za nakladanje kamionov. Zaradi gradbenih del pri povečanju skladišča gotovih izdelkov in podaljšanju proizvodne hale za proizvodnjo avtomatskih kozarcev z nogo zapremo oba vhoda v tovarno. Zato je predviden vhod v tovarno na zahodni fasadi, tam kjer ima avtomatska proizvodnja svojo delavnico. Razna dela in oprema, ki jih obsega ta investicija, niso opisana, skušali pa bomo bralce »Steklarja« sproti obveščati o poteku investicijskih del. Inž. Tušar Jože O mladinski delovni akciji Kozjansko 73 Mladinske delovne brigade so bile pred leti najuspešnejša oblika delovanja mladine, ki je s svojim delom v vseh bratskih republikah in pokrajinah pokazala solidarnost do nerazvitih predelov. Razen v Sloveniji so se te oblike povsod v Jugoslaviji aktivno izvajale vse do danens. Letošnje leto pa je tudi republiška konferenca ZM Slovenije sprejela širok program mladinskih delovnih akcij v Sloveniji in drugih republikah. Ker smo v Zasavju več let nazaj to področje dela zanemarjali, je prav, da se letos aktivno vključimo v mladinske delovne akcije, in sicer za »Kozansko 73« in »Beograd—Bar 73«. Tako so iz vsake občine poslali na delovno akcijo Kozjansko 73 vsaj po enega svojega predstavnika, ki jih je zastopal. Tudi hrastniški mladinci smo bili tam udeleženi s svojim predstavnikom JOŽETOM ROJKOM, predsednikom našega mladinskega aktiva v steklarni. Ko se je vrnil z delovne akcije, smo mu z zanimanjem zastavili nekaj vprašanj v zvezi z njegovim tritedenskim bivanjem na Kozjanskem. Želeli smo izvedeti tudi kaj več o sami delovni akciji Kdo te je napotil k temu, da si se odločil za sodelovanje na delovni akciji »Kozjansko 73« in s kakšnim namenom? Pobudo, da se udeležim akcije »Kozjansko 73«, sem dobil od občinske konference ZM Hrastnik. Sam pa sem se odločil, da se je udeležim z namenom, da spoznam družabno življenje mladih brigadirjev in s tem pridem do novih spoznanj, ter vložim nekaj svojega dela pri tej akciji graditve ceste. Želel sem tudi kaj več izvedeti o samih začetkih organiziranja delovnih brigad, o njihovi pomembnosti in še podobno. Vse to sem izvedel na predavanjih, ki smo jih imeli v ta namen. Kakšni so bili tvoji prvi vtisi, ko si prišel na Kozjansko? Takoj po prihodu na Kozjansko se je moj vtis, ki sem ga bil pričakoval, precej spremenil. Nisem pač pričakoval takšnega sprejema, kot smo ga bili tam deležni. Vsepovsod sem lahko opazil dobrodošlice, bili smo vsi zaželeni, kar je bilo videti in razbrati na prijaznih obrazih domačinov. Prosim te, če nam lahko na kratko opišeš tvoje bivanje in počutje v delovni brigadi? S samo organizacijo bi lahko rekel, da sem še kar zadovoljen. Imeli smo nekakšen samoupravni sistem, tako da smo sami izbrali svoje komandirje. O vsaki važnejši stvari pa smo odločali na posebej imenovani četni konferenci. Težave so bile le v tem, da smo bili pač prvič v takšni brigadi in s tem seveda tudi neizkušeni. Akcija se je pričela 19. 5. 1973 in je trajala do 9. 6. 1973. Takoj naslednji dan, ko smo prispeli tja, smo imeli otvoritev s krajšo proslavo, katere so se udeležili tudi naši vidni družbenopolitični delavci. Pod Bohorjem smo si v neki gozdarski koči pripravili svoje bivališče. Sicer je bilo precej oddaljeno od delovišča, vendar to ni bil problem, saj smo imeli na razpolago lastni avtobus, s katerim smo se vsak dan vozili na delo. Razdeljeni smo bili v dve brigadi in štiri čete. Brigadi smo imenovali eno »mariborska« in drugo »kranjska«. Sam sem se pridružil mariborski brigadi in tako bil v tretji četi. Prvi dan smo prebili na delovišču le 5 ur, da smo se počasi privadili na delo, tako da tudi utrujeni nismo bili preveč za začetek. Drugače pa je trajal naš delovni dan od 6. do 13. ure. Gradili smo cesto s Planinske vasi proti Lesičnemu. Popoldne pa smo navadno udarniško pomagali še pri drugih delih domačinov. Ti so bili seveda nadvse zadovoljni z našim delom. Večkrat so nam po delu pripravili kakšno srečanje. Takrat so nam navadno ponudili peciva in steklenico piva. Tam smo tudi peli, če smo le lahko. Včasih smo imeli v popoldanskem času tudi predavanja, kot sem že prej omenil, in sicer ob torkih in četrtkih. Bila so prirejena posebno za nas ' mlade, ki smo prišli iz delovnih kolektivov. Stroj za izdelovanje nog pri kozarcih Po predavanju smo imeli še razgovore. Kadar pa predavanj nismo imeli, smo se s svojim avtobusom odpeljali na bližnje izletniške točke. Bili smo na bližnjem gradu, kjer smo si ogledali posebej prirejeno razstavo nekaterih naših slikarjev. Eno nedeljo pa smo se odpeljali v bazo v Kočevskem rogu. Seveda smo si ogledali tudi Titovo rojstno hišo v Kumrovcu. Skoraj vsak dan popoldan smo se zbrali na gradu, kjer je bil odprt tudi lokal in se ustavljali ob raznih dogodivščinah brigadirjev, ki so jih tam povedali. Spoznali in sklenili smo tudi prijateljstvo s Kozjanskim odredom. Ko je ta imel pohod, smo jim zmaknili prapor, da je bilo vmes tudi malo humorja. Ali meniš, da je bil dosežen namen oziroma cilj te akcije, ki je bila organizirana, in zakaj? Mislim, da je bil cilj akcije dosežen, posebno kar zadeva delo naše skupine. Seveda je akcija imela političen značaj bolj kot delovni. Ljudem — domačinom smo morali vliti zaupanje, da niso ostali pri delu osamljeni na svojih kmetijah, da smo jim pomagali. Seveda bodo skupine, ki bodo v naslednjih mesecih prišle za nami, naše delo morale nada- ljevati. Morali bodo še naprej prepričevati mlade ljudi, da bodo ostajali na tem področju, kjer prebivajo. Namreč mladi s Kozjanskega v velikem številu odhajajo na delo v mesta širom Jugoslavije ali celo v tujino. Če bi imel priložnost, še enkrat udeležiti se te ali podobne akcije, kako bi se odločil? Mislim, da bi se jaz kot upam vsakdo drug še enkrat udeležil takšne delovne akcije z velikim veseljem. Takšne akcije prinašajo korist nam samim brigadirjem, največ pa seveda tistim, ki so jim namenjene. Na koncu pa bi se rad zahvalil vsem tistim, ki so mi omogočili, da sem se lahko udeležil akcije Kozjansko 73. Ostale pa bi prosil, da na takšne akcije gledajo z večjim razumevanjem in tako omogočijo, da se v prihodnje več mladih udeleži teh ali podobnih akcij. Ko nam je zmanjkalo vprašanj smo se zahvalili Jožetu Rojku kot udeležencu delovne mladinske akcije »Kozjansko 73« za odgovore na zastavljena vprašanja. Iz njih smo izvedeli marsikaj zanimivega v zvezi s potekom delovne akcije in nasploh z brigadirskim življenjem in vsemi dogodivščinami. Vojka Železnik Čestitka Tovarišem Milanu Čadežu, Viliju Arliču, Slavku Jelencu, Dragu Štiherju in Stanku Kapli — iskrene čestitke ob uspešno opravljenem strokovnem izpitu pri Strokovno izobraževalnem centru v Zagorju. Kadrovsko-pravna služba BILI SMO V »BAZI 20« Bil je petek, 25. maj, praznik vse mladine Jugoslavije. Zjutraj ob šestih smo se štirje mladinci iz naše občine odpravili na Bazo 20, da z mladinci vse Slovenije ter z gosti iz sosednje Hrvatske proslavimo na zbirnem mestu odhod naših udeležencev na drugo zasedanje AVNOJ. Lep sončen dan nas je pozdravil, ko smo. prispeli v Novo mesto, od koder so avtobusi vozili do koče na Rogu. Ob enajstih smo se zbrali pri barakah v Bazi 20. Kdor še ni videl, v kaki samoti, med kakšnimi skalami so zgrajene barake, si ne more predstavljati vse veličine, ki jo občutiš med mogočnimi smrekami, ki kot velikani skrivajo pogledu z neba, kaj se je dogajalo od 1941. do 1945. leta v kotanjah na tem majhnem koščku slovenske zemlje. Ob regljanju strojnic, katere so prekinile tišino in mir, se nas je zbralo okrog 2000 mladih. Po pozdravnem govoru, ki ga je imel predsednik novomeške občine, nam je tov. Tone Fajfar, udeleženec NOB, orisal pot na zasedanje AVNOJ ter delovanje v Bazi 20 med NOB. Predsednik ZMS Zdenko Mali je poudaril'pomembnost zborovanja, orisal tudi današnjo povojno borbo mladine. Saj mladi tudi sedaj, ko je konec borbe s fašisti, moramo biti boj z ostanki naših kvislingov, ki z razno propagando hočejo razbiti tisto, kar so nam naši očetje priborili, predvsem pa bratsvo in e-notnost med našimi narodi, ki si ga mi utrjujemo z delom. Po govoru je bilo sprejetje pionirjev v mladinsko organizacijo, kar je bilo zelo slovesno. Na koncu je tov. Franc Leskov-šek-Luka odprl muzej MLADOST IN AVNOJ. Naše pridobitve iz NOB so bogate, zato jih bomo hranili v svojih srcih kot svetinjo, ki je priborjena s krvjo milijonov naših tedanjih vrstnikov. Udeleženec Janez Žižek i!iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiuiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiii! I Člani kolektiva j £ Po zakonu o NO so državljani SFRJ dolžni nabaviti | = osebne komplete zaščitnih sredstev, za katere je nabavni f § rok že potekel. § = Po predlogu štaba CZ Steklarne Hrastnik in po nalogu § I organa za narodno obrambo SO Hrastnik je štab CZ pred- § I ložil delavskemu svetu v potrditev predlog: § DA MORAJO VSI ČLANI KOLEKTIVA i obvezno nabaviti komplet za osebno začito. Delavski svet je £ I potrdil predlog štaba CZ Steklarne Hrastnik, da se nabava £ = kompletov izvrši. Članom kolektiva je omogočeno, da se £ = kompleti plačajo v treh obrokih po 20,00 din, kar se bo £ = obračunavalo pri osebnih dohodkih. £ KAJ JE KOMPLET ZA ZAŠČITO? I Po predpisih Zveznega izvršnega sveta si morajo vsi § I državljani nabaviti minimum zaščitnih sredstev. 1 Podjetje Kemofarmacija in Partizanska knjiga sta nam £ i pripravili komplet osebnih zaščitnih sredstev, ki danes pred- = I stavlja najcenejši možni, a obenem še vedno učinkovit kom- £ I plet. Pregledali in odobrili so ga pristojni vojaški in zdrav- = £ stveni organi. Cena kompleta je 60 din in se bo plačal v 3 obrokih. | V kompletu so prvi navoj tip III, zavitek papirnatih | £ robcev za čiščenje in brisanje, zavitek vate za degazacijo, = £ zavitek pralnega praška za pranje telesa in obleke, zavitek § = sode bikarbone za degazacijo oči in sluznic, steklenička z i I 200 mg alkohola, zaščitno ogrinjalo in PVC folija za zaščito = £ telesa in oči pred strupi in radioaktivnim prahom ter gu- | = mijasta maska — respirator, ki zadržuje 98% finega (radio- | I aktivnega) prahu in 97 % oljnih par (bojni strupi). ~ Komplet je pakiran v lično PVC škatlo, težak je samo | I 980 gramov . | I Komplet naj se hrani doma na suhem prostoru. I Štab CZ I i Steklarne Hrastnik § jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Mali leksikon samoupravljanja ARBITRAŽA Posebna oblika sojenja, v kateri o sporu presojajo osebe (arbitri), ki so jih sami partnerji sporazumno določili. Navadno pride do nje na podlagi posebno sklenjene pogodbe o arbitraži. V tej pogodbi se stranke obvežejo, da bodo spor, do katerega bi prišlo med njimi, dale v presojo neki tretji osebi (ali osebam) in da bo sklep te osebe (ali oseb) za njih obvezen. Tretja oseba je tista, v katero imata partnerja zaupanje. V posebnih primerih lahko arbitra določi tudi državni organ. BILANCA Računski sestav izražen v denarni vrednosti, ki je v ravnotežju, tj. leva stran (ali aktiva) je enaka desni strani (ali pasivi); Bilanca socialističnih podjetij izraža v aktivi sredstva, v pasivi pa vire sredstev, iz katerih so sredstva nabavljena. Bilanca narodnega gospodarstva je proračun možnosti letne proizvodnje, delitve in po- trošnje družbe. V tem smislu je konkreten izraz razširjene družbene reprodukcije in se imenuje splošna gospodarska bilanca družbe. V tej bilanci so izraženi vsi viri in rezerve, odrejajo se medsebojni odnosi posameznih delov narodnega gospodarstva, da bi se določil nadaljnji razvoj v planiranem letnem obdobju. Na splošno se v te dele računajo: pogoji proizvodnje, družbeni proizvod in delitev ter menjava tega proizvoda. BIROKRACIJA Vladavina birokratov, aparata uslužbencev. Sam vladajoči sloj uslužbencev (partijska birokracija, sindikalna itd.). Birokratizem — tendenca državnega aprata, da absolutizira vlogo države in da monopolizira vodenje državnih, gospodarskih in družbenih poslov z omejevanjem svobode dela in svobode neposrednega proizvajalca. Posebno prihaja do izraza v državnem kapitalizmu in v prehodnem obdobju iz kapitalizma v socializem. Najučinkovitejša borba proti birokraciji je razvijanje neposredne demokracije, delavskega in družbenega samoupravljanja. BLAGO V smislu politične ekonomije — proizvod ljudskega dela, ki ni namenjen osebni potrošnji proizvajalca, ampak prodaji,, tržišču. Vsako blago ima uporabno vrednost (lastnost blaga zadovoljuje neko ljudsko potrebo) in vrednost (družbeno potrebna količina dela ali delovnega časa, ki je porabljen za njegovo proizvodnjo). Ta dvojni karakter blaga izhaja iz dvojnega značaja dela. Vsako delo je konkretno (delo določene oblike), ustvarja uporabno vrednost, pa tudi abstraktno (proizvodno trošenje ljudske energije, brez ozira na obliko trošenja), ustvarja vrednost. Oblika vrednosti blaga je prometna vrednost. Pojavlja se kot kvantitativni odnos menjave na tržišču. Ce se menjava izvaja s pomočjo denarja, je prometna vrednost cena. BLAGOVNA PROIZVODNJA Izvira iz družbene delitve dela in privatnega lastništva, pojavlja pa se v obdobju razpadanja skupnosti, ko so ljudje že lahko proizvajali iznad svojih potreb in so te viške medsebojno zamenjavali. V tem obdobju in v obdobju sužnjeposestniškega sistema in fevdalizma je bilo blago le mala količina proizvoda, ker se je proizvajalo v glavnem samo za zadovoljevanje lastnih potreb (naturalno gospodarstvo). Šele kapitalizem je izpodrinil naturalno proizvodnjo in do kraja razvil sistem blagovne proizvodnje. BUDŽET Plan dohodkov in izdatkov države ali manjše politično-terito-rialne enote za določeno obdobje. Izraz »proračun« je pomenil isto kot budžet, vendar se danes uporablja samo za plan dohodkov in izdatkov posameznih državnih organov in ustanov ali fondov. Od tega, v čigavih rokah so sredstva za proizvodnjo in politična oblast, je odvisno, iz katerih virov se bodo zbirali dohodki budžeta in kako se bodo trošili. CENA Kategorija blagovnega gospodarstva in važen instrument e-konomske politike. Cene vplivajo na proizvodnjo, na usklajevanje blagovnih in kupnih fondov, na obseg in strukturo potrošnje, na izvajanje politike akumulacije in nasploh na funkcioniranje gospodarstva. V obdobju administrativnega vodenja gospodarstva so cene v glavnem določali državni organi, danes pa se praviloma prosto oblikujejo na tržišču -— na podlagi delovanja objektivnih ekonomskih zakonov, s tem, da država določa višino nekaterih elementov v strukturi cene (družbene obveze) in predpisuje cene najvažnejšim prehrambenim proizvodom (moka, kruh, sladkor, sol). Prav tako predpisuje ukrepe za kontrolo cen, da bi se obdržala stabilnost na tržišču. Predstavili so se nam hrastniški likovniki V okviru revije likovnih umetnikov Slovenije smo si lahko v času od 14. 6. do 21. 6. 1973 ogledali v delavskem domu na Rudniku razstavo naših domačih — jo pa, da se jim bo priključilo še več slikarjev, ki v prostem času s slikanjem izražajo svoje ideje in poglede na naš čas in okolico. Tako računajo, da se bo Razstavljena dela likovnih umetnikov-amaterjev iz Hrastnika hrastniških likovnih ustvarjalcev. Skupina je imela ustanovni občni zbor šele nekaj dni pred razstavo in je zaenkrat zato število njenih članov skromno, upa- likovni skupini občinskega sveta ZKPO Hrastnik število članov povečalo na okrog 20 likovnikov, kakor bi bilo za takšen kraj kot je Hrastnik, kar lepo število. Naj sedaj še nekaj napišem o razstavi sami ter na začetku poudarim, da mi je razstava bila zelo všeč in bi si takih oziroma podobnih razstav želel še več. Sama tehnika razstavljenih slik je bila zelo različna — od grafike preko akvarela, pa vse do oljnatih slik. Izbor samih slik je bil kar posrečen, le da je bilo razstavljenih preveč tihožitij. V samo kritiko posameznih slik se ne bi spuščal, lahko pa zapišem to, kar sem opazil ob pregledu zvezka, kamor so obiskovalci zapisovali svoje vtise. V knjigi so bile zapisane le pohvalne besede o razstavljenih slikah, še več pa je bilo vzpodbud za nadaljevanje s podobnimi razstavami. Razstavo si je v 8 dneh ogle- dalo okrog 3500 obiskovalcev. V začetku se mi je ta številka zdela precej visoka, ko pa so mi povedali, da je bilo zanimanje za razstavo zelo veliko in ko sem tudi sam videl, da so obiskovalci precej pogosto stopali v razstavni prostor, se mi ta številka ni zdela več pretirano visoka. Vzpobudno je tudi to, da je bila večina obiskovalcev delavcev iz hrastniških podjetij. Po zapiskih v knjigi vtisov bi v imenu vseh, ki so obiskali razstavo, zapisal, da sedaj vsi pričakujemo, da bodo s svojim delom nadaljevali in nam še večkrat priredili podobno zadovoljstvo, vsem umetnikom pa želim pri nadaljnjem ustvarjanju veliko uspehov. L. S. Na likovni razstavi amaterjev iz Hrastnika je razstavljal tudi domačin akademski slikar Klančar Branko Avtomatičen stroj za izdelavo stiskanega stekla-kozarcev, vrčev, zaščitna stekla CISTI DOHODEK Vsota, ki ostane, ko se od skupnega dohodka odbijejo stroški poslovanja (materialni stroški, amortizacija, obresti na poslovni sklad itd.) in vse obveznosti do družbene skupnosti, torej vsi prispevki, direktni in indirektni davki in takse. Z drugim besedami, čisti dohodek je vsota, ki ostane, ko se od dohodka odbije prispevek družbeni skupnosti. Razlika med dobičkom in čistim dohodkom je v tem, da je dobiček del dohodka, ki ostane, ko se ločijo osebni dohodki, čisti dohodek pa je del dohodka, ki ostane, ko se odbije prispevek družbeni skupnosti. DAVEK NA DOHODEK Odmerja se na skupne dohodke davčnega obveznika, pri čemer se smatra za dohodek vsako plačilo iz posameznega vira dohodka, a za vir dohodka vsak samostojen poklic, vsaka vrsta osebnega dela, zemlja ali poslopja ter vsaka druga imovina in imovinsko pravo. V SFRJ se plača davek na dohodek na dohodke iz gospodarske dejavnosti, samostojnih poklicev, imovine in imovinskega prava. Davek na dohodek ima tri oblike: A) davek na dohodek iz kmetijstva; B) davek na dohodek od poslopij (hišnina); C) da- vek na dohodek od samostojnih poklicev in imovine. Davek na dohodek iz kmetijstva plača lastnik ali posestnik zemljišča. Davčni obveznik je glavar skupnega gospodinjstva. Davek na dohodek od poslopij (hišnina) se plača na vse dohodke od poslopij in delov poslopij v civilnem lastništvu. Davek na dohodek od samostojnih poklicev in imovine se plača na dohodke od gospodarske dejavnosti, samostojnih poklicev, imovine in imovinskega prava, davčno osnovo pa tvori skupek vseh takih dohodkov na področju SFRJ. Za dohodke od gospodarske dejavnosti in samostojnih poklicev se štejejo: a) obrtna in podobna dejavnost, b) samostojne profesionalne dejavnosti (advokati, zdravniki, inženirji itd.), c) vsaka druga dejavnost, ki se opravlja za zaslužek, brez ozira na to ali se opravlja trajno ali začasno. DECENTRALIZACIJA Prenos oblasti, poslov, določenih pravic, z višjih na nižje organe, s centralnih na nižje organe. Lahko je zelo različna, odvisno od tega, koliko poslov in kakšni se prenesejo s centralnih na nižje organe. Decentralizacije najširšega obsega so se začele v naši državi v letu 1950, po uvedbi delavskega in družbenega samoupravljanja. DEFICIT Izraz, ki pove, da je neko delo zaključeno s finančnim neuspehom. V poslovanju gospodarskih organizacij je sinonim za deficit izguba. V budžetu državnih organov se višek izdatkov nad dohodki imenuje deficit budžeta. Nasprotno od deficita je suficit. DELAVSKI SVET Najvišji organ upravljanja v gospodarskem podjetju, prek katerega delovni kolektiv, kot nosilec vseh pravic in dolžnosti, u-resniči svojo pravico upravljanja. Delavski svet ima, v skladu s svojim položajem in vlogo, določene pravice in dolžnosti, vendar tudi odgovornost, da bo s podjetjem upravljal v interesu tega podjetja in delovnega kolektiva ter v interesu celotne skupnosti. Mesto in vloga delavskega sveta v sistemu samoupravljanja sta bila prvič urejena z zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj prek delovnih kolektivov — 1950. Po ustavi je to sedaj edini organ, ki ga mora imeti vsaka delovna organizacija. Vsi ostali samoupravni organi se določijo s statutom same delovne organizacije. Ustava daje delovni organizaciji in organizacijam združe- nega dela v njenem okviru široke možnosti, da same formirajo vse druge organe samoupravljanja, da jim določijo pristojnost, sestavo, trajanje mandata, pogoje volitev, način odpoklica itd. DELITEV DELA Kvalitativno različna koristna dela, katerih rezultati so tudi različni proizvodi za zasebno ali proizvodno potrošnjo (v blagovnem gospodarstvu je to blago ali določene usluge) in na katere so vezani posamezni proizvajalci. Družbena delitev dela v blagovnem gospodarstvu se izpelje preko tržišča, s kupovanjem in prodajo izdelkov raznih panog proizvodnje. Tehnična delitev dela je delitev dela v delavnici ali tovarni, njeno bistvo pa je v tem, da delavec vrši samo določeno ali določene operacije; rezultat posameznega delavca ni finalni izdelek in ne prehaja od enega , delavca z drugo menjavo, ampak skupno delo vseh delavcev daje finalni izdelek, tj. blago. Mednarodna delitev dela je razdelitev dela med posameznimi narodnimi gospodarstvi, tako da posamezne države proizvajajo določeno vrsto blaga za svetovno tržišče. Mednarodna delitev dela se oslanja na dve podlagi: naravno in družbeno ekonomsko. Problematika požarnega varstva v tovarni Če analiziramo uspehe, ki smo jih dosegli zadnja leta in če primerjamo tehnologijo kurjenja in uskladiščenja gotove robe ter surovin pa vidimo, da smo naredili korak, ki nam je bistveno spremenil način dela in olajšal potek proizvodnje. Vzporedno s tem se je nevarnost požara in nevarnost eksplozije zelo in krepko dvignila. Seveda ne moremo primerjati obratne prostore po nevarnostni stopnji požara nekdaj in danes. Ker vemo, da je pred rekonstrukcijo tovarne prevladoval večinoma les kot osnovni gradbeni element in pozneje nosilne konstrukcije, ki so bile večinoma lesene. Danes tega ni, vendar še imamo delno v skladišču gotovih izdelkov leseno tramovje in etaže iz lesa, tako da moramo na to realno računati in se primerno pripraviti ter opremiti. Glavna požarna nevarnost so gorljivi plini, tekoča goriva, neurejeno ogrevanje prostorov v skladiščih, nemogoče uskladiščenje kartonske embalaže, garažiranje avtomobilov v hodniku, kopičenje železniških cistern plina, butana na tiru, nevarni vžigi olja v kanalu pod IS avtomati, kajenje v skladiščih, hodnikih itd. Zaradi vse te problematike moramo resno pomisliti, če smo vse storili, da ne pride do katastrofe požara v naši tovarni. Pred leti je delovala komisija DS za požarno varnost, ki je bila sestavljena v glavnem iz strokovnih ljudi, delno gasilcev, delno oseb iz obratov. Komisija je občasno vršila preglede in sproti obveščala oziroma signalizirala o nepravilnostih po oddelkih. Z ustanovitvijo svetov ekonomskih enot se je ta komisija ukinila in so se ustanovile komisije po obratih, vendar brez strokovnjakov iz gasilstva, in kaj je končni rezultat: nedelavnost komisij in nemogoče stanje glede nevarnosti požara v obratih. Gasilska služba je na to takoj reagirala in postavila svojo komisijo v sestavi: Rudi ' Kirhmajer, Viktor Hudi, Niko Knap. Komisija se sestaja enkrat mesečno in si ogleda obrate, objekte in obvešča merodajne osebe za odpravo nevarnosti požara. Dne 28. 5, 1973 je predsednik komisije obvestil odbor za poslovno politiko o stanju, ki je v podjetju, kar je razvidno iz zapisnika komisije. Zapisnik požarno-varnostne komisije, sestavljen iz 3 članov, in to: Rudija Kirhmajerja, Viktorja Hudi j a in Dominika Knapa. Komisija je izvršila ogled posameznih obratov v tovarni dne 28. maja 1973 ob desetih in ugotovila: 1. Avtomatska proizvodnja — podpečje: Problem olja — kanal za steklo poln — na podestih ventilatorjev so deske, lesene kobile in razni odpadki. Obstaja sklep naj se izdela mehanična lopata za bolj globoko izpraznjevanje stekla, "sklep je bil sprejet že 18. 1. 1972 pod št. 392, vendar še do danes ni izvršen. Predlog za izboljšanje požarne varnosti je montirati temperaturne javlialce požara in montirati sprinkler napravo za gašenje z vodno meglo. Sodi z oljem se ne odvažajo redno. Enako skrbeti za redno čiščenje podestov in kanalov oziroma nad kanali je razna navlaka, ki se večkrat vžge. Pod IV. IS avtomatom (rjava) je posoda, v katero pada steklo, vendar ne v vodo; ker je že dvakrat gorelo, predlagamo, naj se bolj dosledno spraznjuje ali izdela posebna posoda (kontejner), da lahko viličar odpelje in takoj namesti rezervno posodo. 2. Pri vhodu na desni strani pod stopniščem je prostor postal nekakšno skladišče desk in lesenih odpadkov, pred trafopostajo za električnimi pečmi se zlagajo leseni plohi, lipa, kar ni primerno, ker je za to določen prostor izven podpeč j a. V starem in novem obratu pod in na hladilnih pečeh je razna navlaka, papir, lesni odpadki, kartoni, jermeni, razni profili od padnega železa. Nujno je treba prostor očistiti in redno vzdrževati čistočo. Pri pisarni avtomatske proizvodnje ležijo paketi že dalj časa tik ob hladilnih pečeh; opozoriti je treba odgovorne, naj pazijo, da se paketi ne skladiščijo tik električnih peči, obenem se, ker je tam ponavadi prehod, paketi trgajo in nastaja lom. Pri H-28 se nahaja skladišče olja, do 5 sodov olja tik električne peči. Menimo, da ni primerno, v obratu uskladiščiti okrog 1000 kg olja na enem mestu. Na stopnišču pri jedilnici so še vedno uskladiščeni kartoni. Že večkrat je služba za požarno varnost opozarjala na neprimerno uskladiščenje na prehodih, zlasti na stopniščih, vendar do danes opozarjanje ni zaleglo. 3. Materialno skladišče: Nujno je iz skladišča odstraniti nevarne gorljive snovi v poseben prostor, ki naj bo primerno zračen, to so: bencin, nitro razredčila, nitro barve, barve, laki, terpentin, olja, masti itd. Predlagamo, naj se vse te snovi nahajajo na enem mestu, primerno varnem. Sedaj imamo po vsej tovarni polne in prazne posode od olja in drugo. Pri kiko delavnici po 2 soda loja in masti, v podpečju sodi, v hodniku zraven delavnice 2 transformatorja, kartoni, povsod kartoni, vhod v brusilnico na stopnišču, povsod kartoni. Predlagamo da se očisti prostor v starem delu tovarne, stara kiko delavnica, strugarska delavnica; tam je prostora toliko, da bi lahko vse hodnike in stopnišča izpraznili, vsaj začasno, samo očistiti ga je treba in napeljati razsvetljavo in skladišče je pripravljeno. Komisija je opozorila na električne peči in kuhalnike po pisarnah v skladiščih (to so zasilne lesene pisarne!). Še danes so električne peči in kuhalniki v teh prostorih, ponovno opozarjamo na veliko nevarnost zaradi tega. Med ^ slikarnico in glavnim skladiščem še vedno ni pozidana stena. Komisija je obenem pregledala gasilske aparate in ugotovila, da se aparati ne kontrolirajo in ne pregledujejo redno. Delavec, ki je za to postavljen, je v bolniški, in ga že pol leta ni na delu. To ie treba nujno urediti, ker mora biti to delo redno in brezhibno opravljeno. Zaenkrat je stanje neurejeno in nas lahko težko prizadene. Prosimo, naj se zadeva resno pretehta. 4. Butanska naprava: Pomanjkljiva je razsvetljava na rezervoarjih, zaščitna mreža je obrasla s travo in grmičevjem. Najmanj 2 m od mreže mora biti očiščen prostor. Izparil-nico je treba prestaviti v novo zgrajeno poslopje. Komisija izrablja priložnost in postavlja vprašanje, kdaj se bo uredil prostor v tovarni za gasilsko orodje, polnila za gasilske aparate in opreme za začetne gasilne akcije. Mislimo, da je zadeva zelo nujna in prosimo, naj se čimprej pristopi k realizaciji. Člani komisije: Rudi Kirhma-jer, Viktor Hudi, Dominik Knap. Iz zapisnika je razvidno, da so še pomanjkljivosti, ki terjajo nujno rešitev, mislimo pa, da se takšne nevarnosti morajo nujno in takoj reševati. Omembe vreden je požar v podpečju avtomatske proizvodnje. Lahko bi se vprašali, če smo vse storili, da do tega ne pride. Mislimo, da ni bilo vse v redu in zato je v prihodnje treba več pazljivosti in kontrole nad ljudmi, ki delajo v ognju izpostavljenih prostorih. Članek ki opisuje požar, je zelo nerealno ocenil ljudi, ki so sodelovali za čimprejšnje obratovanje ker vemo, da so elektrikarji nosili glavno breme popravila in od njih je bilo večinoma odvisno, kdaj bodo stroji dobili pogon po energiji, niso pa bili niti z besedo omenjeni in so bili delavci nekoliko prizadeti. V prihodnje naj se realno opiše dogodek in vse skupine enako po svojih prizadevanjih oceni. V pripravi je izdelava pravilnika o požarni varnosti in požarni red v delovni organizaciji. Komisija, ki je zadolžena, in služba varstva pri delu že delata na tem, vendar se je stvar nekoliko zavlekla zaradi večjega dela, ki je nastal pri montaži IS-5 avtomata. V kratkem bodo vsa dela končana in se bo resno pristopilo k izdelavi osnutka pravilnika. Gasilsko društvo je v preteklem tromesečju obravnavalo večinoma preventivno dejavnost v tovarni — vaje so se vršile na objektih tovarne, vmes je bila izvedena vaja celotnega hrastni-škega sektorja na steklarno. Pri tej vaji smo prikazali sposobnost obstoječega orodja in opreme pri našem in sosednjih društvih za primer, če bi nastal večji požar v našem kolektivu. Vaja je dobro uspela, društva ki so sodelovala, so pokazala veliko izurjenost in pokazala se je dobra taktika privajanja gasilcev iz sosednjih društev na naše objekte, tako da danes vsa društva brez posebnih težav samostojno nastopajo, ker poznajo nevarnosti objektov, odvzem vode iz hidrantov ali Save in razpored posameznih stavb. Menimo, da je še vnaprej potrebno nadaljevati s to prakso. Težave pri gašenju plina so bile očitne; ugotavljamo, da je gašenje cistern plina s temi sredstvi, ki jih imamo na razpolago, nemogoče. Zato si je društvo zadalo nalogo iskati rešitev za primer tovrstnega požara od sorodnih podjetij, ki se bavi j o s proizvodnjo plina — rafinerijo Sisak. R. K. TUDI V SOCIALISTIČNI ZVEZI REVIRSKI KOORDINACIJSKI ODBOR Na zadnji seji občinske konference Socialistične zveze Hrastnika je občinska konferenca sprejela sklep, da se strinja z ustanovitvijo revirskega koordinacijskega odbora kot skupnega organa organizacij SZDL — občin Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Delovno področje skupnega organa socialistične zveze naj bi bilo: — povezuje in usklajuje delovanje občinskih organizacij SZDL in njihovih organov, — opravlja vse tiste naloge, ki mu jih poverijo in določijo občinske konference SZDL, — obravnava in proučuje predvsem tista družbenopolitična vprašanja, ki so skupna in podobna v revirjih, — koordinira in programira svoje delo skupaj z občinskimi konferencami SZDL in organi odbora, — obravnava delo kluba revirskih poslancev, — usklajuje vse potrebne kadrovske dogovore pri skupščinskih volitvah v sodelovanju z občinskimi konferencami SZDL, kadar gre za interese revirjev, — sodeluje s političnimi, samoupravnimi in interesnimi skupnostmi v revirjih, — sodeluje z organizacijami SZDL izven svojega območja, — obravnava vprašanja, ki jih predlaga republiška konferenca SZDL Slovenije ali njeni organi. Med drugim predvideva statutarni sklep o delu koordinacjske-ga odbora SZDL za revirje, da morajo pred sejo odbora o gradivu in predlogih obvezno razpravljati občinske konference SZDL ali njihovi organi ter skupaj z delegacijo izoblikovati svoja stališča. Sklepe, ki jih brez predhodnega postopka sprejema odbor, posreduje odbor ustanoviteljem, ki so jih dolžni obravnavati v roku, ki ga določi odbor. Ti sklepi so za ustanovitelje obvezni, ko jih verificirajo. V primeru, če se ustanovitelj s sklepom ne strinja, je o tem dolžan obvestiti odbor najkasneje v roku, ki je določen v poslovniku. Občinska konferenca Hrastnik je imenovala v revirski svet SZDL Viktorja Malovrha, Marka Orožna, Adolfa Baloha, Janeza Venka in Viktorja Rackija. rigo DOPISUJTE V STEKLARJA Človek živi le enkrat Da, človek živi le enkrat in tisto obdobje, ki ga zaužije, naj bo čimbolj zadovoljno in veselo. Človek želi okusiti zabavo, veselje, brezskrbnost, brez hudih trenutkov polno življenje. Toda človek mora živeti pestro življenje. Mora se seznaniti tudi s težkimi trenutki, občutiti mora žalost, skrbi, mora biti določene trenutke vesel, srečen, kajti drugače bi bilo življenje kot kitica brez rime, en sam elegij ski distih, potrto enolično življenje. Živim v temni dolini in srečna sem, da je to moje mesto, kjer sem se rodila, kjer sedaj živim. Temno, da je moje mesto? Naše mesto je lepo, kadar sonce prijazno mežika, naše gnezdece je polno zelenja. Priznam, da je ta slika omišljena, navidezna, prepletena z rahlo tančico upanja. Toda še vseeno trdim, da moje mesto ni temno, v njem najdem vse skrite kotičke sreče in tudi žalosti, v njem skratka živim s sedanjostjo. Razumem naša podjetja, morajo dati nekam stranske produkte proizvodnje, najlažja pot je v zrak. Organi za zaščito in za ohranitev življenja bi lahko kaj ukrenili in nas vsaj malo zaščitili pred uničujočimi plini, ki z vso naglico uničujejo naša drevesa in so preganjalci lepih ptic, ki nam v žalostnih uricah s svojim petjem osrečijo srce. Toda to še ni vse. Zakaj nas vsako jutro zasipavajo s sajami, gostimi in črnimi sajami? Prihajajo nad naše mesto kot trop požrešnih kobilic in usedejo se na naša drevesa, trave, hiše, na cvetlične vrtove, ki so kot nekakšne oaze sredi puščave. Takrat postane vse črno, temno, neprijazno. Ptice umolknejo in z njimi tudi naša radost in naša srca se utapljajo v nesreči, ko s cunjami brišemo z oken saje. Drobne rožice v cvetličnih lončkih klonejo nad težo saj in mi skušamo te drobne stvarce oživeti. In kaj se dogaja na naših vrtovih? Mnogokrat ne najdemo na vrtu lepe solate, temveč ožgano, rjavo listje. Da, takšno je naše življenje. Lahko rečem, da pri nas ne poznamo poletja in pomladi. Poletje je največkrat takšno kot jesen, brez mladih, opojno zelenih listov na drevesih, pozimi ni lepega, belega snega, ki te ob pogledu nanj zabolijo oči, temveč se kepamo s »črnim snegom«. Naš sneženi mož postane črni mož. Malo bolj potrti postanemo, ko vemo, da imamo samo mi črni sneg, vsi drugi imajo belega, ljudje pa saj smo vendar srečni. Toda naša dolina je kljub vsemu vendar lepa. Tisto črnino, temnino skušamo pozabiti, poskušamo ohraniti zelenje, skušamo uveljaviti naše pravice, kajti tudi mi imamo pravico do zdravega življenja in prav tako tudi naši gozdovi, trave, rože, živali. Želim, da bi se simbolna tančica upanja pretrgala in vse bi postalo stvarnost, resničnost... Ali lahko še upamo na lepšo bodočnost? Mira Seničar Hrastnik Rada bi se preprosto zahvalila Prvič po dvajsetih letih dela so me vprašali, če bi šla s preventivo v naš počitniški dom v Portorož. Prispeli smo srečno, malce treme, malo več spoznavanja med seboj in že smo bili v našem domu pri Belem križu. Večkrat je bilo slišati od dopustnikov, ki so že bili večkrat v tem domu, da manjka to ali ono. Nekaterim ni po volji hrana, drugim pa se dozdeva, da bi bilo lahko marsikaj boljše. Jaz in tudi drugi iz druge izmene preventive pa menimo, da so bile take pripombe čestokrat neutemeljene. Lahko rečem, da je bil sedanji sestav personala povsem v redu in vreden pohvale, od upravnika do čistilke. Med nami, ki smo bili na oddihu, so res znali narediti prijetno vzdušje. Z nasmehom so nas sprejeli in tako je bilo tudi vseh deset dni. Karkoli si vprašal ali prosil, vedno so našli prijazno in vljudno besedo za odgovor. Res, da je plaža malo daleč, pa saj malo hoje ne škoduje, za starejše je resnično težje. Nekateri so menili, da bi predvsem za starejše nabavili primerno vozilo — kombi ali kaj podobnega. Pregovor pravi, sto ljudi, sto čudi, tako je bilo tudi z nami. Nekateri smo se mnogo smejali in sprostili, ker smo menili, da je skrbi dovolj doma, nekateri pa so obdržali svojo osebnost. Nas to ni motilo, saj smo vsi ljudje. Upam, da tudi oni niso vzeli naš smeh in sproščenost za zlo. Želela sem na kratko napisati, kako lepo in prijetno je biti med sodelavci našega kolektiva. Rada bi vsemu osebju v našem domu izrekla vse priznanje, saj delajo od zore do mraka. Iskrena vam hvala za vaš trud in prijetno bivanje med vami. Moram reči, da ste storili vse, da bi se mi kar najbolje počutili in da smo odšli v upanju, da se lahko vrnemo tja na dopust. V imenu stanovalk sobe št. 15 in vseh iz druge izmene preventive se zahvaljujem vsem, ki_ so nam omogočili oddih v smislu preventive na našem lepem Jadranu. Anica Lipovšek PREKLIC Podpisani Rado Gnjidič, učenec v steklarni Hrastnik, preklicujem vse izrečene besede, ki sem jih izrekel med športno uro in v razredu šole strokovno izobraževalnega centra v Zagorju ob Savi o družini Franca Podimenika, Grajska pot 8. Zahvaljujem se Francu Podimeniku starejšemu, součencema Francu in Jožetu, da* so odstopili od tožbe. Rado Gnjidič POHODI KAMNIŠKO -ZASAVSKEGA ODREDA Negovanje revolucionarnih tradicij, razvijanje tovarištva, spoznavanje bližnje in širše okolice ter zraven še vrsta drugih kvalitet nas mlade obvezujejo, da nadaljujemo z lani že začeto pohodno aktivnostjo »Po poteh osvoboditve«. Letos so organizirani trije pohodi kamniško-zasavskega odreda. Prvi pohod je bil dvodnevni, in sicer 30. junija in 1. julija na Svibnem nad Radečami. Približno 30 pohodnikov je prisostvovalo odkritju spominske plošče, otvoritvi nove ceste ter mitingu, kar je bilo istočasno namenjeno v počastitev občinskega praznika občine Laško. 3. in 4. julija pa se je pričel deljen eno in dvodnevni pohod »Po poteh osvoboditve« v občini Hrastnik. Približno 30 pohodnikov je bilo na pohodu 3. julija, približno 100 pa se jih je pridružilo v sredo 4. julija, ko so skupno s pohodnimi enotami iz Zagorja, Trbovelj in Laškega praznovali na Kalu Dan borca. Naslednji tretji pohod pa bo šele 22. julija v Rečico nad Laškim, kjer bo tudi odkritje spominske plošče. Tudi tu bo sodelovalo 30 pohodnikov. Zato pozivamo vse mladince, ki še niste bili na takšnih in podobnih pohodih, odločite se za ta zadnji pohod dne 22. julija, saj imate še dovolj časa za prijavo. Prijavite pa se lahko na OZ ZM Hrastnik. Nazadnje pa naj omenim še nekaj stvari, ki jih mora vsak pohodnik imeti vedno s seboj na pohodu. To so: nahrbtnik, porcija, žlica, odeja in po možnosti blazina, dežni plašč oz. šotorsko krilo, seveda pa mora vsak udeleženec pohoda imeti obleko in obutev primerno za daljšo hojo. Sicer pa so vsi pohodi zanimivi, posebno za tiste, ki še niso nikdar bili udeleženi v njih. Vojka Železnik Vsako leto ob zaključku šolskega leta, prihajajo v naše podjetje številne ekskurzije učencev raznih šol. Vodiči jih opozarjajo, da ne smejo jemati gotovih izdelkov. Kljub opozorilom pa se takšni prizori dogajajo vsakodnevno Čistilne naprave za novo satinirnico. Vse te naprave so izdelane pri nas doma, v naših delavnicah TAKO SE M DELA POROČILO 0 DELL KOMUNALNIH SLUŽB V obdobju, katerega obravnava to poročilo, je ostala organizacijska shema podjetja v glavnem nespremenjena, V sklopu podjetja deluje posebna delovna enota, ki je zadolžena za neposredno opravljanje komunalnih služb, med katere štejemo: — vzdrževanje in opravljanje javnih vodovodov; — vzdrževanje in opravljanje javnega kanalizacijskega omrežja; — vzdrževanje cest IV. reda; — vzdrževanje javnih zelenic in nasadov; — opravljanje pokopaliških storitev na pokopališču Dol; — javna snaga; — nadzor javne razsvetljave. Mehanizacija je v veliko pomoč pri nakladanju na avtomobil Naštete komunalne dejavnosti vršimo na osnovi zakona o komunalnih delovnih organizacijah, v skladu z internimi akti podjetja ter na podlagi pogodb, sklenjenih s komunalnim skladom pri Skupščini občine Hrastnik. Ker je delokrog teh dejavnosti zelo obširen in zahteven, saj se sleherni občan dnevno srečuje z njimi, posvečamo tej ertoti vso pozornost in jo smatramo kot osnovno dejavnost podjetja. Skušali smo doseči optimalno funkcioniranje vseh naprav in instalacij s katerimi opravljamo in s tem v največji možni meri zadovoljiti vse občane. Žal smo bili vse preveč omejeni zaradi skromnih finančnih sredstev, kar se je večkrat odrazilo na kvaliteti opravljenih storitev. Med drugim smo si zelo prizadevali, da bi vse probleme in načrte, ki nastajajo in se porajajo pri komunalnih službah, čimbolj približali slehernemu občanu. Zavedali smo se, da bomo na ta način zainteresirali vse koristnike in uporabnike komunalnih storitev za čim tesnejše sodelovanje pri izvrševanju in programiranju teh dejavnosti, V ta namen smo se posluževali raznih sredstev za obveščanje: od dnevnega časopisja, tovarniškega glasila »Steklar«, lokalne radijske postaje Trbovlje in celo televizije. Naši delavci so se udeleževali vseh pomembnejših zborov volil-cev, na katerih so tolmačili stališča podjetja do posameznih komunalnih problemov ter istočasno prinašali mnenja in sugestije s terena v podjetje. Poleg tega smo aktivno sodelovali na vseh mestih, kjer se je razpravljalo in sklepalo o problemih, ki zadevajo naše področje dela. V začetku leta smo imeli redno sejo delavskega sveta, ki je bila posvečena izključno problematiki s področja komunalnih služb. Na sejo smo povabili predstavnike posameznih krajevnih skupnosti, upravnega odbora komunalnega sklada, sveta za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, stanovanjskega podjetja ter občinske uprave — oddelka za gospodarstvo. Na seji smo temeljito proučili material, ki je bil v ta namen pripravljen, od poročila za leto 1972 do finančnih načrtov in investicijskih programov za tekoče leto. Zaključki s te seje, dopolnjeni s stališči sveta za gradbeništvo, urbanizem in komunalne zadeve ter končno s stališči občinske skupščine, so bili nam glavno vodilo za delo v. letu 1973. Z namenom da čimbolj populariziramo pomen komunalne dejavnosti med mladino, smo razpisali nagradni natečaj za najboljši spis za učence 8. razredov osnovne šole narodnega heroja Rajka. Naslov spisa je bil »Naš odnos do javnih naprav, zelenic in- nasadov«. Naloge je pregledala žirija, sestavljena'iz prosvetnih delavcev in članov našega kolektiva ter podelila nagrade v skupnem znesku 1.200 din. Lep odziv in kvaliteta nagradnih spisov dokazujejo, da mladina dokaj dobro pozna problematiko in vpliv komunalne dejavnosti na življenje in počutje občanov. Ker je ta akcija sorazmerno dobro uspela, nameravamo z njo nadaljevati in s tem vplivati na odraščajočo mladino, da bo znala pravilno vrednotiti naloge in pomen komunalnih služb. Delovna enota zadolžena za komunalne službe, je razdeljena na posamezne obračunske enote, ki na podlagi internih mesečnih obračunov izkazujejo dohodek in stroške. Te obračunske enote delimo na vodovod, kanalizacijo, javno snago, odvoz smeti in odpadkov, pokopališče in vzdrževanje cest IV. reda. Poleg tega redno spremljamo dohodke, namenjene izključno za razširjeno reprodukcijo pri vodovodu, kanalizaciji in snagi. Vodovod V letu 1972 je bilo precej padavin, kar je imelo ugoden vpliv na sorazmerno solidno preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Posebno v poletnih mesecih, ko so običajne dolgotrajne suše in s tem v zvezi pomanjkanje vode, so bile v preteklem letu bogate padavine. Kljub temu pa so občasni izpadi pri dobavi pitne vode bili večkrat pogojeni ravno s preobilnimi padavinami! Nekajkrat smo morali izločiti vodo iz posameznih izvirov, ker se je zaradi močnega in dolgotrajnega deževja skalila. Bakteriološke analize so pokazale, da ta voda sicer ni zdravju škodljiva, vendar pa ni ravno priporočljiva zaradi prevelike motnosti. Poleg tega smo imeli v preteklem letu izredno veliko število težkih okvar, ki so nastale zaradi premikanja razmočenega terena na že itak geološko labilnem območju Hrastnika. Bili so primeri, ko je bilo na en dan ugotovljenih 5—6 težkih okvar, zaradi katerih so se rezervoarji v nekaj urah izpraznili. Okvare, ki nastanejo zaradi dotrajanosti instalacij in cevovodov, nimajo nikdar tako velikega vpliva na neredno preskrbo kakor okvare, ki nastanejo kot posledica zemeljskih premikov — plazov. Pri slednjih se cevovod običajno popolnoma pretrga, zaradi česar je dobava vode v trenutku prekinjena. Če okvara ni pravočasno odkrita in odstranjena, pa poleg tega preti še neposredna nevarnost okužbe vode predvsem za nižje ležeča potrošna mesta. Zaradi tega smo posvetili vso pozornost kvaliteti pitne vode. V letu 1972 je bilo na raznih mestih in v najbolj neugodnih pogojih odvzetih in poslanih v bakteriološko analizo 120 vzorcev pitne vode. Od tega je bil 101 vzorec popolnoma neoporečen, dočim je bilo 19 vzorcev manj primernih. V takih primerih smo v sodelovanju s Higiensko postajo Trbovlje takoj ustrezno ukrepali. Nobeden vzorec pa ni bil zaradi bakteriološke oporečnosti prepovedan za distribucijo in uživanje. Vse vodne objekte, kakor tudi samo vodo, smo po potrebi občasno klorirali. Vodo iz izvira Rakovec pa kloriramo stalno s pomočjo avtomatskega klorinatorja, ki dodaja vodi natrijev hipo-klorid in je nameščen v samem rezervoarju. Kloriranje je tako minimalno, da ga je z okusom in vonjem skoraj nemogoče zaznati. Za kemične analize je bilo odvzetih 24 vzorcev. Preiskave so potrdile, da so vsi izviri v kemičnem smislu neoporečni, razen izvira na Lopati, ki ima nekaj več železa, vendar je še v dovoljenih mejah, ki so določene za kvaliteto pitne vode. Omenili smo že izredno zahtevna dela na rednem in investicijskem vzdrževanju vodovodnega omrežja zaradi dotrajanosti, predvsem pa zaradi zemeljskih premikov. Taki izjemni pogoji zahtevajo tudi zelo visoka sredstva za normalno obratovanje teh naprav. V preteklem letu smo za investicijsko vzdrževanje vodovoda vkalkuli- rali din 310.247,00 prenos iz leta 1971 din 48.119,69 Skupaj razpoložljivih din 358.366,69 V skladu s potrjenim letnim programom investicijskega vzdrževanja za leto 1972 je bilo porabljeno din 264.295,10 Prenos v leto 1973 din 94.071,59 Sorazmerno visok ostanek neizkoriščenih sredstev za investicijsko vzdrževanje je nastal zaradi nekaterih planiranih del, ki v letu 1972 niso bila opravljena. Glavno delo, ki je izpadlo, je polaganje novega voda 0 100 mm od Dola do Majcena. Po predračunu bi gradbena in instalacijska dela z vsemi objekti veljala 121.420,00 din. Tudi sicer smo med letom morali napraviti rebalans plana investicijskega vzdrževanja, ker nismo predvideli tako visokih stroškov zaradi velikih okvar. V letu 1972 smo izstavili 25 dovoljenj za vodovodne priključke, in sicer: 7 dovoljenj za novozgrajene individualne hiše; 1 dovoljenje za novo stolpnico na Logu; 17 dovoljenj za modernizacijo starih stanovanj. V istem času smo izstavili 91 soglasij k lokaciji, in sicer: 57 soglasij za gradnjo garaž; 7 soglasij za gradnjo individualnih hiš; 9 soglasij za gradnjo počitniških hiš; 18 soglasij za razne adaptacije, razširitve in podobno. Od leta 1967, ko je občinska skupščina na predlog našega podjetja prvič potrdila cene za vodo, v katerih je vsebovan tudi del sredstev za razširjeno reprodukcijo do 31. 12. 1971, je bilo v ta din namen zbranih skupaj z amortizacijo 1,222.468,80 Vkalkulirana razširjena reprodukcija v letu 1972 502.261,65 Amortizacija v letu 1972 172.792,53 Skupaj 1,897.522,98 Za lastno udeležbo pri investicijah in odplačilu anuitet je bilo do 31. 12. 1971 porabljeno: 1,192.360,40 Stroški v letu 1972: a) nabava vozila Jeep za potrebe vodovoda 55.49700 b) tahometer za izdelavo katastra 23.800,00 V LETU 1972 IN SMERNICE Ik CETO 1973 c) polarni transporter in rapidomit 25.709.65 d) več dela in podražitve, ki so nastale med gradnjo, ker so se dela izvajala po cenah in pogodbah iz leta 1970 in 1971 v povprečku za 18% prijava na SDK v maju 1972: I. faza II. faza e) anuitete v letu 1972 147.190,40 Skupni stroški od leta 1967 do 31. 12. 1972 420.321,34 Prenos v leto 1973 Kupci vode dolgujejo dne 21. 12. 1972 65.534,00 102.590,39 420.321,34 1,612.681,74 284.841,64 635.590,10 Razlika — 350.748,46 Glavno in največje delo v preteklem letu smo imeli pri polaganju voda 0 200 mm skozi sotesko Boben. Ker smo pričakovali sušno obdobje v poletnih mesecih, smo s tem delom zelo hiteli. Čeprav vod še ni bil dokončan, manjkala je še vsa termična izolacija, učvrstitve brežin, antikorozijska izolacija in drugo, smo ga preizkusili in speljali vodo do rezervoarja nad Plaznikom že 20. aprila 1972. Vzporedno s tem smo položili skozi vso sotesko Boben od-dvojen vod 0 50 mm, ki bo Z nizkim tlakom oskrboval hiše v Bobnu. Velik del novih vodov leži na konzolah, ker ga zaradi skrajno neugodnega terena ni bilo mogoče položiti v zemljo. Na takih mestih smo morali uporabiti jeklene brezšivne cevi ter poleg antikorozijske in termične izolacije zavarovati vodovod še s pocinkano bodečo žico. To so bila zelo zahtevna dela, ki so skupaj z že znanimi podražitvami gradbenega in instalacijskega materiala privedla do zmerne podražitve celotne investicije. Občinska cenilna komisija si je po končanem delu ogledala in ocenila škodo, katero smo povzročili lastnikom nepremičnin ob trasi novega vodovoda. Pričakujemo zapisnik z navedbo škode pri posameznih lastnikih, nakar jo bomo poravnali. V oktobru 1972 je bil opravljen tehnični pregled novozgrajenega vodovoda in gradbeno-tehnične dokumentacije. Ugotovljeno je bilo, da so cevovodi skupaj z objekti solidno zgrajeni in se zato lahko dajo v uporabo. Zaradi nepredvidenih zapletov okrog zemljišča, na katerem nameravamo zgraditi rezervoar za visoko cono, vsebine 200 m3, nismo mogli začeti z gradnjo. Rezervoar bo zgrajen na koti 421 v neposredni bližini stanovanjske hiše, last Karla Obersterja v Studencih, pare. št. 450 in 451 k.o. Ojstro, ki je v upravljanju SLP pri Skupščini občine Trbovlje. Za uspešen nadaljnji razvoj vodovoda in za boljšo oskrbo občanov s pitno vodo je nujno, da se z nameravano gradnjo takoj prične. Odkar je sprejeto načelno stališče, da se nadaljuje s stanovanjsko gradnjo na področju gornjega Loga, je ta naloga še bolj neodložljiva, ker je omenjeno področje eno izmed naj slabše oskrbovanih s pitno vodo. V naselju Plesko nad Hrastnikom so bile stalne težave z vodo. Prebivalci so se v pretežni meri posluževali kapnic in drugih virov, ki so bili v večini primerov dvomljive kvalitete. S sodelovanjem krajevne skupnosti, Cementarne in našega podjetja je bil ta problem zadovoljivo rešen. Cementarna je za drobilnico na Pleskem potrebovala določeno količino pitne vode in prosila naše podjetje, da ji to zagotovi. Izkoristili smo to priložnost ter dimenzionirali črpališče in cevovod še za potrebe Pleskega. Naselje dobiva vodo iz novih zajetij pod Kalom, katero črpamo skozi dve črpališči. Taki primeri dokazujejo, da je nemogoče govoriti o ekonomski ceni za porabljeno vodo v posameznih naseljih, ampak pride pri tem v polni meri do veljave solidarnost vseh porabnikov vode. V septembru preteklega leta smo pričeli s pripravami za izmere obratnega katastra, v katerega spadajo podzemni vodi, fekalne in meteorne kanalizacije ter vodovodne napeljave z vsemi spremljajočimi napravami. Za opisano delo smo želeli angažirati ustrezno geodetsko delovno organizacijo. Pri tem smo ugotovili, da so vse zelo zasedene, poleg tega pa je minimalna tarifa za snemanje 1 tek. km podzemnih instalacij 8.000 din. Če upoštevamo, da imamo v upravljanju nad 40.000 m podzemnih instalacij, je razumljivo, da so stroški za - izdelavo obratnega katastra zelo visoki. Zato smo se odločili, da s strokovno- pomočjo Geodetskega zavoda iz Celja sami izdelamo obratni kataster komunalnih naprav. Geodetski zavod nam na osnovi sklenjene pogodbe in za ceno 22.500 din nudi naslednjo pomoč: — obseg območja in dinamika del; — pregled predpisov za terenska dela; — tehnologija terenskega dela in izdelava elaborata s posebnim poudarkom na primerjalnosti podatkov; — pregled potrebnih kart in vzorci vseh obrazcev; — instruktaža delavcev pri začetnih delih na terenu in revizija preizkusnega območja. Nabavili smo aparate in druge priprave, potrebne za geodetska dela. Za začetek smo naročili terenske karte — kaširane skice v merilu 1 : 1000, ki jih je izdelal Geodetski zavod iz Celja. Razen tega smo kupili še dva izvoda situacije Hrastnika na plastičnih folijah 1 : 100, na katere se nanašajo vsi podatki meritev komunalnih naprav kot končni rezultat vsega geodetskega dela. Največ težav in zamude je bilo pri iskanju tras in določevanju lokacij nevidnih naprav. Pri zasebnih hišah se to še nekako uredi, medtem ko je to pri hišah v družbenem upravljanju mnogo težje. Neposredna dela na obratnem katastru sestojijo iz naslednjega: 1) določitev lokacije in trase komunalnih naprav na terenu; 2) izmera globin in profilov jaškov in cevi; 3) iskanje in označevanje obstoječih poligonskih točk ter postavitev novih dodatnih; 4) nivelacija jaškov in poligonskih točk ter izmera dolžin; 5) tahimetrično snemanje komunalnih naprav; 6) izdelava podolžnih profilov in razni izračuni; 7) vnašanje podatkov na folije 1: 1000 kot končno delo. Do sedaj nastale stroške pri izdelavi obratnega katastra smo bremenili kot redno vzdrževanje vodovoda. Kanalizacij a V poročilih iz preteklih let smo večkrat nakazali potrebo po izdelavi generalne študije razvoja kanalizacijskega omrežja na področju Hrastnika in Dola. Do sedaj za omenjena območja ni bilo izdelane kompleksne rešitve kanalizacije. Zadeve so se reševale le parcialno in brez dolgoročnega koncepta. To je pripeljalo do tega, da je del že zgrajenih kanalov neprimeren zaradi premajhnih dimenzij. Prav tako je bilo na ta način nemogoče pristopiti k realnemu planiranju fi-načnih sredstev, ki so potrebna za smiselno in perspektivno gradnjo primernih kanalizacijskih naprav. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo mogli misliti na dolgoročnejše planiranje teh naprav, šele v letu 1972 so bila z novimi tarifami za pitno vodo zagotovljena tudi relativno skromna sredstva za potrebe kanalizacije. Zato smo pri projektantski organizaciji Hidroinženiring iz Ljubljane naročili elaborat, ki naj generalno in kompleksno prikaže bodoče sisteme kanalizacijskega omrežja, lokacijo čistilnih naprav in etapno izgradnjo primarnih kanalizacijskih vodov. Ta elaborat naj bi služil kot osnova za nadaljnjo fazno projektiranje in izvajanje kanalizacijskega omrežja ter spremljajočih objektov na našem območju. Projektanti so pri svojem delu morali upoštevati izredno neugodne terenske in geološke razmere, v katerih se nahajajo obravnavana naselja in poleg tega še funkcionalno vklopiti že zgrajeno omrežje v celoto. Pri tem delu so sodelovali tudi pristojni delavci iz naše delovne organizacije. Proučili in obdelali smo več variant, predvsem iz naslednjih vidikov: — tehnične možnosti izvedbe na terenu; — učinki čiščenja fekalnih voda; * — investicijske vrednosti etapnosti gradnje in — trenutne ter bližnje možnosti investiranja v objekte čistilnih naprav. Osvojena je bila varianta, ki predvideva gradnjo ene same čistilne naprave, locirane v bližini benzinske črpalke. Ta varianta je ugodna predvsem zato, ker dovoljuje etapno izgradnjo in zagotovi določene rezultate že z relativno skromnimi vlaganji. Dokončna izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav je razdeljena na tri glavne etape in sicer: — 1. etapa vsebuje gradnjo zadrževalnega bazena deževne vode s prostornino ca. 300 m3, ki bo zgrajen pri sotočju Brnice in Bobna. Ta bazen bo z nekaterimi provizoričnimi dodatki začasno prevzel funkcijo mehanskega čiščenja odpadnih voda stanovanjskega predela Hrastnika. Na ta način bomo omogočili z razmeroma majhno investicijo kontrolirano mehansko (Nadaljevanje na 12. strani) Betoniranje komore je zahtevno delo Poročilo o delu komunalnih služb v letu 1972 (Nadaljevanje z 11. strani) čiščenje odplak in odpravili gradnjo posameznih greznic, ki so kot začasna rešitev zelo draga in v končni fazi proč vržena investicija. V zvezi s tem je treba podaljšati sedanji glavni kanal, ki se pod občino steka v potok Boben do novega bazena pri sotočju Brnice in Bobna. — 2. faza predvideva gradnjo glavnega kanala na Dolu in Brnici ter speljava v zadrževalni bazen vsebine ca. 300 m3, ki bo zgrajen v. bližini Kržana na Brnici. Tudi ta bazen bo vršil mehansko čiščenje odplak na tem prispevnem območju. Ko bo zgrajena centralna čistilna naprava, se opisani zbiralni bazeni deževne vode preuredijo v njihovo dejansko funkcijo. — Šele v 3. etapi, ki je časovno zelo odmaknjena, bi začeli graditi centralne čistilne naprave za biološko čiščenje odplak. Zato je treba do takrat zgraditi glavni zbiralni kanal od križišča do čistilnih naprav. Naloga tega zbiralnika bo, da. odvede odplake iz zgornjega Hrastnika in Dola do čistilnih naprav in istočasno zbere odplake iz prispevnega območja zgornjega Hrastnika. Elaborat predvideva tudi gradbene stroške in sicer: primarni zbiralniki in kanali z zadrževalnimi bazeni din visoke vode in razbremenilniki 4,707.070 centralne čistilne naprave 3,200.000 Skupaj 7,907.070 V teh stroških ni zajeta gradnja sekundarnega omrežja! Nove cene za vodarino, v katerih so vsebovani tudi stroški za redno vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, zagotavljajo poleg tega še skromna sredstva za novogradnje kanalizacijskih naprav. Po programu naj bi v letu 1972 zbrali v ta namen 188.321,60 din. Ta sredstva so se med letom zbirala v poslovnem skladu podjetja, za investicije pa jih po veljavnih predpisih lahko namenimo šele po zaključnem računu. Ker je bila poraba pitne vode nekoliko večja kot smo planirali, smo v letu 1972 zbrali 212.066,03 din sredstev za razširjeno reprodukcijo kanalizacijskega omrežja. Zaradi izrednih potreb smo že med letom morali porabiti del sredstev iz tega naslova, in sicer: f. gradnja kanalizacije 0 30 cm od Vzgojno-varstvene ustanove na Rudniku, mimo godbenega doma do Birtiča in priključitev v obstoječi kanal 0 450 mm (ta dela so bila nujna zaradi modernizacije ceste na tem odseku). din Skupni stroški 42.244,00 2. gradnja glavnega kanala 0 30 cm z vsemi revizijskimi jaški v novem naselju na Brnici 25.771,00 3. izdelava generalne študije razvoja kanalizacijskega omrežja in lokacija čistilnih naprav — Hidroinženiring Ljubljana 8.200,00 76.215,00 Zbrano za razširjeno reprodukcijo 212.066,03 Amortizacija 22.797,61 234.863,64 — 76.215,00 za investicije v letu 1973 158.648,64 Pri neposrednem delu na vzdrževanju kanalizacijskega omrežja sta redno zaposlena dva delavca, ki čistita jaške in odpravljata manjše okvare. Pri večjih popravilih in delih, ki imajo značaj investicijskega vzdrževanja, jima nudi pomoč gradbena enota pri našem podjetju. Ker je v glavno fekalno kanalizacijo speljana tudi površinska voda, nam ta ob močnejših nalivih z naplavinami zamaši jaške in včasih tudi samo kanalizacijo. Pokopališče V zvezi z razpravami okrog spremembe zazidalnega načrta za področje Dola, je stopilo v ospredje tudi vprašanje nadaljnje lokacije pokopališča na tem mestu. Ljubljanski urbanistični zavod kot nosilec urbanističnega načrtovanja v občini Hrastnik, je predlagal opustitev pokopališča na Dolu in gradnjo novega na primerni lokaciji. Ob javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta smo na to stališče podali pismene pripombe. Dokazali smo, da je s prestavitvijo trase nove ceste na levi breg potoka Brnica mogoče zagotoviti na tem zemljišču še prostor za Ì330 grobov, če nadaljujemo s sedanjim načinom parcelacije in pokopavanja. S tem bi vprašanje eventualne prestavitve pokopališča preložili za dolgo vrsto let. O tem vprašanju je na dveh sejah razpravljal svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve ter končno sklenil, da ostane pokopališče na mestu kjer je. Pomemben vpliv na to odločitev je imelo dejstvo, da so urbanistični načrtovalci prestavili traso nove ceste ob pokopališču v celoti na levi breg potoka. Izdelali smo projekt nadaljnje razširitve pokopališča z vrisanimi vrstami grobov, potmi, stezami, zelenicami, prostori za odpadke in drugim. Projekt predvideva naslednje meje pokopališča: od gasilskega doma nizvodno ob potoku Bela od izliva v potok Brnica, ob desnem bregu potoka Brnica do mostu pri vrtnariji, in od mostu do gasilskega doma. Pred začetkom koriščenja prostora za pokope pod Žalami je treba prestaviti sedanji parkirni prostor na zahodni del njive pri vrtnariji. Poleg tega je treba čimprej zasaditi mejo med sedanjim parkirnim prostorom in cesto III. reda s cipresami, ker je potrebnih nekaj let preden bo nova meja povsem zastrla pogled s ceste na pokopališče. Projekt predvideva tudi zasaditev s trajno zelenim ligustrom ob spodnjem delu pokopališča, tj. ob potoku. V letu 1972 smo opravili na pokopališču Dol 98 pokopov. Od tega je bilo 41 pokopov na novem delu pokopališča. Pri samem opravljanju pokopališke službe v preteklem letu nismo imeli posebnih problemov. Delavci, ki sodelujejo pri pogrebih, so dobili nove j uniforme in nepremočljive pelerine. Nabavili smo nekaj pogrebnega inventarja in drugih pripomočkov za opravljanje pokopališke dejav- ' nosti. Pred Dnevom mrtvih smo temeljito očistili pokopališče ter uredili vse objekte. Avlo in mrliške vežice smo prebelili, lesene dele. stavbe pa prepleskali oz. lakirali s prozornim lakom. V živi meji, sestoječi iz cipres, je bilo nekaj vrzeli. Zato smo v Volčjem potoku nabavili 150 cipres ter z njimi dopolnili odprtine. Še vedno je največji problem pri opravljanju pokopališke službe pomanjkanje prostorov za shrambo orodja in drugega inventarja. Sedaj, ko je padla dokončna odločitev, da pokopališče ostane na tem mestu, bomo morali tudi v tej smeri nekaj napraviti. Proučili smo dve varianti in sicer: a) postavitev ustreznega objekta ob ograji pri stolpičih; b) izdelava shrambe pod sedanjimi Žalami z izpodkopavanjem. Obe varianti zahtevata znatna finančna sredstva, katerih pa pokopališka služba sama ne prenese. Oporni zid pod gasilskim domom, ki istočasno služi kot ozadje za spomenike, se je že nevarno nagnil. Zato smo pripravili predlog j za ureditev tega problema s predračunom ter ga predložili komunalnemu skladu. Gradnja novega opornega zidu na tem mestu je nujna, ker obstaja nevarnost, da se sedanji poruši. Poslovanje pokopališča v letu 1972 je pregledal tržni inšpektor, ki ni ugotovil nobenih odstopanj od cenika, predloženega občinski skupščini v letu 1971. Javna snaga in zelenice ter odvoz smeti Dejavnost javne snage se financira iz komunalnega sklada pri občinski skupščini. Zadolženi smo za čiščenje glavne ceste skozi Hrastnik, pločnikov ter javnih prostorov v skupni izmeri 36.600 m-. K tej dejavnosti spada tudi zimska služba v samem Hrastniku, tj. čiščenje snega in ledu s pločnikov ter eventualno posipanje s peskom ali soljo. Zimsko službo opravlja posebna skupina, ki je opremljena s potrebnim orodjem in zaščitnimi sredstvi. Za čiščenje pločnikov, javnih prostorov ter nekaterih cest IV. reda imamo dva snežna pluga pritrjena na traktorje. V preteklem letu smo izdelali 40 pločevinastih košaric za odpadke ter jih namestili na kandelabre ali na posebna stojala ob javnih prostorih. S tem smo želeli preprečiti odmetavanje raznih odpadkov v parke, nasade ali po cesti. V kratkem času je bilo 6 košaric popolnoma uničenih ,nekaj pa tako poškodovanih, da smo jih morali popraviti. Zato želimo ponovno omeniti, da je treba nujno zaposliti resnega upokojenca na delovno mesto komunalnega paznika. Za leto 1973 smo pripravili predračun za namestitev te osebe in ga predložili komunalnemu skladu. Po naši oceni je to minimalen strošek, saj gre le za 15.689 din, s katerimi bi krili del osebnih dohodkov in drugih potreb za tega delavca. Prepričani smo, da bi se ta sredstva prav kmalu vrnila v obliki večjega reda in daljšega trajanja komunalnih naprav. Še vedno ugotavljamo, da lahko vsak lepi lepake, kjer se mu zazdi; okolice stanovanjskih hiš, predvsem pa pločniki in ograje so še vedno neurejeni, hiše ob glavni cesti so brez snegolovcev, lastniki hiš ne čistijo sneg pred svojimi objekti itd. Vse to so zadeve, ki so zajete v odloku o javnem redu in miru, vendar nihče ne skrbi za njegovo izvajanje. Nič boljša ni situacija pri vzdrževanju javnih zelenic in parkov. Spomladi preteklega leta smo namenili znatna sredstva za nakup in zasaditev parkov z vrtnicami in drugim trajnim okrasnim grmičevjem. Že med letom je bilo precej cvetja in grmičevja poruva-nega. Neznanci so uničili 11 betonskih klopi. Posebno izpostavljene so klopi v parku pri centralnem spomeniku, katere so naši delavci morali večkrat iskati v potoku. Kar niso uničile saje, plini in neodgovorni ljudje, pa se bojimo, da bo uničeno s skladiščenjem betonskih elementov v parkih in zelenicah v Hrastniku. Smeti in odpadke od gospodinjstev odvažamo na deponijo, ki je bila določena v letu 1971. Količina odpadkov stalno narašča, predvsem zaradi novih načinov embaliranja, zato ugotavljamo, da bo deponija v letu 1973 polna. Za novo deponijo v neposredni bližini sedanje na Marnem še nimamo dovoljenja, zato moramo vztrajati na tem, da jo čimprej pridobimo. Glavni problem pri tej službi so visoki stroški s prevozom, ki jih tarife, ki so v veljavi, ne pokrivajo. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, so tarife za istovrstne usluge in pri znatno boljših pogojih v sosednjih občinah dvakrat višje. V letu 1971 smo nabavili generalno popravljen smetarski avtomobil, s katerim opravljamo to dejavnost. Ker vozilo ni bilo novo, imamo tudi z njim precej visoke stroške. in smernice za leto 1973 V preteklem letu smo pri dejavnosti snage na račun smetnjakov vkalkulirali 3.200 din amortizacije ter 6.398,64 din za t. i. razširjeno reprodukcijo, kot razliko v višini 0,06 din, ki nastane pri kalkulaciji za odvoz smeti od obrti, trgovine in gostinstva. Za ta sredstva v višini 9.598,64 din smo nabavili 60 smetnjakov po ceni 172,70 din, s katerimi smo zamenjali nekaj povsem dotrajanih, druge pa smo namestili na področja, kjer jih je doslej najbolj primanjkovalo. Akcija za nabavo kontejnerjev doslej ni najbolj uspela, že v poročilu za preteklo leto smo opisali prednosti, ki jih ima kontejnerski odvoz smeti. Ta dobiva vse večjo veljavo, posebno pri odpadkih od embalaže, ki zavzemajo veliko prostornino. Razen tega bi se z nabavo kontejnerjev rešili celih vrst smetnjakov, ki sedaj stojijo pred nekaterimi večjimi zgradbami. Najnovejše cene za kontejnerje so naslednje: — kontejner odprt 4 m3 5.800,00 din — kontejner zaprt 5 m3 7.000,00 din — kontejner zaprt 7 m3 8.000,00 din Cene so fco Ljubljana. Razumljivo je, da si pri sedanjih cenah ne moremo privoščiti nakup specialnega vozila za prevoz kontejnerjev. Zato smo se dogovorili z delovno organizacijo, ki taka vozila poseduje in nam "je pripravljena nuditi svojo pomoč. Kalkulacije so pokazale, da z novim načinom odvoza smeti finančno nič ne pridobimo, pač pa bi se kvaliteta storitev neprimerno izboljšala. Vzdrževanje cest IV. reda Po odloku o kategorizaciji cest IV. reda je skupna dolžina vozišča 23.140m. Velika večina teh cest je zgrajenih v makadamski izvedbi, ki je zelo zahtevna za vzdrževanje. Prevozi gradbenega materiala, kakor tudi prevozi lesa v času sečnje s težkimi kamioni, so močno poškodovali cestišče. Po drugi strani pa iz dneva v dan večji promet z osebnimi avtomobili zahteva boljše vzdrževanje teh cest. Na pobudo planinskega društva Dol smo v juliju preteklega leta napravili obsežno akcijo za ureditev ceste Marno—Turje—Gore. Navozili smo 571 m3 gramoza ter ga utrdili. Cesta je bila zelo dobro urejena in gladka, toda žal le do prvega izredno močnega naliva. To je bilo neurje, ki je tudi v samem Hrastniku, posebno pa na področju Marna in Breznega povzročilo veliko škode. Ta primer je ponovno potrdil, da s samim navažanjem materiala na gorske ceste ne dosežemo zaželenega učinka, če ni istočasno napravljena tudi solidna asfaltna prevleka. Ker pa verjetno še dolgo tega ne bo mogoče uresničiti, bo najbolje še naprej redno vzdrževati in krpati cestišče ter urejevati odtoke meteorne vode. Že nekajkrat omenjeno deževno leto je močno oviralo uspešno vzdrževanje cest IV. reda. Razni manjši zemeljski premiki so trgali cestišče, zato smo morali cestarjem večkrat nuditi pomoč z delavci iz gradbene enote. Zaradi skromnih razpoložljivih finančnih sredstev ne moremo primerno nagrajevati delavcev pri tej službi. Trenutno imamo dve prosti delovni mesti, kateri smo začasno zasedli z enim upokojencem in enim delavcem iz gradbene skupine. V najkrajšem času moramo s pomočjo krajevne skupnosti Turje in krajevne skupnosti Čeče poiskati ustrezne osebe, ki bodo zasedle delovna mesta cestarjev na teh odsekih. Člani kolektiva, zadolženi za posamezne komunalne službe, so se med letom strokovno izpopolnjevali na raznih seminarjih in predavanjih, ki so jih organizirale strokovne sekcije pri gospodarski zbornici. Zaradi intenzivnega sodelovanja opravljajo nekateri člani kolektiva razne odgovorne funkcije v strokovnih sekcijah pri gospodarski zbornici in pri poslovnem združenju. Upamo da bodo problemi, našteti v tem poročilu, vzpodbudili k razpravi, ki naj pripomore k boljšemu in učinkovitejšemu uprav ljanju komunalnih služb. / Izkopi za rezervoar v Studencih Nogometaši iz Neheim-Hiistena gostje steklarne Hrastnik Kot že vrsto let nazaj so tudi letos obiskali Hrastnik nogometaši iz Neheim-Hiistena (Zah. Nemčija). To srečanje, ki je že zdavnaj postalo tradicionalno, se nov kolektiva, da je v prihodnje pač treba temeljito premisliti, koga vabiti ob takih prilikah, ker kot sem že prej omenil, niso važni le zgolj športni izidi! Nogometaši A moštev (mladih igralcev) prihajajo na igrišče odvija na osnovi zelo dobrih poslovnih odnosov s firmo Walter Hustad iz istoimenovanega mesta. Letos sta prišli k nam dve ekipi 'predvsem mlajših nogometašev. Ob samem prihodu pa sta se vodstvi dogovorili še za tretjo tekmo starejših članov, ki se že Sama srečanja na športnem polju so potekala v znaku naših predstavnikov, ki so vse tri tekme odločili v svojo korist. V srečanju A moštev (mladih igralcev) so zmagali naši nogometaši z visokim izidom 9 :2. Gole so dosegli: Rancinger 3, Tržan in Jelene po 2 ter Kirn in Puflar III. Nogometaši iz Neheim-Hiistena in naši fantje pred pričetkom tekme, v kateri so zmagali Hrastničani z 9 :2 vrsto let srečujejo. Sami rezultati srečanj niso toliko važni, kot je važno še trdnejše sodelovanje na gospodarskem področju med omenjeno firmo in našim podjetjem. Predvsem pa se ob takih srečanjih krepi prijateljstvo, ki v današnjem položaju tudi ni tako majhnega pomena. Žal pa moramo pri tem omeniti, da nekaterim tovarišem ni do izraza teh plemenitih vseljudskih odlik, temveč skozi taka srečanja iščejo samo osebne in terese in vse ostalo predstavlja zanje bore malo. Žal se ob takih srečanjih kaže njihova osebna inteligenca, ki ostane vse prej kot v dobrem spominu ne samo nam ampak tudi gostom. Po drugi strani pa bi se taki tovariši morali zavedati, da v določenem trenutku ne predstavljajo samo sebe, temveč tudi določeno družbo, katere člani so. Zato so umestne pripombe nekaterih čla- V srečanju B ekip (mladi igralci) so bili ponovno uspešni domačini. Rezultat 5:1. Gole so ponovno dosegli Jelene in Tržan po 2 in Kirn 1. Še najbolj miroljubna tekma (kar se rezultata tiče) je bilo srečanje starejših igralcev. Zmagali so domačini s 3 : 1 z goli Premca, Stopinška in Puflerja II. Edini zadetek za goste je dosegel Ocepek, ki je poleg Jagra okrepil goste iz Neheim-Hiistena! Čitajte STEKLARJA Petič zapored prvakinje Slovenije Letos so igralke Steklarja slavile manjši jubilej, saj so v šestletnem tekmovalnem obdobju kar petkrat zapored osvojile mladinski pokal SRS. Prvikrat 1969. leta, ko so v Ljubljani prevzele primat favoriziranim igralkam Slovana. V letu 1970 pa so potrdile svojo kvaliteto na domačem igrišču. Naslednje leto je bilo prvenstvo v Mariboru in so v finalu pre- Selcah. To tekmo so igrale pred številno množico 2 X 15 minut. Steklar: Krajnc Lidija, Bratuša Slavi 1, Kolšek Darja, Pintar Marjana, Vretič Alma,- Mikolič Brigita, Bajda Vikica, Naroglav Jolanda 3, Jelčič Lili, Mlinarič Marjana 2. Alples: Brtoncelj, Benedičič, Lušina J., Luznar, Lušina I. 1, Gartnar V., Gortnar, Nastran, Habjan 2, Hajnihar, Gartnar M. V drugi minuti drugega polčasa so naše igralke po lepo izvedeni taktični varianti zvišale vodstvo na 5 : 2, kar je razočaralo številne navijače, ki so pričeli dvomiti v zmago domačink. Po tem zadetku so hotele domačinke na silo doseči zmago, kar pa jim ni dopustila čvrsta obramba in zanesljiva vratarka Krajnčeva, ki je bila ob številnih strelih samo še enkrat premagana. Tri minute pred koncem tekme je Naroglavova z lepim strelom z desetih metrov postavila končni rezultat 6:3 v korist Steklarja. Za ta uspeh moramo pohvaliti vse igralke, ki so se zares borile, posebno pa še vratarko Krajnčevo, ki je v finalu ubranila kar tri sedemmetrovke in precej strelov iz črte kazenskega prostora. Končni vrstni red mladinskega prvenstva v letu 1973: L STEKLAR 2. Alples 3. Olimpija 4. Slovan 5. Branik 6. Usnjar 7. šešir 8. Nova Gorica Strelke golov za Steklar: Mlinarič 7, Naroglav in Jelčič po 6, Bratuša Slavi 5, Vretič Alma 3. Takšnega uspeha ni nihče pričakoval, ker je ekipa sodelovala brez svoje najboljše igralke Nene Bratuša, ki se je lansko leto poslovila od mladinskega prvenstva, saj je dopolnila 20. leto. Prav gotovo jo bo pogrešati tudi v letošnji slovenski mladinski reprezentanci, saj je bila Nena ena najboljših, če že ne najboljša igralka v reprezentanci. Steklarke so izgubo Bratuševe nadomestile z veliko borbenostjo in poslušnostjo, saj so z vso resnostjo izpolnjevale vsa taktična navodila trenerja. S tem prvenstvom se je končala tudi tekmovalna sezona 1972-1973, v kateri so bile naše rokometašice najuspešnejše od ustanovitve kluba. Poleg uspeha z mladinskega prvenstva so osvo- -j ile tudi drugo mesto v slovenski rokometni ligi in že drugič zapored bile finalistke pokala mladosti, ki bi ga z malo športne sreče lahko tudi osvojile. J. D. Sindikalne športne igre 1973 KONČAN JE PRVI DEL IGER! Pokali osvojenih mladinskih prvenstev v 6-letnem tekmovalnem obdobju ŽRK »Steklar« magale domači Branik, čeprav so šle na pot brez trenerja Dornika, ki je bil ta čas na odsluženju vojaškega roka. 1972 je bilo prvenstvo zopet v Hrastniku in so igralke Steklarja z lahkoto osvojile še četrti naslov mladinskih prvakinj Slovenije. Drugačna kvaliteta pa je bila v letošnjem letu, saj je bil prireditelj tekmovanja slovenski ligaški prvak Alples iz Železnikov in so bili prepričani, da jim tudi naslov mladinskega prvaka ne more uiti iz rok. V predtekmovanju so ekipe igrale v dveh skupinah po 2 X 10 minut. A skupina je igrala na igrišču v Selcah. V tej skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Alples : Slovan 6:6 (4:3) Branik : N. Gorica 11 : 4 (5 : 1) Slovan : N. Gorica 14 : 1 (8:0) Alples : Branik 9:1 (4:1) Branik : Slovan 3:3 (2:1) Alples : N. Gorica 10 : 2 (5:1) Prvak A skupine je bil po razliki v golih Alples iz Železnikov. B skupina, v kateri so igrale tudi naše igralke, pa je igrala v Železnikih. Rezultati te skupine: Olimpija : šešir 13 : 6 (6:3) Steklar : Olimpija 9:6 (5:2) Usnjar : šešir 13 : 2 (6 : 0) Steklar : Usnjar 4:3 (2:2) Steklar : šešir 8:5 (4:4) Olimpija : Usnjar 6:5 (3:1) V V tej skupini so osvojile prvo mesto naše igralke in se uvrstile v finale. Finalni del prvenstva so igrale popoldne na igrišču Alplesa v Tekma se je pričela s popolno psihološko nadmočjo domačink, ki, so imele veliko opore tudi v publiki, ki jih je ves čas neumorno bodrila, saj ni nihče še zdaleč pričakoval presenečenja, oziroma zmage Steklarja. Favorizirane do? mačinke so povedle v 6. minuti z 1 : 0 in nato še 2 : 1. Naše igralke pa so s streli Mlinaričeve in Naroglavove izenačile in povedle s 3 : 2 in 4 :2, kar je bil tudi rezultat prvega polčasa. Peti zapored osvojeni pokal mladink »STEKLARJA« Pred dnevi se je končal prvi del letošnjih občinskih sindikalnih športnih iger. Značilnost letošnjih tekmovanj je predvsem ta, da v sindikatih še ne posvečajo dovolj pomena telesni rekreaciji, če pa že, potem je to permanentnega značaja samo za posamezne panoge. Nič kaj vzpodbudno ni, da se tekmovanje v odbojki sploh ni odvijalo, ker ekip z izjemo naše ni bilo. Dosti boljše ni bilo s šahovskim turnirjem, saj so se od dvanajst prijavljenih pojavile na tekmovanju samo štiri. Tudi tekmovanje v rokometu ne poteka kot bi organizatorji želeli. To je edina disciplina, kjer smo tudi mi eden od povzročiteljev nediscipline. Naša ekipa je odigrala samo dve tekmi. Nasprotno pa je bilo zelo dobro obiskano tekmovanje v kegljanju in streljanju z vojaško puško. Tudi tekmovanje v malem nogometu je še kar v redu potekalo. Poglejmo si vrstni red v posameznih panogah: Kegljanje moški: Rudnik 535, Steklarna I 533, Steklarna II 523, Steklarna III 520, Rudnik Dol 453, Sijaj I 422, TKI II 416, KOP 407, Občina 382, TKI 366, Sijaj II 362 in Rudnik II 354 podrtih kegljev. V drugem delu bo boj za prvo mesto izredno napet vse do zadnjega meta. Kegljanje ženske: Steklarna 314, Jutranjka 265 in Sijaj 195 podrtih kegljev. Šah: 1. Rudnik 2. STP 3. Steklarna 4. TKI 11 točk 8 točk 6 točk 5 točk Kot sem že uvodoma povedal, izredna neresnost med prijavljenimi ekipami. Namizni tenis: 1. Steklarna 6 točk 2. Kombinirana ekipa 4 točke 3. SGP 2 točki 4. Sijaj 0 točk Streljanje z vojaško puško: 1. Rudnik 371 krogov 2. Steklarna II 336 krogov 3. KOP 311 krogov 4. Steklarna I 285 krogov 5. TKI 220 krogov 6. Sijaj II 208 krogov 7. Rudnik Dol 197 krogov 8. Sijaj I 196 krogov Šo si strelci Rudnika že zagotovili prvo mesto? Rokomet: 1. Sijaj 5 4 10 53:19 9 2. Rudnik 5 3 0 2 53:36 6 3. Prosveta 5 3 0 2 38:28 6 4. TKI 5 2 12 24:33 5 5. Steklarna 5 10 4 18:40 —1 6. SGP 5 0 0 5 0:50 —5 Ekipi se za vsako predano tekmo odvzame ena točka in pribije 10 negativnih zadetkov. Največ možnosti za prvo mesto imajo nedvomno rokometaši Sijaja. Mali nogomet: 1. Steklarna I 7 2. TKI 7 3. Rudnik 7 4. Steklarna II 7 5. SGP 7 6. Sijaj I 7 7. Sijaj II 7 8. KOP 7 6 0 1 48:11 12 6 0 1 25:6 12 5 0 2 38:14 10 4 1 2 25:23 8 (- -D 2 1 4 15:28 4 (- -D 2 0 5 9:21 3 (- -D 0 0 7 11:42 —1 1 0 6 11:43 -1 (Konec na 16. strani) ZANIMALO VAS BO PRIŠLI V PODJETJE: Danijel Železnik, vzdrževalec v OZD 302; Vera Tržan, ekonom; Emil Kadrijevič, vzdrževalec v OZD 320; Franko Barukčič, odna-šalec; Marinko Jozič, odnašalec; Safet Džebič, odnašalec; Dragica Slanšek, pomivalka posode; Vera Halzer, čistilka v OZD 501; Stipo Barukčič, odnašalec; Ilija Barukčič, odnašalec; Slavko Kavšek, krogličar; Roman Rancinger, kro-gličar; Rudolf Rošker, odbijalec stekla; Jurij Kozole, kovinostrugar; Peter Pikelj, delavec težak; Milan Kurent, krogličar; Jožefa Gec, kontrolor stekla; Edvard Gorenšek, vzdrževalec v OZD 302; Marjan Gračnar, elektrikar; Franc Keiner, krogličar. ODŠLI IZ PODJETJA: Zagarija Bujadilo; Božidar Udovč; Alojzija Plazar, odnašal-ka; Silva šošter, odnašalka; Jože Škorjanc, dostavljalec modelov; Božo Ojsteršek, kovinostrugar; Majda Kajič, pomožna delavka v brusilnici; Milan Tovornik, voznik viličarja; Majda Jontez, odnašalka; Silvo Tušek, menjalec modelov. ODŠLI V JLA: Peter Milič, menjalec modelov; Danijel Stopinšek, vzdrževalec v OZD 302; Jože Drugovič, dežurni pri butanu. INVALIDSKO UPOKOJEN: Ivan Peterlin, vodja nakladalnih skupin. UPOKOJENI: Vida Volker, evidentičar v skladišču pomožnega materiala; Matilda Šalamun, čistilka; Antonija Perhne, kontrolor stekla. POROČILI SO SE: Ana Sladič, kontrolor stekla in Jože Povše, krogličar; Slava Ke-šer in Franc Kajtna, krogličar; Cvetka Zupanc, brusilka in Oton Andrej Smodič. POGOVARJALI SMO SE PRIRASTEK V DRUŽINI: Roman Rupnik, ključavničar — hčerko; Leopold Šinkovec, nabiralec stekla — sina; Stanka Volavšek, odnašalka — hčerko; Angela Petek, izmenski vodja — sina. ZAHVALA ob boleči izgubi naše nepozabne mame, stare mame, tete, sestre in svakinje MATILDE JAGER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene izraze sožalja in za darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru in godbi Steklarne Hrastnik. Še posebno zahvalo izrekamo govorniku tov. Janežiču, ki se je v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva terena Frtice z ganljivimi besedami poslovil od drage nam pokojnice. Žalujoči hčerki Štefka in Matilda ter sin Franci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nepozabne mame, stare mame, tete, NATAŠE PAVLIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ob tej boleči izgubi. Posebno še TOS Steklarne Hrastnik, pevcem Svobode II in IV. izmeni za darovani venec. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, prijateljem in znancem, ki so pospremili ljubo, nenadomestljivo hčerkico v njen prezgodnji grob v tako velikem številu. Žalujoča mati Kati, očka Frido ter ostalo sorodstvo Prosim za nekaj osebnih podatkov. Karel Koritnik, rojen 27. 1. 1925 v Hrastniku. V Steklarni Hrastnik sem zaposlen že od leta KAREL KORITNIK normirec v EE-101 1939 kot železostrugar. Leta 1960 sem opravil izpit za VK. Zaradi bolezni sem bil leta 1968 prestavljen v kontrolo gotovih izdelkov — modelov. Leta 1971 sem postal normirec v EE-101. Dolga leta ste bili strugar in zaposleni v steklarni. Poznate razvoj podjetja. Kakšna je razlika, mislim glede organizacije? Kot sem že omenil, sem v Steklarni Hrastnik zaposlen od leta 1939. Kar zadeva samo velikost, zunanjost in način dela, se s staro tovarno ne da primerjati; ravno tako ne s stališča same organizacije dela. Včasih je bil bolj obrtniški način dela, izključno je bila ročna obdelava stekla, ravno tako pa tudi v delavnicah, bolj ročno oblikovanje dela. Tempo dela se razvija v čedalje hitrejšem ritmu. Ali ima to lahko po vašem posledice glede na kvaliteto dela, ne samo v delavnicah, temveč v celem podjetju? Ročno delo vse bolj zamenjujejo stroji — polavtomati in avtomati, zato je tempo dela hitrejši. Avtomati celo sami narekujejo tempo dela, zato tu v glavnem ne vpliva na obseg proizvodnje človek. Ravno pri tem načinu proizvodnje pa igra glavno vlogo kvaliteta orodja, zaradi česar naj bi se delavnice čim bolj angažirale za doseganje zaželenega. Ste normirec. Kako gledate na delo v delavnicah s te strani? O normah govoriti je težko. Marsikaj bo potrebno še urediti s strani delovne discipline. Kar pa zadeva normiranje samo, nimam pri delu večjih težav, razen včasih pride do kakšnih sporov. To je pa pri normirskem delu vsepovsod. Mislite, da so prišle norme v špico? Z boljšo organizacijo bi se norme še lahko korigirale. Tu mislim na boljšo dostavo orodja in bolj elastično dostavo materiala na delovno mesto. Kaj je po vašem potrebno storiti, da bi se kvaliteta dela še izboljšala? Kar zadeva naše delavnice, recimo strugarske, bi se dala tudi s pazljivostjo pri delu kvaliteta orodja izboljšati. Veliko pa ne moremo pričakovati, ker so stružnice take, da na stotinke točno ne delajo več, kar pa naša tehnologija zahteva. In še nekaj bi omenil glede tega. Avtomatov imamo vedno več, to se reče, da je potrebno izdelati vedno več orodja. Kapaciteta strojev pa je vedno ista, zato je nujno, da se nabavi nekaj novih strojev. Cizelerji in strugarji so zahtevali svojo TOZD pod imenom »ORODJARJI«. Po ustavnih določilih je to možno in ni nobenih ovir. Mislite, da je to pravilno. Kaj lahko rečete k temu, kajti neposredno ste tudi vi vezani na to TOZD. Mislim, da ne bi bilo nič napačnega, če strugarsko-cizelerska delavnica zahteva svojo TOZD, če je to možno. Cene življenjskih artiklov in drugih prepotrebnih stvari, ki ne sodijo v okvir luksuza, nepretrgoma rastejo, medtem ko so o-sebni dohodki zamrznjeni. Kako lahko to vpliva na stabilizacijo gospodarstva in na samega delovnega človeka? Mislim, da ne moremo govoriti o stabilizaciji, če cene vedno rastejo. Vsekakor porast cen neugodno vpliva na delovnega človeka. V tej rubriki lahko vsak pove svoje mnenje in iznese predloge, če jih ima. Imate mogoče vi kakšno pripombo? Kot normirec bi želel dobro sodelovanje med delavci v delavnicah, čim manj prepirov glede norm. Karli, za najin pogovor se vam kar najlepše zahvaljujem. Želim vam kar največ razumevanja med sodelavci pri vašem delu in pa kar največ osebnega zadovoljstva ter v prvi vrsti največ zdravja, ki ni ravno najboljše. Hvala! Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in dedka GROZNIK FRANCA se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom za pomoč in izraženo sožalje, vsem govornikom, ki so orisali lik pokojnika, godbi na pihala in pevskemu zboru. Kolektivu gradbenega podjetja Hrastnik za venec in godbo, številnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče. Žalujoča žena Danijela, sin Franc z družino in ostalo sorodstvo NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL: KARLI OREMEL RDEČA POLJSKA CVETICA PISATELJICA PEROCI SUMNJA CIMOSOV AVTO fclKOVO, oqLA SANJE PESNICA SEIDEL sgg «>» c; »> GRŠKA BOQINJA. MODROSTI M NEOTESANEC, BANAVZ PISMENA ZAVEZA ' VEZNIK ZMAGA V •ŠAHU PEVKA- STEFOK M FRANCOSKO MESTO OBRE KI MOSELLE ZAZNAVANJE S PRSTI LISKA. MÈSTO V ROMUNIJI MESNICA PRVI TON OKTAVE POLITIK PIJADE SOLALUMI NIJEVEQA HIDROKSIDA FRANCOSKI ZGODOVINAR (ERNESTJ LAHKO HLAPLJIVA TEKOČINA NAJVEČJA MOR.RIBA PILOT SA* MOMORILEC OLGA VRABIČ PREMIŠLJENO RAVNANJE GLAVNI ŠTEVNI K dRr¥avnik M ŽENSKO IME pbužaInika REKANANAD ŽARSKEM PRIJETEN, pikanten VONJ DEL'BEN» CINSKEGA MOTORJA GOTOVA KOLIČINA DENARJA KOMUNI* KACIJA . PRESTOPEK, IZQRED BAJESL.PRVI LETALEC UROŠ TRATNIK GOLOGLAVA AFRIŠKA ŠTORKLJA N^BOLjS! PREMOR DELOVNA SOBA STARA PO: VRSINSKA MERA OKLEPNO BOJNO VOZILO FILMSKA IGRALKA NIELSEN OSEBJE, ORGANI USTANOVE JUTRANJA • "ZARJA PISATELJ KUHAR pripadnik INDIJANCEY VlälNSKA TOČKA ZAČETEK AZBUKE MEHANIČNI, UMETNI ČLOVEK NADLEŽEN POLJSKI PLEVEL ČEBELI POBOBNA lUiELKA VRSTA PREPROGE NEPRÖFE s SIONALEC NOSILNA O5R&D POLUKSOV brat PREVOZNO SREDSTVO SLAB SA* DEI, KI ODPADE PREDEN DOZORI ATLET VA4IČ SPREMLJE* VALEČ POŠKODSA LUDVIK SVOBODA ASTATIN DELOVNA skupina ■ BRUSNI KAMEN ŽENSKO J ME PREDLOG GRAD PRI BEGUNJAH M PROSTOR PRED VRATI OKENSKA NAVOJ’ NICA ' GRŠKI JUNAK PRED TROJO VNETJE SKLEPOV MONGOLSKI POGLAVAR , .REKA NA Švedskem PRITOK LJUSLJA* NICE SREDSTVO ZA OBVE: SČANJE KONJSKA SILA DEL STA* NOYANJA OPRAVLJANJE CČESA) spretnost SLOVENSKI VIOLINIST C IGOR) TELESNI STRAŽNIK REKA V ROMUNIJI OSEBNI PRAZNIK NASTANEK ŽIVLJENJA ŠPANSKI SPOLNIH ŠPORTNIKI T ŽOGO TUPCLJEY KRILO RIMSKE KONJENICE „PALA* CINKE AVAR GRŠKA ČRKA ITALIJA • DOMAČA ORIENTAL1 SKA SLA’ ŠĆ IGA' 24 UR PISATELJ SAMOKOV-Ul JA HUMOR Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 70 dinarjev: 1. nagrada: 30 din 2. nagrada: 20 din 3. —7. nagrada: po 10 din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 24. julija 1973. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju 7. 6. 1973, smo dobili 71 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (30 din): Janko Kavzar I, 2. nagrada (20 din): Marjana Fabjan, 3. —7. nagrado (po 10 din) prejmejo: Pero Bradaševič, Ivan Rancinger, upokojenec Dora Veršnak, Drago Hauptman, Lea Žagar. PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: odlok, april, Tri-sul, BRATSTVO IN ENOTNOST, strast, Copland, baron, O. Ž., E. N., DN, Ami, relikt, rapsodija, on, Aden, ilirstvo, Talj, muca, potok, Velenje, pi, kare, otožnost, anker, D. T., Vrba, Stele, Apis, A. K., tank, Jim, korist, urad, Rim, VI, Vaal, Agata, Kavalar, iztočnica, marmelada, ZA, Gregor, Oskar, zet. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE 1973 (Nadaljevanje s 14. strani) Za vsako neodigrano tekmo izgubi ekipa eno točko, poleg tega pa si pridobi še 3 negativne gole. V drugem delu prvenstva bo še izredno oster boj za prvo mesto. Poleg vseh teh tekmovanj pa pogrešamo zlasti še tekmovanja v ženskih disciplinah, kar je spričo izredno velikega števila zaposlenih žensk pri nas, v naši občini, vsekakor ena naj večjih pomanjkljivosti organizatorjev, po drugi strani pa tudi ženske ne kažejo pravega zanimanja. Jože Premec Kaj nimaš nikoli ene same nežne besede za mene? Tvoj prijatelj Peter pravi svoji ženi sladka črešnjica, rumena jabolčka, včasih celo dišeči ananas. Mož razširi roke in pravi: Peter je prodajalec sadja, jaz sem pa mesar. S kakšnimi besedami bi te naj torej naslavljal, si kaj pomislila? Fant in dekle se sprehajata po gozdu. Sprehod je trajal zelo dolgo. Končno sta našla primeren prostor za počitek. Ko sta sedla, vpraša fant dekle: Si utrujena? Da, je odgovorilo dekle. Si zelo utrujena? Oh, da. Ali si preveč utrujena? Hm, hm, toliko ravno ne. Tov. Silvo: točna mera pri recepturi je uspeh pri kvaliteti stekla