St. 51(2157)	Leto XLI
Novo mesto, četrtek, 20. decembra 1990 Cena: 13 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom
ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
om
k) m
(Tnrrirn

YU ISSN 0416-2242
»J
vo ■»
O -r
C
O
z
»Sl
11
O
to
UJ
z< r
m o Q£ O <c C > it r» o to z o c ►* z o o <c o => oc. o r— i—< co to z to
1
3
a

Ena beseda za tisoč drugih
To nedeljo, 23. decembra, bo
1
S
I
I
S

JSKI LIST
DOLENJSKI LIST
OBELEŽJE NAJ BO V KOČEVSKEM ROGU
a\ LJUBLJANA, KOČEVSKI ROG ni — Prva seja komisije za ureditev grofa bišč v Rogu je bila 10. decembra v Ljubljani. Komisija šteje 9 članov, vodi pa jo Viktor Blažič. Iz kočevske občine so v njej trije člani. Na seji so ugotovili, da bi morala imeti komisija večje pristojnosti in več članov. Republiškemu izvršnemu svetu bo komisija tudi priporočila, naj sprejme odlok o zavarovanju vseh že odkritih grobišč. Med razpravo o tem, kje naj bi stalo osrednje spominsko obeležje, so predstavniki občine Kočevje menili, naj bo to v Kočevskem Rogu. Ta predlog so utemeljili tako, daje bila tu spravna svečanost, da je bilo prav v Rogu največ pobitih in daje tu tudi največ grobišč.
HIŠA
ZA POPLAVLJENCE
KOČEVJE — Poročali smo že, da Kočevci grade hišo za družino Vršnik. Hiša bo v novem naselju Podvrh nad Mozirjem. Gradnjo je močno oviralo vreme, vendar zdaj že postavljajo strešno konstrukcijo. Družbena, zasebna in mešana podjetja, negospodarstvo, razne podružnice, izpostave in enote, zasebniki, društva itd. so do ponedeljka, 17. decembra, prispevali skupaj 609.704,50 din. Nekateri so prispevali tudi v materialu ali delu. Zanimivo je, da so kočevski Romi zbrali skupno 5.250 din.
JUTRI OTVORITEV MOTELA
KOČEVJE — Jutri, 21. decembra, prireja proizvodno in trgovsko podjetje Oprema za svoje poslovne partnerje slovesen zaključek poslovnega leta. Ob tej priložnosti bo Oprema odprla motel Jezero in pripravila ogled svojih razvojnih in proizvodnih dosežkov.
SPOROČILO BRALCEM
Brake obveščamo, da je v današnji številki Dolenjskega lista priložen stenski koledar za kto 1991. Sporočamo tudi, da bo zaradi božičnega prazničnega dne potrebno zaključiti redakcijo lista dan poprej, to pa pomeni, da bomo oglase sprejemali v ponedeljek le do 11. ure. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
r
S
I
k
I
S
I
s
s slovenščina izreden jezik. Z eno s I samo besedo bo povedala ogrom- * s no. V nji bodo strnjena upanja in | | hrepenenja mnogih na slovenski J N zemlji bivajočih ljudi iz preteklih, | | sedanjih in prihodnjih časov. J k Nam je naložena dolžnost in dana | I pravica, da jo na plebiscitu iz go- * S vorimo.	|
| Državljan na plebiscitu izrazi " k svojo svobodno odločitev, glasuje J | po lastni vesti in odločitev izrazi I k tajno. A ker človek ni iz praznine J | v praznino in za praznino rojeno \ k bitje, bo plebiscistna odločitev več | | kot zgolj osebno odločanje.
Proces mora biti čimmanj boleč
Dr. Janez Drnovšek gost Kluba svobodna katedra — Uspeh plebiscita je temelj slovenske samostojnosti in suverenosti ter pogoj za morebitno konfederacijo
NOVO MESTO — »Srbija povzroča manj hrupa in govori, daje za jugoslovansko federacijo, nastopa kot njen zaščitnik. V dejanski politiki pa je ravno obratno, izvedla je vrsto potez, ki so ustoličile samostojno srbsko državo in zmanjšale pristojnosti in pomen jugoslovanske federacije,« je med drugim poudaril dr. Janez Drnovšek, član Predsedstva SFRJ, ko je bil minuli petek v hotelu Metropol v Novem mestu gost Kluba svobodna katedra. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, pogovor je ustvaijalno usmerjal Andrej Bartelj.
sodnost dr. Janez Drnovšek. Več v novoletni Prilogi Dolenjskega lista.
M. BAUER
Drnovšek je navedeno misel o Srbiji nadaljeval z analizo slovenskih potez. Naša republika je najprej čakala na rezultate večstrankarskih volitev v ostalih republikah, da bi nato ocenila, kakšni so novi politični partnerji in ali je mogoče z njimi skleniti nov konfederalni sporazum ali pa se odcepiti. Med tem
I
Pri zaokrožanju ZA ali NE | nam bo pod prste gledal tudi tisti * ' mož, kije pred davnimi petimi slo-1 I letji preproško zapisal »Lubi Slo- J
>	venci« in prvi izrazil identiteto | I ljudstva, bivajočega med Jadra- * J nom in panonskimi ravnicami, | I med belimi vršaci Alp in Kolpo. ^
>	Pod roke nam bo gledal tudi sicer | I nepismeni, a zreli množ, ki je pre- ’
>	koval srpe in kose v orožje, da je J I branil svoj rod in zemljo pred tuj-1 J čevim izčrpavanjem. Tudi otožni J I in zasanjani, vendar trdni mož, ki I J je pred poldrugim stoletjem zapi- ) I sal, da bomo našli pot tja, kjer si I ^ bomo prosti volili vero in postave, s \ nas bo opazoval hkrati z jeznim in \
>	nasršenim, 'a v srcu kot kruh do- , I brim možem, ki je z grenkobo v \ J srcu zapisal: »Hlapci! Za hlapce J % rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvar- I J jeni za hlapčevanje!« Gledali bo- s I do fantje in dekleta žarečih oči, ki * J so pred pol stoletja s puško v roki s \ prepevali: »Na Slovenskem smo I ' mi gospodar...«
J	V nedeljo bo slo venščina res iz- *
I jemen jezik. Ena beseda bo zame-1 J njala tisoče besed, z eno besedo J I bomo izrekali tudi tiste najpleme-1 J nitejše: svoboda, domovina, sa- * I mostojnost, ponos, odločnost, sa- k J moža vest, odgovornost, prihod- * I nosi, slovenstvo...
" V nedeljo ne bo mogoče molča- J
SVOBODNA KATEDRA — Na petkovi svobodni katedri v novomeškem hotelu Metropol je razgovor s članom Predsedstva SFRJ dr. Janezom Drnovškom vodil novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj.
čakanjem so se razmere, zlasti ekonomske. slabšale, je poudaril dr. Drnovšek, na neki način se spreminjajo tudi mednarodne okoliščine, pripetilo pa se je tudi nekaj notranjih slovenskih razlogov, kar vse je pripeljalo do sedanjega predloga za plebiscit.
Ta naj bi bil po Drnovšku osnova za vzpostavitev slovenske samostojnosti in suverenosti ter temelj za poskus konfederalnega dogovora. Če bi med procesom razmejevanja z Jugoslavijo prišlo do sklenitve konfederalnega dogovora, bi bilo to pozitivno, če ne, je končni rezultat avtomatska popolna osamosvojitev in odcepitev Slovenije.
»Interes Slovenije je, da ta proces izpelje tako, da bo čimmanj boleč: zadržati je treba čimveč ekonomskih povezav in interesov v Jugoslaviji, zlasti trg, zanimiv za slovenske podjetnike, obdržati je treba druge gospodarske povezave, pri katerih je interes obojestranski. Proces je treba speljati čimbolj sporazumno. Sporazumna odcepitev ali sporazum o konfederaciji sta mnogo boljša rešitev kot konfliktni odhod,« je svetoval raz-
I ti, ne bo se mogoče ogniti izreka-1 J nju. Tudi tisti, ki ga na plebiscitne^ v bo, bo glasoval Njegova beseda | J bo NE.	J
I	M. MARKELJ |
BO DOLENJSKA AVTO CESTA SPET ODRINJENA?
NOVO MESTO — V torek so se v Novem mestu na koordinativ-nem sestanku dobili predsedniki izvršnih svetov in skupščin slovenskih občin, skozi katere naj bi potekala nova avto cesta Karavanke—Bregana ali ki se na njo navezujejo. Pogovor je tekel o tem, kaj storiti, da ta avto cesta kljub nesporni strokovni prioriteti ne bo, kot se dogaja že 20 let, spet odrinjena, ko se bodo na osnovi politične odločitve posamezni odseki zares gradili. To, žal, nakazujejo zdajšnje aktivnosti pravih cestnih lobijev po Sloveniji, ki so dovolj močni, iznajdljivi in nesramni, da bi predelu Slovenije južno od Ljubljane (pa ne samo njemu), vzeli možnost normalne cestne povezave s svetom. Republiška vlada, sekretariata za promet, republiška uprava za ceste bodo s tega sestanka dobili skupni apel po nujnosti takojšnje izgradnje te ceste, dogovorili pa so se tudi za oblikovanje strokovno-političnega telesa, ki bo stalno spremljalo aktivnosti okrog gradnje avto cest v Sloveniji.
PROTEST PROTI PODRAŽITVI STANARIN — Minulo sredo se je pred poslopjem krške občinske skupščine zbralo kakih sto demonstrantov, ki so demonstrirali zaradi podražitve stanarin v družbenih stanovanjih. Protest je uspel, izvršni svet je »umaknil« odlok o podražitvi. Več na komentatorski strani. (Foto: J. Simčič)
Ukrepanje vlade je prepočasno
Dolenjski gospodarstveniki želeli od Tomaža Koširja, predsednika GZS, zvedeti, kakšne pogoje poslovanja lahko pričakujejo — Č<
NOVO MESTO — Dolenjskemu gospodarstvu ne cveto rožice. Proizvodnja in vsa gospodarska aktivnost upada, izgube močno presegajo akumulacijo, kljub dokajšnjim obrestim je veliko zadolževanje, kar 52 podjetij pa se ubada z blokiranim žiro računom. Nezaposlenih je v regiji že prek 1.730.
,as ne dela za nas
dajejo upanja na manjše obremenitve.
Z.LINDIČ-DRAGAŠ
BERITE DANES!
na 2. strani:
•	Klub Otočec — azil za managerje
na 4. strani:
•	Odhod zaradi kršenja zakonitosti
na 5. strani:
•	Kakšen zrak dihajo Črnomaljci
na 6. strani:
•	Stavka samo odložena na januar
na 8. strani:
•	Komentarji novinarjev Dolenjskega lista
na 15. strani:
•	Bitka, ki je ni mogoče dobiti
na 16. strani:
•	Umoril štirimesečnega sina
Tako bi na kratko strnili podatke, s katerimi so na seji odbora Območne gospodarske zbornice Novo mesto — bila je preteklo sredo v IMV Revoz Novo mesto — seznanili tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Tomaža Koširja.
Košir je ocenil, da je Markovičev program izpred leta že začel z veliko napako, ni namreč zmanjšal javne po-
mm
holding
DAN ODPRTIH VRAT
V tem prednovoletnem času, ko INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO praznuje svojo 35-letnico
r VAS VABIMO,
da nas obiščete in si ogledate proizvodnjo vozil RENAULT in prikolic ADRIA.
Dan odprtih vrat organiziramo v
PETEK, 21. 12. 1990
Skupine, ki se bodo zbrale na avtobusnem postajališču INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL (Gotna vas) — REVOZ ob 8., 10. in 12. uri, bodo naši strokovnjaki vodili skozi proizvodne prostore.
Večje skupine prosimo, da se najavijo v Službi obveščanja, tel.: 068/23-311 (238).
PRIČAKUJEMO VAS!
rabe. Ta se v celi državi celo realno povečuje, kar je katastrofa, v letu 1991 naj bi se še bolj. Tudi osebna poraba se ni zmanjšala, impulz pa ji je dalo povečevanje plač v vojski, carini, državni upravi. Tečaj dinarja je že sredi leta postal neuravnotežen, zvezna vlada pa nima denarja za izplačilo spodbud, ki jih je obljubila izvoznikom. GZS je slovenski vladi predlagala, naj bi stimulacije izplačala ona iz zadržanega prometnega davka, vendar predlog ni prišel skozi vladne mline.
Predlagani zakon o intervencijah v gospodarstvo je bil ocenjen kot nesistemski ukrep. Košir je še poudaril, da upa, daje bil osnutek republiškega proračuna za prihodnje leto iz skupščinskega postopka umaknjen zato, da bi ga zmanjšali, saj se bomo sicer potapljali naprej, federalno ali samostojno. Sicer pa je proračun zelo odvisen od tega, kako se bomo odločili glede vojske. Demilitarizacija lahko poleg prihranka prinese Sloveniji tudi povečanje mednarodnega ugleda. Kaj še čaka gospodarstvo v samostojni Sloveniji? Košir je dejal, da bomo dolgoročno lahko vodili enotnejšo ekonomsko politiko in pospešili približevanje evropski ekonomiji, bodoča država bi morala biti tudi cenejša od tistega, kar zdaj dajemo v Beograd in za republiko Slovenijo. Gospodarstveniki so o tem sicer podvomili, saj na primer izračuni po osnutku novega davčnega sistema ne
Vesele borne prrnike!
»Mehak« stečaj Novoteksove Tkanine?
Brez reza ne bo šlo
NOVO MESTO — Vsi ukrepi, kijih zdaj pripravljajo v novomeškem Novo-teksu, ne bodo dovolj, da bi se ta firma izkopala iz že večletnih velikanskih težav takšna, kot je. Očitno ne bo šlo brez reza. Po sklepu novomeške vlade in na njen račun bosta Novoteksu, ki mu hudo manjka strokovnjakov, vse potrebno za ta rez pomagala pripraviti direktor žužemberške Iskre Keko, dr. Dušan Lavrič, in direktor ljubljanskega podjetja Sonce, Edvard Oven.
Novotcks je imel ob devetmesečju za skoraj 52,5 milijona dinarjev izgube, kar je več kot 36 odst. trajnega kapitala. Finančno stanje je vse slabše. Novoteks izkazuje velik primanjkljaj trajnih in dolgoročnih virov, obratna sredstva v celoti vse težje pokriva s kratkoročnimi viri.
V	Novoteksu imajo zdaj sicer cugro-mno dela tako v Konfekciji kot v Tkanini. Surovine za delo do konca februarja so že v hiši, naročil je tja do konca marca. Podpisane imajo fiksne pogodbe za tkanine v vrednosti 6 milijonov dolarjev. Ni pa denaija za tekoče poslovanje. Iz republike so letos že dobili 2 milijona mark za izpeljavo enega programa, potrebovali pa bodo nujno še kaj svežega denarja. Veliko bi pomenila uspešnejša izterjava terjatev, a v Jugoslaviji pogodbe nič ne veljajo. S srbskega trga so se sicer v veliki meri umaknili že ob prvi blokadi, a nič boljši plačniki niso kupci iz Hrvaške in tudi iz Slovenije. Računi Elektra, Petrola ipd. pa morajo biti plačani v osmih dneh!
V	Novoteksu zdaj z zamudo zaključujejo postopek reorganizacije v delniš-
• Novomeški gospodarski minister Andrej Kirm je na zadnji seji občinske vlade ob obravnavi Novoteksovega poslovanja omenjal nujnost »mehkega« stečaja Novoteksove Tkanine. Mislil je stečgj — podobnega mgj bi izpeljali v šentjemejski Iskri Upori in Oprema — ki ne bo pomenil likvidacije podjetja, ampak ohranitev proizvodnje v takšnem obsegu in s toliko delavci, da bo podjetje poslovalo normalno, brez težav ali celo izgube. Stečaj pa je edina možnost, da bodo odvečnim delavcem lahko razdelili knjižice in s takšno takojšnjo razbremenitvijo omogočili preživetje
memtvuo omogočili preživetje podjetja. Ce bo preživelo, pa bo podjetje sčasoma morda lahko začelo delavce tudi jemati nazaj. V Novoleksovi Tkanini bi morali po njihovih izračunih število zaposlenih zmanjšati od 1.100 na 700, od tega ngj bi se poslovili od 300 delavcev v Novem mestu in od 100 v Metliki, ki pa se tako hoče posem osamosvojiti.
ke družbe. Vsak program bo svoja. Ali bo ostalo »krovno« podjetje, še ni jasno, dejstvo je, da vrednosti blagovne znamke Novoteks ne bi kazalo kar tako zavreči. V Kofenckiji nameravajo še bolj zmanjšati delo za domači trg, saj za lohn posle ne potrebujejo kapitala. Vsekakor naj bi Novoteks prišel na dan z dokončnim programom, šele na osnovi katerega se bodo upniki in predvsem banka pripravljeni pogovaijali. Vsi poudarjajo tudi nujnost kadrovske sanacije, a kaj, ko na Dolenjskem strokovnjakov ni dovolj!
PROGLASILI ŠPORTNIKE LETA — Polne tribune novomeške športne dvorane pod Marofom so v petek zvečer pozdravile letošnje športnike leta na Dolenjskem. Napo vedi so se uresničile, bralci Dolenjskega lista in no vomeški športni dela vci so vse tri nazive podelili kolesarjem: športnik leta je Bogdan Fink (levo), športnica leta Marjeta Sajevec, pokal za najboljši športni kolektiv pa je iz rok Marjana Dvornika, novomeškega župana, prevzel novopečeni predsednik KD Krka Jože Peterlin (desno). Več o prireditvi na športni strani (Foto: 8. Budja)
wiw ®ss;
Evropa v pasti demokracije
Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na ponedeljkovi tiskovni konferenci govoril o neprijaznosti zveznega kolege Lončarja in njegovih oprod do mlade slovenske diplomacije. Zadnji vrhunec beograjske ignorance je bil nedavni obisk slovenske diplomacije v Moskvi kjer je bilo jugoslovansko diplomatsko predstavništvo do gostov (v lastni ambasadi si menda gost in ne nezaželeni prišlek) iz zahodne republike skrajno neprijazno. Dr. Rupel, ki mu v zadnjem času ne moremo očitati, da je za diplomata prerazkošen v izražanju, je bil celo prisiljen izjaviti, »da česa takšnega še ni doživel«.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve črpa moč za takšno nerazumljivo. necivilizirano in nediplomatsko ravnanje iz dveh vrelcev. Prvi je splošna srbska nenaklonjenost (jugoslovanska diplomacija je v srbskih rokah, slovenskih kadrov je le 2 odstotkaj do vsega v slovenskim pečatom. Drugi, pomembnejši razlog za poniževanje Slovenije pa so medna-
rodne okoliščine. Evropa in ZDA odcepitvam, željam po suverenosti in samostojnosti majhnih držav niso naklonjene. Razlog za to je očiten, imenuje se Sovjetska zveza. Osamosvojitev in odcepitev Slovenije bi povečali pogum in željo do podobnega koraka baltskih in drugih sovjetskih držav in državic. Že sicer kritično stanje v ruskem imperiju se lahko prelevi v neobvladljiv kaos, nevaren Evropi in celemu planetu.
Upravičen strah ima velike oči, ne ve se, katera kaplja bo prelila ruski kozarec, zato je važno, da sploh ne kaplja. To pomeni, da bi morala biti Slovenija tiha, pokorna in zasužnjena zaradi cilja, kije domnevno višji kot svoboda in suverenost nekega ljudstva. Da tudi slednje ni majhen ter predvsem pravičen cilj, se po drugi strani zavedajo predvsem tisti, ki nas silijo, naj ostanemo v jugoslovanskih sponah. Zahod oziroma vsi tisti, ki imajo denar in moč, sedijo glede Slovenije na dveh stolih. Po eni strani poudarjajo, da so zainteresirani za inte-
griteto Jugoslavije, po drugi pa se na omenjenem koščku Balkana zavzemajo za demokratične procese, nasilne in prisilne rešitve, vsiljevanje volje enega drugemu.
Ko se bo po plebiscitni nedelji z vso ostrino in v polni luči postavilo vprašanje, kakšno naj bo dejansko razmerje vladajočega dela mednarodne skupnosti do izvršenih dejstev po vzoru Slovenije, se ho demokratični svet znašel v precepu med svojo načelno opredelitvijo, da je pravica do samoodločbe eden od temeljev demokracije, in med svojim tekočim, dnevnim interesom, la pa je ■ odložili razpad Sovjetske zveze.
Verjamem, da Republiki Sloveniji po 23. decembru 1990 ne bo lahko, težko pa si predstavljam, da bi.bili Evropa in njeni civilizacijski dediči, ki do nezavesti poudarjajo svoje demokratične temelje in tradicijo, sposobni kratkovidno in nenačelno izjaviti, da Slovenija, kije bila v Evropi vse do leta 1919, nima pravice do njihovih, evropskih demokratičnih vrednot in meril. S tega stališča je kaj lahko razumeti tiste, ki pragmatično trdijo, da preveč demokracije škodi Vendar je z demokracijo tako, da je ni nikoli preveč in nikoli premalo. Demokracija je ali pa je ni Evropi pasti ni nastavila Slovenija, ampak demokracija.
M. BAUER
Klub Otočec — azil za managerje
Vsak ponedejek neobvezna srečanja in sproščeni razgovori — Enkrat na mesec _____večeri z uglednejšimi gosti — Prvi gost dr. Janez Drnovšek
OTOČEC — Življenje poslovodnih delavcev ali manageijev, kot jih s tujko zadnje čase tudi radi imenujemo, nikakor ni lahko, zlasti v teh časih, ko se ne majejo samo njihovi stolčki, ampak pogosto kar celotna podjetja, na čelu katerih so. Zapletena ekonomska in družbena situacija postavlja prednje težke naloge in teija od njih napore, kijih vsak po svoje premaguje, često tudi za ceno svojega zdravja.
Da bi, podobno kot delavci v sindikatih, zaščitili svojo integriteto in stanovske pravice, so ustanovili društvo Manager, ki ima svojo podružnico tudi na Dolenjskem, in prav ta podružnica, kateri predseduje predsednik poslovodnega odbora IMV Marjan Anžur, je ustanovila enega prvih managerskih klubov v Sloveniji. V petek zvečer je bila slovesna otvoritev kluba, kateremu je v gradu Otočec odstopila prostor za srečanja novomeška Krka, zato se je klub kar poimenoval po kraju sedeža.
»Klub Otočec je prostor, kjer naj bi se neformalno srečevali vsak ponedeljlek tisti, ki imajo takrat čas in ki imajo interes. Ena od oblik dela je druženje in medsebojno spoznavanje. To bo tudi prilika za izmenjavo izkušenj, kar je, mislim, posebno dragoceno v teh časih, ko je izkušenj premalo in ko bi ideja, ki jo je nekdo že ustrezno lansiral in v praksi preizkusil, lahko tudi drugemu prinašala korist. Enkrat na mesec, vsak prvi ponedeljek, pa bi na naša srečanja povabili tudi gosta večera, politika, gospodarstvenika ali umetnika, da bi se v sproščenem pogovoru pogovorili o stvareh, ki nas zanimajo. Na ta način bi lahko klub postal tudi nekakšen center za poslovno dogajanje in izmenjavo informacij,« je o namenu kluba ob otvo-
ritvi povedal direktor Marjan Anžur.
Otvoritev kluba so osebno pozdravili tudi predsednik slovenskega društva Manager dr. Anton Krašovec, njegov izvršni manager Bogo Seme in ameriški poslovnež in slovenski rojak Feliks Tu-rel. Poseben gost večera je bil član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek. »Časi so za managerje zahtevni in izziv-
PRVI GOST KLUBA — Prvi gost managerskega kluba Otočec dr. Janez Drnovšek v razgovoru s predsednikom dolenjske podružnice Manager Marjanom Anžurjem. (Foto: T. Jakše)
. J
Mariborsko

Bo Pavle zdaj razkadi strah pred Sandijem?
še ena tovarna prišla v roke zasebnika
MARIBOR - pavle Ledinek, najuspešnejši mariborski obrtnik, je v teh dneh brez svoje krivde v »tihi« povezavi z razvpitim priimkom Grubelič. Rane, ki jih je slednji pustil v tukajšnjem Liletu, uradno še vedno Trendu, so sveže; zato ni nič čudnega, če je nedavna novica, da bo Ledinek skupaj z. avstrijskim partnerjem kupil propadlo primestno tovarno Atmos, vzbudila asociacijo na svoječasni »senzacionalni« Grubeličev nakup bankrotirane tovarne čevljev.
V tem pogledu zares lahko trdimo. da je afera Grubelič napravila tudi veliko psihološko škodo zdravemu podjetništvu. O Ledinekovi sposobnosti — možje lastnik velike zasebne firme za izdelavo strojev za predelavo lesa, ki jih izvaža v vse konce sveta — namreč ne gre dvo-
miti. Je uspešen izumitelj, kije patentiral že kup inovacij na svojem področju, njegov najnovejši dosežek, tako imenovani rotacijski skobeljni stroj, pa je požel v strokovnih krogih celo vrsto priznanj in mu zagotovil več privlačnih naročil, med drugim iz ZDA in Japonske. Svojo proizvodnjo nenehno širi in v zapuščenih Atmosovih obratih želi organizirati izdelavo prav svojega novega izuma.
Seveda mu je v preboju strahu, ki ga je občinskemu vodstvu vsadil v kosti Grubelič, veliko pomagalo dejstvo, da je pač domačin, Mariborčan, povrhu vsega še ugleden in nesporno denarno dovolj močan, da si v sodelovanju s partnerjem iz Avstrije lahko privošči tak zalogaj. Pravzaprav je tovarno dobil sorazmerno poceni, saj so jo ob nedavnem stečaju ocenili na 92 milijonov dinaijev; pri prvi (neuspeli) javni dražbi so ceno znižali za polovico, pri drugi (tudi neuspeli) pa na 30 milijonov, nakar je Ledinek kot edini ponudnik sam predlagal odkupno ceno 16 milijonov, ki jo je po krajšem premisleku mestni izvršni svet sprejel. Obveljal je pač isti argument, ki je svoječasno prevladal pri odločitvi, da po nekaj neuspelih dražbah grosupeljskemu Trendu prodajo Lilet: bolje je dobiti manjšo kupnino kot nikakršno.
Atmos pa odpira tudidruge možne modele odprodaje nerentabilnih družbenih podjetij zasebnikom. V mariborski vladi seje namreč porodila zamisel, da bi prostorne Atmo-sove proizvodne hale ne prodali samo Ledineku — če ne potrebuje toliko prostora — temveč še kakšnemu drugemu zainteresiranemu podjetniku ali podjetnikom. »Sindrom Grubelič« očitno le ni v glavah mariborskih vodilnih mož naselil preveč strahu.
MILAN PREDAN
ni so izjemno veliki, moram reči, da me zelo veseli, kadar lahko iz politike uidem in se zopet malo ukvarjam z gospodarskimi problemi, tudi manager-skimi. Z vami bi se rad pogovoril, sai se tako dobijo najboljše povratne informacije, kaj se pravzaprav dogaja v gospodarstvu,« je zbrane pozdravil dr. Drnovšek. Informiral jih je o dogajanjih okoli Markovičevega programa in možnostih njegovega uspeha, poleg tega pa tudi o svojih pogledih na slovenski plebiscit in obdobje po njem, ki bo za gospodarstvo in bančništvo izjemno težko. Dejal je tudi, da se namerava v kratkem sestati s srbsko vlado, da bi z njo vzpostavil učinkovit dialog.
T. JAKŠE
REDNO POROČILO JE KRŠKO
KRŠKO — V rednem mesečnem poročilu o obratovanju JE Krško v mesecu novembru med drugim navajajo, da je elektrarna proizvedla 210.928 MWh električne energije, kar je približno pol manj kot običajno. Vzrok za manjšo proizvodnjo pa je v remontu, ki se je pričel sredi minulega meseca. Segrevanje Save je bilo daleč pod mejami dovoljenega, saj je znašalo v poprečju samo pol in največ 10 Celzija. Tekočinske in plinske emisije so bile v mejah upravnih dovoljenj. V tem času se je število sodov z NSRAO povečalo na 7622 ali za 113 s srednje radioaktivnimi odpadki.
Navkljub ranljivosti so še močni
Sevniški prenovitelji po kongresu SDP in pred ________plebiscitom___________
SEVNICA — »Veseli me, da misel naše stranke v občini ni zamrla. Če bomo izbrali dobro vodstvo, bomo imeli na prihodnjih volitvah večje možnosti kot katerakoli druga stranka v občini, čeprav smo tudi z zadnjimi lahko zadovoljni,« je sklenil svoje dokaj izčrpne uvodne besede na petkovem dobro obiskanem zboru sevniške stranke demokratične prenove o usmeritvah po kongresu stranke poslanec SDP za Posavje in Zasavje v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine Franc Pipan.
Po Pipanovem mnenju je najpomembnejši dokument novogoriškega kongresa tisti, ki govori o transformaciji družbene lastnine, saj gre menda celo za premoženje, vredno okrog 56 milijard dinaijev. Ce bi bil zakon o »lastninjenju« v slovenskem parlamentu sprejet tak, kot je bil predlagan, bi to po Pipanovih besedah pomenilo ponovno eks-propriacijo. Sicer pa gre po njegovem za 8 načinov lastnine, pri čemer je na prvem mestu omenil samoniklo sevniš-ko industrijo, katere delavci naj bi bili v drugačnem položaju kot tam, kjer so se razvijali izključno s pomočjo kapitala bank.
Pipan je dejal, da bi morali pridobiti delavsko zakonodajo, ki bi bila na ravni razvite Evrope, zdaj pa v nobenem zakonu ni besede o soupravljanju, čeprav so se tod lomila kopja tudi v Demosu, ker so soupravljanje hoteli imeti v zakonu tudi socialdemokrati. Sicer pa se je po Pipanovih besedah antikomunizem, ki je bil tako prisoten, na sploh unesel, saj agresija, sovraštvo in revan-šizem ne peljejo nikamor. Tudi zato so se vrste SDP. nekoliko okrepile (mimogrede: sevniških prenoviteljev je 120,
• O plebiscitu pretekli petek niso dolgo govorili, ksyti za 18. t.m. so že napovedali, da bo o tej temi govoril njihov gost Emil Milan Pintar, predsednik »vlade v senci«; Sevničanom pa naj bi tudi po sevniškem radiu od-govarjal na vprašanja okoli plebiscita član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl. So pa soglašali s skupno izjavo vseh sevniških strank pred plebiscitom 23. decembra.
članarino pa jih plačuje celo nekaj več, a še niso oddali evidenčne liste!). Slabosti, »ranljivost« SDP pa vidi Pipan v tem, ker še vedno niso docela razčistili s preteklostjo, v njenih vrstah je malo mladih, nekaj zaupanja pa so izgubili po zadnjih volitvah, ko so pristajali na kompromisne predloge vlade.
Sevniški prenovitelji so menili, daje premajhna soodgovornost, zavzetost za človeka, za sočlana in da bi sc morali večkrat oglasiti, ko nekateri iz Demosa zelo nesramno napadajo njihove člane, tudi Sonjo Lokar. Ugotovili so, da so najhujši kritiki prav njihovi nekdanji člani, »poturice«, ki bi menda najraje s pljuvanjem in blatenjem opravili s svojo preteklostjo.
P. PERC
C
Naša anketa
D
Po nedeljskem plebiscitu v suvereni državi ne bo lahko
S tribune v Črnomlju — Življenje Belokranjcev se v novi državi ne bo spremenilo — Brez obljub
ČRNOMELJ — Preteklo nedeljo je bila v Črnomlju javna tribuna o plebiscitu, na kateri so sodelovali republiški sekretar za mednarodno sodelovanje dr. Dimitrij Rupel, republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar ter Gregor Golobič iz liberalnodemokratske stranke in Sonja Lokar iz stranke demokratične prenove.
Dr. Rupel je poudaril, da ne gre preveč obljubljati, kaj bo po plebiscitu, kajti zavedati se moramo, da nas čakajo precejšnje težave. Gre pa za razumsko odločitev, za to, da bomo imeli po ple-
biscitu boljše možnosti za nadaljnji raz-:e*ne osamosvojimo. Seveda prihaja v Slovenijo čas sodelovanja, za-
vezništva in prijateljstva, ki ga bomo iskali tudi drugod po svetu. Pa tudi z drugimi jugoslovanskimi narodi, s katerimi lahko potem, ko bodo med nami čisti računi, postanemo boljši prijatelji, kot
KAKO PO PLEBISCITU? — To vprašanje je bilo rdeča nit nedeljske črnomaljske javne tribune, na kateri so sodelovali Igor Bavčar, Martin Janžekovič, dr. Dimitrij Rupel, Gregor Golobič in Sonja Lokar.
smo sedaj. Tudi Bavčarje bil vse prej kot tolažnik, ko je dejal, da so leta, ki so pred nami, leta preizkušnje, spopadanja s krizo, kije globoka in podedovana od sistema, ki se ga le stežka otepamo. Sicer pa je plebiscit logično nadaljevanje poti, po kateri so začeli Slovenci hoditi
• Vprašanja so kar deževala. Naj odgovore strnemo v nekaj stavkov. Po izglasovanem plebiscitu se bodo pričela pogajanja o umiku federalne vojske iz naše republike in razdelitvi njenega premoženja, vendar je Slovenija že ta trenutek sposobna braniti svojo samostojnost. Lahki pa ne bodo niti pogovori o delitvi našega in zveznega premoženja ob »razvezi«, toliko manj, ker je razmerje med obveznostmi in dolgovi najugodnejše za našo republiko. Sicer pa bodo zahodne meje Slovenije ostale nespremenjene, saj so urejene z mednarodnim sporazumom, na Kolpi pa ne bodo gradili carinarnic. Odnose s Hrvaško naj bi urejali na zgleden prijateljski način in z njo sklenili carinsko unijo. Predvsem pa ni razlogov, da bi se glede na slovenske odnose s Hrvati življenje Belokranjcev kaj spremenilo.
že pred dolgimi leti. To je priložnost, ki nam je zgodovina, če je sedaj ne izrabimo, ne bo zopet tako kmalu naklonila ter hkrati možnost za boljše življenje kot v sistemu, v katerem bodo, kot kaže, kulture še dolgo časa propadale.
Golobič je opozoril, da pomeni samostojnost Slovenije tudi soočanje z lastno resnico.
M. BEZEK-JAKŠE
Mačeha najslabše vrste
Predsednik zbora združenega dela v novomemškem parlamentu Jože Kukec je v ponedeljek pred obravnavo priprav na plebiscit poslanskim kolegom povedal, da gaje med potjo na sejo ustavil Franc Adam, eden starejših Novomeščanov, in mu dejal, naj v skupščini nič ne mečkajo s plebiscitom, ker »je že vse zmenjeno in ljudje samo še nedeljo čakamo«. Občinski poslanski zbor seje na izrečeno odzval z aplavzom. Po nedelji v nobenem primeru vzdušje ne bo tako vzneseno, takšna ali drugačna odločitev pač ne bo sama od sebe in na mah prinesla nujnega razcveta izmučenemu nacionalnemu gospodarstvu in blagostanja ljudem. Kljub ali prav zaradi strahu ljudi pred prihodnostjo in kljub precejšnjemu deležu neslovenskega prebivalstva na slovenski zemlji pa izid plebiscita za samostojno in neodvisno državo Slovenijo za večino ni sporen. Večdesetletne izkušnje z Jugoslavijo so pač porazne, namesto dobre matere nam je bila mačeha najslabše vrste. Vse dogajanje v Jugi tudi ne napoveduje, da bi nam bilo zdaj ali kdajkoli kaj drugače. Čas je, da si kot zrel, pokončen narod zares začnemo sami urejati svoj dom, da začnemo sami odločati o svoji usodi, o tem, kako bomo delali in živeli. Za to pa človeških, gospodarskih in tudi političnih vezi z Jugoslavijo oz. s tistim, kar bo od nje ostalo, ni treba povsem in dokončno pretrgati. Sicer pa Slovenci gotovo ne bomo tisti, ki bi jih trgali, to bodo, če že bodo, počeli drugi.
JOŽE MENIČ, kmet iz Malega Podloga, Krško: »Jugoslavije ne bom čisto nič pogrešal, ker mi je več jemala, kot dajala.
Predvsem sem v njej pogrešal boljše možnosti za gospodarjenje na kmetiji, saj je bilo v Jugoslaviji tako, da so največkrat več imeli tisti, ki so manj delali. To pa je slaba perspektiva za slovenskega kmeta. Z veseljem torej pozdravljam plebiscit in sem za samostojno, svobodno in gospodarsko učinkovito Slovenijo.«
ANDREJA JUROVIČ, vzgojiteljica v OŠPP na Mirni: »Teoretično je bila Jugoslavija idealna skupnost. Pokazalo pa se je, daje v praksi taka zamisel neuresničljiva. V državi smo si preveč različni. Dopuščam možnost, da je bila kdaj v zgodovini ta država nujnost, vendar se zdaj kaže kot zgrešena. Kljub temu bo težko naenkrat prekiniti to zvezo. Vezi je veliko in so prepletene, kar je posledica večdesetletnega skupnega življenja. Trg in podobno je problem, ki se bo pokazal na začetku osamosvojitve.«
ALOJZ KOŠAR, avtoprevoznik iz Sevnice: »Ni kaj razmišljati, kaj narediti ob plebiscitu. Jasno je, da moramo Slovenci doseči politično osamosvojitev, neodvisnost od takšne Jugoslavije, da bi lahko rešili tudi gospodarstvo. Mettim, da moramo ekonomske stike z Jugoslavijo še zadržati, čeprav imam tudi sam zelo grenke izkušnje.
Poglejte, kaj nam je naredila Srbija! Že pol leta čakam na plačilo, tako da je že ogrože-	,, .
na moja obrt, pa nič.«	MiiK / M
ROBI JUDEŽ, študent, Novo mesto: »Jugoslavija je dala mladim malo priložnost, da bi uveljavljali svoje sposobnosti. Če je človek imel ambicije, je moral v partijo ali inozemstvo. Tudi ni spodbujala lastne pameti, ampak je moral vsakdo misliti tako, kot je bilo dirigirano. To se bo še nadaljevalo, poglejte zadnje volitve na jugu, zato mi za tako Jugoslavijo ne bo nič žal. Enaka ugotovitev kot za posameznika velja tudi za položaj slovenskega naroda v Jugoslaviji.«
TEREZIJA TOMAŽEVIČ, učiteljica v semiški osnovni šoli: »V Jugoslaviji sem preživela svojo mladost, zato bodo spomini nanjo ostali. Spominjala se bom zgolj lepih stvari, ne razprtij, in žal mi je, da se v Jugoslaviji prepiramo. Razumljivo pa je, da se Slovenci zavzemamo za svojo samostojnost, čeprav ne bi bilo prav, da bi povsem pretrgali stike z ostalimi jugoslovanskimi narodi, zlasti ne s tistimi, ki so se pripravljeni pogovarjati.«	_...	.
FRANC KOČEVAR, direktor Kometa iz Metlike: »Sem absolutno za plebiscit, morali bi ga izvesti že veliko prej. Vsi nesporazumi in prepiri v Jugoslaviji izvirajo iz. tega, ker ni bilo čistih računov. Prepričan sem, da bo velika večina Slovencev in prebivalcev Slovenije za samostojno državo Slovenijo. Potem pa pričakujem dobre razvojne programe in s tem povezan nacionalni program. Seveda pa brez dela ne bo nič, vendar sem prepričan, da bo po uspešnem plebiscitu večja motivacija za dobro delo, da bomo res samostojno in svobodno odločali o svojem delu in življenju.«
BREDA BALON, poslovodkinja iz Brežic: »V Jugoslaviji sem doživela vsakega po malem, nekaj dobrega, nekaj slabega. K sreči sem iz tiste generacije, ki prav veliko hudega nima za sabo. Vem pa, da ljudje nekako pozabimo na to, kar se je že zgodilo, četudi je bilo slabo. Pretekost smo namreč že preživeli, tistega, kar še prihaja, se skoraj vedno bojimo. Nikoli zagotovo ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti. Tako je tudi ob plebiscitu.«
m
ALOJZ KOŠIR, učitelj v SŠTUD Kočevje: »Ostal bo spomin na 45-letno poudarjanje bratstva in enotnosti, od česar je ostalo le razočaranje. Različna miselnost in navade ne gredo skupaj. Med ljudmi iz različnih republik in narodov sicer ni bilo sporov, a se je vendar vse izrodilo. Predvsem v prvih povojnih letih je bilo veliko narejenega, česar mladina ne verjame, ker je pač sedanje stanje slabo. Prijateljstvo in sožitje je možno ob čistih računih, pri nas pa se je vsak narod vedno čutil izkoriščanega.«
ANTON VESEL, obrtnik iz Ribnice: »Spomin na Jugoslaviji bo lep za tisto obdobje, ko je bil še Tito živ. Miloševičev čas bo ostal v slabem spominu, saj nam gre vedno slabše in še prepiramo se med seboj. Slovenija se mora odcepiti od Jugoslavije tudi zato, ker je šlo zdaj preveč našega denarja v južne kraje, pri nas pa smo morali le krepko delati, da smo nasitili vse, ki so bili večno lačni našega denaija.<
Krški kmetje zahtevajo zadrugo
___To so terjali na nedeljskem občnem zboru Slovenske kmečke zveze
KRŠKO — Marsikje po Sloveniji so že ustanovili prave kmečke zadruge, le v Krškem se zatika. Kmetje kooperanti naj bi sicer imeli svojo poslovno enoto v M-Agrokombinatu, ampak z njo niso zadovoljni. Premalo lahko vplivajo na njeno poslovno politiko, saj imajo v njej le 5 odst. glasov, poslovna uspešnost zadruge pa je vse slabša.
O LOVSTVU IN KMETIJSTVU
SEVNICA Sevniška občinska skupščina bo v petek, 21. decembra obravnavala problematiko lovstva in kmetijstva v luči vse večjih škod, kijih povzroča divjad, zlasti divji prašiči, na kmetijskih površinah. Odborniki bodo med drugim odločali še o uvedbi dodatnega enodnevnega zaslužka v občini vjanuarju 1991 za odpravo posledic zaradi poplav, opredelili pa se bodo tudi do sklepnega poročila t.i. Pesjakove komisije za ugotavljanje odgovornosti komandanta OSTO Ivana Božiča v zvezi s predajo orožja sevniške teritorialne obrambe v roke JLA.
2 NOVOMEŠKE TRŽNICE
Minuli ponedeljek so se branjevkam na tržnici in nekaterim prodajalcem tekstila, copat in drugega pridružili že Poljaki. Ti ponujajo že uporabljene stvari, predvsem iz osebne garderobe, kar Dolenjcev ne moti. Prijazne branjevke kljub neprijaznemu vremenu vztrajajo za stojnicami do poznih popoldanskih ur. Do petka je nekaj več obiska le v zaprtih stojnicah, kjer je mogoče dobiti domače mleko brez odvzete maščobe. Zelenjadarske stojnice Deladinija pa uspešno poslujejo na novoletnem sejmu na Glavnem trgu, kjer je še največje povpraševanje po bananah. Te kupci nosijo domov namesto jabolk, saj so veliko cenejše. Kilogram se dobi že po 16 do 18 din. Ponedeljkove cene na tržnici: solata 25 din, skuta 40 din, lonček smetane 40 din, orehova jedrca 160 din, domače krvavice 70 din, koleraba 30 din, korenje 30 din, ocvirki 120 din, kisla repa 20 din (krožnik), šopek tavžentrož 40 din, lešniki 150 din.
Sejmišča
• SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobonem sejmu so imeli naprodaj 139 prašičev, starih do 3 mesece, in |>7 starejših. Mlajši, ki so jih prodali «2, so veljali 30 din kilogram žive teže. Starejši so bili po 22 do 28 din ki-•ogram žive teže. Prodali sojih 13.
O tem je približno stotnija kmetov razpravljala v nedeljo v delavskem kulturnem domu na shodu Slovenske kmečke zveze. Razprava je trajala cele štiri ure in na koncu so lahko sprejeli le sklep, da hočejo imeti zadrugo, ki bo zastopala interese kmetov. Za organizacijo prave kmečke zadruge naj bi poskrbel iniciativni odbor, kije obstajal že doslej.
V razpravi pa se je razkrilo še marsikatero nejasno vprašanje. Vse skupaj pa kaže na to, da takšna organiziranost ne bo več dolgega veka. O tem je prepričan tudi Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki pa krškim kmetom ni hotel dati recepta, kako naj se organizirajo, ker za krško občino veljajo nekakšne posebnosti. Podobnega mnenja je bil tudi Žampa, poslanec Slovenske kmečke zveze Ljudske stranke v družbenopolitičnem zboru skupščine republike Slovenije. Terjal je, naj se pošteno vrne vse zadružno premoženje, hkrati pa tudi ustrezne deleže v živil-skopredelovalni industriji, ki je nastala iz kmečkega denarja.
Kljub polemiki, ki pa nikoli ni prešla pravil, so vendarle vsi govorniki poudarjali, da je potreba zmernost. Sedanje razmere so take, da pregrete polemike nikomur ne koristijo. Za tako
smer se je v bodočih pogajanjih zavzemal zlasti direktor M-Agrokombinata Ivan Kozole. Konflikte, če se sme tako zapisati, pa povzroča lastnina. Jasno je, da kmetje ne bodo šli ustanavljat zadruge goli in bosi, ko pa so v nekdanjem
V ČRNOMALJSKI ZADRUGI NE BODO ČAKALI NA ZAKON
ČRNOMELJ — Glede na to, da republiški zakon o zadrugah še ni sprejet, se bodo v črnomaljski kmetijski zadrugi lotili nove organiziranosti na osnovi internih sklepov. Tako nameravajo 1. januarja prihodnje leto zastaviti poslovanje v dveh delih. Enega bodo sestavljali sedanji sektor kooperacije z združenimi kmeti in bo imel svoj plan, žiro račun, nabavo, prodajo ter svoje vodstvo. Vsi ostali deli, torej trgovina, mehanična delavnica, klavnica in posestvo, pa bodo tvorili drugi del. Med obema deloma bodo izvedli delitev premoženja ter pravic in obveznosti. V začetku bosta imela oba dela še nekatere skupne funkcije, npr. razvoj, investicije, planiranje, po sprejemu zakona o zadrugah pa se bodo delavci in člani odločili o nadaljnjem razdruževanju ali pa morebiti o tem, da bodo ostali skupaj.
Pašni kataster za čebele
Prihodnje leto ga bodo dobili tudi Sevničani
SEVNICA Po lanskem popisu čebelarstva so izdelali osnovni model karte čebeljih stojišč v Sloveniji. Iz te karte je razvidno, da je še dovolj neizkoriščenih predelov. V letu 1991 bodo po tem modelu naredili popoln pašni kataster tudi za sevniško občino. Na obzoiju pa je že zakon, po katerem čebelar pre-
• Čebelarsko društvo Sevnica vabi v nedeljo, 23. decembra, ob 9. uri v sejno sobo AMD Sevnica na občni zbor, na katerem bodo med drugim sprejeli delovni program za prihodnje leto, Franc Zagorc pa bo predaval o čistilnem nagonu in poapneli zalegi. Še posebej vabijo, tudi nečlane, ob 12. uri na ogled filma »Panjske končnice« o razstavi, ki je bila na ogled v središču Dunaja. Upravni odbor ČD Sevnica vabi vse čebelaije, da se včlanijo v društvo. Z neznanjem lahko čebelar ogrozi soseščino in povzroči gospodarsko škodo. Naročnina za Slovenskega čebelarja je 210 din, članarina ČD pa znaša 10 din.
voznik ne bi smel postaviti svojih panjev oz. čebel bliže domačemu čebelarju kot na razdalji vsaj 500 metrov, zato bo tak kataster še bolj dobrodošel.
Tajnik sevniškega čebelarskega društva Viktor Kladnik nas je tudi seznil, da je Kmetijski inštitut Slovenije že poravnal regres za kupljene matice, in sicer 40 din za eno. Prav tako so sevniški čebe-
larji prejeli po 10 din za zdravljenje ene čebelje družine. S tem denarjem so že nabavili zdravila za spomladansko zdravljenje poapnele zalege in varoze. Za vse člane družine so zdravila brezplačna, nečlani pa bodo dobili zdravilo proti varozi le po delnem plačilu.
Naposled kaže omeniti, da čebelarstvo v tej občini dobiva vse večji pomen, saj je vključeno tudi v občinski kmetijski program. Čebelaijem pomagajo tudi s cenejšim sladkorjem. V skladišču Kmetijskega oskrbovalnega centra v Sevnici imajo na zalogi še nekaj sladkorja po grosistični ceni 9,80 din za kilogram.
P. P.
Kmetijski nasveti
Račun, ne pa špekulacija ^
Pokojni profesor pedologije dr. Bogdan Vovk je imel navadno reči študentom agronomije, daje slovenski kmet špekulativno usmerjen, če pa to ie bi bil, ne bi preživel. Dandanes ne govorimo več o špekulativnosti kot neki slabi lastnosti ali potezi, še več, preračunljivost ali, še bolje rečeno, ekonomsko razmišljanje celo spodbujamo, saj lahko največ pripomore k uspešnemu gospodarjenju, brez katerega ni kmetove gospodarske trdnosti ■n socialne varnosti.
Poglejmo si primer letošnjega pridelovanja koruze. Na novosadski borzi Je te dni stala koruza v razsutem stanju 2,80 din kilogram, lansko naravno suho koruzno zrnje, pakirano v vrečah, pa je bilo dražje,3,50 din kilogram. V tržnem gospodarstvu je trg priznal tako ceno, in če hočemo biti povprečno uspešni, svoje koruze ne smemo pridelovati dražje. V vsakem primeru je potrebno lastne pridelovalne stroške poznati, torej sijih sproti zapisovati in ■meti o njih ustrezno evidenco. Sele na podlagi tako zbranih podatkov je niogoča kakršnakoli primerjava.
Kmetijski inštitut Slovenije že skoraj dve desetletji spremlja stroške pridelovanja koruze in pripravlja primerjalne obračunske kalkulacije. Poleg družbenih posestev zajema tudi zasebne kmetije, ki vodijo popolno finančno in materialno knjigovodstvo. Za letošnji pridelek 6,8 t zrnja na hektar
* Koruza je kot najvažnejša poljščina vredna posebne pozornosti tudi po ekonomski plati. V pridelovanju je bil dosežen v zadnjih dveh desetletjih izjemno lep uspeh, saj seje povprečni hektarski donos podvojil, močno pa seje uveljavila tudi koruzna silaža, kije postala eden od temeljev slovenske živinoreje. Približno tretjina vsega pridelka konča v silosih; tako nagle spremembe v tehnologiji pridelave krme se niso nadejali niti največji optimisti.
so kalkulanti izračunali, da znaša polna lastna cena 2,87 din (torej malenkost več kot cena na novosadski borzi), pri tem pa so znašali stroški pridelovanja na hektar: 27 kg semena 1.112 din, 171 hlevskega gnoja 1.833 din, 700 kg NPK 1.820 din, 200 kg KAN 368 din, 6 kg primextra 707 din, 25 kg geocida G-5 717 din, 1 kg deherbana 77,70 din, 42 traktorskih ur 4.240 din, 3,5 ur kombajna 353 din, sušenje 4.048 din, zavarovanje 508 din in 57 Ur kmetovega dela 2.584 din.
Natančnejše količinske in dinarske zneske navajamo zato, da sta možna primerjava in komentar. Nekaterih postavk ni mogoče bistveno spreminjati 'n prihranek ni možen. To velja za seme in gnojila, ne pa za delo tarktorja in človeka, kjer je mogoče z dobro organizacijo porabo in s tem stroške še zmanjšati. Vsak prihranjeni dinar povečuje kmetov dohodek.
Inž. M. LEGAN
S polži do hitrega zaslužka?
Farmska reja se širi
Že leta staro idejo, da bi tudi v Prekmurju gojili polže na farmski način, skuša prvi uresničiti rejec goveje živine Ludvik Tot iz Banute, ki je znan po uvajanju različnih novosti. Za zgled mu bodo farme v sosednji Madžarski, ki so se že izkazale kot zelo donosne.
Farmska reja polžev ima svoje strokovne zahteve. Predvsem je treba pridelati za polže pravo zelenjavo, zagotoviti vodo in senco, potrebna pa je tudi primerna ograja, da živali ne pobegnejo. Računajo, da je za prirast kilograma polžjega mesa potrebih 7 do 8 kg zelenjave; najbolje se obnese posebna vrsta krompirja, pa tudi kislica, Špinača in zelje dajo dobre rejske uspehe. S to zelenjavo vzrejeni polži dajejo približno za tretjino dražje meso kot prašiči, vendar jim trg to prizna. Posebno velike potrebe imata francoski in italijanski živilski trg, ki pokupita večino v naravi nabranih polžev. Kot je znano, je pri nas veliki vrtni polž delno že zaščiten in se bodo sladokusci morali v prihodnosti zadovoljiti le z umetno vzrejenimi živalmi.
Kot kažejo tudi zgledi, je mogoče na enem hektarju na leto prirediti 5 ton polžev, kar daje 100.000 din iztržka ali skoraj petkrat toliko, kot ga daje hektar koruze. Seveda so tudi pridelovalni stroški bistveno drugačni, kar pa ne pomeni, da s polži ne bi kazalo poskusiti podjetniške sreče. (Gospodarski vestnik)
TOK-u leta in leta soustvarjali premoženje. Tega se zavedajo tudi v Agrokombinatu, čeprav verjetno ne bodo pristali na to, da kmetje dobijo vse, kar zahtevajo. V razpravi so se namreč oglašali tudi delavci M-Agrokombinata. kijih skrbi, kako bo z njimi, ko bo ustanovljena zadruga. Toda dobili so zagotovilo, da za dobre delavce ne bo problem dobiti zaposlitev. Sicer pa so vsi skupaj pristali na to, da iniciativni odbor pelje zadeve naprej, končna rešitev pa bo možna, ko bo sprejet republiški zakon o zadružništvu; tedaj bo mogoče reševati tudi lastninske zadeve.
J S.
NOVA TRGOVINA KMEČKE ZADRUGE
BOŠTANJ Sevniška kmečka zveza bo jutri, 21. decembra, ob 15. uri odprla v Boštanju (pri cerkvi) novo trgovino. V prodajalni bodo na voljo živila in tudi nekaj repromateriala za kmetijstvo.
OBOLELA ŽIVINA
KOČEVJE — V hlevu plemenske živine KG na Mlaki pri Kočevju so ugotovili, daje izbruhnila zoonoza. Vetari-narska inšpekcija je že sprejela ukrepe za omejitev in zatiranje bolezni. Med drugim je prepovedana prodaja živine iz te farme, vsem živalim bodo pregledali kri, izvedli deratizacijo itd.
•	Agrokombinati nimajo perspektive in se ne bodo obdržali. (Zagožen)
•	Hočemo socialno državo. Naj bo Republika Slovenija država s tako socialno ureditvijo, da bomo njeni državljani nanjo ponosni (Oman)
•	Mi govorimo o družinski kmetiji. Ta pa ni samo velika in »čista« kmetija, pač pa vsaka, ki na njej gospodari in dela kmečka družina (Oman)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Mleko — čistilo
Bela vina so podvržena rjavenju. Letos je tega neprijetnega pojava pri vinu veliko. Poleg rjave barve se pojavlja vonj »pri madeiri«, kot mu strokovno pravimo, ker spominja na vino iz Madeire, to je otočje v Atlantskem oceanu, zahodno od Maroka. Poznano je po vinu, ki lepo diši, temu vonju pa ustreza tudi prijeten okus. Naše oksidirano belo vino sicer spominja »pod nosom« na to poznano cvetico, v resnici pa je ta cvetica le napaka. Vina, ki se nagibajo k rjavenju, postanejo na zraku kmalu grenka, skoraj nepitna.
Pri nas si vinogradniki v takih primerih pomagajo z žveplom. Mleko nam tu lahko pomaga in potrebna količina žvepla bo manjša, kar je z zdravstvenega vidika zelo pomembno. Z mlekom odstranimo iz vina polifenolne snovi, ki so podvržene rjavenju in so sestavni del barve vina. Laboratoriji ponavadi svetujejo aktivno oglje ali preparat PVPP. Oglje težke dobimo iz vina in pobere nam še sortno vinsko cvetico. Na trgu so tudi čistila kazeini, ki so narejena iz mleka in imajo pri čiščenju enak učinek kakor mleko.
Mleko in kazein razkisata vino, zato ju ne priporočam pri milih vinih, ki imajo nižjo skupno kislino, recimo pod 7 g/l. Kisla vina pa postanejo po tem čiščenju mehkejša, prijetnejša, ker se surova kislina delno »obrusi«.
Izvedba čiščenja
Doza posnetega mleka (mleko, ki ga kupujemo v trgovini, je zago-
tovo posneto) je 2 do 5 del na hektoliter. Ako damo večjo dozo, kot je potrebna za vino. nič ne tvegamo. Svetujem vseeno poskus v malem, v litrski visoki steklenici, ki naj bo iz čimbolj prozornega stekla, da lahko čiščenje opazujemo. Za 1 1 vina vzamemo dve majhni žlički mleka in zlijemo v nepolno steklenico, da lažje mešamo. Mešamo dalj kot pri želatini, vsaj pol ure, in to temeljito. V sodu bi se moralo čistilo sesesti v enem tednu; takrat vino pretočimo. Čistimo lahko samo z mlekom ali samo s kazeinom ali pa kombinirano z želatino, samo daje vrstni red tak: najprej mleko, nato želatina.
Droži, čistilo za vino
Mogoče so zdrave droži (kvasovke) bolj primerne za odstranjevanje raznih napak v barvi in okusu vina kot pa čistilo za vino. V naših razmerah kletarjenjae v načetem sodu ali postaranega vina, ki leži predolgo v sodu in seje prezračilo, navzelo okusa po lesu, bi kombiniranje prvega pretoka vina lahko čudovito združili s čiščenjem eno leto starega, preveč onemoglega vina. Vino, ki ga želimo z drožmi pomladiti, ne sme imeti ostanka nepovre-tega sladkoija. Toda za tak poseg niso priporočljive vsake droži, na videz morajo biti svetle, oker rumene barve in lepega vonja. Take droži so lahko le iz razsluzenega vina (pri belih in rosč vinih). Rdečih moštov ne razluzimo, dober kletar pa bo vedel po videzu in okusu droži, če bi z njimi lahko osvežil, pomladil svoje rdeče vino. (Nadaljevanje prihodnjič)
mag. JULIJ NEMANIČ
,VVN\\\\\AAVVVVVVV\\\VVWVVVVVVVVVA
Zadruga je najbolj ogrožen kmet
Paradni konj kmetijske tržne proizvodnje je opešal — Trg rejcem živine ne prizna ___	proizvodne cene — Bo to konec po<	‘ *
<onec pogodbene reje?
NOVO MESTO — Na območju Kmetijske zadruge Novo mesto predstavlja živinoreja kar 87 odstotkov tržne proizvodnje, pri tem pa je gotovo najbolj pomembno pitanje goveje živine. V to dejavnost je bilo vloženo veliko denarja in veliko strokovnega dela in z njo se ukvarja največ specializiranih kmetij.
Na petkovem srečanju, ki ga je orga-	izgube za več kot tri milijone dinaijev. S
nizirala Kmetijska zadruga Novo mesto z rejci živine, pa je bilo povedano, da z rejo na tak način ne more več naprej, saj je, vsaj za zadrugo, zaradi novonastalih razmer postala nerentabilna.
»Danes ima zadruga v reji pri zasebnih kmetovalcih 3.354 telet, s tem pa je angažiranih 13 milijonov 345 tisoč dinarjev, trenutna tržna vrednost pa je 10 milijonov 254 tisoč dinarjev, Torej je
Konj ne izumira
Slovenski rejci pripuščajo skoraj toliko kobil kot ________pred 50 leti_________
Močno so se ušteli vsi tisti, ki so nekoč napovedovali konec slovenski konjereji. Stroj konja ni povsem izrinil, še več. reja konj spet pridobiva pomemben obseg, k temu pa je pripomogel tudi poseben republiški pospeševalni program. Po podatkih republiške strokovne službe so rejci lani pripustili približno 5.000 plemenskih kobil, to pa je skoraj toliko, kol sojih pripuščali pred 50 leti. Seveda seje v teh letih korenito spremenil namen reje: takrat so pripuščali le desetino kobil, zdaj pa jih polovico. Tedaj so potrebovali vlečne konje za delo na kmetijah, zdaj pa mnogi rejci kobile redijo le zaradi žrebet (in mesa), saj imajo ugodno odkupno ceno in omogočajo primeren dohodek. S pospeševalnim programom je določen tudi primeren regres v znesku 6.400 din za kupljeno plemensko kobilo slovenske hladnokrvne in haflinške pasme konj z A-rodovniškimi podatki, to pa dodatno spodbuja rejo, ki utegne še na^ predovati, če se le sedanje razmere ne bodo poslašbale.
tako čredo pa postaja zadruga najbolj ogrožen kmet,« je dejal direktor zadruge Jože Starič.
Vzrokov, daje prišlo do takega stanja, je več. Med drugim je dokaj stabilen dinar razkril slabe razmere, ki so trajale že dlje časa, pa jih je visoka inflacija sproti zamegljevala. Potem so tu višje obresti, ki prizadevajo zlasti območja, odmaknjena od velikih porabniških središč, kot sta Ljubljana in Maribor. Precejšen vpliv imajo ukrepi vlade z intervencijskim uvozom, nekaj pa tudi rejci sami, saj je bilo v zadnjem času pri odkupu telet čutiti večji porast, zlasti s področja organizirane proizvodnje. Najbolj enostavna pa je ugotovitev: trg ne prizna proizvodne cene.
Kako iz tega? Kmetijski pospeševalci so rejcem dali še nekaj strokovnih nasvetov, s katerimi bi se še dalo nekoliko poceniti proizvodnjo, zadružno računovodstvo pa je pripravilo predlog pogodb, po katerih naj bi vnaprej tekla or-
ganizirana reja živine. Rejo in odkup bi lahko zagotavljali za omejeno število goveda pod določenimi, zelo strogimi pogoji, katerim bi bili kos le najboljši rejci, in sicer zgolj za potrebe lastne predelave v TZO Oskrba, ostalo pa naj bi bilo pitanje za tržišče, kjer naj bi ceno oblikoval trg. Stroške proizvodnje bi si partnerja pogodbeno delila. To pomeni, da bi bilo treba v prostor dobiti partnerje od drugod. Na predlog kmečke zveze so ustanovili tudi komisijo, ki bo še enkrat preverila stroškovne izračune.
T. JAKŠE
STOP ZA
NEPASTERIZIRANO
MLEKO
KOČEVJE — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje je začelo propagirati prodajo nepasteriziranega mleka s svojih farm. Veterinarska inšpekcija je prodajo začasno ustavila. Prej je namreč treba za objekte (prodajne prostore) dobiti uporabno dovoljenje in sprejeti še nekatere ukrepe.
KMETOVALCI, POZOR!
Trgovina KLAS, d.o.o.
Biska vas, Mirna Peč
nudi po ugodnih cenah umetna gnojila:
NPK 13-10-12 po 113,00 din; NPK 8-26-26 po 169,00 din; NPK 10-30-20 179,00 din.
Plugi: 12-colski eolski z
z jekleno konico po 6.114,00 din; 10-jekleno konico po 5.450,00 din in 10-colski premični po 5.070, 00 din.
Nudimo tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo po konkurenčnih cenah. Odprto od 11. do 16. ure, sobota, nedelja od 8. do 12. ure, ponedeljek zaprto, v večernih urah lahko pokličete na tel. (068) 84-347.
Priporočamo se za obisk!
gospodinjski koti čel
Kruh kot darilo narave
Stari egipčanski zapis pravi: »Kruh je velikodušno darilo narave, je nenadomestljivo živilo. Ce zbolimo, šele prav nazadnje izgubimo željo po kruhu. In, ko nam spet tekne, je to prvi znak okrevanja. Kruh lahko jemo kadarkoli, zjutraj, opoldne ali zvečer. Jesta ga lahko otrok in starec. Kruh nas spremlja skoraj od rojstva do smrti«.
Od tega zapisa pa do danes je minilo približno šest tisoč let.
Prve vrste kruha so bile podobne mlincem. Kasneje so moki dodajali kislo testo — droži in kvas kot rah-Ijalno sredstvo. Vzhajane hlebce in štruce so pričeli peči v krušnih pečeh. Kruh je postal nenadomestljivo živilo, ki ga danes pečejo ljudje na vseh koncih sveta iz različnih sestavin in na različne načine. V zadnjih dvesto letih seje človek prizadeval, da je izdelal čimbolj belo in škrobnato moko, ji odstranil otrobe in jo z zdravstvenega vidika močno osiromašil. Ljudje so hoteli jesti le bel kruh, ki je dolga desetletja bil celo znamenje družabnega položaja. Celotna prehrana se je spremenila in v jedilnike je bilo vključenih vedno več mastnih slaščic iz bele moke z dodatki rafiniranega sladkorja. Nastale so mnoge degenera-cijske bolezni, kot so zobna gniloba,
slabokrvnost, presnovne motnje ter bolezni srca in ožilja.
Preteklo je veliko časa, da smo se zaevdeli napak pri pripravi kruha. Ponovno smo se odločili pripravljati kruh iz polnovredne moke, bogate z vitamini B-kompleksa. Danes je želja mnogih, da bi postal polnovreden kruh naše osnovno živilo in da bi njegov prijetni vonj prihajal iz domačih krašmh peči.
Katere surovine so potrebne za pripravo kruha? Da lahko pripravimo testo, potrebujemo moko, primerno rahljalno sredstvo, sol tekočino in po potrebi še druge dodatke. Moka za kruh mora biti zmleta tako, da lahko zamesimo rahel, dobro prebavljiv, polnovreden kruh. Polnovredna moka vsebuje vse sestavine žitnega zrna: škrob, ki je v jeoru zrna, balastne snovi in rudnine v ovojnici zrna. beljakovine, ki so pod semensko kožico, ter vitamine BI, B2, B3, B6, E, K, A. Prisotne so še maščobe, rudnine ter razni encimi in hormonske snovi v kalčku. Vse te sestavine dajo moki značilen vonj in okus ter vplivajo na njeno obstojnost. (Nadaljevanje prihodnjič)
HELENA MRZL1KAR Kmetijski zavod Ljubljana
m
ki
IZ NkŠIH OBČIN
ilTiti
IZ NttŠIH OBČIN

lli
Kako bo na plebiscitu?
Glasovali bodo lahko tudi tisti, ki bodo v nedeljo odsotni — Volišča v zdraviliščih in bolnišnicah
NOVO MESTO Po podatkih občinske volilne komisije bodo na dan plebiscita na vodilnih mestih glasovali vsi polnoletni občani, ki imajo na dan volitev stalno prebivališče na območju volišča in so vpisani v volilni imenik. Za razliko od spomladanskih volitev pa se bodo na plebiscitu lahko izjasnjevale tudi osebe s stalnim bivališčem v tujini, če je bilo njihovo zadnje stalno bivališče pred odhodom v tujino v Sloveniji in so si pred glasovanjem pridobile ustrezno potrdilo, izdano od občinskega organa za notranje zadeve.
Vsi volilni upravičenci bodo dobili pisno obvestilo o dnevu in kraju glasovanja, zakon pa omogoča
možnost glasovanja tudi za tiste, ki bodo na dan plebiscita odsotni. Leti bodo lahko glasovali s potrdilom, ki ga bodo pridobili na občinskem sekretariatu za notranje zadeve, še danes in jutri od 11. do 16. ure na posebnem volišču, odprtem na občini Novo mesto, Novi trg 6 (prijavno odjavna služba).
Na dan plebiscita, 23. decembra, bodo lahko glasovali tudi volilni upravičenci, ki se bodo takrat nahajali v oskrbi v Domu starejših občanov v Novem mestu, in sicer od 8.30 do II. ure, v Zdravilišču Dolenjske Toplice od 7. do 9. ure. v Zdravilišču Šmarješke Toplice od 11 do 13. ure in v Splošni bolnišnici Novo mesto od 7. do 12. ure.
Odhod zaradi kršenja zakonodaje?
Zaplet na ponedeljkovi seji novomeške občinske skupščine okrog dnevnega
re-
NOVO MESTO — Skoraj uro od »samo« dobrih dveh, kolikor je tokrat trajala seja novomeške občinske skupščine, so delegati porabili za to, da so sprejeli dnevni red. »Zaplet« je povzročil predlog poslanca zelenih Marjana Ravbarja, naj bi predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobje 1986—90 in predlog zazidalnega načrta BTC Češča vas umaknili z dnevnega reda, ker gre pri teh za kršenje zakonodaje.
Direktor Zavoda za družbeno plani- vodni-prodajni objekti, vhodni in kon-
ln da se seja vendar ne bi prehitro končala, je delegat iz Šentjerneja nanizal
POD NOVIM KAPELNIKOM
STRAŽA — V soboto, 22. decembra, ob 19. uri bo v novomeškem Domu kulture koncert pihalnega orkestra Novoles. Na njem se bo predstavil novi dirigent Miro Šaje, Straški domačin, absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani. Od 35-članskega glabenega kolektiva pa se bo poslovil Milan Posavec, kije vodil godbenike kar 30 let.
SREČANJE
STAROSTNIKOV
Z NAMI V MLADO LETO
METLIKA Pod naslovom »Z nami v mlado leto« pripravlja metliška folklorna skupina Ivan Navratil na prvi zimski dan, v soboto, 22. decembra, ob 19. uri v metliškem kulturnem domu tradicionalni prednovoletni celovečerni nastop.
PREVOLE Srečanja starostnikov, ki so ga la teden priredile krajevna organizacija Rdečega križa, krajevna skupnost Hinje in Osnovna šola Prevole, se je la teden udeležilo, kljub slabemu vremenu, kar okrog petdeset starostnikov. Na osnovni šoli Prevole, kjer je bilo srečanje, so jim učenci priredili kulturni program in jim izročili novoletna darila. Tiste, ki niso mogli priti v šolo, pa bodo učenci te dni obiskali na domu in jih prav tako obdarovali.
ranje in urbanistično načrtovanje Bojan Mikec je zatem odgovoril, da to ne drži in da je bil plan z dnevnega reda prejšnje seje umaknjen zato, ker se do njega še ni opredelila republiška medresorska komisija. V ponedeljek je to mnenje že bilo znano, zaradi njega so se s tremi amandmaji odpovedali posegom na prva kmetijska zemljišča v Šentjerneju in Vavti vasi, grad Otočec pa mora pri svojih posegih upoštevati naravovarstvene kriterije. Če ne bo ta plan sprejet, s I. L 1991 nimamo več osnove za pripravo prostorsko izvedbenih načrtov, je še dejal Mikec in delegati so najprej glasovali proti Ravbarjevemu predlogu, nato pa za sprejem sprememb plana. Marjan Ravbarje medtem zapustil sejo, na drugem mestu v Dolenjskem listu sam pojasnjuje, da pri nezakonitem delu skupščine ne misli več sodelovati. Voditelj seje Jože Kukec je Ravbarjev odhod obžaloval, dejal je, da se bc verjetno še marsikomu zgodilo, da njegov predlog ne bo sprejet.
Delegati so sprejeli tudi predlog zazidalnega načrta BTC Češča vas, po katerem bodo v prvi fazi na 13,8 hektarih zgrajeni trije zaprti skladiščno-proiz-
trolni objekt, upravna stavba, servisne delavnice. Brez večjih zapletov je šel skozi tudi predlog odloka o začasnem financiranju javne porabe v novomeški občini v prvem trimesečju, kije potreben, ker še ni znano, kako točna bosta videti v prihodnjem letu republiški in občinski proračun. Delegati so bili seznanjeni tudi s pobudo kmečke zveze, da mora vlada pripraviti ukrepe za ublažitev problemov, ki nastajajo pri pitanju govedi zaradi cenovnih nesorazmerij.
• Delegati novomeške občinske skupščine so se seznanili tudi s pripravami na nedeljski plebiscit. Socialistični prvak Boris Dularje dejal, da bo v Sloveniji za malokatero stvar doseženo tako soglasje, kot je zdqj za plebiscit. Opozorjeno pa je bilo tudi, da so še omahljivci in da se širijo najrazličnejše govorice, čemur naj bi se vsakdo, ki naleti na to, postavil po robu s pojasnjevanjem z močjo argumentov.
nekaj pripomb na program vlade zastran kmetijstva.
Z. L.-D.
Znana imena zabavne glasbe na novomeškem Glavnem trgu
Pester spored božičnih in novoletnih prireditev
NOVO MESTO — Novoletni sejem na novomeškem Glavnem trgu se že preveša v drugo polovico. Trg še posebej oživi v večernih urah, ko ga razsvetljuje tisočero žarnic, od minulega petka pa je nad trgovino Avtodeli še ena novost: Roman Geršak, lastnik podjetja Video projekcija iz Krškega, je namestil 3x4 metre velik televizijski ekran, na
katerem je mogoče vsak popoldan spremljati dvanajst kanalov novomeške kabelske televizije. Program dopolnju-
»Biti nepolitičen je neodgovorno!«
DANES RAZPRAVA O PLEBISCITU
NOVO MESTO — Po zboru, ki gaje v torek organizirala SDP Novo mesto, da bi člani njene in drugih strank ter drugi občani zvedeli o nedeljskem plebiscitu vse, kar jim še ni jasno, v>o danes, 20. decembra, ob 17. uri v modri dvorani hotela Metropol še osrednja občinska javna razprava o tej temi.
Ustanovitveni občni zbor mladih krščanskih demokratov občine Novo mesto _________—Poziv k udeležbi na plebiscitu — Predsednik Jani Kramar
NOVO MESTO — Lahko bi rekli, daje mladim iz vrst krščanskih demokratov prvim uspelo prinesti v novomeško občinsko stavbo nekijj spontanosti in svežine in da jim je nekolikanj uspelo z nje odluščiti sloj uradniške resnosti in nepristopnosti ter jo vsaj za neksy časa spremeniti v občinski dom, kar mg bi tudi bila. Na zbor so namreč prinesli tudi glasbo in petje, kar je za politično srečanje pri nas še doltgj nenavadno. Kako širok si mladi krščanski demokrati predstavljajo ta dom, pa so pokazali tudi s tem, da je poleg zdravice zazvenela tudi nabožna pesem, v katerikoli novomeški občinski stavbi verjetno prvič po vojni.
Z ustanovitvijo mladinske organiza- ki občini stopili pravzaprav v prazen cije so krščanski demokrati v novomeš- prostor, ki je nastal potem, ko je s poli-
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 22. decembra, bodo odprte v Novem mesti) do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	v Novem mestu: Market Dolenjka na Ljubljanski
•	v Šentjerneju: Market Dolenjka
•	v Dolenjskih Toplicah: proda-
jalna Rog
• v Žužemberku: Samopostrežba
•	v Straži: Market Dolenjka.
•	V nedeljo bo v Novem mestu
odprta od 8. do 1L ure prodajalna Samopostrežba na Glavnem trgu 23 in trgovina Šila, M. Kozina 49.
Ker je sobota, 22. decembra, delovna, bodo vse prodajalne živil odprte do iS.life.
PRVI PREDSEDNIK — Za prvega predsednika mladih krščanskih demokratov v novomeški občini je bil izvoljen Jani Kramar (na levi), po poklicu turistični animator. Za razvedrilo na ustanovnem zboru sta poskrbela Tomaž Burkat in frančiškanski mešani pevski zbor. (Foto: T. Jakše)
Ce si obrtnik sam določa plačo
Kako Išhko imovit obrtnik dobi otroške doklade in plača najmanj za vrtec, da o ___________tem, da so zaradi tega drugi prikrajšani, sploh ne govorimo
METLIKA — Osnova za plačevanje vrtca je dohodek na člana družine. In to že dalj časa v Metliki, kjer se ljudje ne samo poznajo, ampak kolikor toliko dobro poznajo tudi dejanske premoženjske razmere svojih sosedov in znancev, zbuja precej nezadovoljstva. To pa rojeva razne, tudi pretirane govorice. Načelo plačevanja vrtca po dohodku na člana družine namreč dejansko velja le za tiste stranke, ki dobivgjo plačo. Pri obrtnikih, ki so v tem primeru že ves čas predmet govoric, pa se to načelo neha. Sedanji sistem namreč pri obrtnikih ne pozna kategorije osebnega dohodka, se pravi plače, ampak le dobiček; dobiček je obrtnikov zaslužek in od tega plača davek.
Pri plačevanju vrtca za obrtnika velja validi. Najnižja osnova pa jim zagotav-
odvisna od doseženega dohodka, imel zavarovalno osnovo v višini petkratne povprečne plače. In od tega je takrat plačeval tudi vse prispevke in uveljavljal vse socialnovarstvene pravice.
ličnega prizorišča izginila ZSMS kot mladinska organizacija; prav bi bilo, če bi zgledu mladih krščanskih demokratov čimprej sledile tudi druge stranke. Pravzaprav je neprijetno videti, da se v tako pomembnem političnem dogajanju, kot smo mu priča pri nas, mladi držijo povečini ob strani.
Da so sedaj stopili v ta prostor prvi prav krščanski demokrati, ni naključje, saj so bile prav nekatere vrednote, kijih zastopajo, v dosedanjem družbenem življenju odrinjene in prezrte, torej pomeni zanje novi čas pomembno sprostitev, ki jo vsekakor želijo izkoristiti. Tako je med drugim menil tudi prvi izvoljeni predsednik mladih krščanskih demokratov Jani Kramar, ko je na kratko predstavil delovni program: »Mladi želimo predvsem počasi vzeti stvari v svoje roke. Ne gre nam za liberalnodemokratski »dost mam«, ampak za nekaj več. Gre za spoznanje, da je v teh časih, prelomnih za slovenstvo, biti apolitičen neodgovorno. Napraviti moramo nekaj, da ne bo država tista, ki bo krojila naše življenje, ampak da bomo mi vsi, v dogovoru z vsemi, odločali o usodi te države.«
Mladi krščanski demokrati v celoti sprejemajo program SKD, dajejo pa poseben poudarek problemom, ki se tičejo mladih, zlasti polnosti uresničitve človekove osebnosti, spodbujanju intelektualnega dela mladih, socialnega čuta, krepitvi narodne in državljanske zavesti in ekologiji, ki jo krščanski demokrati pojmujejo dvojno, se pravi kot odnos do okolja ter kot duševno ekologijo.
Zbora mladih krščanskih demokratov novomeške občine zadnjo soboto zvečer so se udeležili tudi Ciril Koleš-nik, član IO SKD, Ciril Zupančč, predsednik SKD v občini Brežice, in novomeški župan Marjan Dvornik. Na zboru so izvolili vodstvo mladih ter prebrali poziv javnosti k udeležbi na plebiscitu.
T. JAKŠE
jejo še video risanke in akcijski filmi. Naš kanal televizije Novo mesto bo v ponedeljek, na božično noč, prek tega ekrana direktno prenašal tudi polnočnico iz frančiškanske cerkve.
Sicer pa velja omeniti tudi nadvse bogat program, ki ga Zveza prijateljev mladine pripravlja na Glavnem trgu od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 28. decembra. Na božično noč bo v ponedeljek ob 17. uri na velikem odru pred Rotovžem zapel božične pesmi 40-članski pevski zbor Ignacija Hladnika s Kapitlja, ki ga vodi sestra Judita Božič. Solista bosta Tatjana Gros in Nace Junkar. Slednji bo po pevskem duetu zapel več pesmi tudi s Heleno Blagne. Pevca bo spremljala ansambel Coco. V torek popoldan ob 17. uri bo mlade in starejše zabaval pevec Vlado Kreslin. Ta dan se bo prvič pripeljal na trg tudi novoletni kamion z dedkom Mrazom, ki bo predvsem za mlade pripeljal bogat program z mladimi plesalci in čarovnikom Janijem Jošovcem iz Celja. Po odhodu kamiona bo na trgu igral ansambel Pop design. V sredo bo pred prihodom dedka Mraza na trgu mlado in staro zabaval Jani Kovačič. Po dedkovem nastopu pa bosta na velikem odru nastopila skupina Alkotest iz Celja in ansambel Don Juan. V četrtek, 27. decembra, ob 17. uri bo glasbeni gost Romana Kranjčan. Mlade bo spet obiskal dedek s svojim novoletnim kamionom, zvečer pa bo na trgu predstavitev novega ansambla Coco in radijskega voditelja Saša Hribatja. Zanimiv bo tudi petkov popoldan in večer. Ob 17. uri se bo s peruanskimi pesmimi predstavil Andrej Stremecky, zvečer pa bo za ples na trgu igral ansambel Hot hot.
O novoletni noči več v novoletni številki Dolenjskega lista. Za zdaj lahko ponovno potrdimo, da bo na trgu od 10. ure naprej igral ansambel Agropop, pekli bodo vola, pili bomo uvožene buteljke, vsakdo pa bo v dar dobil tri lepe pecljate kozarce in prigrizek. Letošnjo silvestrsko praznovanje, ki ga Zveza pri-
• V dneh od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 28. decembra, bo Glavni trg v Novem mestu prizorišče prireditev ob sprejemu dedka Mraza. Organizator pričakuje množičo obiskovalcev, zato bodo parkirišča na trgu zaprta že od 15. ure dalje, promet pa od 17. do 21. ure.
jateljev mladine pripravlja skupaj z gostincem Petrom Badovincem z Jugorja in njegovim bratom Milanom, bo res dobro pripravljena. j pAVLjN
Z začetkom prihodnjega leta se bo obdavčevanja
osnova za obračun prispevkov, ki jo nekateri napačno enačijo s plačo. To osnovo pa si obrtnik izbira po lastni presoji in od nje plačuje prispevke; to je tudi osnova za plačevanje vrtca pa tudi za otroški dodatek. Tako se lahko zgodi, da sicer gmotno dobro stoječi obrtnik zato, ker si je izbral nizko osnovo, plača najhižjo ceno za vrtec pa še otroški dodatek dobiva. To je tista plat, ki ljudi (upravičeno) jezi in razbuija, ima pa ta medalja še eno plat. Večina, kar kakih 70 odstotkov metliških obrtnikov, si je izbrala najnižjo zavarovalno osnovo, ki je enaka zajamčenemu osebnemu dohodku. To pa ne prinaša samo najnižjih prispevkov, ampak zagotavlja le minimalne socialnovarstvene pravice. Ti ljudje v želji, da bi plačali čim nižje prispevke, ne pomislijo na starost. kaj šele na možnost, da bi se pri svojem delu poškodovali in postali in-
lja v bistvu samo priznanje delovne dobe. Na podlagi te osnove se določa tudi kreditna sposobnost posameznega obrtnika, kjer so ti obrtniki tudi v večini prikrajšani.
Kakor koli že, pri tem, da tudi dejansko premožni obrtniki plačujejo vrtec manj kot delavka s povprečno ali celo slabo plačo, ne gre za goljufijo ali nesposobnost davkarije, da bi dokazala dejanske dohodke obrtnika, ampak za sistemsko »luknjo«, ki vse to dopušča. Zaradi tega so močno prikrajšane tudi družbene dejavnosti.
Pa ni bilo vedno tako, pred leti so namreč morali obrtniki zavarovalno osnovo plačevati na podlagi doseženega dohodka in od tega so plačevali tudi vse prispevke. Tako je na primer isti obrtnik, ki ima sedaj zavarovalno osnovo v višini povprečne plače, pred tremi leti, ko je bila višina zavarovalne osnove
celotni sistem obdavčevanja spremenil na tem občutljivem in pomembnem področju naj bi bilo poslej več reda in pravičnosti. Tako se potem tudi ne bo moglo dogajati, da bi nekdo, ki otroka pripelje v vrtec v ne samo za naše razmere dragem avtomobilu in ga odpelje
v bogato hišo, plačeval za vrtec manj kot delavka iz Kometa. Pa tudi ne, da
bodo lahko avtoprevozniki špediterji kot popoldanski obrtniki pokojninsko-invalidsko zavarovani kot kmetje, ker so tako prispevki bistveno nižji.
A. BARTEU
ZBOR V METLIKI
METLIKA — Jutri, v petek, 21. decembra, bo ob 17.30 v metliškem kulturnem domu predplebiscitni zbor, ki ga pripravljajo skupščina občine Metlika in vodstva v tej belokranjski občini delujočih strank. Na tem predblebiscit-nem zboru bosta sodelovala član Predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl in podpredsednik Socialistične stranke Slovenije Borut Šuklje.
V zadrugi se ne boje prihodnosti
Nova organiziranost
METLIKA — Pred letom dni so se zaposleni in člani metliške Kmetijske zadruge z referendumom odločili za zadrugo kot enovito delovno organizacijo in od letošnjega poletja tako tudi formalno posluje. Hkrati s prehodom na enovito zadrugo so morali uskladiti in prilagoditi tudi notranjo organiziranost. Prejšnji mesec je zadružni svet sprejel pravilnik o notranji organiziranosti zadruge, v kateri je zaposlenih 270 ljudi.
Po novem je Kmetijska zadruga Metlika organizirana po programih, in sicer: vino, meso, trgovine.
uslužnostne dejavnosti in skupne službe. Vsak program ima svojega vodjo, ki je neposredno odgovoren za organizacijo in poslovanje programa. Vodje pa so: vodja programa vino je inž. Jože Gosenca, programa meso inž. Janez Gačnik ml., programa trgovine oec. Marjan Pezdirc, ki je obenem tudi vodja komercialne službe; vodja programa uslužnostne dejavnosti je inž. Bojan Kramarič, direktor zadruge in vodja skupnih služb pa je inž. Stane Bajuk.
Organiziranost, premoženje, ki si gaje zadruga ustvarila v vseh teh letih. njihova opremljenost, kadri pa tudi letošnji devetmesečni rezultati so po prepričanju vodstva metliške Kmetijske zadruge dobra in trdna osnova za njihovo nadaljnje uspešno delo. »Vse tonam vliva optimizem,« pravi direktor zadruge inž. Bajuk.
A. B.
Sprehod po Metliki
STRAH IN POGUM — V brezcarinsko prodajalno se je te dni gospa iz Beograda zatekla po viski in kilogram uvožene kave. Oboje je srečno dobila, nakar se ji je odprlo srce. Slišali smo, daje v Sloveniji uspela kupiti tudi Armalovo enoročno pipo, 10 metrov električnega kabla in še nekaj vsakdanjih malenkosti, ki jih sicer tako močna Srbija ne premore. Pred odhodom na Jutrovo je Beograjčanko, kot je prostodušno in nekoliko v zadregi povedala, čakalo še eno opravilo. Slovensko blago je bilo treba zaviti v nevtralen papir in odstranili nalepke. Hudič je, če je bojkot vsega slovenskega srbska nacionalna dolžnost.
KERAMIKA — Po našem mestu kroži možak, ki ima obrt za polaganje keramičnih ploščic. Oko ima sokolje, roko natančno, vse bi bilo v redu, če bi se pri strankah mudil malo dlje. Tako pa položi meter ploščic ali dva, vljudno reče nasvidenje in odbrzi k drugi stranki. Tam se zgodba ponovi. Nihče ne dvomi, da bo vsa keramika kakovostno položena še v lem tisočletju, nekaj naglice in poslovne morale pa tudi ne bi škodovalo, še posebej, ker so vsa dela praviloma plačana vnaprej. S suhim de-naijem ali protistoritvami.
PRVENSTVO — Na Otočcu so vzorno priredili državno prvenstvo barmanov. Profesionalci so mešali sanjske pijače, nekoliko prostora pa je bilo tudi za ustvarjalnost novinarjev, ki so se (seveda kot barmani) kosali v posebnem razredu. Žal vam moramo sporočiti, da sta se dolenjska predstavnika Bojan Budja in Drago Rust-ja bolj slabo odrezala. Bila sta prvi in tretji z zadnjega konca. Pravita, da zato, ker sta koktejlom dodala tudi kakšno kapljo šmarnice, ki je mednarodni komisiji povsem omrtvičila čut za pravičnost na dolenjski način.
; ei
o
o
| d sl S | n
ja
Ena gospa je rekla, da so vse novomeške tovarne in ustanove, razen bolnišnice, prepovedale prodajo južnega sadja pred svojimi vrati. Treba je le še ugotoviti, kdo ima presežek časa za vitaminske nakupe. Bolniki ali zdravstveno osebje.
V času od 7. do 13. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Bernarda Junc z Gor. Mokrega Polja — Mateja, Marjanca Kolar iz Metlike — Jana, Marija Pomelnikov iz Podloga —Janjo, Milka Hrovat z Mirne — Mirjam in Lucijo, Terezija Felbar iz Krškega — Kristino, Ksenija Olaj iz Zaloga —Klemena, Vida Če-govnik iz Podgore — Tomaža, Anica Kuhar iz Zaboršta — Ano, Lucija Plut z V rtače — Gašperja, Meta Hudelja iz Dra-gatuša — Hermino, Sonja Golob iz Velikih Brusnic —Mateja, Snježana Jerič iz Šentruperta — Moniko, Zdenka Goričar iz Dol. Krenovega — Mitja, Andreja Bu-kovek z Gor. Mraševega — Leo, Cvetka Kermc iz Brezovice — Andrejo, Vera Banič iz Konca — Tejo, Božena Bregar iz Ostroga — Denisa, Helena Kastelic z Vrha pri Pahi — Lidijo, Breda Medvešek iz Krškega — Anjo, Stanislava Krajšek s Homa — Andrejo, Malči Golob iz Zaloke — Roberta, Darja Avguštin iz Podturna —Tiborja, Jožica Hrovat iz Podgozda — Klemena, Brigita Turk z Rateža — Tino, Majda Kastelic iz Žabje vasi — Tjašo, Vilma Gornik iz. Dol. Vrhpolja — Mojco, Renata Nahtigal iz Češnjic —Gašperja.
IZ NOVEGA MESTA: Branka Košir iz. Levstikove ulice 4 — Leo, Zvezdana Grahelj z Belokranjske ceste 4 — Leo, Marija Plesničar, V brezov log 62 — Mateja. Čestitamo!
J
MARSIKDO BO OSTAL ZA SILVESTROVO DOMA, bo pa veseljačil prvi dan v novem letu. Ples z večerjo, družabnimi igrami in veseljem nasploh ponuja Roman Kapušin s Krasinca. Fant priporoča rezervacije.
V OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJ so pripravili kviz Cesta in mi, na katerem je tekmovalo devet belokranjskih osnovnih šol. Zmagala je tričlanska ekipa petošol-cev iz Metlike, drugi so bili Semičani, tretje mesto pa je zasedla ekipa OŠ Milke Sobar-Nataše iz. Črnomlja. Zmagovalci so dobili knjižna darila, vse sodelujoče šole pa stoječe prometne znake za poligon. Tekmovalni del kviza so učenci popestrili še s kulturnimi točkami, predstavnik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je podelil priznanja vzornim voznikom.
KRIZA JE, ni kaj.. To se pozna tudi v primerih, ko izginjajo izpred vrat v Kidričevem naselju razni predmeti: cokle, dežniki, čevlji in celo rože iz loncev. Gospodinje so že spoznale, da se ne izplača puščati pred stanovanjskimi vrati ničesar: vse, kar ostane zunaj le za kratek čas, je za vedno odpisano.
PRED PRAZNIKI Sl DAJE ljudstvo duška z metanjem petard, zato poka naokoli, kot bi bili v vojni.
ka
zni
in
S
Pri
lie
Tr
na
zdi
I
=	S--S3.Z3S	A )	/■----y	s*3h>yzs	,-----V ssspsjss Fgsss.e s-rv
Črnomaljski drobir
CESTE — V črnomaljsko občino zad-j nje čase prihaja vse več ljudi z republike, bodisi ministrov, strankarskih prvakov ali i kakšnih drugačnih velmož in žena. Vendar se skoraj ne zgodi, da ne bi vsakič vsaj eden izmed njih zamudil. Potem sledi opravičilo v obliki vprašanja: »Ja, kakšne ceste pa imate?« V tem stilu je bilo pred dvema tednoma, ko je obiskala črnomaljsko občino, tudi zamudniško opravičilo Sonje Lokar iz stranke demokratične prenove. Preteklo nedeljo, ko naj bi bila gost-( ja na javni tribuni o plebiscitu, pa je še po dveh urah razprav ni bilo. Mnogi so že pomislili, da so črnomaljske ceste v tako slabem stanju, da Lokarjeva ni našla prave poti. Pa je le prišla, menda pa je bilo narobe nekaj z urnikom. Škoda, Črnomaljci so se že veselili, da se bo Lokarjeva v Ljub-. ljani zavzela za njihove ceste.
STROP — Ko novica o podrtem stropu v semiškem bivšem Sokolskem domu še ni obkrožila kraja, so najbolj umni že dognali, zakaj je prišlo do nesreče. Menda zato, ker so dom gradili sokoli, sedaj pa v njem telovadijo otroci staršev, ki so v različnih političnih strankah. Strop pa vsega tega ni vzdržal. Še sreča, da strop v sejni sobi črnomaljske občinske skupščine ni tako ideološko občutljiv.
KULTURA — Le v Dragatušu so se v ; velikem številu odzvali povabilu na monodramo Mihe Mateta Široka usta v izvedbi belokranjskega rojaka Staneta Sta-rešiniča, medtem ko je bil v Črnomlju in Semiču sramotno slab obisk. In to kljub 95 vabilom, poslanim ljubiteljem, ki se Proglašajo za »ljubitelje kulture«.

Drobne iz Kočevja
BOŽIČNI KOT — Kočevski muzej in Nama uspešno sodelujeta in sta skupaj pripravila že več razstav. Najnovejša razstava v izložbi Name je božični kot. To so pravzaprav jaslice, kakršne postavljajo po kmečkih domovih.
NOVOLETNI POPUST — Nekatere trgovine so uvedle novoletni popust. V Nami bo tak popust veljal do ponedeljka. Posebna predpraznična ponudba po lOdo 25 odstotkov nižjih cenah velja za nekatera živila, pijače in kozmetiko. Podjetja lahko v Nami naroče tudi darila in dedka Mraza, ki jih bo otrokom razdelil.
NEVAREN ODSEK - Magistralna cesta od Kočevja do Livolda je nevaren odsek, saj tu ni pločnika ob cesti, čeprav bodi peš iz Dolge vasi in Livolda na delo v Kočevje kar precej ljudi. Na delegatsko vprašanje o tem je bil dan odgovor, da bo v letu 1991 naročen načrt za hodnik. Prebodi za pešce, pokrite avtobusne postaje in pločnik pa bodo narejeni, ko bo zagotovljen denar. Še prej pa je treba določiti varno lokacijo za vse to in izdelati tehnično dokumentacijo.
Ribniški zobotrebci
a
z
i-
i-
z
ir
i-
a
l-
iz
r-
iz
s
;e
ia
3,
3,
3,
if I
,a
l- i
»RDEČI HUDIČI«-Za Miklavža se je več srednješolcev z območja Lončarije našemilo v parkeljnc. Seeda so si počrnili obraz. V ribniškem zdravstvenem domu smo zvedeli, da so potem iskali zdravniško Pomoč, ker jim je namazana koža porde-čela, kot da bi varili brez zaščitne opreme.
TEŽKO DOSTOPNO ZDRAVSTVO — Ribniški (in ne le ribniški) zdravstveni dom je včasih težko dobiti po telefonu. Ta številka je zasedena, na oni pa se nihče ne oglasi, čeprav je prosta. Zdaj pa se ne ve, & je to zaradi odmora pri kavici, zaradi Opletov pri napeljavi telefonov, zaradi štrajka ali zaradi odcepitve od ZD Kočevje.
KAKO DO ANTENE — Skupno TV-»nteno želijo urediti v drugem stolpiču na Prijateljevem trgu v Ribnici. Vprašanje pa je, če bo kaj iz tega. Vzrok je v tem, daje v stolpiču 7 vojaških stanovanj, JLA pa ne Plača sorazmernih stroškov za podobne skupne akcije. Tako je bilo namreč tudi |ani, ko so zgradbo dodatno toplotno •zolirali.
Trebanjske iveri
AGITIRATI PREPOVEDANO
:-
!il
u-
u-
ri-
so
je
ih
li-
st-
ke
so
rie
Ml.
rili
re-
jv
ija
iv
Iri-
ež-
lo-
tča
.ar:
( Ko so se v Trebnjem pogovarjali Trebanj-1 ci in znani gostje o novi slovenski ustavi, so se šli čisto pravo politiko. Med tistimi. Iti so poskrbeli za to, je bil tudi Alojz Me-i telko, moderator pogovora. Nekajkrat je ' opozoril, naj razpravljala ne agitirajo za svoje stranke. Ker je tik pred njim razpredala misli Sonja Lokar, je trebanjski Demosov prvak seveda žugal njej. Poizvedeli homo, če se je spozabil s kakim agitiranjem za svojo stranko tudi Lojze Peterle, Povabljen na domačijski klepet v Trebnje, 'n kako so ga v tem primeru okarali.
HIŠA IN HIŠE — Ko se gredo Tre-hanjci in okoličani gradnjo hiš in vasi, iz-( Padejo kot pravi šaljivci. Dokaz za to sta trebanjski blok vseh blokov in nedavno sprejeti prostorski ureditveni dokument za Suho krajino. Pri slednjem so se delegati 'n načrtovalci ukvarjali s kvadraturo in i stopinjami naklona streh. Blok pa je svoj-čas očitno ušel izpod vsakega drobnogleda, drugače o njem posamezniki v imenu ljudstva ne bi govorili, kako je grd.
! ŠE »ŽIVINSKA« — V zvezi s hlevi, o Katerih smo prejšnjikral zapisali, da so sc znebili živine, sc očitno da povedati še kaj, m sicer v povezavi z velikimi živinami Ugledni minister dr. Rajko Pirnat je v Grosupljem govoril kmetom, da lahko Pride do lakote, če bi zaradi vračanja zemlje na primer izpraznili zadružne hleve. Trebanjci se ministru posmehujejo, češ: v naših krajih so nekatere hleve izpraznili že zdavnaj, pa je mesa in mleka dovolj.
IZ NtkŠIH OBČIN
m
IZ NtkŠIH OBČIN
Kakšen zrak dihajo Črnomaljci?
Čeprav rezultati raziskav niso vznemirljivi, pa bi morali zmanjšati vsaj koncentracijo prašnih usedlin — Kaj je s kamnolomom na Suhorju? — Kisli dež
ČRNOMELJ — Črnomelj spada po odloku o razvrstitvi območij glede na onesnaženost zraka v Sloveniji v drugo območje. Torej je zrak v tem belokranjskem mestu onesnažen pod dovoljeno mejo. To pa ne pomeni, da bi pustili merjenje onesnaženosti zraka vnemar. Tudi zato ne, ker zakon o varstvu zraka že iz preventivnih razlogov zahteva neprestan nadzor nad čistostjo zraka.
Tako je novomeški Zavod za socialno medicino in higieno meril onesnaženost zraka v kurilni sezoni in zunaj nje. Med kurilno sezono so jemali vzorce na dveh merilnih mestih, na Čardaku in v Loki. V tem času je največja koncentracija žveplovega dioksida na Čardaku, in sicer 0,09 mg/m3 (dopustno je 0,3 mg/m3), medtem ko je koncentracija dima 0,04 mg/m3 (dovoljeno pa je 0,15 mg/m3).
Koncentracijo prašnih usedlin, ki jo merijo v gramih na kv. meter na mesec, pa so v Črnomlju merili na Čardaku in v okolici Gorenja. Maksimalna količina prašnih usedlin, ki jo dopušča republiški odlok, znaša za stanovanjska naselja 6.000 mg/m2 na mesec, vendar je bila pri Gorenju presežena. Čeprav so tako na Čardaku kot pri Gorenju koncentracije teh usedlin še vedno v mejah dovoljenega, pa so previsoke. Le za primerjavo: so za polovico večje kot v Novem mestu. Potrebno jih bo torej zmanjšati, saj s svojim erozijskim delovanjem močno vplivajo na okolje, onesnažujejo rastline, stavbe in neprijazno vplivajo na življenjske razmere.
Poseben problem pa so v Črnomlju prašne usedline pri kamnolomu na Su-horju. Čeprav so inšpekcijske službe predpisale meritve teh usedlin, pa rezul-
Cena države, a tudi cena proizvodnje
Zbornična delegacija v Trimu Trebnje
pogo
Rebe
TREBNJE — Zbornična delegacija, ki so jo sestavljali Tomaž Košir, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter Slavko Guštin in Janko Goleš, predsednik in tajnik dolenjske območne gospodarske zbornice, seje pogovaijala 12. decembra v Trimu Trebnje s predstavniki podjetja, ki jih je vodil Stane Velikonja, direktor Trima. Na jovorih sta sodelovala tudi Jože ebolj, predsednik trebanjskega izvršnega sveta, in Ciril Pungartnik, predsednik skupščine občine.
Tomaž Koširje ponovil svoje stališče, da bi Slovenija kot samostojna država stala manj, kot naša republika zdaj skupno plačuje za zvezni in slovenski državni aparat. Košir se je zavzel za Slovenijo brez vojske, saj bi po njegovem edino taka prepričala evropske sosede o svojih miroljubnih težnjah. Menil je, da bančne obrestne mere na posojila verjetno ne bodo že kmalu nižje, tj. normalnejše v primerjavi s sedanjimi. Edino v tej informaciji se je neposredno odzval na izraženo nejevoljo delegacije gostiteljev, in sicer je odgovoril Tatjani Fink-Zupančič, ki je protestirala spričo previsokih cen najetega denarja in
V TRIMU — Likvidnost se je v tem mesecu zelo poslabšala, so povedali ob obisku v Trimu članom zbornične delegacije. Na fotografiji (z leve na desno): Tomaž Košir, predsednik GZS, in Stane Velikonja, direktor Trima Trebnje.
še nekaterih vladnih ukrepov, kot je ohranjanje uvoznih kontingentov. Tomaž Koširje sicer zatrdil, da ima Trimo lahko nekaj optimizma, češ da ima, kot so ga seznanili, vnov-čljive proizvodne programe in ve, kaj naj dela v bodoče. Po vprašanju Cirila Pungartnika, kdaj bo zbornica postala enakopraven sogovornik državi, je Košir Priznal pecejšnjo zbornično podrejenost v tem pogledu in dejal, da bo zbornica močna. kolikor bo imela za seboj podporo firm.
M. LUZAR
tatov v Črnomlju še nimajo. Le po videzu sodeč, te usedline precej presegajo dovoljeno mejo. Poleg tega močno onesnažujejo okolico kamnoloma in vplivajo tudi na zdravje zaposlenih v njem.
RAZPIS ZA ŽUPANČIČEVA IN ŠPORTNA PRIZNANJA
ČRNOMELJ — Odbor za kulturo pri tukajšnji občinski skupščini je objavil razpis za Župančičeva priznanja za leto 1990, odbor za šport pa razpis za izbor najboljšega športnika, športnice, najuspešnejšo športno organizacijo ter najpriza-devnejšega športnega delavca v občini v iztekajočem se letu. Prijave zbirata odbora do 31. decembra. Športna priznanja bodo podelilino končanem izboru v januaiju, Župančičeva pa ob slovenskem kulturnem prazniku.
Čeprav rezultati raziskav čistosti zraka v Črnomlju niso alarmantni, pa se bodo meijenja nadaljevala tudi v prihodnje. Seveda pa Črnomaljce poleg onesnaženosti, ki jo povzročajo sami, skrbi tudi daljinsko onesnaževanje na primer s kislim dežjem, ki ne prizanaša niti belokranjskim gozdovom. Ob tem so v Črnomlju že velikokrat opozorili tudi na termoelektrarni Plomin, vendar je njihov glas očitno le glas vpijočega v puščavi.	M. B.-J.
KDAJ TELEFONI?
KOČEVJE — Priključevanje novih telefonskih naročnikov v kočevski občini seje začelo minuli mesec. Po planih PTT Ljubljana bodo najkasneje do konca januaija dobili telefonske priključke v Kočevju: Kolodvorska ulica, Kidričeva ulica (del), Kajuhovo naselje (del), Ljubljanska cesta (del), Pri Unionu, Roška cesta, Črnomaljska, Dimnikarska, Ob Mahovniški cesti, Podgorska (del), Reška, Rozmanova, Ulica heroja Marinclja ter Livold, Dolga vas, Polom in Seč. V drugi skupini, ki pride za priključevanje na vrsto za prvo, pa so: Bračičeva ulica, Cankaijeva, Rožna, Gozdna, Kočevska, Obrežje, Omerzo-va, Prešernova, Prečna in Remihova. Ostalo območje pride na vrsto za priključevanje v tretji fazi.
Z Namo proti novem letu
Vrsta kulturnih prireditev za otroke, mladino in odrasle bo v kočevski Nami še vse do novega leta
KOČEVJE — V restavraciji kočevske Name bo več kulturnih in zabavnih prednovoletnih prireditev. Jutri, 21. decembra, se bodo ob 17. uri predstavile skupine KŠD Kostel, in sicer tamburaši, pevci, plesna skupina Hay in učenci glasbene šole.
V soboto, 22. decembra, bo »Dan Poljanske doline«. Najprej bodo svoje dejavnosti prikazale članice aktiva kmečkih žena. Ob 20. uri se bo začela kulturno-zabavna prireditev, na kateri bodo nastopili: folklorna skupina Stari trg, folklorna skupina Predgrad in tamburaši. Za zaključek bo ples, igral bo ansambel Tonija Verderberja. Tu bo tudi ponudba domačih jedi iz Poljanske doline. Turistično ponudbo tega območja pa bosta prikazala gostilničarja Kolarič iz Brezovice in Madronič iz Prelesja.
26. in 27. decembra se bodo začele ob 16. uri risanke za otroke.
29. decembra ob 16. uri bo najprej
Prednovoletne prireditve v Nami so se začele že 14. decembra, ko so tu nastopili učenci kočevske srednje šole z recitalom poezije Franca Milčinskega-Ježka z naslovom »Ta narobe svet«.
Včeraj zvečer pa je v Nami predstavila svoje dejavnosti Delavska godba Kočevje.
Plebiscit je nadstrankarsko dejanje vseh
Poenotena stališča
RIBNICA, KOČEVJE — Izjavo o skupnem nastopu za uspeh plebiscita za samostojno in neodvisno državo Slovenijo je sprejel družbenopolitični zbor občinske skupščine Ribnica 11. decembra; danes, 20. decembra, pa jo bosta predvidoma še ostala dva zbora.
V izjavi je poudaijeno, da bodo v pripravah na plebiscit delovale vse stranke enotno in usklajeno, da je osamosvojitev in neodvisnost Slovenije osnovna usmeritev in glavni cilj vseh strank, da tega zgodovinskega trenutka ne sme zamuditi, da bodo stranke zastavile za uspeh plebiscita ves ugled in vpliv, pa tudi, daje plebiscit nadstrankarsko dejanje in da si zato uspeha plebiscita ne more pripisati nobena posamezna stranka ali koalicija. To pa pomeni tudi, da o uspehu plebiscita v ribniški občini ne dvomijo.
Podobno velja tudi za kočevsko občino, kjer so se o tem pogovorili na sestanku predstavnikov vseh strank pri predsedniku občinske skupščine 12. decembra. Tudi v tej občini bodo te dni sprejele vse stranke skupno izjavo, ki jo bodo nato posredovale volivcem, in sicer tako, da jo bodo objavili v občinskem glasilu Kočevske novice ali pa natisnili na posebnem letaku, ki ga bo dobil vsak volivec. Tudi v ribniški občini bo pred plebiscitom izšlo občinsko glasilo Rešeto, ki bo posvečeno plebiscitu.
Vse ostale podrobnosti o izvedbi referenduma (kje so volišča, kako bodo volili tisti, ki na dan plebiscita ne bodo mogli na volišča; kdaj in kje dobe potrdila, da lahko volijo tisti, ki imajo stalno prebivališče v občini, pa niso v volilnem seznamu itd.) bodo objavljene v občinskih glasilih.
J. P.
G
Priporočilo šoli
Sprejele so ga črnomaljske stranke in vodstvo _________občine_________
ČRNOMELJ — Člani predsedstva črnomaljske skupščine občine in predstavniki političnih strank so imeli pretekli teden usklajevalni sestanek o plebiscitu. Vse črnomaljske stranke so do plebiscita poenotene, dogovorile pa so se tudi, da bodo poleg javne tribune, ki je bila preteklo nedeljo v Črnomlju, v vsaki krajevni skupnosti v občini pripravili javne razprave o plebiscitu, vsako od njih pa bo vodila ena od političnih strank.
Na sestanku so stranke in vodstvo občine sprejele tudi priporočilo, ki so ga poslali osnovnim in srednji šoli v občini, v njem pa so zapisali: »Slovenijo je predvsem v zadnjem povolilnem obdobju zajet plaz korenitih družbenopolitičnih sprememb, ki so močno omajale dosedanji sistem vrednot. Ena takih je tudi izvedba plebiscita, katerega rezultat bo imel daljnosežne in pomembne posledice za nadaljnji razvoj države Slovenije. Predsedstvo skupščine občine Črnomelj je v soglasju s političnimi strankami 13. decembra sklenilo, da osnovnim in srednji šoli priporoči, naj bi v okviru rednega pouka učencem pojasnili dodatno problematiko v zvezi z izvedbo in posledicami plebiscita.«
Osamosvojitev rešitev za vse
Žakelj, Pintar, Omerza in Božič o plebiscitu
igrica za otroke, nato pa bo vsem gostom zaželel srečno novo leto dedek Mraz. Starši lahko prinesejo v Namo darila, da jih bo njihovim otrokom razdelil dedek Mraz. To velja še posebej za starše iz kolektivov, kjer letos dedka Mraza ne bo, pa tudi za obrtnike, ki so premajhen kolektiv za obisk dedka Mraza, in za vse druge.
Silvestrovanja v Nami ne bo, bo pa L januarja ob 20. uri novoletni ples, na katerem bo igral ansambel Vesna iz Titovega Velenja.
KMALU LUČI
TREBNJE — Tu so že stekla dela za osvetlitev cerkvenega zvonika in ljudje že tudi nakazujejo denar za to akcijo, ki teče nekako pod geslom »Tudi z vašo pomočjo je lahko naš kraj lepši!« Denarni prispevki za osvetlitev zvonika se zbirajo na žiro računu trebanjskega turističnega društva, vplačila pa sprejema tudi Turistična agencija Krištof, Trebnje.
SMUČARSKI
SEJEM
TREBNJE — Smučarski klub Trimo Trebnje organizira v soboto, 22. decembra, od 9. do 17. ure novoletni smučarski sejem v Osnovni šoli Trebnje. Vabljeni so tako obiskovalci, kot prodajalci in razstavljala.
O TRŠKIH NASELJIH
ŠENTRUPERT — Danes ob 18. uri bo v učilnici tukajšnjega župnišča okrogla miza o trških naseljih v Mirenski dolini. V pogovoru, ki ga bo vodil Tomaž Brate, se bodo naslanjali na raziskovalno nalogo »Trška naselja Mirenske doline«, katere avtorje Renato Repše.
ZA OTROKE
TREBNJE — V trebanjski občini so ZKO, vrtci in šole poslali vsem otrokom posebna vabila za prednovoletne kulturne prireditve, ki so jih pripravili zanje. Otroci so si že ali pa si še bodo ogledali gledališke predstave: »Maksi Repo« in »Pravljico o Mezinčku« skupine Ciciglej iz Pirnič, »Igrače na potepu«, delo trebanjskih vzgojiteljic, in »Ah, prava reč,« igro mirenskih Žviž-gavcev.
KOČEVJE — Minuli četrtek je bila v Kočevju okrogla miza o plebiscitu. Najprej so svoja videnja o njeni predstavili predsednik SSS Viktor Žakelj, predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar (SDP), podpredsednik SDZ Igor Omerza in pisatelj Peter Božič. Vsi trije so nato odgovaijali tudi na vprašanja udeležencev.
O samem plebiscitu in pripravah nanj ni bilo posebnih vprašanj, saj so bili vsi enotnega mnenja, da je to dejanje nujno, kot tudi osamosvojitev Slovenije. Sedanji spori v Jugoslaviji so predvsem posledica tega, ker menijo vsi, da so izkoriščani. Čisti računi so torej nuja.
Ugotovili so tudi, da bo po osamosvojitvi gotovo kar precej časa življenje težko, še težje pa bi bilo, če bi z osamosvojitvijo odlašali ali pa se ji sploh odpovedali. Največ vprašanj je bilo prav o tem, kaj bo po osamosvojitvi, predvsem še z delitvijo dolgov pa tudi deviznih rezerv in vsega ostalega premoženja od raznih stavb do vojaškega orožja itd., in kako doseči, da pri tej delitvi ne bomo preveč opeharjeni, pa še o lastnem de-
narju, morebitni devalvaciji, sodelovanju s slovenskimi kulturniki po svetu itd.
Viktor Žakelj je menil, da so prednostne naloge po plebiscitu ureditev gospodarstva, skrb za nacionalno varnost in mednarodno priznanje slovenske države. Omerza je zatrdil, da mora skrb za izdajo novega slovenskega de-naija prevzeti slovenska država, in ne kakšna zasebna firma. j PRIMC
PREDNOVOLETNO
KOČEVJE
KOČEVJE — Poleg prednovoletnih prireditev v Nami, ki so jiamenje-ne tudi odraslim ih jih objavljamo posebej, bodo te dni še prireditve za predšolske in šolske otroke. Danes, 20. decembra, ob 16. uri bo nastopil Jos Zalokar (Periskop), in sicer v kinu Jadran, kjer bodo v naslednjih dneh še te prireditve: 26. decembra ob 17. uri »S Piko okoli sveta«, 27. decembra ob 10. uri Otroški živžav z Romano Kranjčan, 28. decembra pa Otroški živžav z dedkom Mrazom. 26. in 27. decembra dSU Vri bodo v knjižnici ure prav^jif jlecembra ob 15.30 se bo začel 'novoletni sprevod dedka Mraza skozi mesto (od stare gimnazije do ploščadi, kjer bo tudi novoletni program), ki ga organizira Delavska godba Kočevje. Odraslim pa je med drugim namenjen tudi Večer božičnih pesmi, ki bo 26. decembra ob 19. uri v dvorani kina Jadran. Nastopili bodo pevci ljubljanske Opere.
VESELI DEČEMBER
RIBNICA — (jdt1. (U> 31. decembra bo na parkirišču pri.Obrtnem združenju v Ribnici novoletni sejem, na katerem bodo zasebni Ih družbeni trgovci prodajali izdelke, gostinci bodo poskrbeli za pijačo in jedačo.
RAZGOVOR O PLEBISCITU — Na okrogli mizi o plebiscitu v Kočevju so sodelovali pisatelj Peter Božič (drugi z leve), Viktor Žakelj (v sredini), Etni! Milan Pintar in Igor Omerza. Razgovor je organizirala kočevska SDZ, vodil pa ga je njen predstavnik Franc Bartolnie (prvi z leve). (Foto: Prime)-
NMMUVMliHft'
»Boljšega ne moremo ponuditi«
Zaupanje in izračuni v zvezi z načrtovanim občinskim smetiščem — Vsestranske priprave — Štiri pravila za slehernika, da bi si lahko verjeli_
TREBNJE — Neki visokošolski profesor je nekoč rekel: »Spoznam se na dizelske motoije in tu se ne dam učiti. Toda ko zbolim, grem k zdravniku in mu pustim da dela po svoje, ker mu zaupam, da bo delal vestno in natančno po predpisih in dognanjih medicine. »Ali zaupati tistim, ki govore, da v Globokm ne bo ničesar nevarnega, pa so se spraševali v trebanjski občini, ko je beseda tekla o načrtovani gradnji smetišča.
Tovrstna radovednost seveda še traja. »Strokovna skupina, ki vsestransko pretehtano pripravlja vse potrebno za novo smetišče, zato trdi, da v občini Trebnje ni druge lokacije, ki bi bila boljša od Globokega. Za tem strokovni tim stoji z argumenti. Naredili smo veliko strokovnih ogledov. Strokovna ekipa, ki jo vodi dr. Bogomir Koželj iz Ljubljane, je v načrtih in analizah za to deponijo uporabila domače znanje in izsledke strokovnjakov iz drugih držav,« poudarja Marko Koščak, ki dela v trebanjskem Zavodu za urbanistično načrtovanje in je sodeloval s Koželjem in drugimi v dosedanjih pripravah.
Vselej pri podobnem delu se nemara ne pokaže, v obravnavanem primeru se je, da pripravljavcu ne zadostuje že samo poznavanje lastne stroke, denimo geologije, marveč je potrebno še kaj zraven. O tem dodatnem pravi Koščak: »V podobnem delu, kot je bila priprava smetišča, se prepletajo socialno in teh-
nično okolje, ekonomski dejavniki in pravni predpisi. V tehničnem in pravnem pogledu je zadevo lahko izpeljati, saj je točno znano, kakšna pravila je treba upoštevati. Tudi ekonomski dejavniki so še obvladljivi, čeprav so že težje. Popolnoma neobvladljivo je socialno okolje, toda to je odločilen de-
Marko Koščak
javnik med omenjenimi štirimi.« Koščak pri tem bržčas meri na to, da se krepita ekološka zavest in iz nje izvirajoče nasprotovanje ljudi, da bi imeli v svoji bližini katerekoli odpadne snovi. »Krajan je po eni strani nekako prikrajšan, če je v bližini njegove parcele na primer smetišče. Da pa občuti to prizadetost, je vzrok tudi pomanjkanje informacij, vzemimo spet o smetišču, Zelo pomemben vzrok, da ljudje kaj takega ne marajo k sebi, je nezaupanje v strokovne ekipe, ki kaj takega pripravljajo. Zato tudi v tem primeru velja, da sta potrebna dialog in soglasje med strokovnjaki, javnostjo in oblastjo. Dialog bo uspešen, če govorimo razumljivo, iskreno, legitimno in izključno po resnici.«
Tovrstno uspešnost so v Trebnjem in okolici že nekajkrat merili. Alije katera od štirih zadnje omenjenih sestavin uspešnega pogovora manjkala bodisi na eni ali na drugi pogajalski strani, ker soglasja še ni? Kakor koli žeje, načrtovalci globoškega smetišča, ki jim pripada Koščak, trdijo, da na svoje dosedanje delo v zvezi z deponijo lahko gledajo z mirno vestjo.
M. LUZAR
[1
Lil
IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
e
Veliko prikrite brezposelnosti
V Brežicah bo konec decembra 700 brezposelnih — Razen njih še precej presež-____kov delavcev — Podjetja pred stečaji — Številke ne kažejo usod
BREŽICE — Poročilo o tem, kako seje brezposelnost že razpasla po občini Brežice, je zelo odločno zahteval delegat Medvešček in izjavil, da bi moral izvršni svet na vsaki seji skupščine poročati o tem. Podatke o zaposlovanju in brezposelnosti v občini za tekoče leto je zbral Republiški zavod za zaposlovanje, enota Sevnica. Na seji skupščine jih je prebral sekretar IS Anton Preskar, čeprav je bilo jasno, da bi bila za odpiranje take tematike nujno potrebna prisotnost strokovnega delavca.
V poročilu navaja cel kup suhoparnih številk, ki dokazujejo, daje bilo konec novembra v Brežicah prijavljenih 675 brezposelnih oseb, medtem ko naj bi se v decembru število dvignilo na 693. Med iskalci zaposlitve je največ oseb s končano poklicno in srednjo šolo
Vladna kriza
Žrtev načina dela
Na seji krškega izvršnega sveta se ni zgodilo to. kar so po Krškem na veliko šušljali, češ da bosUt odstopila dva ministra. Grožnja, in to ena sama, v tem smislu pa je bila izrečena. Očitno se v vladi in z vlado nekaj dogaja, znamenja kažejo namreč, da je sožitja med Demosom in vlado konec, Demos pa z izstopom zelenih tudi že po malem izgublja svojo notranjo trdnost
Odveč bi bilo sedaj razpravljati o kvalificiranosti posameznih članov krške občinske vlade, to bo moral narediti sam predsednik Černelič, če le nima pore-hudo zvezanih rok. Tudi še ni mogoče reševali doslej opravljenih dobrih in slabih del. Lahko pa se malce pozabavamo z načinom dela v vladi Na zadnji seji so namreč kar štiri ali pet ur razpra vljali o odloku o proračunu občine Krško za leto 1990. Stališča in besede so se ponavljale, včasih tudi trmoglavo in brez argumentov, da bi na koncu le prišli do zaključka, ki ga je predsednik vlade ponujal kot možnega, ki je že doživel svoj »proti« na glasovanju in bil potem s ponovnim glasovanjem rehabilitiran. In če vemo, da je celotna seja trajala dobrih osem ur, potem si lahko mislimo, kakšna je učinkovitost krške občinske vlade.
Njena prava učinkovitost pa se bo pokazala šele na skupščini, ko bodo o proračunu občine Krško lahko razpravljali delegati A li bo tedaj vlada lahko še vedno legitimno zastopala državo ali pa bo tudi tedaj nastopila nekakšna krška občinska vlada v senci ali neformalen center moči
J. SIMČIČ
DEMOKRATI
POSAVJA!
BREŽICE — Slovenska demokratska zveza Brežice vabi svoje člane in vse tiste, ki so naklonjeni SDZ, da pridejo na pogovor s predsednikom stranke in zunanjim ministrom Slovenije dr. Dimitrijem Ruplom. Srečanje bo danes ob 17. uri v prostorih dijaškega doma v Brežicah, Trg dr. Ivana Ribarja 14.

TUDI PREDČASNO GLASOVANJE
BREŽICE — Občani, ki želijo predčasno glasovati, se morajo predhodno zglasiti v prijavno-odjavni službi brežiškega Sekretariata za notranje zadeve, v sobi št. 11, kjer bodo dobili potrdilo, da so vpisani v evidenco o volilni pravici. Predčasno glasovanje je možno še danes in jutri od 11. do 16. ure, in sicer v poročni sobi občinske upravne stavbe Pred volilnim odborom mora občan podati izjavo, da sc ne more osebno udeležiti nedeljskega glasovanja na plebiscitu. V Brežicah bo potekalo tudi glasovanje v bolnišnici, domu za ostarele in v zdravilišču Terme Čatež. Gibljivi volilni odbor bo na razpolago občanom, ki zaradi hude bolezni ne bodo mogli na volišče, sicer pa ho večina volišč na običajnih mestih
(kar 344) ter nekvalificiranih delavcev in oseb brez poklica (234).
Do konca novembra je prvo zaposlitev iskalo 144 oseb. Njihov položaj so vsaj začasno reševali s sofinanciranjem pripravništva od 4. stopnje izobrazbe navzgor. Na ta način seje začasno zaposlilo 133 pripravnikov, kar pa dolgoročno ne rešuje težav, saj se jih večina po opravljenem pripravništvu vrne na zavod. Še bolj zožene so možnosti za zaposlitev mladih ljudi, ki se po končani osnovni šoli ne odločijo za nadaljnje šolanje ali pa so v srednjih in poklicnih šolah neuspešni.
Ladislav Rožič, predsednik brežiških sindikatov, je prepričan, da je problem brezposelnosti večji, kot prikazuje poročilo z golimi številkami. V občini je namreč vrsta delavcev, ki so »na čakanju« in še mnogo tistih, za katere se že ve, da so v posameznih podjetjih odveč. Poleg tega je več podjetij tudi na robu stečaja. Rožič opozarja, da se za številkami skrivajo usode ljudi, zato bi mora-
OB PLEBISCITU
SEVNICA — V sporedu sevniškega radia preteklo nedeljo sta o svojih pogledih na nedeljski plebiscit govorila poslanec v zboru občin slovenske skupščine dr. Cveto Gradišar in poslanec SDP v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine Franc Pipan. Naj ob tej priložnosti povemo, da so nam sevniški godbeniki zaupali, da bodo na plebiscitno nedeljo poskrbeli za vedro razpoloženje in da upajo, da s svojim prispevkom za plebiscit ne bodo ostali osamljeni.
li izdelati socialne programe in ob njih upoštevati tudi možnosti razvoja kmetijstva v občini.
V izvršnem svetu so vendarle prepričani, da so socialni programi bolj stvar Zavoda za zaposlovanje, medtem ko mora občina poskrbeti za razvoj gospodarstva in za odpiranje novih delovnih mest. Predsednik IS je tudi opozoril, da bo takšen obseg brezposelnih morda
• »Ne rešujemo problema brezposelnosti, ampak hočemo aktivno gospodarsko politiko, ki bo dala izhod zanj,« je dejal Kolešnik, potem ko je napovedal, da bo IS za zadnjo letošnjo sejo skupščine pripravil seznam nalog in ukrepov v naslednjem letu. V Brežicah veliko pričakujejo od programov zasebnikov, saj imajo trenutno 70 vlog za odpiranje lokalov, poleg tega pa še 9 ambicioznih programov na področju gospodarske proizvodnje.
postal vsakdanji, trg delovne sile.
če hočemo ustvariti B. DUŠIČ
KAKO JE DANES V OBČINSKI UPRAVI?
BREŽICE — Po sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi naj bi ostalo na delu 99 ljudi. V to število niso všeti delavci začasnega stanovanjskega odseka, ki bo postal samostojno podjetje. Trenutno je v občinski upravi zaposleno 94 delavcev, kar pomeni, da za pet delovnih mest še niso našli primernih ljudi. Ob imenovanju namestnika sekretarja za gospodarstvo so delegati vendarle zahtevali, da izvršni svet pripravi oceno rezultatov izvedenega krčenja in sistematizacije delovnih mest, poleg tega pa naj poda še informacijo o usodi delavcev, ki so »na čakanju«.
V Brežicah nagradili inovatorje leta
Sedem priznanj
BREŽICE — Odbor za inovativno dejavnost in občina Brežice sta v ponedeljek podelila sedem nagrad in priznanj za dosežke na področju inovativne dejavnosti v letošnjem letu. Nagrajencem je spregovoril župan Ivan Tomše, ki je med drugim izrazil prepričanje, da bo naša družba kljub temu, da v naslednjem letu ukinja prispevne stopnje za raziskovalno dejavnost v občini, imela posluh za razvoj te dejavnosti.
Med letošnjimi prejemniki simboličnih nagrad sta bili dve skupini inovatorjev iz Podjetja za [»pravilo voz Dobova, ki sta izdelali projekt prenove železniških vozov v posebne vozove in projekt za računalniško krmiljenje stružnice za struženje profila kolesnih dvojic. Skupina inovatorjev iz INO Brežice je prejela nagrado za izdelavo petih tipov mulčarjev, medtem ko sta bila Franc Brečko in Tone Kržan iz podjetja Opekarna — Rudnik nagrajena za izdelavo silofiltra za odzra-čevanje silosov apna. Strokovnjakom vina Brežice so namenili dve nagradi. Prvo sta prejela Roman Verstovšek in Sonja Cvelbar za izvirno osvežilno gazirano brezalkoholno pijačo FIT in sirup FIT, drugo pa Roman Šepetavec za svoje raziskovalno delo na področju ni-zkoalkoholnih penečih vin. Miroslav Podpečan iz Kovinoplasta v Jesenicah na Dolenjskem sije priznanje prislužil z dvema inovacijama. S prvo je izboljšal tehnološki proces kaljenja, brumiranja in popuščanja drobnih strojnih elementov, z drugo pa tehnološki proces izdelave vreten.
B. D.
Preveč
solidarnosti
škoduje
Jesenice dobijo malo
JESENICE NA DOLENJSKEM — Jesenice ležijo tik ob meji s Hrvaško, zato je za prebivalce še toliko bolj boleče, ko se primerjajo s sosednjo Bregano, ki ima urejeno infrastrukturo. Pričakovali so, da bodo končno tudi oni deležni sredstev iz občinskega samoprispevka, ki pa je tokrat padel v vodo. Kljub vsemu o krajevnem samoprispevku niti ne razmišljajo. Zakaj?
V krajevni skupnosti imajo Tehnično remontni zavod, kije z 900 zaposlenimi največje podjetje v občini, obrtno zadrugo Metalgrad, ki združuje nad 100 obrtnikov, in podjetje Kovinoplast. Poleg tega v kraju deluje še 35 obrtnikov, po čemer bi lahko sodili, da so Jesenice
Novo v Brežicah
med razvitejšimi krajevnimi skupnost-čini. Že bežen pogled pa govori drugače. Šest razvlečenih vasi povezuje-
Stavka samo odložena na januar
Vseh 3000 delavcev kovinske in elektro industrije v Posavju čaka na rešitev — če je ne bo, bo stavka 22. januarja prihodnje leto_
jo prometne ceste, ki so povsem uničene, saj jih nihče ne vzdržuje.
»Obrtniki, ki že leta plačujejo velike davke v občinsko blagajno, niso pripravljeni sprejeti krajevnega samoprispevka. Prepričani so namreč, da bi se vsaj del plačanih davkov moral vračati v kraj. Na žalost so imele Jesenice doslej od obrtnikov in podjetij samo škodo. Med dejavnostmi namreč prevladuje predelava kovin, kjer nastaja ogromno ostružkov, kijih obrtniki odvažajo, kakor vedo in znajo. Pogosto je odpadke najti med travo, zaradi česar je ogrožena živina,« je povedal Ivan Leskovec, delegat KS Jesenice na Dolenjskem v občinski skupščini.
V Jesenicah se ubadajo s slabimi cestami, z oporečno vodo v vodovodu, ki so si ga sami zgradili, s krajevno razsvetljavo in telefonom, ki so ga mnogi plačali že pred 5 leti, priključka pa še danes nimajo. Precejšnje težave jim povzroča tudi neurejena kanalizacija, še posebno v Novi vasi, kjer odplake že ogrožajo spodaj ležečo vas Obrežje. Krajani se razburjajo, ker je parcele za gradnjo v Novi vasi pripravljala občina in ob tem tudi pobrala svoj denar, medtem ko je težave s kanalizacijo prepustila krajanom.	B. D.
KRŠKO — Sindikat kovinskopredelovalne in elektro industrije je za 12. december napovedal splošno stavko, ki pa je ni bilo. Skupščina Republike Slovenije je namreč na dnevni red uvrstila tudi težave v tej gospodarski panogi in s tem izpolnila zahteve kovinarjev. Zagaten položaj v kovinskopredelovalni industriji pa ostaja kljub temu še naprej negotov, kar priznava celo minister Izidor Rejc.
BODO ZAPRLI CESTE?
BOŠTANJ — Medtem ko so bili, po besedah tajnika boštanjske krajevne skupnosti Rudolfa Dolenca, sprva zelo zadovoljni z graditelji plinovoda, saj so našli skupni jezik pn odškodninskih vprašanjih ob tem velikem posegu v prostor, pa se zdaj kaže povsem drugačna podoba. Predsednik sveta KS Boštanj, Jure Šlogar, nam je namreč povedal, da so na sestanku z izvajalci del pri plinovodu, z IMP v Krškem prizadete krajevne skupnosti postavile zahteve za odškodnine. Boštanjčani so graditeljem plinovoda postavili rok, to je 18. t.m., za ureditev vseh spornih vprašanj, zlasti za odškodnino za poškodovane ceste na Konjskem in v Lukovcu. Če izvajalci del tega roka ne bi upoštevali, jim bodo Boštanjčani preprečili uporabo njihove krajevne ceste.
Kovinarji so si nemara tudi zaradi tega pustili odprta zadnja vrata in bodo stavkali 22. januarja, če ne bodo izpolnjene njihove zahteve. O tem so prepričani tudi v Zvezi svobodnih sindikatov, območnem odboru sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Posavja. Že konec novembra so na seji ugotavljali, daje tudi v Posavju položaj kovinske industrije zelo slab. Na seznamu podjetij, ki imajo težave, ne manjka tako rekoč nobena firma. Za nameček pa se zatika tudi pri pogajanjih za sprejem panožne kolektivne pogodbe, člani odbora pa so imeli tudi pripombe na temeljne akte tega sindikata in sojih vrnili v dodelavo.
»Kovinarji smo prepričani, da nas tudi vlada ne jemlje dovolj resno,« pravi Silvo Potočnik, predsednik sindikata v Krškem SOP. Tej firmi gre za sedaj še kar dobro, saj še ima delo na Vzhodu in delavci za svoje delo dobivajo tudi plače. Ampak vse je strah, kaj jim bo še prinesla prihodnost. O tem se sprašuje tudi Potočnik; po njegovem naj bi med drugim krepko premislili tudi o delničarstvu in lastninjenju. »Mi smo našo tovarno zgradili tako rekoč s svojimi rokami, delali smo udarniško ob sobo-
PODBOČJE: LITIJA 85:65
Košarkarska tekma desetega kola II. slovenske košarkarske lige — Center: KK Podbočje — KK Litija 85:65 (39:39). Strelci: Krošelj 31, Krajcar 17, Vego 16, Rozman 8, Bubalo 6, Jurečič 3, Kuntarič 2 in Strgar 2. Domačini so zasluženo zmagali z 20 točkami razlike, čeprav je bil polčas rezultata neodločen. V zmagovalni ekipi se je posebej izkazal Franc Krošelj. Naslednja tekma 11. kola bo v soboto, 22. decembra, med ekipama Podbočja in Trebnjega v Trebnjem.
VIZIJA
Ko so na seji krškega izvršnega sveta razpravljali o tem, kako razdeli ti še listo mulo denarja iz proračuna, kar ga je ostalo, se je podpredsedniku mag. Stanislavu Cubru utrnila tale misel: »V letu 1991 bomo živeli lačni, goli in bosi, v zdra vem okolju in polni kulturnih vrednot.« Kljub temu pa so nekateri ministri še kar naprej gnali svojo in vicepremier verjetno ni bil daleč od resnice.
tah in nedeljah. Ali naj sedaj tovarno odkupimo od nas samih?« se sprašuje Potočnik, ki dela v SOP-u že 20 let.
V še veliko hujšem položaju je krška Kovinarska, v kateri dela tudi predsednik območnega odbora sindikata de-
Silvo Potočnik Izidor Gomilšek
lavcev kovinske in elektroindustrije za Posavje Izidor Gomilšek. V Kovinarski je na čakanju več kot 150 delavcev in Gomilšek je prepričan, da so ti delavci žrtve novih razmer, ko so se zmanjšale investicije. Prav kovinsko predelovalna industrija pa zaradi tega doživlja udarec za udarcem. »Kljub vsemu upam, da 22. januarja ne bo stavke. Pričakujem, da bo vlada sprejela ustrezne ukrepe. Vendar pa so na potezi tudi direktoiji in gospodarske zbornice,« pravi Izidor Gomilšek. Po njegovem mnenju naj bi bilo dovolj dela za vse delavce Kovinarske, če naj odštejemo tistih 54, ki odhajajo v pokoj. Čakanje na delo namreč po mnenju sindikalnih aktivistov ni prava rešitev.
Na kolikor toliko ustrezno rešitev pa čaka tudi 3000 delavcev v kovinski industriji v Posavju. Alijo bodo sindikalni aktivisti našli skupaj z vlado in gospodarskim ministrom, je pa še vprašanje.
J. SIMČIČ
V BREŽICAH ZA STARO IN MLADO
BREŽICE — Danes ob 19.30 bodo obiskovalce v brežiškem prosvetnem domu razveselili člani Moped show quarteta s Tonetom Fornezzijem-To-fom, ki se bodo predstavili z znano humoristično prireditvijo. Za praznično razpoloženje šolske mladine je včeraj in danes poskrbelo Slovensko mladinsko gledališče iz. Ljubljane s predstavo Butalci Frana Milčinskega. Jutri dopoldan bo Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic odigralo »Salon expon« za otroke, ki obiskujejo vrtce, za ostale pa bo še popoldanska predstava.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
KRŠKO, SENOVO — Rdeči križ Slovenije vabi krvodajalce iz občine Krško, da se udeležijo krvodajalske akcije v Krškem in na Senovem. Najprej bodo odvzemali kri 27. decembra v osnovni šoli dr. Mihsyla Rostoharja v Krškem, naslednji dan, 28. decembra, pa v osnovni šoli na Senovem.
Poslej več denarja za gasilce?
V sevniški občini posodabljajo sistem informiranja in alarmiranja_
SEVNICA — Ob nedavnih poplavah so se ngjbolj izkazali gasilci iz raznih koncev sevniške občine. Gotovo bi bilo za gasilce najlepše priznanje, ako bodo lahko tudi poslej, še bolje opremljeni, reševali imetje in ljudi. Tako je bilo razumeti tudi pobudo odbornika sevniške občinske skupščine Janeza Jazbinška, ko je predlagal, naj bi v pripravi planov za leto 1991 zagotovili zadostna sredstva za izboljšanje tehničnih pogojev dela na področju požarne varnosti in za izboljšanje sistema alarmiranja.
Jazbinšek je dodal, da bi kazalo v dopolnilni sistem informiranja vključiti strokovnjake, zlasti kar zadeva postaje za javno obveščanje in alarmiranje. Ža jutrišnjo skupno sejo vseh zborov sevniške občinske skupščine je pripravil odgovor na te pobude sekretar sekretariata za notranje zadeve, občo upravo in ljudsko obrambo Branko Derstvenšek, s tem pa je soglašala tudi sevniška vlada.
Derstvenšek pojasnjuje, daje po novi zakonodaji predviden povsem nov način zbiranja sredstev. Tako ne bo več prispevkov za posamezne namene (razen za SPIZ, zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje), ampak bodo proračun polnili na podlagi davkov, taks in ostalih prihodkov. V občinskem proračunu zbrane denarce bodo med proračunske porabnike delili seveda na osnovi programov, ki jih bo odbila skupščina.
»Sistem informiranja v občini izgrajujemo v občini že dve ali tri leta, ni pa še dokončan. Doslej je bilo v la sistem
vključenih 5 podjetij ter gasilski društvi v Boštanju in Sevnici, zdaj pa vgrajujemo že nabavljeno opremo za še štiri krajevne skupnosti oziroma gasilska društva Studenec, Loka, Blanca in Zabukov-je. Po načrtu bomo v sistem vključili skupaj 25 gasilskih siren, se pravi, da bo
PRIMERJAVA — Nekaterim Breži-čanom se zdi skoraj neznosno primejati 350 tisočakov, kolikor jih je v letošnjem letu dobila amaterska kultura, z neko drugo vsoto, namreč z debelo vrečo denarja, s pomočjo katerega so v teh dneh ustvarili umetno srečo v njihovem mestu. Srečo v obliki novoletnih jelk na ulici, v obliki množice okrasnih luči v mestu, ki bo meščane osvetljevala in razveseljevala samo nekaj dni, nakar se bodo morali spet predati vsakdanji temi. Gospodarski, kulturni in še kakšni.
ŠE ENKRAT — Primerjav je možnih še več. Predsednik zelo uspešne gasilske godbe iz Kapel, ki je letos obeležila 140-letnico obstoja, je opazil naslednjo neverjetnost. Letošnja vsota za amatersko kulturo znaša 350 tisoč dinarjev, medtem ko en sam instrument, ki ga trenutno potrebuje njihovo godba, stane 21 tisočakov. Pa je ta cena menda še zelo ugodna. Tako malo dati za kulturo, obenem pa še od nje zahtevati, da je pripravljena vskočiti kadarkoli in za karkoli, je skoraj nekoliko nesramno.
BREŽIŠKI WATERGATE? — Vodstvo občine kar naprej zatijuje, daje odprto za vsakogar, ki bi si zaželel ali pa nujno potreboval kakršnokoli informacijo. Kljub temu so v občinski upravi v zadnjem času menda zabeležili že več vlomov. (Čisto prav ste prebrali.) Pravijo, da gredo nekateri tudi tako daleč, samo da bi prišli do ustreznih podatkov. Se Brežice na ta način proslavljajo zdaj še po političnih vlomih ali pa gre morda za kaj drugega? Na primer samo za navaden strah pred političnimi nasprotniki. Za tega pa vemo, kakšen [ je: ima velike oči in je znotraj votel, na zunaj pa ga sploh videti ni. * I
| Krške novice
KOLEGA — Naš novinarski kolega Alfred Železnik, eden redkih slovenskih novinarjev, ki uživa na svobodi (da ne bo nesporazumov, naj povemo, da je svoboden novinar) prav gotovo ni nič izgubil na svoji novinarski kondiciji. Kako ostro zna biti njegovo novinarsko pero, kije zadnje čase obarvano precej zeleno, vedo bralci mnogih slovenskih časopisev. Da pa zna Alfi ostro usekati tudi z jezikom, se je izkazalo minulo nedeljo v Krškem. Potem ko je predsednik zadružne zveze Slovenije Leo Frelih brenkal na zadružne strune celo uro, čeprav je obljubil, da bo kratek in da ne bo delil receptov, je Alfi takole za-špičil zadevo: »Obljubil nam je. da nam ne bo delil receptov, zdaj nam je pa vsem dal klistir.«
DIREKTOR — Kar milo se je storilo krškemu županu Vojku Omerzuju, ko je iz Bele Ljubljane prejel pisanje, naslovljeno na direktorja občine Krško. Župan se [ je spomnil nekdanjih časov, ko je bil še direktor v Savaprojektu in za vratom ni imel ne zelenih ne kovinarjev ne sklada stavbnih zemljišč. Sam pri sebi pa si je mislil, kako lepo bi bilo, če bi bil v resnici direktor občine. Tedaj je velel (»klicati referenta za Krške novice in tako je zdaj ta zadeva tukaj, kjer je. Mogoče se bo županu želja le uresničila in bo nekoč spet direktor, čeprav si bo težko spet izbral prav krško občino.
REVOLUCIJA - Pa je prišla protibirokratska revolucija tudi v Krško. Daji ni manjkalo dosti do avtentičnega balkan-stva, je kazal tudi privoščljivi smeh nekaterih udeležencev iz Jugoslavije. Pri vsem tem pa je bil povod zanjo povsem zanemarljiv. Protestniki pred občino, med njimi je bilo videti gospoda Milana Vene-ka — pa gospoda občinskega poslanca M. A., ki pa jo je kmalu popihal — so proti koncu namreč že pozabljali, da protestira-
I jo zaradi stanarin. Spomin pa ni zapustil samo demonstrantov, marveč so sc zaradi demonstracij krepko čudili tudi na sindikatu in v Demosu, kdo da je sploh organi-zator. Akcija je vsekakokr uspela in izvršni svet je bil primoran preklicati sklep o stanarinah.
Sevniški paberki
Branko Derstvenšek
potrebno zagotoviti povezavo še s 14 objekti. Zaenkrat so pokrite vse krajevne skupnosti razen šentjanške, tržiške in primoške. Zagotovljeno je tudi proženje siren s sevniške postaje milice. Ta sistem torej omogoča centralno alarmiranje na 11 mestih, ko pa bo dograjen, bo z njim omogočeno alarmiranje v vseh 25 objektih. Za to pa bo potrebno zagotoviti še precej denarja.
Ob izgradnji sistema alarmiranja bi bilo tudi priporočljivo, da bi vsaj nekaj sedanjih siren nadomestili z novii elektronskimi. Naj ob koncu še poudarim, da pri izgradnji sistema informiranja in alarmiranja sodelujemo s strokovnjaki, izmenjujemo pa tudi izkušnje na tem področju s sosednjimi občinami.«	p p
DEDEK MRAZ ZA OTROKE,
KI NISO V VRTCU
SEVNICA — Dedek Mraz bo otroke, ki niso vključeni v vrtec, obiskal v sredo, 26. decembra, ob 15. uri v dvorani gasilskega doma v Sevnici. Otrokom bo podaril lutkovno igrico lutkovnega gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Starši, pripeljite svoje otorke, stare nad dve leti!
NAJStAREJŠA OBRT? — Bralci hrvaških časopisov so zadnjič opazili oglas znane gostilne v sevniški občini, ki je obogatila ponudbo za osamljene goste po ključu 5+1 ali 3+2, pri čemer naj bi se za številkami skrivali osebki različnega spola, uvoženi iz nam prijateljske Češke in slovaške federacije. Naše slovenske sestre . in bratje v še dokaj rosnih letih so menda voljni gostom (gostjam) ustreči v sleherni želji, le da morajo ti poprej odšteti 150 »orlov« za največ poldrugo uro obiska. Ko bomo bolj pri markah, bomo skušali pripraviti popolnejše poročilo.
SENCA NE ŠKODI — Na petkovem zboru sevniških prenoviteljev so številni soglašali z Ladom Močivnikom, da bi mo-1 rali prenehati govoriti o »vladi v senci« in da bi se bilo bolje pogovaijati denimo o , strokovni ekipi in podobnem. Potlej morebiti ne bi bilo toliko demantijev iz drugih opozicijskih strank, češ da niso nika-I kršni člani »vlade v senci«. Niko Pečnik je I nasmejal zbor s pripombo: »Sama senca | | ne škodi, škodi pa izraz!«
UPOKOJENCI — Na ustanovnem zboru sevniških socialistov je bilo veliko število upokojencev in kar polovico .■ I občinskega odbora sestavljajo penzionisti.
I Kakšna je potemtakem usoda nekdanjega »dežnika« družbenopolitičnih in družbe-'
I nih organizacij ter društev, ki trenutno šte- J Ijc 41 članov, se ni nihče glasno vprašal,; 1 medtem ko so bili glede starostne sesrave I svojega članstva bolj samokritični bivši I | »komunisti v prenoviteljski koži«, dusi-I ravno je bilo na njihovem zboru več zrelo-| sti kot starosti.
s s 9 O 5' 9 E.3	=-. ? © §. & S 5' 9 S "8 9 K 5!
Vsi bi jo radi, pa nihče plačal
BREŽICE — Razprodajamo ljubiteljsko kulturo, kdo jo hoče? Tako bi skoraj lahko vzkliknili ob podatku, da so za sicer naj cenej So vrsto kulturnega dogajanja Brežičani v tem letu namenili samo 350 tisočakov. Kultura na podeželju sloni na ljubiteljstvu in vsak dinar, ki ga ljubiteljske roke dobijo, se trikratno oplemeniti, a vendarle brez vsakega dinarja ne gre, če le nočemo, da bodo petje, igranje in ples zamrli, da bo prizadeta slovenska kulturna tradicija in zatrli prvi koraki k moderni ljubiteljski umetnosti.
Seveda lahko razmišljamo drugače. Na primer, da bodo Slovenci, trdoživi in v sebi kljub vsemu narodnostno ponosni, tudi brez vsakega ficka ohranili bogastvo in raznovrstnost kulturnega dogajanja. Na tak način torej, kot so ga tudi v naj-hujSih časih. Pa se vse bolj zdi, da tako enostavno le ne bo Slo. Danes se ljudje ne združujejo več iz želje po preživetju, zato jih je treba k temu spodbujali.
Saj ne, da ljubiteljstvo k tem letu ob pičlih sredstvih ni doseglo rezultatov. nasprotno, letos so ob veliki zagnanosti mentorjev zabeležili velik napredek. Veliko so dali na izobraževanje, ker brez kakovosti
danes tudi v ljubiteljstvu ne gre. V občini je nekaj zelo dobrih pevskih zborov, gasilska godba iz Kapel se je uvrstila v sam vrh 2. kakovostne skupine pihalnih orkestrov Slovenije, tamburaški orkester iz Artič je prejel srebrno plaketo na »Zvokih Panonije«, kjer vsako drugo leto zastopa Slovenijo. Napredovala je folklorna dejanost, likovniki so pri-pra vij ali razšla ve, z delom sta začeli skupini za moderni ples in majo-retke.
To so seveda rezultati izjemnega truda posameznikov, ki morajo poteg strokovnega dela zbirati Se sredstva zanj. Na ta način je ljubiteljska kultura prisiljena v proslituiranje. Potrebujejo jo vsi in se z njo ponašajo, plačal je najraje ne bi nihče. Kako bi drugače mogli razložiti dejstvo, da je brežiška občina od septembra edina v Sloveiji, ki za področje kulture nima zaposlenega delavca s polnim delovnim časom?
Kljub vsemu v občinski upravi vedno znova naletijo na gluha ušesa: »Saj lahko zaposlile delavca, če imate denar!« Nekatere redke dejavnosti bi se lahko same preživljale, a potlej nebi mogli več go voriti o ljubiteljstvu. In iz slovenske kulture bi prodajanje za denar potegnilo tisto bistvo, ki nas ta trenutek še dela za kulturen narod. Ampak, doklej še?
B. DUŠIČ
Mihelčič z Mačkom Murijem v Kanadi
Belokranjski glasbenik Silvester Mihelčič naštudiral in izvedel svojo otroško glasbeno veseloigro s sodelovanjem slovenskih izvajalcev v Hamiltonu
ČRNOMELJ, HAMILTON — Kar nekaj dolgih kulturnih sezon se je umaknilo v preteklost po tistem večeru v črnomaljskem kulturnem domu, ko je glasbenik Silvester Mihelčič s svojim šolskim orkestrom in z učenci glasbene šole, ki jo vodi že od začetka, izvedel lastno delo Maček Muri, ki gaje takrat imenoval prva slovenska mladinska rock opera. Delo je nastalo tako, daje Mihelčič uglasbil pesmi iz znane Kovičeve pesniške zbirke Maček Muri, jim dodal še spremljajočo orkestralno glasbo ter vse skupaj povezal v celoto. Kraj dogajanja je mačje mesto, kjer imajo same mačje reči, pa nobenega psa. Zato se po glavni ulici sprehajajo samo mački in mačke, sploh je vse v mačjem mestu po mačjem okusu.
beno veseloigro tudi režiral, so nastopili v Hamiltonu udomljeni Slovenci oziroma izvajalci: otroški pevski zbor slovenske šole, mladinski pevski zbor in ansambel glasbenikov kulturnih sekcij župnije sv. Gregorja Velikega, v vlogah likov, ki nastopajo v tej veseloigri, pa še
Novo premiero je Kovič Mihelčičev Maček Muri doživel v nedeljo, 9. decembra, popoldne, toda daleč od poslušalcev. ki so Mihelčiču kot avtorju prvič zaploskali za to stvaritev, tokrat kar onkraj Atlantika — v kanadskem Hamiltonu. Izvedba te otroške glasbene veseloigre, kakor se Maček muri imenuje zdaj. je potekala v cerkveni dvorani pri sv. Gregorju Velikem. Pod taktirko Silvestra Mihelčiča, kije otroško glas-
V SOBOTO KONCERT V SEVNIŠKI CERKVI
SEVNICA — Scvniška Zveza kulturnih organizacij vabi v soboto, 22. decembra, ob 18. uri v sevniško župnijsko cerkev na koncert sakralnih (cerkevnih) in črnskih duhovnih pesmi. Nastopil bo Komorni zbor iz Trebnjega pod vodstvom Igorja Teršarja.
Prva skrb velja literarnemu naraščaju
Odbor za literarno dejavnost pri novomeški ZKO bo tudi v novi sezoni pomagal pišočim — Spet literarni razpis za mlade — Potreba po novi publikaciji
NOVO MESTO — Odbor za literarno dejavnost, ki ga vodi Ivan Perhaj z Rateža, je eden najbolj delavnih in uspešnih strokovnih odborov pri občinski Zvezi kulturnih organizacij. Na svoji seji v sredo, 12. decembra, je ugotovil, da so bile uresničene domala vse naloge, ki si jih je zadal za minulo sezono, zanimiv delavni načrt pa je sprejel tudi za čas do poletja 1991.
Odbor bo v naslednjih mesecih predvsem spremljal in spodbujal literarno dejavnost osnovnošolcev, srednješolcev in odraslih ustvarjalcev. Za čas po novem letu je predvidel skupen sestanek z mentorji literarnih krožkov
• Posebej kaže omeniti pobudo, da bi ustanovili javno publikacijo, v kateri bi lahko objavili svoje literarne spise ustvarjalci iz osnovnih in srednjih šol. Publikacija, ki naj bi izšla enkrat ali dvakrat na leto, bi bila pokrajinska, nekakšen poganjek za mlade ob reviji Rast. Ta publikacija bi nekako vzgajala rodove pišočih in bila tudi nekakšna pripravnica za kasnejši vstop med sodelavce Rasti.
na osnovnih šolah. Na sestanku naj bi Pretresli najrazličnejša vprašanja, od tega, ali imajo mladi literati možnost, da se vsaj v šolskem okolju prebijejo iz anonimnosti, ali se sploh vključujejo v kulturno življenje šole, do tega, ali šole izdajajo glasila, in če jih ne, kaj je pri tem glavna ovira.
Za literarne ustvarjalce s srednjih šol in ostalo mladino do 27. leta starosti bo odbor razpisal javni natečaj za poezijo, kratko prozo in druge literarne zvrsti. Razpis ne bo omejen le na avtorje iz novomeške občine, kot je bil lani, temveč bo veljal tudi za ustvarjalce s širšega
IZŠLA NOVA ZBIRKA MARJANCE KOČEVAR
NOVO MESTO — Pri založbi Opus, katere lastnik in urednik je Silvo Mavsar iz Krškega, je izšla nova (druga) Pesniška zbirka Marjance Kočevar z naslovom Pompeji. Interna predstavitev knjige je bila v sredo, 12. decembra, v prostorih bršljinskc osnovne šole, kjer je Marjanca Kočevar v službi kot učiteljica. Na literarnem večeru so pesmi iz Pompejev predstavili člani krškega literarnega kluba in avtorica.
območja, iz dolenjske in posavske regije, vse do Kočevja in Ribnice. Odbor bo poskušal ta natečaj izvesti skupaj z revijo Rast.
KURIRČEK GRE, FESTIVAL OSTANE
Nedavno se je v Mariboru končal tradicionalni, že 28. festival Kurirček. Manifestacija, ki je zrasla iz potrebe po »negovanju tradicij NOB in revolucije v umetnosti za otroke« ter potekala pod pokroviteljstvom JLA in ZZB, je že pred leti prerasla prvotni namen in pomen. Očistila seje ideoloških prvin in postala povsem civilna prireditev, zato so se odločili, da »Kurirčka« v naslovu izbrišejo in festivalu, ki naj seveda še ostane, poiščejo novo, ustreznejše ime. Festival Kurirček je bil letos zadnjič in se bo prireditev poslej imenovala Festival Otrok in umetnost, kar bolj ustreza in bolje odraža potrebe, vsebino in duha take manifestacije.
Za odrasle, manj znane in še ne uveljavljene ustvarjalce pa namerava odbor organizirati prireditev, na kateri bi se le-ti lahko predstavili. Ob tem odbor želi, da bi najprej ustvarjalci sami povedali, kako želijo delovati in se predstaviti. Literarni klub je, kot kaže. dokončno utihnil, zato ostaja le možnost, da se za te ustvarjalce pozanima odbor sam, in to neposredno.
Beseda je bila tudi o praznovanju bližajočega se slovenskega kulturnega praznika in sodelovanju literatov na prireditvah. Osrednja prireditev naj bi bila prikaz domače ustvaijalnosti in poustvarjalnosti, seveda najboljšega, kar ta trenutek premore Novo mesto, v ta namen pa je predlagan glasbeno-literarni večer 8. februarja. Odbor je tudi sprejel pobudo, da bi v prazničnih dneh izvedli večerni literarni maraton pod geslom, da lahko nastopi vsak. w	IZ.
Novo knjižno izposojevališče
Ljudska knjižnica iz Črnomlja ga odpira v OŠ Stari trg ob Kolpi 23. decembra
ČRNOMELJ — Stari trg ob Kolpi je že četrti kraj v črnomaljski občini, kjer bo v okviru tukajšnjega Zavoda za izobraževanje in kulturo delujoča Ljudska knjižnica, ki je hkrati občinska matična knjižnica, odprla svoje knjižno izposojevališče. Prostor za to izposojevališče je dala na voljo starotrška osnovna šola, in sicer bo izposojevališče zasedlo del šolske knjižnice.
Novo, že svoje četrto izposojevališče bo Ljudska knjižnica Črnomelj slovesno odprla v nedeljo, 23. decembra, ob 11. uri, na dan vseslovenskega plebiscita. Knjižno izposojevališče bo za Stari trg ob Kolpi, ki je majhen in dokaj odročen kraj, pomembna pridobitev, sama otvoritev pa velik krajevni kulturni praznik.
Izposojevališče bo začelo delovati s 500 novimi leposlovnimi in poljudnoznanstvenimi knjigami na knjižnih policah. Začetni fond knjig bo torej kar lep, se bo pa postopno še povečeval. Za krajane oziroma za odrasle bralce bo izposojevališče odprto vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu, in sicer od 10. do 12. ure. Šolarji pa si bodo lahko izposodili knjige tudi v času poslovanja šolske knjižnice.
22 posameznikov. O tem, kako so premiero sprejeli poslušalci in kdo vse je bil na njej navzoč, ni poročil, lahko pa si mislimo, da je to bil izjemen kulturni dogodek, ki se ga bodo Slovenci v Hamiltonu še dolgo radi spominjali.
Da je Silvester Mihelčič delo lahko naštudiral, seje moral za dalj časa ustaviti v Hamiltonu. In resje čez Atlantik in med tamkajšnje Slovence odrinil že septembra, kmalu po začetku novega šolskega leta. Priprav na izvedbo Mačka Murija seje lotil takoj, ko se je nastanil in ni jih bilo malo. Sam sije naložil najtežje delo, glasbeni in režijski del predstave, za ostalo so poskrbeli drugi: za ozvočenje, razsvetljavo, efekte, kostume, maske, sceno in drugo. Po dolgih tednih vztrajnega in napornega dela je lahko rekel, daje Maček Muri nared za ogled in poslušanje.
Seveda si je Mihelčič za delo s to otroško glasbeno veseloigro marsikaj že prej pripravil, poleg tega mu je bilo lažje, ker v Hamilton ni odpotoval kot tujec, ampak kot vsaj dober znanec, če že ne prijatelj, vsekakor pa kot znan glasbenik. Na povabilo kanadskih Slovencev je namreč že prej gostoval tudi v Hamiltonu, kjer pa ni le koncertiral, ampak je tamkajšnjim glasbenim skupinam, predvsem pa pevskim zborom, pomagal kot glasbeni strokovnjak. Tudi tokrat je na severnoameriško celino potoval z namenom, da bo pomagal s svojim znanjem in izkušnjami. In to mu je očitno zelo dobro uspelo.
I.	ZORAN
BIZELJSKO IMA SVOJEGA PESNIKA
BIZELJSKO — Domačin Izidor Žmavc, študent 3. letnika Pedagoške akademije v Ljubljani, je izdal v samozaložbi pesniško zbirko Pesmi bolečine jn trpljenja. Že naslov zbirke pove, da se Žmavčeva poezija ne napaja iz optimizma, marveč da je zelo resignirana. Knjigo in pesmi iz nje so predstavili minulo soboto na Bizeljskem, ko so obenem odprli razstavo grafik Izidorja Prevodnika z bizeljskimi vinogradniškimi motivi.
TRŠARJEVA RAZSTAVA
LJUBLJANA — Mala galerija Moderne galerije v Ljubljani bo do 6. januarja 1991 mikavno razstavišče za vse tiste, ki bi si radi ogledali najnovejše skulpture Dušana Tršarja, enega najvidnejših sodobnih slovenskih kiparjev. Razstavo njegovih del so odprli v četrtek, 6. decembra.
Sola je pravo ogledalo načrtovanja
V desetih letih se je v šmihelski osnovni šoli število učencev podvojilo — Pouk je __________zdaj na treh lokacijah in v podružnični šoli
SLOVENSKI BOŽIČ V FRANČIŠKANSKI CERKVI
NOVO MESTO — V torek, 25. decembra, ob 17. uri bo v novomeški frančiščanski cerkvi božični koncert, na katerem bodo nastopajoči izvajali božične in druge cerkvene pesmi različnih skladateljev (Gallus. Sattner, Stolcer — Sicherl, Cvek, Tomc, Gruber oz. Miez-ner idr.) ter Matije Tomca Slovenski božič — božično zgodbo za zbor, orkester. orgle in soliste. Sodelovali bodo: frančiškanski mešani pevski zbor pod vodstvom Janje Dragan, baritonist Marko Kobal, sopranistka Suzana Žigon, Vinko Prinčič, Vesna Bučar. Tomaž Drenik, Mitja Cerovšek, mlajši mladinski pevski zbor, organist Saša Frelih-Mišo, komorni orkester Glasbene šole Marjana Kozine in drugi.
OLJA IN RISBE
BREŽICE — V razstavišču tukajšnjega Doma JLA je na ogled nova likovna razstava: Branislav Nemet, slikar iz Zagreba, razstavlja 24 svojih najnovejših olj in akrilnih risb.
JOŽE CENTA V LJUBLJANSKI KRKI
LJUBLJANA — Akademski slikar Jože Centa, ribniški rojak, razstavlja svoja dela v galeriji novomeške Krke v Ljubljani. V tej galeriji se vrstijo likovne prireditve vse leto.
DR. KERŠEVAN O VERI
NOVO MESTO - Minuli torek, 11. decembra, je v veliki čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca predaval dr. Marko Kerševan iz Ljubljane. Govoril je o krščanski veri in vprašanju krščanske civilizacije. Tema je zelo aktualna. odpira mnoga vprašanja, o katerih razmišlja vrsta slovenskih razumnikov v odgovorih na anketo revije sodobnost, v katere zadnji številki je gradivo tudi objavljeno.
VEČER TERPSIHORE
NOVO MESTO — Novomeška plesna skupina Terpsihora se je spet predstavila občinstvu. V ponedeljek. 10. decembra, zvečer je na odru Doma kulture nastopila s plesno igro Zgodba.
SEVERJEVI
NAGRAJENCI
ŠKOFJA LOKA — Ob koncu minulega tedna so tu že dvajsetič podelili Severjeve nagrade izbranim gledališkim igralcem za najizrazitejše umetniške kreacije. Nagrade, ki nosijo ime velikega slovenskega dramskega igralca in gledališkega pedagoga Staneta Severja, so dobili: Violeta Tomič iz Mestnega gledališča ljubljanskega, Niko Goršič iz Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, Valter Dragan, študent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, ter nepoklicna gledališčnika Kondi Pižorn iz Gledališča čez cesto v Kranju in Tone Tekavec iz gledališke skupine KUD Josip Jurčič na Muljavi.

Valvasorjev Bogenšperk ni mrtev
Grad Bogenšperk, v katerem je svojčas domoval in delal naš znani polihistor J. V. Valvasor, oče znamenite Slave vojvodine Kranjske in drugih za slovensko zgodovino in kulturo pomembnih del, danes ni samo kulturnozgodovinski spomenik visokega reda in kot tak vreden ogleda, ampak tudi čedalje bolj kulturno oživlja. V njem je čedalje več odmevnih kulturnih dogodkov in tudi za litijsko občino, ki je zanj predvsem pristojna, to ni samo zgradba, nad katero mora še posebej bdeti.
Nedavno je Slovenski etnografski muzej odprl na Bogenšperku razstavo rekonstrukcij slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Obenem so v gradu predstavili dve knjigi: Valvasorjev Bogenšperk
in Zbornik o simpoziju ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske.
Še prej, na začetku letošnje jeseni, so se na Bogenšperku, na svojem desetem srečanju zbrale in nastopile male vokalne skupine Slovenije. Predstavilo seje šest različnih sestavov iz raznih krajev, med njimi tudi dekliški septet Corona iz Šoštanja. To srečanje so Litijčani skupaj s Slovensko pevsko zvezo že tretjič organizirali v Valvasorjevem gradu.
Širši javnosti je manj znano, da ima Valvasorjeva knjižnica na Bogenšperku zlato knjigo, kamor vpisujejo imena odličnjakov na litijski šoli. Ob koncu minulega šolskega leta so vpisali kar 21 osmošolcev, ki so bili vseskozi odlični. V posebno knjigo, kamor vpisujejo najuspešnejše mlade talente, pa so vpisali imena 20 učencev. Zlata knjiga resda ni litijska iznajdba, saj so v tako knjigo v Ribnici že pred okoli 180 leti vpisali tudi ime takratnega osnovnošolca odličnjaka Franceta Prešerna, je pa hvalevredno že to, da sojo uvedli in da je na tako imenitnem mestu.
I. Z.
NOVO MESTO — Na šmihelski osnovni šoli sc iz leta v leto bolj vidi, da so načrtovalci novih stanovanjskih sosesk mislili predvsem na to, kako bodo ljudi čimprej in čimbolj racionalno strpali v blokovska naselja, večino ostalih dobrin, ki morajo nujno spremljati tako rast, pa potisnili v stran. Seveda bodo načrtovalci temu ugovarjali, češ mi smo stvari že predvideli, pa ni bilo denarja za vse, ter zvrnili krivdo na izvajalce, ki ravnajo po preizkušeni logiki: prvo so stanovanja, za ostalo — vrtce, šole, kulturne in rekreacijske objekte — bodo že poskrbeli stanovalci sami, če bodo hoteli. Zakaj pa imamo samoprispevek?! Vendar to ne more opravičiti zanemarjanja osnovnih pravic do kvalitetnega bivanjskega prostora, v katerega spada tudi osnovna izobrazba in še marsikaj in za kar so bile v Šmihelu prikrajšane že cele generacije.
Taka miselnost, prepogosto izvajanje v praksi, je botrovala nastanku blokovskega naselja Drska, kjer so pred desetimi leti bile še njive. In tako se lahko zgodi, da letos obiskuje samo iz Ulice Slavka Gruma osnovno šolo v Šmihelu 287 otrok, iz celotne krajevne skupnosti Drska pa je v šmihelski šoli 595 otrok. Nekaj s tega območja jih zaradi pomanjkanja prostora obiskuje tudi osnovno šolo Katje Rupene in osnovno šolo Grm. Še pred osmimi leti je imela šola vsega skupaj 520 učencev, letos jih ima že 906. Število učencev se povečuje za 40 do 60 letno, torej kar za dva razreda, podatki matičnega urada pa kažejo, da sc bo rast še nadaljevala. Sedaj je na matični šoli 33 oddelkov, v njih pa je poprečno 27,8 učencev. Kaj tak skok pomeni, ve predvsem osebje pa učenci in starši. Šmihclska šola si namreč ni zastonj pridobila žalostnega slovesa najbolj razseljene šole na Dolenjskem in morda tudi v Sloveniji. Pouk imajo na treh;lokacijah: v stari šoli, kjer je dva-najšl oddelkov, v nekdanjem internatu (prej samostanu), kjer je petnajst oddelkov, in v domu učencev, kjer je šest oddelkov. Pri tem je treba seveda odmisliti podružnično šolo v Birčni vasi, gospodinjsko prakso, ki jo imajo učenci v srednješolskem centru ter interesne športne dejavnosti, kijih imajo občasno v telovadnici osnovne šole Dragotin Kette.
Neprestane selitve učiteljev in učencev torej, kar zahteva od vseh dodatne naopre za doseganje potrebnih učnih rezultatov. Le-ti sicer ne zaostajajo ne na učnem ne na športnem področju. To dokazujejo tudi rezultati, ki sojih dosegli učenci na raznih tekmovanjih. Vendar je cena, ki jo morajo plačati za te uspehe, precej večja.
• »Organizacija pouka in koordinacija vseh drugih dejavnosti je v takih razmerah precej težavna,« pravi ravnateljica Ana Bukovec. »Za primer ngj povem samo, da imamo za skupne prireditve na voljo največji prostor, telovadnico, ki je velika le 120 kvadratnih metrov. To se pravi, da moramo vse programe večkrat ponoviti, če hočemo, da pridejo na vrsto vsi učenci. Podobno je tudi pri vseh ostalih dejavnostih. Za pripravo malice nimamo lastne kuhinje, ampak le razdelilni prostor, malico pa vozimo iz grmske šole, in to na tri različne lokacije. Naš hišnik ima torej dela do-volj. Vsi taki aranžmaji tudi povečujejo stroške poslovanja šole pa tudi precej materialnih stroškov se podvaja.«
Gradnja nove šole je bila že večkrat predvidena v referendumskih planih ter tudi večkrat prenesena v naslednje obdobje. Sedanje, ki se še kar nekako po načrtu uresničuje, naj bi začetek gradnje nove šole v Mrzli dolini za Drsko le prineslo. Vendar pa staršem v svetu staršev
in članom šolskega sveta zadnje čase že popušča potrpežljivost. Stara lokacija, predvidena za šolo, je namreč že porabljena za druge namene, nove pa zaradi nedorečenega prostorskega plana še ni, zato jih skrbi, da se gradnja nove šole. tudi če bi se nenadoma našla sredstva iz samoprispevka, v tistem trenutku ne bi mogla pričeti. Zato od ogovornih zahtevajo hitrejše postopke in nikakor ne mislijo dopustiti, da bi se sedaj še zaradi birokratskih grehov zavlekla gradnja šole v naslednje tisočletje. To si šola s 125-letno tradicijo vsekakor ne bi zaslužila.
T. JAKŠE
KULTURNI UTRINEK OB JUBILEJU IMV
NOVO MESTO — V proslavljanje 35-letnice IMV se vključujejo tudi člani kulturnega društva te velike firme, prireditev pa bo jutri, v petek, 21. decembra, ob 18. uri v razstavišču SDK v Novem mestu. S svojimi deli se bodo predstavili štirje ljubiteljski slikarji iz IMV, in sicer Stane Petrovič, Ljubo Skupek, Franc Urbančič in Stane Verbič, nastopil pa bo tudi mešani pevski zbor IMV pod vodstvom Slavka Raucha.
Dedič vzhodnjaških barv
V Dolenjski galeriji razstavlja akademski slikar Henk J. Mual, Indonezijec iz Nizozemske — Se v Sevnici
STISKA TUDI V GARDEROBAH — Učenci 7. razreda, ki domujejo v stari šmihelski osnovni šoli, imajo prostor za garderobo kar pod stopnicami. Seveda ni prostora za omarice, pogosto pa tam vlada taka stiska in gneča.
NOVO MESTO — »Ko nocoj odpiramo slikarsko razstavo Henka J. Muala, ki smo jo dobili s posredovanjem Posavskega muzeja v Brežicah, kjer so bila dela tega zanimivega umetnika iz Nizozemske na ogled pred pol leta, opravljamo še zadnje kulturno dejanje Dolenjskega muzeja v iztekajočem se letu,« je v petek, 14. decembra, ob otvoritvi zadnje letošnje razstave v Dolenjski galeriji dejal ravnatelj Bojan Božič in med drugim omenil, da bo razstava iz Novega mesta, kjer bo odprta tudi še več dni v novem letu, potovala po Sloveniji in jo bodo med prvimi videli Sevničank
Akademski slikar Henk J. Mual je na Nizozemskem udomljeni indonezijski rojak iz Malange. Svojo domovino je zapustil leta 1952, ko mu je bilo dvajset let. Na Nizozemskem je najprej obiskoval Akademijo upodobljajočih umetnosti v Arnhemu, potem pa študiral še v Maastrichtu na umetiški akademiji, ki nosi ime znanega nizozemskega slikarja van Eyka. Zdaj je že petindvajset let docent na Akademiji upodabljajočih umetnosti Vredeman de Vries v Leeusvardnu.
Razstava v Dolenjski galeriji razkriva del ustvarjalne poti umetnika, ki seje kol indonezijski priseljenec izšolal in izoblikoval kol ustvarjalec na Nizozem-
skem, v deželi tulipanov. Večina del, ustvarjenih za akrilom na papirju, se odlikuje z barvnimi skladji eksperesivnega nadiha, pri čemer tisto, kar je upodobljeno (predmet, figura, motiv kot lak), ni izrazito in tako tudi ne takoj prepoznavno.
Akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice, ki je razstavo strokovno komentiral, je med drugim poudaril, da se v slikah Henka J. Muala prepletajo vzhodnjaške optimizem izražajoče prvine s strogim evropskim razumom, ki slikarsko prevaja misel v temnejše tone. Stičišče oziroma mešanica obojega predstavljajo najbolje Mualovi triptihi z vkomponiranimi neopredeljenimi človeškimi figurami.
Henk J. Mual seje novomeške otvoritve osebno udeležil in povedal, da je zelo vesel, ker lahko vidi svoja dela raz stavljena tudi v Novem mestu. Zahvalil seje tako ravnatelju Dolenjskega muzeja Bojanu Božiču kot tudi akademskemu slikarju Alojzu Koncu za njun osebni prispevek pri tem. Alojz Konec je povedal, daje Henka J. Muala spoznal letos na eni od slikarskih kolonij in daje postal pozoren zlasti na njegov način nanosa barv na likovno ploskev, ki da je ena sama tenkočutnost.
L Z.
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Zakaj
»izjemen uspeh« nima očeta?
Pred stavbo krike občinske skupičine se je minulo sredo popoldne dogajalo celo za poznavalce krikih razmer nekaj nenavadnega. Kakšnih sto razjarjenih najemnikov družbenih stanovanj je namreč protestiralo zaradi 70-odstotnega povečanja stanarin, hkrati pa so protestirali tudi proti povečanim cenam za komunalne storitve, proti naročnini za kabelsko TV.
Zakaj je bilo to dogajanje tako nenavadno? Vse doslej je namreč veljalo, da v Krškem veljajo slovenske šege in navade tudi pri takih protestih. Ta protest po bučnosti in nesramnostih, ki so zadevate legitimno izvoljenega predsednika krškega občinskega izvršnega sveta, pa se je očitno vzoroval po srbskem modelu.
Še veliko bolj nenavadno in tudi presenetljivo paje bilo, da je predsednik Černelič skupaj s svojim izvršnim svetom takoj popustil zahtevam in šel celo tako daleč, da je odstavil načelnika odseka za stanovanjska vprašanja pri upravnih organih občine Petra Cesarja, ne krivega ne dolžnega.
• Nenavadno je namreč, da je predsednik popustil stotniji, ki zagotovo ni bila poprečen krški socialni vzorec, marveč je prej kazalo, ko da gre za krdelo lumpenprole-tarcev. S take sorte javnega protesta in s takim civilizacijskim in kulturnim vzorcem pač nimamo kaj iskati v Evropi. Svoj delež krivde pa bo seveda morala za to prevzeti tudi vlada, in ne samo protestniki in organizatorji.
Zdaj se marsikdo v Krškem boji, da bo iz tega nastal precedens. Na to zlasti opozarja liberalno-demokratska stranka iz Krškega v pismu javnosti V njem opozarja, da so na prehud skok stanarin opozarjali sindikati pa delegati v občinski skupščini, dosegli pa nič. Zdaj pa se predsednik krškega izvršnega sveta izgovarja, da je bil zaveden. Se je morda zbal fizičnega obračuna, čeprav je bila le nekaj korakov stran prisotna krška policija? Težko je verjeti, čeprav so nekateri izkoristili varno zavetje množice, da so ypili, kakšna baraba da je. Se je morda zbal, da 'bo moral res odstopiti, kakor je zahteval predstavnik stanovalcev Milan Dvor-šek? Se je morda ustrašil kar ves krški izvršni svet, ker so protestniki vdrli na sejo in se tam v nasprotju z obljubami zadržali kakšne pol ure?
Res zanimivo pa je, da nihče ne prevzema odgovornosti za ta protest Že pred pričetkom so se namreč po Krškem nekateri na glas spraševali, kdo ga je organiziral Med njimi tudi koordinator v Demosu Stane Dvoršek. Odgovornosti za organizacijo pa ne priznava nihče tudi po izjemnem uspehu te protestne akcije, ki ji je uspelo, da se je preko TV prebila r slovenski medijski prostor. Škoda, tudi to je neke vrste politični kapital In če organizatorju ali organizatorjem ni za ta kapital za kaj jim sploh gre? Šušlja pa se, da je ta protest organizirala četverica mlajših krških politikov, ki hoče zrušiti sedanjo krško vlado. In to kar tako, iz preprostega veselja do anarhizma
J. SIMČIČ
Kdo bo polnil sklade in proračune?
Dobro leto je tega kar je kot prvo podjetje v novomeški občini v časih napovedujočega se tržnega gospodarstva Iskra Tenet zašla v tako težak položaj, da se je govorilo o stečaja Stečaj je bil in je še strah zbujajoča beseda po vezanje pač z odpusti delavcev in brezposelnostjo, kije donedavna pri nas skoraj nismo poznali Povezan je s socialnimi pretresi saj brez dela in zdaj večinoma tudi še brez perspekti ve ostajajo ljud-
je, za njimi pa so družine. Poleg tega so bile s stečajem v glavnem slabe izkušnje, saj je ta večinoma pokopal tudi listo proizvodnjo, ki je mogoče imela možnosti za preži vetje. In tako so se lani v Tenelu in v občini z vsemi štirimi upirali stečaju. Podjetje je danes sicer še živo, a s precej dela vci na čakanju na delo doma, in odločitve, v kakšni obliki, s katerim od sedanjih proizvodnih programov in s koliko delavci ima možnosti za normalno poslovanje v tržnih pogojih, še ni.
Medlem je v novomeški občini prišlo do novih soočenj s stečajem. Za šentjemejsko Iskro Upori in Oprema je že začetek stečajni postopek, omenja se tudi stečaj Novoteksove Tkanine, medlem ko r Novolesu predlog stečaja miruje, ker naj bi se prisilno poravnal z upniki Namen vseh teh stečajev je znebiti se odvečne delovne sile. O tem se zdaj govori povsem odkrito. Seznam verjetno tudi še ni zaključen, saj je jasno, da bo v novih pogojih gospodarjenja lahko, nespremenjenih, preživelo le malo gospodarskih sistemov, predsem gigantov, iz socialistične preteklosti Druge možnosti da bi razdelili delovne knjižice tistim, ki so postali odveč, pa zaenkrat ni
Zakaj bi uničili Upore in 460 delovnih mest, če se da v šentjernejski dolini ohraniti ta proizvodnja in vsaj200delovnih mest, se sprašujejo in se v skladu s tem trudijo ukrepati odgovorni za usodo podjetja. Težav pa seveda ne manjka, saj napoved ste-čaja, četudi »mehkega«, trga vezi s poslovnimi partnerji, sklepanje novih pogodb, prav v takih razmerah izjemno pomembno, pa praviloma zastane. Zakaj bi likvidirali proizvodnjo tkanin v Novem mestu, ki ima tradicijo in ime, in s tem
1.000	delovnih mest, če se jih da ohraniti okrog 700? Tem pa se bodo sčasoma mogoče tudi lahko začeli spet priključevati nekdanji oz. novi delavci, če bo piodjetju z novim zagonom šlo dobro. Edino možnost, da se ne zgodi likvidacija, pa strokovnjaki vidyo v tem, da se ta podjetja takoj in v celoti razbremenijo »stroška« odvečne delovne sile. Tega ni, če delavca opredelijo kot presežek in ga pošljejo na čakanje, saj ga mora deloma še vedno plačevati podjetje. Kruto, toda tako je.
Tega, da bi morali spraviti v stečaj podjetje, da bi lahko odpustili delavce, kijih proizvodnja ne more več prenesti v svetu seveda ne poznajo. A pri nas je tako še marsikaj nenormalnega, neznačilnega za razviti svet. pa bo očitno tudi postavljanje gospodarstva na tržne principe. Da delavci ostajajo brez dela, je seveda zelo kruto, posebno še, če se ve, da je podjetje šlo v stečaj le zato, da bi se jih znebilo oz. jih poslalo na zavod za zaposlovanje. Tu jih čaka socialna pomoč, za kar denar seveda tudi ne pade z neba, pa vsaj zaenkrat praktično nič dela.
Predlagane spremembe delovne zakonodaje pomenijo velik poseg v delavske pravice, olajšale pa bodo delo vodilnim strukturam, ki naj bi same odločale o odvečni delovni sili v podjetju, ko se bodo res šle podjetništvo. Če gre za krajše pomanjkanje dela (vlada skrajšuje čas z dveh na pol leta!), delavec v tem času dobiva nadomestilo plače, pri daljšem pa se zna delavec po pol leta znajti na cesti, brez nadomestila ali podpore v žepu. In čeprav so znani podatki, da je v naših podjetjih okrog tretjina preveč zaposlenih, pripravljalci zakona ne verjamejo, da bo prišlo do nenadzorovanih odpustov delavcev, česar kot družba tudi ne bi prenesli Ni enotnega socialnega programa, nova davčna zakonodaja, ki naj bi ustvarila »pravičnejši« vir za pomoč brezposelnim, šele nastaja, zakon o zaposlovanju, ki bo z davčnimi olajšavami in neposrednimifinančnimi pomočmi nara vnan v aktivno politiko zaposlovanja, tudi še ne bo tako kmalu operativen. Podjetja pa tonejo in potrebujejo ukrepe in pomoč danes, če naj ostane živo kaj od tistega, kar bo moralo polniti proračune in sklade za pokojnine, brezposelnost, spodbujanje zaposlovanja.
Z. LINDIČ-DRA GA Š
Ime je lahko dražje od zobotrebcev
Lojze Peterle, predsednik slovenskega izvršnega sveta, v teh dneh povabljen na kramljanje v Trebnje, je na letošnjem čebelarskem srečanju na Lanšprežu pri Mimi priporočil občinstvu, naj pogleda skozi prizmo tržnega gospodarstva dejstvo, da imamo na Slovenskem majhne kmetije. S tolikšnimi kmetijami ne moremo tekmovati z velikokrat močnejšimi pridelovalci hrane y razvitih državah, če se skušamo po količini pridelanega. Zato se jim postavimo ob bok s kakovostjo in izjemnostjo blaga, ki ga lahko da kmetija. Ker je govoril na trebanjskih tleh in ker območje ravno ne slovi po farmsko prostranih poljih, je šel nasvet kot prijazen namig in morda obet tudi Trebanjcem.
Naj se Trebanjci postavijo pred drugimi s kakokvostjo in izjemnostjo na trgu jestvin in podobnega blaga, svetujejo tudi v urbanističnem inštitutu v Ljubljani Ko so tam načrtovali prostorske ureditvene pogoje za Suho krajino, so obdelovali podatke z mislijo, da bi majhne suhokranjske kmetije s premišljeno »setvijo in žetvijo« dajale večji zaslužek.
• Tako premier kot urbanisti so nemara imeli v mislih blagovno znamko pridelkov in izdelkov z doslej nepoznanih dolenjskih kmečkih gospodarstev. Praksa namreč kaže, da je zveneče ime vredno toliko in nekajkrat več kot zavojček zobotrebcev, zavitek okusnega sira in kozarec slastnega medu, ki nosi uveljavljeno blagovno znamko.
Za zdaj najverjetneje drži, da si je Trebnje kvečjemu šele začelo ustvarjati ime v opisanem pomenu, vendar se Trebanjci nimajo česa bati, če bodo z dobrim blagom zasloveli tako hitro, kot so s fantomskimi hudejskimi mafijašL Čeprav srhljivka o domnevnem prekupčevanju s človeškimi organi sodi drugam, jo lahko postavimo tudi ob zapis o iskanih pridelkih in izdelkih, saj je v obeh uporabljenih primerih namen očitno ta, da je delo v zvezi z imidžem Trebnjega opravljeno kar najbolj temeljito. Seveda moramo pri omenjenem po vezo vanju upoštevati pomembno podrobnost: prvem primeru nekdo iskreno želi pomagati, z zgodbo o kriminalcih pa nekdo drug želi premišljeno škodovati Trebnjemu. Zgodba škodi ali pa vsaj ni koristna Toda kaj naj narede ta hip Trebanjci,
da bi bilo drugače, kot je; je že tako, da ljudje raje razbobnajo naokoli zgodbe o domnevni krvi in kakih kriminalcih kot pa o izjemnem krompirju, zdravilnem zelišču ali posebno okusnem medu.
M. LUZAR
Oglas pod šifro »takoj«
Pa tukaj nisem hotel govoriti le o slovenski naivnosti. Bolj zanimiv je podatek, ki kaže, da je volje in pripravljenosti za delo pri nas dovolj. In ker se preveč pogosto pojavljajo tisti, ki bi radi pod lažnimi obljubami temu narodu izpulili še zadnje možnosti za preživetje, bi glede razmišljanj o slovenski samostojnosti in odcepitvi našim politikom svetoval samo eno: naj se zgodi pod šifro »takoj«, brez dolgotrajnega obračunavanja, za koliko decimalk bo to donosnejše od neštetih drugih ponujenih variant. Medtem ko vi računate v decimalkah, vam spretneži odnašajo milijarde!
T. JAKŠE
Slo venci smo lahko srečen narod Toliko dela voljnih ljudi bi težko našli na tako majhnem koščku sveta Komaj je minilo truda polno poletje in so končno prišli tisti dolgi, prijetni, zasanjani, miru polni zimski večeri, že se nas po-lašča nemir. Brskamo po časopisnih malih oglasih in iščemo zaposlitev, ki bi nam napolnila ta mir. Eni zato, da bi si zagoto vili potreben košček kruha in še kaj za priboljšek, drugi samo zato, da bi imeli nekaj več ali si zagotovili boljši štart v življenje.
Mislim, da bi politik, ki bi preverjal, koliko odgovorov pride na male oglase, obetajoče delo na domu in dober zaslužek, pogosto pod šifro »takoj«, lahko mirno spal in bi se mu ne bi bilo treba bati za usodo tega naroda. Toliko volje do dela, popoldne, zvečer, ponoči, samo da je dobro plačano, pa naj bo tako ali tako, bi težko našel kje drugje. To vedo tudi tisti, ki s temi oglasi v časopisih delo ponujajo. Nekaj sto zapečatenih ku vert pride skoraj na vsak oglas, telefoni oglasnih oddelko v pa brnijo, da je neverjetno. Vedno z istim vprašanjem: »Kdo je dal oglas? Kako odgovoriti nanj?«
Najdejo se tudi posamezniki, ki pri takem ljudskem hlepenju po delu in zaslužku zavohajo takojšen in lahek zaslužek tudi zase. Pa se pojavijo oglasu » V kuverto s ponudbo pod šifro ,.sanjski služek v markah’ priložite sto dinarjev.«
• Tistemu, ki je dal obja viti tak oglas, zadostuje seveda tudi lahek dinarski zaslužek. Vedoč, kakšen je postopek pri oglasu pod šifro, se pravi, da tisti, ki pobere ponudbe, nikoli ni dolžan odgovoriti nanje, pa tudi to, da na take oglase prihaja na stotine ponudb, si lahko takoj izračuna, koliko tisočakov mu bo prinesel oglas, ki ga je stal komaj nekqj sto dinarjev. Podjetnost, ni kaj! Konec koncev je treba honorirati izvirnost, naivnost pa tudi ni zastonj.
Premalo denarja za varen pouk
Veliko negodovanja, zgražanja, kritik je ži bilo na račun poslopij po črnomaljski občini, ij katerih so bile nekdaj podružnične šole. Dana te stavbe v Dobličah, Tribučah, Stari Lipi, ne. Preloki in v Rožnem Dolu nezadržno propada•; jo v opomin tistim, ki bi morali zanje skrbeti, ii družbi nasploh. A kaj, ko ne prvi nedruga nimajo dovolj denarja, da bi se lotili temeljite ob\ nove, ki bi še edina lahko rešila ta poslopji pred tem, da se sesujejo sama vase.
Res je bilo sprejetih že kar nekaj sklepov d opuščenih podružničnih šolah, a kaj, ko črke', ki so obležale na papirju, še nikoli same nisi rešile problemov. In tudi črnomaljskega s po\ družničnimi šolami ne. Zob časa pa se pri tem prav nič ne obira, ampak je temeljito opravil svoje delo. Stavbe, ki so prazne od 5 do 20 let so — razen šolskega poslopja v Rožnem Doli,
—	neprimerne za kakršno koli uporabo, št najmanj pa za varen pouk. Vendar za matični šole, ki jim podružnice pripadajo, tudi vlaganji ne bi bila smiselna iz dveh razlogov: ker je r-okoliših premalo otrok in predvsem zato, ker ni dovolj denarja niti za šole, kjer se pouk odvija Na matičnih šolah s podružnicami tudi nimajo nikakršnih načrtov in bi zagotovo najraje videti, da jih sploh ne bi bilo.
Radi bi se jih znebili, jih prodali ali dali vsa) v najem, kot so to storili na Sinjem Vrhu, v Ziljah in Črmošnjicah, a kaj, ko tudi interesentov za kaj takega ni pretirano veliko. Skoraj povsod imajo namreč večnamenske domove, zato krajani dodatnega prostora, kjer bi se sestajali, ne potrebujejo. Med zasebniki pa se je kdo pa kdo že zanimal za propadajoče sta vbe, usta vi st pri ceni Obe strani bi namreč radi iztržili kar največ. Matičnim šolam bi denar še kako prav prišel za vzdrževanje svojih šolskih poslopij, ki ga sedaj skoraj ni Problemov pa je veliko.
• Vprašanje je, če se bodo starši še naprt) zadovoljili s stavkom, ki simbolizira razmere v črnomaljskem šolstvu: »Na kratke lahko rečemo, da je odločno premalo sredstev, da bi lahko zagotovili sodobnejŠ pouk.« Ne le sodobnejši, očitno je premah denarja celo za to, da bi bil pouk lahko varen. Dokaz za to je nedavni dogodek v st miškemdomu TVD Partizan, v katerem st imeli otroci telesno vzgojo, a seje utrgalf nekaj deset kv. metrov lesenega stropa i> treščilo na tla.
—
Pa obračališči za šolske avtobuse v Loki /j Semiču, o katerih se prav tako le veliko go voh a bo — na žalost —najbrž tudi moralo priti d nesreče, da se bo našel denar. Ob takšnih pro blemih, ki zadevajo življenjsko ogroženoi otrok, se zdijo propadajoče podružnične šoli vsem zgražanjem navkljub majhen problem. E tudi to, da morajo imeti črnomaljski učenci z j radi prostorske stiske pouk v nekdanjih spalni cah v dijaškem domu ali da večno gostujejo j srednji šoli, kar s pedagoške plati tudi ni na) bolj primemo, postane obrobnega pomena, k se zavemo vseh posledic, do katerih bi lahki prišlo ob omenjeni nesreči, ali tistih, ki črni maljskim šolarjem še grozijo.
M. BEZEK-JAK.

Pomoč je bila veliko
presenečenje
Poplave v začetku novembra so močno prizadele tudi prebivalce Krške vasi, Loč in Mosteca y okolici Brežic, a ker so skromni, so ob veliko večji nesreči v zgornjesavinjski dolini raje obmolknili. »Naša nesreča je neznatna v primerjavi z ono,« pravijo. A vendarle je ob Savi na Brežiško-krškem polju veliko kmetij, ki jim je voda uničila kmetijske pridelke, odnesla plodno zemljo in razmočila stanovanja.
Tipično je, da ob veliki nesreči na tiste številne, a nekoliko manj prizadele, vsi pozabimo. Vključno z novinarji, ki smo tudi tokrat podlegli groznemu rušilnemu valu poplav na drugem koncu Slovenije. A kcije pomoči so stekle po vsej deželi in v veliki želji ljudi, da se pomoč neposredno ponudi prizadetim, se je večina zbrane pomoči usmerjala y občino Mozirje. Zdaj že vemo, da je še toliko solidarnosti v naši družbi, da bo najbolj prizadetim zgradila novo streho nad glavo in jim omogočila preživeli, a kako bo s tistimi, ki so bili nekoliko manj prizadeti? Ne manjka jih po dolini Sa vinje in Save. Bodo prepuščeni sami sebi?
Dolenjska, prva soseda Posavcev, je že zbirala za prizadete v poplavah v tej regiji. Mnenja, daje treba najprej pomagati sosedu, so tudi v Kmečki zvezi Novo mesto. Tu so na pobudo republiške zveze sprožili akcijo zbiranja poljskih pridelkov in skupno zbrali okrog 70 ton pšenice, krompirja, koruze, repe in drugega
Solidarnosti sla se pridružili tudi kmečki zadrugi iz Novega mesta in Šentjerneja, sicer pa so se najbolje odrezali kmetje v Novem mestu z okolico, Šentjerneju in Žužemberku, kjer so vaščani še posebej presenetili. Čeprav zaradi neugodnih krajevnih pogojev kmetovanja težko živijo, so darovali zelo veliko. Slavko Košak, predsednik Slovenske kmečke zveze v Novem mestu, je zaradi tega odtočen, da bo morala njihova zveza v tamkajšnjih krajih pospešili razvoj kmetijstva.
»Največ pridelkov iz vse Slovenije je potovalo v Mozirje, zato je tudi naša zveza tja poslala dve tovorni vozili. In kaj smo ugotovili? Tamkajšnji prebivalci so dobesedno zasipani s pridelki iz vseh koncev Slovenije, tako da niti nimajo več kam zlagati. O tem smo se v zvezi pogovarjali in sklenili, da raje pomagamo našim sosedom. Stopili smo v stik s predstavniki Krške vasi ki so nam pojasnili, kako prizadeti so bili tamkajšnji vaščani. Povedali so tudi. da imajo narejene sezname oškodovancev, samo pomoči še ni nobene. Od takrat naprej nismo več veliko razmišljali.« je dejal Slavko Košak.
Dober mesec po popla vah so tako tudi v popla v-lienih vaseh okoli Brežic doživeli nekaj veselja Šofer SKZ Novo mesto je pripeljal dva polna tovornjaka pridelkov v Krško vas, nato pa še po
enega v Loče in Mostec pri Dobovi Vsem se zdi škoda, da ni že prej kdo povedal da tudi tu potrebujejo pomoč. A molk je lahko razumeti »Ljudje niso vajeni, da jim c nesreči kdo pomaga, še posebej pa neradi prosijo,« pravi Moščanka Zobariče-va »Povejte pa le,« pravi ko razkazuje potno garažo zloženih pridelkov, ki so jih do razdelitve spravili pri njihovi hiši, »da smo zelo veseli in hvaležni, saj je to prva pomoč, ki smo je deležni po nesreči«
Jože Rangus, predsednik aktiva SKZ v Šentjerneju, je potrdil, da so bili nekateri aktivisti zelo prizadevni »Ni lahko pobirati pomoč po hišah, saj te nekateri gledajo, kot da prosiš zase. Dali pa smo skoraj vsi, saj pridelke pri kmečki hiši dosti lažje odstopijo kot denar. V krajevni skupnosti Šentjernej je bilo mnogo kmetov ravno tako prizadetih v poplavi, a tega niti omenili niso. Edina zahteva je bila, da bodo pridelki res prišli v prave roke.«
V Ločah so za pomoč iz Novega mesta zvedeli šele v torek dopoldne, a točno ob 13. uri je šofer že pripeljal pred gasilski dom. Anton Žibert, predsednik aktiva SKZ v Dobovi, je povedal, da jih je poplava kljub napovedim presenetila Večina wif-čanov je začela pravočasno pospravljati, nekateri pa so le predolgo čakali Seveda veliko možnosti za umik na taki ravnini niso imeli. Od 60 dvorišč c vasi Ločejih je bilo kar 54 poplavljenih. K sreči so novejše hiše zgrajene na višjih temeljih, zato je voda zalila samo 4 stanovanja Do 16 hiš je bilo moč priti samo z izkušenimi čolnarji Večino gospodarskih poslopij je zalila voda in namočila pridelke. Zalilo je tudi precej hlevov, in ker kmetje niso imeli kam umakniti živine, je ponekod tudi po 12
ur stala v vodi, medtem ko je nekaj prašičev celo utonilo.
»Podjetja kjer so vaščani zaposleni, so precej pomagala. Pomoč je svojim članom ponudila tudi
NA KRAJU SAMEM — Takole seje Jože Rangus, predsednik aktiva SKZ v Šentjerneju (levo), skupaj z domačinoma iz Mosteca postavil pred polno garažo iztovorjenih pridelkov. (Foto: B. D.)
Posavska stanovanjska zdruga, in sicer s kratko, ročnimi brezobrestnimi krediti ter z možnost/ nakupa najnujnejših materialov brez prometne# davka. V krajevni skupnosti smo pripravili spisek najbolj prizadetih parcel Ugotovili smo, da ponc kod ne bo dovolj plug, temveč bo zemljišča po, trebno poravnati s stroji« je dejal Žibert
V Krški vasi so se ravno tako razveselili pome či, saj so ugotovili, da je voda poleg 200 ha zen Ijišč in pridelko v na poljih prizadela tudi okoli IW ton že pospravljenih pridelkov. Kot je dejal prei sednik krajevne skupnosti Jože Poldan, bodo '■ pomočjo organizacije Karitas, ki jim je podarili 11 ton pridelkov, in zdaj še ob 24 tonah pridelki iz Novega mesta nadoknadili kar 35 odst. te kolij čine. »Prispelo pomoč smo po pripravljenih setJ namih sproti razdelili. Upamo, da kar najbolj prt vično. V vasi je bilo od 164 gospodinjsli' poplavljenih 25 stanovanj, 59 kleti, 28 gospoda! skih poslopij, 2 obrtni delavnici ter trgovina i, skladišče Agrarie,« je povedal Poldan.
Po informacijah predsednika cerkvenega svd so za najbolj prizadete zbrali tudi okrog 30 tisoč j kov denarne pomoči. V Krški vasi so veliko magali tudi člani Kajak-kanu kluba, ki so vztrt no prevažali manjše stvari, pitno vodo in hrarv Zaradi grenkih izkušenj so se y vasi odločili A nakup čolna z motorjem, da bodo ob naslednji p* plavi bolj pripravljeni. Sicer pa lahko vaščani K<\ ške vasi in ostalih poplavljenih krajev dena, pomoč od občine pričakujejo šele c drugi polovi decembra. Do takrat se morajo znajti vsak po s je, saj zima, kije letos že pokazala zobe, ne čak‘
B. DUŠl
n'
•»*
Postopen prehod na višje stanarine
Sporočilo LDS Krško
Želeli bi dodatno osvetliti dogajanja v zvezi s 70-odstotnim dvigom stanarin v občini Krško. Devetega novembra je krški izvršni svet sprejel sklep o omenjenem povišanju. 22. novembra pa je občinski svet ZSSS Krško obvestil javnost, da izračun strokovne službe o povišanju stanarin ni pravilen in opozoril na možne socialne posledice sprejetja takega sklepa. Na seji vseh zborov SG Krško smo 27. novembra razdelili delegatom pisno mnenje, ki smoga v zvezi s sklepom oblikovali na seji izvršilnega odbora LDS Krško. V njem dokazujemo, da s povišanjem stanarin konec leta dosežemo t.i. ekonomske stanarine, ki znašajo 3,4 odst. od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda, in ne 1,43 odst., kot je utemeljevala strokovna služba. Zaradi vsega navedenega smo skupaj s stranko Zelenih in SDSS zahtevali, da se obravnava te točke uvrsti na dnevni red zasedanja. Pred nadaljevanjem prekinjene seje občinske skupščine so 4. decembra letos poslanci (delegati) dobili dodatno gradivo komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora, v katerem so utemeljili, da bo 70-odst. povišanje stanarin ob izteku leta tudi dejansko pomenilo t.i. tržne stanarine, kar naj bi bil tudi cilj. Delegatom je bilo rečeno, da se lahko pogovarjajo, kaj s stanarinami v januarju in naprej, saj sprejeti sklep že velja. Po burni razpravi je skupščina sprejela sklep, naj IS še enkrat prouči vse pripombe in naj le-te upošteva pri nadaljnjem povišanju stanarin in naj o tem obvesti skupščino na naslednji seji. Dvanajstega decembra 1990 pa je neformalna skupina stanovalcev (volilcev) z zborovanjem pred zgradbo SO Krško dosegla več kot (tudi od njih izvoljeni) delegati z argumenti v skupščini.
Občinski odbor LDS Krško se zavzema za postopen prehod na tržne stanarine (to pomeni tudi povišanje stanarin, vendar v razumnejšem obsegu, kot je bilo predlagano), hkrati pa mora biti pripravljen celovit program aktivnosti, ki bo omogočil ta prehod.
IO LDS Krško in delegati LDS v DPZ SO Krško
Ne morem in nočem več sodelovati
______Obvestilo volilcem Zelenih Novega mesta in širši javnosti
Poziv za samostojno Slovenijo
Apel lastnikov razlaš-cenega premoženja
•	Ta odločitev, dolgo in težko pričakovana, je izpolnitev našega intimnega osebnega dolga našim prednikom, ki so žrtvovali vse za poštenost in pokončnost.
•	Ta odločitev je izpolnitev našega dolga našim prednikom, nosilcem nedokončanega slovenstva.
•	Ta odločitev je naš prispevek slovenski obči spravi in odpravi vseh preteklih krivic med živimi Slovenci doma in v tujini.
•	Ta odločitev je naša izpolnitev dolga bodoči m rodovom, da bodo zopet spoštovana prava merila slovenske poštenosti, klenosti in pridnosti, kjer bo mesto slovenski narodni zavednosti, pokončnosti in pripadnosti.
•	Ta odločitev je jamstvo, da se preteklo gorje ne bo nikdar več ponovilo, da bo naše življenje zopet vredno življenja.
•	Ta odločitev je jamstvo, da bomo Slovenci spoštovan narod evropske in svetovne družine narodov.
S to odločitvijo dokončno prekinjamo brezumje preteklega časa, v državi Slovencev pa bosta človekovo dostojanstvo in njegove osnovne pravice nedotakljivi.
Predsednik ZLRP PRANC IZGORŠEK
Ko sem bil kot kandidat Zelenih Novega mesta z več kot 1500 individualnimi glasovi volilcev izvoljen v družbenopolitični zbor občinske skupščine in ko so Zeleni Novega mesta z dobrimi desetimi odstotki glasov postali ena izmed močnejših strank v novoizvoljenem občinskem parlamentu, sem upravičeno pričakoval vsaj dvoje: da bo uravnotežen, ekološko pretehtan in celosten družbeni razvoj postal maksima odločanja v skupščinskih klopeh in da se bodo ne le v skupščini, temveč tudi na drugih področjih družbenega odlo-
OBVESTILO
Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, imenovana pri Skupščini občine Črnomelj, zbira v okviru svoje pristojnosti podatke — pričevanja o krajih grobišč, številu žrtev, o okoliščinah, v katerih so bili izvršeni poboji, podatke — pričevanja o pravno dvomljivh procesih, o njihovih posledicah za posameznika ali skupine in drugih nepravilnostih, in sicer o pobojih v vojnem času (od 6.4.1941 do 9. 5. 1945, predvsem v letu 1942), kot tudi v povojnem času (torej od 9.5. 1945 dalje) ter o pravno dvomljivih procesih v času do 31. 12. 1953 in po tem datumu).
Naloga komisije je, da pridobi osnovne podatke za zapolnitev praznin, ki obstajajo sedaj v obstoječi dokumentaciji. Svojo pozornost usmerja k pričevanjem tistih, ki so bili neposredno udeleženi v tragičnih dogodkih, njihovih svojcev, očividcev oziroma tistih, ki so neposredno seznanjeni z obravnavanimi dogodki. Ugotavljanje morebitne odgovornosti bo komisija praviloma prepustila republiški komisiji.
Komisija obvešča občane, da lahko bodisi s pisnimi vlogami, ki morajo biti podpisane, in z. naslovom podpisnika, ker anonimnih vlog komisija ne bo upoštevala, ali pa osebno vsako prvo in tretjo sredo v mesecu — od objave ter informacije dalje — od 12. do 14. ure v mali sejni sobi Skupščine občine Črnomelj posredujejo navedene podatke.
Predsednik komisije Damjan Žalec, dipl. iur.
PRISTRANSKI ZAKON
KOČEVJE — Številni lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z območja kočevske občine so imeli zlasti v minulih 15 letih, odkar je veljala sedanja lovska zakonodaja, pripombe in predloge za spremembo lovske zakonodaje, a brez uspeha. Vsem tistim, ki so takim predpisom ugovarjali, seje celo dokazala koristnost predpisa. Tisti, ki jim divjad dela škodo, želijo, naj bi občinski organi podrobno poročali o problematiki lovstva v občini. Onemogočiti bi morali sedanji slab odnos lovcev do kmetov in gozdnih posestnikov.
-vd
• Ustava je »svečan«; celo »svet« tekst, ki ga smemo le redko spreminjati in še tedaj »s tresočo roko«.
PRIPOROČILO
•
Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma priporoča svojim članom, slovenskim in avtohtonim prebivalcem Slovenije drugih narodnosti (Madžarom, Italijanom, štajerskim in kočevskim Nemcem. Srbom, Hrvatom in Romom), medvojnim in povojnim jetnikom in preganjancem ter svojcem takrat pokončanih, živečim doma, v zamejstvu ali tujini, da se v okviru možnosti udeležijo plebiscita ter glasujejo
ZA SVOBODNO IN SAMOSTOJNO DRŽAVO SLOVENIJO
Med neusojenimi brati najugu in poveljniki vsiljene neslovenske vojske namreč spet bije s svojim repom rdeči boljševistični zmaj.
Zato s svojim glasovahjem za Slovenijo ne dopustimo, da bo še enkrat oplazil, ranil in pokončal naše otroke in vnuke, kar seje vpre-teklosti zgodilo z nami in našimi svojci.
Za združenje: RADOVAN HRAST VERA TRAMPUŽ ZDENKO ZAVADLAV
Do telefona kar mimo vrste
Potovci terjajo pojasnilo novomeške pošte
Ljudje s podeželja so pogosto še bolj ko meščani potrebni telefonskih zvez. do teh pa običajno pridej* po veliko daljši, zanje celo dražji poti. saj drogovi, delo ipd. menda tudi kaj stanejo.
Brez lastnega prispevka na Potov Vrhu najbrž še zmeraj ne bi bilfflelefon-skih žic. zato Potovci pred leti niso varčevali z močmi, ko je bilo nujno postoriti marsikaj. Žal je bil trud za nekatere zaman, saj telefona še zmeraj niso dobili. Ni številk v centrali, pravijo poštarji, in zato ne pomagajo nikakršna priporočila. Res?
Potovci. ki že leta dolgo potrpežljivo čakajo, da jim bodo priključili telefone.
kar verjeti niso, mogli, da se je pred kratkim le našla ena prosta številka, dobili pa sojo v hiši J. K., kjer bi si jo po mnenju vseh najmanj zaslužili. Tedaj, ko so vaščani složno kopali jame in postavljali drogove, so se morali ogniti zemlji J. K ., pri tej hiši namreč o kakem telefonu še slišati niso hoteli, že izkopane jame na njihovem pa so zasuli.
Zveze in poznanstva očitno še delujejo, prizadete in upravičeno ogorčene Potovce pa zanima, kdo na novomeški pošti in na podlagi katerih nujnih razlogov je odločil, da telefon dobi hiša. ki sploh ni bila v vrsti čakajočih.
Čanja predvsem pa v izvršnem svetu
spoštovali sprejeti sklepi in zakonodaja. Pa sem se grdo prevaral! Zbori občinske skupščine so na dosedanjih petih zasedanjih, kljub mojemu ostremu nasprotovanju (ki so ga nekateri eminentni voditelji te skupščine poimenoval) kot "pobalinskega"), vsaj v naslednjih primerih flagrantno kršili v občini Novo mesto in Republiki Sloveniji dogovorjeni pravni red:
1.	Skupščinsko delo je bilo paralizirano polne tri mesece in pol (od 28. 6. do 11. 10. 1990). ko se nikomur iz vodstva občinske skupščine ni zdelo vredno, da bi sklical zasedanje skupščine, čeprav so jih o tem obvezovali tako občinski statut kot tudi program dela skupščine za leto 1990.
2.	O programu izvršnega sveta — vladnem programu — so imeli zbori skupščine zato priliko razpravljati šele po štirih mesecih in pol, čeprav sije sam predsednik izvršnega sveta določil enomesečni rok za pripravo vladnega programa. Glasovanje o vladnem programu,dne 11. 10. 1990, pa je bilo nato po več kot dveurni konstruktivni razpravi svojevrstna farsa.
3.	Zbori občinske skupščine so konec junija 1990 podaljšali veljavnost
IZJAVA MKD O PLEBISCITU
Spoštovane državljanke in državljani!
23. decembra imamo Slovenci četrto priložnost, da odločamo o svoji prihodnosti. Priložnosti v letih 1848,1918 in 1941 so za nami. Četrta priložnost pa je naša.
Ne moremo zagotavljati, da se bo modrost naše odločitve pokazala takoj. Zagotavljamo pa, da naša odločitev, drage državljanke in državljani, tokrat ne bo zlorabljena.
Zato Vas pozivamo, da se v nedeljo, 23. 12. 1990, udeležite plebiscita in se na njem odločite za svobodno, suvereno in neodvisno državo Slovenijo.
IO MKD NOVO MESTO
odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Novo mesto, vedoč, daje leta nezakonit. Istočasno seje predsednik izvršnega sveta v dopisu št: 350-021/86-IS-012-3/90 z dne 19.6. 1990 obvezal, da bo razgrnitev z javno razpravo vred o »pravih — zakonitih« prostorsko ureditvenih pogojih v septembru 1990. Svoje obljube seveda ni držal. Sedaj pa občini po veljavni republiški zakonodaji grozi moratorij nad vsakršno gradnjo.
4.	Že pri osnutku dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986	1990
(v oktobru 1990) sem opozarjal na nesmiselnost sprejemanja takšnega plana, ki ga zaradi časovne dimenzije ni možno izvajati (veljavnost mu namreč z 31. 12. 1990 v vsakem primeru ugasne). Dodaten razlog za moja opozorila so bili tudi sklepi slovenske skupščine, ki je poleti 1990 uvedla »interregnum« na področju planiranja. Z enakimi argumenti sem svoja stališča branil še na novembrskem in decembrskem zasedanju skupščine s tem. da sem vztrajal na stališču, da, če izvršni svet na vsak način vztraja pri sprejemanju takšnega dokumenta, mora potem vsaj dosledno spoštovati veljavno zakonodajo. Zahteval sem tudi integralno besedilo (ne pa le iz celote iztrganih delov dopolnitev, kot jih je delegatom predložil izvršni svet), poznavajoč razmere na področju planiranja, da novoizvoljeni poslanci ne morejo poznati gradiv, ki sojih sprejemali zbori občinske skupščine v preteklem sklicu. Spoštovanje zakonodaje sem zahteval tudi iz razlogov, ker je leta v vseh fazah sprejemanja izredno natančna. IJosedanja praksa upravnih in sodobnih sporov na vrhovnem in/ali ustavnem sodišču to nesporno tudi dokazuje. Skupščina je takšno argumentacijo zavrnila in navkljub samo štirinajstim glasovom »proti« v zboru združenega dela (kvorum je najmanj 17 glasov).
To so razlogi, ki mi preprečujejo, da v skupščini, ki ne spoštuje dogovorjenega pravnega reda in kjer kršenje zakonitosti postaja pravilo, ne morem, niti ne želim več sodelovati. Posledice pa naj v bodoče nosijo tisti, ki tako navdušeno glasujejo za predloge, ki jih pripravlja občinska uprava.
mag. MARJAN RAVBAR Zeleni Novega mesta
Protestiramo
Ob krškem zborovanju
Ker socialisti težimo k popolni politični odgovornosti, ki mora vedno izžarevati voljo po upoštevanju človekovih pravic in osebnostnega dostojanstva, ostro protestiramo proti upoštevanju oblastnih organov nelegitimnih in anonimnih zborovanj, udejstvovanju pri takih zborovanjih naših uradno izvoljenih funkcionarjev ali uradno imenovanih ali priznanih voditeljev političnih strank, popuščanju izvoljenih funkcionarjev trenutnim zahtevam nelegitimnih množic, eventualnim montažam »procesov« na cesti, neregiranju zadolženih ob neprijavljenih demonstracijah, javnemu sprevračanju odgovornosti izvoljenih funkcionarjev na svoje podrejene. Protest povezujemo z dogajanjem na nelegitimnem, neprijavljenem in anonimnem protestnem zboru ljudi pred skupščino občine Krško 12. decembra 1990 in na prisotnost na takem zboru naših izvoljenih funkcionarjev in vodilnih strankarskih oseb, je med drugim rečeno v protestu Socialistične stranke Slovenije Krško. V protestu je stranka še zapisala, da ne nasprotuje zahtevi po znižanju stanarin, saj v stranki menijo, da v razvito socialno državo ne moremo brez dobro razdelanega socialnega programa. V omenjenem primeru gre namreč za uveljavljanje slovenske usmeritve za dosego ekonomskih stanarin. Stranka meni, da se mora problem reševati v parlamentu. Ostro nasprotujemo. da izvršni svet Skupščine občine Krško ni uveljavljal pravne, legitimne in redoljubne poti, temveč se je udeležil tega zbora in celo sprevrgel svojo odgovornost na podrejene tako, da ni upošteval dostojanstva posameznika, je med drugim še rečeno v protstu Socialistične stranke Slovenije Krško.
ŠE: ENA GOSPA JE REKLA
Sporočamo vam (za nas) veselo novico, da smo danes (petek, 14. decembra) v Ljubljani prevzeli novo štampiljko naše organizacije. Razumeli boste, da izdelava celotne grafične podobe naše organizacije zahteva določen čas, odločitev o imenu in simbolih stranke pa je bila sprejeta natanko pred 50 dnevi na kongresu v Novi Gorici.
Videti je, da slabo poznate dejavnost naše organizacije, čeprav o tem Dolenjski list precej piše. Naša (stara) štampiljka je zadnje mesece precej pregreta od »štemplanja« raznih dopisov, vabil in drugih dokumentov (v 3 mesecih jih je bilo preko 7 tisoč), ki se nanašajo na naše aktivnosti na raznih področjih, predvsem takih, ki v zadnjih tednih ljudi (volivce, pa ne samo naše) še kako zanimajo. Tuje ustavna in plebiscitna razprava, stanovanjski zakon, zakon o zavodih, nadaljnja usoda upokojencev in še in še.
Skratka, imamo si s kom in o čem dopisovati, še več pa se pogovarjati.
SDP Slovenije Za Občinsko konferenco Novo mesto JOŽE FLORJANČIČ
Vnovič: Dva umetnika (po smrti)
Zakaj kipar Vladimir Štoviček ni nikoli prejel Prešernove nagrade — Odmev na ____komentar »Dva umetnika (po smrti)«, objavljen v DL 6. decembra
V letošnji 49. številki Dolenjskega lista je I. Zoran v sestavku o pokojnih umetnikih B. Jakcu in V. Stovičku in njunih različnih usodah odprl tudi vprašanje, zakaj Štoviček ni nikoli prejel Prešernove nagrade, čeravno je bil zanjo kar petkrat predlagan: pri tem je kot domnevni razlog omenil tudi govorice, češ da podelitve ni »dovolila« neka eminenca. To vprašanje je na Dolenjskem po kiparjevi smrti očitno zelo živo (nanj naletimo tudi v zadnjih številkah Rasti, pri J. Matijeviču in F. Šaliju), že predtem pa seje stopnjevalo v »anekdoto«, češ da stari mojster živi le še zato, ker pričakuje zasluženo Prešernovo priznanje; da ta ni bila brez osnove, mi je v pogovoru potrdil njegov prijatelj arhitekt V. Scagnetti. Zato si dovoljujemo ob takih ugibanjih in željah po razjasnitvi resnice vsaj rahlo posvetiti v prave razloge, ker so v bistvu vendarle zelo razvidni in brez kakih posebnih ozadij.
Štirikrat zaporedoma sem namreč bil član strokovne likovne komisije za Prešernove nagrade in tedaj je bil večkrat predlagan za veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo tudi Štoviček.
, Vendar ni bil med člani komisije nikoli resneje obravnavan kot možen kandidat zanjo, že zato ne, ker je vselej kandidiral skupaj s pomembnimi slikarji ali kiparji takega formata, kot so Drago Tršar, Boljka ali Lenassi. Ker ni prišel v ožji krog izbranih, med katerimi praviloma izbira upravni odbor Prešernovega sklada (in la le izjemoma ni upošteval predlogov komisije), pa ga tudi na tej zadnji instanci najbrž ni nihče posebej priporočal. Globlji razlog za tako stališče pa je ob mojem vpogledu utemeljen v sami naravi Stovičkovega dela.
Štoviček je bil kot kipar soliden, a v bistvu starinsko konvencionalen in ne posebej izviren; bil pa je izboren meda-Ijer. Do te kiparske zvrsti, v kateri Slo-
venci (kljub Novomeščanu Šegi) nimamo posebne tradicije, pa očitno ne gojimo takega odnosa kot do siceršnjega kiparstva, najbrž tudi zato, ker v bistvu sodi nekam med kiparstvo in umetno obrt ali uporabno umetnost oziroma kiparsko oblikovanje. In že zato je Štoviček obvisel v praznini. Na to vprašanje sem ob kandidatovem imenu, sicer brez odmeva, komisijo nekoč vsaj opozoril. (Podobno seje dogajalo tudi predlagancem s področja karikature ali ilustracije.) Seveda bi Štoviček kot medaljer nagrado zaslužil, vsaj če upoštevamo najrazličnejše nagrajence s področja oblikovanja ali celo zadnjo podelitev nagrade za življenjsko delo v kostumografiji, kjer bi prav tako lahko ugibali, koliko gre pri tej zvrsti za resnično vrhunsko ustvarjalnost. V konkurenci s slikarstvom ali kiparstvom, kije polno osebne izpovedi ali ki je jasno sousmerjalo naš likovni razvoj, pa je Štoviček s svojo starinsko ustaljenostjo tudi ne glede na samo zvrst za strokovno komisijo, razumljivo, ostajal preprosto nezanimiv.
Zato iz izkušnje predpostavljam, da bi nagrade ne dočakal, tudi če bi ostal še nekaj časa živ. saj bi mu visoka starost dajala prednost pri podelitvi le, če bi ga komisije jemale kot resnega kandidata. Apeliranje predlagateljev, ki so včasih že ogorčeno opozarjali na odnos do Štovička kot na sramoto in se sklicevali na druga okolja, kjer da bi mu najvišje nacionalno priznanje že zdavnaj dali. pa je izzvenelo docela v prazno, ker se je komisija opirala na svoje, in ne na predlagateljevo mnenje. V bistvu sta torej pri Štovičku odločali o Prešernovem priznanju kiparska zvrst in zelo tradicionalen način njene realizacije. To pa dokazuje, da obrtno sicer zelo zahtevna, a vendar izpovedno skromna oblika realističnega portretnega reliefnega ki-
parstva, ki se ji je Štoviček posvetil in jo mojstrsko obvladal, ostaja mnogo bolj cenjena v specializiranih numizmatičnih krogih, ki so se zanj zavzemali, kot med ljubitelji bolj velikopotezne moderne ustvarjalnosti, kakršni odločajo o umetnostnih nagradah.
(Seveda so nagrade — pa naj bodo Trdinove, Prešernove ali Nobelove — lahko za umetnike plodno spodbudne, če jih dobijo v pravem času, lahko so materialna podpora ali — za nestorje — tudi nekakšno življenjsko zadoščenje. Razume pa se, da za simo umetnost niso prav nič pomembne. Nanjo nas sicer opozorijo, vendar o njej največkrat ne povedo nič, zato pa toliko več o času in ambientu, ki jih podeljuje.)
MILČEK KOMEU
pisma
in
odmevi
Za hitro zaprtje JE Krško
Pismo dr. M. Tomšiču
Spoštovani gospod minister!
Obračamo se tudi na Vas, ker spada omenjeno zasedanje tudi v Vaše področje.
Doslejšnji pripravljalni razgovori so bili večinoma nezadovoljivi, ker mag. Gregorič ni imel zadostnih kompetenc in je tako iz celotnega predloga k programu izpadlo nekaj za nas pomembih točk. Konkretno gre tu za scenarije, ki predvidevajo zaprtje JE Krško v šestih mesecih, v dveh in štirih letih.
Ne zdi se nam prav, da vodi priprave na protijedrsko zasedanje mag. Gregorič, ki je zagovornik atomske energije.
Če Vam je dejansko do takojšnjih in temeljitih strokovnih pogovorov, ki so predvideni v našem programskem osnutku, potem poskrbite čimprej za to, da dodelite mandat za pogajanje zagovorniku za izstop iz atomske energije, ki naj v bodoče vodi te pogovore.
Vzrok za naše pritiskanje je riziko, ki je povezan z nadaljnjim obratovanjem JE Krško tudi za nas na Koroškem. Kdaj bodo končno izvedene potrebne konsekvence iz katastrofe v Černobilu?
Vedno znova smo poudarjali, da se bomo pri hitrem zaprtju JE Krško zavzeli za primeren avstrijski solidarnostni prispevek. Tako stavljamo tudi Vam vprašanje: Kakšne konkretne ukrepe naj Avstrija za hiter izstop Slovenije iz atomske energije podpre in kako?
Za koroško iniciativo Alpe-Jadran pozdravlja: JOSEF MANDL
IN ŠE KONEC: UKRADENI INVENTAR
Na dolgovezno socrealistično »pojasnjevanje« g. M. Š. v 48. št. DL se čutimo dolžni odgovoriti in pojasniti bralcem preprosto bistvo vse zadeve. Bistvo pa je v zahtevi g. M. Š. z dne 25. 10. 1990 okoli poldneva, da naslednji dan, t.j. 26. 10. 1990, odpelje pohištvo. N 1100 dni prei in tudi ne štirinajst dni kasneje g. M. Š. ni čutil te potrebe. Torej 26. 10. 1990! V petek, 26. 10. 1990, je bil ta prostor (ki smo ga dobili v uporabo od SO Brežice brez omejitev v stilu Abderitov) okrašen in pripravljen za ustanovni občni zbor mladih krščanskih demokratov. Zbor je bil javno objavljen, plakati so bili tudi na oknih sejne sobe, vsem na očeh. Navedeno je bistvo zapleta, vse drugo so zgolj »okraski«. S tem pojasnilom je zadeva za SKD Brežice končana.
Predsednik SKD Brežice: inž. CIRIL ZUPANČIČ
ZA BOLNIŠNICO
NOVO MESTO Krajani iz Valantiče ve in Trdinove ulice v Novem mestu so namesto na grpb.ppkctjne Danice Modic
-	Lakner prispevali denar v Sklad la izgradnjo nove bolnišnice v Novem mestu. Zbrali so 3.100 din. Denar so prispevali Marija Vovk, Marija Rotar, Marija Bele
—	Obed, Škrubej, Franc in Vida Kirn, Ivanka Adam, Jože in Anica Šmajdek, Lojzka Strmec, Milka Završki, Janez in Alma Penca, Janez in Suzana Penca. družina Košir, Anica Jazbec. Marija Kos, Nada Levičnik. Jože Stepan, družina Kleindienst. Pavla Simčič, Tomaž in Danica Možina, Jože in Sonja Simčič, Agri-pina Zupančič, Janez in Milka Banovec in dr. Aleš Pišek.
•	Ustava nekega naroda je kot vino, potovanje ji škodi, zato nerada potuje. (Jambrek)
•	Naloga ustave je samo odpiranje prostih poti naravnemu razvoju. (Grabnar)
Žive naj vsi narodi!
Sporočilo črnomaljskih strank o plebiscitu
ČRNOMELJ — Vse politične stranke v črnomaljski občini so pred nedeljskim plebiscitom sprejele sporočilo, ki so ga posredovale javnosti. V njem so zapisale: »Plebiscit kot splošno ljudsko glasovanje oz. odločanje je oblika neposredne domokracije. Z njim slovenski narod in ljudstvo Slovenije prvič odločata o bistvenem, izjemno pomembnem vprašanju, ali naj Republika Slovenija postane neodvisna in samostojna država. Slovenci še nikoli v zgodovini nismo bili tako blizu uresničitve svoje davne želje, da živimo, kot želimo sami. S plebiscitom nam je dana priložnost, da povemo, kaj hočemo v prihodnje. Politične stranke v občini Črnomelj. katerih predstavniki smo se glede plebiscita sporazumeli o vseh pomembnih vprašanjih, bodo storile vse. da bo pridobitev plebiscita civilizirana, demokratična in gospodarsko napredna država vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije.
Ob iskrenih čestitah k božičnim in novoletnim praznikom želimo, da se tudi v nedeljo. 23. decembra, pravilno odločimo, in tako prispevamo k še lepšim praznikom. Srečno v samostojni in suvereni Sloveniji!«
Politične stranke iz črnomaljske občine
Slovenska šola za novo tisočletje
V rekah in ribah je manj PCB
Rezultati spremljanja vsebnosti PCB v belokranjskih rekah in ribah kažejo, da se stanje izboljšuje, vendar presenečenja niso izključena ______________________
Ideje jutri resničnost?
Kako odigrati vlogo ne samo dobrega učitelja, temveč tudi dobrega vzgojitelja v današnji šoli, kako vnesti v razredni kolektiv ustvarjalni nemir, medsebojno razumevanje, spoštovanje, kako pomagati otroku in sebi v nadaljnjem razvoju, so prav gotovo vprašanja, ki si jih pedagoški delavci zastavljajo dnevno pri svojem pedagoškem delu. Marsikdaj nam pri tem jemlje moči neprijetna siva vsakdanjost, težki materialni in prostorski pogoji, preveliko število otrok v posameznih oddelkih, šibka didaktična opremljenost itd. Vzrok je marsikdaj tudi v nas samih.
Ravno zato je spodbudno, da so med nami ljudje, ki so sposobni videti dlje od krute realnosti in sejejo za nekatere utopične ideje o moderni, drugačni slovenski šoli, v katero bi raje zahajali tako učenci kot učitelji.
Pedagoški delavci dveh najštevilčnejših pa materialno in prostorsko naj-siromašnejših šol, OS Katje Rupene in OS Milke Šobar-Nataše, smo redno mesečno konferenco v decembru namenili srečanju z Janezom Svetino, zagovornikom moderne slovenske šole. Svetina trdi, da slovenska šola kljub
svojim uspehom ni »dokončna« šola, s katero bi bili lahko zadovoljni. Vzroke
išče tako v njeni zdajšnji organiziranosti kot v njenih vsebinah, zelo pa poudarja razpoloženje, vzdušje, ki naj bi vladalo v šoti. K temu lahko največ prispeva pedagog, ki se zna zapreti vase in zna dajati in jemati vse v pravi meri, kot pravi stara grška modrost.
Obetajoče možnosti za prihodnji razvoj slovenske šole, ki jih nakazuje Janez Svetina v svojem konceptu, objavljenem v knjigi Slovenska šola za novo tisočletje, smo učitelji omenjenih šol sprejeli za svoje. Vprašanje je le, koliko jim je odprta pot v novih šolskih zakonih.
Mogoče bodo danes utopičene ideje v zares demokratični družbi jutri postale resničnost. Zavedam pa se, da je vse to proces, ki zahteva — čas.
NEVENKA KULOVEC OŠ Milke Šobar-Nataše
BELA KRAJINA — Vsebnost poli-kloriranih bifenilov (PCB) v belokranjskih rekah in v ribah je letos manjša kot v preteklih letih, kar daje upanje, da se tovrstna onesnaženost voda le zmanjšuje. Vendar negativna presenečenja nikakor niso izključena, zato je treba raziskave oziroma spremljanje stanja nadaljevati.
Analize voda so v preteklih štirih letih pokazale veliko nihanje vsebnosti PCB; največ je bilo te nevarne snovi v vodi v jeseni in pozimi, včasih tudi 1000-krat več od dovoljene oziroma še dopustne količine enega nanograma PCB v litru vode. Letos marca, junija in avgusta je bilo na izviru Krupe povprečno 100 nanogramov PCB v litru vode, približno polovico manj pa nižje pri Perovem mlinu in pri Kloštru pred izlivom Krupe v Lahinjo. Lahinja pred izlivom v Kolpo pri Primostku vsebuje še manj PCB, vendar junija in avgusta še vedno veliko: 39 oz. 51 nanogramov na liter. Hkrati pa so se količine PCB v Kolpi pri Metliki in Kamanju povprečno za polovico zmanjšale, tako daje bilo 8 oz. 6 nanogramov na liter vode, kar pa je še vedno nad dopustno mejo.
Za reden odvzem vzorcev vode štirikrat na leto skrbi Vodnogospodarsko podjetje iz Novega mesta, analize pa opravljajo v Zavodu za socialno medicino in higieno. Ta zavod že četrto leto spremlja tudi vsebnost PCB v ribah iz belokranjskih rek. Letošnje analize kažejo, da od 24 rib iz Lahinje in Kolpe nobena ni imela več PCB, kot je po mednarodnih normah še dopustno, to je 2 miligrama na kilogram užitnega
mesa. Največ PCB je bilo v ribah leta 1987, ko sta od desetih platnic imeli dve preveč PCB, od osmih klenov pa kar šest. Letos ni bilo niti ene takšne ribe, ena platnica je imela 1,33 mg/kg, en klen 0,53 mg/kg, vse druge ribe pa še manj. Razlika se kaže tudi v tem, da imajo ribe iz Lahinje in Kolpe pri sotočju z Lahinjo nekaj več PCB, tiste iz Kolpe pri Rosalnicah in Kamanju pa veliko manj. Vseh skupaj so analizirali po 10 platnic in klenov, za kontrolo pa še iz Kolpe pod sotočjem v Lahinjo dve ščuki, krapa in mreno, vsebnost PCB pa je bila podobna kot pri ostalih ribah. Za ribiče vsekakor razveseljivi rezultati. Iz
RIBIČ IN ŠČUKA — V ščuki manj, v ribiču več PCB.
Važen je uspeh, ne proslava
Ob 20-letnici OŠ Milke Šobar-Nataše v Črnomlju
nje pomladi predšolski oddelek, ki ga obiskuje skupina motenih otrok enkrat
ŠE DOSTI DELA ZA ZŠAM
KOČEVJE — Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kočevje (ZSAM), ki delujejo že nad 33 let, ob koncu leta ugotavljajo, da so bili pri delu uspešni. V svojih vrstah imajo nekaj nad 660 članov, ki so v večini pripravljeni delati v tej organizaciji, zlasti pri uresničevanju članskih nalog. V programski zasnovi za delo v prihodnjem letu nameravajo posvetiti več skrbi izobraževanju članov ter zmanjševanju prometnih prekrškov in nezgod v prometu. Zavzemajo se, da bi se opravila za minulo leto podrobna analiza s področja varnosti v prometu na območju občine.
V. D.
Konec novembra je minilo 20 let, kar je bila v Črnomlju ustanovljena Posebna osnovna šola, ki seje 1975 preimenovala v OŠ Milke Šobar-Nataše. Pravzaprav sta bila v jeseni 1970 odprta le dva oddelka, v petih letih pa'je šola postala popolna osemletka, ker se je iz Tolmina, kjer so se bili šolali, vrnilo za tri oddelke otrok. Otvoritev Posebne osnovne šole je bil tedaj odmeven dogodek, saj je šolska stavba prva novogradnja v Sloveniji, namenjena otrokom z r
; motnjami v duševnem razvoju.
Okrogle obletnice so čas proslavljanj, so čas predstavitve uspehov, so čas, za katerega smo prisegali, da ga je treba delovno proslaviti. Ob 20-letnici na šoli niso proslavljali, kar pa ne zasenči uspehov, kot jih razume sedem-najstčlanski kolektiv. Uspeh dvajsetih let je celovita obravnava lažje in predvsem srednje prizadetih od predšolskega obdobja do zaposlitve. Poleg osnovnega dela, vzgoje in izobraževanja lažje duševno prizadetih otrok in mladostnikov usposasblja šola srednje prizadete otroke v oddelku za delovno usposabljanje, ima logopedsko ambulanto za potrebe Bele krajine, vključuje Delavnice pod posebnimi pogoji ter od letoš-
Kaj pišejo drugi
Politično barantanje z gozdovi
Je nova demokratična oblast res namenila gozdarstvu popolno uničenje?
Moratorij je zunanje znamenje kaotične vlade, torej družbe, za katero sta značilna negotov in nepredvidljiv razvoj dogodkov in popačenost vseh razumskih odločitev. Take zakone sprejema samo tisti, ki ne ve, kaj hoče; kdor pa tega ne ve, ne more voditi naroda — če pa že, ga vodi zanesljivo v prepad. Kako je mogoče po več kot tisočletnem neenakem boju za obstanek na tako cenen način ponujati slovensko zemljo, gozdove in drugo premoženje tistim tujcem, ki so nas ves čas zatirali in izkoriščali. Predlagatelji zakona o moratoriju se zagovarjajo, da so imeli v mislih samo vračanje premoženja kmetov, ne pa bivših veleposestnikov in daleč najštevilnejših oškodovancev — nekmetov. Dvesto let po uveljavitvi temeljnih civilizacijskih načel francoske revolucije (egalitč), si veljaki slovenske kmečke stranke na tak paranoiden način zamišljajo »pošteno« popravjjance krivic. Prejšnji vladi v petinštiridesetletnem obdobju ni uspelo v tako kratkem času postaviti na cesto na stotine gozdaijev. Jutri se jim lahko pridruži še tisoče lesarjev, in prav lahko razumemo brezup in nesrečo njihovih družin, izzvano s tako nehumanim popravljanjem krivic.
Cinično bi bilo najprej opustošiti gozdove in degradirati v njih delujočo inteligenco, nato pa iskati kontinuiteto z evropsko civilizacijo.
in širi nadzor družbe nad ravnanjem z vsemi gozdovi, ne oziraje se na vrsto lastništva. Zaradi naraščajočih klimatskih (zdravje), hidroloških (pitnih voda), varovalnih (erozija, plazovi), naravovarstvenih (redkosti), rekreativnih (oddih) in drugih nalog, ki nimajo neposredne zveze s sečnjo, dobiva ekosistem gozd v razvitejših družbah pomen socialnega sistema, ki je trdno vtkan v integralno narodnogospodarsko politi-
Povprečno je na svetu tretjina družbenih, tretjina zasebnih in tretjina gozdov v mešani lasti. Pri nas pa je kar 66 odstotkov gozdov v zasebni lasti. V vseh naprednih državah si prizadevajo, da bi imeli čimveč družbenih gozdov, ne zaradi lastninskih interesov, ki so vezani s pridobitniškimi, temveč zaradi varovalnih in socialnih nalog. Te ne-merljive dobrine (property rights), ki večkrat presegajo vrednost prodanega lesa, postajajo v vseh razvitejših okoljih čedalje pomembnejše, zato se poglablja
Tragika ene in druge strani
Demokraciji predlagam, da naj za svoje bralce opiše usodo bataljona Cankarjeve brigade na Javorici 16. marca 1944. Tedaj je padlo več kol 90 odstotkov moštva, velika večina potem, ko so že položili orožje. Uničile so ga domobranske sile pod vodstvom SS. Zgodovinskih podatkov o tem je dovolj. Pripominjam samo, da se je to zgodilo v času, ko je bila narodnoosvobodilna vojska že priznana kot zavezniška vojska. Zmagovalci na Javorici so imeli možnost zajete vojake internirati. Kaj po mojem mnenju pomeni pisati o polpretekli zgodovini v duhu sprave? Da je šlo za komunistično revolucijo, je zgrešeno. Da pa je bilo tudi nekaj revolucionarnih elementov, ni mogoče zanikati, saj so krščanski socialisti svoj časopis, ki so ga leta 1942 izdajali, imenovali Slovenska revolucija. Vodilna misel je bila narodna osvoboditev in s tem ustvarjena možnost za pravičnejši družbeni red Osnovni okvir temu naj bi bilo zadružništvo s svojim demokratičnim ustrojem. Ta pečat nosi načrt, ki so ga spomladi 1944 zarisali gos-
podarski strokovnjaki — borci NOB. Da je bil oborožen upor nesmisel in škodljiv? Tudi ne drži O uporu ni razmišljala samo OF, ampak tudi nasprotna stran, samo da ni imela poguma zanj. G. Rozman ocenjuje to opcijo kol najboljšo z vprašanjem, ali je bila uresničljiva. V življenju pa je vedno utko, da je treba tvegati
Prav tako ne drži trditev, da je bilo vse skupaj državljanska vojna. Menim, da lahko zapišem, daje bila ogromna večina Slovencev zaradi elementov državljanske vojne nesrečna in da je to tragika ene in druge strani. Večina borcev ni kriva, da so bile mnoge vrednote NOB-ja poceni zapravljene, enako tudi večina tistih, ki so bili na nasprotni strani ni kriva, da sejih drži pečat kvislinštva.
Popolnoma nedolžni pa so pri tem potomci tako eni, kot drugih. In na teh je danes naloga, da popeljejo enoten slovenski narod v krog drugih evropskih narodov. Za to pa je sprava nujno potrebna!
JOŽE PENCA (Demokracija, 18. decembra)
Krupe so analizirali dve postrvi, večja je imela preveč PCB, manjša pa pod dopustno mejo, vendar še naprej velja priporočilo; ne jejmo rib iz Krupe!
Potek raziskav vsebnosti PCB v ribah iz belokranjskih rek je zasnovan na petletnem načrtu, tako imenovanem monitoringu, ki naj bi se zaključil prihodnje leto z analizami večjega števila več vrst rib, tako kot leta 1987, prvo leto raziskav. Po teh opravljenih analizah bomo lahko z veliko mero gotovosti ugotovili, v kolikšni meri so ribe iz be-
lokranjskih rek še onesnažene s PCB. Že i
tedensko.
Omenjene dejavnosti so nastajale postopoma in z veliko mero razumevanja širšega okolja. V dvajsetih letih seje med šolo in družbo spletlo stotine nevidnih vezi. Razraščati so se začele ob ustanovitvi Delavnice pod posebnimi pogoji ter dobrodelnih prireditvah v korist tistim, ki jih je narava prizadela za vedno.
Danes rojstni dnevi niti niso tako pomembni, važen je delovni uspeh, važno je, kako so delovne niti kolektiva vtkane v minula leta, da se zaradi vse manj spodbudnih dejstev ne bi pretrgale. Kolektiv šole s skrbjo in zaupanjem zre v prihodnje čase. Obstajajo želje, da bi v prihodnje še več naredili na področju predšolske vzgoje in zaposlovanja invalidnih oseb. Kolektiv se zaveda, daje odnos družbe do svojih manj sposobnih članov odvisen od stopnje humanosti, od osveščenosti, od materialnih možnosti. Slednje tudi v minulem dvajsetletju niso bile rožnate, vedno pa je prevladalo razumevanje in topel človeški odnos do ljudi, ki jih je narava prikrajšala za samostojnost.
VIDA ŠUTEJ
: sedaj pa predvidevamo, da mnogo manj kot pred leti. Letošnje raziskave s polovično udeležbo financira republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, ostala potrebna sredstva pa prispevajo semiška Iskra, občini Črnomelj in Metlika ter metliška ribiška družina.
Toliko o vodah in ribah, sedaj pa še nekaj o ribiču, avtorju tega članka, ki skupaj s svojim ribiškim tovarišem Tonetom Klepcem iz Kloštra lovi ribe za analizo. Po odkritju ekološke katastrofe v Beli krajini sem se kot ribič začel zanimati za to zadevo. Kaj kmalu me je začelo zanimati, koliko PCB imam v svojem organizmu. Junija 1987 so mi v Ljubljani opravili preiskave krvi in
maščevja, ki so pokazale prekomerno To sem si taki
vsebnost PCB. To sem si takrat razlagal s tem, da sem prej rad jedel ribe, ki sem jih ujel v Kolpi. Kasneje sem le sem in tja pojedel kakšen košček ščuke ali platnice. Vendar so mi letos septembra ponovno analizirali kri na vsebnost PCB in rezultat je bil presenetljivo slab: 16,7 nanograma PCB na gram krvi, kar je nad dvakrat več kot pri prvi analizi in štirikrat več kot znaša še dopustna meja štirih nanogramov, s katerimi je obremenjen verjetno vsak človek v industrializiranih deželah. Tudi moj primer, zlasti pa primeri semiških delavcev, ki so jim izplavljali PCB, primerjani s kontrolno skupino, kažejo neugodno dejstvo, da se vsebnost PCB v ljudeh povečuje, tako v Semiču kot prebivalcem
krajev ob Kolpi. Alije okolje v Beli krajini tako obremenjeno s PCB
'B, da se nevarni PCB kljub vsemu kopiči v človekovem organizmu? Vprašanj v zvezi s tem je še veliko, odgovore pa pričakujemo od obsežne znanstvene raziskave, ki jo načrtujejo pri univerzitetnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa.
IGOR JUGOVIČ
ko. Tudi grozečim in dramatičnim podnebnim spremembam (sušnost zaradi učinkov tople grede) se bomo lahko uspešno upirali samo z ustrezno oblikovanimi gozdovi.
Nova gozdarska zakonodaja bi morala biti narejena v skladu s resničnim prizadevanjem za vstop v svetovne tokove življenja in dela.
(Delo)
MITJA CIMPERŠEK
ZAHVALA ZA POMOČ PRI OBNOVI POGORELEGA HLEVA
Požar, ki je 20. septembra letos zajel poslopje našega hleva za govejo živino, je pustil za seboj žalosten prizor. Poleg uničenega poslopja smo ostali tudi brez celoletnega pridelka sena in slame. Če ne bi bilo prizadevnih gasilcev in vseh drugih, ki so hitro priskočili na pomoč pri gašenju in reševanju živine, bi bila škoda še večja, saj je ogenj grozil tudi drugim poslopjem.
Zdaj, po treh mesecih trdega dela, stoji na našem dvorišču obnovljen hlev z novo streho. Ni nam treba več vsak dan strahoma poslušati vremenskih napovedi, ki obetajo padavine in ohladitve. Vsega tega pa ne bi bilo, če nam ne bi priskočili na pomoč številni posamezniki in delovne organizacije. Ne moremo našteti vseh, ki ste nam pomagali, saj vasje bilo veliko. Radi pa bi se še enkrat zahvalili vsem skupaj. Hvala vam za ves vloženi trud, za zbrani denar, les, seno, gradbeni material... Dobili smo pomoč od tolikih posameznikov in delovnih organizacij, da smo globoko ggnjeni in tega ne bomo nikdar pozabili. Se posebej pa bi se radi zahvalili vaščanom Brezja, Kamenice in Hinje ter vsem zaposlenim Metalne iz Krmelja.
Mnogokrat se solidarnostna pomoč enači s puhlo frazo. Tega pri nas doma ne moremo reči. Olajšanje in veselje, ki smo ga doživljali ob polaganju zadnjih vrst strešne opeke na streho našega hleva, lahko razumejo le tisti, ki so že na svojem imetju občutili posledice divjanja ognjenih zubljev.
Družina FLAJS iz Brezja pri Krmelju
ZAKAJ LE V OZKIH KROGIH?
Naj nestrpnost ne menjuje imen ulic!
Borci o spreminjanju
Zbor skupnosti borcev XV. divizije, kije bila neposredno osvoboditeljica Ljubljane, in odbor skupnosti borcev IV. SNOUB Matija Gubec, ki je v borbah za osvoboditev Ljubljane pretrpela največje žrtve, najostreje protestirata zaradi namer organov mesta Ljubljane o preimenovanju ulic in trgov v glavnem mestu naše republike. Menimo, da bi bil tak sklep produkt sovraštva do preteklosti in odraz neci-vilizacijskega, nekulturnega in nedemokratičnega ravnanja. Tak sklep, sprejet pred plebiscitom, bi pomenil, da nekatere silnice v naši družbi želijo plebiscit samo zaradi upravičevanja svojih ozkih strankarskih in ideološko obarvanih tendenc.
Mi borci, osvoboditelji mesta Ljubljane smo kot pripadniki NOV že v času NOV dosledno spoštovali kulturne, politične in druge pridobitve iz naše preteklosti. Vzgojeni smo v duhu kmečkih uporov, upora v J udenburgu; napajali smo se s herojstvom slovenskih vojakov pod vodstvom generala Majstra in v duhu osvobodilnih tradicij našega in drugih narodov Jugoslavije in celega sveta. Poimenovali smo naše enote z imeni Matija Gubec, Ivan Gradnik, France Prešeren itd. To smo napravili zato, ker smo bili pravi Slovenci, ideološko neobremenjeni.
Omenjeno spremembo imen želijo ljubljanske politične oblasti izpeljati brez prebivalcev našega mesta, četudi se na vsa usta govori o demokraciji. Čeprav se želi sprejeti sklep o preimenovanju ulic in trgov že v decembru, Ljubljančani še ne vedo, katerim od najavljenih 200 ulic se piše smrtna obsodba in s katerimi novimi imeni bodo Ljubljančani »osrečeni«. Sprememba imen naj bi po nekaterih izračunih stala približno 4 milijone dinarjev. Bolje bi bilo ta denar dati socialno ogroženim.
Na udaru so v glavnem imena ulic in trgov, ki se nanašajo na NOV in posamezne nosilce tega osvobodilnega boja, pa tudi druga. Borci omenjenih enot ne želimo, da bi kdo brez utemeljitve in predvsem zaradi trenutnih ideoloških nestrpnosti sprejemal sklepe, ki bodo žalili ponos Ljubljančanov in imeli stalne negativne posledice za krepitev domoljubja, posebno pri mladi generaciji.
' (Iz daljšega pisma skupnosti borcev XV. in XVIII. divizije)

■r
rušil« a

Izšla je Fužina
Časopis Dvorjanov
Te dni lahko Dvorjani in ostali prebivalci Suhe krajine berejo najnovejšo številko Fužine. Tako je ime še naprej
aktualno in nosi s sabo v zgodovino ponos nekdanje železolivame. Časopis je
tiskan na štirih straneh, in sicer v Tiskarni v Novem mestu. Letos je Fužina izšla enkrat in je hkrati v dveh letih to tretja številka.
sih stala na Dvoru.
KOČEVJE — Deset krajevnih združenj ZZB NOV v kočevski občini vključuje 1.200 članov. V minulih dneh so člani te organizacije razpravljali in sklepali o izjavi izvršnega odbora ZZB NOV Slovenije, ki se nanaša na ustavna določila, o pripravah na bližnji plebiscit, o deklaraciji o Kočevski in ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na bodoči razvoj občine. Mnogo je govora tudi o članskih vprašanjih, kakor tudi o nameravanem obdavčevanju pokojnin. V tej zvezi ugotavljajo člani borčevske organizacije, *da je bilo v tej zvezi odločno premalo razprav in da so bile obravnave bodoče davčne politike le v ozkih krogih. Domala na vseh sestankih se zavzemajo, da bi, bodoča davčna politika upoštevala težki socialni položaj posameznih prebivalcev.	^ ^
Vsebinsko najbogatejši in najdaljši je prispevek z obiska krajanov Dvora v domu starejših občanov v Novem mestu. Kako živijo Dvorjani v domu in kakšna je jesen življenja, opisuje Jožica Legan. Seveda je branja za zahtevnejše bralce premalo. Peščica v odboru pač ni mogla zajeti vsega. Tudi kakšna kritična beseda se najde vmes. (Kako živijo
Dvorjani?). Preberite!
Prej in sedaj
Razmišljanje o težavah
Ob vsesplošnem tarnanju človek nehote pomisli, kako je danes in kako je bilo nekdaj. Bila sem samohranilka z dvema sinovoma. Nihče me ni vprašal, ali imamo kaj jesti ali ne. Nobena sobota ni bila prosta. Nobenega pralnega stroja ni bilo. V nedeljo sem, namesto da bi imela čas za otroke, hodila na tečaj za polkvalifikacijo. Vidim pa, da ne dobim niti pare več kot tisti, ki niso imeli nobene kvalifikacije.
Kot nekdanja delavka Novolesa sem z zanimanjem prebrala zapis, da v Novo lesu ni malic. To bi moralo biti že pred 10 leti, če ne še prej, pa ne bi tako propadli! Ko smo bili v Novolesu, te ni nihče vprašal, ali imaš malico ali ne. Takrat tudi ni bilo vrtca. Vzela sem na stanovanje več žensk, dala posteljo in hrano in prosila za izmeno, da mi pazijo na nepreskrbljena sinova. Oče ni v štiridesetih letih vprašal, če imajo otroci kaj jesti ali če potrebujejo zvezek.
Bog me je uslišal, da sem imela toliko moči, da sem otroke preživila do polnoletnosti Ni me sram, imam dobre in poštene otroke. Enkrat mi je hčerka pisala.• »Mama, lepše dote mi ne bi mogla dati, kot je ta, da si me naučila delati in pošteno živeti!« Tega pisma ne bom nikoli pozabila. Vsaj hčerka mi je po veda-la resnico, če mi je drugi ne priznajo. Lepo sem jih vzgajala, pa nisem zmagala in danes niso moji žulji nič vredni Otroke sem učila, kot so mene učili starši spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji Kjer je vera, tam je ljubezen, kjer je ljubezen, tam je Bog, kjer je Bog, tam ni nadlog.
ANA
Človeku, ki je z Dvorom povezan, nudi časopis prijetno branje, saj oživlja spomin na vse tisto, kar kolo zgodovine nenehno obrača in spreminja. Kaj seje dogajalo leta 1901? Zakaj so 1. 1952 množično podirali kapelice? Kako hitro so gasilci 1. 1934 v Trebči vasi pogasili požar? Take pomembne in nepomembne dogodke spremlja in pojasnjuje uredništvo Fužine. V božični številki lahko berete še o zgodovini najstarejše
cerkve iz romanske dobe (poleg cerkve sv. Miklavža v Žužemberku), kije vča-
Srečanje
duševno
prizadetih
Dragocena pozornost 11
11. decembra so se v jedilnici Doma starejših obačnov v Novem mestu zbrali duševno prizadeti občani in njihovi svojci. Letos jih je bilo okoli 120, še več kot lani, ko je bilo to srečanje prvič. Prišli so iz vseh koncev novomeške občine, od Žužemberka in Šentjerneja pa do Škocjana in Mirne Peči. V njihovih očeh seje zrcalilo veselje, z njihovih obrazov je bilo razbrati, da so srečni.
Uvodni nagovor je imela direktorica Centra za socialno delo Darja Podbev-šek, pozdravil pa nas je tudi novomeški župan Marjan Dvornik. S krajšim kulturnim programom so se predstavili učenci OŠ Dragotin Kette pod vodstvom tovarišic Vojke Babič in Hede Kastelic ter varovanci Delavnice pod posebnimi pogoji Majda, Jani in Nevenka. Za sprostitev in razvedrilo sta tako kot lani poskrbela Ivan in Stane Šiška s svojo harmoniko.
Predstavnik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Ivo Škof je poudaril, da se morajo starši duševno prizadetih povezati v društvo in skupaj aktivno nastopati in zastopati interese svojih otrok.
Smisel takih srečanj je zbliževati ljudi s podobnimi težavami, jim pokazati, da v svoji nesreči niso sami, in jih razvedriti. Vsaka majhna pozornost tem preprostim ljudem veliko pomeni, vse leto se jo bodo z veseljem spominjali in bodo vsi nestrpni pričakovali novega vabila. Organizatorji se bomo trudili, da bo prihodnje leto srečanje zaživelo v novi, drugačni obliki, s še širšim obsegom.
Letošnje srečanje so s finančnimi sredstvi omogočili Občina — področje socialnega skrbstva, Republiški zavodi za zaposlovanje — enota Novo mesto in Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije.
Srečno in nasvidenje prihodnje leto!
BORJANA ERŽEN
in delajo vikendarji v vinorodni gorici Pod Šentpavlom? Ali so zadovoljni z
Res, z malo več pomoči in sodelovanja bi lahko Dvoijani bolj pogosto izdajali svoj list. Moramo pa pohvaliti vse tiste obrtnike, ki so finančno podprli izid te številke. Tudi z njihovo pomočjo prenaša Fužina glas Dvorjanov po vsem svetu.
S. MITRIČ
»JETNISKI« GRB — V metliškem grbu je stolp utrdbe, na katerem sta dva krokarja. Tudi na steni v poročni dvorahi v metliškem gradu visi ta grb. Gre za bogato tapiserijo, na kateri pa je podoba metliškega grba malo drugačna, kot je v resnici. Na tapiseriji so vrata v utrdbo zaprla s težkimi železnimi rešetkami, pravilno pa teh rešetk ni. Zakaj rešetke na tapiseriji? Stvar je takoj jasna: naredili sojo zaporniki na Dobu.
KRKA HANNOVER 1000 DEM
ZA POPLAVUENCE
V	Slovenskem kulturnem-šport-nem društvu KRKA v Hannovru se nas je na novembrski veselici /bralo veliko število rojakov in prijateljev našega društva. Tudi mati /upanja sosednjega mesta Langenhagna. partnerskega mesta Novega mesta, se je z nami razveselila ob ubranih zvokih ZOF-A.
V	dobrem razpoloženju smo mislili tudi na domače ljudi, ki so jih prizadele letošnje poplave in druge naravne katastrofe. Društvo je namenilo del izkupička tombole za prispevek za poplave v Sloveniji. Izkupiček tombole smo zaokrožili iz društvene blagajne, tako da vam danes pošiljamo ček za 1.000 DM (tisoč nemških mark).
Uredništvo Dolenjskega lista prosimo, da znesek preda skupni akciji Dolenjske za ublažitev škode zaradi poplav.
S spoštovanjem in pozdravi.
Upravni odbor KRKE, predsednik JOŽE ZAVEC
Izgnanci želijo biti povezani
Na poziv se je odzvalo veliko ljudi — Želijo imeti samostojno nadstrankarsko društvo — Njegova naloga ne bi bila samo negovanje zgodovinskega spomina
Spomin na prof. Zobca
Od tega je zdaj že več kot trideset let. Že takrat je bil prof. inž. Ivo Zobec v kar spoštljivih moških letih. Takrat, ko je učil in vzgajal na novomeškem učiteljišču. Vedeli smo, da bo dočakal visoko starost. Njegova pokončna hoja in vedno nalezljiv optimizem sta bila za to naše prepričanje več kot otipljiv dokaz.
Bilje odličen profesor kemije in biologije, učil je tudi nemški jezik, nekaterim generacijam je bil skrben razrednik; bil pa je še več kot to: dober človek. Človek z evropsko širino znanja in spoštovanja vreden pedagog. Pri njegovih predmetih smo se učili iz učbenikov (le-te je tudi sam pisal), še največ pa so za nas veljale njegove življenjske izkušnje. Učil nas je tudi med vrsticami. Mnogokaj smo dojeli in uporabili šele kasneje: v razredu in v življenjskem vsakdanu. Peljal nas je v naše gore, odkrival nam je lepoto narave. O vsem živem v naravi je govoril z občudovanjem in s spoštovanjem. Spoštovanje do človeka je izžareval s posebno življenjsko vedrino. Da, čutili smo, da nas je spoštoval, da je bil naš prijatelj, zato smo ga imeli radi.
Zato, dragi prof. Zobec, z vsem spoštovanjem: HVALA za leta, ko ste se razdajali tudi bodočim učiteljem, in še za vse tisto, kar je od Vas ostalo v nas.
DANICA ZUPAN
•	Sloga je p Sloveniji samo kino. (TOF)
•	Denar služim zato, da ga lahko podarim drugim (Hammpr)
•	Od vzvišenosti do smešnosti je samo korak. (Napoleon)
DOMAČE TRNJE
•	Vsi poznajo pravila igre, toda vsakdo igra svojo igro.
•	Steklenica je odprta, toda partijski duh noče iz nje.
•	Doživeli smo pluralizem mišljenja Še rajši bi imeli pluralizem kruha, mesa..
•	Pri nas vlada demokracija Vsi se morajo včlaniti v demokratsko stranko.
•	Birokratski papir se ne strga, traja
večno.	.	,	,
DUŠAN STARČEVIČ
Pred meseci je prišlo do pobude, da bi se bivši izgnanci povezali v samostojno, nadstrankarsko društvo. Vanj bi se vključili v prvi vrsti tisti, ki so bili v nemških taboriščih (Umsiedlungslager). po želji pa tudi ljudje, ki so bili med vojno izgnani v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno, prav tako tudi bivši »ukradeni otroci«. Zaželeni bodo tudi člani iz vrst potomcev, ki na srečo niso bili v taborišču, jih pa zanima vse. kar je povezano z izgnansko usodo njihovih staršev.
Odmev na poziv pobudnikov je bil neverjetno velik. Na Nedeljca. kije začel to akcijo, še vedno prihajajo številna pisma z izrazi pripravljenosti za sodelovanje v društvu. V Dobovi seje junija lani sešlo več kot sto bivših izgnancev.
V POMOČ SLEPIM
NOVO MESTO — Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto se iskreno zahvaljuje družini Ku-ševič iz Brežic, Meškova 4, za odstopljeni znesek Zavarovalne skupnosti Triglav — OS Krško v korist slepih socialno ogroženih članov medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Novo mesto.
ki so prav tako pozdravili to pobudo. Menijo namreč, da je res zadnji čas. da se bivši izgnanci trdneje povežejo, ker sicer še spomina ne bo več na ta del zgodovine slovenskega naroda na trnovo pot slovenskega izgnanstva v letih 1941	1945. Zgodovinski spomin
ni namrtč sam sebi namen, pač pa nam mora dajati moč in veselje za življenje v težko priborjeni svobodi, v samostojni in suvereni Sloveniji.
Kakšne naj bi bile naloge društva? Najprej bo seveda v funkciji negovanja zgodovinskega spomina, da pokolenja, ki prihajajo, ne bodo pozabila, da so bili bivši izgnanci prve žrtve nacističnega genocida nad slovenskim narodom. Treba bo zbrati spominska pričevanja, dokumente, podatke in jih objaviti v publikacijah ali celo v zborniku, ki bi omogočal pogled za kulise življenja izgnancev, njihovega spontanega odpora, pobegov, smrti itd. Bil bi že čas, da obeležimo vsaj najvažnejjša taborišča v Nemčiji. Mnogi bivši izgnanci bi radi obiskali kraje svojega trpljenja, pa doslej niso mogli, ker ni bilo ustrezne organizacije, ki bi jim to omogočila. Ni malo bivših izgnancev, ki trpijo zaradi posledic izgnanstva, pa jim je zato treba pomagati z organizirano zdravstveno in socialno pomočjo, kar je bilo doslej
VESELIJO SE SREČANJA — Več kot 50 starostnikov se je v soboto zbralo v gostinskih prostorih blagovnice v Žabji vasi na svojem že tradicionalnem srečanju, kiga vsako leto pripravijo aktivisti Rdečega križa. Srečanje starostnikov je le ena od prireditev te najbolj dela vne organizacije v krajevni skupnosti. A ktivi-sti Rdečega križa, ki jih vodi Anka Urbančič, izpeljejo še mnoge druge akcije.
Za poplavljene so zbrali skoraj 30.000 din, obiskujejo svoje krajane v Domu starejših občanov in na domu, pomagajo mladim družinam, za novo leto bodo obdarili vse starostnike, in validne krajane in bolne.« Radi bi, da bi z nami delali mladi. Naš odbor se že 16 let ni spremenil,« je potožila Anka. (Foto: J. Pavlin)
Tudi prevozniki grozijo s stavko
Zasebnemu prevozništvu grozi razsulo, zato predlaga vladi več ukrepov
močno zapostavljeno. Spodbuditi bi morali tudi znanstveno raziskovanje fenomena izgnanstva, da bi videli, kako je v taboriščih rasla narodna zavest ljudi, kije bila morda prej zapostavljena. Nacionalne in socialne izkušnje, nastale v izgnanstvu in v odporu proti njemu, so lahko še vedno močna in živa prvina zavesti in ravnanja pripadnikov slovenskega naroda v sedanjosti in prihodnosti.
Društvo naj bi prispevalo tudi k odpiranju pogleda v prihodnost, h graditvi mostov, k sodelovanju med ljudmi in narodi. Ko bi bivši izgnanci obiskovali kraje svojega izgnanstva, ne bi tja hodili s sovraštvom v srcih, temveč s poslanstvom dobre volje — s funkcijo odpiranja v Evropo. Res bi opozarjali sedanje oblasti v združeni Nemčiji na problem odškodnine vsaj v simbolični obliki, vendar teh zahtev ne bi postavljali v obliki, kot da smatramo, da so sedanji nemški rodovi krivi za zločine nacistične Nemčije.
Na željo nekaterih starejših ljudi, ki bi se radi udeležili ustanovne skupščine, bodo samo ustanovitev prestavili na zgodnji spomladanski čas, tja v marec ali april. V tem času se bo začasni iniciativni odbor večkrat sestal in pripravil vse potrebno za ustanovni zbor. Osnutek programa in pravil je že nared za razpravo. Potrebno je najti dovolj ljudi, ki bodo s polnim entuziazmom in brez pričakovanja kakršnekoli gmotne koristi vodili društvo in avtonomne kroge dela. kot so zgodovinsko-spominska dejavnost in v njenem okviru še posebej zbornik, izleti, finance, spominsko obeleževanje večjih taborišč, socialno-zdrav-stvena pomoč itd. Veliko dela bo s pripravo velike proslave bivših izgnancev ob 50-letnici začetka izgnanstva, ko je prvi vlak odpeljal v druge dele okupirane Jugoslavije, potem pa še v tujino. Ta naj bi bila na rajhenburškem (brestaniškem) gradu, skozi katerega je šla kalvarija slovenskih izgnancev.
Ker se bo prve ustanovne skupščine Društva izgnancev Slovenije lahko udeležil vsak bivši izgnancev, je iniciativni odbor že začel zbirati prijave. Poslati jih je treba na naslednje naslove: Vlado Deržič, Terme, Čatež, pri Brežicah; Nedeljski, Ljubljana, Kopitarjeva 2; Dolenjski list, Novo mesto, Germova 3, in ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Vrtača 11, s katerim naj bi bilo društvo prek komisije za internirance, zapornike in izgnance delovno povezano, kar pa nikakor ne bi krnilo popolne organizacijske in vsebinske avtonomije društva.
Tarnajoči in nezadovoljni armadi, ki išče razloge za svoj težavni položaj med drugim (ali predvsem) v neugodnih pogojih gospodarjenja, ki jim jih je vsilila družba, so se zdaj pridružili tudi samostojni avtoprevozniki. Po tem, kar se je dalo slišati iz vrst samostojnih avtoprevoznikov v zadnjih nekaj mesecih, jim glavobola ne povzroča le nekaj neurejenih zadev, marveč gre za zapleten splet problemov, katerim je v ozadju, lahko bi rekli, kar zgrešena prometna politika.
Za minulo obdobje je bilo značilno, daje oblast z raznimi administrativnimi načini omejevala zasebno pobudo. Rezultat tega je bil praktično nekontroliran razmah vseh vrst družbenega prevozništva, ki je daleč presegal realne
!
i I
Gibanje je pol zdravja
Ne čakajmo na čudeže medicine in zdravil!
Današnji način življenja zahteva od človeka stalno telesno in duševno odpornost, da se lahko upira vse pogostejšim stresnim situacijam in škodljivim vplivom okolja. Ker je človeški organizem dobro usklajen mehanizem mnogih organskih sistemov (srčno-žilni, dihalni, gibalni, živčni itd.) in če hočemo, da skladno deluje, ga moramo stalno utrjevati.
Eden od važnejših dejavnikov utrjevanja zdravja je telesna aktivnost. Z napredkom tehnike in mehanizacije pa se potreba po telesnih dejavnostih zmanjšuje, s tem pa tudi telesna odpornost. Večina ljudi je prepričana, da ne potrebuje nobene dodatne oblike gibalne rekreacije, ker jim delo omogoča dovolj napora in zdravju potrebnega gibanja.
Res je, da se delo v fiziološkem smislu skoraj ne razlikuje od načrtovane telesne aktivnosti, ker tudi pri delu izkoriščamo napor mišic in porabljamo energijo. Razlikujeta se le v tem, daje večina del v povezavi z nefiziološkimi, prisilnimi držami, ki statično obremenjujejo mišice in jih prekomerno utrujajo. Zato bi rekreacija, to je aktivni počitek, v tem primeru dobila pravi pomen.
Znano je, da kljub vsem spoznanjem in svarilom o škodljivosti telesne neaktivnosti, kot enem važ-
nejših dejavnikov nezdravega načina življenja, ljudje veliko bolj skrbijo za svoj avto kot za svoje telo, do katerega so presenetljivo brezbrižni.
In kaj storiti?
Veliko kronično nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, gibal, dihal, prebavil itd.) lahko prepredimo samo s spremenjenim načinom življenja: z redno gibalno dejavnostjo, uravnovešeno prehrano, z opustitvijo razvad itd. Ni malo strokovnjakov, ki trdijo, da je gibalna dejavnost oz. rekreacija najcenejša in najučinkovitejša oblika zdravljenja nekaterih kroničnih bolezni.
Takšni obliki rekreacijske dejavnosti bi lahko rekli tudi gibalno zdravljenje. Zato ne čakajmo na čudeže medicine in moč antibiotikov! Ni dovolj, da gremo k zdravniku, naj popravi nastalo zdravstveno škodo. Sami lahko največ storimo za svoje zdravje! Spremeniti moramo način življenja, naučiti se moramo, kako lahko ostanemo zdravi.
Ne verjemimo, kar so verjeli naši davni predniki, da nam zdravje darujejo samo bogovi. Spoznati moramo, da smo za svoje zdravje dolžni sami skrbeti —- samo hoteti je treba!
STANE ISKRA
prevozne potrebe. Družbeno skrajno neracionalno je bilo širokogrudno dopuščanje režijskega prevoza, čigar visok strošek (zaradi nizke izkoriščenosti) se je brez težav prenašal v poslovni strošek. Zaradi neenakopravnosti je moral •zasebni avtoprevoznik izkoristiti vse svoje prednosti, če je hotel od svoje dejavnosti spodobno živeti in normalno poslovati.
Kljub korenitnim spremembam v družbenem sistemu, ki so se zgodile v zadnjem času, pa se stari vzorci oblastnega ravnanja še vedno ohranjajo. Ob splošnem usihanju gospodarske moči in zmanjševanju investicij se je močno zmanjšalo povpraševanje po prevoznih storitvah in poslabšala plačilna disciplina za opravljene storitve. Slovensko zasebno avtoprevozništvo ta hip bije plat zvona. Še posebej so ogrožene nekatere vrste prevozništva (npr. kiperski prevozi). Če ne bo nihče ukrepal (ve se pa, da ima škarje in platno v rokah slovenska vlada), sc utegne zgoditi, da se bodo slovenski zasebni avtoprevozniki še naprej in še v večjem številu selili tja, kjer so razmere za dejavnost znosnejše. To
funkcionira. Obročno plačevanje ni zgolj ukrep, ki bi olajševal plačevanje obveznosti avtoprevoznikov, marveč je tudi ukrep, s katerim bi se avtomatično zagotavljala smotrnejša uporaba vozil.
Nadalje zahtevajo popolno izenačitev zasebnega in družbenega sektorja pri plačevanju prometnih davkov za nakup osnovnih sredstev, nadomestnih delov in pri določanju uvoznih kontingentov za vozila. Poleg tega naj bi v republiki Čimprej sprejeli tak zakon o prevozih, v katerem bo zasebnim avtoprevoznikom omogočen enakopraven dostop do dovoljenj za mednarodne prevoze, hkrati pa naj se uredijo tudi kriteriji za pridobitev licenc za opravljanje prevozov v mednarodnem pro-metu.
Na delegatskem zboru so kritizirali tudi neživljenjskost nekaterih predpisov. Zlasti jih žuli razhajanje med zakonsko dovoljenimi osnimi obremenitvami in tehničnimi normativi, ki jih je v vozilo »vgradil« proizvajalec. Kot je povedal Rafael Srabotič. predsednik sekcije, je to navzkrižje zlasti v zadnjem času izvor slabe volje in jeze prevozni-
so razmere za uejavnosi znosnejše. iu	času izvui »'jg« ■■■
pa so sosednje republike, zlasti Hrvaška	kov, kijih prometna milica že zaradi
in BiH, kjer je treba za opravljanje obrt-	najmanjšega preseganja dopustne obre-
ne dejavnosti plačevati bistveno manjše menitve ostro kaznuje. Zato so zahteva-
obveznosti kot v Sloveniji.
Treba je povedati, da so avtoprevozniki že dalj časa opozarjali na svoj slabšajoči se položaj, ki bi utegnil avtoprevozništvo slej ko prej pripeljati do popolnega zloma. Ko seje že zdelo, da bo nova vlada vendarle prisluhnila nekaterim predlogom avtoprevoznikov (plačevanje cestnih taks v štirih obrokih), s katerimi bi jim vsaj nekoliko olajšala nevzdržni položaj, se je pred kratkim izkazalo, da za kaj takega, če uporabimo vladno utemeljitev, še ni ustreznih pravnih in tehničnih možnosti. Še več, kot v posmeh so se omenjene dajatve medtem celo povečale. Takšna cinična poteza vladnih organov je nezadovoljstvo samostojnih avtoprevoznikov pripeljala na rob potrpežljivosti. Na delegatskem zboru, ki je bil konec novembra, so napovedali celo možnost štrajka, v katerem bi zablokirali vse pomembnejše ceste, če vlada ne bo v najkrajšem času (že v decembru) zavze-
najKrajscmcasu|/.evuccciiiuiui/.av«,i;-
la bolj konstruktivnega stališča do reše- zaprav v vladnih rokah, kajti izboljšanje vanja njihovih problemov. Ob tej pri- njihovega položaja je praktično odvis-ložnosti so udeleženci delegatskega no izključno od tega, kakšne potezebo
zbora oblikovali več zahtev, namenjenih slovenskim vladnim organom. Kot prvo so ponovili zahtevo po uvedbi kvartalnega plačevanja cestih taks. V njeno podkrepitev so navedli zlasti dejstvo, da zahodna Evropa tak sistem že dolga časa pozna in da ta tudi dobro
Urnik poti novoletnega kamiona
NOVO MESTO — Tudi letos bo odšel na pot novoletni kamion, ki ga v teh dneh pripravljajo v delavnicah Centra srednjih šol Borisa Kidriča. V ponedeljek. 24. decembra, ga bodo ob 14.30 pozdravili malčki pred gasilskim domom na Otočcu, ob 15.30 bo pripeljal v Belo Cerkev pred dom krajevne skupnosti, ob 16.30 bo v Šmar-ieti pred gostilno Žura. ob 17.15 pa v Škocjanu pred avtobusno postajo. V torek bo svoje potovanje pričel ob 14.30 v Gabrju pri kulturnem domu, v Brusnicah ga bodo pred trgovino pozdravili ob 15.15 v Orehovici nekaj minut po 16. uri, na trgu v Šentjerneju bo ob 17., ob 18. uri pa na Glavnem trgu v Novem mestu. V sredo bo svoje potovanje pričel v Podgradu ob 14.15, uro kasneje bo dedek Mraz svoj program pokazal otrokom na Dolžu, ob 16. uri se bo ustavil v Stopičah. Ob 16.45 bo v Stranski vasi pri šoli, ob 17.30 pred trgovino na Uršnih selih, ob 18.30 pa ga bodo lahko pozdravili tudi otroci na Glavnem trgu. V četrtek se bo kamion najprej ustavil v Žužemberku; na trgu bo že ob 15. uri. Tri četrt ure pozneje bo na Dvoru tudi za otroke krajevne skupnosti Hinje, ob 16.30 bo ustavil pred domom KS v Straži, ob 17.30 na parkirišču v Dolenjskih Toplicah, uro kasneje pa ga bodo že lahko videli tudi na Glavnem trgu. Zadnji dan bo novoletni kamion z dedkom Mrazom obiskal otroke iz Prečne, in sicer ob 15. uri pred kulturnim domom, ob 16. uri ga bodo pozdravili v Mirni Peči, ob 17. uri bo ustavil pred gasilnim domom v Dolenjih Kamencah. ob 18. uri pa se bo vključil v novoleni program na Glavnem trgu.
Za otroke krajevnih skupnosti Novega mesta bodo obdaritve v domu JLA. V soboto, 22. decembra, ob 9. uri za otroke KS Bršljin, ob 11. uri za KS Ločna-Mačkovec in Žabja vas, ob 14. uri za Drsko I., ob 15. uri pa bo dedek Mraz pripravil program in darila za otroke Drske II. V nedeljo, 23. decembra, bodo v dvorano Doma JLA najprej prišli otroci iz KS Center in z Mestnih njiv, ob 11. uri malčki iz Gotne vasi. Šmihela in Regrče vasi, ob 14. uri iz KS Majde Šilc, uro kasneje pa se bodo v dvorani zbrali predšolski otroci iz KS Kandija-Grm.
ffiMSC MMMEE
li, naj se zakonska določila prilagode tehničnim normativom proizvajalca, hkrati pa naj se avtoprevoznikom omogoči plačevanje povračil za ceste na podlagi nosilnosti, za katero se prevoznik odloči pri registraciji vozila.
V razpravi so bile izrečene tudi zahteve, naj se v republiki uvedejo minimalni ceniki, ki naj bi v sedanjih neurejenih tržnih razmerah zajezili nelojalno konkurenco. V zvezi s tem so zahtevali, naj se v pristojnih republiških organih lotijo vprašanja, kako ustaviti prijavljanje naših avtoprevoznikov v drugih republikah. Ti prevozniki, ki svojo dejavnost opravljajo na domačih tleh, so v neprimerno boljšem položaju od svojih ožji domovini lojalnih kolegov. Ni treba posebej dokazovati, da z dopuščanjem take prakse materialno izgublja vsa slovenska družba.
Štrajk je ukrep, ki bi se mu vsekakor radi izognili, pravijo zasebni avtoprevozniki, vendar je odločitev zanj prav-
IIU 1/.MJULI1U UU IVgu, nunjuv	~
napravila vlada v naslednjih dneh. Njena odgovornost je velika, saj gre za usodo 7 tisoč ljudi in njihovih družinskih članov.	_
ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE Sekcija za avtoprevozništvo
Novoletni
direndaj
Črnomaljski dedek Mraz brez daril, a z obilo zabave
ČRNOMEU — Črnomaljskih otrok letos zaradi pomanjkanja denaija ne bo obdaril dedek Mraz, kot je bilo v navadi pretekla leta, zato pa bo tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo pripravil od 24. do vključno 29. decembra vrsto novoletnih prireditev, ki so jim dali naslov »Novoletni direndaj«. Pričele se bodo vsak dan ob 16. uri, ko bodo začeli ponujati blago z dobro obloženih stojnic v za promet zaprti Župančičevi ulici. Na.tem novoletnem sejmu bodo sodelovali vsi črnomaljski butiki in zasebne trgovine.
Poleg tega, da bo vsak dan ob 17. uri na prireditev prišel dedek Mraz, bodo prireditelji pripravili še zanimiv zabavni program. Tako bo v ponedeljek, 24. decembra, na prireditvenem prostoru igrala črnomaljska godba na pihala, ob 17,30 pa bodo v kulturnem domu lutke s plesno skupino. V torek, na božični dan, bo le sejem, v sredo bo ob 10.30 ter ob 16. in 18. uri Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane nastopilo v kulturnem domu s Pepelko, vstop pa bo prost. Prav tako bo brez vstopnine ogled risanke Rešitelji, ki bo v kulturnem domu na sporedu v četrtek ob 16. uri. V četrtek in petek se bo ob 18. uri v kulturnem domu predstavil čarodej Karlo Sajovic z ženo, oba sta tudi evropska prvaka v magiji. V petek ob 16,30 bo pred kulturnim domom nastopil Darko Kočevar s tremi princeskami in posebnim gostom Antonom Grahkom. V soboto, 29. decembra, bo ob 10. uri sprevod dedka Mraza po črnomaljskih ulicah, zvečer pa bo v kulturnem domu novoletno voščilo belokranjskih godcev in pevcev. Gre za dobrodelni koncert, čigar izkupiček bo namenjen žrtvam poplav v Šloveniji.
M. B.-J.
Jk
limcUvi^tuo’ lida/
JEDI IZ DOMAČE KUHINJE
Ob razstavi Stara kuhinja so se članice aktiva kmečkih žensk iz Šentjerneja predstavile s kuhinjskimi dobrotami. Te ženske so dobile zanje številna priznanja. Na Ptuju je letos Anica Božič prejela zlato priznanje za pšenični kruh z dodatki, Jožica Kastelic srebrno za pletenico, Marija Kos za potico. Zahvaljujemo se katarini Volk, mentorici aktiva, in Jožici Kastelic, vodji aktiva Šentjernej za odziv na naše vabilo. Močno si želimo, da bi ta predstavitev postala v Šentjerneju tradicionalna. Zganiti pa bi se moralo tudi turistično društvo.
GABI GABROVEC, 6. b OŠ Šentjernej
PLEBISCIT DA ALI NE?
Za Slovence se bliža dan, ko bomo morali odgovoriti na vprašanje: Samostojna Slovenija — da ali ne? Kaj menijo o tem Artičani? Milena Drnač, 70 let: »Dvomim, da bo plebiscit uspel.« Miha Haler, 82 let: »Mislim, da bo plebiscit uspel. Vendar vsem ljudem ni čisto jasen, zato pričakujejo, da bo z njim prišlo samo dobro.« Srečko Polšak. 39 let: »Uspel bo.« Gordana Rožman, 27 let: »Uspel bo, vendar bo njegova realizacija pomenila tudi nevarnost.« Milan Vahčič, 36 jet: »Prepričan sem, da bo plebiscit uspel. Čas je že, da se osamosvojimo.« Plebiscit torej vliva Artičanom upanje in vero v boljše čase, na drugi strani pa tudi negotovost in dvom.
NATALIJA VAHČIČ, 8. r. nov. krož. OŠ Artiče
TEBI, MODRI VLADAR
Slišala sem, da boš prišel s Pece šele, ko ti bo brada dovolj velika. A zakaj bi čakal? Raje pridi sedaj vladat. Ti ne veš, koliko gorja že doživljamo! Nekateri se med seboj tepejo, sovražijo. Če boš prišel, pa bo zelo lepo. Ti bi zopet zavladal slovenskemu narodu. Prosim, razmisli o moji prošnji in mi odpiši.
URŠKA SANČANIN, 5. b OŠ Bršljin Novo mesto
NA RADIU SLOVENIJA
Tudi našo šolo je doletela čast, da smo učenci od 5. do 8. razreda sodelovali v oddaji Popularnih 20 na 2. programu Radia Slovenija. Pred snemanjem nas je Sonja Čibej vamo popeljala na ogled Ljubljane. Slišali smo celo mehiški ansambel, ki je igral na ulici. V radijski hiši nas je sprejel Rihard Kislih. Pozneje v studiu je bil tudi Slavko Kastelic. Predstavili smo sebe, šolo, Najčo. Vmes smo napovedovali pesmi. Spoznali smo, kako deluje studijska tehnika. Bili smo tudi pri oddaji v živo. Ker smo voditelju povedali, da smo iz Novega mesta in ker je včasih on živel tu, nas je vse pozdravil po radiu. Poslovili smo se, se polni prijetnih vtisov »zbasali« v kombi in celo pot prepevali.
KATjMHjVA KLEPEC, 7. d.
‘ OS Grm Novo mesto
NEPOZABNO SREČANJE
Učenci dolenjskih in belokranjskih šol smo se zbrali v bršljinski osnovni šoli na tekmovanju za srebrno Cankarjevo priznanje. Bršljinčani, hvala za prisrčno gostoljubnost! Prijazne pa so tudi knjižničarke v Pionirski knjižnici. Ogledali smo si knjige in sc seznanili z načinom izposojanja knjig. Ob videokaseti smo uživali do odhoda na železniško postajo. Preživeli smo lep dan.
MATEJA, BOŽO, VLASTA OŠ Semič
ZAHVALA UREDNIŠTVU DOLENJSKEGA LISTA
Pravo mravljišče se je zbralo okoli mentorice našega krožka Jane Uvo-dič, ko nam je vsa nasmejana pokazala nakazilo in denar, ki smo ga novinarji na naši šoli dobili kot avtorski honorar za objavljene prispevke v Dolenjskem listu. Celotnemu uredništvu Dolenjskega lista, še posebej odgovornemu uredniku Marjanu Leganu — iskrena hvala!
Honorar nam pomeni priznanje za naše delo, spodbudo in dokaz, da je čas, ki ga preživimo pred poukom in po njem, še kako priznan. Vemo, da bi brez ljudi, ki res poznajo otroško dušo, tudi naše delo ne bilo vredno.
Novinarski krožek na
OŠ Savo Kladnik, Sevni
z mentorico JANO UVODI1
ica.
>IC
PIJAČE — Ker na naravoslovnih dnevih zvemo veliko koristnih stvari in ker svoje znanje lahko tudi praktično preizkusimo, vsi radi sodelujemo. Na sliki so učenke 7. r„ ki so se na zadnjem naravoslovnem dnevu seznanile s kulturo uživanja pijač in jih nekaj tudi pripravile. Sicer so učenci preučevali probleme alkoholizma. (Foto: Dejan Meštrič, foto krožek OŠ Katja Rupena Novo mesto)
holding
h......::/v ■,!* .
Slovenija hoče v Evropo.	skrb za tisoče zaposlenih, da so imeli delo in primeren dohodek $$$
Mi smo že tam!	življenjerVelik del Dolenjske pa tudi širše okolice je tako ali drugače
Leta 1962 smo izvozili v tujino prve avtomobile, izdelane v Jugosla- usodno vezan na IMV. viji. Sedaj jih izvozimo na desettisoče letno.	Današnji IMV je moderno organizirana holdinška korporacija s šti-
Leta 1965 smo izvozili prve počitniške prikolice na švedsko. Danes	rimi delniškimi družbami v Jugoslaviji (REVOZ, Novo mesto, d.d.;
smo med največjimi proizvajalci mobilnih počitniških enot v Evropi in	ADRIA CARAVAN, Novo mesto, d.d.; Tovarna posebnih vozil TPV,
zavzemamo pomemben del evropskega trga. Naša blagovna znam-	Novo mesto d.d.; Tovarna avtomobilskih delov in opreme Beli Mana-
ka Adria je v Evropi dobro poznana.	stir, d.d.) ter osmimi podjetji v Evropi. Korporacija skupaj s podjetji let- |
Vzpon seveda ni bil lahak in ne enostaven. Začeli smo leta 1955 s	no ustvarja 1,1 milijarde nemških mark prometa ter v prikoliškem delu o
podjetjem Agroservis in 51 zaposlenimi. Razmere so nas silile v raz-	obvladuje desetino evropskega trga, v avtomobilskem pa desetino
voj, saj ni bilo posla ne denarja. Niti napredka je takrat vodil Jurij Le-	jugoslovanskega. V svojem razvojnem ciklu se je v avtomobilskem
vičnik. Treba je bilo misliti drzno, načrtovati drzno in delati drzno. Ho-	delu IMV vezala na več tujih partnerjev, od katerih seje za najuspeš-
teli smo ven iz poprečja. Tako je nastal IMV z avtomobilskim in	nejšo izkazala sedanja že več kot poldrugo desetletje trajajoča pove-
prikoliškim delom. Danes imamo 6.580 zaposlenih. Vzpon tudi ni bil	zava s francoskim Renaultom. V sodelovanju z njim je naša avtomo--
neboleč. V sunkoviti rasti je nekajkrat pošla sapa in je bilo treba malo	bilska proizvodnja kvalitetno zelo napredovala, delniška družba
postati in razmisliti. Tudi okolju takratni razvoj ni bil prijazen. Z današnjim znanjem, vedenjem in izkušnjami bi ravnali drugače. Toda vzpon zahteva svoj davek in mi smo ga plačali. V prvi vrsti pa je le vedno bila
-VV''--V ''p,'-v',.-;;-:’ •' 'Jr-	::'•
Slovenija hoče v Evropo, IMV je njen predhodnik
mmm
Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov REVOZ	Tovarna prikolic ADRIA CARAVAN
Naši pionirji
MILAN KUKOVEC je prišel v Agroservis 1. avgusta 1955. Prišel je kot preddelavec in napravil v domala treh desetletjih in pol dolgo pot skozi vse razvojne faze in spremembe IMV ter se pri tem razvijal in napredoval tudi sam, saj je bil vedno v središču dogajanj, bodisi v podjetju, bodisi zunaj, kjer je imel tudi več pomembnih funkcij. Sedaj živi že poldrugo leto kot upokojenec v Gotni vasi. »Trud, ki ga je človek kot mlad entuziast vložil v tako veliko tovarno, ni bil zaman, saj je zaposlitev dobilo veliko ljudi in to je gotovo bogastvo kraja in tudi človeka, ki je del sebe vložil v to,« pravi Milan.
JOŽA OKROGUČ je prišla v Agroservis kot dvanajsta zaposlena 1. decembra 1954. leta. Takrat so še vsi delali vse, ona pa se je že takrat začela ukvarjati tudi s knjigovodstvom in mu ostala vseskozi zvesta. Upokojena je od konca leta 1981, živi v Ločni, še vedno pa spremlja dogajanja v svojem nekdanjem delovnem okolju. »Če si bil toliko časa zaposlen v enem kolektivu, se občutka pripadnosti verjetno nikoli ne znebiš, zlasti če si zrasel z njim tako rekoč od začetka,« pravi Okrogličeva in pristavlja, da je ponosna tudi na sedanji razvoj IMV in na to, da je bila ena od njegovih graditeljic.
STANE SLAPNIČAR je prišel v nekdanji Agroservis 1. junija 1955 kot vajenec. Sedaj je v servisni službi, kjer vodi šolanje za me-hanike-specialiste za renualtova vozila. Zlasti zadnji čas je servisna služba v IMV napravila velikanski skok naprej. O tem pravi Stane takole: »Vedno več je elektronike, in ker mi je bilo to hobi že v mladih letih, mi novitete niso v breme, temveč v veselje. Veliko pomenijo pa tudi izkušnje. Prilagajnje razvoju je seveda potrebno, če hočeš ostati na tekočem. Tega je bilo pri nas v IMV kar precej, saj smo v teh desetletjih zamenjali kar nekaj firm, predno smo se ustavili pri Renaultu.«
Vedno so odločilni le ljudje
MARJAN ANŽUR, predsednik poslovodnega odbora IMV:
»Če primerjamo med seboj podjetja po uspešnosti in ko odmislimo stvari, ki niso primerljive, lahko ugotovimo, da nam za neposredno primerjavo ostanejo vedno samo ljudje. Podjetja so zato uspešna le, če jih tvorijo uspešni posamezniki. IMV je v svoji kratki zgodovini uspel iz majhne firme zgraditi veliko firmo uspešnih posameznikov, ki so prestali vse izzive zadnjih 35 let. IMV je tudi družina različnih posameznikov. Naše bogastvo je prav v teh razlikah, ki rojevajo tudi nove ideje. Naša naloga
je učinkovito povezati prav ta razpoložljivi človeški potencial in ga usmeriti k skrbno zastavljenim ciljem.
Leto, ki je pred nami, bo prav gotovo odločilno za razplet jugoslovanske krize, slovenske samostojnosti in v tem okviru tudi nadaljnje usode IMV. Potreba po čistih računih med republikami je nesporna, morebitni nov dogovor pa mora temeljiti na realnih ekonomskih interesih. IMV je strateško usmerjen v izvoz, iz tega pa nikakor ne bi smeli zaključiti, da jugoslovansko tržišče za nas ni pomembno ali celo potrebno. Danes je največji kapital vsakega podjetnika tržišče. Zelo težko ga je osvojiti in zelo lahko izgubiti.«
Tovarna avtomobilskih delov in opreme Beli Manastir
IMV (SsMŠ
| TELEVIZIJSKI SPORED|
SLOVENIJA 2
8.00 Satelitski programi -
- 10.00 Oddaja za JLA in igrani film — 13.00 Športno ponoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet vulkanov (franc, poljudnoznan. serija. 5/6) — 20.30 Circom — 21.10 Zdravo — 22.30 Športni pregled — 23.15 Yutel
PETEK, 21. XII. SLOVENIJA 1
8.35	10.35 in 14.15 — 1.30 TELE-
TEKST
8.50	VIDEO STRANI 9 00 TV MOZAIK
DELFIN FLIPPER. 18. del VOJNE USODE, angl. nadalj..
3/7
10.25	VIDEO STRANI
14.30	VIDEO STRANI
14.40	SVET NA ZASLONU, ponovitev
15.10	SOVA, ponovitev
16.50	F.P VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK TEDNIH, ponovitev
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.10	PF.PF.LKA NA OBISKU
18.40	CIRKUŠKE ŽIVALI, švicarska naniz., 2/7
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.20	EPP
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.02 ZRCALO TEDNA
20.25	SLOVENIJA - MOJA DRŽAVA
22.00	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. naniz... 32/42
22.45	DNEVNIK 3, VREME
23.10	SOVA:
DRUŽINSKE VEZI, amer. naniz., 16/22
OBDOBJE PRILAGAJANJA, amer. film (ČB)
1.25	VIDEO STRANI
nekega angela (zabavna oddaja) — 22.30 Dnevnik — 22.50 Poročila v angleščini
22.55	Oddaja o kulturi 0.25 Poročila
SOBOTA, 22. XII. SLOVENIJA 1
grami— 15.00 Videonoč (ponovitev) — B19.00 Mati in sin (avstralska humor, serija. 4/14)	19.30 Dnevnik — 20.15
Filmske uspešnice: Nevada Smith (amer. film) 22.20 Slalom (ž + m), posnetek — 23.30 Yutel - 0.25 Satelitski programi
HTV 1
deo strani — 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Otroška serija— 16.55 Hihitavčki — 17.10 Šolski program —
17.40	Hrvaška danes 18.25 Številke in črke — 18.45 Dokumentarna oddaja —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	TV drama — 21.00 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 3 — 22.00 Kinoteka Hollywooda — 23.30 Poročila
HTV I
SLOVENIJA 2
9.00	Satelitski programi — 9.55 Kranjska gora: svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek — 11.00 Satelitski programi — 12.55 Kranjska gpora: veleslalom (m), 2. tek — 16.00 Satelitski programi — 16.30 Veleslalom (m), posnetek — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Vide-omeh (ponovitev) -r- 19.30 Dnevnik —
20.00	Ex libris: Primorsko vinogradništvo in vinarstvo — 21.05 Slavnostni koncert ob 125-letnici rojstva Jana Sibeliusa —
23.05	Vprašajte ZIS — 0.05 Yutel
8.10— I 30 TELETEKST
8.25	VIDEO STRANI
8.35	TV MOZAIK:
8.35	NEMŠČINA —ALLESGU-TE, 26., zadnja lekcija
9.00	MUZZY, angleščina za najmlajše (13/20)
9 15 RADOVEDNI TAČEK
9.30	MURO V ŽIVALSKEM VRTU
9.50	ČEBELICA MAJA
10.15	TOVARIŠIJA PETRA GRČE, nadaljevanka HTV, 2/3
10.40	ALF, amer. naniz., 8/24
11.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.35	POGLEDI: NJEGOVO VELIČANSTVO ČEVELJ
12.30	NAŠA PESEM 90
13.00	VIDEO STRANI
13.30	VIDEOSTRANI
13.40	DRUGA GODBA: ANSAMBEL VUJIČIČ (Madžarska), ponovitev
14.10	VIDEOGODBA, ponovitev
CILKLUS FILMOV W. DISNE-YA:
DARBY O GILL V KRALJESTVU PALČKOV
16.20	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	DP V KOŠARKI: BOSNA — SMELT OLIMPIJA
18.25	DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po-
8.15	Poročila 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor iz šolskega programa — 11.30 Izbrali smo za vas
13.15	Nevv original wonder woman (amer. film) 14.50 Mikscr M (zabavna oddaja) — 15.35 TV teden — 15.50 En avtor, en film — 16.15 Poročila — 16.20 Sedmi čut — 16.30 Božič v Čučerju (folklora) 17.00 Kralj Patagonije (TV nadalj.. 1/4) — 17.55 Otroci praznujejo božič (posnetek iz Albert Halla) — 18.55 Risana serija — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Pogovor tedna — 20.15 Častni konzul (angl. film) — 22.10 Dnevnik —
22.30	Poročila v angleščini — 22.35 Hrvaška sakralna umetnost (dok. film) —
9.45	Poročila — 9.50 TV koledar —
10.00	Nedeljsko dopoldne za otroke —
12.00	Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Daktari (amer. naniz.) —
13.55	Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija —
19.10	TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 —
20.00	Donator (dramska serija) — 20.50 Dokumentarni program — 21.50 Dnevnik 3 — 22.10 Poročila v angleščini —
22.15	Glasba za lahko noč — 23.15 Športni pregled — 0.00 Poročila
TOREK, 25. XII.
SLOVENIJA 1
PONEDELJEK, 24. XII. SLOVENIJA 1
23.35 Fluid (zabavnoglasb. oddaja) — 0.20 Športna sobota — 0.40 Poročila
NEDELJA, 23. XII. SLOVENIJA 1
8.35	- 1.25 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	SPORED ZA OTROKE
11.00	MOZAIK, ponovitev MPF CELJE 85
UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK
12.15	VIDEO STRANI
12.30	ČAROVNIK IZ OZA, amer. film
15.20	VIDEO STRANI
14.10	ZDRAVO, ponovitev
15.30 SOVA, ponovitev DVN
liudnoznan. serija, 7/14 iŽE
HTV 1
9.15	Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti (amer. naniz.) —■> 10,00 Šolski program
-	12.00 Poročila — 12.10 Video strani
—	12.20 Satelitski program — 13.30 Shakespeare na TV: Macbeth — 16.10 Videostrani —t 16.25 Poročila — 16.30 TV koledar — 16.40 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti — 17.10 Pogovori o znanosti — 17.40 Hrvaška danes —
18.25	Številke in črke — 18.45 Polna hiša (amer. naniz., 1/13) — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Love, Mary (amer. film) — 21.35 Mladost v nasmehu
18.55	ŽE VESTE?
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.20	EPP
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.35	KRIŽKRAŽ
22.10	DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.305 SOVA:
ZLATA DEKLETA, amer. naniz., 16/25
KLUB PARADIŽ, angl. nadalj., 5/10
NOTRANJA PREISKAVA, 2. del amer. filma
1.20	VIDEOSTRANI
8.15	—0.10 TELETEKST
8.30	VIDEO STRANI
8.40	OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
CIRKUŠKE ŽIVALI, švicarska naniz., 2/7
10.00	ZGODOVINA SMEHA, franc, dok. serija, 1/6
11.25	PRIŠEL JE ČAS OKROG BOŽIČA, oddaja z Ansamblom Slovenija in Alpskim kvintetom
11.55	EP VIDEO STRANI
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00	VIDEO STRANI
13.05	TITANIC, ponovitev
14.35	ALTERNATIVE 4, poljska nadalj., 8/9
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.10	HOBSON V ŠKRIPCIH, amer. film
18.45	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	CVETJE V JESENI, igrana serija,
1/3
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
17.10	RADOVEDNI TAČEK
17.25	ČE BI BIL BOŽIČ VSAK DAN, risanka
17.50	WAITAPU, I. del TV nadalj.
18.20	BOŽIČNE SANJE, pravljica
18.55	PRAVLJICE IZ MAVRICE, 1. oddaja
19.15	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	BOŽIČNA ZGODBA, valižanska drama
21.00	ZORI NOČ VESELA, božične pesmi sosednjih narodov
22.05	DNEVNIK 3, VREME
22.25	OSMI DAN
23.45	POLNOČNICA, prenos iz stolnice
1.00	PET BOŽIČNIH
1.15	VIDEOSTRANI
8.35— 1.10 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
11.00	POLNOČNICA
11.55	RIM: BOŽIČNA POSLANICA IN POZDRAV PAPEŽA JANEZA PAVLA II
12.30	BOŽIČNE PESMI
13.00	VIDEO STRANI
13.10	KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME
14.10	SEDMA STEZA
14.30	TIHA MIŠKA, amer. film
15.25	KVARETET DO IN HARMONIKAR J. KAMPIČ
15.55	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	SREČNO POT, CHARLIE BROWN, amer. risani film
18.25	SPORED ZA OTROKE. IN MLADE
19.15	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	ZGODOVINA VATIKANA, I. oddaja
21.00	ŽIVLJENJE V BARVAH, franc, nadalj., 4/4
22.00	DNEVNIK 3, VREME
22.20	RAY CHARLES, 2. del koncerta
23.10	SOVA:
NI KOTIČKA BREZ SLOVENCA, 1. del
POLICIJSKI ODDELEK, amer. naniz., 3/6
KLUB PARADIŽ, angl. nadalj., 8/10
1.00	VIDEOSTRANI
13.15	VIDEO STRANI
13.25	ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI, angl. film
15.00	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	MOZAIK, ponovitev
17.05	VULKANI, franc, poljudnoznan. serija, 5/6
17.35	PO SLEDEH NAPREDKA
18.05	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.20	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	ZGODOVINA VATIKANA, 2. oddaja
21.10	FILM TEDNA
KRAMER PROTI KRAMERJU, amer. film
22.55	DNEVNIK 3, VREME
23.15	SOVA:
AVTOSTOPAR, amer. naniz., 1 /6 KLUB PARADIŽ, angl. nadalj., 9/10
ZGODOVINA SMEHA, franc, dok. serija, 2/6
ČETRTEK, 27. XII. SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
8.00	Satelitski programi — 14.10 Svet športa — 15.00 Amsterdam: božični koncert — 16.10 Božični običaji — 16.40 Slovenija v pesmi in plesu — 17.10 Slo-
venska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00
SLOVENIJA 2
SLOVENIJA 2
MOJA DRŽA-
8.30	Satelitski programi — 9.20 Slalom (ž), L tek — 9.55 Kranjska gora: slalom (m), L tek — 11.00 Satelitski programi — 11.50 Slalom (ž), 2. tek — 12.25 Slalom (m), 2. tek — 13.15 Satelitski pro-
21.00	SLOVENIJA VA
SOVA:
SPET TI?, amer. humor, naniz., 4/13
KLUB PARADIŽ, angl. nadalj., 6/10
VIDEO STRANI
8.00	Satelitski programi - 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pesem je... —
20.30	Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza — 21.20 Circom (dok. oddaja)
22.00	Sova: Alf; Klub Paradiž — 0.15 Satelitski programi
Magnificat — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žrebanje lota — 20.05 Umetniški večer: Cary Grant (dok. film) in Škofova soproga (amer. film) — 22.45 Yutel
8.35— 1.15 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE.
11.00	MOZAIK, ponovitev
11.30	ZAKON V LOS ANGELESU, 30. del
12.15	NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, koncert Vlada Kreslina za Am-nesty International
13.05	TARZANOVE VELIKE PUSTOLOVŠČINE, angl. film
14.30	MOZAIK, ponovitev
15.00	ŽARIŠČE, ponovitev
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	EP VIDEOSTRANI
17.10	MUPPETSHOVV
17.35	VESELI PARIZ
18.00	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA
19.20	DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	ZGODOVINA VATIKANA, 3. oddaia
21.05	TEDNIK
22.10	VOJNE USODE, angl. nadalj., 5/7
23.10	DNEVNIK 3, VREME
23.30	SOVA:
VSE RAZEN LJUBEZNI, 17/19 KLUB PARADIŽ, angl. nadalj., 10/10
SREDA, 26. XII. SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
HTV 1
9.15	Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program
—	12.00 Poročila — 12.10 Video strani
—	12.20 Izbrali smo za vas — 16.10 Vi-
8.35	— 12.00 in 13.00 — 1.25 TELE EKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	SPORED ZA OTROKE
11.00	MOZAIK
ŽIVLJENJE V BARVAH, franc.
Alj., <
11.50	VIDEO STRANI
Tone Jakše Milan Markelj
KJE SO TISTE STEZIGE ?
(32)
8.00	Satelitski programi — 16.00 Satelitski programi — 17.10 Slovenska kuhinja z Ansamblom bratov Avsenik — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik —
20.00	Danes v skupščini — 20.45 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 8/14) — 21.15 Mali koncert — 21.25 Večerni gost: dr. Franc Rozman in Bogomil Gerlanc — 22.10 Komedija na slovenskem odru: O. Casey: Prihranjeni funt
IVAN IN ŠEMSO
Stara kočevarska pot pa ni šla naravnost, za kar naju je pripravil s tekočo popotnico prijazni sogovornik Janez s Talčjega Vrha, temveč se je strmo povzpela. Zadihana sva se zagrizla v klanec mimo zidanic in vinogradov. Med novimi in obnovljenimi zidanicami sva videla tudi kakšen prav star lesen hram, kot iz starih časov pričaran med novotarije.
Na vrhu strmega vzpona, kjer se pot zravna in steče bolj po ravnem proti cerkvi sv. Jakoba v Naklem, sva naletela na marljiva graditelja, ki sta se ubadala z zidanjem škarpe pred skoraj dograjenim vikendom. Pri delu sta spretno izrabljala naravno skalovje in ga dopolnjevala s kamenjem, nabranim po okolici Pozdrav, beseda sem, beseda tja, in že sva se zapletla v pogovor, ki je bil za naju še toliko bolj zanimiv, ker najina sogovornika nista bila Slovenca po rodu, ukvarjala pa sta se z delom, ki je dandanes tako tipično za naše ljudi, ki veliko energije, prostega časa in denarja namenijo ureditvi vikenda na podeželju ali v vinskih goricah. Hočeš nočeš sva ob spominu na besede najinega prejšnjega sogovornika pomislila na to, kako se usoda krajev spreminja. Ti kraji, ki so bili dolga desetletja izseljenski, zdaj pa so priseljenski, čeprav samo v vikendarskem pomenu.
Gospodar in lastnik vikenda Ivan Kovačič je povedal, da je doma s Hrvaške-
M
ga, iz krajja blizu Ozlja, pri delu pa da mu pomaga Semsa Mujazinovič, doma iz Bosne. Kovačič je govoril lepo slovenščino, obarvano z gorenjskim naglasom. V Slovenijo se je priselil že leta 1963 in se zaposlil v tovarni Veriga v Lescah. Za življenjsko družico je dobil Slovenko Jožefo, doma iz teh krajev. Novi dom sta si postavila na Bledu. Ko je žena podedovala nekaj vinograda pri Naklem, sta se odločila, da si zgradita tudi vikend in se poskusita v vinogradništvu za razvedrilo in domače potrebe.
»Tu, kjer sva postavila vikend, je bil poprej sam kamen,« je povedal Kovačič. »Moral sem zvrtati preko sto petdeset vrtin, da sem lahko izkopal temelje. Tudi ves čas potem sem imel opravka s kamenjem. Navadil sem se ga in zdaj mi ni težko zidati tele škarpe, še posebej ker mi pomaga moj prijatelj Šemso. Za kamnito škarpo namesto betonske sem se odločil, ker so mi tako svetovali domačini in ker imam material zanjo pri roki, poleg tega pa je tudi lepša «
V pogovor se je vpletel še Kovačičev prijatelj Šemso in tudi njemu je šla slovenščina dobro z jezika. Zaposlen je v tovarni Veriga, vendar ne tako dolgo kot Kovačič. Ponudil nama je slivovko, s katero sta se graditelja krepčala po bosanski navadi, vendar sva povabilo prijazno odklonila. Pred nama je bila še kar precejšnja pot, na črnino, ki sva jo pila poprej, pa ne gre naložiti še kačje sline.
SLOVENŠČINA NI TEŽKA
Pod pridnimi ‘n delovnimi rokami hitro raste kamnita škarpa okoli zidanice. Kamen je gotovo najprimernejši material zanjo.
Seveda naju je čudilo, da sta Mujezi-novič in Kovačič govorila slovensko, saj običajno ni tako. Priseljenci iz naših južnih republik ne govorijo slovenščine tako tekoče in z voljo. Običajno se trmasto oklepajo svojega jezika, k učenju jezika novega okolja pa jih nihče ne spodbuja, kaj šele da bi kaj takega od njih zahteval, čeprav je to pravzaprav nekaj normalnega, človek, ki se po lastni volji odloči, da bo živel v drugem okolju, se s tem odloči tudi za prilagajanje novemu okolju, kar pa ne pomeni utopitve v njem. Sprejemanje jezika, delovnih in obnašanjskih navad je ne samo znamenje spoštovanja do okolja, ki priseljencu navsezadnje daje življenjski prostor, kruh in ugodnosti, za katere ni še nič prispeval in so plod dela celih generacij avtohtonega prebivalstva, prilagajanje okolju je tudi znamenje dobronamernosti in kulturne zrelosti priseljenca.
Nobenega nič ne čudi, če se naši ljudje učijo nemščine, ko se enkrat priselijo v Nemčijo in tam zaposlijo. Zakaj se potem mnogim ne zdi vredno upoštevati enakih meril, če se naselijo v Sloveniji? Jim je slovenščina bolj tuja in težka kot drugi, neslovanski jeziki? Ali pa je vzrok drugje, v pojmovanju, ki ga je rodil hegemonizem in unitarizem že ob samem rojstvu države jugoslovanskih narodov, češ to je vse Jugoslavija, pravi Jugoslovan pa govori »državni« jezik. Ve se, kateri je to.
Roko na srce, veliko smo krivi tudi Slovenci sami s svojo ustrežljivostjo, da skušamo in takoj poprijeti besedo v drugem jeziku, pa naj ga znamo še tako slabo in površno. Pri tem ljubi Slovenci celo pozabijo, da so v očeh priseljenca smešni, ko krotovičijo jezik in misel. Ne pomislijo, da se pravzaprav na domačih tleh postavljajo v podrejen položaj. Spoštovanje drugega ne zahteva podrejanja. In neumno je govoriti, češ tujec je, pomagal mu bom. »Tujec«, ki po letih in letih bivanja v Sloveniji ne zna govoriti slovensko, pač ni dobronameren ali pa ga k takemu ravnanju nehoteno vodi zgrešena miselnost. Kateri interesi jo uveljavljajo, pa je najbrž danes skoraj odveč govoriti, ko so stvari končno le postale jasne in jih ni več mogoče megliti z visoko donečimi pojmi bratstva in enotnosti. Vsak narod ima pravico in mora biti gospodar na svojih tleh, četudi med brati ni največji.
Kako neurejene so bile te stvari v Jugoslaviji (kdo bi vedel, če ne povsem namerno), se kaže zlasti sedaj, ko se Slovenci pripravljamo na plebiscit, na katerem se bomo odločili za samostojno državo Slovenijo. Nejasno je, kdo in pod kakšnimi pogoji je lahko državljan Slovenije, kaj so priseljenci iz drugih republik: narod, narodnost, manjšina, priseljenci ali zgolj delavci na začasnem delu. Ustrezni zakoni bodo najbrž naredili red na tem področju in postavili stvari na svoje mesto, vendar pa ne bo lahko. Predolgo so vodo medsebojnih odnosov namerno kalili ribiči človeških duš in preveč je takih pri nas, ki delajo vse, da bi normalne odnose med priseljenci in domačini kalili še naprej. Kaj naj bodo drugega razni mitingi in vpitje o zatiranju priseljencev, ki jih s tako zavzetostjo prirejajo in širijo Marojevi-čevi pristaši?
Naj bo nekaterim še tako odveč, bodo
Jože Bučar iz Dolenjskih Toplic je navdušen sadjar.
tudi na Slovenskem morala veljati evropska merila tako za pridobitev državljanstva kot za priselitev in delo. Zdravnik, učitelj, profesor, trgovec, poslovnež, natakar,' skratka vsi, ki imajo stike z javnostjo in z več sodelavci, bodo pač morali znati slovensko, če bodo želeli delati pri nas. In to ni nič hudega, še manj sovražnega. To je nekaj tako preprosto in enostavno razumljivega, da o čem takem drugje sploh ne razmišljajo, ker je samoumevno. Le Slovenci se nekako servilno zvijamo.
JOŽE IZ MALNA
Martinova sobota, ki sva jo izbrala za najino popotovanje, je bila očitno zh mnoge zelo delovna. Nisva še hodila četrt ure, ko sva zaslišala ropot delovnih strojev, in kmalu zagledala tudi skupino zavzetih delavcev, ki so s tovornjakov in s traktorskih prikolic sipali zemljo in jo poravnavali. Vrvež je bil le navidezno zmeden, v resnici je vse teklo v lepem redu. Niti dela je držal v svojih rokah lastnik parcele Jože Bučar.
Ker naju je zanimalo, kaj mu bodo kupi rdečkaste zemlje, ki so jo dovažali tovornjaki in traktorji, sva ga povprašala in rade volje nama je pojasnil, da bo zravnal parcelo in jo uredil za sadovnjak.
»Zemljo vozim iz gozda, zato je take čudne barve. Taka prst je za sadovnjak zelo dobra. In ker tu blizu gozdno gospodarstvo ureja svoje poti, je priložnost prava, da dobim to prst,« je dejal. »Sad-
jarstvo je moj konjiček. Tukajšnji sadovnjak želim razširiti, ker se je izkazalo, da je lega primerna. Ne bosta verjela, a v sadovnjaku pridelam marsikaj, celo kivi mi uspeva,« se je pohvalil Bučar.
Pogovor je tekel dalje in zvedela sva, da je doma iz Dolenjskih Toplic, iz »malna«, kot je sam poudaril.
«Vedno smo rekli malen, nikoli mlin. To je stara slovenska beseda, ki pa žal izginja iz pogovora, kot izginjajo mnoge druge besede in izrazi, ker ljudje mislijo, da gre za popačenke. Škoda, da je tako. Moj nečak je trgovini, ki jo je uredil v naši hiši, raje dal naziv Mlin, čeprav bi bil naziv Malen prav lep «
Življenjska pol Jožeta Bučarja je zanimiva, zato jo prav na kratko zapišiva. Iz Dolenjskih Toplic je odšel v uk za fi-nomehanika v Ljubljano. Ker se je zanimal za politiko in je imel nekaj več ambicij kot drugi, se mu je življenjska pot preokrenila. Po končanem študiju na višji upravni šoli se je poklicno ukvarjal s politiko. Nekaj let je delai kot profesionalec v CK ZKS, to je bilo za časa velikih sprememb, ki jih je uvajal Stane Kavčič, potem pa se je preselil v gospodarstvo, kjer je dočakal upokojitev. Precej je potoval po svetu in veliko videl ter spoznal. Morda mu je zato zdaj toliko bolj ljubo delati na zemlji in obiskovati svoj vikend pri Naklem.
Še bi se pogovarjali in spletali modrosti o politiki, o raznolikosti širnega sveta, morda bi kaj zanimivega zvedela tudi o političnem zakulisju ter o odžaganem slovenskem predsedniku Kavčiču, a Jožeta iz Maina je klicalo delo, naju pa je poklical naprej na pot opoldanski zvon iz lin bližnje cerkve sv. Jakoba.
Cerkev sv. Jakoba v Naklem.
3	nEfT?	I > r Z<2. 2*
NAGRADA V DOLENJSKE TOPLICE
Žreb je izmed reševalcev 47. nagradne križanke izbral DRAGICO JERŠE iz Dolenjskih Toplic. Za nagrado bo prejela luksuszno izdajo najbolj znanega dela Ivana Preglja, roman Plebanus Joannes. Nagrajenki čestitamo!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 7. januarja 1991 na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 1.
REŠITEV 47. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 47. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: GAVČO, ERA, DE MICHELIS, NOJ, MLAKA, ONON, GNOM, ITALIJA, MILITARIST, POTOP, CRM, ANI, KARAMBOL, DRIL, ELA, ROSALNICE, TAN, KATKA, AAR.
OlJolia
Ce potreba po narodni iden-I titeti ni zadovoljena, lahko, kakor vsaka potisnjena želja, naraste do iracionalne silovitosti in naredi škodo.
I. FETSCHER Narodno—domovinska faktičnost človeka ali takšnost človeškega bitja se pokaže kot neodpravljiva strukturna poteza človeškosti človeka, katere ukinitev bi bila enaka razčlovečenju.
I. URBANČIČ
Skrito staranje v kosteh
Nove raziskave ugotavljajo, da se težave s kostmi pri ženskah začno lahko že v srednjih letih
1
NAGRADNA KRIŽANKA
m
i
$
KEM SIMBOL ZA SREBRO
POZITIVNA
ELEKTRODA
INSKRIPCI— JA (NA SPOMENIKU)
VOZ S PLOHOM
RIŽEVO
ŽGANJE
LISTNATO
DREVO
PRODAJALEC SOLATE
TOVARNA
AVTOMO-
BILOV
PRIBOJ
SVINČNICA
MESTO NA HRVAŠKEM
PRITOK
SAVE
NAJBOLJŠI
RUSKI
KAVIAR
VRSTA
GLASBENE
IGRE
AVTOR' j UDIR
TERO-
RISTIČNA
STRANKA
IZRAELA
PRIJETEN
VONJ
IN TAKO NAPREJ
LOČINA
TROPSKI
KOPITAR
NEZNANKA V ODSTAVFK MATEMATIKI °°STAVEK
POSTOPAČ
LJUDSKI
ODBOR
ZNANI
NEM
PISATELJ
THOMAS)
PESNIK
RIM IME SPLITSKEGA PREDMESTJA SOLIN
POVRŠINSKA
MERA
■ ČEŠKI SKLADATELJ (JOSEF)
BOJNI PLIN MEHURJE-VEC
SPANJE
GR. MIT SONČNA DEŽELA
PLESNI
ELEMENT
PRITOK
ODRE
VRAŽNI
OBESEK

RAZPRAVA i
Bitka, ki je ni mogoče dobiti
Uspehi in neuspehi večletnega boja z drogo — Preprečevanje prodaje je samo delno uspešno — Nove sintetične in cenejše droge zamenjujejo klasične
Svet se sooča s številnimi krizami in katastrofami, vendar je od vseh mogočih kriz, ki pretresajo svet, ena, kije sicer ni tako neposredno čutiti, je pa nedvomno izredno težka in vse globlja. To je kriza, ki raste in se spleta okoli droge. Razviti svet od znotraj razjeda narkomanija, ki je še posebej nevarna zato, ker so njene žrtve mladi, torej prihodnost družbe.
Pred leti so ZDA, kjer je ta problem sploh zelo izrazit, z veliko zavzetostjo in « velikimi upanji v uspeh začeli neusmiljen boj z drogo. Droga seje namreč iz obrobnega problema že davno prestavila v samo središče problemov sodobne razvite družbe. Zato so ameriški boj z zanimanjem spremljali tudi v drugih državah razvitega sveta, kjer se spopadajo s podobnimi ali celo še hujšimi problemi.
Američani so napore in denar strateško usmerili predvsem v preprečevanje mednarodne trgovine z mamili. Okrepili so nadzor na mejah, na letališčih, v pristaniščih. S strokovno, denarno in vojaško pomočjo so segli tudi na tuja ozemlja, predvsem v tiste srednje— ■n južnoameriške države, od koder droge prihajajo na tržišče. V boj so se bolj ali manj vključile vlade držav, na katerih območjih pridelujejo in predelujejo droge. Na vroča območja so pošiljali celo posebne vojaške oddelke, ki so požigali nasade, uničevali tajne predelovalnice in se večkrat zapletli tudi v ostre boje z oboroženimi oddelki drogarske mafije.
Boj proti drogi seje začel leta 1973. Tedanji predsednik Richard Nixon je takrat obljubil velik preobrat. Zdaj se Američani in vsi, ki spremljajo njihov boj z drogo, sprašujejo, ali je do preobrata res prišlo in ali so napori in vloženi kup denarja rodili kaj uspeha?
Statistika odgovarja pozitivno. Na mejah in drugod so zasegli toliko pošiljk i drog kot še nikoli. Samo lani so zasegli ! 65 ton heroina, kar je bila za drogarsko
mafijo katastrofalna izguba. Podatki kažejo, da se je poraba drog v ZDA zmanjšala ter da je občutneje upadlo tudi število narkomanov, ki so jih lani urgentno sprejeli v klinike zaradi zaužitja prevelik doz mamila, zmanjšala se je tudi smrtna žetev med njimi. Strokovnjaki sklepajo, da se upadanje prometa z drogami odraža tudi v vse višjih cenah najbolj razšiijenih trdih drog. Uradni ameriški predstavniki so v svojih izjavah zelo optimistični. Tako je donedavni direktor Urada za nadzor nad drogami William J. Benett izjavil, da so na poti do zmage. Načrtovali so, da bodo porabo drog do leta 1999 zmanjšali za polovico, zdaj pa kaže, da bodo ta cilj dosegli že nekaj let prej.
Toda medalja ima dve plati, opozarjajo dobri poznavalci problematike. Na vsako dobro vest pride tudi ena slaba. Tako se velikim zasegom pošiljk droge ob bok postavljajo podatki, da se na trgu pojavljajo novi proizvajalci in prodajalci, ki odpirajo nove in nove kanala. Narodni inštitut za droge ugotavlja, da seje število občasnih uporabnikov drog zares močno znižalo, in sicer od prejšnjih 23 na 14,5 milijona ljudi, vendar hkrati priznava, da seje dvignilo število stalnih uživalcev drog, in sicer .od 246 na 292 tisoč.
Za porast števila zasvojencev — največ jih je v nižjih socialnih slojih prebivalstva — so v veliki meri krive nove sintetične droge, ki so preplavile tržišče, ko se je začelo zatikati z dobavami kokaina in heroina. Gre za droge, ki sojih ustvarili v laboratorijih. Običajno so sintetične droge nevarnejše in bolj za-svojljive kot droge iz naravnih surovin, predvsem pa so cenejše in dostopnejše. Med novejšimi drogami, ki se vse bolj širijo, je, denimo, metamfetamin. Izdelujejo ga v novih in novih inačicah z najrazličnejšimi imeni: kristal, kreda, brzinec, fršlus, metek, lučaj. Precej hitro se širi tudi droga, kiji pravijo led. Pridelovanje in prodaja leda je zelo vabljiva,
sivet iv številkah
AKTIVNO PREBIVALSTVO
* S #
V tem času, ko se v Sloveniji pripravljamo na odločitev za osamosvojitev, se seveda zastavlja vprašanje, ali smo tega sposobni. Statistika nam kaže, da smo. Podatki, ki govore o deležu aktivnega prebivalstva, se pravi tistega dela prebivalstva, kije sposoben delati in ustvarjati nove vrednosti, so spodbudni. Graf tega tedna kaže, koliko je v aktivnem prebivalstvu delež moških in žensk. Slovenija je tako po skupnem deležu aktivnega prebivalstva kot po deležu žensk v njem višje uvrščena kot mnoge zahodnoevropske države, bolje se drže v tem pogledu le skandinavske države. Delavoljnih rok je torej dovolj.
saj omogoča hiter in velik zaslužek. Iz kemikalij, ki stanejo 700 dolarjev, je mogoče narediti toliko leda, da se zanj s prodajo na ulici lahko iztrži 30.000 dolarjev.
Okoli droge se spleta še pisan klobčič drugih problemov, predvsem kriminala. Droga in trgovanje z njo sta doma v tistih predelih velemest, kjer živi revnejše prebivalstvo, pogosto temnopolti, priseljenci in drugi, to so hkrati tudi legla kriminala. Policijske statistike beležijo stalen porast kriminalnih dejanj, povezanih z drogo, naj gre za umore, rope, nasilje, krajo. Samo v prvi polovici letošnjega leta se je število umorov povečalo za 10 odstotkov in število oboroženih ropov za 8.
Vse to seveda zmanjšuje uspehe, ki so jih Američani dosegli v boju z drogo. Za Evropo in ne nazadnje tudi za našo državo pa velja, da bo zares uspešno preprečevanje prodaje droge na ozemlju ZDA sprožilo pritisk na druga še »nerazvita« tržišča. To smo lahko tudi mi.
MiM
Zastonj igle
Italijani postavili ulični avtomat za igle
Italija ima precejšnje probleme z narkomani in seveda tudi s širjenjem aidsa. Oboje je namreč tesno povezano. Med uživalci drog, ki si mamila vbrizgavajo, je navada, da eno iglo večkrat uporabijo. Stare, že uporabljene igle si med seboj ti|di velikodušno izposojajo. To pa je skorajda idealen način, da se prenese in »sposodi« tudi virus aidsa. Nevarnost je še toliko večja, ker se veliko uživalcev drog ukvarja s prostitucijo, ki jim je eden od načinov, kako priti do denarja za nakup droge. Tveganost okužbe in prenosa virusa HIV je tako zares velika.
Da bi to zlo vsaj nekoliko zajezili, če ga že ne morejo zatreti, so v severnih predelih Italije sklenili, da bodo omogočili uživalcem droge dostop do čistih igel ob vsakem času dneva in noči. V ta namen so v mestu Modena za poskus postavili poseben ulični avtomat za sterilne injekcijske igle. Avtomat izstavi iglo, če vanj vržeš staro. V primeru, da uživalec droge nima stare igle, lahko vrže v avtomat kakršen koli kovanec.
Če se bo poskus obnesel, bodo take avtomate postavili še v drugih večjih severnoitalijanskih mestih. Morda pa bodo zamisel povzeli tudi drugod, kjer zdaj uživalcem drog podeljujejo zastonjske igle v lekarnah ali na posebnih postajah.
Družba, ki jo vodi ideologija leninistične partije, je nujno zaostala, manj razvita in predvsem nizko učinkovita.
F. BUČAR
Slovenski narod se ne more in ne sme odpovedati staremu cilju: združeni in svobodni Sloveniji.
E. KARDELJ
Gorje si ga narodu in človeku, ki se da žaliti brez jeze in kazni!
J. TRDINA
Vsak narod se je rodil šele tedaj, ko je začel iskati svobodo svoji duši.
S. KOSOVEL
MINI ZANIMIVOST:—
SVETIŠČE IZ KAMENE DOBE
Nemški arheologi so v sodelovanju z domačimi strokovnjaki na jugu Turčije odkrili ostanke svetišča iz mlajše kamene dobe, starega približno' 9.500 let. Svetišče je bilo obdano z domnevnimi prodajalnami hrane. Arheologi sklepajo iz najdenih ostankov okostij, da so ob njem starodavni prebivalci trgovali tudi s kožami in mesom divjih živali.
Stara znanja
Opice uporabljajo narav-ne antibiotike
Nič novega ni pod soncem, bi lahko dejali na rob zanimivi novici, ki so jo poslali v svet tanzanijski znanstveniki. Ugotovili so namreč, da so šimpanzi veliko prej kot človek »odkrili« antibiotike.
Ko so opazovali obnašanje teh živali v naravi, so spoznali, da opice nabirajo in uživajo liste neke zdravilne rastline, kadar imajo težave z želodcem. Gre za aspilijo, dokaj redko rastlino iz vrste sončnic. Ko so analizirali sestavine njenih listov, seje pokazalo, da listi vsebujejo veliko zdravilnih snovi, predvsem pa antibiotik thiarubin, ki uničuje več različnih bolezenskih klic. Med zanimivimi odkritji je tudi ugotovitev, da si šimpanzi zelo natančno »predpišejo« kuro z zdravilnimi listi. Pojedo jih natanko pet na minuto, pri tem pa se pačijo prav kakor otroci, ko morajo vzeti grenko zdravilo.
Tudi pripadniki plemena Tongwe vedo za zdravilne moči aspilije. Njene liste uporabljajo za zdravljenje želodčnih težav, opeklin in ran, vendar jih ne uživajo surovih, temveč jih prekuhajo in pripravijo kot zdravilen čaj.
Antibiotikov torej ni odkrila samo moderna medicina, poznajo jih tudi primitivna ljudstva in celo opice, seveda po svoje.
Krhke kosti so postale skorajda druga beseda za starost. Izguba teže, »vdovska grba«, kot pravijo ženski starčevski zgrbljenosti, oslabljena hrbtenica, pogosti zlomi v kolkih, vse to spremlja visoko starost, še posebno pri ženskah. Moški, ki sicer v povprečju ne dosegajo take starosti kot ženske, teh težav nimajo tako izraženih. Vendar pa težave z okostjem niso plod starosti same po sebi, so le posledica dogajanj v ženskem telesu.
Novejše zdravstvene raziskave namreč kažejo, da se te težave začenjajo že pri mlajših ženskah, čeprav na zunaj še ni vidnih znamenj slabljenja okostja. Tako je raziskovalna skupina univerze v Britanski Kolumbiji pred kratkim objavila rezultate svoje študije in v sporočilu zapisala, da ima morda celo več kot polovica vseh žensk že v tridesetih in štiridesetih letih starosti težave s kostmi. Vzrok zanje naj bi bile nepravilnosti in motnje v delovanju menstrualnega ciklusa.
Kosti se v človekovem telesu ves čas razgrajujejo in gradijo; pri tem igra pomembno vlogo hormon estrogen. Ko
Hčere nezaželene
Sodobna medicina v slu-žbi detemora deklic
Veliko načinov je, kako se znebiš deklice. Daš ji jesti strupene oleandrove jagode, namerno je ne hraniš, dokler je ne pobere lakota, ali pa jo preprosto zadušiš.
To je nekaj najbolj znanih starinskih načinov umora dojenčkov ženskega spola, kijih še vedno prakticirajo v nekaterih odmaknjenih in zaostalih predelih Azije. Življenjska filozofija preprostih ljudi je pač taka: fantki so tisti, ki naj obstanejo. Deklice so kot družinski prirastek nezaželene.
Detemor deklic pa ne poteka samo po arhaičnih metodah, tudi sodobnejše načine poznajo. Na Kitajskem, v Indiji, Koreji in v drugih azijskih državah zlorabljajo moderno medicinsko tehnologijo, ki naj bi seveda služila povsem drugačnim ciljem, za stara ravnanja. Z nekaterimi sodobnimi metodami, kot je amniocenteza, je mogoče ugotoviti spol otroka še v materinem telesu. Tako je mogoče »ukrepati« pravočasno. Če gre za zarodek ženskega spola, nosečnica splavi, sicer pa donosi.
Medicinski raziskovalec Meenu Sondhi z univerze Delhi pravi, da je razvoj znanosti le pospešil korak smrti za deklice. Prej jih je čakala kmalu po rojstvu, zdaj preži nanje že v materinem telesu.
Tiste deklice, ki jim pustijo živeti, zanemarjajo in zato pogosteje kot fantki umirajo, preden odrastejo. Raziskovalne študije, ki sojih opravili v Indiji in v Bangladešu, so pokazale, da matere dojijo deklice krajši čas kot fantke in jih sploh slabše hranijo. Antropologi so zato praviloma odkrivali, da so v zaostalih predelih, kjer je hrane sploh malo, deklice pogosto kronično podhranjene, predvsem pa pogosteje kot dečki.
Demografski učinek takega ravnanja je dramatičen. V Južni Koreji, kjer je ugotavljanje zarodkovega spola običajna praksa, se rodi 14 odstotkov več fantkov kot deklic, kar je seveda nenaravno, kot kažejo demografske statistike iz drugih držav sveta. Nič čudnega ni, da, denimo, v kitajski provinci Guang-dong pride na deset moških v zrelih letih le ena ženska. Pol milijona samcev v tej pokrajini ne bo nikoli dobilo neveste.
Ker so stari predsodki tako močni, vlade nekaterih držav razmišljajo, da bi prepovedali zgodnje odkrivanje zarodkovega spola in tako posegli v kruto načrtovanje družine.
začne tega hormona v organizmu primanjkovati, kar se običajno dogaja pri ženskah, ko so v meni, lahko pa tudi že prej, se začne postopno izgubljanje kostne mase, kar na koncu pripelje do že omenjenih starčevskih težav. Vendar tudi motnje v menstrualnem ciklusu lahko povzročijo že pri mlajših ženskah izgubljanje kostne mase. Kot so ugotovili raziskovalci, je ta izguba opazna pri petini žensk z izraženimi motnjami, znaša pa lahko 4 odstotke letno.
Zanimivo je, da je študija zavrnila ugotovitve podobnih raziskav iz prejšnjih let, v katerih so medicinski strokovnjaki ugotavljali daje izguba kostne mase pri ženskah, ki se redno ukvarjajo s tekom in drugimi podobnimi telesnimi dejavnostmi, precej manjša kot pri ženskah, ki so telesno nedejavne. Takrat so priporočali ženskam celo ukvaijanje z maratonskim tekom. Dejansko pa telesna dejavnost sama po sebi ne zavira izgubljanja kostne mase. Odločilna je ženska telesna kemija.
Če bodo te ugotovitve v nadaljnjih raziskavah potrjene, potem čaka zdravnike dodatno delo: mlajšim ženskam bo treba pomagati dovolj zgodaj, da jih ne bo doletelo v starosti prehudo slabljenje kosti in z njim povezane mnoge neprijetnosti.
Smrt izpod neba
Vojaška letala nad nase-Ijenimi kraji — Nesreče
Tragična nesreča, do katere je pred kratkim prišlo v sosednji Italiji, ko je vojaško letalo zaradi okvare treščilo v poslopje tehniške šole v bolonjskem predmestnem središču Casalecchio di Reno in ubilo dvanajst šolarjev, je kruto in neusmiljeno opozorila na problem, s katerim se v svetu že nekaj časa ubadajo, pa ga nekako ne morejo rešiti. Gre za prelete in vaje vojaških letal nad naseljenimi kraji.
Na nevarnost takega početja že precej časa opozarjajo mnogi, njihova opozorila pa krvavo podčrtujejo številne nesreče, ki so se pripetile v zadnjih desetih letih.
Pred 10 leti je vojaški štirimotornik orion ameriške mornarice strmoglavil na neki hotel v Pago Pagu. Nesreča je terjala 10 človeških življei\j. Kar 30
mladih življenj je leta 1985 pokosil jaguar francoskega letalstva, ko je strmoglavil na šolo v Centralnoafriški republiki. Istega leta je lovsko letalo indijskega vojnega letalstva strmoglavilo na vas v državi Utar Pradeš in pobilo 14 ljudi. Pred dvema letoma je ameriško vojaško letalo strmoglavilo na zahod-nonemško mesto Remscheid; umrl je pilot in še 6 ljudi. Maja Jetos je ameriški lovec F—16 strmoglavil na stanovanjsko hišo v Pearsonu, mrtva sta bila pilot in stanovalka hiše. To je le nekaj primerov.
Tudi naša vojaška letala letajo nad naseljenimi območji in nad mesti, pred nesrečo pa niso nič bolj imuna kot druga. Kar 10 ljudi je pokosil reaktivec, ki je leta 1985 strmoglavil na hiše v Vrelu. Za manjše nesreče pa tako nikoli nismo zvedeli.
KRIVDA
Ko so bili
še dobrih dvajset korakov od soda, so se vojaki ustavili, oba oficirja pa sta se po kratkem postanku približala sodu na pet korakov. Oficir, ki je imel torbo in mapo, je začel nekaj pisati. Desetar in vojaki so si prižgali cigarete. Jaz sem bil ves čas blizu in sem si dal opravka z vilami in kupom gnoja na dvorišču. Eden od obeh oficirjev pa je ves čas stal strumno in s srditim pogledom strmel v sod, v katerem je še kar naprej vrelo, kot bi se oglašala jeza in sovraštvo do vsega, kar se je dogajalo po svetu tiste čase.
Oficir, ki je opravljal preiskavo, me je vprašal, koliko litrov drži sod, iz kakšnega lesa je, koliko je star, če sem ga kupil, dobil, podedoval, koliko je vreden. Vprašal me je še, koliko tehta prazen in
suh. Ne vem več, kaj vse je še hotel slišati. Bilo je videti, da ga vse to pošteno zabava. Oči so se mu svetile od sproščenosti. Kmalu sem razumel tisto skrivno zadržanje, vihanje nosa, poigravanje ust in mežikanje zdaj z levim, zdaj z desnim očesom. Pri tem je spretno obračal hrbet »okamenelemu« oficiru, ki se še vedno ni premaknil niti za korak.
Vse skupaj je trajalo dobre pol ure, nato je oficir zaprl mapo in strumno stopil k mrkemu oficirju. Izmenjala sta nekaj besed, nato je sledil ukaz o odhodu. Desetina vojakov je šla spredaj, za njo pa oficirja.
XXX
Nekaj let po vojni sem se pogovarjal s sosedo, ki je znana kot dobra sobesednica in dobra ženska. Beseda je tekla o Italijanih. Površno
sem ji razložil smešno storijo o prepolnem sodu zmečkane šmarnice, ki ni mogla mirno in tiho počakati jutra, pa so jo zato Italijani imeli za sovražnika.
Soseda me je, proti svoji naravi in navadi, dokaj jezno prekinila: »A tako! Potem si bil pa ti tisti, ki si nam tisto noč zakuhal pokanje. Kaj smo morali prestati! Veš, da bi nas lahko vse pobili, da smo pri nas doma vsi, vsa družina, dvoje starih, troje otrok, ležali na golih tleh, saj trhle stene stare bajte ne bi zadržale krogel. Še dobro, da je bila hišica malo za bregom. Tebi se torej lahko zahvalim za tisto trdo posteljo in strah, ki smo ga ono noč prestali«
Med vojno, okupacijo in našo ljudsko revolucijo so se dogajale tudi take stvari.
RUDOLF RAMUTA
POTA Ii\ STU?
dežurni
poročajo
LASTNIK PREGNAL VLOMILCA — Neznan storilec je 14. decembra okoli
13.45	vlomil v stanovanjsko hišo Antona Verčka v Potočni vasi. Vlomilec je s silo telesa odprl vhodna vrata, vendar je imel smolo, da seje tisti hip vrnil domov Anton Verček, ki je neznanega predrzncža pregnal. Vlomilec je odšel praznih rok, z vlomom povzročena škoda pa je ocenjena na 200 din.
KDO JE ŠARIL PO AVTOMOBILU? — V noči na 16. december je prav tako še neznan storilec šaril po osebnem avtomobilu Jožeta Strojina iz Mihovice, ki je vozilo parkiral pri gostišču v Gornjem Vrhpolju. Nepridiprav je z vozila odvil zadnjo desno luč, z motorja pa razdelilno kapo s kabli, tako da je Strojin oškodovan za okroglih 1.000 din
ODVIL IN ODNESEL KOLESI — V času med 7. in 9. decembrom je nekdo stopil do avtobusa nemške registracije, ki je poškodovan stal na parkirišču ob magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom v Karteljevem. Lastnik vozila Drago Boš-njakovič iz Tuzle, sicer začasno bivajoč v Nemčiji, je lahko ob prihodu v Karteljevo žalosten ugotovil, daje škoda večja, kolje kazalo ob njegovem odhodu. V omenjenih dneh je nekdo namreč z avtobusa odvil obe prednji kolesi in ju odnesel neznano kam. Vrednost avtobusa se je s tem zmanjšala kar za 20.000 din.
Drago popravilo dežnika in brušenje nožev
H. M. in B. R. drzno okradla starejšo vaščan-ko v Radoviči
RADOVIČA — Metliški miličniki so minuli petek, 14. decembra, popoldne na območju Ozlja prijeli 19-letncga H. M. in 33-letnega B. R., ki sta utemeljeno osumljena drzne tatvine, zoper oba pa je' preiskovalni sodnik novomeškega teme^iega sodišča že odredil pripor.	||#’-
Možakarja sta v petek okoli 11. ure hodila po Radoviči in se ustavila pri hiši starejše občanke, ki jima je dala v popravilo dežnik, hkrati pa tudi nabrusiti nože. Ko je plačevala storitev, staji H. M. in B. R. iz rok iztrgala denarnico, iz nje vzela 1.500 dinarjev, hkrati pa preiskala tudi torbico in vzela še 90 kanadskih dolarjev. S plenom sta pobegnila proti Karlovcu, toda metliški miličniki so bili dovolj umi ih učinkoviti. Na območju Ozlja, kjer sta s podobnim delom nadaljevala, so osumljenca prijeli in ju izročili preiskovalnemu sodniku.
Opisani primer naj bo vnovično opozorilo občanom na previdnost, kajti podobnih dogodkov je bilo zadnje čase na območju Dolenjske že nekaj. Osebe, ki so po domovih nudile razne usluge, so bile praviloma vsiljive, vselej na preži, da zmaknejo to ali ono reč ali da v skrajnem primeru izsilijo kar najvišjo možno ceno.
Le naključje rešilo življenja
Med poukom telesne vzgoje se je v semiškem domu TVD Partizan utrgalo 50 kv. metrov lesenega stropa, ki je treščil na tla — Sreča v nesreči
SEMIČ — Samo srečnemu naključju seje zahvaliti, da se ni nesreča v semiškem domu TVD Partizan, ko seje pretekli teden v sredo dopoldne utrgalo 50 kv. metrov lesenega stropa in treščilo z višine šestih metrov na tla, sprevrgla v tragedijo. Učenci 8. razreda, ki so imeli ob nesreči telesno vzgojo v domu, so sicer pobegnili iz doma brez prask, toda to jim je uspelo zgolj zato, ker ni bilo nikogar v tistem delu dvorane, kjer se je utrgal strop
Ravnateljica semiške osnovne šole Ivana Zunič, še vedno pretresena, je nekaj ur po nesreči povedala, da so v šoli že leta in leta opozarjali, da nimajo primernega prostora za telesno vzgojo. Gostovali so namreč v bivšem Sokolskem domu, ki je v razpadajočem stanju. Telovadbo so imeli v nekoliko večjem prostoru, ki bi mu težko rekli telovadnica in v katerem se niso mogli pri telesni vzgoji zvrstiti hkrati vsi učenci enega razreda. »Naša šola je opozarjala, da imamo glede na število učencev
s 450 otroki smo ena od treh največjih črnomaljskih osnovnih šol — najslabšo telovadnico v Republiki Sloveniji. Da imajo semiški učenci najslabše možnosti za telovadbo, je potrdilo tudi republiško testiranje učencev 60 slovenskih šol,« je povedala Žuničeva. »Vendar nismo le tarnali in se pritoževali. ampak imamo nekaj let narejene tudi že projekte za novo šolsko telovadnico, ki bi morala biti, če bi šlo vse po načrtih, zgrajena letos. Toda vedno, kadar smo prišli na dan s svojimi predlogi za gradnjo, smo dobili odgovor: ,Saj ve-sje, da ni denarja’,« pravi razočarano Žuničeva.
Zvone Butala, predsednik semiškega TVD Partizan, kije lastnik doma, pa je pristavil, da so se tudi pri Partizanu dobro zavedali, da je ostrejše doma potrebno popravil, vendar se z nekaj tisočaki, kijih ima Partizan na žiro računu, niso mogli lotiti temeljite obnove. »Ker pa smo se bali, da se bo v domu zgodila nesreča, smo začeli resno razmišljati o obnovi ostrešja in imamo že Begradovo ponudbo s predračunom. Razmišljali pa smo tudi že o odpovedi gostoljubja šoli, a ne zaradi egoizma, temveč predvsem iz varnostnih razlogov. Toda potem bi morali v šoli črtati na urniku pouk telesne vzgoje. Res pa je tudi, daje bila telovadnica preveč obremenjena, in če ne bi bilo tako, bi morda lahko še nekaj časa služila dejavnostim Partizana. Sedaj pa nima nihče nič, ne šola ne Partizan,« pravi Butala.
Le nekaj minut prej, preden seje ne-
sreča zgodila, je učitelj telesne vzgoje poklical vse učence v večji del telovadnice, da bi jim razložil pravila igre pri odbojki. Takrat je začelo pokati in, misleč, daje potres, so učenci in učitelj začeli bežati. Toda ko so naredili le nekaj korakov, je bil strop že na tleh. »Učenci so mi povedali, da so se po prestanem prvem šoku pred vrati doma najprej prešteli, in ko so ugotovili, da nihče ne manjka, so si oddahnili. Imeli pa so občutek, kot bi se ponovno rodili,« je povedala Žuničeva, ki se nikakor ni
mogla znebiti razmišljanj o tem, kakšne bi bile lahko posledice, če bi strop padel eno šolsko uro prej, ko so bili v telovadnici prvošolčki, ali pa tudi, če bi prav v tistem nesrečnem prostoru sedeli tudi osmošolci. Smrti skoraj zagotovo ne bi mogli uiti. Tako pa so ostala pod deskami le oblačila in šolske torbe, kajti tisti del telovadnice je služil tudi kot garderoba, saj ustrezne garderobe v domu ni.
Ob nesreči je bila v Semiču še toliko bolj poudarjena zahteva, da bo sedaj zagotovo potrebno zgraditi novo telovadnico, odločiti pa se bo potrebno tudi, kakšna bo nadaljnja usoda bivšega Sokolskega doma, ki je sedaj neuporaben.
M. BEZEK-JAKŠE
STROP NA TLEH — Žeblji so popustili in okrog 50 kv. metrov lesenega stropa v semiškem domu TVD Partizan je pretekli teden treščilo na tla. medtem ko so imeli le nekaj metrov proč šolarji pouk telesne vzgoje. Zgolj srečnemu naključju se lahko zahvalijo, da v tistem trenutku ni bilo nikogar v nesrečnem delu telovadnice, saj mu najbrž ne bi uspelo uiti smrti. (Foto: M. B.-J.)
Šušmarstvo razprtih peruti
Tržni inšpektorji jih sami ne morejo pristriči — V ____nekaj tednih 20 prijav in 9 ukrepov
NOVO MESTO — Vse večja nezaposlenost ni kriva le za porast tatvin in vlomov, pač pa ji gre pripisati tudi levji delež, da je šušmarstvo postalo množičen pojav, še posebej v storitvenih dejavnostih, in mu je sila težko stopiti na prste. To ugotavljajo tudi tržni inšpektorji novomeške Uprave inšpekcijskih služb, ki so šušmarstvu napovedali neizprosen boj, le da se pri tem srečujejo s kopico težav. Jasno je namreč, da so inšpektorji v veliki meri odvisni od virov informacij, prav tako je uspešnost njihovega dela odvisna od sodelovanja z ostalimi službami in organi, omenimo le postaje milic, krajevne skupnosti, itd Ogled ki ga inšpektorji opravijo pri domnevnem kršitelju, za dokazni postopek običajno ni dovolj. Potrebno je dobiti priče, toda stranke v takih primerih niso pripravljene povedati objektivnih podatkov, še zlasti ne, koliko jih je usluga stala. Če-sti so izgovori, da je bilo delo opravljeno prijateljsko, da gre za sorodnika in podobno. Da bi inšpektorji potrdili sum o šušmarstvu in izdali ustrezno odločbo o prepovedi opravljanja takega dela in hkrati predlagali tudi uvedbo postopka o prekršku, potrebujejo tudi to. Nič čudnega potem, če inšpektorji predlagajo, kako naj pri odkrivanju šušmarjev bolj kot doslej sodelujejo obrtniki, ki so navsezadnje s take vrste nezakonitostmi najbolj ogroženi, seveda pa tudi drugi občani, posredujejo naj naslov kršitelja, vrsto dejavnosti, ki jo nelegalno opravlja, kot tudi naslove strank, za katere je bila usluga opravljena,
in plačilo storitve. Le tako bo tržna inšpekcija pri svojem delu učinkovitejša, šušmarstvu pa pristrižene peruti.
Obrtni zakon je jasen: kdor trajno, sezonsko ali občasno opravlja gospodarsko in drugo dejavnost, mora imeti obrtno do voljenje ali potrdilo o priglasitvi del kot postranski poklic. Za pridobitev tega pa morajo biti izpolnjeni določeni tehnični in drugi z zakonom predpisani jx>gojL Inšpektorji ugotavljajo, da je razcvet šušmarstvo moč pripisati tudi temu, ker delovne organizacije ne izdajajo več soglasij, da lahko delavec opravlja določeno dejavnost kot postranski poklic, to pa je seveda pogoj za izdajo že prej omenjenega potrdila Krog, iz katerega ni videti poli?
Dolenjski tržni inšpektorji so v minulih tednih obravnavali 20 prijav zoper domnevne šušmarje. Ogledi so pokazali, da je bilo 9 upravičenih, v ostalih primerih dokazani postopek ni bil uspešen. Zoper kršitelje je bila izdana upravna odločba o prepovedi opravljanja gospodarske dejavnosti in podan predlog sodniku za prekršek. Če šušmarji izdanih odločb ne bodo upoštevali niti si pridobili ustreznega obrtnega dovoljenja, bo potrebno poslovne prostore, naprave in priprave preprosto zapečatiti Jasno in glasno pa velja znova reči da tržni inšpektorji šušmarstvo ne bodo iztrebili. Za kaj takega bo potrebno več sodelovanja in predvsem odkritosti ter poguma pri ostalih. Prizadetih in neprizadetih.
B. BUDJA
Doma umoril štirimesečnega sina
35-letni Metličan S. D. je bil na prostem izhodu iz psihiatrične bol-________nišnice_______
s METLIKA — Za gnusnim zločinom letošnjega februarja, ko je bilo na travniku ob Kolpi umorjeno 21-letno dekle, je Bela krajina minuli ponedeljek dobila še enega, nič manj strašnega in krvavega.
Metličani v ponedeljek zvečer kar niso mogli veijeti zgodbi, kije pričela krožiti po mestu. Naj seje zdela še tako tragična in kruta, pa seje izkazalo, daje, žal, tudi resnična. Med 16.05 in 17.00, ko je njegova žena odšla z otrokom po opravkih, je 35-letni S. D. iz Metlike v stanovanju umoril svojega štirimesečnega sina. Možakar je bil na prostem izhodu iz psihiatrične bolnišnice Vrabče v Zagrebu in že po tem gre sklepati, da je duševna bolezen najverjetnejši vzrok strašnega zločina. S. D. je ta čas v priporu, ki ga je zanj odredil preiskovalni sodnik.
KOMISIJSKA PRODAJALNA NA »UDARU«
NOVO MESTO — Kar dve tatvini so minuli teden prijavili v Dolenjkini komisijski prodajalni v Novem mestu. Tako je 11. decembra neznan nepridiprav tamkaj zaposleni Mariji Krnc zmaknil denarnico z gotovino in jo oškodoval za 1.500 din, istega dne pa je iz prodajalne izginil tudi fotoaparat, vreden 1.100 din. In to navzlic temu, da je vsega nekaj metrov vstran domovanje novomeških miličnikov.
ČEZ CESTO V DOLINO
SUŠ1CE — 47-letni Emil Trampuš iz Novega mesta se je 16. decembra okoli 16. ure peljal z. osebnim avtomobilom Z 128 po cesti z Uršnih sel proti Dolenjskim Toplicam. Zaradi prevelike hitrosti gaje v levem, delno preglednem ovinku pred naseljem Sušica zaneslo na neutrjeno bankino; po njej je vozil še kakih 20 metrov, nato pa zapeljal čez cesto po pobočju 22 metrov navzdol. Trampuš seje pri tem hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škode na zviti pločevini pa je bilo za 25.000 din.
BOGAT NOČNI PLEN
NOVO MESTO — Na še nepojasnjen način je v noči na 16. december neznan storilec odprl leva vrata osebnega avtomobila Jugo 45 Novomeščana Franca Bergerja, kije pustil vozilo parkirano pred blokom v Kristanovi ulici. Nepridiprav je prišel do bogatega plena, Bergerju je zmaknil torbico z. dokumenti in denarjem, tako je med drugim odnesel tudi 7.000 din, 1.000 mark in za okoli 600 din bonov za gorivo. Skupne škode je za 16 tisočakov. O predrznežu zaenkrat ni ne duha ne sluha.
Obisk izkoristil za tri vlome
Leto in tri mesece zapora za Zuhdijo Mušiča — Obiskal sestro in vlamljal
NOVO MESTO — 24. septembra letos je 28-letni Zuhdija Mušič iz Velike Kla-duše prišel na obisk k svoji sestri v Črnomelj. Možakarje že večkrat prej prišel navzkriž z zakonom, bil tudi je kaznovan, toda očitno ga to ni streznilo. Tudi v Črnomlju je stopil na kriva pota.
25. septembra je veselo popival pri Romih v Kanižarici. Okoli 22.30je bila ura, ko ga je prijatelj z avtomobilom odpeljal nazaj v Črnomelj do bloka, kjer prebiva sestra Zuhra Dedič. Mušič je odšel v stanovanje, ker pa mu v njem zavoljo slabega zdravja otrok niso pustili kaditi, seje vrnil pred blok. Takrat se je v njem prebudila že znana strast. Najprej je vlomil v Dolenjkin market na Čardaku; z betonskim pokrovom jaška je razbil steklo na oknu, nato pa iz notranjosti odnesel 7 kilogramov kave in dva zavitka cigaret, tako da je bilo skupne škode za 947,40 din. Zatem je na parkirišču na Cankarjevi ulici vlomil še v osebni avtomobil Ž 750, last Marinka Miladiča, in odnesel avtoradioka-setofon ter dva viličasta ključa v skupni vrednosti 1.150 din. Prav tako je tisto
Inšpektorji plavajo proti toku
V Krškem je bil posvet načelnikov inšpekcijskih služb_
KRŠKO — Čeprav so se načelniki občinskih in medobčinskih inšpekcijskih služb iz vse Slovenije minulo sredo na posvetu v Krškem zavzemali, dq teh inšpekcij ne bi kar tako ukinjali, je zdaj že jasno, da bodo tudi te službe centralizirane oz. vodene z republiške ravni, v skladu z reorganizacijo državne uprave in občin. Sprejeli pa so sklep, da se inšpekcijam pomaga, da zaradi nakopičenih problemov ne bi zdaj zdaj propadle.
Sicer pa so načelniki za uvod govorili o reorganizaciji državne uprave v luči ustavnih sprememb. Ta bi bila že lahko zajela tudi inšpekcije, ampak skupaj s sisi je bilo vse skupaj le prevelik zalogaj za reformiste. Dejstvo pa je, da osnutek nove ustave opušča dosedanjo občino, kakršne ne poznajo nikjer v Evropi. Občina je namreč v skladu z evropsko tradicijo temelj lokalne uprave, ta pa seveda deluje samo v okviru lokalnih interesov in potreb tamkajšnjih ljudi. Vse ostalo je domena države. Tako bodo pod državni nadzor prišle tudi inšpekcijske službe, med katerimi so nekatere že delovale tako, denimo jedrska. Vendar do »podržavljenja« inšpekcijskih služb še ne bo prišlo tako kmalu, čeprav je gradivo za to preobrazbo že pripravljeno. Po občinah pa se že vedejo tako, kot bi bile inšpekcijske službe že »pod državo«, in jih pač ne plačujejo.
Zato so načelniki sprejeli priporočilo, naj bi do popolne spremembe vse skupaj še potekalo kolikor toliko normalno, da ne bi prišlo do razpada inšpekcijskega nadzora.
O povsem konkretnih vprašanjih pa je na posvetu spregovoril načelnik mestne uprave inšpekcijskih služb v Ljubljani dr. Anton Prevc. Opozoril je na to, da kazni, kijih izrekajo inšpektorji, ne dosegajo svojega namena, ker so preblage. Se do nedavnega so namreč kršilci zakonodaje plačevali tako rekoč simbolične kazni, od nekaj par do nekaj dinarjev. Vse to je kršilce naravnost spodbujalo, da so prekrške ponavljali. Inšpektorji pa niso imeli možnosti, da bi notorične kršilce kaznovali ostreje ali celo z odvzemom obrtnega dovoljenja, kot se dogaja v Nemčiji, Avstriji ali Italiji. V takih razmerah so se nekateri inšpektorati odločali za preventivno delo-
vanje, kar pa ni v skladu z naravo inšpekcijskih služb in z njihovimi nameni. Torej so se vsi opredelili za ustrezno kaznovalno politiko, prilagojeno tržnim razmeram. Kazni za kršilce naj bi bile tako visoke, da se jim ne bi splačale. Doslej pa je bila kaznovalna politika in zakonodaja sploh taka. ko da so vsi državljani pošteni, a žal niso, kar inšpektorji vedo. In to izkušnjo in še prenekatero drugo naj bi upoštevali pri reorganizaciji državne uprave in spremembi zakonodaje. j SIMČIČ
NEUSPEŠEN NOČNI ROP
NOVO MESTO — V noči na 15. december sta okoli 4. ure zjutraj neznanca pri Hadlovi vili na Zagrebški cesti v Novem mestu napadla 47-letno Marijo Jerele. Hotela sta ji vzeti torbico, ki ji je visela preko ramena; pri tem sta ji strgala pas in z njim Jereletovo udarila po očeh, vendar do torbice nista prišla. Po neuspelem ropu sta pobegnila v temo in ju še iščejo, Jcreletova pa je morala iskati pomoč zdravnikov, ki so jo obdržali v novomeški bolnišnici.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Medtem ko eni vidijo v razvoju podjetništva in obrtništva izhod iz sedanjih nagrmadenih težav, so obrtniki drugim očitno trn v peti. Zakaj, je vprašanje Vase, Franc Opara in Ignac Škoda pa bi to le rada izvedela. V vinorodnem okolju Gradišča pri Trebnjem imata zidanici, nekdo pa je v noči na 13. december vzel kanto s smolastim črnim ibitolom, z njim polil fasadi njunih vikendov ter premazal okna in vrata. Opara je s tem oškodovan vsaj za 50. Skoda pa za okoli 40 tisočakov. Neslana šala, maščevanje, nevoščljivost ali kaj četrtega?
Isto noč je bil ob celo premoženje tudi Tomo Bartelj, lastnik gostinskega lokala »Teens club« v Novem mestu. Nekdo je vanj vlomil in neznano kam odvlekel štiri igralne avtomate. vredne kar 119.000 din. Že po ceni sodeč, ne gre za žepne avtomate. Vse to seje dogajalo sredi Novega mesta, zato je dogodek še tolikanj večja uganka. Prekleto trden sen morajo imeti okoličani, da niso slišali ropota!
•	V primerjavi z gornjima dogodkoma je prijava Antona Ostanka z Male Loke pri Trebnjem povsem nedolžna. Miličnikom je potožil, da mu je nekdo izmed lat, s katerimi je obit kozolec, izvlekel okoli 100 kilogramov koruze v strokih. Dobro bi bilo. ko bi možje postave iskali storilca tudi med živalskim svetom.
•	23-letni Janez A. iz Ljubljane je prejšnji teden hotel telefonirati iz hotela Grad na Otočcu. V ta namen je s strežnega pulta hotelske restavracije vzel telefon. Nenavadno je le to, da je z njim pod pazduho tudi odšel V noč. Hotelirje je prikrajšal za poldrugi tišpčak.
noč vlomil še v avtomobil Antona Panjana, ki je bil ob klešče in baterijsko svetilko v vrednosti 500 din. Plen iz Do-lenjkinega marketa je Mušič pustil v hodniku kletnih prostorov, iz avtomobilov odnesene predmete pa je spravil pred stopnicami pri skupnih garažah. Vse to je 26. septembra našel Živko Mihajlovič, tako da so bili predmeti vrnjeni lastnikom. Kmalu je bil prijet tudi storilec.
Občani so slišali, kako je nekdo razbil steklo na trgovini, videli so tudi mo-
SMRT NA CESTI
KOČEVJE — Do hude nesreče, v kateri je umrla 26-letna Darinka Jordan iz Kočevja, je prišlo 15. decembra ob 5.55 na regionalni cesti pri podjetju LIK Kočevje. 36-lctni Roland Hvala iz Klinje vasi je peljal osebni avto proti Kočevju. Avto ni mogel pravočasno ustaviti in je zadel v zadnji del kolesa z motorjem, ki ga je vozil pred njim 29-letni Janez Tišlerič iz Gorenja. Ob trčenju je bila sopotnica na kolesu z motor-' jem Darinka Jordan takoj mrtva, Janez Tišlerič pa hudo poškodovan in so ga odpeljali v UKC v Ljubljano. Na avtu je za okoli 30.000 din škode.
PREHITEVAL V SMRT
ŠENTJUR — Ni dolgo trajalo zatišje na dolenjski magistrali. 16. decembra ob 12.30 je »dolenjka« vzela novo življenje, 41-letni Pero Subič, začasno na delu v Nemčiji, se je z osebnim avtom Ford fiesta peljal iz. Zagreba proti Ljubljani. Pri Šentjurju je pričel prehitevati tovornjak s polpriklopnikom, ki ga je vozil sovjetski državljan Anatolij Igor-hin. Takrat pa je nasproti z audijem 100 pripeljal 32-letni Amrti Singh iz Velike Britanije. Voznika sta sc umikala in Subič je sunkovito zavil pred tovornjak, toda trčenja jima ni uspelo preprečiti. Audije po nezgodi treščil še v zadnji kolesi priklopnika, medtem ko je Šubič podlegel poškodbam v razbitinah for-da. Materialne škode je bilo za 202 tisočaka.
žakarja v trenerki in šepajočega, kak’ hodi med policami. Vlomilca so opisali tako natančno, da ni bilo nobenega! dvoma več. Zuhdija Mušič se je že ol 10. uri znašel v družbi miličnikov kriminalistov. Odtlej je tudi v pripori kjer je pred dnevi dočakal sojenje. I
Sodnikom dejanj ni priznal, trdil je,j daje kavo dobil od Romov, s katerima je popival, toda dokazi in izjave prič so govorili drugače. Sodniki pri izreku kazni tudi niso našli prav nobenih olajševalnih okoliščin, nezaposlenega Mušiča, ki se je občasno preživljal kot gozdni delavec, so obsodili na 1 leto in -1i mesece zapora. Ob tem naj dodamo, da’ je bil samo letos Mušič že dvakrat pred’ sodniki, po enkrat v Veliki Kladuši iu Jastrebarskem, izrečeni pa sta mu bil' pogojni obsodbi. Novomeška sodba št ni pravnomočna.
B. B
Osumljen vloma in rezanja gum
Za I. M. je preiskovalni sodnik že odredil pripor
BREZOVICA — Delavci novo meških organov za notranje zadeve st 8. decembra prijeli 25-letnega I. M. il Brezovice pri Trebelnem, kije uteme Ijeno osumljen več kaznivih dejanj.
Po doslej zbranih podatkih naj bi bi I. M. v noči na 16. november letos vlo mil v starejšo žago v Mirni vasi pri Tre belnem, iz nje pa odnesel dve motorn žagi, vrtalni stroj in komplet svedrov tako daje bilo skupne škode za 20.00< dinarjev. Prav tako je I. M. osumljel poškodovanja tujih stvari. Lani naj b> bil tako v Mokronogu prerezal avtt: plašče na dveh osebnih avtomobilih, le tos pa naj bi bil podobna »podviga« ponovil na Otočcu in v Orešju. Skupnt tako povzročene škode je bilo za 8.60( dinarjev.
Preiskovalni sodnik novomeškeg: temeljnega sodišča je zoper I. M. odre dil pripor.

Z MOTORJEM V STEBER — 14. decembra ob 20.30 sc je 35-letni Ljubo Pužina z Uršnih sel peljal na kolesu z motorjem po cesti iz Dolenjskih Toplic proti domu. V Dolenjih Sušicah ga je na mokrem cestišču zavoljo prevelike hitrosti v preglednem levem ovinku zaneslo s ceste v lesen steber. Pužina seje bil hudo ranil in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode na zviti pločevini pa je za 5 stotakov.
ZASPAL ZA VOLANOM- 40-letni Josip Badovinac iz Krapinskih Toplic se je 15. decembra peljal z osebnim avtom Z 101 po magistralni cesti med Ljubljano in
Zagrebom. Pri Grmovljah je očitno za dremal za volanom in z veliko hitrostjo sil lovilo treščil v osebni avto Mercedes 200j last 34-letnega Nedeljka Kecojeviča iz Vrj čin Bojanske. ki je zaradi okvare na moj torju parkiral vozilo ob cesti. Pomagal' niso niti vključeni štirje smerni kazalci, tfj čenjeje bilo tako silovito, daje Kecojev čevo vozilo vrglo preko zemeljskega nas pa v gozd. Bado\ tnac seje v nezgodi hud poškodoval, sreča v nesreči pa je, da t Kecojevič in njegovi sopotnici, ki so v č su trka stali ob vozilu, ostali nepoškodoj vani. Materialno škodo so ocenili
70.000	din.


ZLATA BLOUDKOVA ZNAČKA — Rudi Berger (levo), dolgoletni predsednik OK Pionir, kije prav te dni pred svojim največjim uspehom, uvrstitvijo v I. A I -zvezno ligo, je za svojo tri desetletja trgjgjočo zvestobo odbojki prejel najvišje občinsko športno priznanje, zlato Bloudkovo značko. Na petkovi slovesnosti ob proglasitvi športnikov leta mu jo je izročil prof. Marjan Špilar, predsednik Športne zveze Novo mesto. (Foto: B. B.)
Kolesarji športniki leta
Športnik leta je Bogdan Fink, športnica Marjeta Sajevec, kolektiv pa KO Krka — Bloudkova _______________________priznanja_________________________
NOVO MESTO — Kolesarstvo je bilo in ostaja šport številka I v Novem mestu. To je najbolje potrdila petkova proglasitev najboljših športnikov Dolenjske, kjer so prav vse laskave nazive pobrali člani in članice KD Krka. Glasovnice, ki so nam jih poslali bralci Dolenjskega lista, in glasovi športnih delavcev novomeške občine so potrdili napovedi.
Naziv letošnjega športnika leta je prepričljivo osvojil Bogdan Fink, dobitnik bronaste medalje na svetovnem mladinskem kolesarskem prvenstvu v angleškem Clevelandu, kije zbral kar 119 glasov; za njim so se zvrstili: Daniel Terlep (Aeroklub Novo mesto) 14, Igor Primc (AK Novo mesto) 9, Matjaž Červ (KK Novoles) 6, kolesar Sandi Papež 5 glasov, atleta Dragan in Počič, odbojkarja Jovič in Gotenc itd. Veliko bolj negotovo je bilo pri dekletih. Seštevanje glasov je končno zmago prineslo kolesarki Marjeti Sajevec, kije zbrala 76 glasov, atletinja Mateja Udovč jih je imela 62, odbojkarica Rebeka Koncilja 12, kolesarka Krnčeva 10, atletinja Katka Jankovič 9 itd. Se pogled med ekipe! Najresnejša kandidata za zmago sta bila Kolesarsko društvo Krka in OK Pionir, slednji je na koncu zbral 62 glasov, kolesarji pa 81; ostale ekipe so se zvrstile takole: Aeroklub Novo mesto 11, Atletski klub 9, NTK Novotehna 4, 1 glas pa je dobil NK Elan.
Na petkovi slavnostni prireditvi v športni dvorani pod Marofom, ki jo je spremljalo okoli 800 gledalcev, so podelili občinska Bloudkova priznanja. Zlato značko sta prejela Rudi Berger in Bogdan Fink, prvi za 30-letno delo v odbojki, drugi za bronasto odličje na svetovnem kolesarskem prvenstvu mladincev. Srebrno značko Stanka Bloudka so prejeli: Peter Ivančič, Žarko Kovačevič, Albin Gutman, Jože Ribič, Polde Bučar in Boris Vovk, bronaste pa Vida Jebuah, Janez Artač, Andrej Bukovec, Matija Gotenc, Rafko Križman in Ivan Škedelj. Ob naštetih je bilo podeljenih še pet občinskih priznanj, ki sojih prejeli Darko Habjanič, Marinka Gregorčič, Igor Selak, Tone Andrejčič in Stanko Lučev.
Zadovoljni na novoletni dopust
Odbojkarji Pionirja imajo pred zasledovalci že 4 točke prednosti — Bihač ugnali
s 3:1 — Predzadnje kolo 5. januarja _
NOVO MESTO — Še vsega dve koli sta do konca prvega dela prvenstva v I. zvezni A 2-ligi, bolj ali manj pa je že na dlani, da so ta krog ligaških obračunov dobili Novomeščani. Odbojkarji Pionirja so v soboto v športni dvorani pod Marofom zabeležili še deseto zmago, brez večjih težav so ugnali ekipo Bihača. Zelo dobro pa bi bilo, da bi bil takšen razplet tudi v naslednjem kolu, ko v Novem mestu gostujejo odbojkarji subotiškega Spartaka. Slednji seje namreč z zmago nad Vardarjem prebil že ha drugo mesto.
dišal po novem presenečenju. Gostje so namreč vodile že z 2:0 v nizih, toda pionir-jevke so naposled zaigrale, kot znajo, in zabeležile sedmo zmago.
B. B.
Napovedi, da se v soboto obeta zanimiva in kvalitetna odbojka, so se uresničile. Igralca Bihača so potrdili, da so dobra in kvalitetna ekipa, navsezadnje so Novo-meščanom odvzeli tudi set, toda za kaj več proti izredno razpoloženi domači vrsti niso imeli možnosti. Še posebej seje tokrat izkazal Gavrilovič, ki si je očitno že opomogel po poškodbi, kar je pred drugim krogom ligaških obračunov še kako razveseljivo. Tako imajo pioniijcvci dve koli pred koncem prvega dela prvenstva 4 točke prednosti pred zasledovalci Sparta-kom, Vardarjem Tutunom in Strumico. Upati je, da bodo prednost z zmago v predzadnjem kolu proti Spartaku in uspehom v zadnjem kolu v Novi Gorici proti Salonitu še povečali in naposled dosegli toliko željeno uvrstitev v A l -ligo.
Sicer pa čaka sedaj odbojkarske prvoligaše nekaj dni premora. Prvenstvo se bo s predzadnjim kolom nadaljevalo šele S. januarja. Ne glede na rezultate zadnjih dveh kol, pa je nekaj že na dlani. V krog tistih
MALI NOGOMET NA SENOVEM
SENOVO — V tukajšnji športni dvorani bo v soboto, 22. decembra, ob 8. uri veliki turnir v malem nogometu, na katerem čaka zmagovalca ob pokalu še 3.000 din in 10 zgornjih delov trenirk. Drugouvrščena ekipa bo ob pokalu prejela še deset večerij in deset kosov gornjih delov trenirk, tretjeuviščena pokal, deset večerij in pijačo, četrtouvrščena pa 10 pizz in pijačo. Tekme bodo posnete z videokamero in si jih bo moč brezplačno ogledati, prav tako bo zagotovljeno fotografiranje ekip, organizator pa obljublja tudi nagradno žrebanje, v katerem bodo udeleženi vsi igralci. Prijave bo do dneva lumiija zbiral Branko Strgar, telefon (0608) 60-242, med 10. in 14. uro.
Popravni izpiti bodo spomladi
Rokometašice kočevske Opreme skromno zaključujejo jesenski del prvenstva -_________Spomladi bolje? — Prva zmaga Krčanov v SRL
Očitno je serija nesrečnih porazov na mladi ekipi kočevskih rokometašic pustila nekgj posledic. Poročila iz Siska namreč govore, da so igralke Opreme srečanje 12. kola ll-zvezne lige proti ekipi INE odigrale brezvoljno in neborbeno, kot da so se že vnaprej vdale v usodo in poraz. Temu primeren je bil tudi rezultat, porazi kočevske ekipe s štirinajstimi zadetki razlike so v zgodovini tega kluba ne le sila redki, ampak izjemni.
Le Jeričeva, Petkova in Guštinova so kolikor toliko držale korak z gostiteljicami, ki so si zmago priborile že v prvem polčasu, ko so vodile kar z devetimi zadetki prednosti. Vse ostalo je bilo bolj ali manj formalnost, tekma pa temu primerno nezanimiva, neborbena in na skromni ravni. Poraz je Kočevke potisnil še bliže k ekipam, katere čaka ogorčen boj za obstanek, še posebej, ker na kaj več od častnega poraza tudi v sobotnem zadnjem kolu je-
; koli pa sta še do konca ligaških jeti obračunov v prvi moški ligi. Na-senskega prvaka bo odšel v Trbov-
senskega dela prvenstva, ko jim prihaja v goste doslej še neporažena ekipa Modea Špartc, ni moč računati. Kar verjeti ni
moč, da se je ekipa, kije na prvenstvu star-
FVANETIČ UGNAL VSE
LESKOVEC PRI KRŠKEM — Strelska družba SOP Leskovec je minulo nedeljo pripravila že 13. strelski turnir slovenskih ekip, na katerem je nastopilo 13 vrst. Zmagal je Portorož, pred Steklaijem in semiško Iskro, posamično pa je slavil Jože Ivanetič (Iskra Semič) s 376 krogi.
ZMAGA ŠMARJEŠKIH PIONIRJEV
NOVO MESTO — Pred dnevi je bilo v Novem mestu občinsko prvenstvo mlajših pionirjev v malem nogometu. Po zanimivih in dokaj izenačenih bojih je prvo mesto pripadlo mladim Šmariečanom. Rezultati: OŠ Šentjernej — OŠ ŠmiheJ DŠ Brusnice — OŠ Šn
tala s takim poletom, znašla v takem položaju. Seveda še zdaleč ni kritičen, kajti možnosti za popravne izpile bo spomladi več kot dovolj.
Dvel
senskih obračunov ' slov jesenskega prvaka bo odšel \
Ije, toda za končni uspeh se bodo morali igralci Rudarja STT še kako potruditi; med tistimi, ki bi jim lahko zagrenili pomlad, se vse pogosteje omenjajo tudi Ribničani. Ekipa Inlesa Rika je po nekaj nerazumljivih spodrsljajih očitno našla sebe in formo. Ribničane ločijo od prvega mesta tri točke, kar seveda ni neulovljiva prednost. V sobotnem 11. kolu je Inles brez vsakih težav zmagal v Hrastniku proti Dolu, tako bo bržkone tudi v predzadnjem kolu, ko igrajo dbma s Preddvorom. In čeprav je sprva kazalo, da bo boj na dnu bolj zanimiv kot pa boj za naslov,
je danes moč napovedati obratno. Dol in Krško sta ekipi, kiju lahko pred izpadom reši le čudež, pa čeprav so Krčani v soboto po desetih kolih vendarle dosegli svojo prvo letošnjo prvenstveno zmago. Z zadetkom prednosti so ugnali Dravo, da pa bi se vendarle zgodil čudež, bi morali Krčani osvojiti točki tudi v prihodnjem kolu, ko igrajo doma z ekipo Jadrana. O slednjem bodi dovolj, če zapišemo, da je jeseni prizadejal edini poraz vodilni vrsti Rudarja STT.
B. B.
NOV USPEH ŽILEVSKEGA
KOČEVJE — Samo Žilevski je ponovil uspeh izpred meseca dni; na šahovskem vikend tumiiju za mesec december, katerega pokroviteljica je bila Tekstilna, je zmagal, na naslednja mesta pa so se udeležili Jurkovič, Malnar, Podkoritnik in Miklič. Naslednji turnir bo v nedeljo, 6. januarja 1991, pokrovitelj pa bo Mercator Trgopromet Kočevje.
I. STANIČ
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
tsnice 0:2.0:
Brusnice 0:0 in OŠ Šentjernej — OŠ Šmaijeta 1:2. Končni vratni red: I. Šmar-jeta 6, 2. Brusnice 3, 3. Šmihel 3,4. Šentjernej 0. Najboljši strelec tumiija je bil Šuštarič, najboljši vratar pa Benkič.
SREBRNO PRIZNANJE — Celih 20 let je Peter Ivančič pustil novomeški košarki; še ne tako davno je bil med stebri Novolesove ekipe, ko je ta dosegla najboljše rezultate. Nagrada za to mu je bila srebrna Bloudkova značka, ki jo je prejel prejšnji teden v novomeški športni dvorani. (Foto: B.
B)
odbojka
rokomet
I. ZVEZNA A 2-LIGA, moški, 12. KOLO: PIONIR —BIHAČ 3:1 (8.-II. 12, 6)
Pionir: Jovič, Brulec, Povšič, Marič, Gavrilovič, Petkovič, Goleš, Mestnik, Smrke, Travižan, Berger.
OSTALI IZIDI: Spartak — Vardar Tutun 3:1, Salonit —Jedinstvo Interplet 3:1, Strumica — Prva peto-letka 3:0.
LESTVICA: 1. Pionir 20 (33:12), 2. Spartak 16 (29:13), 3. Vardar Tutun 16 (29:19), 4. Strumica 16 (26:18), 5. Bihač 10,6. Prva petoletka 10,7. Salonit 6,8. Jedinstvo Interplet 2.
Pari predzadnjega kola: Pionir— Spartak, Bihač—Salonit, Jedinstvo Interplet Strumica, Prva petoletka— Vardar Tutun.
I. SOL, ženske, 10. KOLO: PIONIR—ROGOZA 3:2 (—11, — 16, 6, 6, 11)
Pionir: Koncilja, Podolski, Ostro-veršnik, Poreber, Hočevar, Brulec, Šteblaj, Fabjan, Vemig, Kučera.
LESTVIČA: 1. Koper Cimos 18,2. Krim 16, 3. Ljubno 14, 4. Pionir 14, S. Mežica 12 itd.
Pari prihodnjega kola: Mislinja— Pionir, Topolšica Kajuh—Koper Cimos itd.
iške,
KOLO: INA—OPREMA KOČEVJE 33:19(17:8)
Oprema Kočevje: Štefanišin, Klarič 3, Lindič, Guštin 5, Vuk 1,Križnar 1, Jerič 4, Bejtovič, Dragičevič 1, Kersnič, Petek.
LESTVICA: 1.Modea Šparta 24... 10. Borovo 8, 11. VIS 6, 12. Oprema Kočevje 6, 13. Borja Centrocoop 6, 14. Lokomotiva 0.
Pari prihodnjega kola: Oprema Kočevje — Modea Šparta, Butja Centrocoop — VIS, Borovo — MTČ itd.
I. SOL, moški, 11. KOLO: EMENS DOL — INLES RIKO 25:31 (9:17)
Inles Riko: Lapajne, Djokič, Pajnič I, Šilc 1, Marolt 6, Mihelič, Lesar 14, Tomšič 7, Abram, Fajdiga 1, Golež 1,
KRŠKO — DRAVA 28:27 (13:12)
Krško: Iskra 8, Vrtovšek, Novak 3, Kovač, Kekič 9, Urbanč 2, Martinčič, Kozinc 2, Voglar 1, Keše 3, Kozole.
DOBOVA — ŠEŠIR 26:21 (12:13)
Dobova: Jurkas, B. Levec 5, R. Levec, S. Deržič 5,1. Deržič 3, Večerič, Blažinč 1, Žibert 2, Glaser 10, Krajnc, Bratanič, Škufca.
LESTVICA: 1. STT Rudar 20, 2. Pomurka Bakovci 17, 3. Inles Riko 17 ... 11. Dobova 6, 12. Ormož 6, 13. Krško 3, 14 Dol. (—3) 0. Pari prihodnjega kola: Inles Riko—Preddvor, Krško—Jadran, STT Rudar—Dobova, Ormož—Ferrotehna itd.
štirih ekip, ki se bodo po dvokrožnem sistemu znova pomerile med seboj v boju za prvi dve mesti, so se uvrstili Pionir, Spartak, Vardar Tutun in Strumica, vprašanje je le, s kolikšno prednostjo točk bodo Novomeščani pričeli zaključni del prvenstva. Ne nazadnje je to pomembno tudi zategadelj, ker jim je žreb v prvem krogu namenil težki gostovanji v Strumici in Subotici, vmes pa bodo doma igrali z Vardarjem. Ne glede na to pa so si strokovnjaki enot-
Kegljačem biljardne mize
Bo naposled konec samovolje nekoga, bo Loki naposled vrnjeno ukradeno kegljišče?
NA ZASLUŽENI ODMOR — Smrketu (v akciji), ob njem pa še Povšiču, Mariču in Gavriloviču bo štirinajstdnevni premor pred finišem prvenstva v A 2-odbojkarski ligi prišel še kako prav, da si pozdravijo poškodbe. Obračuni štirih najboljših ekip bodo zahtevali zdravo in docela pripravljeno ekipo. (Foto: B. B.)
m, da so pioniijevci bržkone že zanesljivi potniki v najvišji tekmovalni razred, se pa
• 13., predzadnje kolo prvenstva v I. zvezni A 2-ligi bo na sporedu šele 5. januarja, ko se bosta v športni dvorani pod Marofom pomerili ekipi Pionirja in Spartaka. V prvem delu prvenstva je bila v Subotici uspešnejša vrsta Novo-meščanov.
zato za drugo mesto obeta nadvse ogorčen in izenačen boj. Stisnimo pesti, da bo res tako.
Brez predaha pa poteka prvenstvo v prvi ženski republiški ligi, kjer so dekleta Pionirja po nenadejanem spodrsljaju prejšnjo soboto v Ljubljani znova iztržile dve točki. Zanju so potrebovale kar pet setov, uvodni del srečanja z Rogozo pa je krepko
NOVO MESTO-Se bo zgodilo nekaj, česar dolenjski šport ne pomni? Da bo namreč novomeško žensko kegljanje prihodnjo sezono stopilo v I. republiško ligo, ob tem pa Novo mesto ta čas nima — izjema je seveda kegljišče doma JLA, ki pa ima iz bolj ali manj znanih razlogov specifičen status — niti enega samega kegljišča. Nič čudnega, da so znova in kdove kolikičpostavljene nove zahteve Kegljaškega društva Novo mesto o dokončni ureditvi nekdaj tako priljubljenega gostišča Loka, ki je bilo kegljačem drugi dom. Le nekaj podatkov za osvežitev spomina.
Kegljišče na Loki je bilo zgrajeno leta 1974, gradnjo pa so financirali Domin vest in Gorjanci Slednje je kegljišče potem pod ugodnimi pogoji tudi odkupilo. V investicijskem programu za izgradnjo keglišča je bilo črno na belem zapisano, da ima ta šport v Novem mestu dolgoletno tradicijo, kvaliteto in ne nazadnje tudi množičnost, še danes imajo mestni kegljaški klubi preko 600 članov. Lokacija ob Krki je bila njugodnejša iz več razlogov, osrednjije bil ta, da kegljišče tako postaja sestavni del športno-rekreacijskega centra na Loki; to kegljiščeje potem dobilo tudi licenco za mednarodna tekmovanja. Toda, ker pač v Novem mestu delamo in živimo zgolj od danes do jutri brez dolgoročnejših zavezujočih predstav in vizij, je Loka danes takšna, kakršna je, na edino tekmovalno kegljišče v Novem mestu pa spominjajo le še štiri steze; oprema je bila namreč nasilno demontirana. Nekateri so gostišču Loka namenili drugačno prihodnost, kegljišče naj bi postala dobičkonosna biljardnica, kjer se mladi zabavajo za denar, izgubljajo za zavesami cigaretnega dima in uživajo ob kozarcih pijače. Kegljišča na Loki tako že lep čas ni, toda kegljači se s tem na srečo nočejo sprijazniti.
Že zavoljo tradicije, ko je s kegljiščem na Loki delalo in živelo kar dvanajst klubov, ko so bila tudi
mednarodna tekmovanja, ko sta kar dva kluba. Novo mesto in Krka, nastopala v /. m II. republiški ligi, ne. Tudi zavoljo tistih jSigregistriranih kegljačev, ki se s teni športom ukvarjajo tekmovalsko, i in nadaljnjih nekaj sto privržencev, ki kegljanje jemljejo kot rekreacijo. Priljubljenost tega športa potrjuje podatek, da se je za občinsko tekmovanje v sezoni 1990/91prijavilo kar 12 klubskih ekip; nekatere med njimi se že več kot štiri desetletja preživljajo izključno same. Sedaj jim jemljejo še kegljišče. Kdo in s čigavim blagoslovom?
Novomeška športna zveza je na strani kegljačev, predlaga jim, da sanacijo kegljišča na Loki uvrstijo v finančni plan za leto 1991. Manj spodbudne vsebine je dopis, ki so ga prejeli iz sekretariata za družbeni razvoj SO Novo mesto; sekretar Andrej Kirm jim sporoča, da na proračunska sredstva za obnovo, vzdrževanje in najemnino ni moč računati, ponudbena kalkulacija Gorjancev zahteva namreč poleg denarja za obnovo še velika tekoča sredstva, kijih občina ne zmore. Ne glede na to, kegljišče mora biti vrnjeno Loki Odgovornost za to morajo ob kegljačih prevzeti še Športna zveza in Gorjanci »Javna odgovornost je vzeti mestu Loko, vzetikegljačem kegljišče, odpisali kegljanje kot športno zvrst Športniki amaterji so v vsakem primeru zanesenjaki, športu pripadajo in so za to tudi pripravljeni nekaj dati, celo svoj denar. Nimajo pa moči odločanja o javnih stvareh. Zato tiste, ki to moč imajo, prosimo, da odtočijo v prid športa, kegljanja, v prid tistih, ki lahko in znajo v kegljanju zadovoljiti svoj športno-tekmovalni in rekreativni interes v vseh obdobjih svojega življenja Obnovimo kegljišče Loka, pustimo Loko športu!« so med drugim v svoj apel javnosti zapisali novomeški kegljači Vsaj v moralno podporo naj jim bo spoznanje, da pri teh zahtevah še zdaleč niso sami
B. BUDJA
AV\ VN. v\\vwvvww\ \\wvwwwv\w
Krki oba naslova delavskih iger
19. delavske športne igre prinesle malo novega — Krka še naprej zmaguje
tretji; posamično je slavil Mum pred Žuli-čem in Žiberno (vsi Iskra Tenel). Krka je prepričljivo zmagala v plavanju pred Iskro Keko in Iskro Tenel, prav tako so bili
NOVO MESTO — Tovarna zdravil Krka še naprej ostaja kolektiv, lyer dajo na rekreacijo svojih delavcev ngjveč. To ngjbo|je potrjujejo tudi rezultati letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine, Itfer je Krka prepričljivo zmagala tako v moški kot v ženski konkurenci; še najresnejšega tekmeca je med ostalimi 34 delovnimi organizacijami imela v Iskri Tenel.
Sicer pa poglejmo najboljše na letošnjih 19. delavskih športnih igrah. Najprej pogled v žensko konkurenco. V atletiki je zmagala Iskra Tenel pred Iskro Šentjernej, v badmintonu Krka pred Iskro Tenel in Labodom, posamično pa Rifljeva (Iskra) pred Jožefovo in Kraljevo (obe Krka).
Najboljše kegljavke ima Društvo upokojencev, druga je bila Krka, tretja Iskra Tenel; v namiznem tenisu je zmagala Krka pred Domom starejših občanov in Novo-lesom, v odbojki Krka, drugi je bil Labod in tretji Dom starejših občanov, medtem ko je v pikadu slavila vrsta Iskre Tenel pred Domom starejših občanov in Labodom, posamično pa Rozmanova pred Kr-hinovo (obe Iskra) in Primčevo (Dom ostarelih). Najbolje so plavale delavke Iskre Keko, Zdravstveni center je bil drugi,
Iskra Tenel pa tretja, v streljanju je zmagal Pionir pred Krko in Domom starejših občanov, posamično pa Kosova prede Gobčevo (obe Pionir) in Pavličevo (Kr-
MLADI ŠAHISTI STAREGA TRGA DRUGI
REKA — Te dni se je končalo prvenstvo v istrsko-goranski mladinski šahovski ligi, kjer so nastopali tudi šahisti Starega trga. V zadnjih kolih so mladi Starotržani premagali vse nasprotnike: Torpedo in Delnice 2,5:1,5, Buje in Labin s 3:1, Kastav pa kar s 4:0. V končni razvrstitvi je bil Stari trg drugi, zmagal pa je ŠK Buje. Najuspešnejši šahisti Starega trga so bili U. Kobe s 5 točkami, T. Kobe jih je prispeval 3,5, Šterbenc 3, med mladinkami pa Mihelčeva 5 in Šterbenčeva 2.	^
SEMIŠKI STRELCI NAJBOLJŠI
SEMIČ — Na letošnjih občinskih delavskih športnih igrah črnomaljske občine v streljanju je nastopilo osem ekip. Zmagala je vrata Iskre Semič pred Bellom in Belsadom, posamično pa je slavil Stonič pred Ivanetičem in Pavličem (vsi Iskra). Pri ženskah je prav tako zmagala Iskra, posamično pa Rauhova pred Milavčevo in Cerovčevo (vse Iskra Semič).
ka). Še tenis: zmagal je Zdravstveni center, druga je bila Krka in tretji Labod, posamezno pa je zmagala Gregortičeva (Zdravstveni center), Košmerljeva (Sob) je bila druga, Stanišičeva (Labod) pa tretja.
V moški konkurenci je v atletiki zmagala Šentjernejska Iskra pred Iskro Tenel in Krko, v badmintonu Pedagogi pred Labodom in Novoleksom, medtem ko je bil posamično prvi Stegnar (Labod), Prah (Pedagogi)je bil drugi, Resnik (Novoteks) pa tretji. V balinanju je zmaga pripadla Krki, Društvo upokojencev je bilo drugo, IMV pa tretji; v kegljanju je zmagala vrsta Krke pred Iskro Tenel in Pioniijem, v košarki IMV pred Krko in Iskro Tenel, v krosu pa Iskra Šentjernej. Mali nogomet najbolje igrajo v Krki, šentjernejska Iskra je bila druga, Pionir pa tretji; v namiznem tenisu je prav tako zmagala Krka pred Dolenjskim informativnim centrom in Iskro Šentjernej, v odbojki pa Novoles pred Pedagogi in IMV. Pikado so najbolje metali v Iskri Tenel, Novoles je bil drugi, SDK pa
krkaši najboljši v streljanju pred Novole-som in Iskro Tenel, medtem ko je posamično zmagal Ancelj (IMV), Minojlovič (Novoles) je bil drugi, Berlan (Krka) pa tretji. V šahu je zmaga pripadla IMV pred Krko in Društvom invalidov, v tenisu IMV pred Pedagogi in Iskro Šentjernej, medtem ko je posamično zmagal Turk (IMV), Uhl (Krka) je bil drugi, Zagorc (urarstvo VVachter) pa tretji.
V skupnem vrstnem redu je med moškimi zmagala Krka s 347 točkami, sledijo pa: Iskra Tenel 280, Dom starejših občanov 233, Labod 224, Pionir 88, Novoles 87 itd. Pri ženskah je Krka zbrala 630,5
KRKA PREPRIČLJIVA ZMAGOVALKA DŠ1 — Medtem ko v večini delovnih organizacij zavoljo vsakodnevnih eksistenčnih težav zanimanje za rekreacijo pada, je v Krki skrb za delavce tudi na tem področju že leta enaka. To so najbolje pokazale tudi delavske športne igre novomeške občine, kjer je Krka že kdove kolikič zmagala tako v moški kot v ženski konkurenci. Priznanje, ki ga za zmago prejema krkaš Jože Ravbar (levo), je tako znova prišlo v prave roke. (Foto: B. B.)
Vseekipni vrstni red pa je naslednji: Krka
997,5	točke. Iskra Tenel 793, IMV 535, Iskra Šentjernej 478, Labod 390 itd.
NOVOLETNO BRCANJE
NOVO MESTO — NK Križe pripravlja ob 10-letnici delovanja novoletni turnir v malem nogometu v športni dvorani pod Marofom. Turnir se bo pričel v nedeljo, 30. decembra, ob 9. uri, prijavnina znaša 1.000 dinaijev, nakazati pa jo je treba do srede, 26. decembra, na žiro račun 52100-678-14765. Poravnati jo bo moč tudi na žrebanju, ki bo 26. decembra ob 18. uri na stadionu bratstva in enotnosti v Portovaldu. Vsa dodatna pojasnila je moč dobiti na telefon 26-206 (zvečer), dopoldne pa na številki 26-120 (int. 263).
DEVETNAJSTI HOLLYJEV MEMORIAL
BREŽICE — TVD Partizan iz Brežic organizira v soboto in nedeljo, 22. in 23. decembra, že tradicionalno gimnastično tekmovanje za 19. Hollyjev memorial. Pionirji bodo nastopili v soboto ob 10. uri, pionirke in mladinke pa v nedeljo dopoldne, oboji seveda v telovadnici brežiške gimnazije. Ljubitelji gimnastike, vabljeni!
Nova trgovina na Drski
V kleti dvonamenskega zaklonišča je Dolenjka odprla prepotrebno diskontno trgovino — _______Spomladi še samopostrežba
NOVO MF.STO Preteklo soboto je novomeško trgovsko podjetje Dolenjka \ že največjem novomeškem stanovanjskem naselju Drska Irča vas Brod v kletnih prostorih dvonamenskega zaklonišča odprlo diskontno trgovino z živili in izdelki dnevne rabe. Trgo-vina je velika pridobitev predvsem za stanovalce lega naselja, ki se jim zdaj vendar obeta boljša in kultur-nejša preskrba. Pred 13 leti zgrajeni Dolenjkin Market je namreč za neprestano rastoče naselje ž.e pred leti postal mnogo premajhen.
samopostrežna trgovina z mešanim blagom s 422 m; površine. Samo-
postrežno načrtuje Dolenjka od-• • -99- •
Iz lega razloga je bil ta dvona-nienski objekt načrtovan že pred leti. aje izgradnja morala počakati do letos. V stavbi-zaklonišču je v kletnih prostorih torej diskontna trgovina. ki ji je namenjeno 330 m2 površine. Poleg stanovalcev tamkaj-
šnje soseske jo bodo gotovo radi
obiskovali tudi drugi ljudje, kajti diskontni nakup naj bi bil precej cenejši od običajnega. V etaži bo
preti spomladi 1991. do takrat pa bo v teh prostorih salon stanovanjske opreme.
Dvonamensko zaklonišče na Drski je gradil novomeški GIP Pionir po sistemu za trg in je po prepričanju Dolenjke opravil dela v roku, solidno in po primerni ceni. Skupna vrednost objekta z opremo za zaklonišče je okrog 20 milijonov dinarjev; od tega je Dolenjka prispevala 12.5 milijona, ostalo pa so bila sredstva za zaklonišča. Posebne omembe vredna je v diskontu lepa in nadvse funkcionalna uvožena hladilniška oprema svetovno znane firme Criosbanc. Ker se tudi v Dolenjki srečujejo s problemom prevelike zaposlenosti, za novo trgovino, ki je vse Dolenjkine pomnožila na 46 poslovalnic, niso zaposlili novih trgovcev, ampak sojih tja razporedili iz drugih svojih trgovin.
Z. L.-D.
Priložnost za kakovosten premik
Fakulteta za arhitekturo predlaga izdelavo celovitega prostorskega dokumenta te analitičnega dela gradiva o Novem mestu ter vzorce ureditev v oblikPpUP
IZ KS KOSTEL
VAS: SPET ZOBOZDRAVNIK — Po mnogih letih v Vasi spet dela zobozdravstvena ambulanta, in sicer vsakih 14 dni ob četrtkih (vmes pa na 14 dni ob četrtkih v Osilnici). Ambulanta, kije dobila boljšo opremo, dela zdaj le dopoldne, krajani pa predlagajo, da bi včasih tudi popoldne, ker so dopoldne v službi. Ordinirata dr. Tonči Sepič in asistentka Agata Kezele.
ČOLNARJI: ZA ASFALT — Vaščani Čolnarjev zbirajo prispevke za asfaltiranje ceste skozi vas in do priključ-
ka na magistralno cesto.
ŽA “ ---------
ČAGA: RADI BI VODOVOD — Na Žagi je stalno naseljenih 5 hiš, ki imajo vodnjake. Poleti včasih presuše, zato so začeli akcijo za gradnjo vodovoda. Napeljali bi ga od okoli 500 m oddaljenega vodovoda v Kostelu. Vaščani so pripravljeni opraviti prostovoljna dela pri izkopih in zasutju jarkov, za material in strokovna dela pa pričakujejo pomoč KS Kostel, Hydrovoda in tudi iz sredstev za revitalizacijo.
ŽAGA: DOBRODOŠEL BIFE — Na Žagi je odprt bife Samsa. Največ obiska je poleti, ko prihajajo sem izletniki in čolnarji, ki se spuščajo po Kolpi. V zimskih mesecih je manj prometa.
Andrej Panjan
Tudi svetila in elektromaterial pri zasebniku
Andrej Panjan odprl v Črnomlju novo prodajalno ______________
ČRNOMELJ Na prvi decembrski dan je Črnomelj dobil še eno zasebno prodajalno, prvo te vrste v Beli krajini nasploh Andrej Panjan je namreč ob Kolodvorski cesti odpri trgovino z elektro materialom in svetili.
poimenoval pa jo je Elcktrolux. Za tovrstno prodajalno seje odločil zato. ker je sam elektrotehnik in ker je želel popestrili ponudi«) v Črnomlju. Ob tem pa mu gre še ena zasluga Trgovi-no ima namreč s suiri hiši. kije zadnja leta nezadržno propadala. Panjan pa jo je s temeljito obnovo rešil zagoto-\ ega propada ter s tem prispeval tudi kamenček \ mozaiku lepše podobe mesta ob Lahinji.
•Sedanjo ponudbo, kjer je precej uvoženih stvari, bomo neprestano dopolnjevali, popestrili pa jo bomo tudi z gospodinjskimi stroji in morda celo z akustiko. Prilagajali se bomo pač trgu. povpraševanju, kupcem." praši Panjan ter pristavi, da so cene pri njih nižje kot s družbenih prodajalnah. in sicer predvsem zaradi nižjih marž pa tudi zato. ker nekatere artikle nabavlja neposredno s tovarni. "Čeprav sem šele na začetku, lahko pohvalim, da je povprašev anje v trgovini veliko, predvsem pa se oglašajo obrtniki z naročilnicami obrtne zadruge ter graditelji z naročilnicami stanovanjske zadruge.- pohvali Panjan ter se hkrati tudi nekoliko opraviči, češ sla še nimajo velikih zalog, da pa so vsem. ki so pripravljeni nekoliko počakati. pripravljeni ustreči v nekaj dneh. Besede »ne« pri njih ne poznajo.
M. B.-J.
Mlada črnina je vse bolj priljubljena
Meščani obiskovalci zaznavamo popoln prostorski razpad Novega mesta predsem na izkustveni ravni (izjemno število naravnost paradoksalnih prostorskih konfliktov, začenši s prometnimi kot vsakodnevnimi fizičnimi ovirami, preko depresivne podobe ambientov mesta...). dejanske posledice neusklajenega prostorskega razvoja mesta pa so mnogo hujše. Stalna praksa reševanja najnujnejših problemov ad hoc (npr. komunalnih) je tudi izjemno draga glede na možne rešitve, obremenitve okolja so nekajkrat presegle njegove zmogljivosti, oblikovanje ulic. mestnih ambientov. stavb je daleč pod našimi (dolenjskimi) krilerji podobe mesta.
Ob spoznanju, da ta prostor ni samo naš. se stopnjuje dramatičnost tega početja: ne samo da se v prostoru Novega mesta še vedno vztrajno uničuje dediščina in tudi naše lastno pozitivno delovanje, našim zanamcem bo ostalo mesto »ne-mesu>«.
Naša naloga se pojavlja v času. ki ga doživljamo kot prelomnega Na njen kontekst predvsem pomembno vplivata naslednja družbena premika:
a) Pričakovana radikalna ekonomska preobrazba pomeni tudi radikalno prostorsko prestrukturiranje proizvodnih enot. namesto rezervatov (privilegiranih)
Belokranjca bo spet zmanjkovalo
METLIKA — Metliška Vinska klet je po letošnji trgatvi pripravila 20.000 litrov mlade metliške črnine in jo takoj dala na trg. Tega priljubljenega vina v trgovinah že zmanjkuje, v kleti pa ga nimajo več.
Nasploh so v metliški kleti prvi v Sloveniji in Jugoslaviji poslali na tržišče mlado vino. Gre za vino, ki ga proizvajajo po posebnem postopku, tako kot sloviti francoski beaujolais primeur. V začetku grozdje vre v posebni posodi v
atmosferi ogljikovega dioksida, se pravi Ta
brez kisika. Ta postopek daje vinu posebno svežino in prijeten okus. Metličane so potem posnemali tudi drugi proizvajalci vin. Tako Vipavci proizvajajo bela in rdeča mlada vina, Štajerci pa za sedaj samo bela.
Zaradi pomanjkanja belokranjskih vin na tržišču so v Vinski kleti morali pohiteti s polnjenjem letošnjega belo-kranjca, ki te dni prihaja v trgovino po Sloveniji. Letošnjega pridelka tega priljubljenega kakovostnega belega vina je okoli 70.000 litrov in ga bo, se bojijo v kleti, do nove letine tudi zmanjkovalo.
NEODGOVORNI
DELEGATI
KOČEVJE — Zadnja seja občinske skupščine Kočevje je bila sklepčna le v prvem delu, po odmoru pa je odšlo nekaj delegatov domov, da ni bilo možno imenovali predsednikov nekaterih komisij, pooblaščenih oseb za sklepanje zakonskih zvez, komisije za raziskavo povojnih pobojev in tudi ne sprejeti več odlokov. Vendar bo delo komisij itd. kljub temu teklo v glavnem nemoteno naprej. Tudi kandidati za ženitve ne bodo »na čakanju«, ker bodo zakonske zveze sklepali še stari pooblaščenci Kljub vsemu temu pa je treba le ugotoviti, da novi delegati oz. odborniki, ki ne prihajajo na seje, ne delajo odgovorno in da s tem tudi niso opravičili zaupanja volivcev. Na prihodnjih volitvah bo potrebno preudarneje izbirati.
P-c
gigantov je potrebno zagotoviti prostorske možnosti razvoja majhnih in srednje velikih gospodarskih enot. V času splošne recesije. pomanjkanja startnega kapitala potencialnih podjetnikov ter glede na prostorske potenciale znotraj posameznih parcel (predvsem v območju Bršljina ter ostankov ruralnega prostora - preraščajočih vasi). je nujno zagotavljanje optimalnih prostorskih pogojev za aktiviranje novih enot na današnjih prostorskih nastavkih izkoriščanju lastniških razmerj. stavb, infrastrukture parcel ipd. Pravilno usmerjanje in regulacija teh procesov lahko omogoči tudi kvalitativno prostorsko preobrazbo posameznih mestnih predelov.
b) Prostorsko planiranje se lahko in tudi mora otresti (v interesu demokratičnosti in pluralnosti) vloge mehanizma realizacije prostorskih konceptov in projektov, ki so neposredno obremenjeni z dnevnimi političnimi ideologijami in ideologijami zaprtih strokovnih lobbyjev. Zato naj se regulacija v prostoru omeji le na osnovne prostorske parametre, ki naj dopuščajo kar največ (opredeljenih) prostorskih možnosti konkretnim programom in interesom (skupnostim, občanom, investitorjem/oblikovalcem). tako v smislu izrabe prostora, prostorske organizacije, oblikovanja stavb itd.
Naloga je zastavljena kot kompleksen raziskovalni projekt in ne le kot formalna zadostitev normam obstoječe zakonodaje. Tako smo se je lotili, zavedajoč se priložnosti za kvalitativni premik v praksi urejanja prostora v Novem mestu (možne so zelo obsežne investicije po sedanjem zatišju), in to kljub razpoložljivim finančnim sredstvom, ki so glede na zastavljeni cilj prej mizerna kot minimalna. V interdisciplinarnem pristopu smo poizkušali uporabiti tudi številne študije in projekte, ki sojih različni strokovnjaki izdelali za potrebe mesta v preteklih letih, poizkušali pa smo tudi navezati stike z ustreznimi institucijami in posameznimi eksperti. Žal v številnih primerih pripravljenost za takšno sodelovanje ni bila obojestranska (kljub temu da večina teh institucij dela z javnim denaijem in praviloma v javnem interesu), zato smo precej izpadlih informacij pridobili na osnovi dodatnega zbiranja podatkov na terenu ter obdelave izvornih gradiv.
Zbrano gradivo in vsebinska obdelava ter zasnovani model omejitev posegov v
S	k	U	P'	ie	P	ol	ilj	udi	0	b	K	ol	Ipi
Pogovori Črnomaljcev z Ozaljčani in Dugoreščani													
Letošnjo kakovostno metliško črnino bodo v kleti začeli polniti v steklenice takoj po novem letu, kajti stare črnine je bilo prejšnji teden samo še za eno polnitev, se pravi okoli 10.000 litrov. Lani niso pridelali vrhunske metliške črnine, tako da sedaj v buteljke polnijo to vrhunsko vino letnika 1988, medtem ko bo letošnji izvrstni pridelek tega vrhunskega vina še lep čas čakal na polnitev. T udi letošnji rose bo prišel v trgovi-
ne šele spomladi prihodnje leto. Bodo tkem dati v prodajo zelo majh-
pa v kratk ne količine arhivske metliške črnine letnika 86 in laškega rizlinga pozne trgatve letnika 83.
A. B.
ČRNOMELJ — Pred kratkim sta imela predsednika črnomaljske skupščine občine in izvršnega sveta v Črnomlju ločene pogovore s predstavniki ozeljske in dugoreške občine. Beseda je tekla o varovanju reke Kolpe, o priključku na avto cesto Zagreb—Reka, o plinovodu, ki bi ga bili v črnomaljsko občino pripravljeni speljati tudi iz Hrvaške, če bi ga dobili prej kot iz Slovenije, pa tudi o telefoniji, ki pa naj bi jo obmejni hrvaški kraji, če ne bo druge poti, speljali iz Slovenije. Pogovarjali so se tudi o rudniku Kanižarica in oskrbi premoga iz njega, saj ga veliko prodajo prav v omenjeni dve hrvaški občini, pa o delavcih, ki se vsak dan iz dugoreške in ozeljske občine vozijo na delo v črnomaljsko. _	.	,	..... ,. ,
J Gostje so pohvalili tudi črnomaljski Begrad, ki seje na Hrvaškem precej uveljavil s svojimi gradnjami, s katerimi so v Ozlju in Dugi Resi zadovoljni. Povrh vsega pa je v Begradu za-
poslenih veliko ljudi iz omenjenih dveh občin.
Pogovarjali so se tudi o šolstvu, predvsem o črnomaljski srednji šoli, ki jo obiskuje veliko učencev s Hrvaškega. Ti so še naprej dobrodošli v Črnomlju, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bi bil vpis v tukajšnjo srednjo šolo premajhen. Omenili so tudi viniško osnovno šolo, v kateri je prav tako veliko učencev iz Hrvaške. Prav zaradi tega so se nekajkrat že dogovarjali o sofinanciranju Hrvaške, vendar tudi tokrat niso ničesar dorekli. Zagotovo je le to, da bodo hrvaški otroci, če bodo želeli, tudi v pri-
j . t-	____t' »-!_ _. ir_'
hodnje obiskovali šolo v Vinici.
Se pred novim letom naj bi se Črno-
maljci sestali še z vodstvom metliške občine in izvršnega sveta, pogovarjali pa naj bi se o podobnih vprašanjih kot s prejšnjimi sogovorniki, seveda pa tudi o tem, kako naj bi skupaj enotno nastopili v Republiki Sloveniji.
M. B.-J.
Za izgube namesto za raziskave
Natečaj za inovacijske centre nezakonit? — Drugačna delitev
LJUBLJANA V Centru za informacijski sistem pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo na nepravilnosti, ki so se po njihovem zgodile v zvezi z javnim natečajem za oblikovanje specializiranih informacijskih centrov. Natečaj je lani junija razpisal Zvezni sekretariat za razvoj. Omenjeni zbornični center zatrjuje, da so se prvotni natečajni pogoji spremenili, da so lahko svoje modele za bodoče informacijske centre »vnovčili« tisti, ki so bili v tem pogledu strokovno najšibkejši, medtem ko mnoge ustanove s svojimi zamislimi na natečaju niso uspele. V omenjenem zborničnem centru menijo, daje bil omenjeni natečaj zaradi različnih izigravanj kandidatov nezakonit.
Pod lupo pa so se očitno znašle tudi razvojne usmeritve, ki jih je predstavil Republiški sekretariat za znanost in tehnologijo Slovenije. O teh usmeritvah poudarja Marijan Stele, predsednik komisije za inovacijsko dejavnost in
svetovalec GZS, da povzročajo v slovenskem gospodarstvu burne odmeve in kritiko. Stele opozarja na nesorazmerje med številom bazičnih in uporabnih raziskav v škodo slednjih. Obenem kritizira bivšo slovensko vlado, češ daje zlorabila ime inovacijski sklad, ko je iz razvojnega dinarja pokrila finančni primanjkljaj največjih slovenskih izgubarjev. Žal pa bi rad to počel tudi sedanji republiški sekretariat za znanost in tehnologijo, ugotavlja Stele. Zato Stele poziva vlado in stranke, naj preverijo, kaj misli ta sekretariat narediti z denarjem za raziskovalno dejavnost. Na podlagi mnenj predstavnikov preko 40 podjetij in služb slovenske gospodarske zbornice Stele med drugim predlaga vladi in GZS, naj zbornica oblikuje lasten inovacijski program. Za uporabne raziskave mora biti na razpolago več denarja kot za bazične. Vlada mora nameniti denar za pospeševanje inova-
cijske dejavnosti, pospešiti pa je treba tudi privatizacijo podjetij.
ČETRTIČ KVIZ
KRESNIK — NOVA LITERARNA NAGRADA
Na pobudo pisateljev iz Pomurja smo Slovenci dobili novo literarno nagrado Kresnik, z njo pa naj bi poslej vsako leto nagradili najboljši slovenski roman. V prostorih Društva slovenskih pisateljev je bil pred kratkim ustanovili /bor sklada z istim imenom. Za predsednika 20-članskega upravnega odbora so izvolili dr. Franca Zadravca, za namestnika pa Andreja Hienga. Za leto 1991 načrtuje sklad tri prireditve.
prostor omogočajo izdelavo celovitih prostorsko ureditvenih pogojev. ki bodo fleksibilno regulirali posege v prostor zgolj na podlagi njegovih zakonitosti. Menimo, da bodo tako postavljene prostorske determinante tudi osnovna dolgoročna vizija razvoja mesta. Predlagana oblika PUPje v skladu z gradivi nove prostorske zakonodaje (na Otočcu jo je predstavil min. Jaz-bin.šek), ki v osnovi predvidevajo enovit, kompleksen prostorski dokument. Ta temelji na valorizaciji prostora, njegovih možnostih in bo nadomestil številne današnje prostorsko/družbene dokumente (dolgoročni, družbeni plan. urban, zasnove...). s tem pa tudi bistveno pocenil upravno-administrativni del urejanja prostora.
ORIS PREDLAGANE OBLIKE PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV (PUP)
Splošne usmeritve regulacije
a)	Zagotovitev dolgoročnih, fleksibilnih in učinkovitih omejitev posegov v prostor, ki bodo izpostavljali naslednje splošne interese na nivoju mestnega prostora:
—	zavarovanje vitalnih elementov prostora mesta: kvalitet (s poudarkom na rekonstruiranju pozitivne identitete na razvojnih nastavkih) in zavarovanje možnosti razvoja znotraj mesta;
—	prednost javnega pred zasebnim.
b)	Uresničevanje interesov z urbanim značajem mora v bodoče opredeljevati »pogled navznoter« (v mesto) in nadomestiti predsodek o idealnosti »nevtralnega« □ naravnega prostora. Ta obrat bo lahko stekel naravno ob ustrezni prostorski in finančni politiki. Poleg ohranjanja naravnih danosti in ravnotežja eko sistema se bo tako povečal pritisk za prestrukturiranje danes slabo organiziranega in slabo izkoriščenega (in zato infrastrukturno dragega) urbaniziranega prostora.
METODA
Dolgoročno zastavljen prostorski razvoj mesta se regulira zgolj na dveh nivojih in hkrati vsebinskih sklopih: a) — Zagotavljanje smotrnega razvoja javne infrastrukture, ki se v prvi fazi preureja na osnovi že opredeljenih izhodišč PUP-ov z regulacijo v celovitih izvedbenih načrtih (ureditvenih načrtih, krajinskih, zazidalnih načrtih). V teh prostorih novi PUP začasno opredeljuje posege ter določa smernice URN/KN/LN/ZN. Na ta način določena prostorska strategija že
omogoča spremembe v prostoru brez
:ksi
škode za kasnejše kompleksno urejanje, kar je za lastnike stavbnih zemljišč še kako pomembno.
b) — Zagotavljanje mestotvornosti. fleksibilnosti in možnosti prostorske rasti posameznih stavbnih parcel/stavb skozi predpisane avtohtone urbanistične in arhitekturne tipe. Vse ostale globalne odločitve se bodo reševale s temi pravilno izbranimi in interpretiranimi tipi gradbenih parcel/stavb in okvirnim predpisom vsebine za vsak prostor mesta posebej.
Ob dosegi soglasja za takšno razširitev formalnega dela dokumenta bi Novo mesto dobilo kompleksen prostorski dokument med prvimi v Sloveniji, glede na fazo in stopnjo obdelave sedanjega gradiva pa bi bila cena izdelave v tem trenutku (po naši oceni) najmanj štirikrat nižja. V trendih nove zakonodaje in predvsem ob potrebi celovite regulacije prostora ob prihajajočem investicijskem valu bi bili nadaljnji napori za dokončno oblikovanje in sprejem dosedanje klasične oblike parcialnih PUP-ov anahroni.
JOŽE SLAK
Anica Macele
»Smuk« se prebuja
V semiškem hotelu obljubljajo zabavo in hrano po zmernih cenah
SEMIČ — Tukajšnji hotel Smuk prav te dni praznuje svoj 20. rojstni dan. Vendar je skoraj ves čas obstoja tako rekoč propadal. Kot pa kaže, se mu, odkar je postal najemnik Jože Lipar, le pišejo boljši časi. V zadnjih mesecih so se namreč v hotelu lotili temmeljite prenove, uredili pa so tudi pestrejšo ponudbo iz kuhinje, saj se zavedajo, da le s prodajo brizgancev hotel ne bo mogel preživeti.
Nov veter je v Smuku zavel predvsem potem, ko je postala nova Liparjeva sodelavka, lahko bi rekli kar šefinja hotela, Anica Macele. »Do hotela čutim odgovornost, hočem, da se v njem vedno kaj dogaja in da ne propada. Še toliko bolj sem navezana nanj, ker sem domačinka in ker so ga gradili Iskrini delavci; tudi jaz sem bila do nedavnega zaposlena v Iskri,« pove Anica, ki ima še veliko načrtov. V zadnjem času je v Smuku že bilo nekaj zanimivih prireditev, tako martinovanje, modna revija. 31. decembra in 1. januarja pripravljajo silvestrovanje z bogatim menujem in dobro glasbo. Ker bodo cene ugodne, saj se zavedajo, da kupna moč ljudi pada, je že sedaj veliko zanimanja, zato Mace-letova priporoča rezervacije. »Po novem letu pa načrtujemu v Smuku
več prireditev, ki jih v Beli krajini sicer ni na pretek, pa še kakšno
modno revijo, najpozneje februarja
pa bomo odprli tudi disko,« pravi Mt
lacclctova. »Imamo namen povezati se tudi z drugimi turističnimi agencijami v Sloveniji. Če pa bo na bližnjih Gačah zapadel težko pričakovani sneg, bomo smučarjem lahko ponudili tudi apartmaje. Uredili jih bomo toliko, da bo pri nas lahko prenočeval cel avtobus turistov,« načrtuje Anica Macele.
M. B -J.
•	Ničesar ne delimo tako velikodušno kol nasvete. (Rochefoucauld)
•	Glede nove oblasti, menim, dti je ene kmete zamenjala generacija še večjih kmetov. (B. M, Zupančič)
•	Z genialci na vrhu smo uspešno prikorakali do dna. (Logar)
Avto-moto društvo Bela krajina je 14. decembra v sodelovanju s svetoma za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občin Metlika in Črnomelj letos že četrtič organiziralo prometni kviz Cesta in mi. Idejo zanj je dala komisija za preventivo ob praznovanju 40-letnice AMD Bela krajina. Letos je bila gostiteljica kviza osnovna šola v Podzemlju. Domala vsi udeleženci so pokazali, da se na to področje dobro spoznajo in komisija je morala poseči po dodatnih vprašanjih, da je lahko določila prve tri ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Metlika, drugo ekipa iz sc-miške OŠ in tretja je bila ekipa OS Milka Šobar Nataša iz Črnomlja.
Tekmovanje je popestril kulturni program, v katerem so se predstavile sodelujoče šole. Kviz je vodil, kot že vsa leta doslej, Toni Gašperič, ravnatelj osnovne šol v Podzemlju. Člani prvih treh ekip so prejeli za nagrado knjigo Jožeta Dularja in Mirka Kambiča Bela krajina, vsaka šola pa je dobila še komplet stoječih prometnih znakov za poligon. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Zavarovalna skupnost Triglav iz Novega mesta, ki se vedno rada odzove.
AMD Bela krajina je ob tej priložnosti predstavil mag. Janez Kramarič. Bojan Žlender, sekretar republiškega SPVCP. je podelil nekaterim mentorjem in članom sveta na predlog metliške občinske komisije plakete vzornega voznika.
VLADKA ŠKOF
Coco ima velike načrte

V Kobjeglavi predstavili svojo kaseto
KOBJEGLAVA — Od letošnjega poletja ima Nt^/o mesto tudi svojo prvo pop skupino. Ansambel Coco sestavljajo glasbeniki, ki so vajeni strun in tipk še iz časov, ko so nastopali v drugih glasbenih skupinah. Minuli torek so fantje imeli predstavitev svoje prve kasete z naslovom Prvi poljub, ki sojo izdali s pomočjo Beauty free centra iz No-
stavila na novoletni prireditvi v četrtek, 27. decembra, zvečer na Glavnem trgu. Bolj kot doma poznajo skupino v Lipici, Murski Šo-boti, Celju in v drugih slovenskih krajih, kjer so se že predstavili. Za novoletno noč bodo nastopili in zabavali goste v športni dvorani Go-
lovec v Celju skupaj s Heleno Blag kndrejem Šifrerjem.
vega mesta, izdali pa sojo v založbi Mandarina v Ljubljani. Prve izvode
kasete so pokazali na svoji »žurki« \ Kobjeglavi v Goriških Brdih. Tega kraja pršuta in terana si niso izbrali slučajno, pojedino in glasbo ansambla Coko pa je lahko »poskusilo« tudi nekaj ljubiteljev njihove glasbe iz Novega mesta, člani skupine Don Juan in še nekateri drugi gostje. Skupino nekaj bolj poznajo le poslušalci Studia D, sicer pa se bo v Novem mestu prvič v živo pred-
ne in Andrejem Šifrerjem.
Tomaž, Dušan. Aleš in Matija imajo s Čocom velike načrte in morda jih bodo tudi uresničili, saj za njihovo popularnost skrbi Darja Damjanovič, komercialistka iz Studia D. »Radi bi postali profesionalci, saj nam že sedaj glasba pomeni kruh. Igramo vse, od rocka in popa do cauntry glasbe. Igramo za vsak okus, za vsaka ušesa, za staro in mlado«, sije malo reklame za svoje fante privoščil vodja ansambla Tomaž Maraš.	j p
COCO VELIKO OBETA — Fantje ansambla Coco iz Novega mesta so skupaj šele pol leta, pa že imajo svojo prvo kaseto. Na sliki (od leve proti
desni): klaviaturist Matija Slak, Bobnar Dušan Obradinovič, vodja ansambla pevec in kitarist Tomaž Maraš in bas kitarist Aleš Bartelj. (Foto:
J. Pavlin)
J
Mickin rojstni dan v Kanadi
a i&ia j|! is ir ra » n» m
....
jfir
.
NOVO METLIŠKO SREDIŠČE— Za nedavni občinski praznik so v Metliki slo-I vesno odprli novo poslovno-trgovsko središče, ki ga gradi novomeški Pionir. Ta sodoben in lep kompleks zavzema hektar zemljišča ob križišču cest, ki peljejo proti Novemu mestu. Črnomlju in Karlovcu. V novem središču je oziroma bo blizu 6.000 k vadratnih metro i> pošlo vnih in prodajnih po vršin, vrednost objekta pa znaša skoraj 100 milijonov dinarjev ali 15,5 milijona nemških mark. Doslej so prodali dobrih 3.200 kvadratnih metrov površin, kupili pa so jih: Merx Celje, ki je odprl veliko trgovino in bife, Obrtna zadruga Metlika, Metalka, Elektrotehna. Žito, Pošla, Ljub-| Ijanska banka. Zavarovalnica Triglav, Stanovanjska zadruga Šentrupert, Integral Črnomelj, SDK inše 10 zasebnikov oziroma obrtnikov. Za nakup pa se zanimajo še druge trgovske organizacije, zlasti za prodajo tekstila in pohištva, ter poslovne orga-i nizacije in podjetniki. (Foto: A. Bartelj)
i*.
ONEČAŠČEN GORJANSKI POTOK — Človeška nemarnost je brezmejna in neustavljiva. Zaradi le nemarnosti, pogoltnosti in brezvestnosti danes dihamo zasmrajen in nezdrav zrak, pijemo kužno vodo in jemo oporečno hrano. Eden od drobnih, a značilnih izrazov takega odnosa do narave je tudi velika traktorska guma v strugi sicer deviškega gorjanskega potoka Glažuta V tem primeru gre še za več kot za golo nemarnost: tisti, ki je ali so to nesnago odvrgli i< strugo gorjanskega potoka, niso mogli to naredili tako mimogrede, ne da bi rao stvar premislili. Do kraja, kjer leži ta grdi odpadek, ne vodi nobena pot, niti gozdna stezica ne, in so morali težko traktorsko gumo z muko in trudom privleči v ta sicer nedotaknjeni gorjanski kotiček. (Foto: A. B.)
Kajakaški HOTEL — V Starih Malnih ob Kolpi, kjer je kajakaška steza, je |' v gradnji tudi turisttfno-športno-rekreativni center, ki mu domačini pravijo kar J kajakaški hotel. Gradbena dela so končana, zdgj pa objekt zapirajo in opravljajo notranja dela. Kdaj b° otvoritev, še ni znano, ve pa se, da bo prihodnje leto v H Sloveniji svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah in udeleženci tega prvenstva naj bi med drugim vadili tudi na kajakaški stezi pri Osilnici na Kolpi. Že po tradiciji so tu vsako leto okoli 1. maja kajakaška mednarodna tekmovanja, državno prvenstvo itd., poleti je tu kajakaška šola, vse leto pa še druge rekreacijske in turistične prireditve (kajakaški spusti, spusti na gumijastih čolnih in s kanuji itd.). (Foto: Primc)
ZADNJE PREDICE? — Samo še v Loškem potoku lahko najdete stare mamice, ki občasno predejo volno na teh sto in več let starih »strojih«. Včasih so to Počeli skoraj pri vsaki hiši, danes pa je vse tole še ljudska posebnost, ki izumira.
Turnir v POČASTITEV DNEVA JLA — V Domu JLA v Novem mestu je bil v soboto tradicionalni šahovski turnir, ki se gaje udeležilo II ekip, kar je nekaj manj kot prejšnja leta. Zmagala je ekipa šahovskega kluba Sijemo in Zagreba (na sliki od leve proti desni): Miro Rankovič, Vlado Herman. Perica Josipov«, Radovan Munjeza, Matija Klapšič). Na drugem mestu je bila ekipa Špansko, prav tako iz Zagreba, tretja pa domača ekipa Krke iz Novega mesta. (Foto: J. Pavlin)
Št. 51 (21571 20. decembra 1990
Stane Ivec
VSoltu avtošola in turizem
Stane Ivec o delu zasebnega metliškega ________podjetja__________
METLIKA — Po začetnih težavah je normalno steklo delo v metliški zasebni avto šoli Soli, katere ustanovitelj je Stane Ivec. V dobrih treh mesecih, odkar šola obstaja, se je vpisalo kar precej kandidatov, prihajajo pa celo iz sosednje Hrvaške. Mnoge privabi tudi konkurenčna cena, ki je p 30 odst. nižja kot v ostalih šolah, Soltovi inštruktorji pa so pripravljeni priti iskat ali pripeljati kandidate celo na dom, posebno še, če so iz vasi.
»Dobro vem, kaj je najboljše za kandidata, saj sem bil 25 let honorarni inštruktor in sem si v tem času nabral precej izkušenj,« pravi Ivec. »Težava je le v tem, ker do novega leta še nimam zaposlene administrativne delavke, tako da sedaj sprejemajo prijave v marketu Branke Humljan na Mestnem trgu, in sicer vsak dan, tudi ob nedeljah dopoldne. V Soltu pa potem kandidatu omogočimo izpit iz prve pomoči, tečaj in izpit iz cestnoprometnih predpisov ter vožnjo z izpitom,« pove Ivec, ki ima sedaj zaposlena še dva intruktorja, na voljo pa so trije avtomobili.
Njegovo podjetje je registrirano tudi za turistično dejavnost, s katero se bo začel Šolt ukvarjati po novem letu. Tudi na tem področju ima Ivec obilo izkušenj, saj je v črnomaljskem Sapu, kjer je bil nekoč zaposlen, začel prvi z razvijanjem turizma.	M. B.-J.
»Packa« ozaljšala staro jedro
Dernovškovi imajo žilico za trgovino
SEVNICA Medtem ko so Krčani predvsem s pomočjo denarja od rente že lepo posodobili staro mestno jedro, Sevničanom to uspeva po kapljicah. A vendar se nekaj premika. Poslovno-stanovanjska zgradba na Glavnem trgu, ki se je po nekdanjem lastniku parcele in zgradbe Ernestu Kruleju drži vzdevek Krulejevina, je dobila ob Mercatorjevi prodajalni Pod gradom za soseda »Packo«, kot se imenuje lepo urejena trgovina s papirno konfekcijo, knjigami, igračami, bižuterijo in fotokopiranjem, last arhitekta pri ljubljanskem Smeltu Miloša Dernovška ml., kjer je zaposlen kot vodja projekta. Sicer pa Miloš, ki izhaja iz stare sevniške družine s trgovsko žilico (mimogrede: njegov stari oče je bil poslovodja Pekove prodajalne, zdaj pa je to tudi njegov oče), pravi zase, daje »sokrivec« za HTC v Sevnici. Rad bi, da bi Sevnica bolj zaživela, podobno kot drugi kraji.
Zagnanosti mu ne manjka, prav tako ne njegovemu mlajšemu bratu Davidu, ki je postal poslovodja. V pičlih 25 dnevih sta brata ob pomoči drugih sorodnikov uredila vse po-
	
	
	
h	t
%	'Z	
Jr r	^' „ :	\/A
	
trebno, da so se po podpisu leasing pogodbe s SGP Posavjem iz Sevnice zvrstili vsi mojstri od zidarjev do mizarjev. Dernovška pravita, da pri fotokopijah, ki bodo ob soseščini sodišča, občine in drugih uradov gotovo iskana storitev, ne želita biti konkurenčna zgolj po ceni, ampak predvsem po kakovosti.
To vodilo velja za »Packo« tako pri papirni konfekciji ljubljanskih obrtnikov, kakor tudi pri igračah, pretežno in uvoza, in drugih artiklih. Kiča in šunda v »Packi« raje ne bodo prodajali, saj imajo dosti višje načrte.
P. P
82 let Marije Štukelj s Starihovega Vrha
Okrajkova Micka-Marija Štukelj se je rodila v Nestoplji vasi pri Grgcovih, kot seje reklo po domače. Poročila seje z Jakobom Štukljem, po domače Okrajkom, s Starihovega Vrha. Kakor življenje vseh belokranjskih žensk je bilo tudi njeno življenje zelo težko. Poleg dela na polju je morala gospodinjiti, skrbeti za tri otroke in negovati bolnega moža, kije kmalu po vojni umrl. Z velikim optimizmom je gospodarila in prenašala vse gorje kmečke gospodinje. Zadnje čase iščemo simbol Slovenije; najprimernejša za ta simbol bi bila kmečka mati, gospodinja in proizvajalka, kakor je bila tudi Okrajkova Micka.
V svinčenih časih, ko so bili za kmeta še težji časi, sta šli obe njeni hčerki, Lojzka in Micka, v tujino in se ustalili v Kanadi. Za Okrajkovo Micko pa je postalo življenje še hujše. V Kanadi je imela brata Matijo Pečavarja, delavca in občasnega dopisnika Prosvete, kije prijateljeval tudi z Ano Krašnjo-Praček, urednico Prosvete. (Matija jo je imenoval Ančka.)
Tudi Micka je odšla v Kanado, čeprav je imela na Starihovem Vrhu veliko posestvo in za seboj že 60 let življenja. V Kanadi seje zaposlila, pričakala pokojnino in potegnila za seboj še sina Toneta z družino. Tako je Okrajkovo posestvo na Starihovem Vrhu ostalo prazno. Sedaj živi Micka Štukelj v Osoyoosu v Kanadi blizu hčerke Micke in zeta Toneta Željka, Belokranjca, in blizu sina Toneta. V Kanadi je letos praznovala 82. rojstni dan. Tudi mi iz Semiča ji želimo, da bi preživela še mnogo zdravih let v krogu družine in da bi še kdaj obiskala svoj kraj Semič in Starihov Vrh.
F. DERGANC
Z blagovnimi nagradami do več kupcev
Koristna novost
Minulo soboto (15. 12.) je bilo v Stari Cerkvi pri Kočevju prvo žrebanje blagovnih nagrad na Kočevskem, ki je značilno za tržno gospodarstvo. V firmi Feniks, ki jo je ustanovila Ana Deja-novič-Jankovič, so pred nekaj mesecih začeli izdelovati avtomobilske garaže v vrečki. Tudi tako pripraven in sorazmerno poceni izdelek ne najde poti do kupcev brez učinkovite reklame. V razvitih državah dajejo za reklamo tretjino vsega iztržka. Posebna komisija je na tem prvem žrebanju razdelila 501 nagrado. Super nagrada je bila osebni avto Subaru justy, ki gaje dobil kupec garaže v vrečki iz Zemuna pri Beogradu. Avtomobilska prevleka z blagovno znamko TES-5 ima bistvene prednosti pred običajnimi »ceradami«. Dokazano zaščiti avto pred temperaturnimi spremembami, dežjem, snegom, je vodotesna, negorljiva, odporna in praktična. Ne gre zanemariti, da je poceni, saj stane samo 880 din, in ta cena je javno objavljena. Izdelek pošiljajo po pošti. Brezplačno priložijo tudi registrsko številko lastnikovega avtomobila, če le sporoči številko.
Nekaj velja povedati o tkanini, iz katere je narejena. Gre za posebno tkanino, ki jo izdeluje samo ameriški Di Pont. Lastnost tega blaga je, da najbolje izolira izdelek in človeka pred vplivi okolja ter vpliv človeka na okolje. Nadvse uspešno so prestale preizkušanje zaščitne obleke za kirurge, za ličarje v lakirnicah avtomobilov, pri proizvodnji mikroelementov, na delovnih mestih, kjer je nevarnost sevanja itd. Izvršni svet kočevske občine je lastnici Feniksa že dodelil lokacijo za postavitev obrata v bližini Mrtvic. Ce bo šlo vse po načrtu, bo čez kako leto imelo tu zaposlitev 50 delavcev. Rezerviran je tudi prostor za nadaljnjo širitev. Že sedaj je zaposlenih 15 mladih delacev.
M. CETINSKI
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA. IN TREBNJE
V 13. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 16. november 1990, so objavljeni naslednji dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Sklep o oprostitvi družbenih obveznosti duhovnikov za leto 1990
—	Sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1990
—	Dolgoročni plan občine Črnomelj za obdobje 1986—2000
OBČINA METLIKA
—	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev solidarnostnih stanovanj v občini Metlika
OBČINA NOVO MESTO
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutkov urbanističnih zasnov naselij Žužemberk, Straža z Vavto vasjo, Otočec, šmarješke Toplice s šmarjeto in Mirna Peč
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za izvenmestni prostor občine Novo mesto
—	Sklep o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev pomembnejših lokalnih središč občine Novo mesto
OBČINA TREBNJE
—	Odredba o spremembah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje
V 14. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 28. november 1990, so objavljeni naslednji dokumenti:
OBČINA ČRNOMELJ
—	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
—	Odlok o ustanovitvi sklada za prestrukturiranje gospodarstva in zaposlovanja v občini Črnomelj
—	Odlok o zagotavljanju in uporabi sredstev za varstvo okolja
—	Odlok o zazidalnem načrtu za Območje urejanja S 2/10 Štorov hrib v Črnomlju
—	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kočevje, Kanižarica in Blatnik
—	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1990
OBČINA NOVO MESTO
—	Popravki aktov skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, objavljenih v 12. številki Skupščinskega Dolenjskega lista v letu 1990
—	Odlok o določitvi števila občinskih sodnikov za prekrške
—	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Novo mesto
—	Odlok o spremembah odloka o ureditvi zimske službe v naseljih v občini Novo mesto
OBČINA RIBNICA
—	Odlok o razpisu nadomestnih volitev delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ribnica
OBČINA TREBNJE
—	Odlok o prenehanju veljavnosti odlokov občine Trebnje
—	Odlok o višini prispevka za vzdrževanje dela na melioracijskem območju Rakovniško polje, Jesemščica in Volčje njive za leto 1990
—	Odlok o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje
—	Odlok o rokih čiščenja kurilnih naprav, dimnovodov in dimnikov v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Trebnje
—	Sklep o soglasju k statutu Vzgojno-varstvene organizacije Trebnje
—	Odlok o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Trebnje
—	Odlok o spremembi odloka o omejitvi točenja alkoholnih pijač v občini Trebnje
—	Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov v občini Trebnje
—	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Sela Šumberk
—	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Suho krajino v občini Trebnje
Skupščina občine in izvršni svet skupščine občine Krško
želita vsem državljanom, podjetjem ir obrtnikom, ki živijo in ustvarjajo na območju občine Krško,
vesele božične praznike in srečno novo leto 1991!
j
DOLENJSKI UST
VSE NAŠE POTI PELJEJO ČEZ ISTI MOST
MOST, enkratna edicija Dela
Revija Most za naSo prihodnost, ker predstavlja plebiscitne razloge, upanja in bojazni,
za solidarnost, ker bo vsak dinar od prodaje namenjen novemu mostu v Ljubnem.
MOST V SLOVENSKO SAMOSTOJNOST
Avtomehanična fn avtokleparska delavnica MILAN TERZIN
TREBNJE, Ulica heroja Majcna 2 telefon 44-533
sporoča, da opravlja kot pooblaščeni servis
VZDRŽEVANJE, POPRAVILA IN PREVOZ VSEH VRST ADRIA PRIKOLIC
Opravljamo tudi popravila vseh vrst vozil, kleparska in ličarska dela.
Pn večjih zneskih je možno plačilo v treh obrokih; polog znaša
OSNOVNA ŠOLA-TOZD XII. SNOUB NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in imeti.
—	višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri
—	5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu
—	sposobnost vodenja in koordiniranja.
Ravnatelj bo imenovan za dobo 4 let.
Prijave z dokazili pošljite v zaprti ovojnici na naslov: RAZPISNI KOMISIJI OSNOVNE ŠOLE-TOZD XII. SNOUB NOVO MESTO, kurirska pot 19, v 8 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Družbeno podjetje KOLPA, d.d. Rosalnice 5, Metlika
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja podjetja
Pogoji:
—	da izpolnjuje splošne pogoje po zakonu
—	da ima visokošolsko izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj ali višješolsko izobrazbo družboslovne ali tehnične smeri m pet let delovnih izkušenj
—	da aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik
—	da je pri dosedanjem delu pokazal uspeh, na delih in nalogah s posebnimi pooblastili
—	aa predloži razvojni plan in delovni načrt podjetja Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Družbeno podjetje KOLPA, d.d., Rosalnice 5, 68330 Metlika, razpisni komj&jl,;
Kandidate bomb obvestili v 8 dneh po prejemu sklepa o imenovanju.
S — ■
Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. Ulica talcev 9, Novo mesto
ELEKTRO MATERIAL -SVETILA - REZERVNI DELI
68000 Novo mesto Ulica talcev 9 Telefon: (068) 24-884
novoletna ponudba:
barvni TV SAMSUNG 51 6.755,10 din
bela tehnika
termoakumulacijske peči AEG
---------------->§-
S kuponom nudimo popust! POHITITE!
KOLIČINE SO OMEJENE!
KF^KcJ6 CK]? 137RSKA’ P'°'
po sklepu DS na
JAVNI LICITACIJI
odproda:	Izklicna cena
1.	Stole, platnene, vrtne	6 kosov	50 din
2.	Stole, vrtni PVČ	8 kosov	100 din
3.	Mize, vrtne, zložljive	3 kosi	100 din
4.	Hladilnik »RADE KONČAR«	1 kos	
	(255 litrov)		500 din
5.	Hladilnik »GORENJE«	1 kos	
6.	(170 litrov) Hladilnik »GORENJE«	1 kos	1.000 din
7.	(170 litrov) Hladilnik »GORENJE«	1 kos	1.000 din
8.	(300 litrov) Hladilnik »GORENJE«	1 kos	1.500 din
	(300 litrov)		1.500 din
9.	Hladilnik »OBOD-BAUKNECHT«	1 kos	
	(300 litrov)		1.500 din
10.	Stole	4 kosi	250 din
11.	Polični element	1 kos	1.000 din
12.	Mizo	1 kos	1.000 din
13.	Predsobni element	1 kos	1.000 din
14.	Hladilnik »GORENJE«	1 kos	3.000 din
15.	Štedilnik »GORENJE	1 kos	3.000 din
16.	TV sprejemnik, barvni	1 kos	3.000 din
17.	Sedežna garnitura »SAFARI«	1 kos	3.000 din
18.	Kuhinja »VERA«	1 kos	6.000 din
19.	Regal »LAVA«	1 kos	8.000 din
20.	Kamp prikolico ADRIA 500 E,	1 kos	
	letnik 1984		19.000 din
21.	Kamp prikolico ADRIA 530	1 kos	
	grand de lux, letnik 1979		25.000 din
Javna licitacija bo dne 22.12.1990 ob 10. uri v prostorih KOVINARSKE Krško.
Ogled opreme pod točko 10. do 19. bo mogoč dne 21.12.1990 med 12. in 15. uro v prostorih stanovanja na Senovem, CKO 8. Ogled ostale opreme bo mogoč 2 uri pred pričetkom licitacije. Sodelujoči morajo pred pričetkom licitacije plačati 10-odst. varščino od izklicne vrednosti opreme na blagajni »KOVINARSKE« Krško. Kupnino do višine 10.000 din plača kupec takoj na blagajni podjetja. Kupnino nad 10.000 din plača kupec v 3 dneh po opravljeni licitaciji, vendar pred prevzemom, sicer varščina zapade.
Prometni davek plača kupec.
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA,d.d. LJUBLJANA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4
ZDAJ IN V PRIHODNJE VAŠA BANKA
Bančne storitve vam nudi po sodobnih načelih poslovanja. Nadaljuje tradicijo nekdanjih zadružnih posojilnic, hranilnic in navezanost na slovensko zemljo.
•	daje najugodnejše pogoje varčevanja
•	sproti prilagaja obrestne mere ceni kapitala na trgu
•	upokojencem nudi prejem pokojnin na hranilne knjižice
•	zagotavlja popolno varnost naložb
•	ima razširjeno poslovno mežo po Sloveniji. Hranilno kreditne službe pri kmetijskih zadrugah so tudi njena blagajniška mesta, kjer lahko vsi varčevalci odpirajo hranilne knjižice banke ter vlagajo in dvigujejo svoje prihranke
Letne obrestne mere od 10.12.1990 dalje:
DOBA VEZAVE na vpogled nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev
OBR. MERA 20% 25% 34% 35% 36% 37% 38%
Uvedli smo dodatne stimulativne letne obrestne mere, ki so odvisne od višine vezanih dinarskih sredstev in dobe vezave.
DOBA VEZAVE
ZNESEK VEZAVE	1 MES.	3 MES.	6 MES. 12 MES. 24 MES. 36 MES.			
OD 50.000,00 - 99.999,00	1%	2%	2,5%	3%	3,5%	4%
OD 100.000,00 - 249.999,00	2%	3%	3,5%	4%	4,5%	5%
NAD 250.000,00	3%	4%	4,5%	5%	5,5%	6%
VSE DOBRE GOSPODARJE VABI BANKA K VPISU IN VPLAČILU DELNIC
v poslovalnici na Miklošičevi 4 v Ljubljani in na vseh sedežih HKS v Sloveniji, kjer dobite tudi vsa pojasnila.
V prodaji so redne (upraviteljske) delnice po nominalni vrednosti 20.000.00 din in prednostne delnice po nominalni vrednosti 1.000,00 din.
Nakup delnic vam omogoča upravljanje v banki, ugodnost pri najemanju kreditov in solidne dividende.
KDOR DOBRO SEJE, DOBRO ŽANJE
ZADRUŽNA BANKA JE PRAVA KAŠČA ZA SADOVE VAŠEGA DELA IN PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE
km
industriaimport
SUBARU
INDUSTRIAIMPORT OBVEŠČA SVOJE CENJENE KUPCE, DAJE DOBILA DODATNO KOLIČINO VOZIL S POGONOM NA 4 ALI 2 KOLESI »NIŽJE CENE, KRATKI DOBAVNI ROKI«
JUSTY J 10 2 WD JUSTY J12 4WD
139.045 din 166.774 din
Cene so maloprodajne, dajatve so že vštetel
_____PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO
VSI AVTOMOBILI IMAJO KATALIZATORJE
VZDRŽEVANJE IN NADOMESTNI DELI ZAGOTOVLJENI,
SERVIS
V NOVEM MESTU
Na voljo imamo tudi motorna kolesa YAMAHA, kompresorje firme SCHNEIDER Druckluft in obdelovalne stroje za les ROBLAND.
VSE INFORMACIJE O CENAH: HOTEL KANDIJA v Novem mestu, tel. (068) 22-413, 22-410
PRIMERNI ZA VAŠE KMETIJE IN VIKEND HIŠE
/2at^Jagagnese
•	kombinirani štedilniki na trda goriva in plin
•	kombinacija z etažnim ogrevanjem
•	kombinacija s po mi vatnim koritom
•	različne dimenzije in izvedbe zadovoljujejo vse potrebe posameznikov
INFORMACIJE:
PRIMEX
p .o. nov« goric«
KONSIGNACIJSKA TRGOVINA VRTOJBA (NOVA GORICA) TEL.: (065) 32-901
Trgovina z gradbenim materialom
BUEZA
CBE 1/b Metlika
vam nudi
—	opeko
—	apno
—	vodovodni material
—	elektro material
—	keramične ploščice domačih in tujih proizvajalcev
—	dostavo na dom
5% novoletni popust za vse nakupe nad 2.000 din
.• - > •
POSEBNA NOVOLETNA PRODAJA
kopalniške opreme kolpa • san in kuhinjskih korit kolpa • ker
V SALONU
Metlika, Rosalnice 5
0X0
—	popust od 20%—50% za takojšnje plačilo
—	možnost nakupa na tri obroke
—	posebno ugoden nakup opuščenih programov
Delovni čas od 8.00 — 16.00 sobota od 8.00 — 12.00 tel. (068) 58-292, 58-273
PREDSTAVNIKI VSEH STRANK V OBČINI SEVNICA PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE SEVNICA smo na skupnem sestanku v sredo, 12. 12. 1990, sprejeli naslednji
POZIV
občanom SEVNICE
Stranke, ki delujemo v občini Sevnica, Predsedstvo in Izvršni svet SO Sevnica pozivamo vse občane, da se plebiscita udeležijo, pridejo na volišča in da glasujejo
samostojno državo Slovenijo
Plebiscit bo skupna odločitev vseh prebivalcev Slovenije in pomeni zgodovinski akt osamosvojitve in svobode slovenskega naroda, je prva resnična možnost, da državljani Slovenije postanemo na svoji zemlji sam svoj gospodar. Svoboda in samostojnost se sicer ne moreta meriti s kategorijami profita in stroškov, vendar je prav samostojna država Slovenijapogoj za čimprejšnjo vključitev v Evropo, za čimprejšnje okrevanje gospodarstva, za izhod iz družbene krize. Za uspešen izid plebiscita se štejejo le glasovi »za«, kar pomeni, da odsotnost glasovanja ali negta-sovanje pomeni enako kot glas proti samostojnosti države Slovenije, zato vas še enkrat pozivamo, da izkoristite svojo državljansko priložnost.
L
ŠTEVILKA ŽIRO RAČUNA:
50105-678-75233
I Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
| V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
! *'	TEREZIJA
gt	BUKOVIC
4 ^	rojena Matko
z Bučke 44
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste pokoj-, no v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala kolektivu Izletnik Krško, j LD Bučka, sosedom Kovačičevim, pevcem, Stanki Kos za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sin Jože z družino, hčerka Minka z družino in ostalo .	sorodstvo
AVTOKOMPLET d.o.o., N.m.
Dobruška vas 29, tel. (068) 76-566, 76-001 in 23-627 Na zalogi imamo naslednja ra6-Ijena vozila po ugodni ceni: Zastava 101, let. 89	8000 DM
Jugo 45. let. 88-89	7500 DM
Zastava 750, let. 81	1500 DM
Golf, let. 85	10.000 DM
Zastava 101, let.87	6300 DM
Audi 100, let. 85	18.000 DM
Golf GTD, let. 87	22.000 DM
»KLEMEN«, d.o.o. Trgovina z italijansko obutvijo na CBE v Metliki
vas obvešča, da ima na zalogi:
škornje (kalifornijke) po 1.300 din, ženske škornje po 700 do 1.600 din in širok izbor ženskih čevljev za svečane priložnosti po 400 do 700 din.
SILVESTROVANJE V PLANINSKI KOČI!
silvestrska večerja — polnočni šampanjec — prenočišče — novoletni zajtrk
po 500 din
Koča bo neprekinjeno odprta od 21. 12. 1990 do 2. 1. 1991.
Se priporočamo! GOSTINSTVO VOJKO MRHAR Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih
PTT podjetje Novo mesto
obvešča cenjene uporabnike ptt storitev, da se je pošta Metlika dne 17. t. m. preselila v nove prostore v Blagovno-poslovnem centru v Kidričevi ulici.
Za obisk se priporočamo.
---FOTOAMATERJI,
POZOR!
Razvijam filme vseh vrst in izdelujem fotografije po ugodni ceni in v solidni kvaliteti. Filme sprejemam vsak delavnik v popoldanskem času. Ob sobotah dopoldne, po potrebi pa tudi ob nedeljah in praznikih. Lahko ga pošljete tudi po pošti. PREPRIČAJTE SE Foto PLATIŠE 68233 Mirna, Jamska 22, telefon (068) 47-046
Prodajalna
POLAJNAR
vam v Bračičevi ulici 32 v Kočevju nudi v času prednovoletnih nakupov bogato izbiro oblačil za odrasle in otroke.
Na naših policah boste našli različne izdelke iz jeansa, ženske in moške puloverje, že od 290 din naprej, svilene moške in ženske srajce ter različne bluzone. Za najdaljšo noč v letu pa imamo bogato izbiro svečanih oblačil: kril, bluz in kompletov. Ženski komplet s krilom, L.uzo in jakno dobite že za 980 din.
Na oddelku za posodo imamo bogat asortiment posode na kilo, različno keramiko ter izdelke iz stekla, primerne tudi za darila.
Ker smo delno komisijska prodajalna, sprejemamo in prodajamo tudi tehnično blago, npr.: televizorje, video aparate, glasbila, otroške vozičke, stajice in podobno.
Ne bomo se hvalili, da smo poceni, to boste videli, če nas boste obiskali. Odprto imamo vsak dan od 9. do 12. in od 15. dol 8. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Vsem cenjenim kupcem želimo SREČNO NOVO LETO!
* m' 7» I
V	'
Solze se še niso posušile, že so nos strle nove bolečine.
ZAHVALA
V globoki žalosti nas je sedaj zapustil še naš dragi oče in stari oče

JOŽE STARC
iz Srednjega Arta pri Krškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako kratkem času ponovno pomagali in v teh težkih trenutkih stali ob strani. Še enkrat vsem iskrena
hvala!
ZLATA VERIGA
•c ZA PODJETNIKE — Klub za dolenjske male in srednje podjetnike. Skupaj ** bomo močnejši. Srečali se bomo sredi januarja. Srečanje pripravlja konzorcij treh d. o.o. Ne bo zastonj, ampak bo tudi nekaj papirja, pa predavanje in požirek •4 pijače. Toliko za sedaj.
3 URARSTVO BUDNA -
Tudi ura je lahko darilo za lepe tre-j nutke in prijazno življenje. Za božične ** m novoletne praznike so vam pripravi-
PERL A — Prodajalna s stilom: v zlato vtkane lepe želje, ovite v ko- -preno nežnega parfuma ... Poznate £ način, kako lepše izpovedati svoja ču- t*
3 H dobre ure tudi pol ceneje. Dolgolet- stva? Na srečne trenutke obdaritve so
•4 na tradicija in izkušnje z urami pri ^ Budni v Novem mestu, na Glavnem trni! gu 16. Prijeten božič in srečno novo le-■J to vam želi Budna.
VINOTEKA SERINI -
Dragoceno in hkrati prijetno darilo za božič ali novo leto: buteljke arhivskih in vrhunskih vin od letnika 69 do 89. )• Če ne verjamete, pokusite. Pokusili £ boste, če se boste oglasili pri njih. In C ko boste že pri njih, boste kupili še šo-y* pek za ženo. Serini, Žabja vas 20, No-£ vo mesto. TeL 068/22-967. Želijo vam t* uspešno leto 1991!
NAPISI — Svetlobni napisi, .. napisi na avtomobile, obcestne table, W tkanine, fasade, za tvrdke in obrtnike, za stare firme in tiste, ki so komaj shodile. To vam naredi Povše, Slakova 7, Novo mesto, teL 068/23-506. Vesel božič in srečno novo leto vam želi firma Povše.
PELIKAN — Papirna galanterija, šolske potrebščine ... v estetsko urejeni trgo vini, kjer se prijetno počutiš in še kaj lepega kupiš. Čudoviti darilni kompleti Drobni dodatki za stanovanja. V Krškem. Titova 4, pri A MD Krško, od 9. dol l. ure in od 15. do 19. ure. V soboto od 8. do 12. ure. Srečo vam privošči Pelikan.
FOTOATELJE ASJA -
Toliko novega se je zgodilo pri njih: fotografija za dokumente v 10 minutah, vse fotografije z amaterskih filmov v enem dnevu. Fotografirajo praznovanja rojstnih dni poroke, pridejo tudi na dom. Pri hiši tudi komisij-skaprodajalnafotoopreme. Vsakdan od 8. do 19., v soboto od 9. do 12. ure, po naročilu ob vsakem času. Asja Glavni trg 15, Novo mesto, teL 068/25-705.
KOZMETIKA - Nega ob-raza in dekolteja pri Mariji v Trebnjem. Četrtek in petek od 16. do 22. ure, i1 soboto dopoldne. TeL 068/44-120. Pojdite lepe v novo leto!
mislili, ko so sredi starega mestnega £ jedra v Krškem, na Dalmatinovi 1/III, £ odprli trgovino z zlatarskimi izdelki in t* parfumerijo. Je mogoče prezreti tako J* lepo vabilo? In potem še: Z ODREZ U KOM IZ ZLA TE VERIGE 5 ODST. £ PRAZNIČNI POPUST. Srečno 1991! £ Vaše želje sporočite na teL 0608/ *■ 31-960.__________________________ £
PLESNI STUDIO KRŠ- £
KO — Jutri, v petek, 21. decembra, £ ob 18. uri r delavskem kulturnem do- i, mu: prijetna plesna uvertura v novo- P letne prireditve. Plesalci priplešite, da — si razmigale ude pred finalom. In že takoj naslednji dan NOVOLETNI ŽIV ŽA V med 14. in 20. uro v športni dvorani r Leskovcu pri Krškem. Otroci, pripeljite svoje starše ali sorodnike. Naj vidijo, kaj je to prešerna otroška radost na Vodlanov način.
H
%
3
3
SEVŠEK - Klobuki in kape, za otroke in odrasle. Izdelajo vam jih tudi iz vašega materiala. Na zcdogi tudi majice s kapucami in trenirke.
Skratka, opremijo wzr za zimo. Klo-bučarstvo Sevšek, Leskovec pri Krškem, MDB 12 a TeL 0608/33-130.
Pa vse najlepše v novem letu 1991!
lhh imn urnui u mir
NIKA — Upa, da v poplavi novih krških prodajaln ne boste pozabili nanjo. Pričakuje vas z nizkimi cenami in lepimi izdelki. Otroške trenirke že S za 100, puloverčki za 150, bunde za ■} 250 in puhovke za 800 din. Teniški ** loparji, kotalke, rolke, elastične hlače, igrače, kape, šalL rokavice... Nika na Dalmatinovi 3 v Krškem vam želi srečno novo leto. Koledarček vas čaka!
KVM RIBNICA - Lepo je bilo v iztekajočem se letu, pravijo v ribniški verigi prodajaln. In zdaj ne gre za to, da bi bilo prihodnje leto še lepše. Skromni so in obljubljajo, da bodo še naprej mislili na svoje zveste kupce. Še naprej bodo prisegali na ugodne cene, dobro robo in prijazno postrežbo. Da, to je KVM iz Ribnice. Želijo vam prijetne božične praznike in veselo novo leto.
JELKA — V frizerski salon Jelka gre lahko vsa družina Jelka spravi c red vse, od najmlajšega kuš-travca do mame in očeta To je družinsko urejanje frizur. Odprto imajo od 8. do 19. ure in to na Paderšičevi 12 v Novem mesta Lahko se naročite po teL 068/28-428. Vso srečo v letu 1991!
S. ZLflTfl VERIGA
Oglase za Zlato verigo sprejema Alpha do.o.. Trdinova II a. Novo mesto, tel. 068/28-121
i u, m/rv riKJiv, n i. t
HTncarcfl
©
■
V SPOMIN
J
Dne 19. 12. 1990je minilo eno leto, kar je prenehalo biti plemenito sroe naše drage
VIDE
RODIČ
Če bi bridka solza te lahko obudila, bi v naš prazni domek se vrnila, tako pa v temnem grobu sladko spiš, a v naših srcih vedno ŠdŽiviš. Zahvaljujemo se vsem, ki na grob prinesete cvetje in prižgete svečo ter tako počastite njen spomin.
Žalujoči mož Franc, sin Robert in hčerka Barbara
Žalujoči: sinova Jože in Slavko ter hčerka Anica z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubečega moža, očeta, brata, dedka in pradedka
IGNACIJA
BARBORIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, krajanom, organizacijam in drugim za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem in duhovniku za opravljen obred.
Vsi njegovi

DOLENJSKI LIST
21
lf TEM TEflMII lf AC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ I Cm I EUllU VA9 £ANIIYIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 20. decembra — Evgen Petek, 21. decembra Peter Sobota, 22. decembra Dan JLA Nedelja, 23. decembra — Viktorija Ponedeljek, 24. decembra — Eva Torek, 25. decembra — Božič Sreda, 26. decembra Štefan
LUNINE MENE 25. decembra ob 4.16
kino
prvi krajec
BREŽICE: 20. 12. (ob 19.30) zabavna prireditev Mopped show. 21. in 22. 12. (ob 20. uri) ameriški erotični film Pohotne začetnice. 23. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Lov na rdeči oktober. 26. 12. (ob 20. uri) japonski film Sanje.
ČRNOMELJ: 20. 12. (ob 19. uri) ameriški film Newyorške zgodbe. 21. 12. (ob 20. uri) ameriški erotični film
Neutrudljivi ljubimec. 23. 12. (ob 20. uri) ameriška komedija Slike iz družine.
KRŠKO: 20. 12. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Maščevanje za maščevanje. 21. 12. (ob 21. uri) ameriški erotični film Majhno srčece. 23.12. (ob 18. uri) ameriška komedija Policaj. 25. 12. (ob 16. uri) ameriški glasbeni film Lambada. 26. 12. (ob 18. uri) ameriški mladinski film Ko je Harry srečal Sally.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 20.(ob 18. in 20. uri)terod21. do 23. 12. (ob 20. uri) ameriška melodrama Skirley Valentine. 21. (ob 18. uri) ter 22. in 23. 12. (ob 16. in 18. uri) ameriška komedija Škandal v Holly-woodu. 24. 12. (ob 10., 18. in 20. uri) ameriški glasbeni film Plesalec stepa.
NOVO MESTO — DOM JLA: 21. 12. (ob 19. uri) ameriški film U 2. 23. 12. (ob 19. uri) ameriški film Porno Baby. Od 24. do 26. 12. (ob 19. uri) ameriški film Narod Nezemljanov.
SEVNICA: 29. 12. ameriški avanturistični film Dovoljenje za ubijanje.
kmetijski stroji
TRAKTOR IMT 542, star tri leta, prevoženih 90 ur, prodam o 87-099.
4031
KIPER PRIKOLICO, 41, novo, mlatilnico, trosilko in slamoreznico prodam. Dolenšek, Bruna vas 14, Mokronog.
4033
BCS 125 prodam, e 84-324.
4037
ROTACIJSKO traktorsko kosilnico prodam. Stane Vintar, Loka 13, Šentjernej.	4042
TRAKTOR Zetor 52— 11, brez kabine, star dva meseca, prodam. Jože Lajko-vič, Vel. Mraševo 42. Podbočje. 4053 OBRAČALNIK za seno, nov, prodam « 76-114.	4061
TRAKTOR Fiat Štore, dobro ohranjen, prodam, a 73-175.	4066
TRAKTOR 539, skoraj nov, prodam 15 % ceneje od novega. Eno tretino je možno izplačati na obroke. Prodam tudi novo koso za TV. Koštialova 40, Novo mesto, « 27-366.	4098
TRAKTOR s frezo in cnobrazdnim plugom, star 5 let, dobro ohranjen, ugodno prodam. Peter Golež, Rosalnice 71, Metlika.	4103
SAMONAKLADALKO SIP 17 in eno 12 m3 nemško in siloreznico z nizkim in dvižnim koritom z elektromotorjem prodam, a (061)375-168.	4121
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, z rotacijsko kosilnico, prodam. 9 42-042.	4140
TRAKTOR ZETOR 5011, 1600 ur, letnik 1982, ugodno prodam. Janko Pavkovič, Jelenk 11, 68274 Raka, * (0608)75-5%.	4170
motorna vozila
JUGO FLORIDA, nov, registriran, registriran do 21. novembra 1991, nujno prodam ali menjam za manjši avto. Janez Pekolj, Artmanja vas I, Dobrnič. 4029 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Bartolj, Vrh 7, Šentrupert, '9; 40-256.	4030
JUGO 45, letnik 1984, prodam. It 73-626.	4034
FIAT 128 P, letnik 1987, prodam, e (068)85-048.	4038
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam, t 20-236, popoldan. 4039 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do avgusta 1991, preodam. a (0608)75-788.	4040
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Aleš Vovk, Drska 59, Novo mesto.
4041
JUGO 45 E, letnik 1986, prodam. Anica Mali, Šmihel 42, Novo mesto.
4045
Z 101 GTL, letnik 1985, registrirano do maja 1991, ugodno prodam. Drago Gril, Regerča vas 55, Novo mesto, V 21-691.	4047
R 18, letnik 1983, prodam. ® (0608)89-207.	4048
LADO SAMARO 13, letnik 1987, 39000 km, garažirano, z dodatno opremo, odlično ohranjeno, prodam, g 24-224.
4049
CTX 80. letnik 1988, neregistriran, in črno pudlico, pritlikavo, z rodovnikom, prodam. Cena po dogovoru, v (0608) 62-318, v petek dopoldne.	4051
JUGO KORAL 55, junij 1988, in sedežne prevleke za Z 101 GTL 55 prodam, v 27-877	4052
126 PGL, 10000 km, registriran do 15. decembra 1991, rumene barve, zaščiten, garažiran. a (068)47-009.	4054
R 4 GTL. letnik 1987, zaščiten, ohranjen. prodam, o 21-632.	4055
Z 101, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam za 24.000 din. Alojz Frankovič, Avguštine 4, Kostanjevica.	4056
SAMARO, letnik 1987, ugodno prodam. Avsec, Cegelnica 66, Novo mesto.
4059
GOLFA DIESEL, letnik 1988, prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo. Vinko Barič, Dobrava 19, Podbočje.
4062
JUGO 45 AX, letnik 1987/12, prodam. te: 26-286.	4063
LADO NIVO, letnik 1988, in GOLF diesel, letnik 1985, prodam. Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto.	4064
Z 750v letnik 1978, dobro ohranjeno, prodam. Zupan, Brezje 1, Šentjernej, « 42-782.	4065
R 4 GTL, letnik 1985, in Golf diesel, letnik 1984, prodam, a 76-444.	4067
Z 128, dobro ohranjeno, letnik november 1988, registrirano do novembra 1991, prevoženih 20000 km, prodam. Ivan Cimermančič, Jurna vas 28, Novo mesto. Ogled cel dan.	4070
OPEL KADETT 13, letnik 1987, prevoženih 47000 km, prodam. Jože Kopina, Beli Grič 2, Mokronog. 4071 ZASTAVO 101, letnik 1981, in Zastavo 101, za dele, prodam. Milena Božič, Šmihel 48, Novo mesto. *	4072
GOLFA, letnik 1980, neregistriranega, voznega, prodam. Andrej Nadu, Mal-kovec 1, Tržišče.	4073
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Saje, Poljane 7, Mirna Peč.	4075
LADO NIVO, 87/88, prodam ali zamenjam za starejšo vseljivo hišo v okolici Novega mesta, s 84-600.	4078
GOLFA DIESEL, letnik 1987, prodam. a 56-039.	4080
JUGO 45, letnik 1987, registriran do 25. junija 1991, prodam. ® (0608)82-572.	4081
JUGO 45, letnik 1982, prodam. 'ft 26-322.	4084
JUGO KOR AL 45,1989, malo vožen in odlično ohranjen, ugodno prodam. Ivan Grili, Na tratah 13 (Žabja vas), Novo mesto.	4088
VESPO 200 E, z dodatno opremo in čelado, prevoženih 6000 km, zelo dobro ohranjeno, prodam. Rudi Srpčič, Kidričeva 9, Brežice.	4089
KADETT A, letnik 1979, prvi lastnik, in VW, letnik 1974, registrirana oba, po ugodni ceni prodam. »' (0608)32-446.
4090
Z 101 CONFORT in Z 750 (850), oba letnik 1981, ter ČZ Enduro 250 ccm, ugodno prodam. Ogled popoldne na naslov: Medved, Volčkova vas 19, Šentjernej.	4091
ZASTAVO 750, letnik december 1983, prodam. Samo Čelesnik, Škocjan 34, m 76-026, popoldne.	4094
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, prodam, :e 25-617, po 15. uri. 4096 LADO 1600, letnik 1979, obnovljeno, in nanovo registrirano, po zelo ugodni ceni prodam. Boris Stankovič, Bojanja vas 5 a, Metlika.	4097
JUGA 45, letnik 1989, ugodno prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče.
4101
DELE ZA JUGA (motor, menjalnik ter ostale mehanske dele) in 126 P, starejši, registriran, prodam. Drage 1, Suhor.
4102
Z 126 P, letnik 1988/4, 20000 km, prodam. ® 22-0%, od 15. do 21. ure.	4105
RENAULT 4, 1987, prodam. * 23-355.	4106
Z 101, letnik 1979, obnovljeno, ugodno prodam. Vida Kuhelj, Šmaije 35, Šentjernej.	4109
LADO SAMARO 1300, letnik 1988, prodam. # 25-746.	4111
VOLVO 66 GL, R 4 in kosilnici BCS prodam. * 43-644.	4112

USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: D/C, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
UREDNIŠTVO: Drego Rustje (glavni urednik in vodja tozda). Marjan Legan Iodgovorni urednik). Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakte, Bojan Budja, Breda Duiii, Anton Jakte, Zdenka Undlč-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jote Primc, Jote Simčič in Ivan Zoran.
2lRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52/00-620-970-25731-f28-4405/9ILB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 13 din, naročnina za 4. trimesečje 140 din; za delovne in družbene organizacije 280 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM jali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 180 din, na prvi ali zadnji strani 360 din; za razpise, licitacije ipd. 200 din. Mali oglasi do deset besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din.
NASLOV: Dolenjski Ust, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teleloni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-670, mali oglasi in zahvale 24-006; tetetar: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za in-tormiran/e Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plaču/e temeljni davek od prometa proizvodov, časopisni stavek, prelom in filmi: D/C, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLFA DIESEL, letnik 1983, zelo dobro ohranjen, in Juga 45 A, letnik 1986, prodam, o 41-163.	4113
Z 128, letnik 1987, prodam. Grum, Dvor 53, Dvor.	4114
ZASTAVO 750, letnik 1985, in Škodo, letnik 1981, prodam. g (068)73-346.
4119
MARCEDES kiper tip 1418, v voznem stanju, neregistriran, v celoti ali po delih prodam, g 86-150.	4123
V\V, starejši letnik, avto prikolico in prikolico za lažji traktor ugodno prodam, e (0608)77-159.	4128
JUGO 55, september 1990, prodam. v (0608)70-305.	4129
R 4 GTL, poškodovan, star I leto, prodam, g (068)27-122,	4133
JUGO KOR AL 45, letnik 1989, rdeč, prodam. Terezija Drab, Konec 7 pri Podgradu.
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Martina Peskar, Črešnjice 18, Otočec ob Krki.	4136
JUGO SKALO 55, 12/89, garažiran, ohranjen, ugodno prodam, t (0608)33-705.	4139
Z 101 GTL, letnik 1983, in pony ekspres prodam. e 43-681.	4141
Z JUGO 1,1 GX, letnik 1988, prodam. * 87-549.	4142
Z 101, letnik 1986, prodam. Pero Matič, Slavka Gruma 42, Novo mesto, ta: 28-404.	4145
F1ČKA 850, ohranjenega, in 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. 9: 27-434.
4153
Z 101, letnik 1982, opel kadett, letnik 1977, in stroj rovokopač Ford prodam, s (068)58-120.	4155
TOYOTO COROLLO SEDAN, ’ novo, prodam. g 49-475.	4158
R 4, letnik 1977, registriran do 4/1991, zelo dobro ohranjen, prodam, o 76-528.	4161
JUGO KORAL 60, marec 1990. rdeč, dodatno opremljen, v garanciji, ugodno, prodam, o (0608)77-292.	4162
Z Z50, starejši letnik, ter APN 6 z dodatno opremo prodam. ‘9 76-118.
4164
LADO KARAVAN, letnik 1989, registrirano do oktobra 1991, prodam ali zamenjam za manjši avto. a 76-026,
4166
JUGO 45, letnik 1985, prodam. Lesjak, Zbure 36, Novo mesto. 4167 JUGO 45, letnik 1986, rdeč, prevoženih 35000 km, registriran do julija 1991, prodam, a 44-791.	4168
Z 101, letnik 1985, prodam, a 76-119.	4171
126 P, kot nov, prodam. Cena 2.500 DEM. « 24-246.	4173
R 4, letnik 1979, ter vinograd v okolici Šentruperta prodam, a 40-048.	4174
Z 750, registriran do oktobra 1991, zamenjam za CTX ali ETZ odv1986. leta dalje. Franc Zorič, Zbure 1, Šmarješke Toplice.	4175
OPEL KADETT 1300 S, star dve leti. ugodno prodam, a (068)57-156.
4178
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do avgusta 1991, prodam, a 23-525.	4180
ZASTAVO 128, staro eno leto, prodam. 985-920.	4183
ŠKODO 105 L, letnik 1988, prodam. Milan Ovnik, Gradiška 28, Straža.
4184
Z 128 SKALA, rdeče barve, januar 1989, ugodno prodam, a 22-395, v službi.	4186
LADO 1200, staro 5 let, poceni, nujno prodam, ar 23-529.
obvestila
SATELITSKE ANTENE, nove, stereo, z montažo, že od 8.960 din dalje, lf: (0608)70-465, Bojan.	4043
BUTIK TOM—TOM nudi predpraznično kolekcijo modnih oblačil iz pli-ša. Vsakega 20. kupca čaka presenečenje. VABLJENI!	4159
VABIMO vas na praznovanje novega leta 31. decembra in 1. januarja. Igra Duo Muc. Sprejemamo rezervacije. Gostilna
»Vovko« Ratež.
POSLEJ TUDI NA DOLENJSKEM -—v
rv
C
O
7
Tri
&
S
i7
(068) 25-986
LJUBITELJI DOBRE KAPLJICE!
Božični prazniki so tu. Ali ste nabavili vino? Če niste, vam mi nudimo kvalitetno belo vino s Plešivice po zelo ugodni ceni. Z zaupanjem se oglasite na naslov: Zvonimir Tomac, Dolnja Reka 5, Jastrebarsko.
FRIZERSKI SALON ANICA PIRC,
obveščam, da bom odprla frizerski salon 22. 12. 1990 v gasilskem domu na Smedniku pri Raki.
Delovni čas:
ponedeljek in torek od 7. do 15. ure sreda: zaprto
četrtek in petek: od 11. do 19. ure v soboto: od 7. do 13. ure Cene konkurenčne. Se priporočam!
NOVOLETNA PRODAJA IGRAČ trgovine CICIBAN
Hotel Kandija v Novem mestu v dneh od 24. do 29. decembra od 9. do 20. ure. Velika izbira po izredno ugodnih cenah. Se priporočamo!
PIŠČANCE, enodnevne bele, težke, rjave nesnice in grahaste, že naročamo: Valilnica Humek, Irča vas 18, tel.: 24-496, 68000 Novo mesto.
30^
TRANSCAR. BRUSSEL
Zastopstvo za Jugoslavijo, Novo mesto, Lebanova 54, tel. (068) 21-367. Informacije vsak delavnik od 10.-12. h in od 16. 18. h.
Uvažamo vse znamke avtomobilov^
Za primerjavo nekaj cen: SUZUKI ALT0 8.360 DEM
SUZUKI SWIFT LOGA' _____________9.250	DEM
FORD FIESTA CL 1.1 ____________11.830	DEM
FORD ESC0RT CL 1.3 ____________14.170	DEM
FORD ESC0RT1.3 WAG0N ____________15.990	DEM
NISSAN PRIMERA 1.6 L
17.140 DEM
IJ
posest
4185
prodam
GOSPODARSKO POSLOPJE, vseljivo, prodam. Alojz Perpar, Knežja vas 7, Dobrnič.	4011
HIŠO z lokalom, gospodarskim poslopjem in vrtom, v bližini Novega mesta, prodam, /e (068)25-202, od 12. do 15. ure.	4032
OBDELOVALNO ZEMLJIŠČE v Kostanjevici na Krki prodam. Tine Šan-telj, Bratov Učakar 80, Ljubljana, ‘lf (061)574-545.	4036
HIŠO z gostinskim lokalom v obratovanju, z vso opremo, na Dolenjskem, prodam za 120.000 DEM (polovico v gotovini, ostalo na obroke). Ponudbe pod šifro: »ALI DAM V NAJEM«. 4050 PARCEIO v izmeri 550 m2, z vinogradom in manjšo hišico, v Semiču prodam. m. (061)268-760.	4060
NOVO HIŠO z velikim vrtom, v okolici Krškega — štajerska stran, prodam. 9 (0608)32-493.	4074
NJIVE, travnike in gozdove v Birčni vasi pri Novem mestu prodam. Cena po dogovoru. Cvetličarna Štefan Knafeljc, Tržaška 75, Ljubljana, (061)263-993.
4104
PARCELO, delno komunalno opremljeno, na Regrških košenicah, prodam. Cena po dogovoru, ® 28-834 v soboto popoldne.	4107
ZEMLJIŠČE za kmetijo na Velikem Trnu, v velikosti 8,5 ha (3,7 ha njivo in travnik, 2,8 ha gozd), prodam. Zemljišče je združeno v en kompleks in leži ob asfaltni cesti, kjer poteka električni kabel in vodovod. ■*. (0608)31-120.	4147
ENOSTANOV ANJSKO HIŠO z vrtom (1116 m2), novejšo, na lepem kraju na Senovem prodam. Informacije na flf (064)28-565, zvečer.	4150
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje na Gor. Gomili pri Šentjerneju prodam. ® (068)42-376.	4152
ZEMLJIŠČE, primerno za vinograd ali sadovnjak (450 m2), z začeto gradnjo vikenda, v bližini Kamanja prodam. ® (047)24-539.	4154
VIKEND v Šmarjeških Toplica prodam. ® (064)41-889, popoldne. 4179 PERCELO, 2880 m2 (vinograd, sadovnjak, njiva), v bližini Metlike prodam. Kuzma, Dol. Težka Voda 37, Novo mesto,/r 43-709, popoldne.	4181

AGAVA, d o.o. NOVO MESTO,
NAJBOLJŠA UVOŽENA OPREMA ZA VAŠE VINO!
sodi iz netjaveče pločevine ali poliestra z » oljnim pokrovom ali tesnilom : se ne kvarijo
! zagotavljajo dolgotrajno obstojnost barve, arome in okusa vina ' zahtevajo neprimerno manj dela
i Informacije in naročila: telefon |27
	
VIDEO KAMERO Minolta 8200 E z vso opremo prodam. ® 26-737.	4035
BELO VINO, s potrebno dokumentacijo, ugodno prodam. Informacije na o (065)61-287.	4044
PRODAM dva usnjena stola (naslanjača) in brezžični telefon CT 3000. ® (068)27-234.	4046
NOV ŠTEDILNIK Derbi, podoben kucpperbuschu, ter televizor Grunding televizor s teletekstom in antenami, še v garanciji, in plinsko peč Iskra, malo rabljeno, prodam na obročno odplačevanje s čeki. ® 41-116, po 20. uri. 4057 TRI POSODE ZA MAST (20 I) prodam 40 % ceneje. 9 25-626.	4058
HRASTOVE PLOHE, sveže, 8 m3, debeline 6 cm, prodam po 450 DEM za m3. g (0608)34-824.	4068
PRODAM glasbeni center Elektronik sintesizer, fotoaparat Praktica elektronik, barvni televizor Mariner, prenosni, ekran 42, transistor Hitachi z vgrajenimi mikrofoni, električni skobelnik, nov, električni brusilni stroj, nov, harmoniko M lodija, 120 basov, 11/3 registrov, 4—krat uglašena. Samo resni kupci na ® (068)22-067.	4069
TELEVIZOR, črno—bel, letnik 1988, prodam. Informacije na S (0608)22-926, int. 33, od 7. do 13. ure. 4076 VILJAMOVKO IN SLIVOVKO ugodno prodam. Marjan Drečnik, Gor. Pirošica 22, Cerklje ob Krki. . 4077 PRAŠIČA prodam. Alojz Červan, Goriška vas 5, Mirna Peč.	4079
RADIO UKV, z gramofonom prodam. Nad mlini 28, Novo mesto, .g 28-486.	4082
STAREJŠO SPALNICO in raztegljiv kavč po zelo nizki ceni prodam. o 40-163.	4083
SPALNICO in plašč po ugodni ceni prodam. 9 (068)51-165.	4086
KRAVO, brejo z drugim teletom, in puhalnik Tajfun, rabljen, prodam. Janez Majde, Luža 4, Dobrnič.	4087
KRAVO, brejo, prodam, g 73-297.
4092
PRODAM 3 m3 javorovih desk, debeline 2 cm, garažna vrata, dva kompresorja in traktorsko prikolico, o 56-612.
4093
GARAŽNA VRATA (ročno delo), skoraj nova, ugodno prodam. Informacije: Rudi Škof, Slavka Gruma 23, Novo mesto, ? 25-260.	4095
ORODJE za plastiko široke potrošnje prodam, g 57-775.	4115
METRONOM, popolnoma nov, prodam. e 25-986.	4117
PERZIJSKO MUCKO prodam. * 26-620, od 6.30 do 7.00.	4118
NOVO etažno peč za centralno kurjavo, 23.000 kkal, prodam 20 % ceneje. Milka Urbanč, Vel. Mraševo 23, Podbočje.	4122
RADIO-KASETOFON (2 x 40 W) prodam. Franc Knafelj, Bohoričeva 13, Krško.	4125
HLADILNIK GORENJE 1401, star tri leta, prodam. ® 27-7%.	4130
KRZNENO JAKNO volk št. 42, in otroško velur jakno s kapuco, velikost 13, prodam. * (0608)61-462.	4132
FRAJTONARICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. S 41-147.	4134
COMODORE 64, star eno leto, prodam. * (068)84-398.	4137
PEČ EMO 12 za etažno centralno kurjavo, novo, tri radiatorje, ekspanzijsko posodo, ventile in še nekaj ostalega materiala po ugodni ceni prodam. 9 (061)226-864, vsak dan po 17. uri.	4138
PRODAM velik, dobro ohranjen dvojni kavč z dvema foteljema. Cena
6.000	din. Naslov v oglasnem oddelku.
4143
PRODAM tri ohranjene fotelje Meblo in omaro za dnevno sobo in nizko mizico. Cena 7.000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	4144
BARVNI TELEVIZOR Gorenje, velik ekran, starejši, vendar brezhiben, prodam. Cena 1.800 din. Naslov v oglasnem oddelku.	4146
VIDEOREKORDER Toshiba prodam. ® 23-539.	4148
PRAŠIČA in staro svinjo za zakol prodam. ® 85-959.	4149
SMUČI, dolžine 1,3 m, kupim, /g (0608)32-678, popoldne.	4156
KOBILO, staro 6 let, prodam, o 76-220, zvečer.	4160
CD PLAYER Samsung, nov, dvojna kasetofona Nortmende in Hitachi, nov teniški lopar Adidas—delta, grafiten, prodam. Cene ugodne. e' (068)26-188.
4163
STENSKO IN STROPNO smrekovo oblogo poceni prodam. ® 21-835.
4165
DOBRO OHRANJENO in ugodno prodam: dve postelji, dva jogija, dve nočni omarici, eno peč na olje, eno preprogo (4x4 m). ® (0608)82-038, zvečer.
4176
PRALNI stroj Gorenje zelo ugodno prodam. ® 45-089, od 17. do 19. ure.
4177
razno
TIPKAM vse vrste tekstov, diplom skih nalog, hitro in kvalitetno. Slavka Grm, Pristava 11, 68210 Trebnje.
4126
POSLOVNI PROSTOR za oprav Ijanje trgovinske dejavnosti v Novem me stu vzamem v najem, g 21-200.	4182
službo dobi
PRODAJALKO zaposlim v trgovini z mešanim blagom, g 21-974.	4110
ZAPOSLIM dekle za delo v gostilni. » (0608)31-435.	4120
POTREBUJEM ljudi za prodajo uvoženih čistil. Provizija ugodna, g (0608)77-453.	4124
SAMOSTOJNEGA inštalaterja cei tralnega ogrevanja sprejmem, a (060: 62-630.	4131
AKVIZITERSTVO. Velika izbira artiklov. Zaslužek 2.500 DEM mesečno. « 26-330.	4157
POZOR! Ker nam delo dobro teče, želimo dati priložnost tudi vam. Če želite honorarnim delom dobro zaslužiti, se oglasile v petek, 21., ali v ponedeljek, 24. decembra, ob 17. uri v hotelu Metropol ali v motelu Putnik v Trebnjem. 4169 NATAKARICO, priučeno ali KV, zaposlimo v okrepčevalnici. Vse ostale informacije po g (0608)67-402.	4172
stanovanja
STANOVANJE v bližini Metlike pod zelo ugodnimi pogoji oddam, o (068)58' 280.	408!
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE prodam, o 27-565.	4099
V METLIKI prodam dvosobno stanovanje s telefonom. Resne ponudbe n/ ‘tf (051)731-207, vsakdan med 16. in 19 uro.	4108
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Slavka Gruma prodam. 28-716.
razno
POŠTENEGA fanta za pomožna dela pri gradnji hiše iščem, a 23-529.
čestitka
N^ sobotni »DA« Milanu Sašku in Jožici Može prinese veliko sreče, razumevanja in zadovoljstva! Prijatelji.
SUreeniJa
1—J Uata rlpj
Moja dežela.
Težko bo (as ublažil bolečine, ker smo te izgubili, a v srcu si ostal ti pri nas, saj vsi smo te ljubili
(narodna)
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in
pradedek
JOŽE HUDOKLIN-PEPI
gostilničar iz Brusnic
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala LB C>B. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, gasilcem za organizacijo pogreba, spremstvo in poslovilne besede, pevcem za zapete žalo-stinke in godbeniku za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste ga v življenju spoštovali in imeli radi, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca, sinova Gabrijel in Maijan, hčerke Jožica, Majda in Ida ter brat Tone z družinami
DOLENJSKI UST
Št. 51 (2157) 20. decembra 1990
I
1
6-
,0
la
e-
o-
>3
55
10
■e-
?0
76 no
77
m-
ka
26
IV-
IC'
82
V SPOMIN
NIKU
BADOVINCU
gostilničarju iz Metlike 24. 12. 1980
10 let je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat.
Žalujoči: mama, oče, brat, sestra
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete
ANGELCE ROZMAN
iz Grč Vrha pri Mimi Peči
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov za skrb in nego ter mirnopeškemu župniku za pogrebni obred in sv. mašo. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej!
Vsi njeni
Novo mesto, december 1990
ini
to
Ini.
20
nji)
«
24
m
31
ar-
57 žele s se >4. ali 69
:v,
in-
72
pod
58-
385
/A-
1)99
sta-
■ iv1 i 19 108
/ A-
Jela
u in izu-
Delo, skromnost in poštenje — tvoje je bilo življenje.
Tvoj dom ovila je črnina, v srcih drugih ostala je praznina.
V SPOMIN
16. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, ata, brat in stric
JOŽE
JAKUIČ
Dol. Mraševo 5
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Žalujoči: vsi njegovi
V zahrbtni bolezni dolgo si trpel, nisi nam pokazal bolečine, prezgodaj si od nas odšel.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 40. letu starosti zapustil naš najdražji sin, brat
in stric
FRANC LONGAR
s Trških njiv 43, Žužemberk
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, bili z nami v težkih trenutkih in podarili pokojniku cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala duhovniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govornici za prelepe poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prerano nas je v 51. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče
DRAGO BRGLEZ
iz Orešja na Bizeljskem
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: Marija, Tomaž, Barbara
ZAHVALA
Izteklo se je življenje naše drage mame, sestre in tete
TEREZIJE VRBINC
iz Gotne vasi
Iskreno se zahvaljujemo osebju internega in kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb v času njene bolezni. Hvala patru Luku za obiske in duhovno tolažbo, patru Petru pa za spoštljivo opravljen obred. Lepa hvala vsem, ki ste pokojni poklonili toliko cvetja, nam izrazili sožalje, jo pospremili na zadnjo pot, in vsem, ki ste ji v življenju storili karkoli dobrega.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame. sestre, tete. tašče in svakinje
VIDE VUČAJNK
roj. ŽABKA
iz Bučerce pri Krškem
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto in patronažni službi ZD Krško. Posebna hvala gospodu Kuneju za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu in godbi na pihala tovarne Videm za zaigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Dušan in Darko z družinama ler ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
DRAGICE
OSTRONIČ
iz Perudine 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dr. Liljani Spec, medicinski sestri Marici Hudelja, govornici Marici Grabrijan ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JANEZA FABIJANA
iz Dol. Sušic 17 pri Dolenjskih Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in drugim za pisno in ustno izraženo sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem, vaščanom in sosedom za vso pomoč in še posebno Ivanu Turku za vso skrb. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
ROBERTA ROMIHA
izrekamo zahvalo vsem, ki so darovali cvetje, sočustvovali z nami in pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala govornikoma Športne zveze in Društvu upokojencev Novo mesto za poslovilne besede ter godbi in pevcem ob zadnjem slovesu.
Sorodniki
Novo mesto, 14. 12. 1990
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat in stric
MAKS KALAN
Nad mlini 19, Novo mesto
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, bili z nami v težkih trenutkih in podarili pokojniku cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala duhovnikom za lepo opravljen obred in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in spomnite se, kako trpel sem, ler večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni je v 80. letu starosti prenehalo biti plemenito srce očeta, starega očeta in botra
JAKOBA
ŠPEHARJA
iz Drežnika 5 pri Vinici
Ob boleči izgubi očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in Domu starejših občanov v Črnomlju. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki so našega dragega očeta pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vnuk Srečko, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 46. letu starosti zapustil naš dragi mož. oči, brat in stric
MIRO PATE
iz Ul. O. grupe odredov 3, Trebnje
Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Iskrena hvala sodelavcem gostilne Grmada, upravi Mercatoija in družini Nahtigal iz Trebnjega. Posebna zahvala GD Ponikve za organizacijo pogreba, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremljali na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena Olga, sinova Dean in Marko, brat, sestre in ostalo sorodstvo
Tiho si odšla od nas, v tvoji hiši ostala je praznina, a v srcih naših globoka bolečina.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
LOJZKA
KOLENC
Drmelova mama
iz Podboršta pri Trebnjem
Zahvaljujemo se sovaščanom za izredno pomoč v teh težkih trenutkih, posebno Laščenovim, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam stali ob strani, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Bošnjaku in zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnice v Novem mestu za nego ob njeni bolezni, gospodu kaplanu za opravljen obred, pevskemu zboru in zastavonošema. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Oh, kako hudo je brez tebe, dobri mož in oče!
Pa kako rad si nas imel čeprav brez slovesa si odšel
V	rodni zemlji mimo spiš,
a v naših srcih še naprej živiš.
V	upanju živimo, da se tam dobimo.
V SPOMIN
dobremu možu in očetu
STANKU
LONGARJU
iz Biča pri Velikem Gabru
Boleč je spomin na 23. december, ko mineva prvo leto bridke žalosti in bolečin, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče. Z žalostjo se te spominjamo.
Žalujoči: sinovi Lojze, Ivan, Cveto, hčerke Fani, Marija, Vida z družinami, snaha Nada, brat Jože in ostalo sorodstvo
Žalujoči: žena Jožica, sinova Branko in Robert
Koliko bo stala najdaljša noč?
Marija Gorenc
X,
Joj, zakaj ravno sedaj ni doma sina, on bi lahko povedal vse o kmetiji!« je zavzdihnila Marija, potem pa le pristala, da pove zgodbo svojega življenja. Zgodbo o vsem tistem, kar se je že zgodilo in je zgodovina, o njej pa Marija ne premišlja preveč rada. V življenju se ji je namerilo preveč hudega. da bi bilo vredno kar naprej ponavljati in obnavljati Kljub vsemu pa je ta trSata 62-letna ženska ohranila v sebi veliko vedrine in optimizma Ta kar žarči iz nje in tudi s tem si je mogoče razložiti aplavz, ki ga je bila deležna, koje v krškem kulturnem domu prejemala plaketo M-Agrokombinata Krško za zvestobo in dobro delo v zadnjih 25 letih.
Direktor Agrokombinata Ivan Kozole je ob podelitvi dejal, da je tej ženski uspelo na majhni kmetiji veliko narediti. In kdor pozna njo in okoliščine, v katerih je živela, bo temu prav gotovo pritrdil. Od moža se je ločila, ko je bilo naj starejši hčeri komaj 10 let, najmlajša pa je bila še dojenček. Pri hiši je bilo pet otrok. Toda zmogla je vseh pet spraviti do kruha, eden izmed sinov pa bo nadaljeval nieno delo. kadar bodo
njej opešale moči
Spomin ji sega p predvojne čase, ko so kmetje živeli težje, kot živijo sedaj. Tuidi po vojni ni bilo nič lažje, zlasti ne Mariji Eden izmed njenih bratov je ostal nekje v Teharjah, ker je bil domobranec. »Moram tako povedati kot je bilo,« se na nek način opravičuje Marija, kiji v zavesti še vedno deluje zavora, ki je preprečevala, da bi se o tem govorilo v javnosti in zanjo. »Tisto, kar se je dogajalo med vojno, jim še oprostim, ampak da so jih po vojni takole... «In potem po ve, da se ji zaradi bralo ve usode ni dogajalo nobeno posebno zlo. Oddaja je bila pa v tistih hudih časih tako in tako veljavna za vse. Drugi bratje šel v Kanado. Pred dvema letoma je bila pri njem v Torontu. »Tam nihče nikogar ne šikanira. Delajo pa bolj kot pri nas in manj udobno živijo,« pripoveduje. In naveže, da so bile tudi pri nas potrebne spremembe. Pričakuje sicer, da bo boljše, ampak ne še tako kmalu.
Marija Gorenc je svoj del dolžnosti opravila že zdavnaj. Ampak čeprav je v pokoju, ji še na misel ne pride, da bi delo spustila iz rok. Kako tudi bi? V hlevu je 39 glav mladega goveda, ki ga Marija pita kotkooprantka Dovolj dela pa je tudi na polju, čeprav tam okoli Dobrave pri Kostanjevici ni tako slaba zemlja. Ampak zemlje ni mogoče ogoljufati, z njo je treba delati lepo in z občutkom. Je mogoče tudi s tem nežnim odnosom kmetov do zemlje pojasniti njihovo ljubezen do domovine? Kmet se nikoli ni podajal meščanskim zgledom in je vedno govoril svoj jezik in vedno je vedel, kje je doma. »Na plebiscit seveda grem,« reče Marija in ne vprašam je, kako bo glasovala. Prepričana je tudi, da bodo kmetje lahko nahranili Slovence. In to ne prvič.
J. SIMČIČ
Silvestrovanja od 350 do 400 dinarjev — Gurmani bodo prišli na svoj račun
NOVO MESTO — Vsaj dva ali tri tisočake bodo morali imeti v žepu tisti, ki bodo hoteli najdaljšo noč v letu preživeti v izbrani družbi in v okolju katere znanih dolenjskih restavracij. Cene letošnjih silvestrovanj res niso za vsak žep, toda tako je bilo navsezadnje vselej, mize pa nikoli niso samevale prazne. Gostinci pravijo, da tudi letos ne bodo, čakanje novega leta je pač dogodek, za katerega nekaterim ni žal globlje seči v žep.
Kuhaiji motelske restavracije Garni hotela na Otočcu obljubljajo bogat in
okusen silvestrski menu, člani ansambla Foxy pa veselo razpoloženje tja do jutranjih ur. Cena silvestrovanja je 700 din, na Otočcu pa pravijo, da je zanimanje precejšnje in zategadelj priporočajo čimprejšnje rezervacije na telefon 21-830 ali 85-150. Nič manj živahno ne bo v restavraciji tudi 1. in 2. januarja, oba dneva bo ples, za ceno 250 dinaijev

KATERA BO IZBRANA — Reklam Studio M. K. je v soboto v Domu JLA v Novem mestu pripravil avdicijo za nove manekenke. Na »pregled« je prišlo več kot petdeset mladih in stroge oči strokovne komisije, v kateri so bile tri modne kreatorke iz dolenjskih tekstilnih tovarn, štirje manekeni, zdravnica, ter Jos Zalokar iz Periskopa, je imela težko nalogo. Katera bo srečna in koga čaka svet mode, bodo kandidati zvedeli po pošti. (Foto: J. Pavlin)
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«
i
Dojenček je vse popoldne čakat na pregled okulista — Friziranje pisem? — G nem smetišču v Meniški vasi — Žejni konji na šentjernejskem sejmišču
— O čr-
Težave, mnenja, vprašanja, pobude, s katerimi se naši bralci obračajo na nas v četrtkovi uri dežurnega telefona, so sila različne. Tako je bilo tudi pred tednom. Eno pa je skupno mnogim klicateljem: četudi kličejo zaradi povsem »nedolžne«, neosebne ali (takšne podobne zadeve, jim gre zelo težko z jezika predstavitev. Zagotovilo, da v časopisu ne bodo imenovani, če tega ne želijo, večkrat ni dovolj.
V četrtek je bilo tako že s prvo klica-teljico. Pritožila se je nad delom medicinske sestre v okulistični ambulanti v krškem zdrastvenem domu. Potožila je, da je z majhnim otrokom čakala vse popoldne brez vsakega pojasnila. Ko smo upravičeno jezno mamico povprašali po imenu, je preprosto odložila slušalko. In kako je s prednostjo majhnih otrok v tej ambulanti? Vsekakor jo imp-' jo, zgodi pa se, morda je bilo tako tudi tokrat, da se v silni množici v glavnem sicer naročehih bolnikov, ki po tri mesece in več čakajo na pregled, prezre čakajoči otrok.
Milan iz Brezovice pri Šentjerneju se je obregnil ob napovedovalce (napovedovalke so boljše!) na Studiu D, ki se kar naprtj motijo pri branju oglasov in reklam. Naj poiščejo take, ki se bodo zmotili največ v vsakem šestem prebranem oglašuje predlagal in dodal, da ga hudo motijo tudi telefonske čestitke Studia D, ki so eno samo mučenje. Dolenjska radijska postaja, ki toliko da na streženje okusu poslušalcev, si bo kritiko gotovo vzela k srcu.
Iz Šentjerneja je prišel še en klic. Bralka seje pohudovala nad udeleženci
šentjernejskega sejma vsako drugo soboto, posebno nad tistimi, ki pripeljejo živino, predvsem konje, z one strani
Halo, tukaj
d list!
Hotenj
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je
težko pisati, zato pa je lažje te-' Ce vas kaj žuli, če bi
lefonirati. radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
Za lovce in strelce vse na enem mestu
NOVO MESTO — Na Slovenskem je več kot 20.000 lovcev, ki so se z orožjem in lovsko opremo oskrbovali v družbenih trgovinah ali v tujini. Ob prožnejši zakonodaji pa je prenekatero stvar mogoče dobiti tudi v zasebnih lovskih trgovinah, ki rastejo kot gobe po dežju. V Novem mestu jo je na Lebanovi 3 odprl Anton Ancelj.
Ancelj se sicer ukvarja z izdelovanjem lovskega in športnega orožja ter opreme. Med drugim lahko pri Tonetu, kot Anclju pravijo lov-ski prijatelji, naročite izdelavo lovske karabinke, predela vam puško, naredi kopito po meri, ga okrasi, vešč je obnavljanja vseh vrst orožja, veliko strank pri njem naroča po meri ročaje za pištole in revolverje, Ancelj montira strelsko optiko itd.
V	trgovini, ki je nova pridobitev puškarske delavnice, je na voljo domače in tuje lovsko in športno strelivo, domače in tuje lovsko in športno orožje, pribor ter oprema.
V	zadnjem času je veliko naročil predvsem za pištole in revolverje ter puške šibremce.
Ancelj gre lastnikom orožja na roko tudi pri tako imenovanih velikih malenkostih. Tako lahko v času dopusta pri njem shranite orožje, je izvedenec za ocenitev orožja, pooblaščen je za tehnične preglede orožja, razmišlja pa tudi o prodaji po pošti. Z orožjem se druži že dolga leta, ima naziv mojstra strelca,
bil je državni prvak s pišotolo, v zadnjih petih je zaslovela tudi njegova puškarska delavnica. M. B.
Anton Ancelj
»obdelati«, trudimo pa ostane isti.
pa bodo gostje dobili aperitiv in slano pecivo. Za mlajše bo seveda najbolj privlačno silvestrovanje v otoški diskoteki, kjer bodo gostom za ceno 500 din na voljo hladno-topli bife, dobra glasba in nastopi, ki jih v diskoteki hranijo kot presenečenje. Dodajmo še, da bodo vrata diskoteke odprta tudi 1. in 2. januarja.
S polno vnemo se na silvestrovanje pripravljajo tudi v Šmarjeških Toplicah. V gornji restavraciji bo igral ansambel Srce Slovenije, pripravljen je zabavni program, vse skupaj pa bo z bogato obloženo mizo najrazličnejših toplih in hladnih jedi — večeija bo namreč samopostrežna — veljalo 700 din. Rezervacije sprejemajo na telefon 73-230. Precej cenejše bo silvestrovanje v gostišču Prinovec, kjer bo gostom igral Stane Gotenc, druženje z njim ob bogatem novoletnem menuju bo stalo 450 din. In kako bo na 1. januarja dan? V hotelski restavraciji bodo igrali Veseli
Kolpe. Živina stoji tam po ves dan brez vode, medtem ko si lastniki pridno gasijo žoj o.
Naš dolgoletni naročnik Stanko iz Pivke (še to smo zvedeli s silno težavo) se je jezil, ker da ni bilo objavljeno vprašanje, zastavljeno dežurnemu novinaiju pred tedni. Kakšno je to vprašanje bilo, dežurni novinarki ni uspelo zvedeti. Slišala pa je kritiko na račun uredništva, ker da smo mu tudi pisma, ki jih je že večkrat poslal močno sfrizirali. Kritiko na naš račun bo zdaj poslal Nedeljcu, je dejal, češ daje mi ne bi objavili. Dolenjski list objavi tako rekoč vse, tudi kriti-
ke na svoj račun. Friziranje pisem bralcev? Časopis mora skrbeti za lep jezik,
slovnico, razumljive zapise, predvsem
pa ima omejen, prostor. V ta namen je kakšno pismo včasih res treba precej
se, da smisel
za ples ob zvokih Staneta Gotenca v Prinovcu potrebno odšteti 70 din.
Še pogled v Dolenjske Toplice. Ansambel D-Band bo zabaval goste v re-
Bralka z Mestnih njiv, ki seje edina ta večer predstavila z imenom in priimkom, je opozorila na silno grdoto, ki se kaže tudi gostom Dolenjskih Toplic v . obliki črnega smetišča pri hiši št. 1 v Meniški vasi. Čeprav stoji 30 metrov stran kontejner, ljudje vse stresejo raje na tla, tam pa so tudi odpadni štedilniki, pralni stroji in podobna ropotija, za katero se seveda tudi smetarji prav nič ne zmenijo.
stavraciji zdravilišča, kjer bo silvestrovanje ob samopostrežnem hladno-to-plem bifeju in zabavnem programu veljalo 700 din, rezervacije pa sprejemajo na telefon 65-230. Na novega leta dan bo vstopnina za ples 200 din. Pester silvestrski večer pripravljajo tudi v restavraciji Rog, kjer bosta gostom za 350 din na voljo domača pojedina in zabava ob zvokih ansambla Zvoneta Gačnika. Slednji bo v Rogu igral tudi 1. januarja, vstopnina pa bo 100 din.
B. B.
Zasavci, v ceno 200 dinaijev je vključen tudi aperitiv s pecivom, medtem ko bo
KAM Z DIVJAČINO?
KOČEVJE — Na območju EGS je zelo padla cena divjačini in seje nam ne splača več izvažati. Zato je predlog, naj bi jo prodajali na domačem trgu, saj smo domačini navajeni na astronomske cene. Vprašanje pa je, kje divjačino predelati. Po sedanjem predlogu slo-
DIAPOZITIVI O JAMAH
R ATEŽ — To soboto ob 18. uri bo v-gasilskem domu na Ratežu prikazal Andrej Ravnohrib diapozitive o dolenjskih kraških jamah. Nastop bo popestril z izbrano glasbo in s svojim komentarjem k slikam. Kot napoveduje omenjeni amaterski fotograf, si bodo na diapozitivih obiskovalci predavanja lahko ogledali med drugim tudi jamo Mihovca pri Podgradu, v katero so med vojno vrgli pobite ljudi, kot zatrjujejo nekateri viri. Andrej Ravnohrib bo diase prikazal 29. decembra ob isti uri v dvorani v Gabiju.
venske Lovske zveze naj bi to počeli v klavnici v Kočevski Reki. Posebna ko-
misija si bo te dni ogledala klavnico in presodila, če je primerna za ta namen.
•	Ko je razum jezen, ni več razum. (Hebrejski pregovor)
•	Mržnja je jeza, ki je pognala korenine. (Ciceron)
Barmani mešali za pokale
Skupna zmaga odšla v Avstrijo — Skupaj preko 500 cocktailov —Najboljši Novomeščan Franci Bobič
OTOČEC — Ne le odlična organizacija, pač pa tudi dobri nastopi novomeških barmanov so obeležili dvod-
nevno 13. državno prvenstvo v mešanju pijač in 1. mednarodno tekmovanje barmanov za pokal Otočca, ki se je v soboto zvečer z barmanskim plesom zaključilo v Gami hotelu.
Otoški gostinski delavci in Društvo barmanov Slovenije so svojo nalogo izpolnili brezhibno. Okoli 50 barmanov iz Avstrije, Nemčije, Italije in Jugoslavi-
je je v petek in soboto številnim radovednežem v dvorani Garni hotela na-mešalo preko 500 cocktailov. Prehodni pokal Otočca za zmago v skupnem seštevku mednarodnega tekmovanja je odšel v Avstrijo, dobil ga je Johann Sturm, drugi je bil Zadrčan Drago Siki-rič, tretji pa Zahodni Nemec Helge Fakhner. Najbolje med novomeškim zastopstvom seje odrezal Franci Bobič, kije zasedel 8. mesto, Franci Krušeč je bil 12.,.... ...............
_., Jože Retar je bil po zaslugi spodrsljaja pri mešanju cocktaila v kategoriji «After dinner« 19., Valentin Zajc pa 21. In kakšne so bile uvrstitve v boju za državne naslove? Kar dve prvi mesti, v mešanju cockatilov v kategoriji »Before dinner« in v kategoriji»After dinner«, si je priboril Drago Sikirič, eno pa Mladen Čoga v mešanju »Long drinkov«. Franci Bobič je zasedel 5., 31. in 10. mesto, Franci Krušeč je bil po enkrat 21., 12. in 11. Jože Retar 10., 32. in 16., Valentin Zajc pa 19., 27. in 17. Zanimivo je nemara, da je žirija gledalcev kar dvema Retarjevima cocktailoma prisodila največje število točk.
HARMONIJA BARV IN OKUSOV — Na posnetku utrinek iz priprave cocktailov v kategoriji »Before dinner«. (Foto: B. B.)
Svoje barmansko znanje so na Otočcu preizkusili tudi novinarji. Pomembnejša od rezultatov je vest, da bodo poslej vsako leto v okviru mednarodnega ‘i sre-arka
tekmovanja za pokal Otočca tudi si Čanja novinarjev za memorial Žarna Goloba, nedavno umrlega mariborske-
TELEVIZORJEV ŠE NI ZMANJKALO
OTOČEC — V prednovoletnem času, ko so zaradi silnih silvestrovanj »zaprti« domala vsi količkaj primerni lokali, je še
ga časnikarja, kj mu je bilo barmanstvo druga ljubezeh. Za peresom, seveda.
B. B.
§š«ttlttt
»OČETOVA NAVADICA« — Tak je naslov kasete, kije v pičlem mesecu postala srebrna. Henček na posnetku s priznanjem Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, ki gaje prejel te dni.
Milijon
Henčkovih
■ v \f
plošč
Prihodnje leto 25-let-nica skupine
tl
NOVO MESTO — Na prste ene roke je danes moč prešteti ansamble, ki imajo za seboj kar četrt stoletja druženja, muziciranja in prepevanja. Avsenikom in Slakom ob bok se bo prihodnje leto postavil tudi Henček, ki bo s turnejo po Sloveniji ter koncertom v novomeški športni dvorani pod Marofom proslavil 25-letnico svojega ansambla. Kar okoli milijon njegovih kaset in plošč je bilo prodanih v tem obdobju, šest jih je bilo zlatih, ena srebrna, ena celo platinasta.
To zbirko je Henček Burkat letošnjega decembra še dopolnil. »Očetova navadica« je naslov kasete, kije te dni postala srebrna; Henček optimistično napoveduje, da bo do novega leta že zlata. Nič čudnega, kaseta je postala srebrna v pičlem mesecu, njena posebnost je tudi v tem, da naslovno pesem prepeva Henček sam. V petindvajsetih letih obstoja ansambla se je kaj takega doslej zgodilo le enkrat. Prav velika popularnost njegovih pesmi — na že omenjeni kaseti sodijo mednje tudi poročna pesem za neveste pa gasilski hit —je »zakrivila« tudi povabilo prijateljev iz Kanade, ki se mu bo Henček odzval prihodnji teden.
»Skupaj s humoristom Lojzetom Ambrožem bova med 27. decembrom in 27. januaijem nastopala kot gosta na prireditvah naših zdomcev; v Kanado potujeva na povabilo prijateljev, še posebej Lojzeta Kocjančiča in družine Mikulič, za katero sem pred časom spisal celo pesem. Hkrati bo to priložnost, da se pogovorimo o načrtovani turneji ansambla po Kanadi, kamor naj bi odpotovali prihodnje leto. Dodam pa naj ob tem, da imamo v žepu tudi vabilo za turnejo po Avstraliji,« je poln načrtov Henček. Hkrati je zaupal, da z Bertijem Rodoškom že razmišljata o novi kaseti, s katero želi ansambel počastiti četrt stoletja delovanja.
B. B.
jmaia VN1 IS.UIIC.Kaj	iwan, JV 0%.
sreča, da ni le za izbrance odpft otoški di-sko. Tamkaj seje ob dobri glasbimoč zabavati od srede do sobote, ob petkih pa enemu od gostov z žrebom podelijo barvni televizor. Disko torej vabi tudi v teh dneh!
<b
studio
v***/
lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
NOVOLETNI KONCERT
OTOČEC — Kulturno društvo pripravlja v sredo, 26. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli novoletni instrumentalni koncert. Predstavile se bodo domačinke, sestre Vrtačič, z gosti.
Bralka iz Mokronoga, vojna sirota, je menila, da bi morali ukiniti privilegije za borce, na primer poceni letovanje v Banjolah. Zdaj imajo borčevske pokojnine in privilegije ralo tiste ženske, ki niti niso bile borke. Ženske, ki so v vojni izgubile može na »drugi« strani, pa niso nikdar dobile nič, še doklad za otroke ne, ne odškodnin za odvzete prašiče itd. Če vprašate mene, vam porečem, da me bolj od vseh včerajšnih krivic — ki jih je
TAMBURAŠI IGRALI ZA TELEVIZIJO
LJUBLJANA — Artiški tamburaški orkester, ki ga že vrsto let zelo uspešno vodi prof. Dragutin Križanič, je nedavno posnel nekaj skladb za Televizijo Slovenija. To je samo dodatno priznanje kakovosti orkestra, ki je zdaj že nekajkrat zapored predstavljal Slovenijo i »Zvokih Panonije« v Osijeku, kjer se
bilo veliko in velikih, kar je bilo predolgo zatajevano — in njihovega odkriva- srečujejo tamburaški orkestri Jugoslavija zanima jutrišnji dan.	—je. Letošnjo pomlad si je orkester na
Z. LINDIČ-DRAGAS tem srečanju priigral srebrno plaketo.
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice BLANKI MAV iz Suše pri Blagovici. Čestitamo!
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je ta teden takšna: 1(1) Očetova navadica — HENČEK
2	(2) Nekje je zrasla roža — SPOMIN
3	(4) Ko praznuješ rojstni dan — VESNA
4	(7) Vesela polka — ANSAMBEL I. PUGLJA
5	(3) Premlada za ljubezen — NAGELJ
6	(9) Nocoj si povejmo — VESELI ZASAVCI
7	(6) Čas beži — ANSAMBEL T. HERVOLA
8	(5) Merkaj se, ljubica — ANSAMBEL L. SLAKA
9	(8) Srce, ne joči več — ŠTAJERSKI VRELEC
10 (—) Napolnimo čaše — ANSAMBEL J. ŠUMAHA Predlog za prihodnji teden: Mladi, kot smo nocoj — ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTI
Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
• ••kozerija ••••••••••••••••••••••••••«
TO BOSTE DOBILI CENEJE, GOSPA
— Dober dan!
— Dober dan!
— Imate puloverje?
— Veliko.
— Po čem pa so?
— Cene so različne, vendar vem za trgovino, kjer jih boste dobili cenejše, gospa.
— Pa jopice?
— Od petsto šestdeset dalje. Tudi jopice so v tisti trgovini cenejše.
— Zanimale bi me tudi brisa-
— Nikar jih ne kupujte tu, drage so kot žefran.
— Kako to mislite?
— Saj veste: vse, kar je državno, je dražje. Davek za to pa za ono. Država ni nikoli sila
— Toda brisače moram kupiti. — Že že, gospa, a če jih že kupujete, zakaj jih ne bi cenejše!
Saj bi jih. Tudi hlače in krilo bi kupila
— Bi vas kaj motilo, če bi bila to zasebna trgovina?
-Ne.
— Ni ravno v centru mesta
— Imam avto.
— Moram vam povedati, da je trgovina odprta te popoldne.
— Tudi prav.
— Izbira je velika, trgovke
prijazne.
— Zadnje je skoraj redkost pri
nas.
— Prav imate, gospa — Lahko zvem, kdo je lastnik te trgovine, o kateri mi pripovedujete? — To ni knikakršna skrivnost. — No?
— Lastnica sem jaz. Kar oglasite se, gospa!
TONI GAŠPERIČ
SL
Sar
kar
%
Sar
kot
voj