YU ISSN 0040-1978 LETO XXXVII. ŠT. 13 Ptuj, 29. marca 1984 CENA 11 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Produktivnost, izvoz, povezovanje (stran 2) Zahteve učiteljev (stran 3) Srečanje najboljših pridelovalcev sladkorne pese (stran 5) Do julija 106 novih stanovanj (stran 6) Dan žena v Lancovi vasi (stran 11) PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OK ZKS PTUJ Celovitost, konkretnost in kritičnost Sklepni del široko zastavljenega dela in razprav je bila prejSnjo sre- do, 21. marca popoldne program- skovolilna seja občinske konfe- rence ZKS Ptuj. V Narodnem do- mu se je zbralo nad 200 delegatov in gostov iz 148 osnovnih organi- zacij ZKS v občini. Po poročilu verifikacijske komisije je bila ude- ležba nekaj nad 76-odstotna. Med gosti so bili: Lojze Briški, član predsedstva CK ZKS, Alojz Goj- čič, član CK ZKS, Slavko Klein- dienst, sekretar Medobčinskega sveta ZKS za Podravje Maribor, Franci Križan, strokovni sodelavec CK ZKS in drugi. Po izvolitvi organov seje konfe- rence so sklenili, da poročila o de- lu občinske organizacije ZKS ne bodo brali, saj je bilo to poročilo v javni razpravi v vseh OO ZKS in na petih organiziranih predkonfe- renčnih razpravah. Za uvod v razpravo so vodje skupin: Jože Botolin, Stanko Le- pej, Feliks Bagar in Jože Perko seznanili navzoče s povzetkom vse- bine pred konferenčnih razprav. Janez Zemljarič pa z razpravo v aktivu komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev. O vse- bini teh predkonferenčnih razprav smo obširno poročali že v prejšnji številki Tednika. Po tem se je razvila vsebinsko dobra razprava, v njej je sodelova- lo 17 delegatov in gostov, zato je razumljivo, da je razprava trajala nad 3 ure. Vsak razpravljalec je dopolnil uvodna razmišljanja s konkretnostmi na posameznih po- dročjih življenja in dela v občini. Razpravo so sklenili s sklepom, da naj delovna skupina oz. komisija, ki jo vodi Jože Botolin, na podlagi usmeritev na predkonferenčnih razpravah in razprave na sami konferenci, pripravi osnutek skle- pov in programske usmeritve, ki jo bo predsedstvo OK ZKS poslalo v obravnavo in dopolnitev v OO ZKS, tako dopolnjene bo končno sprejel Občinski komite ZKS Ptuj. Kako bomo sklepe in programske usmeritve uresničevali in uresničili, pa bo občinski konferenci na pro- gramski seji čez eno leto, marca 1985, poročal občinski komite ZKS. Za tem so na seji konference so- glasno potrdili predlog kandidatov za ponovno izvolitev nosilcev naj- odgovornejših funkcij v CK ZKS in predlagali, da se Slavko Klein- dienst ponovno izvoli za sekretarja Medobčinskega sveta ZKS za Po- dravje. FF Nad 200 delegatov in gostov posluSa povzetek razprave na prvi predkon- ferenčni skupini, id ga je prebral Jože Botolin foto: I. kotar Jutri posvetovanje ob dnevu inovatoijev v srednješolskem centru v Ptuju bo jutri dopoldan tradicionalno posvetovanje ob dnevu inovatorjev ptujske občine — 30. marcu. Udeležili pa se ga bodo vsi, ki so in ki še spoznavajo vrednost lastnega znanja. Uvod posvetovanja je namenjen ogledu srednješolskega centra, za tem bo strokovni del posveta, ki si ga delijo: Peter Bombek, ki bo govoril o dosežkih pri inovacijah v ptujski občini v letu 1983, dr. Matjaž Mulej s temo inovacije v šoli, dalje dipl. oec. Martin Dover, ki bo predaval o inovacijah v OZD in Aman Papotnik, ki bo govoril o spodbujanju in razvijanju proizvodno tehničnih in znanstveno raziskovalnih dejavnosti v šolah, klubih in društvih. Zaključek posvetovanja pripada najboljšim inovatorjem občine Ptuj v letu 1983. Njim bo raziskovalna skupnost podelila tri nagrade in štiri priznanja. Prvo nagrado v višini 8 tisoč dinarjev bo prejel Stanko Kukovec, obratni električar iz DO Agis za konstrukcijo ,,izdelava in vgradnja avtomatsko relejne naprave na stroj" za večnamensko navijanje vzmeti; drugo nagrado v višini 7000 dinarjev bodo prejeli Jože Kuzma, Janez Sukič, Jože Jerovšek in Ivan Goznik iz TGA Boris Kidrič Kidričevo (vsi diplomirani inženirji) za inovacijo ,,Predlog postopka za razstapljanje trdnega vodnega stekla ter predelava in usposobitev obstoječih naprav za razstapljanje trdnega vodnega stekla; tretjo nagrado v višini 6000 dinarjev bosta prejela Marjan Herak in Slavko Kolarič iz DO Agrotransport Ptuj (oba strojna delovodja) za vgradnjo motorja TAM F 4 L 413 v tovorno motorno vozilo Mercedes 1213. Pismeno priznanje za uspešno delo na področju inventivne dejavnosti v letu 1983 pa bodo prejeli: Franc Trbuc iz Agisa-Tozd Velika oprema za spremembo tehnološkega režima pri izdelavi ležajnih vijakov za hi- dravlične sedeže; Maks Žuran, kvalificirani orodjar iz Agisa-TOZD Kovinska obdelava za spremembo tehnološkega režima dela pri rezkanju ohišij zavornih valjev; Radenko Salemovič, dipl. inž. iz TGA — TOZD To- varna glinice za predlog ,,Hlajenje aluminijevega luga na vparilnem sistemu SNGH in Aleksander Sipoš, strojni tehnik iz TGA — TOZD za Vzdrževanje za predlog ,,Izboljšava na upravljanju iztočnega žleba na vozilu za anodno maso." MG OK ZKS ORMOŽ PROGRAMSKO VOLILNA SEJA Ormoški komunisti so na programsko volilni seji, kije bila v četrtek, 22. marca, najprej ocenili opravljeno delo v preteklem mandatu. Ugo- tovili so, da so v težkih gospodarskih razmerah komunisti v večini osnovnih organizacij dokaj aktivno uresničevali programe dela. Kljub temu pa je še precej komunistov, ki svojih nalog ne uresničujejo in pripadnost organizaciji izražajo le s plačevanjem članarine ter s pasivno prisotnostjo na sestankih. Največ težav, ki so jim v minulem mandatu posvečali pozornost, je izhajalo iz gospodarskega položaja nasploh. Ormoško gospodarstvo je že od nekdaj capljalo za bolj razvitimi, kar je predvsem posledica majhnih lastnih razvojnih možnosti in premalo smelega povezovanja z organizacijami združenega dela zunaj občine. V zadnjih dveh letih pa se situacija spreminja in pričakovati je, da bodo kmalu želi sadove uspešnega dela. Največji problem ormoškega gospodarstva je poleg izgub 550 brezposelnih delavcev, med njimi precej mladih, ki iščejo prvo zapos- litev. V Ormožu pričakujejo, da bodo v kratkem pridobili okrog 350 novih delovnih mest, o čemer se dogovarjajo z delovno organizacijo Peko. Sodelujejo pa tudi z nekaterimi drugimi večjimi organizacijami kot so Tam, Intes, Droga in tako dalje. Ljubljanski Medex namerava na primer pospešiti razvoj čebelarstva na ormoškem območju, koroška regija pa bo vlagala v razvoj živinoreje. Tako nameravajo v Ormožu zmaryšati razkorak med manj razvitimi in razvitimi območji. Ko so razpravljali o idejno-politični usposobljenosti komunistov so opozorili na slabo udeležbo komunistov na raznih izobraževalnih se- minarjih. Vzrok iščejo v programih za idejno in akcijsko usposabljanje, saj so mnogokrat togi, preveč teoretični in zato premalo privlačni. Zaradi slabe udeležbe na seminarjih so v .občinskem komiteju ZK Ormož prepričani, da tudi individualno izobraževanje komunistov ni tako kot naj bi bilo. Prizadevali si bodo, da bi izobraževanje resnično postalo stalna naloga vsakega posameznega člana Zveze komunistov, izob- raževalni programi pa bodo vsebovali več praktičnih problemov in izkušenj. Na programsko volilni seji so sprejeli smernice za delo v tem mandatu — o tem smo podrobneje že poročali, opravili pa so tudi volitve. Predsednik občinskega komiteja je postal Miran Krajnc iz KK Jeruza- lem TOZD Kmetijstvo, sekretar predsedstva OK ZKS pa Miros av Tramšek, ki je to funkcijo opravljal doslej. NTOobljekar ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Delegatski sistem v drugo polovico tre^ega sklica v četrtek, 22. marca se je na skupni seji zborov Skupščine obči- ne Ptuj zbralo 107 delegatov, kar pomeni, da je bila nad 89 odstotna udeležba in v vseh treh zborih v odstotkih skoraj enaka. To potrju- je živi interes delegatov in delegacij za vprašanja, ki so bila na dne- vnem redu. Na skupni seji so izvedli glasovanje z glasovnicami o kandidatih za predsednika Predsedstva SRS, kandidat je France Popit in nadomestne volit- ve za člana predsedstva SRS, kan- didat je Janez Stanovnik. Oba sta dobila večino vseh glasov. Za tem so zbori nadaljevali s skupnim zasedanjem. Najprej je Franc Tetičkovič, predsednik Skupščine občine Ptuj, poročal o uresničevanju delegatskega sistema v dveletnem mandatnem obdobju 1982/84. V poročilu je razčlenil delo, ki je bilo opravljeno v občini v zadnjih dveh letih od OZD, kra- jevnih skupnosti in SIS navzgor. Podrobneje je razčlenil delo posa- meznih zborov, skupščinskih komisij in odborov, sodelovanje z drugimi občinami, v svetu skupnosti podravskih občin in ak- tivnosti v republiški skupščini. Ob koncu pa je nakazal glavne naloge, ki nas čakajo pri nadaljnjem uveljavljanju in razvijanju delegat- skega sistema, predvsem z gledišča uresničevanja težkih in odgovornih nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V nadaljevanju skupnega zase- danja so delegati soglasno izvolili Franca Tetičkoviča za predsednika in Radenka Salemoviča za pod- predsednika Skupščine občine Ptuj za nadaljnji dve leti. Oba sta dala tudi slovesni izjavi. Sledila je uvodna obrazložitev k predlogu odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1984, ki jo je dal Franc Krajnc, podpredsednik^ izvršnega sveta SO Ptuj, odlok pa' so sprejeli na ločenih sejah zborov, ker pripomb ni bilo. V obrazložitvi pa je bilo navedeno, da več sred- stev ni, splošna poraba je omeje- na, zato tudi ni bilo moč upošteva- ti predlogov, ki so bili dani na osnutek. Strnjeno in kleno dodatno obrazložitev k poročilu o delu Izvršnega sveta SO Ptuj je dal nje- gov predsednik Janko Bezjak. Poročilo so delegati sprejeli sogla- sno. Poročilo o delu upravnih or- ganov in strokovnih služb občine Piuj je dodatno obrazložila le v. d. načelnika Uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, Matilda Kla- sinc predvsem s področja nalog pri varstvu okolja, zraka in voda. Delegat DPZ pa je zbore seznanil še s sklepi OK ZKS Ptuj o nalogah komunistov v upravnih organih. V razpravi pa je sodelovalo tudi več drugih delegatov glede hitrejšega reševanja zadev na področju melioracij in komasacij, kadrov- skih problemov v civilni zaščiti in podobno. Poročila so zbori skupno s stališči IS in odborov ter dopolnitev v razpravi sprejeli soglasno. Po tem, ko so bili deletati sezna- njeni še z gradivom za sejo zborov Skupščine SRS (seja je bila včeraj) in informacijo o uresničevanju sklepov, stališč in priporočil v Skupščini SRS, so nadaljevali z delom na ločenih sejah. Zbor združenega dela v narodnem domu, zbor krajevnih skupnosti v domu Franca Krambergerja in družbenopolitični zbor v sejni dvo- rani na magistratu. Na ločenih sejah so najprej izvolili predsednike in podpredse- dnike zborov, za tem pa obravna- vali še 15 točk dnevnega reda, večinoma gre za predloge sklepov in odlokov. Tako sklepi o izvolitvi predsednikov in podpredsednikov posameznih zborov, kot ostali skl pi ki so bili sprejeti na ločenih sejah zborov, so objavljeni v današnji številki Uradnega vestni- ka, priporočamo bralcem, da si jih preberejo. pp Delovišča v naravi so se odprla Delo na poljih, v vrtovih, vinogradih, sadovnja- kih in pri drugih kmetijskih opravilih so zaradi ne- koliko zapoznele pomladi v polnem teku, saj je opraviti marsikaj, kar bi sicer lahko bili že v začetku marca, če bi bilo topleje. Na posnetku sadjarji pri delu v enem od plantažnih nasadov Emona KK Ptuj. t oto: M. Ozmec JUTRI BO KONČANO VII. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN Z nastopom gledahške družine od Lovrenca na Dravskem polju se je v ponedeljek začelo v ptujskem gledališču etošnje VII. srečanje gledaliških skupin občine Ptuj v organizaciji zveze kulturnih ^rganizacij. Za otvoritveno predstavo lahko zapi- šemo," da je bila kar majhno presenečenje, to po- "^ni, — daje Partljičev tekst kot nalašč za igralce z ^avskega polja, ki so se v tej predstavi izkazali z ■^adljivo in prepričljivo igro. Tega dne bi morali *^topiti še igralci z Grajeno s Potrčevimi Krefli, pa J^žal zaradi službene odsotnosti igralca predstava V torek smo na ptujskem odru gledali še Vito- marčane in Cirkovčane, v sredo člana ptujskega gledališča Ota Mesariča in zvečer še nastop igralcev s Hajdine, danes pa bo predstava samo ob 19. uri. ko nastopajo Žetalčani s Katajevim Dnevom oddiha. Videmčani pa so prav tako morali svoj popoldanski nastop odpovedati zaradi odsotnosti igralca. Le- tošnje — VII. srečanje gledaliških skupin občine Ptuj bo končano jutri z nastopom Ptuičanov s Cankaijevo dramo Pohujšanje v dolini Sentflor- jansi. mš OBČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV DALEČ OD PRIČAKOVANJ Tudi četrto proizvodno — de- lovno tekmovanje kovinarjev občine Ptuj ni prineslo pričako- vanih rezultatov. Se najbolj so razočarali Ormožani, ki sploh niso prišli in tudi zasebni del obrti, ki je prijavil kar sedem tekmo- valcev. Zatajili so tudi tekmovalci izdelovnih organizacij; Agis, Olga Meglič in TGA. To pa ni mogoče trditi za člane tehničnih komisij iz omenjenih delovnih organizacij, ki so zvesti sodelavci že od prvega tekmovanja. Povedati je potrebno tudi. da se je na tekmovanje pri- javilo 64 tekmovalcev, tekmovalo pa je 27 tekmovalcev. Več o tekmovanju poročamo na strani 2. Mu Varilec Mag Co 2 pri delu foto: Ivo Preac 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. marec 1984 TEDNIK 4. proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev občine Ptuj Na tekmovanju se je zbralo 27 tekmovalcev od 64 prijavljenih. To kaže, da odnos do tekmovanja še vedno ni pravilen, saj je ob nekaterih tekmovalcih ptujskih delovnih organizacij, v celoti ni udeležila ormoška občina, ki naj bi se tekmovanja udeležila v sklopu ptujskega, Predvsem pa to vpliva na tehnične komisije, ki so svoj teoretični del, kot tudi mate- rial in orodja za praktični izdelek pripravile glede na število prijavljenih. Ob 7. uri (24. marca — na delovni dan ptujskih kovinarjev) sta v delavnicah srednješolskega centra zbrane (tekmovalce, člane tehničnih komisij ter vodstvo tekmovanja) pozdravila vodja šolskih delavnic Franc Gojkošek in predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Edvard Kupčič. Zaže- lela sta jim prijeten tekmovalno-delovni dan, veliko tekmovalne sreče ter govorila o namenu tekmovanja. Tekmovalci so se nato razporedili po panogah in odšli v učilnice, da opravijo preizkus teoretičnega dela. Test je obsegal 30 vprašanj s podro- čja varstva pri delu, znanja iz posamezne stroke ter poznavanja našega samoupravnega sistema. Po opravljenem teoretičnem delu, za katerega velja poudariti, da so ga tekmovalci zelo dobro opravili, razlike so bile res majhne, so odšli na svoja delovna mesta. Tekmovalci so tekmovali na treh mestih: delavnicah srednješolskega centra. Gorenju — Tozd Elektro- nika in Agisu — TOZD Orodjarna. V nekaterih panogah je tekmovanje potekalo dalj časa zaradi večjega števila tekmovalcev ali zahtevnejšega izdelka. Zanimivo je bilo spremljati RTV mehanika, ki so letos prvič tekmovali. Izvedbo te discipline tekmo- vanja je v celoti pripravila in izvedla temeljna organizacija Elektronika Ptuj, Strokovni delavci so pripravili zahtevno iskanje napake na črno be- lem televizorju. Dela so se lotili zelo resno in izvedli tekmovanje nadvse uspešno, za kar jim gre posebna pohvala. Ker se je tekmovanje v tej tozd odvijalo na delovni dan je vzbudilo veliko pozornost sodelavcev in upamo, da se bodo naslednjega udeležili v še večjem številu. V DO Agis je tekmovanje potekalo nemoteno. Večina tekmovalnih disciplin je bila v delavnicah srednješolskega centra. Povedati je potrebno, da je bilo tekmovanje prvič tudi v delavnir cah. Delavci centra so pokazali, da so strokovno dobro podkovani in da so sposobni maksimalno izkoristiti proizvodnje zmogljivosti. Prepričani smo, da bodo ob strojni izpopolnitvi delavnic, lahko izvedli tovrstna tek- movanja v mnogo širši obliki. Pohvaliti velja prijetno vzdušje, ki je vla- dalo celo tekmovalni dan na vseh tekmovalnih mestih. Poglejmo zmagovalce po posameznih disciplinah: 1. Stmgarji — Janez Vršič — Agis — TOZD Orodjarna, 2. Rezkalci — Stanko Ivančič — Agis, 3. Orodjarji — Stanko Vrtič — Agis, — Tozd Orodjarna, 4. Plamenski varilci — Alojz Krajnc — Agis, TOZD Velika oprema, 5. Varilci MG CO 2 — Franjo Golenko — TAM — Oddelek zavor Ptuj, 6. RTV mehaniki — Anton Fajfar — TGO — Tozd Elektronika Ptuj, 7. Brusilci — Silvo Kolarič — Agis — Tozd Orodjarna. Trije tekmovalci iz posamezne panoge se lahko udeležijo regijskega tekmovanja. V organizaciji in izvedbi tekmovanja so sodelovali: občinski svet ZSS Ptuj, občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektroindu- strije Ptuj, odbor za organizacijo tekmovanja in tehnične komisije, v ka- terih so sodelovali delavci centra, Agisa, DO Olga Meglič in TGO — TOZD Elektronika Ptuj. Ob razglasitvi rezultatov v domu učencev so udeleženci s priznanji prejeli tudi simbilično darilo — kladivo. Prvi trije v posamezni disciplini pa j)lakete s praktičnimi darili. Ob zaključku sta tekmovalcem čestitala^ uspehe in se jim zahvalila za udeležbo. Avgust Ivartnik, predsednik ob- činskega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije in pred- sednik organizacijskega odbora za pripravo in izvedbo tekmovanja, Zvonko Zuran. V prihodnjih dneh se bo odbor ponovno sestal in izdelal analizo tek- movanja, poleg tega pa tudi plan priprav na regijsko tekmovanje. Zvonko 2URAN Udeleženci 4. proizvodnega tekmovanja kovinarjev Zmagovalci posameznih disciplin foto: Ivo Preac Prižiganje po opravljenem remontu Foto: M. Ozniec Nova stiskalnica za opeko pomeni večjo kakovost izdelkov pti^ske Opekarne Foto: M. Ozmec NOVA STISKALNICA ZA OPEKO Po uspešnem remontu, ki so ga v ptujski Opekarni zaradi pomanjkanja mazuta pričeli nekoliko bolj zgodaj kot so načrtovali, so v sredo, 21. marca, ponovno prižgali peč. Hkrati je pričela delati nova st-^kalnica za opeko VMA 500-111, ki so jo kupili v daruvarskem Dalitu. Zanjo so odšteli pet milijonov dinarjev, še enkrat toliko pa so veljali rezervni deli in nekatera obnovitvena dela. Z naložbo bodo v Opekarni močno izboljšali kakovost izdelkov pa tudi fizični obseg proizvodnje. V preteklem letu so imeli s poldrugim desetletjem staro stiskalnico precej težav, zaradi dotrajanosti so morali za 14 dni ustaviti proizvodnjo. Kljub temu so skoraj v celoti uresničili planirano količino .proizvodov, saj so izdelali nekaj čez 10 milijonov opek normalnega formata, več kot 2 milijona metrov nosilcev in 35.000 metrov preklad. Za letos načrtujejo nekoliko povečano proizvodnjo, predvsem pri opekah normalnega formata, vso proizvodnjo pa bodo tudi prodali. V sedanjih gospodarskih razmerah je izredno težko načrtovati za mesec, kaj šele za leto ali več. Vendar v Opekarni niso malodušni. Prepričani so, da lahko z optimalnimi prizadevanji vseh zaposlenih zaključijo tudi to poslovno leto pozitivno, seveda če ne bo večjih težav z energijo. Direktor Opekarne Stanko Bordnjak je sedanje težave opisal tako: ,,Z zmanjševanjem zaposlenih — sedaj nas je 143 — in z rastjo produktivnosti smo že v preteklem poslovnem letu dosegli dobre rezultate, rezerv tu takorekoč več ni. Prihranimo bhko še pri energiji, zato že razmišljamo o nadomestilih za mazut. Za zadnjo pošiljko mazuta sploh ne poznamo cene, najbrž bo po 30 ali 36 dinarjev kilogram. Naslednji problem je cena železa, ki je od decembra lani višja za 21 odstotkov, medtem ko je cena naših izdelkov ostala nespremenjena. Tudi potem, ko bodo cene odmrznjene, naših cen ne bomo mogli povišati bolj kot bo to preneslo tržišče. Poleg vsega tega je trenutna situacija za opekarje nasploh neugodna, posebej še za nas, ker smo usmerjeni v individualno gradnjo. Ta pa je zaradi vse višjih življenjskih stroškov nekoliko zastala." V Opekarni so prepričani, da bodo z večjo kakovostjo, povečano proizvodnjo in z iz- polnjevanjem dogovorjenih rokov uspeli ob- držati rentabilnost organizacije združenega dela. Seveda se bojijo, da bo tudi v tem letu prišlo zaradi pomanjkanja goriva do zastojev, zato z znanstvenimi institucijami že iščejo ustrezna nadomestila za mazut. Lani so ga ob racionalni porabi že uspeli porabiti za okrog 300 ton manj, letos pa nameravajo lani porabljenih 1068 ton še zmanjšati. Vedo namreč, da je prisilna ustavitev proizvodnje zaradi vzrokov, na katere sami ne morejo vplivati, eden najbolj drastičnih ukrepov za vsakega poštenega delavca. N. Dobljekar Prvi stebri za ptujsko obvoznico Gradbeno podjetje Viadukt iz Zagreba je te dni zaključilo z gradnjo prvih stebrov za ključni objekt nove ptujske obvoznice — nadvoz čez že- leznico ob Natašini poti. Kot je znano se s problematiko pri križanju magistralne ceste Ptuj—Ormož z železnico, v občini Ptuj srečujemo in ubadamo že nekaj let. Leta 1980 pa je le prišlo do podpisa samoupravnega sporazuma, s ka- terim je ptujsko gospodarstvo pričelo združevati sredstva za gradnjo nove obvoznice. M. Ozmec Prvi stebri za nadvoz £ez železnico ob NataSini poti v Ptuju Produktivnost izvoz, povezovanje... V razpravi na programskovohlni seji občinske konference ZKS Ptuj je so- deloval tudi Alojz Gojčič, član CK ZKS in poudari! tri glavne naloge na področju gospodarstva: dvig produk- tivnosti, usmerjenost na zunanji trg in povezovanje OZD. Pri tem je rekel, da ni organizacije združenega dela, ki bi bila danes lahko zadovoljna s produktivnostjo. Prema- lo je smelosti, dobrih in strokovnih razmišljanj kako ta problem prema- gati. Vsak vocilni delavec bi moral letno najmanj štirikrat ocenjevati, kako je s produktivnostjo v njegovi OZD. Razmerje med ustvarjalnim in ne- ustvarjalnim delom je preveliko. Ad- ministriranje bi morali zamrzniti na sedanjem nivoju. Vsako razraščanje administrati vnegadelaje napad na naš politični sistem. Tudi neplodno bese- dičenje raši naš sistem. Več in boljše delo, večja produktivnost, tega bi se v prvi vrsti moral zavedati vsak direktor, —je poudaril tov. Gojčič in predlagal, da občinska skupščina in njen zbor /.tlrii^^neg« dela redno kličela na raz- govor vodilne delavce je iz gospodar- stva, zlasti, če ni programa, če je izguba in podobno. Čeprav smo _na- Dodročju izvoza dosegli vidne uspehd, vendar Se nismo izkoristili vseh možnosti, ki obstajajo v občini. Glede povezovanja v gospodarstvu je na podlagi lastnih izkušenj menil, da tu politične težnje niso vedno najbolj- še. Organizacijam združenega dela je treba pastiti proste roke glede po- vezovanja. Posebej je naglasil, da je združevanje edina alternativa politič- ne enotnosti Jugoslavije. Povezava mora biti neposredna, če hočemo, da bo enotni jugoslovanski trg zaživel in obstajal. FF Tri milijarde kilovatnih ur električne energije Poročali smo, da ^ v temeljni organizaciji hidroelektrarna For- min prve dni marca letos proiz- vedli že tri milijarde kilovatnih ur električne energije. Kot je pove- dal vodja tozda Danilo Šef, so od pričetka obratovanja te hidroe- lektrarne praktično izkoristili vo- dno energijo Drave skoraj stood- stotno Oba agregata sta namreč stala le nekaj ur, v glavnem zaradi manjših defektov. V začetku so imeli težave z opremo in z ureditvijo vodnega režima na Dravi. S skupnimi močmi pa je 39 članski delovni kolektiv HE Formin vse težave uspešno prebrodil in sedaj obratuje elektrarna takorekoč brezhibno. Ker v elektrogospodarstvu de- lijo prihodek na podlagi samo- upravnih sporazumov in ker v lanskem letu cena električne energije ni bila pokrita čez stroške enostavne reprodukcije celotnega elektrogospodarstva, so tudi v HE Formin izkazali 24 milijonov iz- gube. Žal na to delavci nimajo nobenega vpliva. Po elektroenergetski bilanci za leto 1984 so v Sloveniji praktično pokrite vse potrebe po električni energiji. Ker pa v ostalih repub- likah ni tako, predvidevajo, da bo tudi letos prišlo do manjših re- dukcij zaradi solidarnostnega prelivanja energije. -OM Strojnica hidroelektrarne v Forminu te dni Foto: M. Ozmec ŠE VEDNO PREMALO ZANIMANJA ZA IZOBRAŽEVANJE Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev na področju sam.ostojnega osebnega dela v občini Ptuj deluje že od leta 1974. Od takratdodanes je nenehno krepil skrb za izobraževanje delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj. Kljub vsem pri- zadevanjem uspehi niso najboljši. Se vedno se za različne oblike izobraževanja odloča premalo de- lavcev, izredno majhno zanimanje pa je za izob- lažfivanie v sredaiih šolah; za šolanje na višjih šolah pa je interes enak ničli. Za izobraževanje pa ne kažejo interesa tudi sami obrtniki. Mirko Bizjak, predsednik skupščine sklada je povedal, da je v preteklem letu obiskalo tečaj iz px)žarnega varstva 80 delavcev, tečaj iz varstva pri delu 300 delavcev in tečaj iz valjenja 15 delavcev. Sklad je v preteklem letu organiziral tudi več stro- kovnih ekskurzij, za katere je med delavci veliko zanimanja. Letošnji program je razdeljen na sedem točk m zajema: izobraževanje ob delu, strokovne specia- lizacije, organizirane oblike seminarjev, družbeno- politično izobraževanje, kulturno izobraževanje, strokovne ekskurzije in obveščanje. Zanimivo je omeniti prvo točko — to je izob- raževanje ob delu — v katero so vključili tudi izobraževanje iz dela za deficitarne obrti za pet delavcev. V ptujski občini je kritičnih že 19 obrti. Povedati je potrebno, da bo tak delavec dobival osebni dohodek v času izobraževanja, seveda pa se bo po končanem izobraževanju moral odločiti za delo v obrti. Tudi letos si bo sklad prizadeval, da v razne izobraževalne oblike vključi čim več delavcev. Od obrti pričakujemo v sedanjem gospodarskem tre- nutku veliko, uresničijo pa jih lahko samo izob- raženi in usposobljeni delavci. MG Ponudba za sindikalne izlete v turistični agenciji Petovio je ta čas zelo živahno. Čeprav je do uradne turistične sezone Se daleč (vsaj naše), je obisk v agenciji iz dneva v dan večji. Priha- jajo predvsem iz sindikalnih organizacij in se zani- majo za izlete. Da bi ugodili zahtevam, bo agencija še v tem tednu izdala prvo ponudbo izlettv, potovanj in ekskurzij — vsebovala bo kar 22 izletov. Gre za eno in več dnevne izlete. Sindikalne organizacije se v tem času zelo zanimajo tudi za obisk Brionov, kjer bodo s turistično sezono pričeli 7. aprila. Agencija ,,razmišlja" dalje. Želijo izdati tudi ponudbo za oglede domačih znamenitosti. S tem bodo ovrgli trditve, da vozijo ljudi iz občine, pri tem pa ničesar ne storijo za razvoj domačega turizma. Pri tem bo potrebno tudi bolj koordinirano delo vseh udeležencev ptujskega turizma. MG TEDNIK ~ 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 KRAJEVNA ZVEZA ZB NOV KS OLGA MEGLIČ Prvi v občini pri prenašanju izročil NOB Člani ZZB NOV v krajevni skupnosti Olga Meglič so v sobo- to, 24. marca v svojem domu krajanov/domiselno povezali svoj voliino-programski zbor s sreča- njem predvojnih komunistov z mladino ob 50-lctnici listkovnih in napisnih akcij v Ptuju. Cire za izjemen in prvi primer krajevne organizacije ZZB NOV, ki je ob enodušni podpori vseh subjek- tivnih sil v krajevni skupnosti in' vseh krajanov, začela z načrtnim prenašanjem izročil narodno osvobodilnega boja na mlade ro- dove in zagotovila, da bo to ostala trajna oblika. O tem je v poročilu o delu v dveletni mandatni dobi poročal IVAN VAUDA, predsednik kra- jevne zveze ZB NOV. saj je prav v zadnjih dveh Jetih bilo napra- vljenega izjemno mnogo. Naj to delo na kratko opišemo. Leta 1982 so v spomin na Olgo Meglič, po njej je krajevna skup- nost, ki obsega predvsem naselji Vičava in Orešje, tudi poimeno- vana, pripravili »okroglo mizo«. Na njej so krajanom in predvsem mladini govorili še živeči sode- lavci Olge in njenega moža Albina Meglič. Bogato gradivo živih pri- čevanj je zbrala in uredila prof. Ljubica Šuligoj in ob pomoči drugih strokovnih sodelavcev tako, daje že 5. septembra 1982 izšlo v priročni publikaciji. Fo- tografije in dokumenti, objavljeni v publikaciji, so bili osnova in ureditev spominske sobe v njiho- vem domu krajanov. Podvzeli so akcijo in v ptujski občini zbrali 170.000 din, pred- vsem so prispevale DPO in občinska skupščina. S tem de- naijem in ob velikem deležu prostovoljnega dela so postavili pred domom krajanov doprsni kip Olgi Meglič, delo akadem. kiparja Viktorja Gojkoviča. Borci, mladi in drugi krajani i/. KS so se sočasno tudi polno an- gažirali pri pripravi pohoda po poteh Kozjanske čete in kurirjev NOV na Jelovice in v Stoperce, ki so ga izvedli 9. in 10. septembra 1982. V pohodu so sodelovali tudi vojaki iz vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža, z njimi pri vseh akcijah stalno najtesneje sodelu- jejo. Pri prehodu pohodnikov čez reko Dravo so jim veliko poma- gali ptujski brodarji s svojimi rancami. Na celotni poti pohoda pa so se aktivno vključile KS Hajdina, Dolena, Majšperk in Stoperce. Pohod so zaključili s slovesnostjo ob prvem krajevnem pravniku. V letu 1983 so prav tako izvedli pohod po isti poti in ob polnem angažiranju istih krajevnih skup- nosti in sodelavcev. Najzanimi- vejše prizore z obeh pohodov so x)sneli na filmski trak, snemal je ■irezplačno Mišo Potočnik iz SŠC Ptuj, kije pripravil in opremil tudi film o tem pohodu. Film so prvič zavrteli za uvod v sobotno slo- vesnost. Poleg opisanih nalog pa so člani ZZB NOV iž te krajevne organizacije aktivno sodelovali v vseh akcijah na območju krajevne skupnosti, v občini in tudi širše. Dva člana sta se udeležila celo prireditev v počastitev 40-letnice bojev na Sutjeski v Tjentištu. Kot izhaja iz programa dela, ki so ga v osnutku sprejeli na kon- ferenci, bodo z enako široko ak- tivnostjo delovali tudi v letošnjem letu. Tako se bodo s političnim delom in družbeno aktivnostjo na vseh nivojih dosledno zavzemali za samoupravno odločanje in uresničevanje nalog, ki izhajajo iz stabilizacijskih programov. (Jojili in razvijali bodo sadove revolucije, branili bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, iskali privlačnejše oblike prenašanja tradicij NOV na mlajše pripadnike naše druž- bene skupnosti s tem, da bodo popestrili dosedanje oblike (po- hod po poteh Kozjanske čete in kurirjev NOV, pohod v Mostje), organizirali delovna in tovariška srečanja, tudi s starejšimi krajani, organizirali izlete in podobno. Po.sebej velja omeniti njihovo aktivnost v krajevni skupnosti, kjer bodo sodelovali pri izvajanju nalog SLO in družbene samozaš- čite, civilne in narodne zaščite, pomagali pri organiziranju akcije NNNP, skrbeli za primerno ure- ditev in vzdrževanje spominskih obeležij itd. Vse te naloge bodo izvajali skupaj z mladimi, pa tud' z ostalimi krajani v okviru Kf SZDL. Ob dejstvu, da starostna dob i članov ZZB NOV presega v po- vprečju že čez 67 let, se slabša njihovo zdravstveno stanje, zato komisija stalno bdi nad počutjem svojih članov, člani komisije in vodstva obiskujejo obolele in da- jejo pobude za potrebrto zdrav- stveno varstvo. Članstvo svojemu vodstvi zaupa, kar seje manifestiralo tudi v tem, da so s ploskanjem po- daljšali njihovo mandatno dobo še za dve leti, saj vidijo v njih zagotovilo, da bodo programske naloge tudi v celoti uresničili. Primer izvirnega delovanja te krajevne organizacije ZZB NOV prav gotovo zasluži občudovanje, predvsem pa posnemanje! FF Ivan Vauda bo krajevno organizacijo ZZB NOV v KS Olga Meglič vodil še naprej Foto: S. Kosi Najstarejši udeleženec zbora je bila Karolina Jakomini, ki je že v 86, letu starosti. Med okupacijo je živela v Bosni in je vsa družina že leta 1941 začela sodelovati v NOV. Starejši sin ji je padel v bojih za Trst, mlajši sin pa je bil borec v Gubčevi brigadi Foto: S. Kosi Usmeijenost k temeljnim strateškim nalogam Alojz Briški, član predsedstva CK ZKS se je na programsko-volil- ni seji OK ZKS Ptuj v razpravi po- hvalno izrekel o izvirni zamisli, ka- ko smo v Ptuju pripravili gradivo za to sejo, vodili razpravo in zasta- vili naloge za oblikovanje program- ske usmeritve za naprej. Ta izvirna zamisel zasluži posnemanje. Tako iz poročila in razprave izhaja celo- vitost,. konkretnost in kritičnost. Vidi se, da je bila celotna aktivnost usmerjena k temeljnim strateškim nalogam. Rezultati, ki smo jih v ptujski občini dosegli, to potrjuje- jo, saj so uspehi nad poprečnimi. Pozitivno je ocenil tudi napore za razvoj političnega sistema socia- lističnega samoupravljanja in pri tem usmerjenost na lastne sile. Ko je na kratko obrazložil poro- čilo ZIS o pogajanjih z mednarod- nim denarnim skladom glede na- daljnjih kreditov, je poudaril, da gospodarstvo ne bo sposobno pre- vzeti vsega bremena, če ga ne bomo razbremenili nekaterih obveznosti. Res pa je tudi, da dobrega gospo- darstva ni brez dobrega šolstva, zdravstva in drugih družbenih de- javnosti. Poudaril je, da mora ZK ob reševanju družbenih problemov skrbeti tudi za stalno lastno rast, organiziranost in idejno usposob- ljenost. Slavko Kleindienst, sekretar MS ZKS za Podravje se je pridružil oceni tov. Briškega in naglasi!, da je treba vložiti še več naporov za krepitev osnovnih organizacij ZKS, ki morajo biti glavna mobilizacij- ska sila. Tu moramo doseči večjo kvaliteto in učinkovitost, ne le pri sprejemanju, temveč pri izvajanju sklepov. Potrebni so večji, nepo- srednejši stiki s članstvom, .vsak ko- munist pa mora delati v SZDL, med ljudmi, vslehernem okolju se je treba prešteti in videti možnosti za učinkovitejše delo. V ZK se je treba razbremeniti obravnave stvari, ki spadajo v delo- krog drugih. S tem bomo povečali učinkovitost političnga dela, ki ga radi ocenjujemo po številu sestan- kov in sej, ne vprašamo pa se, kak- šni so rezultati. Posebej je spregovoril o akcij- skem povezovanju komunistov, ki mora priti bolj do izraza tudi v okviru medobčinskega sveta ZKS za Podravje. Metode akcijskega povezovanja moramo izpopolnje- vati, iti v samo združeno delo in tam spobujati. V regiji imamo mnogo skupnih interesov, gre za enotno in usklajeno planiranje raz- voja in podobno. FF Lojze Briški (levo) in Slavko Kleindienst (desno) na programskovolilni seji v Ptuju foto: I. kotar Zahteve učiteljev Delegati skupščine izobraževalne skupnosti občine Ptuj so na seji, ki je bila v ponedeljek, 26. marca, sprejeli poročilo o delu v pretek- lem letu in zatem razpravljali o osnutku letošnjega programa ter o njegovem financiranju. Prav pri tej točki dnevnega reda se je neko- liko zataknilo. Učitelji so imeli precej pripomb k osnutku progra- ma in k sklepu o začasnem finan- ciranju. Skupnost osnovnih šol občine Ptuj zahteva, med drugim rast ma- terialnih stroškov — oziroma sred- stev zanje — po stopnji inflacije, poračun sredstev za prve tri mesece tega leta, — sedaj prejemajo po- prečne dvanajstine preteklega leta, podatke o vrednosti oddelka zajamčenega programa v republiki in občini ter izenačitev svojega družbenoekonomskega položaja z delavci v ostalem združenem delu. Te in nekatere druge zahteve naj bi bile uresničene do 10. aprila letos. Ce v občini ne bo prišlo do realiza- cije, bodo s svojimi težavami seznanili republiško skupščino, če ne bomo uspeli na višji ravni pa . . . Najbrž lahko pričakujemo podobne dogodke kot leta 1968. Da je osnovno m srednje .šolstvo v velikih težavah ni treba posebej poudarjati. Znano je tudi, da je podobno ali celo slabše v ostalih družbenih dejavnosti. Očitno zao- stajanje osebnih dohodkov delav- cev v družbenih dejavnostih je pri- peljalo tako daleč, da normalno delo ni več mogoče. Že za redno dejavnost je v zadnjih letih vse manj denarja, materialni stroški naraščajo takorekoč iz dneva v dan, 'osebni dohodki so vedno manjši. Res je, da je položaj družbenih dejavnosti nasploh odvisen od ustvarjenega dohodka v ostalem združenem delu, res pa je tudi, da te dejavnosti obravna- vamo le kot porabo in ne kot tisti del združenega dela, ki prispeva k ustvarjanju dohodka. Delegati so osnutek programa dela skupnosti za letos sprejeli skupaj s pripombami izvajalcev, prav tako tudi sklep o podaljšanju sklepa o začasnem financiranju z dopolnitvijo, da skupnost mora opraviti poračun sredstev od 1. 1. 1984. Vprašanje pa je, koiiko je omenjeni sklep za skupnost sploh obvezujoč, če vemo, da je njegovo uresničevanje odvisno zgolj od pri- liva sredstev. Tega pa ni mogoče predvideti niti za tri mesece, kaj šele za leto naprej. Pogoji gospo- darjenja v tem letu ni,so znani, znano pa je, da moramo krepko zmanjšati skupno in splošno pora- bo. Da to pomeni krčenje progra- mov interesnih skupnosti družbe- nih dejavnosti, je jasno. Manj ja- sno in znano pa je, kakšne bodo posledice takih ukrepov v bližnji prihodnosti. Delegati so brez moči — uresničevanje sprejetega pro- grama po tej ali oni varianti je še najmanj odvisno od njih, pa če- prav so skupščine najvišji organi skupnosti. Na seji skupščine so delegati izvolili novega predsednika skup- ščine. To funkcijo bo sedaj opra- vljal Savo Kozjak, diplomirani pravnik. N. Dobljekar Danes v Ormožu Svet skupnosti podravskih občin Pod predsedstvom Toneta Luskoviča se bo danes, 29. marca dopoldne sestal v Ormožu Svet skupnosti podravskih občin. Na dnevnem redu imajo razpravo o aktivnostih za zaščito rezervatov s pitno vodo na območju skupnosti podravskih občin, o predlogu samoupravnega sporazuma o usklajenem izvajanju in financiranju kmetijske pospeševalne službe v Po- dravju in o družbenem dogovoru o nalogan in vlogi INDOK centra v Mari- boru. Ob koncu pa bodo obravnavali poročilo o uresničitvi finančnega na- črta za redno dejavnost sveta skupnosti za leto 1983 in predlog finančnega načrta za letos ter predloge delegatov in delegacij. NOVO VODSTVO OK ZKS PTUJ Na programskovolilni seji občinske konference ZKS Ptuj so na podla- gi kadrovskih priprav, od evidentiranja v maju 1983 naprej, izvedli tudi na- domestne volitve novih članov občinskega komiteja in predsedstva. Naj- prej so razrešili članstva v občinskem komiteju ZKS 12 članov (nekateri so odšli, prevzeli druge zadolžitve, zaprosili za razrešitev ali pa so bili premalo aktivni) in namesto njih izvolili 12 novih članov. S tem so tudi vidno izbolj- šali socialno strukturo članov občinskega komiteja, ki je sedaj ustrezna strukturi članstva ZK v občini. Izvoljeni so bili: Branko Babosek, Štefan Celan, Alojz Erlač, Nada Gregurec, Srečko Kolar, Milan Kuri, Franc Luk- man, Emil Mesarič, Janko Vogrinec, Franc Visenjak, Rudi Vodušek, Ja- nez Zemljarič in Henrik Zlebnik. Tako dopolnjen občinski komite šteje 43 članov, enako kot prej. Po programsko-volilni konferen- ci se je takoj sestal Občinski komite ZKS Ptuj, izvolil člane predsedstva OK ZKS Ptuj, ki bo tudi v tem mandatu štelo 11 članov, izvolili pa so tudi tovariše za najodgovornejše funkcije v ZK v občini. Za predsednika OK ZKS Ptuj je bil izvoljen STANKO LEPE J, se- danji sekretar predsedstva komite- ja. Funkcijo bo opravljal neprofe- sionalno, ker odhaja na delo v TOZD Ptujska tiskarna, iz katere je tudi prišel na opravljanje profe- sionalnih političnih funkcij. Za novega sekretarja predsedstva OK ZKS Ptuj je bil izvoljen GO- RAZD ZMAVC, doslej član pred- sedstva, sicer pa direktor TGO Go- renje TOZD Elektronika Ptuj. Funkcijo bo opravljal profesional- Gorazd Žmavc, roj. 28.2.1947, se- kretar predsedstva OK ZKS Ptuj Stanko Lepej, roj. 16. 3. 1942, predsednik OK ZKS Ptuj Feliks Bagar, roj. 23. 4.1930, Izvrš- ni sekretar predsedstva OK ZKS foto: 1 kotar Za izvršnega sekretarja predsedstva OK ZKS Ptuj, odgovornega za organiziranost, razvoj, kadrovsko poHtiko in usposabljanje v ZK pa je bil p(^ovno izvoljen FELIKS BAGAR, ki je to funkcijo uspešno opravljal že zadnji dve leti. FF Novo vodstvo Na programsko volilni seji so ormoški komunisti izvolih za pred- sednika Občinskega komiteja ZK Ormož Mirana Krajnca, zaposlenega v KK Jeruzalem TOZD Kmetijstvo. Rodil seje 18. 7. 1946, po poklicu je diplomirani veterinar. Izredno aktivno deluje v sindikatih in zvezi komunistov. V letih 1980—1982 je bil predsednik občinske organizacije zveze sindikatov, .sedaj je član predsedstva OS ZSS in predsednik odbora za kmetijstvo in živilsko industrijo, bil je tudi delegafna 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. V prejšnjem mandatu je bil član predsedstva OK ZKS in delegat v družbenopolitičnem zboru SO Ormož ter član predsedstva socialistične zveze. , S svojo družbenopolitično aktivnostjo in skromnostjo ter prizade- vnim delom sije ustvaril ugled med člani ZK. karje dokazala tudi široka p(xlpora med člani v kadrovskem postopku. Za sekretarja predsedstva OK ZKS Ormožje bil p>onovno izvolnjen Miroslav Tramšek. po poklicu učitelj. Rodilseje25. 10. 1941. Dosedanjo funkcijo sekretarja je uspešno opravljal, aktivno pa je deloval tudi v »stalih družbenopolitičnih organizacijah in v krajevni skupnosti. Kot sekretar je bil čvrsto povezan s članstvom, ima dobre organizacijske sfX).sobnosti. odlikuje ga ustvarjalna kritika in pristna pripadnost zvezi komunistov in delavskemu razredu. Na programsko volilni seji so komunisti izvolili pei novih članov občinskega komiteja, nova člana predsedstva OK ZKS pa sta postala B(^jan Mlakar in Bojan Makovecki Miran Krajnc Miroslav Tramšek 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 29. marec 1984 - XEDltfIK Posebne zdravstvene pravice borcev NOV po prejšnjem in sedanjem samoupravnem sporazumu v ptujski občini v skladu s prejšnjim Zakonom o zdravstvenem var- stvu (Ur. list SRS št. 38/74, 1/75, 31/76) je skupščina občinske Zdravstvene skupnosti Ptuj, dne 2/2 1978 sprejela Samoupravni sporazum o prispevkih in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Ta sporazum, ki je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 3/78 je prenehal vezati dne 1/7-1983, ko se je začel uporabljati na podlagi 6. člena sedanjega za- kona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80) sprejet in v Ur. listu SRS št. 26/83 z dne 29/7-1983 objavljen Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva. Pripomnim, da je občinska zdravstvena skupnost sprejela omenjen sporazum na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 20/6- 1983 in to v enakem besedilu kot je bil sprejet v veči- ni občinskih zdravstvenih skupnostih. Od tega spora- zuma je v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 10/83 objavljen samo 45. člen, ki določa zneske, ki jih prispevajo i^porabniki k ceni zdravstvenih stori- tev, zdravil in pripomočkov. POSEBNE ZDRAVSTVENE PRAVICE BORCEV NOB PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU IZ LETA 1978 V tem tlanku ne bom obravnaval posebnih zdrav- stvenih pravic vojaških invalidov, borcev iz balkan- skih vojn itd., temveč le borcev NOV. Pod besedama ,,borci NOV" pa je razumeti borce (partizane), ki so se borili v enotah NOV in pa aktiviste, ki so aktivno in organizirano delali v narodnoosvobodilnem giba- nju (v NOG). Po omenienem sporazumu so imeli borci NOV, pač glede na to ali so bili zdravstveno zavarovani kot delavci v organizacijah združenega dela, kot samo- stojni obrtniki, kot kmetje itd., vse pravice kot drugi zavarovanci iz teh poklicev, razen tega pa nekaj ugo- dnosti in sicer: — Pravico do preventivnega varstva ter obveznega cepljenja po sprejetem programu (glej 10. čl. spora- zuma) kot je znano se preventivno varstvo borcev NOV v ptujski občini izvaja, saj se borci vsako leto' pozivajo na zdravniške preglede, imajo svoj dispan- zer itd. — Ce so bili zdravstveno zavarovani v kategoriji zavarovancev, ki so imeli pravico do nadomestila osebnega dohodka ob začasni zadržanosti od dela (na primer delavci, ne pa kmetje), so imeli pravico ne glede na vzrok zadržanosti dobiti 100 \aniu le kuu-lUNke kuluiie. /luna M>K» picvl piol>leiuoiii i/- jvln ievama plana v obeh kmet i i- Aulnig.ih. Vsa i/ Una \ leto (vnavliaiiV^a iloi^aiiinia bi sama sct^i iHipaJla, če bi biU> vi^č iiN^Hr-iiiih piuldovalciA sUulkotne p^-sc. Na stečv> so mnoj^i kmetoval- i-i že povsem osvoiili sivloK-n način kmetovanja, ki ga ta kmetij- ska kultiiia /ahtcva in tako na svojih kmetijah doka.nijejo, kako upiavičv-Mio uvajamo sladkorno p«> so v naSe kmetijstvo in kako d».v hodkoviio zanimiva ie lahko. l"na tak^inih kmetij jo kmetija ?nidari- ;jovih v Goiišnici. Gospinlar Janko luin je pv>vt.\lal, da pridelujejo sladkorno peso ?e 1x1 vsega /ačetka uvajanja to kulturo na našem območju. Vs;i ta lota so bili njihovi piidoiki dobri in valno so bili oljni tudi / dohiHikom. Po- solvi /avknoljni pa so i lanskim pridelkom, ki jih uvršča mod pitdolov.iki v kmoiif-ki /.uiiugi P.iij (lit i nusio. M> poM i.ili ii.i 70 atih in po slalvin v -mku .aiaili mi^o so jo n.uiioi.ivali piHloiati, viinl.ii so lun Nttokov m.iki svolovali iliuna- čo. Ob spiavilu p.i sii bili /olo .Milovolini. Piiilol.ili m> nokaj nad 4"' ti>n poso, li> pv>nioiii hektarski piulolok voč kot 68 ion. l'ovpiočna siv>pnia sl.ulkoija v njihov ih fiMuoljih jo /nai.ila kar I S,61 ikI- sti>ika. l. iačuii.ili smo, tla si> tako pridelali na "O .iiih 8 tisv>č 2()0 kilogramov sladkorja. Seveda ni pvMiebno posebej p<>V(.iarjaii ita Kvlo (Vso sejali tiuli lotos in vsa naslednja leia. Poleg pt.'so pridelujejo krompir, p>ienioo in največ silahio koru/e. Njihovi hlevi so polni živine in prašičev. Imajo 46 pitancev do .*i(X) kilogramov, 27 pitancev do 2(X) kilogramov, 7 plemenskih svinj in letno v/gojijo okoli ItH) pujskov. Njihova kmetija je torej prava tovarna hrane. Vse to zahteva seveda ogromno dela, tega pa .st: pri Znidaričevih ne ustrašijo. Ker so člani družine, — ra/en gospoilarja, /a|X)sleiii, imajo /a|H)sleiioga delavca ob |X)p." Srečanje najboljših pridelovalcev sladkorne pese v ponedeljek so se v ormoški tovarni sladkor- ja spet zbrali najuspešnejši pridelovalci sladkor- ne pese. Udeleženci srečanja so vzorni pridelo- valci, ki so lani kljub neugodnemu vremenu do- segli zavidljive pridelovalne rezultate. Dosegli so 60 do 70 ton pese na hektar, na drugi strani pa so nekateri dosegli po hektarju le okoli 20 ton pridelka. To je več kot dober dokaz, da je mogoče le z vestnim delom in upoštevanjem vseh strokovnih nasvetov doseči dobre rezultate in najti računico tudi v pridelovanju sladkorne pese. Kljub količinsko manjšemu pridelku je bila lanska letina ena najboljših doslej, če upošteva- mo kakovost pridelka. Zasebni pridelovalci so zagotovili lani 60 tisoč ton, družbeno kmetijstvo pa 95 tisoč ton sladkorne pese. V tovarni so proizvedli 20 tisoč 300 ton sladkorja, kar je slaba tretjina slovenskih potreb. Med lanskoletnimi najboljšimi pridelovalci sladkorne pese so tudi predstavniki ptujskega in ormoškega kmetiistva. Med družt)enimi kmetij- skimi organizacijami so dosegli najboljše rezul- tate v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem Or- mož, delovna enota Starše Kmetijskega kombi- nata Ptuj pa je tretji najuspiešnejši pridelovalec. V kmetijski zadrugi Ptuj so najuspešnejši trije pridelovalci Janko Znidarič iz Gorišnice, Franc Rajh iz Draženc in Jože Majerič iz Spodnjega Velovlaka. Najuspešnejši pridelovalec v KZ Lo- vrenc je bil lani Jože Tominc iz Cirkovc, v TOK kooperacija pri KK Jeruzalem Ormož pa so bili najuspešnejši pridelovalci Janez Štampar iz Vi- tana 8, Janko Klanjčar iz Vodrancev 9 ter Jan- ko Zidarič iz Slovenske 69 v Središču ob Dravi. Sicer pa so najuspešnejši pridelovalci tudi letos prišli iz ljutomersko-pomurskega območja. V teh dneh se iztekajo priprave na letošnjo se- tev sladkorne pese. Strokovnjaki ugotavljajo, da bodoči pridelovalci še vedno niso v celoti upoštevali strokovna navodila, predvsem kar se tiče jesenske priprave zemlje. Setev naj bi opravili na 5.735 hektarih, doslej sklenjene po- godbe pa zagotavljajo 5.186 hektarov. Ci'lj leto- šnje pridelave je povprečna Koncina '♦u lun pese na hektar, kar je po dosedanjih izkušnjah mo- goče doseči. Tudi cena sladkorne pese bo letos ugodna, skupaj z regresi bo dosegla skoraj 6 di- narjev za kilogram. Nedvomno pa se izplača potegovati tudi za uvrstitev med najboljše pri- delovalce. Ti so namreč na ponedeljkovi slove- snosti poleg priznanja prejeli še naročilnice za nakup zaščitnih sredstev in sicer prvouvrščeni v svoji zadružni organizaciji za enkratno zaščito posevka na enem hektarju, drugo uvrščeni za zaščito posevka na 75 arih in tretjeuvrščeni za zaščito posevka na površini 50 arov. Poleg tega so trije najboljši slovenski pridelovalci pese v lanskem letu prejeli še posebno nagrado Pinusa in sicer brezplačno drugo škropljenje celotne površine, posejane s sladkorno peso. JB VISOKI JUBILEJ FRAiyOKA HOLCA Te dni je praznoval 70-letnico rojstva Franček Holc, kmetovalec in vsestranski družbeni delavec, doma v Zagorcih št. 61 v KS Juršinci. Da bi ga našim bralcem podrobneje predstavili, ga je naš novinar iskal na domu, žal pa ga ni mogel najti, ker je bil po opra- vkih nekje na terenu. Zato bomo več o njem, njegovem delu in jubileju napisali drugič. Tokrat pa le nekaj skopih podatkov. Franček Holc je bil rojen, 25. marca 1914 v Zagorcih. V javnem življenju se je začel udejstvovati že kot mladenič in je bil že leta 1933 med ustanovitelji Društva kmet- skih fantov in deklet v Juršincih, takrat Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Med NOB je aktivno sodeloval kot aktivist OF na terenu. Po osvo- boditvi pa je bil med najdelavnej- šimi kmetovalci, s sadjarji in drevesničarji na območju Juršinc in širšega območja tega dela Slovenskih goric. Bil je med ustanovitelji in dolgoletni predse- dnik Turističnega društva Gomila, delaven pri izgradnji ljudske obla- sti in pozneje v krajevni samo- upravi, komunalnem in delegat- skem sistemu. Delaven v SZDL in v drugih DPO, v društvih itd., saj ni bilo organizacije ali društva na vasi in v krajevni skupnosti, kjer s svojim delom ne bi pomagal Franček Holc. Redno je tudi sodeloval kot dopisnik v raznih časnikih, dopi- snik Tednika pa je že od začetka njegovega izhajanja pred 35 leti. Pa ne samo aktiven družbeno-poli- tični delavec na vasi, kmetovalec, trsničar in drevesničar, Franček Holc je tudi ljudski pesnik, tu in tam katero od njegovih objavimo tudi v Tedniku. Mnogo jih ima napisanih, ki čakajo, da bi jih sla- vist malo jezikovno opilil in bi ta- ko bile primernejše za objavo, so pa že sedaj hvaležno gradivo za vaške zbore ali recitatorje na kra- jevnih in društvenih prireditvah. Kljub težki bolezni in slabemu zdravstvenemu stanju nasploh. tudi danes Franček Holc ne miru- je. Aktivno dela v društvu upokojencev, pri Turističnem društvu Gomila, na številnih kra- jevnih prireditvah in podobno. Cesto ga boli to, da okolje večkrat za njegovo delo in prizadevanja ni imelo in tudi nima dovolj razume- vanja. Sicer pa — z vztrajnostjo se vseeno nekaj doseže in te Frančku Holcu prav gotovo ne manjka. Jubilantu ob 70-letnici rojstva tudi naše čestitke! FF Člani Društva upokojencev Juršinci lansko leto na izletu v Zg. Ščavnici. Harmonikarka jc SO-letna Frančka Gutman iz Kokolanjšaka, desno od nje naš jubilant Franček Holc. ^ Novembra 1983 so v lovskem domu v Juršincih izvedli zanimivo ljudsko prireditev ,,krščenje mošta". Na posnetku krstitey mošta Jože Bezjak in njegov strežnik Franček Holc s poličem v roki. Komisija za delovna razmerja TOZD Elektrarna Formin oglaša prosta dela in naloge: — varnostnika s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Delo poteka v turnusu. Pogoji: osnovna šola, 6 mesecev prakse. Kandidati naj prijave z dokazili o zahtevani izobrazbi pošljejo komisiji na naslov: DEM TOZD ELEKTRARNA Formin, Komisiji za delovna razmerja, 62272 Gorišnica v roku 10 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za pri- javo. Onesnaženi vodnjaki - zakaj? Pred nekaj leti, ko ste si vodovodna skupnost in komunalno podjetje mt)čno prizadevala za gradnjo vodovodnega omrežja, je delo potekalo plansko in brez zastoja. Krajani so plačali prispevek za vodovod, s tem pa so bili upravičeni, da si napeljejo vodo v svoje stanovanje iz glavnega omrežja, izpolnjena želja v.sakogar, kije imel vodo kar pri roki, ni mu bilo več treba prinašati iz oddaljenega kraja vode. Tisti, ki so imeli studenec na dvorišču, so prišli do zaključka, da jim je brez koristi in so ga preprosto zasuli, kot da ga nikoli več ne bodo rabili. Studenec, kije bil za številne krajane vehkega pomena, je sedaj tako onesnažen, da ni mogoče koristiti vode: skratka na površini je zaslediti vse mogoče odpadne snovi, ki jih je človek nepremišljeno odvrgel, ni pa pomislil, kaj je s temi odpadnimi snovmi povzročil: okužbo, zastrupitev ir>d. Mi.sel meje pripeljala do preskrbovanja ljudi z zdravo pitno vodo, ki bi ji morali nenehno posvečati veliko skrb. Že v normalnih okolišči- nah, pri vsem pa v tem času, koje voda čedalje bolj onesnažena, bi vsakdo moral upoštevati določene norme in predpise, če želimo, da bomo imeli zdravo vodo. Kajti vemo, daje neštetokrat prav voda vzrok množičnih nalezljivih, predvsem črevesnih obolenj in celo epidemij, '^'saka epide- mija se zelo hitro širi, je ozdravljiva, vendar prinaša številne nevšečnosti. Prav zato bi bilo treba pri čiščenju vodnjakov aii drugih vodnih objektov upoštevati določene predpise, pa tudi higienske ukrepe. Ven- dar je potrebno že vir vode in vodni objekt za zb. anje vode zaščititi predvsem tam, kjer imajo krajani skupni vodnjak. Vodnjak bi praviloma moral biti zaprt, kar pomeni, da bi iz njega" lahko dobivali vodo le s pomočjo ročne črpalke. Za tako delo je treba vložiti veliko truda in volje, pa tudi denarja, ki ga krajani za take namene radi ne dajejo. Predvsem seje to pokazalo v tem času, ko seje svet spremenil, ko imajo že v vsaki stavbi vodovod, vendar iz vodovodnega omrežja voda ni tako kvalitetna kot prava studenčnica. Krajani so veliko razmišljali o čiščenju vodnja- kov, sklenili so, da bo akcija stekla spomladi, ko bo vreme za ta dela ugodno. Delali bodo po predpisih pa čeprav bo zahtevalo veliko truda, se jim bo splačalo. Vedeti moramo še nekaj: sedaj je čas, ko higiena sploh precej peša, ko tavajo naokrog bolne živali, marsikje se najdejo že docela razpadle. Vse to že samo po sebi. ne da bi se nad vodo še posebej spravil nasprotnik, lahko povzroči zastrupitve in onesnažuje vodne vire, zajetja ipd. To je torej še dodatna nevarnost, ki jo moramo upoštevati pri preskrbih zdravo pitno vodo. Viktor Rajh Tudi v letošnjem setvenem programu koruza v ospredju Hitro spreminjanje tržnih razmer in kmetijskega gospodarstva narekuje tudi v občini Slovenska Bistrica, ki se še vedno uvišča med večje proizvajalce kmetijskih pridelkov, hitrejša ukrepanja. Zato so se tako pred nedavnim odločili, da bodo v lanskem letu sprejeti setveni plan še dopolnili v korist iskanih pridelkov. V občini Slovenska Bistrica načrtujejo, da bodo v letošnjem letu posejali koruze za zrnje na skupno 1240 hektarjih, silažne koruze pa na tisoč hektarjih. Za povečanje setve silažne koruze so se odločih tudi pri zasebnih kmetovalcih, saj je v zadnjih letih opaziti pospešeno gradnjo silosov. Načrtujejo, da bodo pri zasebnih kmetih posejali silažno koruzo na okoli tisoč hektarjih. Pomembno mesto v setvenem planu zavzema tudi pšenica, ki jo bodo v tem letu posejali na 180 hektarjih družbenega sektorja in okoli 400 hektarjev zasebni kmetovalci. Od tega je več kot polovica površin pogodbeno vezana z zadrugo. Precej bodo posejali tudi ječmena in to na okoli sto hektarjih, kar je prav gotovo zelo spodbudno. Precej manj pa bo površin posejanih z ržjo, ki ji bodo namenili 30 hektarjev; medtem ko bodo okoli 40 hektarjev posejali z ovsem. Sajenje krompirja je bilo na njivskih površinah*bistriške občine že vsa leta dokaj spodbudna dejavnost, kljub temu, da je njegova cena iz leta v leto zelo nihala. Tokrat ga bodo kmetovalci v bi-.tri.ski občini posadili na okoli 600 hektarjih. V praksi se vse uspešneje uveljavlja sodelovanje med tovarno olja iz Slovenske Bistrice in Kmetijskim kombinatom, ki bo letos za potrebe tovarne posejal na 50 hektarjih oljno repico, medtem ko je sajenje bučnic vedno močneje prisotno tudi pri zasebnih kmetovalcih. Pri kmetijskem kombinatu, kot osnovnem nosilcu kmetijske proizvodnje na območju občine Slovenska Bistrica pa pričakujejo, da bodo letos posvetili vso pozornost tudi sajenju sladkorne pese. Doslej so s kmetovalci sklenili pogodbo za saditev s to kulturo na 35 hektarjih. Viktor Horvat V spomin Janezu Je prišla urcnka sinrt in /irainček bo zopn. Se hoš \ vinca pil, ne boš se veselil. Le hladen grob ti bo srce hladil. Tako je zapisal slovenski pesnik v sem, ki so ljubili vinske gore in to najžlahtnejšo rastlino na svetu, jo gojili, obdelovali in spoštljivo uživali njen sad. Eden takih potomcev je bil tudi Jane/ Petrovič, rojen v Goricah v Sedlašku pri Podlehniku. Vse svoje življenje se je napre/al in živel /a napredek ptujskega gospodarstva. Bil je človek duha, ki je /nal /hirati ljudi, katerim je zaupal in ki so njemu Ziuipali, /aio ni nikoli Osuil sam v težkih trenut- kih. Njegovi prijaiolji m sodelavci smo mu vedno /vesio sledili v skr- beh /a čim boljši ra/voj kmetijske- ga kombinata, ki se je lepo ra/eve- lal pod njegovo roko. V prostem ca>ii ',:k-v pra/nika bodo v sohnto. 7. aprila i/vetfli pohod do Potrčeve n i [~)e-.!rniku. dan kasneje pa >ia\T!.)sino sojo skupščine m \\>d>;e\ ""..'!itičnih oreanizacii. iA PITNA VODA, TELEFON IN CESTE... Pravgotovo so v krajevni skup- nosti Dolena v zadnjih nekaj letih naredili velik skok iz manjrazvi- tosti. K temu je v precejšnji meri gotovo prispevala tudi asfaltna povezava z občinskim središčem. Sicer pa smo o opravljenem delu in aktivnostih v minulem letu kramljali s Francko Petrovičevo, ki poleg tajniške funkcije v KS opravlja še funkcijo sekretarja krajevne konference SZDL Do- lena: »Prepričana sem, daje vsak iz- med krajanov prispeval svoj dra- gocen delež k razvoju naše kra- jevne skupnosti. V lanskem letu smo imeli največ dela z moder- nizacijo, oziroma asfaltiranjem ceste skozi Trnovec, tako da ima- mo sedaj cestno povezavo tudi s sosednjo KS Kidričevo. Precej denarja smo porabili za to nalogo. Poleg zbranih sredstev s samo- prispevkom smo nekaj denarja zbrali tudi s posebnimi pogodba- mi občanov, pomanjkanje de- natja pa smo vseskozi uspešno reševali tudi s prostovoljnim de- lom. Na območju celotne KS smo redno vzdrževali vse krajevne ceste, nadaljevali smo z gradbe- nimi deli v kulturnem domu v Selah, kjer smo napeljali instala- cijo za centralno kurjavo. Dodat- no smo uredili še nekaj prostorov v domu družbenopolitičnih organizacij Dolena. Eno večjih del pa je bila tudi gradnja mostu prek Peklače v Doleni, kjer se je enotnost in delavnost krajanov še posebej izkazala. Ostali del sredstev iz referen- dumskega programa pa smo na- menili za manjša komunalna dela, za področje SLO in DS in pa seveda za dejavnost društev in organizacij v K S. V okviru pro- svetnega društva Sela uspešno deluje tudi sekcija za kulturo Dolena, kjer uspešno deluje več skupin. Najaktivnejši so pravgo- tovo člani folklorne skupine Rožmarin haloških dolin in člani moškega pevskega zbora ljud- skega petja.« Kakšne pa so pomembnejše naloge KS v letošnjem letu? »Precej nalog je pred nami, vendar imamo težave z viri sred- stev. Pošteno se bomo morali po- truditi, da bi zares uspeli rešiti vse probleme. Poleg sredstev iz kra- jevnega samoprispevka bomo dodatno zbrali še nekaj denarja s posebnimi pogodbami s krajani. Za našo KS je še vedno največji problem pitna voda, telefon in ceste. Pitne vode še vedno nima- mo v naseljih Popovci, Zgornja Pristava, Dolena in Bolečka vas, zato bomo storiH vse, da bi do nje čimprej prišli. Ena večjih akcij bo položitev PTT kabla od Majšper- ka do Dolene. Ostane nam mcxlernizacija ceste skozi naselja Popovci, Zgornja Pristava in Bo- lečka vas, ter skrb za nadaljevanje regulacije reke Dravinje, da bi tako zmanjšali tudi nevarnost pred poplavami.« ♦ Kako pa ste zadovoljni z ak- tivnostjo družbenopoUtičnih organizacij v Doleni? »Že dalj časa smo v krajevni konferenci SZDL, osnovni organizaciji ZKS in mladinski organizaciji zadovoljni z delom, saj poteka enotno in koordinira- no. Mislim, da je ni najmanjše akcije v kateri ne bi bila prisotna katera od omenjenih organizacij. Ce je res, da na mladih svet stoji, potem se nam ni treba bati, da tudi v bodoče ne bi bilo aktivno druž- beno življenje pri nas. Mladi so vseskozi angažirani v družbeno- političnem, samoupravnem in delegatskem sistemu, pa v druš- tvih in organizacijah so. Vsi pa se zavedamo, da kljub izrednim naporom KS ne bomo mogli naših problemov prebroditi sami. Potrebna bo pomoč širše družbe, katere del smo tudi mi v Halozah. Če govorimo o skupni želii DO napredku je to premalo, potrebna nam je dejanska po- moč!« M. Ozmec Francka Petrovič, tajnica KS Dolena Prizadevanja za novo ambulanto in drugo V soboto, 24. marca so se člani ptujskega društva diabetikov sestali na izrednem občnem zboru. Tokrat z nalogo, da izvolijo disciplinsko komisijo, kot to zahtevajo nova društvena pravila. Ob tem pa so oceniU tudi delo v pre- teklem obdobju. Opozorih so na že znane probleme: utesnjene prostore dispanzerja, kadrovski problem (vprašanje drugega diabe- tologa) in posteljne zmogljivosti na internem oddelku ptujske bolnišnice (diabetiki bi jih morali imeti). Po zadnjih podatkih ima društvo že 1076 članov, diabetikov pa je že čez 2200. Člani so iz različnih krajev Slovenije in tudi sosednje re- publike. Število članov se je od zadnjega občnega zbora (26. marca 1983) povečalo za 200. Med najpomembnejše naloge za leto 1984, je povečanje števila članov ter ureditev evi- dence članstva. Posebej pa si bodo prizadevah za socialno ogrožene člane. Program zajema tudi organizacijo izletov, strokovnih ekskurzij ter predavanj. Predavanja so vedno dobro obiskana — letos bodo organizirali dve predavanji — eno spomladi in eno jeseni — posebej za ptujsko in ormoško občino. Pomoč pričakujejo tudi od samih članov, predvsem v tem, da bodo poslej bolj redni plačniki letne članarine, ki znaša le 30 dinaijev. Udeleženci izrednega občnega zbora so se spomnili tudi dveh dolgoletnih sodelavcev in sicer Adolfa Zavrnika in Alojza Čeha ter jima podelih društveni priznanji. Zbor pa so zaključili z izredno zanimivim strokovniih predavanjem diabetologinje dr. Lidije Trop in kulturnim programom. Tudi tokrat so se razšli v veselem razpoloženju. Sprostili so se in za trenutek pozabili na bo- lezenske tegobe. Sedaj že razmišljajo o maj- skem izletu. MG Vsaka hiša 10 ur udarniškega dela V tej ptujski krajevni skupnosti živi 911 krajanov, od tega je kar 300 zaposlenih. Z delom v letu 1983 so zadovoljni; na skupščini, kije bila avgusta tega leta so odločih, da bodo sredstva, ki bi jih sicer namenili za reševanje perečih komunalnih problemov (2,2 milijona dinaijev) namenili za ureditev trgovine. Tako so morali za nekaj časa odložiti asfaltiranje cest, ureditev kanalizacije. Vzporedno z odločitvijo, da uredijo trgovi- no, so izvedli tudi anketo med krajani za udarniško delo. Tako bi naj vsaka hišna šte- vilka prispevala vsaj 10 ur udarniškega dela. Prvo udarniško akcijo so že izvedli, udeležbaje bila nad pričakovanji. V nadaljnjih akcijah pa bodo krajani sodelovali pri gradnji vodovoda, ureditvi kanalizacije in nadaljnjem urejanju okolja trgovine. Složnost jih je tako pripeljala še do enega uspeha. Trgovina bo urejena do meseca junija. MG 00 JULIJA 106 STANOVANJ Delavci Gradisove temeljne orga- nizacije Gradnje iz Ptuja pridno nadaljujejo z gradnjo blokov v stanovanjski soseski Rabeljčja vas- zahod v Ptuju. Pred kratkim so pričeli z izkopom za temelje nove ga bloka, zato smo k pogovoru povabili vodjo tega gradbišča. Ljuba Kampla. Za uvod je povedal kako so potekala dela v tej soseski od pričetka gradnje pa do danes: ,,Po dokončanju soseske Rabelj- ča vas — vzhod v letu 1979 smo takoj pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo nove soseske Rabelčja vas — zahod, v kateri je bilo prvotno predvideno okoli 1500 stanovanj. Z gradbenimi deli smo pričeli leta 1981 in sicer v kareju A z blokom A-1, ki je bil sesta- vljen iz štirih lamel. Vseljen je bil že v letu 1982, v njem pa je 73 stanovanj. V lanskem letu smo predali namenu že drugi blok s 105 stanovanji, sedaj pa gradimo tret- ji blok A-3 s 106 stanovanji, ki bo končan junija ali julija letos. Ta kare v katerem je 284 stanovanj bo torej zaključen leios. V izredno težavnih vremenskih in geoloških razmerah, saj je visoka talna voda, smo pričeli tudi z izko- pom za blok B-1 v B kareju. V tem bloku bo 84 stanovanj, dograjen pa bo predvidoma sredi leta 1985." Sicer ste kljub razmeroma ostri zimi nadaljevali z gradnjo tudi v zimskih mesecih, kako to? ,,Res je, k temu nas silijo roki, ki so izredno kratki. Vsak, ki gradi dobro ve, da je težko recimo v me- secu dni zgraditi privatno stano- vanjsko hišo; mnogo težje je torej zgraditi blok s sto ali več stanova- nji naenkrat. Sicer imamo na voljo dovolj delovne sile in razmeroma ustrezno mehanizacijo, vendar so nas trije zimski meseci pri delu ze- lo ovirali." Investitor gradnje je Samouprav- na stanovanjska skupnost Ptuj, obstajajo kakšne težave v zvezi z dotokom sredstev? ,,Do sedaj s tem nismo imeli te- žav. Od vsega začetka z njimi do- bro sodelujemo, sam sem tudi član gradbenega odbora. Tako Stano- vanjska skupnost kot gospodar- stvo redno angažira vsa sredstva, zgledno pa je tudi sodelovanje z banko." V novem stanovanjskem naselju v Rabelčji vasi je predvidena tudi gradnja nekaterih nestanovanjskih objektov. Mislimo predvsem na trgovino, vrtec, morda šolo, ipd. Ali lO investitorji že znani? ,,Vedno nastanejo problemi pri iskanju investitorjev /a objekte, ki niso stanovanjski. 1/ izkušenj sem v to prepričan. Poglejte, v soseski Rabelčja vas — vzhod so šele kon- cem lanskega leta dogradili trgov- ski center Rimska peč. V zahodni soseski je najprej predvidena gradnja kotlarne, za- tem pa so rezervirani še prostori za gradnjo trgovskega centra, vrtca, pa tudi za bodoči ptujski kulturni dom. Vprašanje pa je, če bomo za te — nestanovanjske objekte v bližnji prihodnjosti našli dovolj denarja." Na steni imate obešen idejni na- črt celotne soseske Rabelčja vas. V kolikih letih je predvidena gradnja vseh teh zarisanih objektov? ,,1/ načrta je razvidno, daje na- risanih 17 blokov z okoli 15()0 sta- novanji. Predviden je tudi trgo- vsko-poslovni center, garaže, v/gojno-varstveni zavod, kuhurni ccntcr, del te /ažidave pa je name- njen tudi individualnim gradite- ljem /a vrstne hiše. Glede na tempo gradnje družbe- inih stanovanj — letno je predvide- na gradnja okoli 1(X) stanovanj — naj bi izgradnja celotne soseske trajala okoli 15 kt, ali nekje do le- ta 2000." M. Ozmec Vodja ({rudbLšča, Ljubo Kamid (.radnla Mt ka A-3 pi.leka hitro naprej. V o/adiu že dokončani blok A-L TEDNIK - 29. marec 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 O delu ljudske knjižnice Ormož za leto 1983 Ljudska knjižnica Ormož je občinska matična knjižnica m spada v 4. skupino splošnoizob- raževalnih knjižnic v Sloveniji in je združena z Delavsko univerzo Ormož. Knjižnica že vsa leta svojega obstoja izpolnjuje svojo osnovno dejavnost, ki je namenjena izob- raževanju, razvoju strokovnega in raziskovalnega dela, prenosu znanja in zadovoljevanju kultur- nih potreb delovnih ljudi in občanov. Glavni vir dohodkov knjižnice je dotacija Občinske kulturne skupnosti Ormož, za nakup knjig pa posebej name- njena finančna sredstva od Kul- turne skupnosti Slovenije, ki so to leto znesla 434.000.— din. Pose- bej še knjižnica prejema knjige od odkupa "Kulturne skupnosti Slo- venije, kot knjižnica na manj razvitem območju. Knjižnica ra^olaea s 63 m^ prostorske površine. Kar je daleč pod nivojem standarda v Slove- niji. Knjige so v knjižnici razpo- rejene: leposlovne so ločene za mladino in odrasle, poučne in strokovne knjiee so oa ureiene do mednarodnem sistemu Dec kla- sifikacije. Bralci imajo prost pri- stop do knjig. Kmižmca zbira m hrani dela domaČih pisateljev, v priročni knjižnici so pa bralcem na voljo številne enciklopedije in drugi priročniki kar vse skupaj sluzi bralcem in u^rabnikom za informacijsko, doKumentacijsko in komunikacijsko delo name- njeno javnosti in osebnemu za- dovoljevanju. Knjižnica posluje za bralce in uporabnike vsak dan od torka do sobote od 9. do 16. ure (to je 35 ur tedensko). DELO KNJIŽNICE V LETU 1983 Ob koncu le4a 1983 je v knjiž- nici vseh knjig 15.342. V letu 1983 ie bilo na novo vpisanih 1.249 "knjig, od tega nakup 928 in odkupa Kulturne skupnosti Slo- venije 321 knjig. Zaradi dotrma- nosti j^e knjižnica odpisala 340 knjig. "V letu 1983 je bilo izposo- jenih na doma in v čitalnici 12.690 knjig 6.009 bralcem. Izposojene knjige po strokah: 4.000 mladinskih leposlovnih, 4.412 leposlovne za odrasle in 4.278 poučnih. Bralci po starosti: mladica 3.274, odrasli 2.735 bralcev. Matična služba Ljudske knjiž- nice Ormož ima organizirano potijjočo knjižnico (^en usnjen kov( fek in kart. zabojčki) s kolek- cijami knjig. V letu 1983 so ko- le"kcije kniig prevzeli: Kult. umetniško društvo v Ivanjkovcih, pri Veliki Nedelji, v Obrežu, v Središču, pri Miklavžu, Tomažu, pri del. org. »Optyl« in v Tovarni sladkoija. Prosvetni društvi s Koga in iz Podgorcev sta knjige vrnili, češ da tam ni bilo zanima- nja za knjige. O tem bi moral razpravljati širši krog. Knjiee go- tovo niso bile krajanom in delav- cem dostopne. DELO Z BRALCI Knjižnica je za naj^mlajše obis- kovalce pripravila 27 pravljičnih uric, ki jih je poslušalo 250 cici- banov in pionirjev. Poleg tega je knjižnico obiskalo 255 pionirjev pod vodstvom učiteljev, da so spoznali kjijižnico kot kulturno vrednoto, obenem pa preživeli prijetno uro ob poslušanju pra- vljic in ugank v knjižnici. V knjižnici je deloval recitac. krožek, ki ga je vodila dijakinja pedagoške gimnazije. Ob jubilej- nih znamenitih pisate^ev je knjižnica pripravila ožje razstave kn)ižnih del v vitrinah, ki jih knjižnica ima na razpolago, teh je bilo sedem. Mesec knjige je pa bila dobro- došla priložnost za soočenje knjižničarstva v občini Ormož. "V sodelovanju ZKO Ormož je knjižnica povabila knjižničarja šolskih knjižnic, ravnatelje šol, kulturne animatorje in knjizičarje potujočih knjižnic na posvet ozi- roma na predavanje, ki gaje imela Martina Sircelj, bibliotekarski svetovalec v Narodni in univerzi- tetni knjižnici v Ljubljani, ki nam je v kratkih in izčrpnih obrisih prikazala organiziranost knjižni^ carstva v svetu in pri nas, posebej pa pomen knjige v naši dri-žbi, predvsem v šoli. 27. oktobra 1983 je knjižnica v sodelovanju Delavske univerze. Občinske zveze kulturnih organizacij in Občinske kulturne skupnosti Ormož organizirala li- terarni večer, ki je Bil posvečen pisateljem jubilantom: 70-letnica rojstva Ivana Potrča, 70-letnici rojstva Mateja Bora in 100-letnici rojstva Ivana Preglja, katerih književna dela so bila na razstavi knjig (v gradu). Na literarnem večeru so se s svojimi deli pred- stavili povabljeni pisatelji Ivan Potrč, Branka Jurca in Franček Bohanec, prof. rojak iz naše občine, kije še posebej predstavil pok. Mileno Mohdrič, pi.>ateljico, Eesiiico in publicistko, rojeno v ►rmožu. Knjižnica je še izrabila prilož- nost, daje na tem hteramem ve- čeru z izčrpnim poročilom ^5-let- neea delovanja počastila svoj ju- bilej, kot organizirane občinske kulturne ustanove v Ormožu. V letu 1983je tudi v zborniku občine Ormož »Ormož skozi stoletja II« :)riobčen prispevek o zgodovini _ cnjižničarstva v ormoški občini z Naslovom »Od čitalniške do splošnoizobraževalne kiij ižnice «. Knjižnica obvešča občane o knjižnih novostih prek Lokalne radijske postaje in tiska. Nežka Vaupotič Ptujska kulturna srečanja Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je lani prevzela organizacijo in izvedbo Ptujskih kulturnih srečanj. Odbor za prireditve je na prvi seji razpravljal o vseh prireditvah, ki jih bo v tem letu izvedla ZKO, pa tudi o 12. ptujskih kulturnih srečanjih. Značilnost teh je seveda kritično pomanjkanje denarja, posebej še zato, ker bi naj kulturna srečanja zajemala predvsem ponudbo profesionalnih kulturnih ustanov. Člani komisije so sprejeli osnutek programa srečanj, ki ga bo treba glede na ponudbo kulturnih ustanov — ta še vedno ni znana — dopolniti. Dogovorjeno je, da se bodo srečanja pričela v začetku avgusta ž nastopom kakšne znane folklorne skupine, tako da bo otvoritev na letnem priredit- venem prostoru. V program bodo zajete gledališke in filmske predstave, koncerti, likovne in fotografska razstava ter literarni večer. Videti pa je, da osnovna naloga odbora ni dogovor o programu prireditev, temveč iskanje pokrovitelja oziroma pokroviteljev ptujskih kulturnih srečanj. Upajo, da bodo s kakovostnim programom uspeli pridobiti sredstva organizacij združenega dela in obrtnikov, saj bo le s tako pomočjo mogoče izvesti srečanja, ki uživajo med obiskovalci prireditev velik ugled. N. Dobljekar Hudo je, ko se majhna pogača deli na veliko delov Hudo predvsem za tiste, ki so deležni tega majhnega delčka od že tako majhne pogače. Zagotovim pa lahko, da ni bilo nič lažje članom izvršnega sveta ZKO Ptuj, ki je to finančno pogačo razrezal. Recept za delitev dotacij je znan že nekaj let. Osnovni pogoj za pridobitev dotacije pa je aktivnost društva ali sekcije. ZKO Ptuj povezuje 30 aktivnih društev, v katerih deluje 110 sekcij. Torej želja in potreb je veliko, možnosti pa je največkrat zelo mal6. Mnoeo Dremalo, da bi vsa društva in sekcije lahko delovale brez težav. Kajti dotacija ZKO društvom in sekcijam je, lahko bi rekli, sim- bolična. Ke« je, da ta sredstva v vseh društvih niso najbolj racionalno izkoriščena. Lahko bi rekli, da se močno razhajajo potrebe in možnosti (dva pevska zbora v enem društvu ipd.). Ugotoviti moramo, da dotacije tudi do sedaj niso dosti bolj bistveno reševale finančnega problema društev. Ponekod je vzorno urejeno financiranie Droeramov društev v finančnem načrtu KS, drugod si pomagajo s prirejanji zabav, ki pa tudi vedno ne prinašajo pretiranega dohodka. Poleg finančnega problema pa predstavlja za nemoteno delo društev tudi strokovni kader. zborovodji, mentorji itd. Tem se namreč dogaja, da morajo pokrivati področja prek svojih zmožnosti. Tu mislim predvsem na časovno zmožnost. Čas je najbrž tisti faktor, ki največkrat krni kvaliteto. Toda število in kvaliteta gledaliških premier, koncertov zborov in orkestrov ter še mnogo drugih oblik kulturnega udejstvovanja na širokem ptujskem območju nam priča, da kljub vsem težavam napreduje. To pa najbrž zato, ker je še vedno veliko takšnih ljudi, ki jim ljubiteljska kultura dopolnjujeta in bogatita vsebino življenja. Na to pa smo iahko ponosni. M. Menoni Poslovalni jezik v Sloveniji z Osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic smo dobili naslednje pi- smo: ,,Pošiljamo vam fotokopijo dopisa, ki so ga nam poslali iz naše znane mariborske tovarne, in je toliko zgovorna, da najbrž ne potrebuje komentarja. Ker se morda še v kaki pisarniški glavi do- gajajo podobni spodrsljaji, da si slovenski proizvajalec s slovenskim porabnikom dopisuje v polomljeni srbohrvaščini, bi mogoče ne bilo odveč ustrezno opozorilo Jezikov- nega razsodišča, kako je s temi rečmi". In dopis tovarne Zlatorog: ,,Molimo vas, da nam odmah vra- tite TOp obrazac per 31. 10. 1983 za tozd praškovi na saldo O, jer u protivnom čemo smatrati, da se sa stanjem' slažete. Sa drugarskimi podravi!". Zal se podobni spodrsljaji dogajajo tudi v nekaterih drugih uradniških glavah in .smo jih pri Jezikovnem razsodišču že večkrat grajali, očitno brez večjega uspeha. To kaže tudi vabilo na roditeljski sestanek, ki so ga staršem svojih gojencev poslaM iz Doma srednjih šol v Ljubljani. Začenja se takole: ,,Svim roditeljema učenika Doma srednjih škola u Ljubljani. Pred- met: Poziv na sastanak roditelja. Pozivamo Vas na roditeljski sastanak, koji če se održati u našem domu u subotu, dana'17/12—1983 u 10. časova dopodne." V naši ustavi in zakonih je polo- žaj slovenskega jezika kot urad- nega jezika javnega življenja v SR Sloveniji jasno določen. Pred štirimf leti so v sklepih posveto- vanja o slovenščini v javni rabi zapisali: ,,Slovenski knjižni jezik je jezik javnega sporazumevanja v SR Sloveniji (v občinah z italijansko in madžarsko narodnostjo skupaj.z italijanščino in madžarščino), v SFRJ pa enakopraven z jeziki drugih jugoslovanskih narodov." Cas je že, da bi se tega zavedel sle- herni pišoči in govoreči Slovenec. Ne vemo, iz kakšnih razlogov pri Zlatorogu in v Domu srednjih šol v Ljubljani ne upoštevajo ustavnih določil o rabi slovenskega jezika. Takih stvari pač ne moremo imeti za spodr.sljaj. Očitno gre za malomarnost, podcenjevanje in zatajevanje lastnega jezika. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na na.slov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Re- publiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. -MITJA MERSOL- Bmm 7. nadaljevanje Tudi časopis Sun, ki so ga ustanovili v Lor'^'^nu 'sta 1792, da bi podpiral politiko ministrskega predsednika Williama Pitta, je poskrbel, daje do leta 1793 dobival poročila o revolucionarnem vrenju v Franciji. John Bell, lastnik londonskega časopisa Oracle and Public Adver- tiser (ustanovljen 1789), je poskrbel za poročila o britanski vojaški akciji' v Belgiji spomladi 1794, koje šlo za francosko priključitev te dežele. To so bila prva vojna poročila z bojišča. Četrti londonski časopis, kije objavljal poročila iz Francije v tistem času, je bil Lloyd's List. ROJSTVO LONDONSKEGA TIMESA Leta 1785 je imel londonski zavarovalni agent John Walter velike teža- ve. Kupčije so mu uničile zavarovalnine, ki jih je moral izplačati Ameri- čanom, katerih ladje so se potopile med vojno za neodvisnost ZDA. Zato se je oprijel svojega ,.stranskega proizvoda" — časopisa The Daily Universal Register, ki naj bi mu vsaj deloma povrnil škodo. S časopisom si je VValter tudi hotel pomagati do naslova glavnega vladnega tiskarja. Časopis je prodajal po dva penija in pol (bil je za pol penija cenejši od drugih). Do drugih časopisov se je razlikoval tudi po tem, da je objavljal več ladijskih in poslovnih novjc kot pa politčnih in kulturnih. Ker ni hotel zamuditi izida ob šestih zjutraj, je parlamentarne debate, ki so se pogosto zavlekle, raje objavljal v povzetkih, kot pa v celoti navajal. Poslovni krogi v londonskem Cityju so namreč hoteli čimprej dobiti novi- ce. ČasofJis je obsegal deset stolpcev oglasov, tri novičarske stolpce in tri stolpce o novih podjetnostih časopisa, časopis se je imel za ,,zapisnikarja časa, zvestega zapisovalca vseh vrst podatkov, in za takšnega, ki se ,,ne sme povečevati zavoljo katerekoli posebne zadeve, ampak mora kot do- bro pripravljena miza služiti vsakemu okusu." Ta časopis se je leta 1788 preimenoval v Times, ki je imel že od vsega začetka dobre zveze s Pittovo vlado in je tudi dobival denarno podporo iz vladnih skrivnih skladov. V zameno za ta denar je Times podpiral politi- ko Pittove vlade. Stolpce je polnil z domačimi in tujimi političnimi novi- cami, napadal je francosko revolucijo in vsako znamenje radikalizma v Angliji. V tistem času je njegova naklada narasla na — za tedanje razme- re — zdravih 2900 izvodov. Ko mu je sredi mirnega obdobja v prvih letih devetnajstega stoletja naklada padla na 1700 izvodov in je vlada posvetila več naklonjenosti nekaterim drugim časopisom, ji je Times kljub temu — hočeš nočeš — ostal zvest. Nedvomno je Times danes eden najuglednejših britanskih časnikov. Otočan, ki mu ta časopis objavi prispevek v pismih uredniku, sije od sreče ROJSTVO TANJUGA Na osnovi smernic CK KPJ za pripravo 2. zasedanja AVNOJ je član CK KPJ in vrhovnega štaba NOV in POJ Moša Pijade v Jajcu ustanovil Telegrafsko agencijo Nova Jugoslavija — TANJUG. To je bilo 5. novembra 1943. Naloga agencije je bila, da z radiotelegrafski- mi oddajami obvesti svet o dogajanju na'zasedanju AVNOJ, kasneje pa domači in tuji navnosti sporoča informacije o dogodkih v Jugosla- viji, domači javnosti pa tudi o dogodkih v tujini. Njegov prvi direktor je bil Vladislav Ribnikar,' predvojni direktor beograjske Politike. Ta- njug je 20. oktobra 1944 prvi poslal v svet vest — iz Arandjelovca — o osvoboditvi Beograda. 25. oktobra 1944 postane njegov sedež — pod direktorjem Ivom Vejvodo — osvobojeni Beograd. Vso njegovo opremo je takrat predstavljalo nekaj hellovih aparatov za sprejem in oddajanje, štirje dolgovalovni radiotelegrafski sprejemniki in dva na- vadna radijska sprejemnika. Danes je Tanjug med najrazvitejšimi nacionalnimi agencijami splošne vrste v svetu. in časti. Izvod časopisa, v katerem je objavljeno takšno pismo, gre zago- tovo v družinski arhiv. V časopi,su je seveda tudi moč kupiti oglasni pro- stor in na njem objaviti svoje misli in poglede. Tako so prostor v Timesu nekoč kupili tudi tržaško-lstrski iredentisti in svojem pamfietu dokazo- vali svoje ..zgodovinske pravice in krivice". KDO KAJ BERE NA OTOKU Danes nekako velja reklo, da Times berejo tisti Britanci, ki vodijo državo. Daily Mirror berejo tisti, ki si domišljajo, da vodijo državo. Guardian prebirajo tisti, ki so prepričani, da bi morali voditi državo, Dai- ly Mail prebirajo žene tistih, ki upravljajo državo. Financial Times berejo ljudje, ki so lastniki države, Daily Express berejo tisti, ki mislijo, da bi morali državo voditi tako, kot so jo vodili nekoč, Daily Telegraph pa be- rejo tisti, ki mislijo, da je država sploh še vOdena po starem, medtem ko bralce časopisa Sun sploh ne zanima, kdo vodi državo. Pomembno se jim zdi le to, da ima nagica, ki jo objavlja časopis, velike prsi. 2e pred 190 leti, ko je bil Times še v povojih, je imel njegov lastnik ,.agente" v več evropskih prestolnicah. Ti so pošiljali v London ča.sopise držav, v katerih so prebivali, v londonski redakciji Timesa pa so potem pripravljali zbirna poročila. Le redko so ti agenti sami poročali o dogod- kih. S tem je Times dal podlago za svetovno poročevalsko službo. NOVICA DOBI KRILA Danes se nam zdi povsem normalno, ko ob vsaki vesti a|^oročilu vidi- mo oznako Tanjuga, Reuterja, Tassa ali kake druge tiskovne agencije. Vsaka izmed njih ima svojo zgodovino, začetke vseh pa je treba iskati v iznajdbi telegrafa, katerega učinkovitost je bila dokazana leta 1844. S to iznajdbo so bili nedvomno postavljeni temelji sodobnemu kimunikacij- skemu sistemu. V petdesetih letih po iznajdbi telegrafa in s polaganjem kablov — do konca 19. stpletja — je bila svetovna komunkacijska mreža dokončana. Novica je dobila nova krila. Nadaljevanje prihodnjič IZ MUZEJSKE FOTOTEKE ,,Na desni sp še vidi stari mestni jarek. Leži globoko pod nivojem ceste in ga od nje deli parapetni zid, ki tako ustvarja majhno vežbališče za vojake. Vežbališče meji na veli- ko stavbo (Veliko kasarno), v kate- ri so nastanjeni vojaki. Zgradba kaže preudaren kasarniški stil iz ča- sa velike cesarice in je tudi v resnici bila zgrajena pod njeno vlado za invalide in vojaške gojence." (J. Felsner: Ptuj in njegova okolica, 1895, str. 61) V 16. stoletju se je v Ptuju naselilo dosti italijanskih družin, mnogo med njimi je bilo gradbenikov. Na Ptuj so prišU s posredovanjem Gradca, ko so se v mejnih pokrajinah začela velika utrjevalna dela pred turškimi na- padi. Deželna vlada je k takšnim delom poklicala na pomoč italijanske gradbenike, ki so takrat veljali za največje strokovnjake pri zidanju utrdb. Seveda pa so novi priseljenci sprejemali tudi druga naročila in prav Ptuj je v tem času dobil več zgradb z močnim italijanskim pečatom. Ena od njih je bila Sauerjeva palača v današnji Lackovi ulici. Prav gotovo je bila ena naj- odličnejših zgradb v mestu in tudi po dimenzijah je verjetno presegala svoje sosede. Zal se ni ohranila, ker jo je uničil požar leta 1744. Deset let kasneje je pogorišče kupila leta 1750 ustanovljena invalidska uprava in že čez eno leto zgradila tako imenovano ,,Veliko invalidsko hišo". Mogočna stavba je segala dve nadstropji v višino, sicer pa je bila preprostega videza. Njeno pročelje so krasili le poudarjen kamnit portal, dva profilirana zidna venca, ki sta delila nadstropja, ter skromni okenski okviri. Bolj impozantna je bila njena velikost, saj kasarniška mansardna streha izstopa na vseh mestnih vedutah, nastalih po sredi 18. stol. Leta 1778 so stavbo povečali in novi pri- zidek je segal celo na današnjo Miklošičevo ulico. Kasarna se je z vzhodno stranico naslanjala na mestno obzidje, leta 1805 pa^je uprava dokupila še obrambni jarek in uredila vežbališče. Leta 1860, ko je bila invalidska uprava razpuščena, je stavbo zasedlo vojaštvo. Kasneje so v njej uredili stanovanja. Ob koncu vojne je ,,Veliko kasarno" razdejala bomba. Ruševine so odstranili, na njihovem mestu pa postavili sodobno, vendar dokaj brezoblično stavbo. Marjeta Ciglenečki Lackova ulica, nekdanja Ungarthorgasse, konec 19. stol. Na desni je v ospredju del pročelja ,,Velike kasarne". Fototeka kulturno-zgodovinskega oddelka PMP št. FF 568 8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 29. marec 19S4 - TEDNIK Odličje svobode z zlatim listom Jožetu Štrafeli Prejšnji mesec so na konferenci Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani podelili odličja svobode za leto 1983. Med dobitniki tega naj- višjega kuhurnega priznanja Slovenije sta bila tudi Tilika Kolarič iz Obreža pri Ormožu in Jože Strafela iz Ptuja. Oba sta prejela Odličje svobode z zla- tim listom. Prav je, da oba prejemnika visokega odlitja na kratko predsta- vimo. Jože Strafela ali Rihtarov Juža, kot mu pravijo po domače, je že v zgodnji mladosti pokazal izredno zanimanje za šport in kulturo. V rojstni vasi Borovci je deloval v takratnem bralnem društvu, ki ga je vodil Ivan §trafela-Don kot amaterski gledališki igralec. Zaradi dobre igralske sposobnosti so mu v vseh dramskih delih zaupali večje in odgovornejše vlo- ge. To delo je nadaljeval po osvoboditvi pri Prosvetnem društvu Markovci in nastopal v glavnih vlogah pri Divjem lovcu, Miklovi Zali, Desetem bra- tu, Verigi, Rokovnjačih in drugih dramskih delih. Nekaj let je bil tudi pred- sednik društva. Kot 16-letni fant seje vključil v ustanovljeno Folklorno skupino Mar- kovci, kjer je najprej nastopal kot plesalec, pozneje pa tudi nekaj časa stro- kovno vodil skupino. Ob pustu leta 1938 je prvič oble- kel „KORANTIJO", ki jo je po- dedoval po očetu. Vse od takrat in do danes se mora vsaj malo ob pu- stu obleči, da si tako ohladi nemir- no kri, kot pravijo, da jo imajo ti- sti, ki na Ptujskem polju skačejo v korantovi opremi. Morda je prav zaradi magične vsebine korantovega plesa in pa ho- tenja vsakega koranta za nečim boljšim in drugačnim od obstoječe- ga, je Jože Strafela tako vzljubil folkloro in ji ostal zvest od mladih nog do današnjih dni. Na njegovo pobudo so na našem območju zelo vzljubili prireditve in nastope ljudskih pevcev, godcev in plesalcev povezane s kmečkimi deli, postavljenimi v koledarski čas del na polju in pri živini. S tem se po- novno prikažejo že pozabljena kmečka opravila in obudi sloven- sko ljudsko oetje. Jože Strafela je posvetil veliko svojega dela tudi raziskovanju starih šeg, navad in običajev in organiziranju tovrstnih prireditev. Sedaj je pred- sednik Folklornega društva Ptuj in od leta 1973 predsednik organizacijske- ga odbora za izvedbo Ptujskega kurentovanja. Tako je na tem področju poleg ostalih članov odbora veliko prispeval, da smo na tej veliki folklor- no-turistični prireditvi v Ptuju videli skoraj vse pustne maske iz,Slovenije, Hrvaške in drugih naših SR ter tudi sosednjih Avstrije, Italije in Bolgarije. S svojimi strokovnimi nasveti in aktivno udeležbo je sodeloval pri mnogih kulturnih delih, ki obravnavajo tematiko folklore, zlasti pa kuren- tovanje na Ptujskem polju, kot so: Remcev ,,Mrtvi kurent", nadalje v dra- mi Francka Rudolfa ,,Koža megle" (v slovenskem narodnem gledališču v Trstu) in slovenskem filmu Franceta Štiglica Praznovanje pomladi." Večkrat je tudi predaval o pustnih navadah in drugih običajih na Ptuj- skem polju pri naših zamejskih Slovencih. Da bi svoje ljubiteljsko delo na področju izročila naših prednikov lažje spoznaval, je poleg rednega poklica pravnika, diplomiral še na Pedagoški akademiji iz zgodovine in zemljepisa. Odličje svobode je povečalo številna priznanja, ki jih je prejel za do- sedaj opravljeno ljubiteljsko delo na področju kulture in folklore, ki ga opravlja že prek 45 let. Pravi pa, da vsa ta priznanja in odličja, ki jih je pre- jel, niso samo njegova, ampak so to priznanja vsem tistim aktivnim delav- cem in vodnikom folklornih skupin, ki so pod vodstvom in organizacijo Jožeta Strafela nastopali in gojili to ljudsko izročilo ter tako ponesli bogato kulturno dediščino ptujske okolice po Jugoslaviji in izven njenih meja. Pripravila: MG Jože Strafela Večer slovenske pesmi v Turniščah ,,Komu najprej veselo zdravico bratje, č'mo zapet . . ." V soboto zvečer ob 19. uri sta mešani pevski zbor Stane Petrovič iz Draženc in Moški zbor Komunalnega podjetja iz Ptuja priredila večer slovenske pesmi v domu občanov krajevne skupnosti Turnišče in tako dokazala, da so še med nami petja voljni občani, ki jim ni vseeno, da bi lepa domača slovenska pesem izumrla. Pod vodstvom Jurija Cucka in Jožeta Drnikoviča je zadonelo 26 lepo zapetih pesmi, posebno nas je presenetil Komunalni zbor, katerega fantje izvajajo našo pesem na umetniškem nivoju. Mešani pevski zbor Stane Petrovič je bil ustanovljen leta 1980 in je kljub težavam, ki spremljajo zbor že precej napredoval in ima lepe možnosti za napredovanje v prihodnosti. Ideja za nastop v Turniščah je vzniknila med pevci zbora Draženci, ki bi radi med našimi krajani pridobili še več pevcev, štiri naše občanke pa že sodelujejo pri tem zboru in so v družbi veselih Draženčanov zadovoljne. Zbor še potrebuje več pevk in pevcev, zato je predsednik zbora Albin Gajzer ob koncu nastopa povabil prisotne, da si priključijo, tiste pa ki imajo veselje do petja obvestijo in povabijo k sodelovanju. Kot krajanu KS Turnišče mi je bilo malo hudo, da kljub dobri reklami za koncert ni prišlo dovolj občanov na prireditev, ki je bila skrbno priprav- ljena in nam v čast. Mar res ob hitro se spreminjajoči moderni pesmi in gla-^bi pozabljamo na našo lepo domačo slovensko pesem? Ali je vzrok manjše udeležbe to, da smo v naši KS malokdaj deležni kulturnih prireditev? Po aplavzu 70 prisotnih občanov smatram, da si take vrste prireditev še želimo. još Člani mešanega pevskega zbora Stane Petrovič, Draženci na reviji pevskih zborov v SŠC Ptuj Čeprav ob robu, vendar zanimivo o l(urentovanju Letošnje kurentovanje je že preteklost in v deželi že krepko diši po po- mladi. Toda ob tehle fotografijah obrobnih pojavov, ki spremljajo sleher- no večjo prireditev, si nismo mogli kaj, da bi se nanj še enkrat ne spomnili. Nekaj mesecev več kot tri leta stari Črtomir Gobec iz Ptuja, je bil prav go- tovo najmlajši in tudi najmanjši med koranti. Takole je v varni dedkov! bližini čakal na svoj ,,veliki" nastop, ko se bo lahko tudi on s ,,tistimi ta večjimi" zavrtel v plesu kurentov; v plesu, ki naj prikliče pomlad. Takole pa sta se dva radovedneža spravila kar na ozki in nevarni napušč hiše, katere steno krasi podoba plešočih kurentov. Bele žene nihče ne mara, toda okoli ženske v belem pa so se kar gnetli, še zlasti ko je iz kotla omamno zadišalo po ciganski pečenki. Med številnimi gledalci je bilo tokrat opaziti tudi predstavnika rumene ra- se. Z zanesljivostjo nikakor ni moč trditi, če je bil iz dežele tranzistorjev in fotoaparatov, čeprav si je oprtal eno najimenitnejših iaponskih kamer. ,,Apel podobo na ogled postavi" . . . Vraga, pa ne Apel! Ni treba da si ,,umetni", ali ,,obraznik imenitni", kot Prešeren v svojem sonetu imenuje likovne veščake, pa da bi že na prvi pogled ne ugotovil, da gre za najodur- nejši kič. Kič najslabše vrste, ali kič izpod štanc mašine. Vsak, ki nekaj da na veljavo našega ljudskega izročila, ga je na tak dan še zlasti, občutil kot žalitev, kot klofuto. Eudno oko postave, je ostalo budno tudi tega dne, ko so dovoljene vse nor- čije ... no da, skoraj, vse! Jeli maškor, ali ni? To je zdaj vprašanje! Ni maškor! Je le občanka, ki hiti po svojih opravkih, ne da bi jo mimoidoča povorka na Prešernovi ulici kaj preveč zanimala. Iz Prešernove je povorka krenila v Murkovo, odtod pa skozi gosti špalir gledalcev na Trgu mlad. del. brigad, v Lackovo ulico. Zato pa je ostali del trga, ki je bil v preteklih letih glavno prizorišče popoldanskega dogajanja, letos skoraj prazen. Kar poglejlf kaj si vse ne drznejo, četudi na dan, ko je vse dovoljeno. Celo na davkarijo so se spravili. To je pa že od 'ki Tek^t in folo: L C. TEDNIK 29. marec 1984 NAŠI DOPISNIKI - 9 Stran „Greino na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj, vodja Irena Hunjet, člani Valja Aleksič, Branko Beranič, Robert Kodrič, Anita Peklar, Franc Planinšek, Franc Prelog, Srečko Sirovnik, Sergeja $orli in Zallka Vogrinec. Pero urednice Vsem, ki pridno prelistavate ted- nik Mladina in se pripravljate na okroglo mizo, ki bo namenjena prav tej temi, lahko danes že napi- šem, da bomo okroglo mizo izvedli v drugi polovici meseca aprila — o dnevu in kraju vas bomo obvestili. V teh dneh ste v osnovnih orga- nizacijah ZSMS dobili tudi vpra- šalnike, za katere upam, da ne bo- do obležali neizpolnjeni v predalih (kakor predlani). Saj se še spomni- te podatka, da smo takrat dobili vrnjenih le 27 (!) vprašalnikov. Prosim, da IZPOLN.IENE vpra- šalnike vrnete najkasneje do pone- deljka, 9. aprila, na OK ZSMS Piui. Do začetka mladinskih delovnih akcij je le še dobra dva meseca, in priprave nanje so v polnem zama- hu. Ne le v naši občini, v kateri poleg brigad, ki bosta sodelovali na akciji Trebče (Slovenija) in na akciji Sutjeska (Bosna in Hercego- vina), organiziramo tudi zvezno MDA SLOVENSKE GORICE, katere sedež bo tudi letošnje polet- je v Dornavi. Pred pričet kom de- lovnega poletja (vsaj za nekatere) pa se bodo odvijale še druge aktiv- nosti, v katerih bo zajeto večje šte- vilo mladih — naj tokrat omenim le Pohod po poteh revolucije v Mostje (v petek, 27. aprila) in pri- reditve v mesecu maju, mesecu mlado.sti. Zdravo! Irena Hunjet Ali Že veste, da . . . — ie štafeta mladosti krenila na pot 24. marca iz Mostarja v Bosni in Hercegovini, — je štafetna palica delo aka- demskega kipaja ISlilomira Marko- viča iz Sarajeva in da palica izraža tri motive — mladost, sožitje in delo. VSAK SREDNJE- ŠOLEC VSAJ ENKRAT NA MLA- DINSKO DELOV- NO AKCIJO! — na .svoji poti s-e bo štafetna palica ustavila tudi v Ptuju, in si- cer 14. maja, v Ptuju bo štafcna palica tudi prenočila, — bo tradicionalni pohod Po po- teh revolucije na prizorišče juna- škega boja Lackove čete v petek, 27. aprila, — je evidentiranje za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah že steklo in da vaše izpolnjene pri- javnice pričakujemo na OK ZSMS Ptuj, Trg MDB l/II, soba 20. — tudi letošnja prireditev ob dnevu mladosti, ki bo v Beogradu, ne bo doživela bistvenih spre- memb. Kljub temu, da je pred- sedstvo zvezne konference ZSMJ na februarski seji sprejelo nove smernice za organizacijo te prire- ditve (da bi bila v resnici prikaz delovanja %iladih), je kasneje po- trdilo predlog letošnjega scenarija prireditve, ki ga je pripravil zvezni odbor za pripravo programa prire- ditve in ki se bistveno ne razlikuje od scenarijev minulih let. O neka- terih podrobnostih v scenariju ste gotovo že slišali, npr. o igralcu, ki bi predstavljal Tita in publiki na stadionu delil čokoladne bombone, da bi pripeljal na stadion modri vlak, prikazali naj bi desant na Drvar. Če so vsi ti elementi resnično prikaz dela in aktivnosti današnje mladine, pa presodite s^i. Morda vam bo pomagala ugoto- vitev, da je februarski sklep pred- sedstva ZSMJ eno, kasnejša odlo- čitev pa drugo . . . treba je doda- ti, da .se slovenski delegati s posa- meznimi točkami (omenjenimi) ni- so strinjali. VSAKA OSNOV- NA ORGANIZA- CIJA VSAJ ENE- GA BRIGADIRJA! Prostočasne dejavnosti Ko ležiš in gledaš v strop in ne veš, kam bi šel, kaj neki bi počel, se vprašaj, kako pa ti izkoristiš svoj prosti čas! Pravimo, da ljudje oziroma vsak človek potrebuje prosti čas, čas zase in za aktivnosti, ki ga zanimajo in veselijo. Toda težave se pojavljajo v tem, da si mladi pogosto ne znamo poiskati pravilne oblike preživljanja prostega časa. Da pa le ne bi kar naprej pisali kakšna, daje mladina, da poseda .samo po gostilnah in podobno, naj povem, da se je pred časom sestal koordina- cijski odbor za sodelovanje OK ZSM bratskih občin iz dela Slovenije in dela Hrvatske. Ta odbor je v svoj celoletni program vključil prireditve, ki so jih predlagali mladi iz posameznih občin. — OK ZSMS Maribor-Tezno je predlagala Pohod po poteh Nikole Hečimoviča in Djure Džakoviča. Pohod bo 22. aprila (v nedeljo). Udeležilo bi se ga med drugimi tudi po pet članov iz vsake OK ZSMS pobratenih ob- čin. Po predvidevanjih bo pohod trajal okrog 5 ur. Nadalje ista OK ZSMS zbira brigadirje za MDB ,,Bratstvo in prijateljstvo". Vsaka OK ZSM pobratenih občin naj bi dala po 4 brigadirje. Brigada bo sodelovala na ZIVIDA v Novem Sadu in sicer v 3. izmeni (avgust). OK ZSMS Tezno pa bo pripravila in organizirala tudi turnir v nogometu in v juniju odbojkarski turnir. Nadalje ima v programu še Regijsko tekmovanje mladih traktoristov, ki bo pripomoglo k boljšemu medsebojnemu stiku aktivov niiadih za- družnikov. Tekmovanje bo v avgustu. — OK ZSMS Ptuj je na tem koordinacijskem odboru predlagala Po- hod po poteh revolucije v Mostje, ki bo 27. aprila. K tesnejšemu sodelova- nju med bratskimi občinami pa naj bi prispevalo svoj delež tudi tri dnevno srečanje mladih iz bratskih občin na ZMDA Slovenske gorice. Program za to srečanje bo zelo pester in bo obsegal tako ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesta Ptuja, kakor tudi delo med brigadirji na trasi, ogled katere od DO v ptujski občini in pa seveda družabni večer med brigadirji. — OK ZSMS Slovenska Bistrica bo organizirala Srečanje mladih po- bratenih občin Po poteh partizanskega Pohorja. To srečanje naj bi bilo v prvi polovici meseca septembra. Kot sem že omenila, so med temi pobratenimi občinami tudi mesta iz sosednje republike — Hrvatske. — Mladi iz Čakovca nameravajo izvesti kulturno umetniško srečanje v maju. Trajalo naj bi en dan, ves dan pa bi se naj odvijali nastopi posa- meznih skupin iz bratskih občin. — OK ZSMH Koprivnica bo v juniju organizirala taborniški mnogo- boj. — OK ZSMH Varaždin ima v svojem programu za sodelovanje med bratskimi občinami marš Po poteh 30. divizije. Marš bo predvidoma no- vembra, trajal bo dva dni, udeležilo se ga bo okrog 200 pohodnikov, med njimi tudi po trije mladinci iz vsake pobratene občine. — V Krapini bodo mladi priredili turnir v malem nogometu in sicer en petek v novembru. Nenazadnje sta svoje programe predlagali tudi OK ZSMS Ormož in Šmarje pri Jelšah. Ormožanci predlagajo za poletje Pohod v planine s ci- ljem — Triglav in pa 22. decembra Pohod po poteh partizanskih aktivi- stov. , Mladi iz Šmarja pri Jelšah organizirajo republiško mladinsko delovno akcijo Trebče. V programu imajo tudi pohod po poteh 14. divizije in Po- hod po poteh Kozjanskega bataljona. Toliko o programu. Vi pa presodite ali mladi res samo spimo in nika- kor ne znamo izkoristiti časa, ki nam je na voljo. Nekaj se vendarle dogaja, mar ne? Marija Imeli smo konferenco Čeprav mladinska organizacija v 'Jabmiku še ne deluje dolgo, smo vseeno izvedli letno konferenco. Na konferenco smo povabili občane, predstavnike krajevne skupnosti Juršinci, Prosvetno in Gasilr.li.v> dru.'~.tvo, člane Zveze komu- nistov, osnovno šolo, predstavnika OK ZSMS Ptuj in druge. Najprej je predsednik pozdravil vse navzoče in se jim zahvalil za udeležebo, posebno še članom, ki smojih posebej povabili in so se odzvali povabilu. Potem je zaprosil tajnika, blagajnika, kulturnega in športnega referenta ter člana nadzor- nega odbora, da podajo svoja poročila. Poročila so nam zgovorno pričala, kako deluje naša organizacija. Na konferenci smo si zadali tudi plan dela, ki ga bomo v tem letu izpolnili. Na koncu seje predsednik zahvalil za poročila in povabil mladince, ki še niso vključeni v organizacijo, da se lahko brez vsakega strahu vključijo, z namenom, da se skupaj pogovorimo o problemih in zagatah, ki nas pestijo, da skupaj priredimo zabave, prijetne delovne akcije, daje v slogi moč. Po konferenci smo priredili zabavo, na kateri smo se prijetno zabavali. Jožica Cuš OOZSMSGabrnik Naloge mladincev ptujske občine v mesecu aprilu in maju Obveščamo te, da bo letošnja štafeta mladosti v noči od 14. na 15. maj prenočevala v Ptuju. V ta namen na OK ZSMS Ptuj pripravljamo več priredi- tev. Praznovanje smo si zamislili tako, da bi 14. in 15. maja izvedli občinska finalna tekmovanja v športnih disciplinah, predstavili amaterske glasbene, pevske, folklorne, plesne ... in druge skupine in posameznike s področja kulturnih dejavnosti ter predstavili delo tabornikov, planincev, aerokluba, strclcev in drugih društev. Smo v dogovarjanju, da bi štafeta mladosti prenočevala v športni dvorani Mla- dika, kjer je možno vzporedno na športnih terenih organizirati omenjene prireditve. V sami noči pa se . bodo poleg omenjenih skupin predstavili tudi nekate- ri ansambli (vojaški, narodnozabavni, ročk, . . .), kjer bo možno ob kresu, ki ga bodo pripravili ta- borniki, tudi zarajati. Upamo, da bo prireditev, kot smo si jo zamislili, tudi uspela. Seveda pa je to možno le s tesnim sodelovanjem mladih vseh OO ZSMS in aktivov ter društev. Zato se kar korajžno prijavite na razpise, ki jih je pripravila komisija za prireditve (razpis za sodelovanje na športnih tekmo- vanjih; razpis za predstavitev glasbenih, plesnih in drugih skupin ter posameznikov plesnih in drugih skupin ter s področja kulture, razpis za najboljšo mladinsko fotografijo . . .) Za sodelovanje se prijavite najkasneje dolO. aprila .1984 na OK ZSMS Ptuj, trg MDB 1/11, soba 20 (pismeno ali ustno) ali po teler fonu 771-736. Prav zaradi tega, ker bodo v teh dveh dneh potekale številne prireditve, se je sekretariat OK ZSMS odločil, da na sam 25. maj — dan mladosti, ne bomo organizirali centralne občinske proslave, kot je bilo to do sedaj v navadi (kulturni program, govor . . :), ampak bomo orga- nizirali koncert (s posameznimi skupinami smo v dogovoru) za vse mlade ptujske občine, ki ga bodo želeli poslušati, organizirali pa bomo tudi predstavi- tev likovnih izdelkov in fotografij mladih ustvarjal- cev pred blagovnico Merkator in ri.sanje osnovnošol- cev ter otrok iz vzgojno-varstvenih organizacij na asfaltnih površinah v mestu in morda še kaj zanimi- vega (tudi vaše ideje so dobrodošle). Tudi vi v OO ZSMS in aktivih organizirajte ob sprejemu štafete mladosti- in na dan mladosti privlačne prireditve za mlade (torej ni nujno, da so to klasične proslave). IN SEVEDA NE POZABITE, DA PRISRČEN SPREJEM V ZSMJ PIONIRJEM VELIKO POME- NI. Zato je naloga vseh predsednikov OO ZSMS in aktivov v KS, da bodo pionirji pravočasno in prisrčno sprejeti v naše vrste. Ze danes razmišljajte o tem! Podrobneje boste obveščeni o prireditvah ob sprejemu štafete mladosti in ob praznovanju dneva mladosti v Ptuju z dopisi, ,plakati, preko radia in Tednika ter na po.svetih predsednikov OO ZSMS in aktivov. V svojih OO ZSMS in aktivih ter društvih EVIDENTIRAJTE NAJPRIZADEVNEJSE MLA- DE ZA PRIZNANJA ZSMS. Ta so: bronasti znak ZSMS (se podeljuje v OOZSMS in aktivih), srebrni znak ZSMS, (ga podeljuje OK ZSMS) in zlati znak ZSMS (ga podeljuje RK ZSMS). Za priznanja men- torjem evidentirajte prizadevne mentorje mladih z najrazličnejših področij (mentorje OO ZSMS in akti- vov, mentorje v društvih, mentorje raznih krožkov in drugih organizacijah v šolah KS, OZD, zadrugah, . . .). Pri evidentiranju upoštevajte kadrovske kriterije, ki veljajo v ZSMS. Razen tega EVIDENTIRAJTE NAJAKTIVNEJŠE MLADE ZA NOSILCE ŠTAFETE MLADOSTI ZA OSREDNJI SVEČANOSTI V PTUJU IN ZA ČASTNO STRAZO. To naj bodo prizadevni mladi delavci, inovatorji, mladi aktivisti v samoupravnih organih in DPO iz KS in OZD, pionirji, taborniki, planinci športniki, gasilci, strelci, podmladkarji Rdečega križa, člani Aerokluba, brigadrji, pripadni- ki enot TO, vojaki JLA, srednješolci člani klubov OZN in drugih krožkov, mladi iz amaterskih kultu- rno prosvetnih skupin . . . torej mladi iz OO ZSMS, aktivov, društev in vseh drugih skupin ter zvez. Evidentirajte čim več mladih v vseh sredinah. ROK ZA EVIDENTIRANJE MLADIH ZA PRIZNANJA ZSMS, ZA PRIZNANJA MENTO- RJEM, ZA NOSILCE ŠTAFETE MLADOSTI NA OSREDNJI PRIREDITVI V PTUJU IN ZA ČAST- NO STRAŽO JE 10. APRIL 1984. Toliko zaenkrat o.teh akti^•nostih OK ZSMS Ptuj. Upamo, da boste roke upoštevali in tako omogočili pravočasne priprave vseh akcij ob sprejemu štafete mlado.sti in -ob praznovanju dneva mladosti. Sezname vseh evidentiranih mladih za priznanja ZSMS, za priznanja mentorjem, za nosilce štafete mladosti in za častno stražo pa do 10. aprila 1984 prinesite ali pošljite na OK ZSMS Ptuj, Trg MDB l/Il, soba 20. Diana Bohak Brigadirsko polelje '84 se bliža v letošnjem letu bo v skladu s temeljnimi us- meritvami in osnovami za organiziranje mla- dinskih delovnih akcij v obdobju 1981 —1985 organiziranih dvanajst mladinskih delovnih ak- cij, in sicer šest zveznih in šest republiških, tako da ostajata obseg akcij in število brigadirjev v okviru števila v lanskem letu. Delo se bo nada- ljevalo pri izgradnji infrastrukturnih objektov in na področju kmetijstva, zla,sti na manj razvi- tih in manj razvitih obmejnih področjih. Z deli bomo nadaljevali tudi drugod — melioracije, pogozdovanje, urejanje pašnikov, delo briga- dirjev-veterinarjev, brigadirjev v okviru pro- gramov Rdečega križa Slovenije, odpirati pa je treba tudi možnosti za angažiranje na drugih področjih, predvsem morajo akcije v večji meri postati prostor za uveljavljanje specifičnih de- lovnih interesov. Poleg zvezne mladinske delovne akcije SLO- VENSKE GORICE 84, ki bo potekala na po- dročju lenarške in ptujske občine, in katere na- •selje bo v Dornavi pri Ptuju, se bomo ptujski pionirji in mladinci odločali za delo na treh mladinskih delovnih akcijah: 1. izmena (24. junij—14. julij) republiška mladinska delovna akcija TREBČE (naselje Bi- strica ob Sotli), 2. izmena (8. julij—4. avgust) zvezna mladin- -ska delovna akcija SUTJESKA (Bo.sna in Her- cegovina) 2. izmena (15. julij—4. avgust) republiška mladinska delovna akcija GORIČKO ^pionir- ji podravske regije. Izmene so torej znane, s tem pa se je olajšalo tudi vaše planiranje počitnic. Le-te bodo dolge in poleg morja in planin, ki jih boste obiskali, bo gotovo ostalo še kaj ,,dolgega časa". In da ne bo ,,dolg" po vaši krivdi, vam predlagamo, da ga izpolnite z družbeno koristnim delom, z lopato ali krampom v roki, z aktivnim delom v družbenih dejavnostih (tečaji, krožki, športna srečanja). Prijavnice za udeležbo še lahko dvig- nete na OK ZSMS Ptuj, Trg MDB l/Il ( oba 20), izpolnjene pa oddajte do 2. aprila 1984. Irena Hunjet 1. APRIL — »AN BRIGADIRJKV JK PRILOŽNOST, DA Ttni TI RAZMISLIŠ O SVOJI UDELEŽB! NA MLADINSKI DELOVNI AKCIJI V LETOŠNJEM LETU. DELO PTUJSKIH MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD NA DELOVIŠČIH ŠIROM JUGOSLAVIJE BO ŽAVZETt:JŠE, ZANIMIVOŠE IN BOUŠE, ČE SE BOMO v NJIH ZBRALI Iž VSEH SREDIN — DELAVCI, KMETJE, ŠTUDENTI, UČENCI. ČE ŠE OKLEVAŠ S PRIJAVO, NE MISLI LE NA POLETNO VROČINO IN CVETOČE DLANI (ŽULJE), AMPAK POMISLI TUDI NA PESTRE DRUŽBENE DEJAVNOSTI, IZLETE, VE( ERE OB TABORNEM OGNJU S KITARO v ROKI IN PESMIJO NA USTIH. IN NENAZADNJE tudi zavest, da pomagaš graditi domovino, veli- ko pomeni. si sploh pomisi ii-a, koliko novih mla- dih prijateljev-ic boš spoznal a? še bi lahko na- števala, toda naj bo ža razmislek dovou. da se bomo „STARI" BRKJADIRJI akcije udeležili tudi le- tos. ni dvoma, vendar želimo, da si med nami tudi brk;adirski z-d-r-a-v-o: Kako pridobiti mlade k delu v 00 ZSMS? s takšnim vprašanjem je občin- ska konferenca ZSMS Ptuj organi- zirala posvet predsedriikov, sekre- tarjev in članov predsedstev OO ZSMS. Posvet je pripravil svet za družbenopolitični sistem ki deluje pri predsedstvu OK 7Sv1S Ptuj. Beseda je tekla predvsi ,ii o vpraša- nju, ki sem ga naved. v naslovu ter o vodenju sestai kov v OO ZSN'S, pa tudi o tekočih proble- mih mladine. Na vprašanje, ka' o pridobiti mlade k delu v OO ZSMS, je iska- lo odgovor kar precej prisotnih. Razprava je bila zelo zanimiva, saj so iznašali različne predloge, vsi pa so prišli do enotnih zaklju- čkov. — delo v 00 ZSMS mora biti raznoliko, na več področjih, v de- lo mora biti zajetih čimveč mladih, — nujno jc povezovanje mladih iz OO ZSMS v osnovnih šolah, krajevnih skupnostih in organiza- cijah združenega dela, pomembna sta predvsem prehod iz osnovne šole v OO ZSMS v srednji šoli ali krajevni skupnosti ter sprejem teh mladincev; ugotovljeno je, da pri tem prehodu ,,izgubimo" največ .mladih, — mentorstvo — mišljeno je predvsem mentorstvo na osnovnih šolah, kjer bi naj bili mentorji mlajši učitelji, ki bi posvetili večjo skrb vključevanju v mladinske vr- ste. Na osno\nih šolah naj bi se organizirali razni ra/govori o vlogi mladine v našem družbenopoliti- čnem sistemu, prikazalo naj bi se delo v OO ZSMS, v kateri bodo delali, že v osnovni šoli jc treba mlade povezovati s kvizi, športni- mi sredstvi, prireditvami. . . . — s prostorskimi problemi se še zmeraj ukvarja precejšnje število OO ZSMS — nekaterega sploh ni- majo, druge se dogovarjajo z ga- silci, pros\ctnim društvom ali s krajevno skupnostjo. Treba je ve- deti, da je prostor pomemben fak- tor za uspešno delo. Ker se opaža, da se v OO ZSMS sestanki vodijo nekvalitetno (ponekod), smo vode- nju sestanka posvetili nekaj časa tudi na posvetu, saj nekvalitetno vodeni sestanki mlade odvračajo od dela. Potek sestanka je zelo odvisen od vsebine, sprejeti mora- jo biti ustre/ni zaključki oziroma sklepi. Vodeni naj bodo na demo- kratičen način, tako da lahko ■>-.akdo pride do besede. Tudi tu igra pomembno vlogo prostor (zakurjen, nezakurjen), naniestuev stolov in miz — vse to vpliva na uspešnost izvedenega sestanka. Bil je tudi predlog, da bi se v prostorih OO ZSMS napravile oglasne deske, na katerih bi bila izobešena gracli\a, zapisniki, glasi- la, . . ., saj smo ugtMoviii, tla zelo malo OO ZSMS predela gradiva, ki ga dobijo' z OK ZSMS. Pogo- varjali smo sc tudi o programih dela, ki jih večina OO ZSNTs izde- la po mesecih; če bi jih izdelale po dejavnostih (idcjnopolilično delo, kiiluua, špon, mladinske delovne akcije, iid.) se večina boji, da do- ločenih nalog ne bi uresničili, ker tak program nc bi bil izdelan lerminsko. Organizirajo naj se dejavnosti, za "katere imajo mla- dinci inieres, seveda zraven tistih, ki so obvezne. Ik-seda je tekla ludi o kadrovskih vprašanjih, zlasti bi morale OO ZSMS posvetiti več pozornosti evidentiranju v organe občinske konference. Zelo slabo poteka med mladimi tudi informiranje, saj skoraj nobe- na OO ZSMS ne izdaja svojega glasila, zelo malo pa se jih vklju- čuje v glasilo OK ZSMS, ki je do- stikrat pusto in neprivlačno, pogo- sto pa ga s svojimi prispevki do- polnijo člani predsedstva, ker iz osnovnih organizacij ne pride do- volj gradiva. Naj končam z upanjem in željo, ila se boste v glasilu predstavili tu- di člani vaše OO ZSMS. Svoje pi ispevke lahko oddale ali pošljete na naslov: OK ZSMS — COP, Trg MDB 1, 62250 Ptuj. Ivan Roj s P . . . M , . spet nimam ,,plača" za sedet oh ~~ nikarte prosim vas, nikar ne zmigujte z glavo ^^ naslovu! Saj bo pojasnilo takoj tu. Pa ne bodite ^1'cakani in ne ugibajte kaj pomenijo tiste dva-krat ' tn pikice. Saj bi napisala črke, ki manjkajo, pa dcLr ^^ odkrita,-sem ena tistih (še) sramežljivih ''gora ' ^^ oh besedah, ki (ni)so napisane ^^Slavek pa se nanaša na sedež, v avtobusu in če je npr moraš stati vso pot (kam se že pač pa je pogosto povsem nepotrebno izreči tisto predaj: (Res nočem na glas povedati, ker mi je res rodno in, ker vem, da tako ali tako veste v čem je p^^^o takole ob jutrih poslušam mladež (da ne bo ^mote — jaz še tudi nisem stara), ki se v svojem gonu pogovarja in se na debelo in na široko hvali -.-vjiii podvigih in rekordih v pitju, kajenju in podobnem, si ne morem kaj, da se ne bi Vprašala, kaj je temu vzrok. Smo res mladina, ki ji ni mar drugo kot zabava, mar res ne moremo iz svojega besednega zaklada izbrisati tistih nekaj ..cvetk", ki tako ,,krasi- jo" naše stavke?! Ne vem! Toda sploh mi ni vseeno, ko gledam — komaj iz osnovne šole stopijo (fantje in dekleta namreč) pa že najdeš pri njih nekaj, kar njihovim nedolžnim obra- zom daje videz starikavosti in naveličanosti. Veš, da so komaj stopili na pot življenja, pa jih že vleče vase val ,,pokvaj-jenosti". Se bi razmišljala, pa me je pravkar iz mojih misli zbudil glas od zadaj: P . . . M . . . , spet nimam ,,plača" za sedet! Jc vse to le odraz časa v katerem živimo? (Ali še česa?) Dalila Mladi v Halozah — naš mladinski aktiv Bilo je pred nekaj leti, ko smo se zbrali z željo, da ustanovimo krog mladih ter ga poimenujemo v mladinski aktiv Vareja. Želja se nam je uresničila m tako smo se mladi treh vasi združili z namenom, da bi tesno sodelovali, si pomagali gradhi ceste na haloSkem področju ter gojili zdrav duh v mladem človeku. Čeprav so hiše na ombočju Haloz raztresene in jih ni veliko, se mladi radi zberemo na vsakem sestanku, saj tako tudi pokramljamo, si povemo novice in preživimo marsikateri lep večer. Ker nimamo svojega prostora, se največkrat zberemo pri kakšnem kmetu na domačiji. Streho nam je n^večkrat odstopila Polančeva domačija, pa tudi Smi- gočevi nas lepo sprejmejo. Čeprav nimamo svojega prostora, smo ostali vztrajni in se radi udeležimodelovnih akcij naobmočju Haloz, kajti klanci in luknajasteceste terjajo veliko žuljev, preden lahko po njih zapelje avtomobil. In pod večer, ko se tak.^na akcija konča, posedemo ter zapojemo lepo haloško pesem, ki ji radi prisluhnejo tudi starejši. TakSen je utrip nas mladih v Halozah, ki živimo in delamo z željo, da tudi tod njkoli ne bi zamrl smeh mladih. Anica Petrovič MA Vareja 10 - naši dopisniki 29. marec 1984 - TElliflH Angleški krožek v Srednješolskem centru Na naši šoli deluje mnogo interesnih dejavnosti. Veliko jih je uspešno delovalo že v preteklem šolskem letu, letos pa so dali zainteresirani tudi po- bude za ustanovitev novih. Moramo pa povedati, da mnogih interesnih de- javnosti nismo mogli ustanoviti zaradi najrazličnejših ovir, kot so: premalo učffncev za določeno dejavnost, tudi premalo mentorjev, časa, . . . Kljub temu pa je na centru veliko število krožkov. Med učenci je dosti takšnih, ki radi sodelujejo in aktivno delujejo v dejavnosti, za katero so se odločili. Letošnje šolsko leto je bil na novo ustanovljen angleški krožek. Pobu- do za to so dale učenke 2. a razreda srednje družboslovne šole, seveda tiste, ki imajo za osnovni tuj jezik nemškega. Rekle so: ,,Zakaj pa tudi me ne bi znale angleško? Vsaj nekaj osnovnih besed se naučimo, potem pa bo že šlo počasi naprej." Dogovorile so se in prosile tovariša Filišič Roberta za men- torja. Izvedele so namreč, da zraven nemškega jezika zelo dobro obvlada tudi angleščino. Seveda je tovariš z veseljem ustregel njihovi želji. Dogovo- rili so se, kdaj se bodo sestajali in potem začeli z delom. Dijakinje so si ku- pile knjige, ki so jim zdaj v veliko pomoč. V začetku je bilo delo res težko, saj niso vedele izgovoriti niti ene same besede ... vsi vemo, da je v angle- škem jeziku toliko nam neznanih glasov. Da pa so se izgovorjavo zelo dob- ro naučile, je dosti prispeval sd!m mentor. .Vedno jih je vzpodbujal, da so izgovarjale in ponavljale ter s tem utrjevale besedo za besedo. Do sedaj so vzele že tri lekcije in tudi mnogo slovnice. Oboji — dekleta in mentor so za- dovoljni s svojim delom. Pravijo, da bodo s tem krožkom nadaljevali tudi naslednje šolsko leto. Krožek z veseljem obiskujejo, saj jim tovariš vedno priskoči na pomoč, same pa se trudijo, da bi se čim več naučile. Vzpodbu- jajo tudi ostale učence centra, da bi se vključili v ta krožek, vendar pase doslej še nihče ni odzval. Vse, ki vas zanima angleški jezik in če ga skoraj nič ali vsaj malo znate, pozivajo dijakinje k sodelovanju. Pridite vsak J^trtek po sedmi šolski uri. Marjetka Sluga Naporen teden v marcu Mhh, človek kar do sape ne pride! Pustni krofi so pošli, cvetličarne so oropane, ljudje smo izmučeni od neprespanih noči. . . . Menjujemo vtise izvirnega pustnega rajanja, urejamo rože v vazah in gledamo kisle obraze naših spremljevalcev, ki opazujejo svoje osušene denarnice. Pa poglejmo, kako smo odigrali vlogo pustnih ter življenskih šem. ... Kaj neki bi izvršni opazovalec rekel k letošnjemu pustnemu razpoloženju, ki je vladalo v Ptuju? V mestu ni bilo čutiti tistega, vsakoletnega nemira, ki bi polnil ulice polne opazovalcev. Maloizvirne maske, ki so vinjene, ali pa samo dobre volje strašile po mestu in se včasih m&lce grobo izživljale nad mimoidoči- mi, so izginjale že v zgodnjih večernih urah. Gostilne seveda niso bile prazne — vsaj nekaj kot vsa leta; to naj pomiri našo zavest, da pustna tradicija še ne izumira! Pustna povorka — kot pustna povorka, s to razli- ko, da letos ni bila najbolj množično obiskovana. No navkljub pustni zaspanosti, pa je dva dni kasneje mesto — muzej stresel mrzlični krč — 8. marec, dan žena. Fraznik žensk, praz;novanje moških — to se govori med ljudmi; meni pa se zdi, da ni več tako. Morda bi se dalo govoriti o karnevalskem vzdrušju .številka 2., v ka- terem smo bili udeleženi prav vsi. . . Možje so svečanih obrazov, vzravnanih in morda nekateri . malce negotovih korakov stopali po uh'- cah. Iz roke v roko so nerodno prelagali.,,pušeljc", se spraševali, če so rože zmeraj tako drage in da je na vso srečo le en dan v letu, ko je treba ženske pač obdarovati. . . . Ženske so se nasmihale ob pogledu na moški direndaj po cvetličar- nah. Ze njihova izravnana hoja po ulicah je nakazovala, da danes ni na- vaden dan. Upočasnile so svoj korak in gledale hiteče moške, ki so svojo pozornost hoteli dokazati s pospravljanjem stanovanja, skuhanim kosi- lom ipd. Nekatere dokaz emancipacije skušale proslaviti tako — kot se p "-o slavij a pač! Kakorkoli že, . . . naporen teden je za nami, vse "je zopet po sta- rem. . . sneli smo enodnevne maske in nadeli svoja stara oblačila. Sergeja Sorli Veselim se nove telovadnice Od tretjega leta starosti se ukvarjam s športom. Začel sem s smuča- njem. Vsako leto obiskujem smučarski tečaj na Pohorju. Razen s smučanjem se še ukvarjam s plavanjem in rokometom, saj nastopam v šolskem moštvu mlajših pionirjev. Na občinskem prvenstvu smo osvojili prvo mesto. Pri Veliki Nedelji imamo lepe možnosti za raz- voj športa. . . Imamo igrišče za rokomet in košarko. Gradimo pa še dve igrišči za tenis, atletsko stezo z nogometnim igriščem in skakališčem. Po- sebno veseli pa bomo, ko bo zgrajena ob igrišču tudi telovadnica, da bo- mo ob slabem vremenu telovadili v njej. Hvaležni smo staršem in krajanom, da so nam zgradili igrišča. Marko TROFENIK 0§ Velika Nedelja Turnir v malem nogometu v nedeljo 1. aprila Nogometna sekcija pod imenom NK TURNI§CE-78, ki deluje v okviru Športnega društva Turnišče—Ptuj prireja velik turnir v malem nogometu. Turnir se bo odvijal v nedeljo, 1. aprila s pričetkom ob 9. uri na novem asfaltnem igrišču pri gradu Turnišče. Organizator je pripravil za najuspešnejše ekipe lepe pokale. Nagrajena pa bosta tudi najboljši strelec turnirja in golman. Prijave se sprejemajo neposredno pred turnirjem torej do 9. ure. Vabimo tudi tiste ekipe, ki so se prijavile za tekmovanje v ligi malega nogometa. Saj se bomo lahko na tem turnirju spoznali in se dogovorili glede igranja prvega kola, ki naj bi bilo v nedeljo 8. aprila. Torej ljubitelji malega nogometa v nedeljo se dobimo na turniriu v lurmšcu. ZB Dan ptujske Srednje kovinarske, metalurške in kmetijske šole Kot vsako leto, tako je proslavila tudi letos Srednja kovinarska, meta- lurška in kmetijska šola v Ptuju svoj dan — .dan šole. Bilo je to 7. marca, ko je odšel pred devetimi leti od nas naš veliki revolucionar, marksistični teoretik in narodni heroj Veijko Vlahovič, po katerem je ta šola tudi po- imenovana. V medioteki Srednješolskega centra v Ptuju so odprli knjiino razstavo ,,Življenje in delo tovariša Veljka Vlahoviča". Učenci v vseh razredih pa so se tega našega humanista v pravem pomenu besede spomnili tudi pri spo- minski uri ter se tako še podrobneje seznanili z njegovim življenjem in nje- govim prispevkom v boju za našo lepšo prihodnost. Med drugim je bilo pri tej uri o VELJKU VLAHOVIČUpovedano: ,,Tovariš Veijko Vlahovič se je rodil v vasici Trmanje, 2. septem- bra 1914. Bil je to majhen kraj v težko dostopnih in nerodovitnih črnogorskih planinah, kjer je mladi Veijko preživel tudi svoja otroška leta in kjer mu je ponosno, svobo- doljubno ljudstvo privzgojilo lju- bezen do svobode. Že v zibko so mu udarjali vtisi smrti, žrtev in trpljenja. Neuklonljivost, junaško izročilo Gorskega venca, nepomir- Ijivost do usode, volja, na svetu ne samo živeti, temveč svet tudi fpreminjati, te črte so se vanj zelo zgodaj urezale. Vsi njegovi predni- ki so se vojskovali in umirah v bo- . jih proti Turkoni, med njimi tudi njegov oče in stric, ki je padel v svojem 26. letu starosti. To bojno izročilo je spremljalo dečkove stopinje, ko je skozi polet- no vročino in skozi zimski mraz ter snežne žamete hodil v osnovno šolo vsak dan dvanajst kilometrov daleč in prav toliko nazaj domov. V njem se je že tedaj razvila kljubovalnost do surove stvarnosti, z njo pa tudi volja, da je mogoče vse zdržati, vse prestati. Prav ta napor mu je vcepil poštenje do sebe in ljubezen do res- nice. Potem je ponesel svoja spozna- nja in naravo črnogorskega ljud- stva s seboj v gimnazijo v današnji Titograd, v Požarevac, kamor seje je preselila njegova družina, in v Beograd, kjer je tudi maturiral. Po- nesel pa je s seboj tudi ljubezen do svoje kamnite domačije, do njene divje lepote in senc. Tak se je v gi- mnazijskih letih (1925—1933) sre- čal z idejami, ki so bile povsem ubrane z utripom njegovega srca, to je s socialističnimi idejami. Bilo je to že obdobje burnih dogodkov v domačem delavskem gibanju, pro- testov proti kapitalističnemu zatira- nju, šestojanuarski diktaturi, kre- pitvi fašizma v Italiji in porajanju nacizma v Nemčiji. Tovariš Vlaho- vič se je že v srednji šoli vključil v napredno mladinsko gibanje in po- stal sekretar Zveze beograjskih srednješolcev. Ob vsem tem pa je našel čas tudi za šport, za branje li- terarnih del in pesnikovanje. Na Tehniški fakulteti v Beogra- du, kamor se je vpisal leta 1933, je postal takoj eden najuglednejših članov in voditeljev naprednega študentskega gibanja. Bil je sprejet v SKOJ 1933, v KPJ pa 1935. V boj delavskega razreda pod vodstvom KPJ je vnesel na univerzi svoj mla- deniški zanos in svoje marksistično prepričanje v pravičnost tega boja. Zaradi študentskih demonstracij in ognjevitega govora, ki ga je naperil proti takratnemu režimu, so ga z nekaj tovariši postavili pred sodi- "šče, izključili z univerze in poslali v taborišče. ,,Tam, v Višegradu na Drini, sem živo občutil, kaj pomeni pomoč ljudstva. Ko so nas zvezane vodili vsak dan čez znameniti Andričev most, so nam arestantom višegrajske žene nosile hrano, če- prav je bilo žandarjev prav toliko kot nas. Te žene so vedele, zakaj so nas prijeli in zvezali. Vedele so, da pomagajo upornikom proti državi. Njihova hrabrost mi je bila vselej nepozabna, takrat pa je meni in to- varišem pomenila neizrekljivo mo- ralno podporo," je pripovedoval pozneje tovariš Vlahovič. Po vrnitvi na svobodo je Veijko Vlahovič nadaljeval študij v Pragi, 'usmerjal tam delo naših študentov in od tu leta 1937 povedel skupino 26 jugoslovanskih prostovoljcev v boj za špansko republiko, ko je fa- šistična pošast ogrozif£R)bstoj sve- ta. V Španiji je opravljal številne odgovorne funkcije v organih med- narodnih brigad, bil politični komi- sar, urednik časopisa ,,Dimitro- vac" in tudi borec v prvi bojni črti, kjer je bil hudo ranjen. Sam je v svojem dnevniku s španskih bojišč obširno opisal junaštvo in tragedijo tega brezupnega, toda nujnega bo- ja proti fašizmu. Kljub porazu re- publikanske vojske je bil prepričan, da bo nadaljnji boj naprednih sil proti zatiralcem narodov in člove- kove" svobode nekoč vendarle kro- nan z uspehom. Leta 1938 srečamo tovariša Vla- hoviča v Parizu, kjer je bil tedaj sedež Centralnega komiteja KPJ. Star komaj 24 let je postal tam eden izmed najtesnejših sodelavcev tova- riša Tita. Na Titov predlog je bil sprejet v CK SKOJ in nato tudi v CK KPJ. Toda že naslednje leto najdemo tovariša Vlahoviča v Moskvi, kjer ga je čakalo še inten- zivnejše partijsko delo in tudi oseb- no izpopolnjevanje. Tam je dokon- čal študij tehnike, bil predstavnik Skoja v mladinski internacionali in zastopnik KPJ v Kominterni. Ze leta 1941 je po nalogu CK KPJ in Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije organiziral v Moskvi radijsko po- stajo ,,Svobodna Jugoslavija", s pomočjo katere je širil v svet resni- co o boju narodov in narodnosti Jugoslavije, o podvigih Titove osvobodilne vojske, vendar to v ze- lo težkih pogojih. Pri tem je bila zasluga tovariša Vlahoviča velika in neprecenljiva.________ Po sedmih letih, ko je bil ločen od domovine, se je leta 1944 vriska- jočega srca vrnil v Jugoslavijo. Se- daj se je vsa njegova človeška energija usmerila v izgradnjo naše nove domovine. Odslej ga srečava- mo v zboru narodov, v zunanjem ministrstvu, na zasedanjih central- nega komiteja in sekretariata ZKJ, na kongresih partije, ljudske fronte in socialistične zveze, v centralnih odborih zveze borcev in vojnih in- validov, v zvezni skupščini, na naj- odgovornejših položajih v tisku itn. Vrsto.let je opravljal funkcijo člana CK KPJ in njegovih najožjih teles. To pomeni, kot se je tovariš Veijko Vlahovič pred vojno in med njo z vsem svojim srcem bojeval za svo- bodo, tako je tudi po vojni vztraj- no nadaljeval boj za mir, za lepši in bolj humani svet, v katerem novi rodovi ne bodo več izpostavljeni trpljenju, vojnim grozotam in opu- stošenjem. Poleg naštetih nalog, ki jih je opravljal, je bil v številnih od- poslanstvih miru, se udeleževal po- membnih mednarodnih konferenc, se vselej aktivno bojeval za uresni- čevanje Titovih idealov miru, bil borec za miroljubno sožitje, za ena- kopravno mednarodno sodelovanje in za uresničitev neuvrščene politi- ke. Tovariš Vlahovič je kot teoretik marksizma prispeval svoj delež tudi k sodobni socialistični misli. Obja- vil je prek 16.(XX) strani revolucio- narno angažiranih del v naših in tu- jih jezikih. Jugoslovansko marksi- stično literaturo bogatijo danes nje- gova Zbrana dela v več knjigah. Mnogo je pisal tudi o kulturi, umetnosti in humanizmu. Med drugim je s tem v zvezi za- pisal: ,,Hitreje in manj boleče moramo premagovati prepad med vrhunsko kulturo in zaostalostjo dela delov- nih ljudi, zmanjševati prepad med tehnično in humanistično inteligen- co, ker druga drugo prežemata in boftatita." Kot revolucionar, to je bojevnik za svetle ideale, je tovariš Vlahovič opravil vse naloge, izbojeval vse bitke. Zadnjega boja s hudo bolez- nijo pa iii več zrnogel. Omagal je v poslednjem neenakem boju in tako smo izgubili plemenitega človeka, 7. marca 1975. leta. Kako skromen, a vendar velik in notranje bogat, zares pravi komu- nist je bil Veijko Vlahovič, nam naj pokažejo še naslednje vrstice. Leta 1974 je. tovariš Tito odliko- val Veljka Vlahoviča z visokim od- likovanjem, to je z Redom jugoslo- vanske velike zvezde. Svoje življe- nje, vtkano v revolucijo, je tovariš Vlahovič najlepše izrazil z beseda- mi, izrečenimi tovarišu Titu ob izročitvi tega odlikovanja: ,,Ko zrem na naš revolucionarni boj, moram reči, da smo živeli v času, ki je od nas terjal vse angažiranje, ker je bil to zgodovinski čas, zgodovin- ska i^iožnost in priložnost, ki se je ponudila več generacijam. To mož- nost smo izkoristili, kolikor smo znali. Toda imeli smo partijo in na čelu partije tovariša Tita, ki jima je uspelo to velikansko energijo pove- zati in usmeriti tako, da rodi sado- ve. Ko danes prejemam to odliko- vanje, mislim tudi na tiste številne tovariše, s katerimi sem začel revo- lucionarno delo. Če pa ima kdo za- sluge, potem jih ima naša partija." Leto dni pozneje, ob smrti tega našega velikega revolucionarja, pa je tovariš Tito o njem povedal tole: ,,Veljka Vlahoviča so odlikovale izjemne človeške vrline. Izžareval je preprostost in moč svoje žlahtne osebnosti, odlikoval se je s svojo skromnostjo, dajal je zgled, kako je treba dragocene revolucionarne izkušnje prenašati na mlade. Bil je do kraja zvest revolucionar, ki smo ga cenili in spoštovali kot soborca in sodelavca ter iskreno ljubili kot tovariša in človeka. Nenehno je proučeval misli klasikov in jih po- vezoval z našo prakso ter dal s tem svojstven prispevek k razvoju naše- ga socialističnega sistema. Do zadnjega diha je izpolnjeval naj- dragocnejše naloge, ki jih je pred njega postavljala partija." In kaj naj k tej Titovi oznaki to- variša Vlahoviča še dodamo? Čeprav je bila življenjska pot to- variša Vlahoviča tvegana, polna najhujših preizkušenj, se ni nikoli omadeževal — ne v stari Jugosla- viji; ne med vojno, ne v letih gradit- ve našega socializma. Iz vsake nje- gove besede je izžarevala vdanost delavskemu razredu. Toplo in pri- srČLO je znal pridojivati za stvar napredka mnogo ljudi. Ob njem so rasli mladi komunisti v vidne in po- membne borce. Bil je nadarjen in načitan, vse- stransko razgledan, skromen in preprost, delavski stvari pa tako vdan in zanjo tako požrtvovalen, da v doslednosti in strogosti do se- be nikdar ni popustil. In prav zato je imel neusahljivo moč, moč zgle- da, ko je pridobival sodelavce vdano opravljanje najtežjih nalog. Veijko Vlahovič je imel do člove- ka, do njegove osebnosti in pravic, do njegovih tegob, trpljenja, truda in veselja odnos, karšnega se mo- ramo naučiti, zgled, ki mu moramo slediti. Ljudje so mu vedno zaupa- li, tako delavci, kmetje, študentje, borci in politiki. Razkrivali so mu svoje težave in zagate, pripovedo- vali o svojih željah. On pa je imel neprecenljivo revo- lucionarno vrlino, pravzaprav občutek, kako je treba ravnati, de- lati in se boriti, da bi bila partija enotna, da bi bila njena enotnost tudi njeno najboljše orožje, to je vrlino, ki jo je treba posnemati. Imel je odnos do revolucije, do njenih načel, obveznosti in ciljev, kar vse kaže na njegovo dosled- nost. To pa je zgled, ki mu moramo slediti in ga osvojiti. Prav gotovo smemo in moramo biti ponosni, da se imenuje naša šola po tem našem velikem učite- lju!" D.Š. Iz novih delavnic SrednjcSolskeca cestni Ptuj TOZD SKMK Sola — kovajnica, uienci pri praktičnem delu. Foto: L CianI Gostilničar FRANC VRBNJAK Juršinci 4 prireja v soboto, 7. aprila 1984 poslovilno VESELICO s pričetkom ob 18. uri, na kateri bo igral znani ansambel ,, PRIJATELJI" Iz Ptuja. Poskrbeli bomo za vaše zadovoljstvo in razpoloženje. Srčno pa se zahvaljujemo vsem, ki so nas kdajkoli obiskali, zaupali nam in v naše usluge. Tudi v bodoče in to od 14. aprila 1984 naprej se vam Gostilna VRBNJAK iz Juršinec priporoča s svojimi uslugami in z novim vodstvom s priljubljeno domačinko DARINKO ERHATICEVO iz Zagorec, kot bodočo šefico. unial tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič n. sub.o. Kidričevo objavlja oglas za sprejem delavcev za opravljanje del oz. nalog v delovni skupnosti skupnih služb — sektorju za marketing, in sicer: 1. KORESPONDIRANJE - št. 943 01 03 Pogoji: — ESS, UAS ali druga SS s podobno usmeritvijo — znanje tujih jezikov — 1 aktivno, 1 pasivno — 3 leta delovnih izkušenj 2. IZVAŽANJE PROIZVODOV - št. 942 40 02 ZA DOLOČEN CAS - DO VRNITVE DELAVKE S PORODNIŠKE- GA DOPUSTA Pogoji: — višja ekonomska šola — zunanjetrgovinska smer ali druga višja šola — opravljen izpit za ZT registracijo — žnanje tujih jezikov — 1 aktivno, 1 pasivno — 3 leta delovnih izkušenj Prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 8 dneh v kadrov- sko socialno službo DO. Prošenj, ki bodo brez ustreznih dokazil, ne bomo upoštevali. Prosilci bodo dobili odgovore v 15 dneh po izbiri. V noči med 20. in 21. marcenn 1984 je bil z obrežja Drave na Vičavi odpeljan leseni čoln (ranča), dolg 5 metrov, rjave barve. Kdor je karkoli videl aii opazil v zvezi s tem čolnom, se prosi, da to takoj sporoči postaji milice v Ptuju ali na telefon štev. 773-727. Tisti, ki bo s svojimi podatki pripomogel, da se bo čoln našel, bo prejel nagrado din 5.000.- (500.000.- starih din.). VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD PTUJ Komisija za delovna razmerja, objavlja v skladu z 39. členom Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok prosta opravila in naloge strokovnega delavca SPECIALNEGA PEDAGOGA - DEFEKTOLOGA, za delo v razvojnem oddelku, s polnim delovnim ča- som, za nedoločen čas. Pogoji za zasedbo: — specialni pedagog - defektoiog, — opravljeno pripravništvo in strokovni izpit. * Komisija za delovna razmerja bo upoštevala vse pisne priglasitve kandida- tov, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki bodo prispele v Vzgojno var- stveni zavod Ptuj, Ptuj — Potrčeva 9/a, v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka objave. TEDNIK ~ ^^ DELO DRUŠTEV - 11 DAN ŽENA V LANCOVI VASI - VIR ETNOLOŠKEGA PREUČEVANJA V sok>to 17. marca 19S4 so žene i/ l.ancovc vasi praznovale svoj pra/nik »dan žena« v va.ški gostilni pri 1 nieršiču Nič nenavadnega, boste rekli. Saj je postalo praznovanje »dneva žena« vsakoletna šega, na le v pi>djetjih in Šolah, vrtcih, ampak tudi v pt»same/nih krajih. Z et- nolo.škega zornega kota pa nam fx)meni vsa- koletno praznovanje »dneva žena« v l.ancovi vasi izvrsten vir (kulturni pojav etnolo.škega /načaja) za osvetlitev življenjskega stila l.an- covljanov. Seveda s tem spisom nimam na- mena analitično razlagati načina življenja l.ancovljanov, kar bi terjalo poglobljeno in dolgotrajno študijo, l.ahko pa opozorim na kulturne sestavine, ki se kažejo skozi omenjeno šego in spoznali bomo kako kompleksne in večplastne so te sestavine, ki izražajo njihov življenjski stil. Po Niku Kuretu' je šega »vedenjsko ravna- nje, ki v neki skupnosti z besedo ali s kretnjo ali pa z obojim hkrati a) naveže neko dejanje na nadnaravo, da bi v varstvu in s pomočjo nadnaravnih sil uspelo ali obveljalo, ali pa b) simbolizira neki medčloveški odnos, ali c) povdari smisel, vsebino in pomen nekega izrednega dogodka in ga vzdigne nad vsakda- njost.« Preprosto in jasno je šego razložil tudi A. de Exupery^: »Šega je tisto, zaradi česar je kak dan drugačen od drugih dni, kaka ura drugačna od drugih ur . ..« Iz omenjenih definicij lahko povzamemo, da »dan žena« simbolizira medčloveški odnos, konkretneje, izraža materam, ženam, delav- kam priznanje in hvaležnost ter povdaija nji- hovo vlogo v medčloveških odnosih, prav tako pa je tudi, oziroma, če smo čisto iskreni, naj bi bil »dan žena« drugačen od drugih dni. Seveda pa pri praznovanju dneva žena ne gre le za izražanje priznanja in hvaležnosti materam, ženam, delavkam s strani njihovih otrok, soprogov, sodelavcev, tovarišev itd., temveč seje razvilo v praznovanje družabnega značaja. Potrebna bi bila raziskava tovrstnih praznovanj v različnih socialnih okoljih, raz- ličnih poklicnih skupin, kar pa je zaenkrat še bela lisa v etnološkem raziskovanju. Poleg funkcije, ki jo ima »dan žena« kot šega, družabnost pa se kaže tudi potreba po zvezi po spolu, zvezi poročenih za razliko od neporo- čenih (kot vemo iz etnološke literature je po- roka predstavljala bistven mejnik v človeškem življenju in ga predstavlja v pretežni večini različnih kultur še danes). V času pred 2. svet. voj noje bila priložnost za družabnost kmečkih žena v Lancovi vasi (po- ročenih seveda; neporočeno dekle je bilo v vseh ozirih svobodnejše od poročene žene, seveda pa je bilo to odvisno od različnih dejavnikov: strogosti staršev, socialnega sloja kateremu je pripadala, kar je bilo spet odvisno od pre- možnosti, s tem v zvezi pa je bil tudi njen prosti čas itd.) le obisk nedeljske maše na Vidmu ah na Selah. K maši so hodili ob 6 uri, po maši pa so si premožnejše žene privoščile kislo juho v gostilni pri Ilovšeku na Vidmu, možje pa so šli na »špricar«. Ob tej prihki so lahko žene tudi med seboj sproščeno poklepetale. Večina pa se jih je vračala iz cerkve naravnost domov. Vendar jim je tudi pešačenje nudilo čas za klepet. Domov so šle po skupinah in se pogo- vaijale o vsakdanjih težavah pa tudi opravljale so lahko. Drugače so se žene dobivale ob raznih skupnih delih: npr. ob žetvi, ko so izkopavale krompir — ta dela so opravljale starejše žene; med-tem, ko so se zbirali mešano (moški, ženske in predvsem mladina) ob kožuhatiju koruze, luščenju bučnic. Ob teh priložnostih so se pogovaijali, opravljali, peli, pripovedovali razne šale itd. Vendar posebnega praznika, kjer bi se sre- čale matere ni bilo. Po osvoboditvi, ko seje po podjetjih razširilo praznovanje »dneva žena« oz. 8. marca so tudi v Lancovi vasi okoli leta 1959 na pobudo Anice Svenšek in s pomočjo Hentek Cilike in Marije Koletnik organizirali praznovanje »dneva /ena«, ^le so t)d hiše do hiše, nabrale denarne prispevke in nakupile hrano na Ptuju ter pri- ptavile pra/iu>v.inje doma v hiši pri Hentek riliki. Zbralo seje 54 žena iz Lancove vasi. Zbtale so se /e ob 2 uri popoldne, pridružilo se |im je še nekaj nn)ž. Pripravile so program. I lentek.lo/ef, brat gostitelja(gos|-H)darja,kijim je nudil na ra/polago svojo hišo), ki se je iz- redno zanimal za življenje v Lancovi vasi, je imel otvoritveni govor. V svojem govoru je pojasnil pt>men tega pra/nika. /a njim je na- stopila neka deklica z deklamacijo, deset žena paje/apelo pesem, kijojeza to priliko sestavila \mea Svenšek. Potem pa seje začelo splošno \ eselje ob pijači, jedači, med šalami, smehom m plesom. Teh deset žena se je zbralo nekajkrat pred praznovanjem »dneva žena«. To zbiranie in skupno petje pa je bil povod, da se je začelo od takrat naprej zbirali 1 x tedensko do 10 /ena pri Anici Svenšek. Prepevale so stare narodne pesmi, ki so jih poznale še od svojih mam, nekatere pa je sestavila Anica Svenšek in )ih tudi uglasbila. Tako so se zbirale vse do leta 1979, koje umrl mož Anice Svenšek. Ženske, ki so sestavljale skupino »domačih pevk« so morale biti poročene, bile pa so različne starosti — od 25 — 60 let. Nekatere so bile doma iz čistih kmetij, nekatere pa so poleg dela na zemlji hodile tudi v službo. » Domače pevke« so nastopale ob raznih priložnostih — npr. za 8. marec, »na sedmini« — koje ležal mrlič na parah, dva večera do pokopa (drugod po Slo- veniji prirejajo navadno »sedmino« — mrtvaško gostijo ali pojedino, ki jo napravijo pokojniku na čast 7. ali 8. dan po pogrebu), prepevale so po hišah, kamor so jih povabili ob luščenju bučnic (bučnih pešk), kožuhanju ko- ruze. Leta 1979 pa so se prenehale zbirati in pre- pevati »domače pevke iz Lancove vasi«. Le včasih so se srečale na kakšni sedmini in spet skupaj zapele. Leta 1981 so prvič nastopile na krajevnem prazniku 5. junija na Vidmu. Takrat so se po- novno nekajkrat zbrale in prepevale za nastop. Tudi pozneje so se zbirale le pred nastopi: v Tržcu leta 1982, na Selah ob gasilskem pra- zniku leta 1982, leta 1983 v Pobrežju, v Trdo- bojcih v Halozah ob otvoritvi asfaltirane ceste Leskovec — Trdobojci, juUja 1983 v Dravcih, tudi ob otvoritvi asfaltirane ceste, spomladi 1983 v Markovcih, jeseni 1983 pa na Selah ob vinski trgatvi. Oktobra 1982 so ponovno začele organizirano vaditi (prepevati in se zbirati ob sredah zvečer; pred nastopi skoraj vsak teden, sicer pa enkrat na mesec). »Dan žena« pa niso praznovali vse od leta 1979. Letos gaje ponovno organizirala Anica Svenšek, sodelovala pa je vsa vas. Pomagale pa soji Borovnik Anica in Koletnikova Micka. Že 14. dni pred praznovanjem je Svenškova po- birala denarne prispevke po hišah. Prispevale so žene iz cele vasi, razen nekaterih, ki so bile bolne. S tem denarjem je šla v petek pred praznovanjem po hrano na Ptuj. Kruh pa je spekla Marcunova Treza v kmečki peči. Spekla je štiri'štirikilogramske kolače. Pripravili so »zelhano« šunko, vratovino, domače klobase, trdo kuhana jajca, kumarice in razno pecivo, ter seveda domače vino. Deklice, ki so nastopale pa so pile kokto. Žene so se zbrale ob 14 uri v gostilni Emeršič. Predno so se vsedle za mizo so popile aperitiv (hruškov. kavni liker). Anica Svenšek je imela otvoritveni govor. Potem sta nastopili dve deklici, ki sta recitirali in zapeli pesmi in za- plesali. Zatem je imela govor Irena Svenšek. Nato pa je devet »domačih pevk« zapelo štiri pesmi. Dve sta bili stari pesmi, ki soju prepe- vale še mame pevk, dve pa sta novi, ki ju je spesnila Anica Svenšek. Naj navedem pesem »Kako spomladi je veselo«, ki je sicer stara pesem, a so si pevke zapomnile le prvo kitico iz izročila svojih mam, ostale kitice pa je dodala Svenškova. Pesem nam lepo ilustrira, kako nastaja ljudsko izro- čilo. Kako spomladi je veselo vsaka rožca zacveti kjer /e ljubezen in zvestoba lam ni kol prepira ni. I'se poznamo tudi rožco to je zelen rožmarin na prsih nama je pripeti za S. maree lep spomin. Danes smo .se skupaj zbrale kakor drobne ptičice pesmiee bi prepevale saj smo same mamice. Spet je prišel 8. marec to je praznik dan žena po celem .svetu ga svalijo saj je najlepše ime mamica. Ni pa h uj.šega na svetu kadar dete mamico zgubi zanjo sreča je zgubljena nikdar več nazaj je ni! Oče hčerko potolaži nič ne jokaj dete se saj sem jaz tvoj dobri oče in skrbel bom jaz za te. To pa moramo priznati, da dobre može imamo vse včasih res so slabe volje al potrpeti moramo vse. Če pa imajo dosti denarja lahko vse prenašamo kadar pa je mošnja prazna se mož in žena skregata. Nocoj pa bodimo veseli bog ve kaj čez leto bo lahko, da že tebe ali mene črna zemlja krila bo. Ko so pevke odpele pesmi, se jim je pridružil Hentek Jože, ki jim je povedal pomen »dneva žena«. Godec Milan Frlež iz Rošnje pri Staršah pa je zaigral na frajtonerco. S tem seje končal program, praznovanje pa se je nadaljevalo v veselem vzdušju ob petju, uganjanju šal, plesu polke, valčka, račk, kola, pouštertanca, plesa z metlo. Ves čas jim je igral muzikant na frajto- nerico. Že v začetku praznovanja so se jim pridružili trije možje iz Lancove vasi: Svenšek Janko. Lipaj Srečko in Koletnik Miha, ki so ves čas stregli s pijačo in jedačo. Zene so pra- znovale same do 7. ure zvečer. Takrat pa je prišlo še približno 20 mož. Vseh žena pa je bilo 68. Zabava je potekala do 4. ure zjutraj. Kot vidimo se prepletajo v praznovanju' »dneva žena« najrazhčnejše kulturne sestavi- ne. Od šege, družabnega življenja, do potreb po druženju po spolu, pa tudi potreb po zvezi poročenih in od prehrane, glasbe, do ljudskega pesništva in še in še. Skratka vidimo, da »dan žena« ni nek osamljen, izoliran kulturni pojav, temveč ga dinamično napolnjuje mnogo tega, kar izraža človek kot socialno in kulturno bitje in kar manifestira pravzaprav njegov način življenja. Kot sem že omenil seje razvilo praznovanje »dneva žena« po osvoboditvi, kar kaže na to, da »šege, njihov nastanek, razvoj in razkroj, nujno delijo usodo s človeško skupnostjo in posa- meznikom, to usodo krojijo zgodovinska obdobja s svojimi nazorskimi, družbenimi in gopodarskimi značilnostmi. Le-te kličejo v življenje zmerom pravšnje šege, druge spet spreminjajo in potiskajo v pozabo.«^ Op.: ' Niko Kuret, Sege, Vprašalnice etno- lo.ške topografije slovenskega etničnega ozemlja IX. Ljubljana 1978, str. 1. ^ Niko Kuret. O šegi in njeni spremenljivosti. Pogledi na etnologijo, Ljubljana 1978, str. 311. ^Ibidem, str. 312 RalfCeplak TV LJUBLJANA Pi:H.K, 30 MARGA 8.50 TV v šoli: TV koledar. Zakaj, zakaj. Angleščina, Odmor, I V gledališče. Poročila; 10.35 v šoli: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev. Mali program. Risanka, Velikani .svetovne književnosti, Ziidnje minute; 17.30 Poročila; 17.35 Jazz na ekranu: Kvintet Ghanges — 3 oddaja; 17.55 Modro poletje, španska mladin- ska nanizanka; 18.25 Obzornik ljubljanskega območja; 18.40 Turizem — možnost in prilož- nost: Turistični delavci imajo srečo, da prodajajo usluge; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00 Včeraj za jutri: Novo leto 1946, dokumentarna serija; 20.35 Ne prezrite; 20.50 TV kviz; 22.00 TV dnevnik II; 22.15 Zgodba o Bud- dyju Holdyju, ameriški film; SOBOTA, 31. MARCA: 8.00 Poročila; 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O dveh čevljar- jih; 8.20 Ciciban, dober dan: Moj hrček je zbolel; 8.35 Meseček, otroška serija TV Beograd; 9.05 Glasba za kitaro; 9.30 Izobraže- valna oddaja; 10.(X) Človek in zemlja: Bonellijev orel — L del, španska poljudnoznanstvena se- rija; 10.25 Naselbinska kultura na Slovenskem, dok. serija; 11.25 Poročila; 15.50 Poročila; 15.55 Subotica: Nogomet Jugoslavija- :Madžarska, mednarodna prija- teljska tekma A selekcije, pre- nos; ... PJ v košarki — ev. 3. tekma I. kola, končnice; 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Skrivnostni kamni, aneleška do- kumentarna serija; 19.00 Risan- ka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Naše 31. sre- čanje; 21.35 Zrcalo tedna; 21.55 Črni sin, ameriški film; 23.25 Po- ročila. NEDELJA, L APRILA: 9.25 Poročila; 9.30 Živ žav, otroška matineja; 10.20 Modro poletje, ponovitev španske mla- dinske nanizanke; 10.50 O. Davi- čo: Pesem, nadaljevanje in konec; 11.40625, oddaja za stik z gledalci; 12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Po- ročila; 13.35 Mostovi; 15.05 Po- ročila; 15.10 Nadštevilna, jugo- slovanski film; 16.40 Športna po- ročila; 16.55 Beograd: Pokal ev- ropskih prvakov v rokometu, Metaloplastika—Dukla, prenos; 18.30 Pesmi Evrope, zabavno glasbena oddaja TV Beograd; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 S. Karanovič-M. Marinovič-A. Horton: Nekaj vmesnega, nada- ljevanka TV Beograd; 21.00 Športni pregled; 21.30 Burja pred tišino — portret dr. Danila Lo- karja; 22.15 Poročila; PONEDELJEK, 2. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Povej mi, povej. Italijanščina, Češčina, Ritem, ritem. Književ- nost v NOB, Poročila; 10.35 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Mese- ček, otroška serija TV Beograd; 17.55 Jezik, v katerem se pogo- varjamo, izobraževalna oddaja; 18.10 Znanstveniki, izobraževal- na oddaja; 18.25 Podravski obzornik; 18.40 Pet minut za re- kreacijo; 18.45 Vam — glasba za mlade; 19.15 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.(X) M. Jesih: Pepelnica, drama: 21.20 Studio 2; 22".20 TV dnevnik 11; TOREK, 3. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Fašistične sile napadejo; Jugosla- vijo, Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Predstavljamo vam. Po reki Tari, Poročila; 10.35 TV v šoli; 15.55 Šolska TV: Življenje zvezd — oddaja iz niza vesolje; 17.00 Po- ročila; 17.05 Slovenske ljudske pravljice: O dobrem kovaču; 17.25 Sikačka svatba, oddaja TV Beog- rad; 18.25 Notranjski obzornik; 18.40 Pisani svet: Kako je Kusov Tone stopil na mrak; 19.10 Ri- sanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 C. Dickens-D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nickle- byja, angleška nadaHevanka; 21.00 Aktualno; 21.45 TV dnevnik II; 22.00 Prepir med udi (Plesna skupina iz Celja). SREDA, 4. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar, Obiščimo Samobor, Izlet k mladi. Odmor, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Človekova hrbtenica. Poročila; 10.35 TV v šoli; 18.10 Poročila; 18.15 Ciciban, dober dan: Potovalna agencija; 18.25 Koroški obzornik; 18.40 Mozaik kratkega filma; Tekmovalni vleč- ni psi, ameriški film — Sankači, Češkoslovaški film; 19.10 Risan- ka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevniki; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Čas se je ustavil, madžarski film; 21.40 TV dnevnik II; 21.50 Omizje; ČETRTEK, 5. APRILA: 8.50 TV v šoli: TV koledar. Krog, Življenje v vesolju. Otroci ustvaijajo, Perjad, Sava-reka, ki življenje daj^ Poročila; 10.35 TV v šoli; 16.45 Šolska TV: Življenje zvezd — oddaja iz niza Vesolje; 17.40 Poročila; 17.55 Igrajmo se gledališče: Kdo je najbolj po- memben; 18.25 Pomurski obzor- nik; 18.40 Delegatska tribuna; Slovenija 2000; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik 1; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.05 J. Prebble-K. Taylor: Borgijci, angleška nadaljevanka; 22.00 TV dnevnik II; OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ Razmišljanja o BOdOOHetnici delovanja Turistično društvo Ptuj ima po zadnjih podatkih 150 članov (bolj ah manj aktivnih). Občnega zborapa se je udeležilo le 27 zvestih članov; vabil je bilo prek 150 (tudi Ooslanill): 15 odgcvomih institucij (vsaj kar se turizma tiče in društve- ne dejavnosti) pa je tudi prejelo va- bilo. Verjeli ali ne, prišel ni nobe- den. Takšen odnos tudi ,,ubija" pri- zadevanja društva, da bi obeležilo 50 oziroma 100-letnico društva. Iz leta 1935 namreč obstaja turistični prospekt Ptuja; iz leta 1902 pa obstaja bilanca poslovanja. ki so jo takratni člani upora- bili za 17. društveni zbor. To po- meni, da bo društvo prihodnje leto praznovalo 100-letnico. Kljub majhni družbeni podpori (moralni) dosega društvo lepe uspe- he. Omenimo samo uspehe na po- dročju varstva okolja, turistično informativne dejavnosti, dalje uspehe pri organizaciji turističnih prireditev. ,,Med vsebinsko bogati- mi raznovrstnimi oblikami dela so zlasti izstopale propagandna aktiv- nost, skrb zakulturne in naravne spomenike, posredovanje turisti- čnih spominkov, ohranjanje izvir- nih ljudskih običajev in podobno. Osnovni smoter društva in njenih članov ni v zadovoljevanju osebnih interesov, ampak širših družbenih interesov, prežetih z željo, da bi Ptuj postal turistično urejen kraj, da bi bili vsi prebivalci Ptuja turiz- mu naklonjeni in bi turistično mi- slili," je med drugim na občnem zboru poudari; Anton Purg, pred- sL-dnik druživa. Občni zbor pa ni bil samo dru- štvena formalnost, člani so ga izra- bili še za predavanje o prenovi mestnega jedra. Predaval je Mar- jan Berlič, diplomirani arhitekt. Skozenj smo se znova zavedli, da je Ptuj v resnici mesto Ptuj in kot pra- vijo arhitekti, bi ga morali imeno- vati ,,mesto muzejev". Je pa bilo znova poudarjeno, da bi morali več storiti za turistično vzgojo najmlajših. Četudi so učni načrti precej prežeti s turistično vzgojo in znanjem, bo to najboljše izpeljati prek organizacije turisti- čnih podmladkov. Te pa imajo organizirane že na vseh štirih ptuj- skih osnovnih šolah. Na ponedeljkovem zboru (26. marca) so volili tudi nove organe društva. Po sklepu zbora bo dru- štvo še naprej vodil Anton Purg, upravni odbor društva bo imel 15 članov in nadzorni odbor 3 člane. .MG Informativni sestanki ob sredah Pri obrtnem / -^enji. Ptuj so odločili, da bodo vsako p-^vo sredo na sedeža združenja (Vošnjakova 13) informativni sestanki za obrtnike vseh panog. Za predstavitev raznovrstnih problemov bo na voljo dovolj časa med 14. in 16. uro. Osnovni namen teh sestankov je izmenjava izkušenj iz pri posameznih obrteh, predstavitev problemov in napo siec skupen dogovor za reševanje določenih prot)iemov. Gasilsko društvo Biš bo obnovilo gasilski dom v KS Trnovska vas imajo gasilsko društvo, ki ima sedež v Bišu. Je eno od starejših društev v občini, saj je 107 let odkar so ga ustanovili. GD Biš se je v ID7 letih ooremlialo in usposabljalo po danih možnostih. Najbolj se je ^ačelri tehnično razvijati v letu 1978, že prej pa so bili zelo aktivni, saj so zgradih primeren gasilski dom ter usposobili precej nižjih častnic in častnikov, kakor tudi gasilcev. -Sedaj šteje društvo okoli 120 članov. Vsi seveda niso aktivni v vseh akcijah, vendar pa le vidno napredujejo, bodisi v nabavi gasilske opreme in tehnike, kakor tudi na operativnem področju. Dru.štvo je imelo januarja občni zbor, katerega se je udeležila večina gasilcev in pred^'avnikov DPO in samoupravnih organov KS Trnovska vas. Na tem občn. m /boru so si gasilci društva Biš zadali precej zahtevne naloge. Planiraj- ad.ipnrati gasilski dom in še nabaviti aasilsko opremo.. Adaptacija doma. ie -lamrcč nuino potrebna, saj je ostrešje dotrajano, pra\ tako pa je -uir : zamenjati lc,ene stropove in obnoviti fasado. Predvidevajo, da "-. do dela rekonstrukcije in potreben material veljala okoli 95fiOOO dir.. Vo,l-iVO gasilskega društva predvideva zagotovitev sredstev ikI kra ovne -«;upnosti. Zveze gasilskih društev in s svojo udeležb. . Na op-^rativncm pi Jročju se /e usposabljajo za centrsko tekmovan je. Oricmbe vredni! je t ' abljanje krajanov — članov dcu.št\a, saj so si na ibčnem /h-uu /aJ i nalogo, da bodo vsak mesec pred redno sejo orcar;;'irali prcda\a;r i in posvete s področja gasiKke preventivo in p< ■ ; nc \a no-: . Ta .» jija je že v društvu -ijkla in poka/ala veliko /a- iMarje. S t iko ak. ' bodo doprinesli k prevo;r?i\i po/aiani. Poh s? !u' ko ti J' s icm, da na svojem obmcKju /c ^''r ! ' lO rej:' ^i a'^ .ione r>ožara. Fe. Al. 12 - IMAŠ! DOPISNIKI 29. marec 1984 - TEDNU^ skrb za ptice Letos je bila /elo huda /ima. i astovke in nekatere plicc sr. idletele na jug. Na naši šoli tudi med [X)čitnicami nismo po/abili na lačne ptice. Pri Rdečem križu, ki ga vodi tov. Topolovec. smo se dt)menili, kje je shranjena hrana m kateri učenci bodo krmili lačne ptice v zimskih počitnicah. Ker smo pridno skrbeli po/imi /a ptice, nam bodo spomladi prepevale. Barbara Rogina. 2. razred. OŠ Videm pn Ptu)u pred poklicno odloči i - vijo Žalostno jutro. Zazrem se skozi okno in si mislim, kam po osnovni šoli, kajti še sem v osmem razredu, zadnje leto osnovne šole in treba bo iti naprej. Toda kam? Že od rane mladosti me je navduševal poklic vzgojiteljice. Zelo rada imam otroke. Vzgajala bi jih. i njimi hodila na sprehode, jih učila. . . Moje misli se obrnejo v drugo smer. Kaj, pa če bi postala zdra- vnica? Pomagala bi ljudem, ki se borijo za svoje življenje. Ali bi mi bili hvaležni? Kaj. pa če bi postala kozmeti- čarka, prodajalka, natakarica. Ne. ne! Ne morem se odločiti. Rada bi se izučila poklic, ki je zahteven in z njim bom dobila službo. Kar naenkrat me predra- mi mamin klic: »Zvezdana, ali imaš pospravljeno omaro?« »Takoj mami!« ji odvrnem. Odprem omaro in v njej zagle- dam mnogo lepih bluz, kril, hlač. Saj res! Kaj pa, če bi }X)stala šivi- lja. Rada šivam, rada imam lepe obleke, rada sem oblečena po- rntxli. In zato sem si tudi izbrala ta poklic, ker me zelo veseli. Zvezdana Šestanj, 8/c, OŠ Tone Žnidarič. Ptui razveselila sem mamo Prejšnji mesec, ko smo imeli pouk popoldan in sva bila z mlajšim bratom dopoldan sama doma. sva se odločila, da pospra- viva stanovanje. Vedela sva da bova mamico prijetno preseneti- la. Iz službe pride utrujena., nato pa mora še pospravljati. Najprej sva lepo uredila vsak svojo sobo. Nato je brat pospravil spalnico, jaz pa kuhinjo in dnevno sobo. Po končanem delu sva si še enkrat ogledala pospravljene prostore. Bila sva zadovoljna. Komaj sva čakala, da prideva iz šole in za- gledava presrečno mamico. Ves pouk sem bila nestrpna. Ko smo ga končali, sem domov šla hitreje kot ponavadi. Ko sem prišla do- mov, me je mamica poklicala k sebi in naju pohvalila. Videti je bila srečna. Za nagrado pa sva dobila bonbone. Vesela sem bila. da sva z bratom mamico lahko, tako presenetila. _ Mateja Golob. 4/a. OŠ Tone Žnidarič Ptuj pri nas doma Pri nas doma smo velika družina: ati, mamica, sestrica, bratec in jaz. Večeri so prijetni kadar izklopijo elektriko in se pri sveči šalimo. Imamo mnogo praznikov. Za naše rojstne dneve, mamica speče tono in prižge svečke. Vsako leto so tudi koline. Pri botrci nam /redijo prašiča. To je vesel pra- znik, čeprav je mnogo dela. Ma- mica spraži mast. naredi zaseko, tlačenko, krvavice in klobase. Delo je zamudno, zato vsi poma- gamo. To delo se poplača. Mi otroci smo tudi včasih na- gajivi, hišo znamo preobrniti. Ko se ati razjezi pa zaleže. Vsi otroci imamo hranilnike, ki komaj no- sijo trebuščke, včasih tudi počijo. Najraje sem doma. Marjeta Čič. OŠ Tone Žnidarič. 4/a kijrickova pošta Spet .so oživele kurirčkove poti I>>lenjske. Koroške. Štajerske. Primorske in Gorenjske. Po teh poteh ,so nekdaj med NOV hodili partizanski kurirji — največ pio- nirji. Kljub vsem nevarnostim so se podali na pot in pošto varno prinesli v prave roke. 12. marca smo tudi v Vitomarcih prevzeli kurirčkovo torbo od pionirjev iz Trnovske vasi. Pripravili smo kratek kulturni program. Naši kurirji so predali kuričkovo torbo pionirjem iz Juršinc. Milica Peršon. OŠ Vitomarci pticki pozimi Ljudje v jeseni življenja potre- bujejo pomoč mladih, posebno otrok. Prav veseli so. če jim kdo od na.ših vrstnikov pomaga postoriti to ali ono, ko sami več ne zmorejo. Prav tako kot pomagamo sta- rejšim. moramo tudi pomagati /ivalim Najhuje je pozimi našim dobrim prijateljem ptičkom. Spomladi in pt)leli. koje toplo in imajo hrano nam veselo žvrgolijo. Čeje človek še taki > slabe volje, ga ptičje petje ra/veseli. tako da vsaj /a kratek čas ptv.abi na skrbi, ki ga tarejo. Njim je po/imi najhuje, l av ajo sem ter tja ter iščejo hrano m toplo /avetje. Ob naši šoli imamo krmilniee. Vsak dan nosi- mo vanje hrano. Pred počitnicami smo se dogovorili, da bomo člani Rdečega križa hranili ptičke tudi v prostem času. Kot dobri pionirji obljubljamo, da bomo skrbeli za ptičke, da ne bodt) lačni in da jim bo toplo ter jih ne bomo preganjali. Ptički brez gne/da so kot otroci brez staršev. Marija ŠtrucI, 7/b, OŠ Videm pri Ptuju ko pridem iz šole S prijateljicami gremo iz šole. Pri trgovini se ustavimo. Jaz se poslovim in že stečem po triin- dvajsetih stoj>nicah do vrat vrat. Pozvonim. Cez kake pol ure mi vrata odpre brat Franček. On je /elo hitre jeze. Ko ga vpra.šam. kaj je delal tako dolgo, me samo jezno pogleda in sko- migne / rameni Stopim v kuhi- njo. Kakšno razdejanje. Franček se spravi brat knjigo. "Ko ga pri- ganjam naj vendar pospravi, se zakadi vanie. Nekaj časa se nato loviva, potem pa .sedeva vsak na svojo stran mize in bereva. Tedaj se spomnim, da sem lačna. Pri- pravim si kaj za pod zob in začnem jesti. Spotoma berem še knjigo. Kmalu prihrumiizšole Mateja. Takoj se mora izkazati s svojimi glasilkami. Začne naju kregati, ker je razmetana kuhinja. Jaz se izgovarjam, da sem pred kratkim prišla iz šole in sem se komaj utegnila najesti. Nato se ji jeza poleže. Vpraša me, če sem že dala kuhat. Pozabila sem seveda, kaj moram skuhati in da sploh sku- hati moram. Sebe sem nasitila, drugi pa se naj sami. Na hodniku se sliši nek glas. Matejka že telefonira mamici. Jaz že ne bom kuhala, naj se tudi ona nauči. Vlasta_Lah, 5/r., OŠ Podgorci če bi bila moja mama Če bi bila moja mama. bi živela v vili, ki bi stala sredi z rožami okrašenega parka. Imela bi tri može. ki bi jim določala delo. Prvi bi moral cele dneve pomivati ter čistiti stanovanje. Drugi bi moral kuhati hrano po najnovejših re- ceptih. seveda tistih, ki ugajajo meni in mojim otrokom. Tretji bi se pa razlikoval od ostalih dveh. Zjutraj bi mi moral pomagati vstajati. Nato me pa po zajtrku peljati v mesto, da si ogledam oblačila, ki jih še nimam. Nato bi se vrnila domov, kjer bi naju že čakalo kosilo. Po kosilu bi se pa sprehajala po skrbno očiščenem parku. Za otroke bi vzela varuhinjo. V otroških letih bi jim pripovedo- vala pravljice, vodila na sprehode terjih navajala preko igre na lažja dela in Še vrsto drugih stvari. Jaz bi jim pa uresničevala vse želje, ki bi jih imeli. Vsak otrok bi imel svojo sobo. urejeno po najnovejšem načinu in v njej pripomočke za igro. uče- nje . . . Seveda tiste, ki si jih sam želi. Tako bi živela jaz in vzgajala svoje otroke, če bi bila "moja mama. lea Vindiš;^. 8. razred. OS L.eskovec zajčki Pri nas doma imamo zajčke, ker sva si jih / bratom /elo želela. Mamica in očka sta nama to željo tudi i/polnila. Nekega dne smo se odpeljali k teti.-ki nam je dala eno zajkljo. Odpeljali smo si jo do- mov. Očka je naredil /ajčji hlev- ček. Zajklja je bila /e oplojena, /ato smo kmalu dobili sedem ljubkih zajčkov. Dolgo časa so bili skriti v mehki dlaki, ki jimjoje /ajklja pripravila /a posteljici). Počasi so /ačeh kukati i/ gne/da. Ves tačassmo/ajklji dajali mleko, ker je bila /elo žejna. Jedla je ko- renje. peso in koru/o. Vsakikrat. ko sem JI prinesla mleko, je sedla na /adiije tačke m sprednje dr/ala v /rak. kot da bi prosila. Zajčki so hitro rastii in so se kmalu morali ločiti t)d /ajkije Zelo mi je /al vsakega, ki ga moramo uhtti in ga imamo /a kosilo, vendar se to- lažim s tem. da imamo zopet dve /ajklji. ki bosta kmalu imeli ljubke mladiče. Lidija Marin. 4. r.. OŠ Podgorci. moja sestrica Zelo sem bila vesela, ko sem izvedela, da bomo dobili dojenčka. Komaj sem čakala, da bi to bilo kmalu. Dočakali smo. Sedmegaseptembrasmoslišali veselo novico. Rodila seje sestrica. Po moji želji smo jo imenovali Mihaela. Ima svetle la.se, rjave oči in majhne prstke. Zelo imam rada. Čeprav je še tako majhna .se veselim ob njej. ob vsakem nasmešku. Pogosto jo previjem n nahranim. Staraje šest mesecev. 1/ vozička se večkrat zasliši jok. Takrat jo vzamem v naročje in za hvaležnost mi podari smehljaj. Koje dobro razpoložena, /ačne s svojo govorico čebeljati. vendar je še ne razumem. Ljudje pravijo, da sva si zelo podobni. Nato sem še bolj ponosna. Vsi pri hiši pa smo zelo veseli, ker \1ihaela spi celo noč. Rada ji pripravim tudi priboljšek: naribim ji jabolko in keks. Zmes ji malo posladkam, da raje je. Iz dneva v dan te/ko pričakujem, da bi bila večja. Takrat se bova skupaj igrali. Naučila JO bom v.se kar je potrebno ali ne. Bila bi zadovoljna če bi Mihaela bila vedno zdrava in bi se hitro ra/vijala. Zelo sem vesela, da nisem več najmlajša pri naši hiši. To vlogo jesedai prev/ela moja sestrica Mihaela. Vida MORAVEC.5. a OŠ Velika Nedelja 14. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE IN NAŠA MEDALJA Dolga štiri leta smo čakali na že težko pričakovane ZOI, ki so se letos odvijale v naši lepi domovini Jugoslaviji. Tekmovanja so bila v Sarajevu in okolici. Naš olimpijski znak je bil Vučko. Vsak dan smo nestrpno ča- kali, kdo bo /magal in držali pesti /a naše tekmovalce. V vseh disciplinah smo se odre/ali dobro, največ uspeha pa nam je prinesel veleslalom. Vsak dan smo sedeli pred televizijo ali radiom in pričakovali vsaj eno zinai-'o naših tekmovalcev. Vso smo računali na Križ.aja, vendar se mu ni posrečilo. Njegovo napako pa so popravili drugi naši tekmovalci. Prijetno presenečenje smo doživeli, ko je Jure Franko v veleslalomu osvojil srebr- no medaljo. Bili smo vznemirjeni in obenem zelo srečni, saj smo prvič v tekmovanjih na ZOI dobili medaljo. Frankova vožnja je bila zelo napeta. Mod nekim intervjujem — ki jih je imel Franko sicer veliko je dejal ,,Ni- sem mi^vlil na medaljo, mislim sem na progo". Zvečer po veleslalomu so imeli v Sarajevu pogovor z zmagovalci veleslaloma, biatlona in hitrostne- ga drsanja. Vrstila so se vprašanja novinarjev iz raznih držav, ki so bila najbolj nameniena Franku. ZOI so se končale, ugasnil je olimpijski ogenj, a čez štiri leta bo zo- pet zagorel v Kanadi. ?elimo si, da bi v Kanadi zaigrali našo, jugoslovan- sko himno. Hermina Svenšek moja mama Moja mamaje zelo dobra. Lepo skrbi zame. Zmeraj trdo dela v službi in nato .še doma. Da pa ne opravlja vsega dela sama, ji tudi pomagam Čeprav je venomer zaposlena, ima še vedno nekaj časa. ki ga nameni meni. Vesela je. kadar sem pridna ter ji pomagam in tako prihrani čas še za druge stvari. Svoje mame ne bi dala za no- beno drugo. Čeprav so druge matere dobre, je moja mama najboljša in najdražja med vsemi. Romana Meznarič, 5/a, OŠ Boris Kidrič, Kidričevo moj muc Moj muc rad je meso. Je rjav. Ime mu je Pikolondo. Muc je priden. Rad lovi miši in mijavka. Igram se z njim. Spleza mi na ramo. Igra se s sosedovo muco. Je lisast. Moj muc se umiva. Večkrat meje ptipraskal. Valerija Gregorin, OŠ Vitomarci ptice pozimi Zelo rad imam ptice. Zdaj, koje zima in so vse ptice lačne ter jih zebe. jim nastavljamo hrano po ptičjih krmilnicali. Tudi jaz skrbim za ptice. Hrano jim nastavljam na okenjsko poli- co. Med pticami, ki prihajajo v krmilnico so največkrat vrabci, sinice. taščice in kos. Največ je vrabcev. Kos. ki je skromen je v skrajnem kotu krmilniee. Če se pripodijo vrabci, se umakne na vejo slive ali pa odleti drugam. Sinice in taščice pa mirno priča- kujejo naval pernatih razgrajačev. Čeje ptičev v krmilnici preveč, se suvajo in včasih katera pade v sneg. Kadar se zamaje zavesa odfrfotajo na drevje. Le predrzni vrabci se sprehajajo po balkonu, ko da se ni nič zgodilo. Če je na balkonu tanka plast snega, ki gaje pohodilo nešteto drobnih nožic je videti balkon kot velika potiskana knjiga. Uroš Novak, 3/a OŠ Majšperk koline Prejšnjo soboto smo se rano odpeljali v Petanjce k babici in dedku na koline. Moja babica redi prašička, da ga mi potem, koje že velik m debel, zakoljemo. Čeprav smo mi bili že zgodaj lam. je uren mesar prašička že /.aklal in mu odri kožo. Bila sem tako vesela, da mi ni bilo treba poslušati, koje krulil ubogi prašič. Prašička so dedek, oče, mesar in stric Pepek hitro razkosali. Mesar in ata sta naredila klobase. Me- sarja smo še pogostili. Odpeljali smo se domov in naslednji dan sta mama in teta Marta naredili zelo dobre koline, a jih jaz na žalost nimam preveč rada. Ko smo prišli k babici in dedku čez sedem dni, nas babic.i ni mogla prehvaliti glede klobas in krvavic. Na koline grem zelo rada, po- .sebej na Petanjce: toda, ko po- mislim. na ubogega prašiča, mi mine vsa želja in veselje do mesa. Vsa sreča, da mi ni treba opravljati mesarjevega dela! Valerija Ilešič, OŠ Vitomarci kurirčkova pošta V ponedeljek, smo pri spome- niku Jožeta Lacka s kratko slo- vesnostjo pospremili na pot ku- rirčkovo pošto. V torek pa je ku- rirčkova torbica prispela na na.šo šolo. Sprejeli smo jo na Vičavi pri spomeniku Olge Meglič. Tam smo imeli miting. Nastopu učen- cev naše .šole je sledil govor predsednika KS tov. Jožeta Pe- troviča in obujanje spominov borke iz NOB Fanike Vauda. Kurirčkova postaje prenočila pri nas. Člani dopisniškega krožka, l.-4/r. OŠ Olge Meglič nasmf:.imosešemi Naši igralci so poskrbeli tudi za smeh. »Zajček se ni mogel spom- niti besede krojač. Pa je malo pojecljal. nato pa povedal; Jaz sem šiviljar.« V dvorani seje se- veda zaslišal strašen smeh. Člani dopisniškega krožka 1-4/r.. OŠ Olge Meglič mojca pokracuua Predstavili smo se v tem tednu učenci naše šole v okviru Naše besede z igrico Mojca Pokraculja. Predstavo si je na žalost ogledalo malo učencev naše šole. Mladi Igralci sti igrali sproščeno in di)živeto. Člani dopisniškega krožka i—4/r. OŠ Olge Meglič SAMA NA SVETU Počilo je. Na črna lla se je razlila kri mlade matere. Otroška glavica se je sklonila nad truplo in bridko zajokala. Ostala je sama. čisto sama na tem sovražnem svetu brez razumevanja in ljubt zni. V.se naokrog same ruševine, nikjer niti ene cvetlice niti enega vrabčka na veji, le gola črna zemlja in nedolžno truplo na njej. zakaj si me zapustila, moja ljuba mamica, .lamo, čisto .samo na tem svetu? Ije zakaj me nisi vzela s seboj? Majhna črna glavica je jokala nad truplom svoje matere in nenadoma vzkliknila: »Mamica, prosim, vzemi me s .se- Simona Teodorovič, 7!a Boris Kidrič, Kidričevo delovni dan moje mame Moji mamici je ime Zorica. Staraje 36 let. Njen delovni dan se prične zgodaj zjutraj. Z avtomo- bilom se odpelje do avtobusne postaje. Nato vstopi na medkra- jevni avtobus. Pot je zelo naporna, ker je mnogokrat stiska. Od po- staje gre 2 km peš do podjetja. Zaposlena je v podjetju Tekol. To podjetje se ukvarja z barvanjem in pleskanjem kovin. Po poklicu je inženir kemije. Je vodja priprave dela, vodi en oddelek. Je tudi predsednica konference sindika- ta. V službi je 8 ur. Včasih je zadržana dlje, ker ima sestanek. Mnogokrat tudi potuje in sicer največkrat v Pulo in Reko, kjer hodi kontrolirat, če so ladje dobro pobarvane. Tam ostane nekaj dni. S potovanja pride zelo utrujena. Doma pa jo čaka še polno dela. Rada jo imam. ker mi vse zaupa in mi pomaga. Lorena Langerholc. 4/a. OŠ Olga Meglič, Ftuj mamični delovni dan Moji mamici je ime Rodna. Je v 32. letu. Rodila seje v Makedoniji. Sedaj živimo v Ptuju. Dela v K B Maribor — poslovna enota Ptuj. Dela že šest let. Je re- ferent za statistiko. Pri delu upo- rablja računalnik. Z njim sešteva razne zneske, te zneske pošiljajo v Maribor. To delo je težko in zah- tevno. Potrebno je mnogo znanja in truda. Izslužbe prideob 15. uri. Najprej malo počiva, potem kuha kosilo. Nato pride še očka. Delo doma imamo razdeljeno. Z očkom rada pomagava mami. Včasih zalijem rože, pomijem posodo ali skuham kavo. Mamico imam zelo-rad. Vse mi kupi karji rečem. Tudi očka jo ima rad. Mamica je moja največja prija.eljica. Nikoli se ne skregava. Vse ji zaupam. Filip Stojčevski, 4/a. OŠ Olga Meglič, Ptuj ko pridem iz šole Ko pridem iz šole je skoraj vsak dan drugače. Kosilo je zmeraj pripravljeno, le urnik se spremi- nja. Najprej se preoblečem, najem, naredim domačo nalog, nato se učim. Včasih mi mama. da kakšno delo. nato imam uro prostega časa. Zdaj pa bo postalo vse drugače. Začelo se bo delo na vrtu. v sadovnjaku, v vinogradu in spravljanje drv, zato bom morala pomagati. Pred kontrolno nalogo dobim več časa za učenje. Oarja Pignar, OŠ Vitomarci moja sestra Moja sestra }i stara 11 let in obiskuje 4. razred. V .šolo hodiva skupaj in se večkrat tudi skregava. Vendar jo imam zelo rad. saj mi pom:iga pri učenju in pri domačih nalogah. Prav tako mi včasih po- maga nesti pretežko torbo v šolo. j£ odlična učenka, zato se pred mano vedno postavlja s svojimi (Kcnami. kar pa ji ne zamerim, saj vem. da ne misli nič slabega. Tonček Puklavec. 3/r. OŠ Kog moj medvedek Moj medvedek mi seže do pasu. Uhlje m nos ima bel. oči ima rjave, dlako pa črno. Ime muje Piki. Star je enajst let. Oče in mati sta mi ga kupila, ko sem bila stara eno leto. Medvedek me vedno spominja na ladjo, ki vozi avtomobile, tovor- niake. avtobuse, motorje, kolesa m ljudi. Pikija smo kupili v Ne- mčiji. V prostem času se rada ig- ram / njim. To je mo)a najljubša Nada Žmauc. OŠ Vitomarci po(;ovor z borko v nob Rozina Ritonja, vi ste kot aktivna borka sodelovali v NOB. Kakšne naloge so vam bile takrat zaupane? »Pred vstopom v ilegalo sem zbirala sanitetni material za ranjence, papir za Tehniko OF. Organizirala sem tudi OF odbor v domači vasi. Bila sem politična delavka, moja naloga je bila sestava OF pt)zneje sem bila okrajna sekretarka AFŽ.« Za vaše dobro opravljeno delo v času NOB ste bili tudi odlikovani. Mi lahko zaupate, kako odlikovanje ste prejeli in ob kaki priložnosti? »Vletu l966semprejelamedaljoz.aslugza narod 30. aprila leta 1975 mi je bil podeljen srebrni znak sindikatov. V letu 1980 pa sem dobila priznanje ZZB NOV.« Znano mi je, da ste še do danes aktivni član Zveze borcev. Kakšno delo opravljate v Zvezi borcev sedaj? »Po osvoboditvi sem bila naprej politična delavka. To delo sem seveda opravljala poleg redne zaposlitve v popoldanskem in večernem času. Nekaj let sem bila sekretarka okrajnega odbora Zveze sindikatov. Bila sem tudi večletni tajnik v ustanovi, v kateri sem bila zaposlena. Nekaj let sem bila tudi porotnik pri Občinskem sodišču v Ptuju, štiri leta pa sem bila delegat za pokrajinsko in invalidsko zavarovanje. Sedaj že šest let opravljam delo sekretarja pri krajevnem odboru ZZB Bratov Reš.« Mateja Šalamun, 7/a, OŠ Olga Meglič. Ptuj Na kmečkem dvorišču — linorez Marjan Zamuda, 5. b OŠ Velika Nedelja Slalom — linorez — Brigitu Hergan, 6. b OŠ Cirkovce f EDNIK - 29. marec 1984 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 Dobra udeležba iCljub tem u. daje bila seja skupščme 2veze telesnokultumih organizacij ob6ne Ptuj sklicana v zelo kratkem ijasu, je bila udeležba zelo dobra. Od 44 seje seje udeležilo 34 delegatov. Torej se nalSa napoved v prejšnji številki ni uresničila. Pri obravnavi poročil o lanskem delu so se zavzeli, da bi bili proti tistim nosilcem dejavnosti, ki ne Lročajo o svojem delu, v prihodnje ^Ij strogi, saj brez podatkov, zlasti objektivnih, ni moč dobro zastaviti nadaljnih aktivnosti. Pri obravnavi letošnjega programa so nekateri dele- gati predlagali nove naloge kot so gradnja MK strelišča, nakup miz za namizni tenis, boljše vzdrževanje sta- diona v Kidričevem. Omejene denar- ne možnosti verjetno tega ne bodo dovoljevale, saj ni dovolj denarja za vse sprotne in prej planirane naloge. Sicer pa bo o tem odločilo vodstvo. ZTKO. Kljub nekaterim nasprotovanjem so delegati sprejeli pobudo, da bi v okviru telesne kulture in s pomočjo organizacij združenega dela zbrali dodatna sredstva za tribune v novi te- lovadnici Srednješolskega centra. Gotovo bo težko, vendar se moramo zavedati, da sedaj v prav nobeni telo- vadnici nimamo tribun, po drugi strani pa so prav vse premale za tipična dvoranska športa kot sta košarka in rokomet. Brez gledalcev pa tekmova- nja niso to kar bi naj bila. Po drugi strani pa je tudi res, da v ptujski občini nimamo prostora za večje prireditve. Pobuda je dana, prav pa bi bilo, da bijo z vsemi močmi poskusili izvesti. Ob koncu so v članstvo ZTKO sprejeli SD Turnišče in PD Donačka gora iz J)to- 1. kotar Budini turnir v malem nogometu Tradicionalni turnir Partizana "tuj je v nedeljo v Mladiki med desetimi ekipami dobila prva ekipa Bud.ne, pred Mojo čokolado in veterani Drave. 1. k. Derbi odločili nasprotni napadi Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 150, sodnik Horvat (Murska Sobota); Strelci: 1:0 (24) Vogrinec. 2:0 (34) Mihelič, 2:1 (46, 11-m) Brdik, 3:1 (74) Hvaleč, 3:2 (76) Povh; ' DRAVA: Majcenovič, Levanič, Malek (Hameršek), Kralj, Kodrič, Poplatnik, Miheli^ Čeh (Glodež), Vogrinec, Hvaleč, Cuš; BREZICE: Rožman, Krajnc, Veble (Hode), Predanič, Mirkac^Suban, Povh, Brdik, Lazanski, Hii^t, Kuz- min (Umek). Vodilna ekipa vzhodne skupine druge republiške hge je klonila v Ptuju. Domačini so zmagalij:asluženo, saj .so imeli veliko več priložnosti, čeprav je bila igra v polju enakovredna. Sreča- nje so odločili hitri nasprotni napadi Drave, v katerih se Mihelič, Vogrinec in Čuš zelo dobro znajdejo, seveda po dobrih podajah igralcev sredine (Ceh in Hvaleč). Prestrezanje dolgih podaj je kot kaže največkrat slabost vodilne ekipe. No, to je že njen problem. Domačini so v prvem polčasu spretno izkoristili napake obrambe ob Vratar Drave Majcenovič v nedeljo ni imel veliko dela (foto I. kotar) vračanju ali podajah žoge v kazenski prostor, čeprav je bila igra v polju enakovredna. V drugem delu so gostje igrali bolj odločno in tudi bolj ostro (to je še posebej občutil Hvaleč,^ imeli so sicer pobudo, priložnosti pa domačini. Gostje so znižali po prekršku v do- mačem kazenskem prostoru nad Po- vhom. Ko so gledalci pričakovali ize- načenje. je Hvaleč s prostega strela povišal na 3:1. Vendar so gostje znova znižali. Do konca sta imela Vogrinec in Mihelič lepi priložnosti za povišanje vodstva, yendar nista uspela prema- gati Rožmana. Domačini so zmagali zasluženo in se prebili na drugo mesto. Vendar pa so igrali preveč živčno, k temu pa so pri- spevali tudi gledalci, ki so se na tre- nutke obnašali vse prej kot športno. Preveč je bilo žaljenja sodnikov in nekaterih igralcev (tudi domačih) ob napakah. Igralci spodbudijo gledalce in tudi obratno. Vendar ob tem kako- vost samo nazaduje in nikakor ne na- preduje. Igralci Drave znajo igrati in to vedno bolje. Pritisk publike pajim prej škoduje kot koristi. 1. kotar Deset republiških naslovov V ptujskem atletskem klubu so minuli petek na občnem zboru ocenili delo v letu 1983. Bili so zelo uspešni, saj so njihovi tekmovalci in tekmovalke na republiških prven- stvih osvojili kar deset naslovov. Republiš^ prvaki so Sonja Pajenk, Marija Šešerko, Kristijan Kovač, Oliver Širec, Dušan Koren, Marija Vindiš in Mirko Vindiš. Ob teh pa raste novi mladi rod perspekdvnih atletov in atletinj, karje potrdilo lansko rspubliško prvenstvo v Novi Gorici. Tako kot v drugih športnih kolektivih tudi ta klub pestijo težave s pomanjkanjem finančnih sredstev, kar se pozna pri številu nastopov in opremi, v primerjavi z drugimi sorodnimi klubi pa imajo z.a vadbo precej slabše pogoje. Kljub temu pa z zavzetim, delom trenerjev in vodstva ter seveda tekmovalk in tekmovalcev dosegajo zavidljive rezultate. V novem obdobju bodo več pozornosti kot dosedaj posvetili stro-, kovnim delavcem, ki jih je sedaj premalo; zaradi pomanj- kanja denarja pa se bodo udeležili le najnujnejših tekmo- vanj in nabavljali le tisto opremo, brez katere ne gre. 1. kotar POŠKODBE NAREDILE SVOJE Dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Galun (Slovenska Bistrica) in Novak (Petrovče); PTUJ: Vlah 12, Damiš 16, Volmajer 9. Rcš, Marčič 8. Bedrač 7, Gailhofer, Purič 16, Dobrijevič 12, Vučinič; KRAŠKI ZIDAR: Brezec 29, Supič 13. Žiberna 19, Mervič 13, Tavčar 8, Po^kaj 4. Domačini so od srečanja z gosti iz Sežane (na lestvici so bili mesto pred Ptujem z dvema točkama prednosti) precej pričakovali, čeprav jih minulih tednih pestijo bolezni in poškodbe. Tako so tudi v soboto nastopili brez visokega Coblja in hitrega Kotnika, igralcev prve {peterke. To se je močno poznalo, zlasti v zaključku srečanja, ko se ie poškodoval Dobrijevič. V prvem polčasu sta se ekipi me- njavali v vodstvu, oboji pa so večino košev dosegli z meti z razdalje. Kol kaže, je takšna igra bolj ustrezala gos- tom. ici so bih večkrat v vodstvu, ven- dar ne z več kot tremi koši. V začetku drugega polčasa je do- mačinom šlo dobro, saj so prešli v vo- dstvo. Vendar le do pete minute, saj je že v osmi minuti bilo 51:60. V zadnjih desetih minutah so Ptujčani prešli na tesno pokrivanje. Nekaj časa je to gostom celo ustrezalo, vendar niso zdržali. Ptujčani so se jim vedno bolj bližali ter z zadetki Puriča in Damiša dobri dve minuti pred koncem prišli na točko razlike, 74:75. Takrat je moral iz igre Vlah (pet osebnih napak), da bo nesreča še večja pa seje poškodoval še center Dobrijevič. ki pa je kljub temu nadaljeval, vendar že čez minuto dobil peto osebno napako. Nekaj upanja je bilo še pri rezultatu 78:82, vendar so domačini zapravili napad in srečanje je bilo odločeno. V soboto se bodo Ptujčani v Tol- minu pomerili z Iskro AET. l.k. Začele z zmago v gosteh Članice Rokomemega kluba Drava, ki so po prvem delu prvenstva v vzhodni •skupini r^ubliške lige na petem mestu, so spomladanski del začele z zmago v gosteh. V Brežicah so domačinke premagale z dobro igro v prvem polčasu in prvem delu drugega polčasa. V prvem polčasu so si Ptujčanke priigrale osem zadetkov prednosU (9:1) in jo ponovile v sref ini drugega polčasa, koje bilb 17:8. Za tem pa so močno pogus.ile in domačinkai . seje uspelo približati na štiri zadetke razHke. Vendar zmaga Ptujčank ni bila ogrožena. DRAVA: Farič, Korošak 2, Hentak. Gomilšek 2, Vtič, Vičar 4, Stehamik, Galun 4, Lašič, Radanovič 4, Gregorec, Lah Mladinci Drave so v Mariboru z 18:23 izgubili z domačim Branikom. V soboto popoldan čaka igralke Drave prvi derbi. V Ptuju se bodo pomerile 1 drugouvrščenim Rudaijem iz Trbovelj, ki ima pred Ptujčankami štiri točke prednosti. Domačinke bodo poskusile gostjam vrniti za poraza s štirimi zadetki razlike z jesenskega dela, ko jih je Rudar na svojem igrišču premagal tako v prvenstvenem kot tudi pokalnem srečanju. Drava bo nastopila močnejša kot v Brežicah, saj bo v ekipi tudi Ingrid Kmetec, izkušena krožna napadalka. ki sicer Študira v Ljubljani. Srečanje Drava — Rudar se bo začelo ob 16.30, po mladinski tekmi Drava — Krog. ^ ^ Peko-Velika Nedelja 29:21 (15:8) Člani Velike nedelje so srečanje izgubili zaradi slabše igre v prvem polčasu. V soboto zvečer se bodo na svojem igrišču pomeriH s trboveljskim Rudarjem (ob 19. uri). VELIKA NEDELJA: Rosič, Sok 2, Rajh, Lah 1, F. Cvetko 2, Hrga 1, Rajšp 1, Mesarec 4, Bezjak 3, M. Cvetko 5. Majcen 2, Baklan. l.k. Ptuj-Slovan 48:58 (23:33) članice KK Ptuj so se v zadnjem kolu prvenstva v drugi republiški ligi doma pomerile z ljubljanskim Slovanom, ki so ga v prvem delu s košem razlike premagale v gosteh. Tokrat pa je bilo obratno, saj so gostje zmagale popolnoma zasluženo. Izkoristile so lagodno igro domačink. Vendar pa to srečanje ni vplivalo na končne uvrstitve. Ptujčanke so kljub porazu zanesljivo druge za Novim mestom in sedaj čakajo na odločitev o napredovanju v prvo republiško ligo. To je odvisno od tekmovalnega sistema v prihodnji sezoni. Ptuj: Golob, Komik 6, Pajenk 8, Vogrinec 20, Veličkovič, Kukovec 8, Jane 2, J. Širec 2. Kmičar, M. Širec 2. l.k. Obisk iz Globasnice Jutri bodo na tridnevni obisk Ptuja pripotovali igralci nogometnega kluba iz Globasnice, v katerem igrajo koroški Slovenci. Bivanje in priprave v Ptuju bodo izkoristili za dve prijateljski srečanji. Tako se bodo jutri popoldan pomerili z nogometaši Drave (srečanje se bo na stadionu Drava začelo ob 16. uri), v nedeljo pa še z veterani Drave. 1. k. MALI NOGOMET NA POHODU V z.adnjih letih se mali nogomet |'5dno bij vzdiguje in vedno več je Oubiteljev te športne panoge. 1 Oglejmo za nekaj let nazaj. V teh ^''h se je ta panoga igrala le na Slabo urejenih igriščih ali celo na "/avnikih in pašnikih, kjer se je ob ^ogi dobilo staro in mlado in se je ako na veselje vseh odigrala tek- v kateri ni bil pomemben izid ekme, temveč to, da se človek čim sprosti. '^anes pa je ta panoga spremeni- pomen in vedno več je nje- privržencev. Sedaj se ekipe seboj pomerijo na raznih ""lirjih za odličja in celo denarne ^grade. Ne prevladuje več Iju- do igranja, temveč vsakega da nekaj v tem doseže in da 2 'zkaže na tem področju športa, aunje čase je povsod veliko o malem nogometu, ki bi . pilo potrebno sistematsko orga- ^^^'rati in ga voditi, kot je voden veliki nogomet. Seveda pa pri takšnem delu in uvajanju nove športne panoge nastajajo najrazli- čnejše težave od finančnih do materialnih sredstev. Mnenja nekaterih so danes, da bo ta "športna panoga ,,pojedla'' nogomet kot samostojno panogo. V večjih mestnih središčih je ta panoga zelo priljubljena in je skoraj povsod organizirana. Kajti igra se v raznih ligah kot so sin- dikalna, občinska, področna in podobna. V sami občini Ptuj se ta zvrst nogometa igra le na turnirjih, ki jih prirejajo razni klubi in društva in z zbranimi sredstvi na turnirjih životarijo na športnem področju skozi celo. leto. Sami vemo, kakšne so danes dotacije v stabilizacijskem obdobju. V teh dneh je bilo na seji MNZ Ptuj veli- ko govora in burna razprava prav o malem nogometu. Poudarjeno jc, da se glede te športne panoge mora čim prej nekaj storiti. V akcijo je med prvimi stopilo prav na novo ustanovljeno Šport- no društvo Turnišče—Ptuj, ki or- ganizira ligo v malem nogometu na območju občine Ptuj. Sami člani tega društva si želijo k igranju malega nogometa pritegniti tiste ljubitelje nogometa, kj nimajo možnosti igranja velikega nogometa. Tako hočejo v tem športu poudariti množičnost in iz nje pridobiti kvaliteto. Upajmo, da se bo ta panoga uvrstila v redni program naščga vsestranskega športa. Takšno akci- jo pa moramo podpreti in nc, da jo že na začetku spodbijamo. Moramo pač počakati krajše obdobje in tako bomo videli, je akcija uspešna ali ne. Besedilo in posnetek: ZB Utrinek iz prvega turnirja v malem nogometu, ki je bil organiziran v KS Turnišče. PRESENEČENJE V GEREČJI VASI v nedeljo je bilo na sporedu prvo spomladansko kolo v A medobčinski nogometni ligi. Doseženi so bili naslednji izidi: Tržeč — Stojnci 4:5, Zgornja Polskava — Spodnja Polskava 1:2, Gerečja vas — Domava 2:2, Hajdina — Slovenja vas 2:1, Skorba — Markovci 1:0, Središče je bilo prosto. Pari sobotnih srečanj: Spodnja Polskava — Stojnci, Pragersko — Mladinec, Osankarica — Leskovec, Apače — Kicar in Rogoznica — Grajena (začetek srečanj ob 16.30). v nedeljo pa se bodo pomerili: Skorba — Tržeč, Markovci — Hajdina, Središče — Gerečja vas. Dornava — Zgornja Polskava in Partizan — Oplotnica. Srečanja se bodo začela ob 10.30, razen tekme v Središču, ki bo popoldan ob 16.30. l.k. MoStvo Spodnja Polskave — dnigouvrSčeni v A medobčinski ligi (foto I. kotar) Velika premoč domačinov Stadion Aluminija v Kidričevem, gledalcev 200, sodnik Berko (Maribor); Strelca: 1:0 (I) Mesarič, 2:0 (69, 11-m) Bek; ALUMINIJ: D. Škrget, B. Škrget, Zupanič, Bek, Jauševec, Nikolič, Koren, Pignar. Mesarič (Škerjanc), Krajnc, Špehonja. Kidričani so v prvem spomladanskem kolu brez večjih težav odpravili goste iz Zagorja ob Savi. Imeli so stalno terensko premoč, številne priložnosti, izkoristili pa le dve. Najlepšo za tretji zadetek je zamudil Špehonja, kije v 80. minuti zgrešil enajstmetrovko. Oba kazenska strela je sodnik Berko dosodil po prekrških nad tem igralcem. Velja dodati, da seje že v začetku težje poškodoval strelec prvega zadetka Mesarič. Z zmago seje Aluminij povzpel na četrto mesto, za Brežicami, Dravo in Dravinjo. 1. k. ALUMINIJ-DRAVA Pred nami je novi derbi sosedov. Tokrat bo srečanje v Kidričevem, začelo pa se bo ob 15. uri in 45 minut. Vendar bo na stadionu Aluminija pravi nogometni dan. Ob 13. uri se bo namreč začelo srečanje domačih pionirjev z vrstniki iz Lipnice, za tem bo prvenstveno srečanje mladinske lige Aluminij — Drava, nato pa obračun članov. V Aluminiju imajo veliko poškodovanih igralcev, vendar pa igralski kader v obeh moštvih zagotavlja dobro igro. Še zlasti, ker so oboji tik pod vrhom, z možnostjo osvojitve prvega mesta. Pričakujemo, da bosta vodstvi igralce dobro pripravili na srečanje in da bomo gledali fer in korektno srečanje. l.k. Izpiti za nogometne sodnike V petek popoldan so bili v Ptuju v organizaciji Medobčinskega društva nogometnih sodnikov izpiti za zvezne sodnike. Pred strokovno komisijo, ki sojo sestavljali Jakše, Tauzes in Barun, so teoretični del opravljali Roman Fridauer iz PtujOiter Boris Cvirn in Branko Ilešič iz Maribora. V soboto dopoldan pa so bili v domu Franc Kramberger še teoretični izpiti za republiške sodnike. Ptujsko medobčinsko društvo je na preskus znanja poslalo osem svojih kandidatov. V strokovni komisiji pa so bili Jakše, Tauzes in Soštarič. 1. k. PIONIRSKO REGIJSKO TEKMOVANJE V ORMOŽU v sredo, 14. marca je bilo na strelišču v Ormožu regijsko tekmovanje 16. tekmovalne skupnosti za pionirke in pionirje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 12 pionirk in 24 pionirjev iz Pomurja in občine Ormož. Ekipno so najboljše rezultate dosegle pionirke iz SD Ljutomer s 484 krogi, druga je bila SD Krka Salovci s 474 krogi in tretja SD Kovinar Ormož s 413 krogi. Mgd posameznicami je zmagala Manuela Rudolf s 169 krogi, pred Melito Balek s 165 in Darjo Horvat s 163 krogi. Pionirji so dosegli naslednje rezultate: ekipno: 1. SD Ljutomer s 495 krogi, 2. SD Tišina s 480 krogi in 3. SD Kovinar Murska Sobota s 467 krojii. Posamezno je prvo mesto osvojil Borut Filipič s 175 kroci, drugi je bil Aleš Stefanec s 170 krogi in tretji Robert Pertoci s 167 krogi. Darko Vermk Brežice-Ormož 26:33 (13:16) Igrišče v Brežicah gledalcev 100, sodnika Kosjer in Okleščen, oba Novo mesto. Ormož: Gaberc, Krstič I, Maučič, Fridrih J., Kačičnik 4, Hebar 4, Polak 7, Vukan, Pavlovič 16, Hedžet I, Debeljak. V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva so Ormožani z lahkoto premagali domačine. 2e v začetku tekme se je poškodoval gostujoči igra- lec Krstič, kar je v prvem polčasu vplivalo na igro Ormožanov. V drugem polčasu pa so gostje že v začetku povečali prednost na deset zadetkov, in to prednost obdržali, kljub igri z nekaj mlajšimi fgralci. Pri gostih se jc predvsem izka/al kot strelec Pavlovič (16) ter Hebar in Gaberc, pri domačinih pa je bil najboljši igralec Ban. S to zmago so se Ormožani še bolj utrdili ha prvem mestu, saj imajo že 5 točk naskoka pred Fužinariem ter 6 točk pred Radegani. V soboto bo v Ormožu ob 18. uri tekma s četrtouvršcenim Krmeljem. •V nedelji-, v.: mladinci Ormoža premagali vrstnike iz Velike Nedelje z rezultatom 25:20. TM 14 - ZA RAZVEDRILO 29. marec 1984 - TEDNU^ TEDNIK - 29. marec 1984 OGLASI IN OBJAVE - 15 Udeleženci razgovora, od leve: Ivan PotrC, Vida Rojic in Ivan Bratko Foto: S. Kosi Udeleženci srečanja v domu krajanov KS Olga Meglič Ptuj Foto: S. Kosi SREČANJE OB 50-LETNICI LISTKOVNIH IN NAPISNIH AKCU V PTUJU „Nič ni bilo pred namh vse je bilo pred nami Zgodovinsko druStvo Ptuj je skupaj z Občin- sko konferenco ZSMS Ptuj pripravilo srečanje borcev in mladine s predvojnimi komunisti, udeleženci listkovne in napisne akcije v Ptuju in okolici pred 50 leti. Prijazen gostitelj sreča- nja je bila krajevna skupnost Olga Meglič, nje- na krajevna zveza ZB NOV pa aktiven soorga- nizator. Srečanja so se udeležili vsi trije takratni udeleženci v akciji, ki edini danes še živijo, to so: Ivan Bratko, Ivan Potrč in Vida Rojic. Na začetku srečanja je Vlado Horvat, pred- sednik lO Zgodovinskega društva Ptuj čestital Ivanu Bratku ob 70-letnici rojstva, ki jo je letos praznoval. Razgovor je vodila prof. Ljubica Suligojeva, ki je uvodoma opisala dogodek pred 50 IpH predvsem iz virov takratne režimske do- kumentacije. Srž celotnega dogajanja je v na- slednje: V noči od 4. na 5. januar 1943 so ptujski ko- munisti in skojevci raztrosili 3 vrste letakov na območju Ptuja in okolice vse do Vurberka, obenem pa so narisali tudi več simbolov KPJ. Akcijo so izvedli po trojkah. Zandarmeriji je kmalu uspelo odkriti večino, udeležencev. Odkrita ni bila edino trojka v kateri so bili Du- šan Kveder, Franc Cuček in Vida Rojic. Vse aretirane so v zaporih pretepali in jih pozneje poslali v Ljubljano, kjer je bil proces proti 31 obtožencem, med njimi je bilo kar 11 Ptujča- nov, ki so bili obsojeni na težko ječo od 5 mese- cev do 4 leta. Med obsojenimi sta bila tudi Ivan Bratko in Ivan Potrč, ki sta edini danes še živeči priči. V razgovoru so vsi trije udeleženci živo opisali dogajanja tistega časa in svoje konkretno delo ter revolucionarno pot. ,,To gibanje je bila Ptujska pomlad" je rekel Ivan Potrč in dodal, da so se dosledno ravnali po izreku: ,,Nič ni bi- lo pred nami, vse je bilo pred nami". Pripovedi navzočih bo treba vsebinsko urediti in skupno z uradnimi dokumenti takratnega ča- sa povezati v celovit opis dogajanja v Ptuju in njegovi okolici pred 50 leti, kar bo nedvornno zanimivo za vsakega bralca, ,,predvsem pa še za mlade, ki bodo iz pripovedi ljudi, ki so pred 50 leti ustvarjali našo revolucijo, lahko črpali po- gum za čase, ki so pred nami" ie ob koncu raz- govora poudarila prof. Ljubica Suligojeva. Ob koncu so se udeleženci razgovora odzvali prijaznemu gostitelju — borcem in krajanom KS Olga Meglič in ostali z njimi še kako uro na tovariškem srečanju. . FF Najtesneje sodelujejo z mladimi Med najprizadevnejše organiza- cije v Dornavi sodi krajevna orga- nizacija ZZB JSIOV, katere člani so minuli petek, na svojem letnem ob- čnem zboru pregledali in analizirali svoje delo ter sprejeli smernice za nadaljnje delo. Ugotovili so, da v kraju ni bilo pomembnejše akcije ali prireditve, na kateri ne bi sodelovali. Sode- lovali so v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zanimivo pa je to. da najbolje sodelujejo z mladino. Tudi z brigadirji Mladinske delov- ne akcije Slovenske gorice tesno so- delujejo in jih seznanjajo z revolu- cionarno preteklostjo kraja. Poleg sodelovanja z vsemi dru- štvi v kraju se povezujejo tudi izven kraja, v minulem letu pa so naveza- li stike celo z borčevsko organizaci- jo v Koprivnici, s čimer si prizade- vajo krepiti sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije. Borci v Dornavi posloSajo poročilo predsednika Martina C^Jnka. Med naloge za naprej so zapisali krepitev dosedanjih aktivnosti, po- sebno pozornost pa bodo namenili ureditvi kronike organizacije in aktivnosti med NOV in revolucijo. V letošnjem letu bodo organizi- rali osrednjo proslavo v počastitev 40-letnice požiga domačije pri Golobovih v Mezgovcih. Zaradi uspešnega dela in vodenja so ponovno izvolili celotno doseda- njo vodstvo, za predsednika orga- nizacije pa so tudi za novi mandat izvolili Martina Cajnka. Zbor je popestril pevski zbor Prosvetnega društva v katerem poje več članov borčevske organi- zacije. Besedilo in posnetek: L. C. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE Zadnjič smo poročali, da se je 20. marca ponesrečil traktoriii^la- do Cuš iz Gorišnice 25. Zal mu zdravniška veda ni mogla pomaga- ti, v soboto, 24. marca je umrl v ptujski bolnišnici. SMRT KOLESARKE Na lokalni cesti v Sp. Jablanah s je v soboto, 24. marca zvečer pripe- tila huda prometna nesreča. Življe- nje je izgubila kolesarka Otilija Frangež iz Cirkovc 43. Peljala se je s kolesom, pri tem jo je zadel z osebnim avtomobilom Anton Goj- kovič iz Starošincev, umrla je na kraju nesreče. ZADEL V TRAKTORSKO PRIKOLICO Prejšnji teden se je po lokalni ce- sti v Vidmu pri Ptuju peljal Franc Tetičkovič iz Ptuja in trčil v trak- torsko prikolico. Pri tem je bila hu- je poškodovana sopotnica — nje- gova žena Viktorija Tetičkovič, ki se zdravi v ptujski bolnišnici. POŠKODOVAN OTROK v petek popoldne, 23. marca je na regionalni cesti pri Lovrencu na Dravskem polju Milan Deskač iz Zg. Jablan zadel z osebnim avto- mobilom 10-letno A. M. od Lovrenca. Hudo ranjeno učenko so prepeljali v ptujsko bolnišnico. - u VANDALIZEM NA POKOPALIŠČU V MARKOVCIH Pred desetimi dnevi so na poko- pališču v Markovcih pri Ptuju našli razbite vaze za rože, svečnike in druge nagrobne okrasne predmete. Materialno škodo ocenjujejo na okoli 50.000 dinarjev, ni pa moč oceniti moralne škode, ki so jo na- pravili brezvestni skrunilci grobov. Javnost dejanje z gnusom obsoja. Preiskava za storilci je v teku. TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ Podaljšali začasno financiranje Kljub temu, da je trimesečje praktično že za nami, je pri izdelavi fi. nančnega načrta telesnokulturne skupnosti občine Ptuj še preveč neznank. Zato so delegati na seji, bila je minuli petek, sprejeli sklep o podaljšanju začasnega financiranja. Ce namreč tega ne bi bilo, potem bi dejavnost osta- la brez denarja. Z začasnim financiranjem pa porabniki dobivajo vsak me- sec dvanajstino v višini lanske mesečne dotacije. To bo trajalo vse do spre- jema letošnjega finančnega načrta. Sicer pa se tudi tokrat ne gre pohvaliti z udeležbo, prej nasprotno. V zboru uporabnikov (sestavljajo ga delegati iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, ustanov) so sklepčnost komaj zagotovili z do- datnimi telefonskimi pozivi. Neprimerno bolje pa so se odi-ezali izvajalci (delegati iz osnovnih telesnokulturnih organizacij), ki so bili polnoštevilni. Pri obravnavi in sprejemanju poročil o lanskem delu je bilo opozorje- no, da so delavske športne igre na občinski^ravni odpovedale. Čeprav v organizacijah združenega dela tekmovanja in prireditve izvedejo. Naloge tako ni opravila komisija za delavske športne igre pri občinskem svetu Zve- ze sindikatov Slovenije. Predsednik odbora samoupravne kontrole pa je poudaril, da je potrebno takoj izdelati pravilnik o enotnem nagrajevanju trenerjev in vaditeljev, saj so sedaj prevelike razlike. O tem je pred leti že bila beseda, vendar pravilnika takrat nismo sprejeli. Hkrati pa se bo po- trebno pri porabi sredstev obnašati še bolj varčno (če je to še sploh možno). Delegati so nato sprejeli osnutek programa skupnosti za letos, že ome- njeni sklep o podaljšanju panog in osnov za financiranje tekmovalnega športa pa vrnili v javno razpravo, ki sojo podaljšali do 1. aprila, sprejema- jo pa samo pismene pripombe. Pravilnik sta z zavzetim delom pripravila komisija za tekmovalni šport ZRKO in odbor za organizacijske in kadrov- ske zadeve TKS. Po uvodni ubrazložitvi predstavnika OK SZDL Ptuj'EdvardaTCupči- ča, so delegati nato opravili volitve, dosedanjemu vodstvu so mandat po- daljšali za nadaljni dve leti, saj je dobro delalo. Tako bosta skupščino še naprej vodila predsednik Valter Pliberšek in namestnik Dušan Lunder, zbor uporabnikov predsednik Branko Dobrijevič in namestnica Branka Danilovič, zbor izvajalcev pa predsednik Robert Muhič in namestnik Ivan Novak. 1. kotar Hitreje podružbijati požarno varnost Aktiv komunistov Požarne skupnosti in Zveze gasilskih društev občine Ptuj je na sestanku, 26. marca analiziral reahzacijo programa skupnosti in zveze v minulem letu ter program požarnega varstva občine Ptuj v letii 1984. Poglobljeno so se lotili predvsem vseh tistih vprašanj, ki zavirajo in tistih, ki pospešujejo razvoj, predvsem pa podružbljanie TOžarnega varstva v sleherni samoupravni temehni celici v združenem delu, krajevni skupnosti in občini kot celoti. Posebej so izpostavih mesto gasilskih društev v Socialistični zvezi in v konceptu civilne zaščite, enako zavzeto pa tudi vlogo mladih v gasilskih vrstah in vodstvih. Triurna razprava je potrdila zavzetost in odgovornost komunistov za razvoj in podružblianje vseh dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito požarno varnost ter družbeno angažirano osebnost vseh pripadnikov gasilske organizacije. Delo delegatske skupščine Požarne skupnosti in organov Zveze gasilskih društev občine Ptui so ocenih za uspešno. Aktiv je ob zaključku sprejel tudi lastni program aktivnosti, s katerim potijuje, daje našel svojo pravo vsebino dela, s katero želi prispevati k še vecji družbeni vlogi gasilske organizacije in delegatske skupščine Požarne skupnosti. FB Rodile so: Cvetka Hliš, Kidričevo, To- varniška 11 — Saša; Nada Stres, Žetale 4/a — Leo; Justina Hab- janič, Zg. Gruškovje 59 — dečka; Tjaša Balant, Bezjakova 6 — dečka; Danica Trafela, Videm 19 — Borisa; Vesna Kotnik, Hajndl 3 — Barbaro; Dragica Krajnc, Lancova vas 18 — Branka. Mi- roslava Ivanuša, Loperšice 35 — Mateja; Ana Kopše, Jadranska 13, Ankaran — Saro; Marija Mlakar, Gruškovje 65 — deklico; Rozalija Špindler, Zagorci 24 — Denisa; Alojzija Ritonja, Hardek 41 — Mirana; Slavica Vindiš, Janežovski vrh 21 — Matejo; Al- bina Arnuš, Obrež 42 — Benja- mina; Janja Ambrožič, Ziherlova pl. 5 — Iva; Marjana Flajsinger, Cučkova 7 — Simona; Marta Tominc, Slape 15 — deklico; Terezija Kozel, Sp. Velovlak — deklico; Jožica Smigoc, Krai- gherjeva 40 — dečka; All-K-a Ko- rošec, Zamušani 37/a — dečka; Milena Vogrinec, Arbeiterjeva 5 — Benjamina; Marija Fras, Ope- karniška 25 — Polonco; Terezija Mikolič, Jelovice 50 — deklico; Neža Verdenik, Majšperk 91 — Suzano; Ida Kukovec, Kraljevci 1 — Lidijo; Irena Horvat, Kočice 60 — dečka; Terezija Kelc, Gruško- vec 101 — deklico; Kristina Lesar, Ptujska gora 112 — deklico; Marjana Božičko, Dravinjski vrh 12/b — dečka; Irena Lorber, Zadružni trg ; — Emanuelo; Ma- rija Sčavničar, Slovenja vas 59/a — deklico; Džurdža Dolovčak, Turški vrh 81 — Mirjano; Marija , Bezjak, Gajevci 26 — dečka; Ivica ŠtrafeEa, Dornava 122 — deklico; Ana Kline, Cirkulane 39 — Uro- ša. Poroke: Zvonimir Dobič, Starošince 2/a in Dragica Cizerl, Dorna- va 88/b; Franc Strelec, Spuhlja 51 in Marjana Foštnarič, Spuhlja 51. Umrli so: Janez Fošnarič, Markovci 85, roj. 1911, umrl 16. marca 1984; Marija Muster, Dom upokojen- cev Ptuj, roj. 1900, umrla 19. marca 1984; Alojzija Car, Paradiž 30, roj. 1921, umrla 20. marca 1984; Vincenc Notersberg, Pod- gorci 61, roj. 1907, umrl 21. marca 1984; Ana Brečko, Dom upoko- jencev Ptuj, roj. 19(X), umrla 22. marca 1984; Alojzij Vidovič, Po- lenci 26, roj. 1912, umrl 22. marca 1984; Alojz Rižnar, Sobetinci 32, roj. 1923, umrl 23. marca 1984; Marija Tement, Kungota 55, roj. 1907, umrla 24. marca 1984; Ma- rija Hujnik, Podvinci 67, roj. 1902, . umrla 22. marca 1984. ts;- -iT C.« TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TE- DNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji z. oda, direktor In glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Go- znik, Ludvik Kotar, Martin Oz- mec in Marjan Sneberger. Ure- dništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 550 di- narjev, za tujino 1.125 dinarjev. Žiro _račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Delavci oddelka za notranje zadeve in komiteja za kmetijstvo občine Ptuj delijo danes, 29. in jutri, 30. marca bone za nakup pogonskega goriva v naslednjem trimesečju. Bone lahko dobite oba dni od 7. do 15. ure na vseh doslej običajnih delilnih mestih. Ker delavci obeh upravnih organov oba dni delajo izključno pri delitvi bonov, je prav, da vsak občan obišče svoje delilno mesto. Po ustaljeni praksi bodo bone delili v naslednjih ted- nih le ob uradnih dnevih, to pa opravljajo poleg svojega rednega dela, kar pomeni, da bo potrebno za dvig bonov več dragocenega časa. V interesu delavcev upravnih organov in v interesu občanov je torej, da bo zamudnikov čim manj. JB OPOZORILO Požamo-preventivna komisija pri Požarni skupnosti občine Ptuj in Zvezi gasilskih društev je ob analizi požarov v letu 1983 obrav- navala tudi sedanje ugodne pogoje za nastanek požarov, med ka- terimi so vsekakor travniški in gozdni požari, kijih iz neprevidnosti in malomarnosti povzročijo delovni ljudje in občani. Sirene so v zadnjih dneh, posebej že v soboto in nedeljo klicale k akciji gasilce, da bi preprečili širjenje požarov, ki so se pojavljali in povzročali materialno škodo. Požari spet nastajajo zaradi sežiganja odpadkov in trave na najrazličnejših mestih, s katerih se razširijo na večje travniške al gozdne površine. Gasilci in predvsem požarna inšpekcija vsako leto opozaijamo delovne ljudi in občane na veliko nevarnost za izbruh požarov v tem času, a razmeroma malo zaleže. Mnogi izmed vas, opozoril ne jemljete dovolj resno in se zanašate na to, da vas ogenj ne more presenetiti, ko sežigate odpadke. Pogoji za širitev požara so takšni, da je vsako kutjenje zelo tvegano in nevarno. Požar po suhi travi se širi ob vetru s hitrostjo vetra (tudi do 10 m v sekundi, po hribu navzgor pa še veliko hitreje). Takšnega požara se ne da kontrolirati in zajame vedno velike površine. Občani, bodite previdni, upoštevajte opozorila. Ne zanašajte se na svoje SfX)S0bn0Sti pri kurjenju, ker bo tudi vas ogenj presenetil, ko boste najmanj pričakovali. Samozaščitno delovanje je tukaj nujno potrebno in tudi najbolj učinkovito. Komisija za gasilsko preventivo pri Požarni skupnosti občine Ptuj