29. štev.
V Kranju, dne 18, julija 1908.
IX. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane ta. Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta S K, za druge države stane 5(50 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Ploriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto = zvečer ——
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
šE
Gorenjsko dijaštvo!
(Dopis iz izvenakademičnih krogov.)
Pred leti je oživotvorila splošno znana požrtvovalnost kranjskega meščanstva v gorenjski metropoli državni gimnazij z upravičeno nado, da bo mladina, katero odgoji ta zavod, odgovarjala zahtevam, katere stavi sedanja moderna, po napredku stremeča doba na dijaltvo.
Sedanji Slovenci živimo v težkem, mogoče pomembnejšem času, kot se sami zavedamo. Poglej me, kako stoje naše akcije po Koroškem, »a Štajerskem — toda čemu segati v daljavo — poglejmo jih na Kranjskem, recimo samo na Gorenjskem ! Tu je priprosto ljudstvo že leta 1848 visoko držalo prapor narodnosti in napredka in tu so očetje sedanje generacije se v sedemdesetih letih ob velikanski navduševnosti na največjem slovenskem taboru ob pogledu na belo Ljubljano in gorenjske velikane enoglasno prisegli, da hočejo braniti prapor narodnosti, napredka in svobode do zadnje kaplje krvi. In danes? Sinove ravno teh očetov tišči k tlom na eni strani šovinizem tujcev, a na drugi črna internacijonala —- le majhna, majhna peSčica je ostala zvesta tradicijam svojih očetov.
In bai v teh dnevih se pridruži tej hrabri pelčici kot ne ravno neznatni del organizirana celota gorenjskega visokošolskega dijaštva, ki je izšlo iz zgoraj imenovanega zavoda.
Slovensko napredno dijaltvo je zadnja leta žalibog razcepljeno in bije mej seboj tih, bratomoren boj... In z veseljem moramo pozdravljati, da je v tem žalostnem času ravno gorenjsko dijaltvo uvidelo pogubonosnost tega boja, da si je podalo roko k spravi in skupnemu delu, za polet k višku in svobodi, za polet, za katerega so se
naši očetje navduševali in bojevali. V ferijalnem druStvu «Vesna« združi to dijaštvo vse svoje moči M skupnemu delu za pieporod našega ljudstva. Na eni strani hoče povzdigniti duševni niveau ožjih svojih rojakov, a na drugi hoče klicati h kolikor mogoče skupnemu delu vse napredne elemente po naši domovini. Is starodavnega Kranja je to dijaštvo izšlo, v starodavnem Kranju si postavi svoj glavni sedež in odtod hoče širiti po Gorenjskem pravo kulturo, hoče dvigniti energijo našemu ljudstvu in mu vzbuditi zopet samozavest in zaupanje v samega sebe.
Ne maramo biti optimistični, vendar pa pričakujemo z vso gotovostjo, da bo dijaštvo, katero se je po lastni inicijativi združilo k skupnemu počitniškemu delu, kos svoji nalogi. Pričakujemo, da bo krepko stopalo po jasno si začrtani poti ne glede na napade in zapreke, bodisi od ene, bodisi od druge strani. Saj se bori za sveto, pravično stvar, ki mora zmagati prejalislej.
Društvo pa zasluži s svojimi plemenitimi in-tencijami vsestranske podpore. Zadnji čas je, da se zgradi trden, nerazrušljiv jez proti hudourniku tujstva in črnega klerikalizma. Vsakega resnega rodoljuba sveta dolžnost je, da podpira z vsemi močmi plemenita stremljenja naš h mladih pijo-nirjev.
Naše občine.
m.
Obstrukcija, ta večkrat usodna iznajdba novejšega parlamentarnega življenja, je našla svojo pot tudi že v občinske zastope. Največkrat se skuša preprečiti že izvolitev občinskega starejšinstva, to je župana in občinskih svetovalcev, če je dosedaj vladajoča večina pri volitvah v odbor prišla v |
manjšino. Sedanji občinski volilni red na Kranjskem naravnost pospešuje obstrukcijo, katera je sicer po našem mnenja v državnem ali deželnem zboru časih edino mogoče sredstvo, da se odvrne kaka nevarnost od državljanov, ki niso zadostno zastopani v zbornci, ki pa naj bi bila za občinske odbore popolnoma onemogočena. Delokrog občinskih odborov je prvič tako omejen, da se le v redkih slučajih vrši obstrukcija iz stvarnih nagibov, dalje ima pa državna in deželna gosposka tako daleč segajočo nadzorovalno oblast nad občinami, da tudi obstrukcija nič ne pomaga, če vlada ali deželni odbor nastopa pravično in nepristransko.
§ 38. občinskega volilnega reda pravi, da morajo biti navzoče pri volitvi starješinstva vsaj ,tri četrtine vseh odbornikov in izvoljenec mora dobiti nad polovico pričujočih glasov. Če Šteje občinski odbor 12 članov, treba je lc, da 4 odborniki, recimo en razred, ne pride k volitvi, pa je volitev preprečena. To se dogaja sedaj Že skoro leto dni na Jesenicah, odborniki prihajajo in odhajajo, pa vse ostane pri starem, ker pristaši nemške tovarniške stranke vrdno skrbno gledajo na to, da se ne udeleži zadostno število odbornikov. Sicer pravi § 34. obč. vol. reda: <Tiste odbornike, kateri o napovedanem času ali ne pridejo, ali pa odidejo, predno je volitev končana in se ne morejo veljavno izgovoriti, zakaj jih ni bilo ali zakaj so prej odšli, zadene globa, katere sme do 40 kron prisoditi občinski odbor», (oia ta določba je tako nejasna, da se je menda dosedaj na Kranjskem izterjala komaj ena taka kazen. 2e dostavljanje kazenskih naredb provzroča težave, akoje stari župan, ki še opravlja občinske posle, pristaš štrajkujočih odbornikov, če pridejo pritožbe od kaznovanih odbornikov, zopet ni jasno, ali naj deželna vlada ali deželni odbor končno odloča ia   če  se  slednjič pre-
PODLISTEK.
Hudodelec.
Perzijska pripovedka,
Pred velikega vezirja Abduramana je stopil njegov zvesti služabnik Istagar, se globoko priklonil ter rekel:
cNi zasluga vetra, če diši po cvetlicah. Pa tudi njegova krivda ni, če diši po gnoju. Odvisno je od tega, odkod prihaja. Veter ne more dišati po cvetlicah, če piha z gnojišča. Prinašam slabe novice, ker prihajam iz slabega kraja.*
Veliki vezir reče:
cNe boj se in govori.»
«Poslan od tvoje velike modrosti, poslušati, kaj ljudstvo ne le govori, ampak tudi misli, stopim v kavarno nekega Saiba in pričnem jesti riž z rozin? mi in ovčjim mesom. Drugi Perzijani so delali isto v svoje vezelje, kar sem jaz v službi države. Jedli so riž, pili kavo, pokušali sadje, poslušali godbo in obtudovali dresiranega medveda. Ejen pa z imenom Sadraj — on uči v šolah mladino svetih postav — je pričel glasno govoriti o tvoji visokosti.*
«Glasno o meni govoriti? Me je hvalil?* •Kakor se spodobi vsakemu dobremu Perzl-
janu — je moj jezik v nasprotju t mojimi ušesi,
tn nikoli ne ponovim, kar čujem.*
Veliki vezir pravi: «Vetra ne bom kaznoval. Govori!» •Rekel je... rekel je: Veliki vezir je tat!* «Hm! Pa dobri Perzijani mu vendar niso verjeli?«
•Gorje!» zdihuje Istagar, «malopridnež je govoril tako prepričevalno. Naj bi podaril Alah vsakemu Perzijanu take gorke besede v hvalo gosposke. Razen trga je zelo priljubljen in velja za jako dobrodelnega učenjaka in modrega moža. Vsi so mu verjeli. Ia vsi so ponavljali: «Veliki vezir je — —» Saj sam veš, kaj. To me je razburilo in užaljen sem prihitel semkaj, da ti sporočim.*
•Dobro!» reče veliki vezir. «Požar je napol pogašen, če se pravočasno izve zanj.> Pokliče stotnika telesne straže in ukaže:
•Pojdi precej na veliki trg in v Saibovo kavarno. Pojejte vsa jedila. Denar, ki ga dobi*, je tvoj. Kavarna oaj se zapre. In tam okoli se klateči Sadraj naj se prime in vrže v ječo.*
čez pol ure mu je že sporočil ttotnik:
•Jedila so zavžita, hiša podita, Saib bičan, Sadraj zaprt« »
Veliki vezir se umiri.
•Hudobna vsebina s posodo vred je uničena.* Dva tedna sta minula.
Tu čuje Istagar, ko bodi nekega dne po trgu, da se dva kramarja prepirata. Spomnivši se svoje dolžnosti, stopi bližje in napne ušesa.
En kramar je očital drugemu, da ga je goljufal za dve kumari.
•Ti si tat!» je kričal oškodovani.
Drugi se je pa samo smehljal nad to žalitvijo.
•Drugikrat bi ti napravil za to besedo dve luknji v glavi. Sedaj pa nima psovka <tat» nič razžaljivega za nas enega. To je tako, kakor bi mi bil zaklical »veliki vezir*. Če pravijo velikemu vezirju «tat>, kako naj pač imenujejo mene. Če je sam veliki vezir tat, navadnemu človeku še sam Alah ne zameri, če je tudi.*
Istagarja je zanimal pogovor že iz službenih ozirov in je vprašal:
•Odkod veš, dobri mož, da je veliki vezir — — no to, kar si ravno rekel?*
•Da je tat?* se zasmeje kramar. <fiilo bi me sram, če bi tega ne vedel. Pravil mi je vsak, ki je bil pol leta v ječi radi tatvine in je sedaj prišel iz ječe. V njihovi ječi ne pravijo velikemu vezirju nič drugače kot «tat». To jim izvrstno razlaga učitelj Sadraj. Hahaha! Če že žepni tatovi, ponarejale! denarja, goljufi, ki sedo v ječi, ne rečejo nič drugače kot <tat>, bi rad vedel, kako naj ga potem imenujejo pošteni ljudje.*
Istagar da zapreti kramarja in odhiti poročat velikemu vezirju.
Vezir se je razjezil sam nad seboj.
•Kaznovati sem hotel, pa sem svinjo i&ffl položil v lužo.*
magajo tudi te težave, kdo bo izterjal kazni P Zupan, pristal kaznovanih odbornikov, se bo branil to storiti, politična oblast bo že našla kake ovire, da ji ni treba priskočiti na pomoč in slednjič — vsa zadeva zaspi. Tako se je dosedaj postopalo na Kranjskem, menda Se v vseh podobnih slučajih. V tem oziru je treba poštene preosnove občinskega volilnega reda.
Za sklepanje v občinskih odborih je treba navzočnosti dveh tretjin občinskih odbornikov. Torej zopet najlažje vrste obstrukcija I Pa tudi sicer je po našem mnenju nepotrebna določba, da morata biti navzočih vsaj dve tretjini odbornikov. Kolikokrat se snidejo na deželi vestni odborniki zastonj k sejam, za katere se nekateri odborniki niti ne zmenijo in s tem nehote preprečujejo sklepčnost. Kdor svoj posel vzame resno, tudi pride k seji, ki se itak mora sklicati v takem času, da je odbornikom možno priti, sicer nima pravice, da bi radi njega moralo trpeti vse občinsko delovanje. Izjeme se seveda v važnih slučajih morajo dopustiti. Postava sicer določa, da se smejo uporni odborniki kaznovati z globami do 20 kron, toda tudi tu se večinoma pojavljajo iste težave, kakor pri volitvi v občinsko starešinstvo.
Značilna in nad vse pomembna je določba § 96. obč. reda: Glasuje se ustno, in če se predsedniku zdi, tudi vstavši in obsedevši. Gotovo bi morala vsaj polovica občinskih sklepov biti potem razveljavljena, ker se je vršila z vzdigovanjem rok. Upravno sodišče je že, upirajoč se na to zastarelo določbo, razveljavil več sklepov in vendar je bilo popolnoma dognano, da se je sklep izvršil po volji večine odbornikov, čeprav ne «vstavši ali obsedevsi*.
Gospodarski del, s
□□□□□ -
Narodno gospodarstvo.
Dalje.
VI. Zgodovinski razvoj narodnega gospodarstva.
I. Stari In srednji vek.
Pri Grkih in Rimljanih, ki so sicer v umetnosti, leposlovju in znanosti dosegli vspehe, katere še sedaj občudujemo, se narodno-gospodarska veda ni mogla tako razviti zavoljo posebnih razmer, ki vplivajo odločilno na narodno gospodarstvo. Dočim velja dandanes načelo, da je država le sredstvo, da državljan ložje pride do blagostanja, je bilo v starem veku ravno narobe. Starim narodom je bila država s svojimi interesi najvišji cilj (salus rei publicae suprema lex esto), gospodarska opravila so jim bila postranska stvar. Zato so smatrali še posebej le vojna opravila kot častna za državljana, gospodarske posle so pa prepuščali sužnjem. Ker se v teorijah posameznih mislecev večinoma zrcalijo le ideje in težnje njihove dobe, je umevno, da je narodno gospodarstvo kot znanost šele produkt povsem izpre-menjenih razmer novega veka.
Vendar nahajamo Že pri grških pisateljih nekatere prav bistroumno razjasnjene pojme o narodnem gospodarstvu, ki kažejo, da so tudi oni že opazovali pojave v narodno-gospodarskem življenju in spoznavali, da tudi tu veljajo neki splošni zakoni, po katerih se suče materijalno življenje narodov in držav. V tem oziru je omeniti zlasti Sokratova učenca K s e n o i o n t a in Platona ter očeta državnih ved, Aristotela.
K 3e no ion t (446—356 pr. Kr.) je v svoji .Ekonomiki" razvil marsikatere gospodarske pojme, katere še sedaj pripoznava narodno-gospodarska znanost. On že pozna porabno vednost in koristnost dobrim, zna ceniti koristi, ki nastajajo iz delitve dela, omenja odvisnost cene od ponudbe in vpraševanja in trdi, da sta zemlja in delo glavna činitelja produkcije. Najvažneji in na jod -ličneji gospodarski posel je po njegovem mnenju poljedelstvo, ki edine pristoji svobodnemu državljanu, ker povoljno vpliva na razvoj telesa in duha. Kjer napreduje poljedelstvo tam cveto tudi vednosti.
Platon (429—348 pr. Kr.) je v svoji .Državi" narisal sliko-idealne države, zasnovane na pravici in morali. Cilj države mora biti sreča kolikor možno velikega števila ljudij. Da se za-jamčita sreča in red v državi, se mora uvesti skupnost imetja in odstraniti zakon kot izvor sebičnosti. Platon oznanuje .komunizem trošenja". V svojih .Zakonih" se bolj bliža dejanskim razmeram, opisuje važnost dela in korist delitve dela, pomen denarja kot prometnega sredstva in koristi trgovine.
Aristotel (385—322 pr. Kr.) sicer tudi pravi, da mora biti marsikaj skupnega v državi, ki po njem znači naravno množino spopolnujočih se oseb, rodbin in občin, vendar je pa splošno za zasebno last, ker se gospodarskim zlom ne more odpomoči s socialistiškimi predlogi. Sicer Aristotel brani suženjstvo radi raz'ik pri Človeških zmožnostih in ljudskih plemenih, toda pripominja takoj, kakor v nekaki slutnji na današnjo dobo strojev, da bi bilo suženjstvo nepotrebno, če bi citre same pele in tkalcev čolniček tekel samod-sebe. On obsoja bogastvo, ki vodi v pokvarjenost in razkošje, kakor tudi siromaštvo, ki provzročuje prevrate in absolutizem. Aristotel že zna ločiti dobrine, katere lastnik sam uporablja, od dobrin ki so namenjene za trgovino (porabna in tržna vrednost), on tudi razločuje prirodno in denarno gospodarstvo. Denar nima samposebi nobene vrednosti, ker sloni le na postavi; denar je torej sporazumna državna naprava. Aristotel tudi ne priznava produktivnosti glavnice in se bojuje proti obresti. Te nazore razvija poglavito v svoji .Politiki".
Kakor v drugih znanostih so Rimljani tudi glede narodno-gospodarske vede posnemali le svoje učitelje Grke, ne da bi se mogli povspeti nad nje. Izvzeti moramo samo pravoznanstvo, v kaferem so Rimljani vzor za vse bodoče rodove. Ciceron (v spisih o .državi," .zakonih," .dolžnostih") smatra delo za človeški poklic v življenju, j spoznava velike koristi delitve dela, toda ima v j časti le poljedelstvo, rokodelske in trgovinske posle pa imenuje umazane. Izmed drugih pisateljev navajajo le Seneka, Plinij, K a ton, Varon in Porcij tuintam kake misli o gospodarstvu.
• • «
Preseljevanje narodov je za dolgo časa ustavilo vse gospodarsko življenje. Vsa dr-
Ižavna skrb se je obračala le na obrambo državnih mej; vladar in država sta dobivala svoje dohodke
Zapove, naj se Sadrej precej pripelje predenj. «Ali si pozabil na pregovor: Kaj je jezik? Jezik je ključ od ječe, ki ga vsakdo seboj nosi,» zarohni nad njim veliki vezir. <Nisi mogel Živeti med omikanimi ljudmi — pa živi sedaj med divjaki.*
In ukaže Sadraja precej pregnati v najodda-Ijenejšo severovzhodno deželo.
Minula sta dva meseca in veliki vezir je Že pozabil na Sadraja, ko enkrat Istagar, izprehajajoč se po ulicah, zapazi čudno oblečenega moža, ki z odprtimi usti ogleduje hiše.
•Gotovo tujec!* si misli Istagar.
In kot zvest uradnik ga vpraša:
«Mir s teboj, tujec. Gotovo prihajaš iz daljne dežele in nečesa iščeš. Ali ti morem pomagati. Domačin sem in mi je vse znano.»
•Res prihajam od daleč in sem prvikrat po opravkih v Teheranu,* odgovori neznanec. «Rad bi videl hišo velikega vezirja in, če mogoče, tudi njega samega.*
•Hvalevredna Želja!* reče Istagar. »Zakaj se pa tako zanimaš za velikega vezirja?*
•Zelo me zanima j pravijo, da je tati* odgo-govori odkritosrčno tujec, •Trgovec sem in zanima me, da bi videl takega tatu.*
•Kdo ti je to povedal?*
•Ali mar tukaj ne veste tega?* te začudi trgovec. No, bo, lepo glavno mesto, V najbolj od« dalj enih krajih Perzije vemo to in tukaj ne. Pri
nas ve vsak otrok. Vsak otrok ti bo rekel: veliki vezir je tati* To nas je učil učeni, modri in pravični Sadraj, ki so ga nam poslali is Teherana* da nas pouči.*
Istagar ukaže trgovca zapreti in teče k vezirju.
Veliki vezir se zopet razjezi sam nad seboj.
•Hoteč skriti tajnost pred ljudmi, sem jim jo sam odkril. Sam sem naredil, da se je raznesla na vse strani sveta. Spodil sem garjevo ovco med zdravo čredo.*
In zapove:
•Takoj naj se prepelje malopridnež Sadraj ic severovzhoda na jug in pusti tam v najgostejšem pragozdu. Ko ni hotel živeti med ljudmi, naj poskusi med opicami.*
In tako se je zgodilo.
Zopet minejo trije meseci.
Veliki vezir je že pozabil te neugodnosti, ko naenkrat njegova papiga, ki jo je ravno dobil od guvernerja neke oddaljene provinrije, zakriči na ves glas:
•Veliki vezir je tati*
Na trgu so prodajali ravno dosle papige od
juga.
Sa čisto divje, ki niti «norec* niso znale zakričali.
Pa vse te divje papige so kričale venomer: •Veliki vezir je tat!«
iz domen, za upravo so skrbeli vazali. Velika moč krščanskih idej je pač močno vplivala na gospodarsko življenje, saj je učila cerkev enakost vseh ljudij, torej enakost med gospodarjem in sužnjem, oznanjevala ljubezen in samozatajevaniu, poveličevala delo in skrbela z raznimi dobrodelnimi zavodi za olajševanje bede, ki izhaja iz neenakosti premoženja. Cerkev, zlasti še samostani so pospeševali kulturo, kanonisti (učitelji cerkvenega prava) so razvijali tudi marsikatere narodnogospodarske nauke, toda o kakem narodno-gospodarskem sestavu tudi v srednjem veku ne moremo govoriti.
Med pisatelji-bogoslovci, ki so se pečali z narodno-gospodarskimi vprašanji, je omeniti posebno sv. Tomaža Akvinskega (1126—1274 po Kr.), ki se je naslanjal v svoji knjigi .de regimine principis" na Aristotelove gospodarske nazore. Posebno jasno govori o dvojni vrsti vrednosti (utilitas in preti um), glavično obrest zaraetuje, tudi se ne more sprijazniti s trgovino, zlasti z zunanjo ne, podlaga gospodarstva naj bo po njegovem mnenju preživljanje z domačo produkcijo, poljedelstvo mu je najvažneji in najbolj moralni posel. Francoski škof Nikolaj Ores-mi us (Oresme t 1382) se je bavil zlasti z novcem in glavnično obrestjo, posamezna poglavja o gospodarstvu so obdelovali tudi sv. Bernardin sienski, sv. Antonin, Frančišek Patricij i. t. d.
II. Novi vek.
Velike izpremembe na narodno-gospodarskem polju so se pričele vršiti koncem 15. in v prvi polovici 16. stoletja. Nanovo odkrite zemlje z ogromnimi množinami dragih kovin, razne iz-najbe. uvajanje stalnih vojsk in plačanega urad-ništva so bili naravni pogoji za prehod iz na-t ura i nega gospodarstva v denarno gospodarstvo v zvezi z vedno bolj širečo se trgovino in razvijajoče se industrijo. Države, rešene okov fevdalnega gospodarstva, so se pričele pečati same z gospodarsko politiko. Kot odsev izpremenjenega naziranja v dolžnostih in pravicah vedno bolj absolutno vladanih držav, se pojavlja takoj začetkom novega veka poseben narodno-gospodarski zistem, ki so ga razvili prvi pisatelji, ki so se pečali izključno z narodnim gospodarstvom, in ki je bil merodajen za narodno-gospodarsko politiko večine evropskih držav do polovice 18. stoletja. Ta gospodarski zistem se imenuje .merkan-tilizem."*
/. Merkantilizem.
Merkantilisti so učili, da vsa moč posameznih mest in držav prihaja od njigovega bogastva, v kar so jim nudila dobre vzglede cvetoča gorenje-italska mesta in pozneje tudi razne države (Ho-landska, Portugalska, Angleška). Bogastvo pa tvori množina denarja, ki kroži v državi, ker se za denar morejo dobiti druge dobrine vsake vrste. Poljedelske države ne morejo pridobivati mnogo denarja; zato je treba skrbeti za take pridobitne posle, s katerimi se privabi denar v deželo, to je v prvi vrsti trgovina v zvezi z industrijo. Dolžnost države je torej skrbeti za razvoj trgovine, zlasti zunanje.
To se godi na ta način, da se ali prepoveduje uvažati izdelke tuje industrije ali pa z visoko carino obtežuje uvaženje tujih industrijskih produktov, da se s tem domačo industrijo obvaruje pred tujim tekmovanjem, za izvoz domačih
*) Beseda izhaja iz lat mercaniilis — k trgovini spadajoč. Sicer glej o pojmu tudi str. 23.
Celo v šahovi palači je zavpila ravno kupljena papiga:
•Veliki vezir je — — —»
Pa k sreči je bil navzoč zvesti Istagar, ki je tudi po palači vohunil in je hitro papigi odsekal glavo.
Veliki vezir je bil obupan.
•Kaj pomenja to? Se je celo narava Zarotila zoper mene? Pa naravi zapoveduje Alah. In Alah je popoln, ne more biti nehvaležen. Saj mu darujem vsako leto dragoceno preprogo.*
Da poklicati zvestega Istigsrja in reče:
•Pojdi in poizvedi, kateri hudobnež uči ptice takih nespodobnosti!*
Istagar je tekal tri dni In tri noči po mestni ni spal, ni pil in se vrnil čisto shujšan in zbegan.
•Veruj moji izkušenosti, vladar mojega življenja! Nihče ne uči papig. Tu imamo opraviti i naravnim čudežem. Dal sem prijeti vse trgovce s papigami in vsi trdijo enoglasno, da dandanas papige že take na svet prihajajo. Pravijo, da odmeva
po vsem gozdu ta klic t »veliki vezir je--».
Popolnoma čudež je to.»
Veliki vezir se udari po Čelu in reče:
»Stavim kamelo proti piščancu, da je to Sa-drajeva umetnost Gotovo on uči ptice teh besedi. Dobro, sedaj vem, kaj mi je storiti ž njim.*
Konec prihodnjič.
I. priloga „Corenjcci" it. 29 »z f. 190*.
industrijskih izdelkov se pa na vse načine mora pospeševati, posebno še z izvoznimi (eksportnimi) premijami, da pride več denarja v deželo. Da se pa more domača industrija nemoteno razvijati, se zahteva prost uvoz surovin iz tujih držav, dočim je prepovedano izvažati surovine, ker se s tem jemljo industriji produkcijska sredstva. Sploh mora država gledati na to, da je njena trgovinska bilanca aktivna, da torej izvoz prekaša uvoz. Domačo industrijo je treba podpirati tudi s snovanjem trgovinskih družb in ustanovljenjem naselbin, iz katerih se dobiva srebro in zlato ter razne surovine, kamor se pa zopet izvažajo industrijski izdelki.
Država mora pa tudi skrbeti, da se denar pridobiva v državi sami in zato, kjer je to mogoče, iz rudokopov izkopavati drage kovine, če bi tudi stroški presegali dohodke, ker denar, izdan za delavce, vendarle ostane v deželi. Prepovedan pa je izvoz zlata in srebra, ponekod celo s smrtnimi kaznimi. Tudi se morajo izdajati postave zoper razkošnost, zlasti če se pri raz-košnosti uporabljajo tujezemskt izdelki, da ni treba uvažati tujih produktov.
Bogastvo raste le v državah, kjer je ljudstvo gosto naseljeno, kjer hitro kroži denar in so s tem dani pogoji za razvoj industrije in trgovine. Zato mora država skrbeti za gosto naseljevanje prebivalstva s tem, da pospešuje sklepanje zakonov in podeljuje premije za veliko število otrok. Tako je na Francoskem za vlade Ludovika XIV. dobil vsak plemič, ki je imel 10 otrok, 1000 K pokojnine, če jih je imel 12, pa 2o03 K, neplemič pa polovico.
Glavna zmota merkantilstva obstoji v tem, da so smatrali denar za edino bogastvo. Denar je pač dobrina posebne vrste, ono je prometno sredstvo, kakor n. pr. brzojav, železnice, toda ne samo od množine denarja, temveč od hitrosti kroženja zavisi bistveno njegova vrednost. Če bi množina denarja v državi preveč narasla, povišala bi se cena vseh drugih dobrin, tujezemski produkti bi silili v državo, kjer bi se dobro razpečali, zato bi pa zopet denar prehajal v tujezemstvo, da pade zopet na množino, ki je potrebna za promet. Če bi pa denar ne mogel v inozemstvo, če bi n. pr. krožilo preveč papirnatega denarja, tedaj denar izgubi večalimenj svoje vrednosti, kakor smo videli pri avstrijskem papirnatem denarju ali pri francoskih asignatih. Dalje prihodnjič. * * *
fedcaski sejem v Kranju dne 13. julija 1908. Prignalo se je — konj, 252 glav domače goveje živine, 14 glav hrvaške goveje živine, 19 domačih telet, — hrvaških telet, 164 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 17 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov — Pitani voli 100 kg K 68'—, na polovico 100 kg K 60—, za pitanje 100 kg K56'—, kumerni 100 kg K 38 •—. Pšenica K 12 60, proso K 8—, rž K 1050, oves K 9—, ajda K 9 50, repno seme K 60—, fižol ribničan K —, man-dalon K —, koks      in krompir — za 50 kg.
Slovenci,   kupujte vžigalice v korist dražbi sir. Cirila im Metoda!
Dopisi.
Triiške norice.
— Slovenskim staršem v pomislek.
Jeseni otveri «Scbnlverein» svojo cnorazredno šolo. Ker pa privandrani Nemci sami izprevidljo, da se ne izplača za par svojih otrok ustanavljati svoje šole, love na vse pretege že sedaj povsod okoli slovenske otroke, da bi ž njimi natlačili svoje šolske prostore. Slovenski starši, preprečite to nesramno nemško početje; prekrižajte jim računi Pomislite, ali ne nudi naša sedanja šola povsem zadosti izobrazbe Vaši deci ? Koliko nekdanji) učencev ravno te šole že opravlja različne državne in druge javne in zasebne službe. Pomislite, da daje večrazredna šola učencu veliko več samozavesti in veselja do učenja, kakor pa enorazredna šola. Tu se uči tudi otrok nemščine na podlagi materinega jezika Ako se šuJferajnska šola v teku let razširi, učiti se bodo morali po državnih zakonih otroci tudi na tej šoli slovenščine. Kakšni bodo vspehi pri tem. Učenci ne bodo obvladali niti slovenščine niti nemščine. Slovenski starši, ne dajte se preslepiti po lepih besedah, katere bodo imeli ravno sedaj Nemci za Vas. Edino dejstvo pri tem ostane le to, da Vam ne mislijo ti ljudje otrok izobraziti za poznejgi njihov poklic, ampak edinole za narodne Vaše sovražnike. Proč volčje tace od naše dece! Sramota, kdor bi dal svojega otroka, največji svoj zaklad, zato v ponemčevalaico, da bi se prikupil svojemu delodajalcu! Kdaj je še dala ovca svoje jagnje volku na rejo in pašof I
— Krasne razmere. Na šulferajnski šoli prevzame, kakor čojemo s prihodnjim šolskim letom pouk dosedanja šolska praktikantinja na tržiški šoli M. Bartollolli, vodstvo pa dobi učitelj na slovenski ioli znani Karol Mik lil. Kako se to lepo strinja! Hajlovee učitelj na slovenski šoli — učitelj aa
slovenski šoli,, voditelj sulverajnske šole! Slovenska dežela, slovenski davkoplačevalci, ali plačujete zato svoje učiteljstvo, da Vara odfujujc mladino? Zastopniki deželnega odbora v deželnem šolskem svetu ali nimate nikake pravice več izreči svoj «veto> ?
— Radovedni smo ra ^spihe na nemški šoli pod spretnim Mikličevim vodstvom. Enorazred-niča, poldnevni pouk, nedelja in četrtek prosto, povrhu pa še vsak drugi pondeljek in petek «pl ?. v». Srečm mladina, kra«na je tvoja bodočnost.
— Kdaj misli slami c. kr. okrajni šolsk; svet razpisati vendar volitve za krajni Šolski s~ct v Tržiču. Čs se ne mrtirno traja funkcijska doba kraj. šol. sveta tri, oziroma šest let, ne pa kakor pri nas te nad 7 let Ali je mar izdelan za Tržič poseben mernik ?!|
— Telovadno društvo Sokol v Tržiču priredi v nedeljo, 19. t. m. ob 3. uri pop. v bližnji Pristavi pri g. Jtsipu Primožiču veselico v prid svoje telovadnice. Se je Tržič slovenski. To jo sijajno pričal 5. t. m. ob otvoritvi železn c Kranj-Tržič, ko so visele, kamor je seglo oko slovenske zastave in ko so se razlegali povsod le gromu podobni klici: Z<vio in nazdar. Tržič pa tudi mora biti sloven«ki. Zastava za to je telovadno društvo Sokol, če mu, damo kar mu gre, to je telovadnico. Slovenska bodočnost Tržiča je zadeva, ki se bde vseh Slovencev. Zi sokolsko telovadnico v Tržiču prispevaj sleherni Slovenec. V ta namen se zganite vsi zavedni Slovenci v nedeljo v Tržiču! Prepričajte se, da smo ga ohranili slovenskega! Pokažite, da se veselite naših vspfbov! Zagotovite nas, da se lahko zanesemo na Vašo pomoči S svojo kar najštevilnejo udeležbo nam vzbudite ponos, našim nasprotnkom pa strah! Za nadaljne boje, katerih bo še mnogo, nas (hrabrite. Za pomoč, katero nam prinesete, boste obilno odškodovanj. Pokrajina med Kranjem in Tržičem je prelepa. Veselica bo kar trosila prijetnosti, radosti in kratek čas. Največje plačilo pa Vam bo zavest, da ste storili svojo narodno dolžnost. V nedeljo bodi torej geslo: na veselico telovadnega društva Sokol v Tržiču. Tržiška železnica ima zvezo z vsemi vlaki iz Ljubljane.
— V Tržiču naj bo jutri zbirališče Slovencev od blizu in daleč. Vzgledujte se rojaki po Cehih, ki se zbirajo na slavnostih, veselicah in drugih takih prireditvah v narodno ogroženih krajih v ve-likansk« m številu. Ta kraj pa je Trž>č. Veselica telovadnega društva «Sokol» v Tržiču ni navadna veselica, kakršnih je v poletnem času okroginokrog. Ne samo gmotne, tudi moralne pomoči, rojaki, potrebujemo tržiški Slovenci. Zagotovljeni smo, da nam je ne odrečete, ampak nas krepko podprete. Zlasti Vi, Sokoli, nosilci slovenstva, priletite v trumah, da bo zažarel Tržič od Vaših rdečih srajc, da bo odmeval stotemu oi Vaših Na zdar-klicev in da se bo tresel od 'Vaših strumnih korakov. Tudi Vi, slovi n ki planinci, čuvarji in ključarji krasot naše domovine, namerite svoje korake v Tržič, čigar okolici in ozadju se ne boste mogli načuditi. Z Begunjščice, kjer bo v nedeljo, 19. t m., otvoritev koče, ste v 3 urah čez planino Prevolo po poti mimo Oluščenega rudnika za živo srebro in po državni ce ti v Tržiču in od tukaj v nekaj minutah v Pristavi, kjer se vrši veselica. Ali ne samo Vi, ampak sleherni, ki mu je mar Slovenstvo, naj bo v nedeljo, 19. t m. v Tržiču, kjer od nekdaj stanuje naš rod.
— Veselice se udeleže ta-le telovadna društva: 1. «SokoU v Kranju. 2. «Sokol* v Radovljici. 3. «Sokol» na Jesenicah. 4. «Sokol» na Javorniku. Vsa ta društva bodo izvajala s telovadnim društvom «Sokol» v Tržiču proste vaje in telovadbo na orodju brez menjave, dalje bo telovadila vzorna vrst?. Na veselico pribiti tudi »Čitalnica* iz Kranja in slovansko bralno društvo v Tržiču. Vse bo torej, kar človek rad vidi in siiši; telovadba, petje in godba. Zato pa naj vidi Tržič v nedeljo slovenskih gostov, kolikor jih še ni bilo. Izprevod po trgu naj bo veličasten in našim redkim Nemcem imponujoč.
— Poseben vlak vozi z veselice, katero priredi «Sokol» v Tržiču, dne 19. t m. s postajališča Sv. Križ ob 1010 uri zvečer. Najpametneje je, da si kupijo izletniki vozne listke v Kranju za semintja, ker veljajo ti listki tudi ?a posebni vlak.
ti sorske župnijo. Odkar je šel od nas Kaplan Brajc, se je marsikaj spremenilo, predvsem pa je šla z njim obšla mera sovraštva in škodeželjnosti. Oitali pa so še nekateri njegovi zvesti podrepniki, ki še dalje rujejo in sitnarijo. Med te spada v prvi vrsti znani oča Zmavc ah Smovc Ta človek je sorski župniji v očitno «štrafengo». Tožari se vedno in kogar le more, vleče ga pred sodnijo. Zadnjič se je tožil z g. Kobaljem z Rakovnika. Pa oča Smovc je iA zopet domov z dolgim nosom in par sto kron kazni Pa ga ne izuči nič. Pred par tedni se je pričel v neki gostilni celo pretepati. Seveda mu je nekdo dobro izmil čeljusti, in Smovc je letel po orožnike, češ, da mu je nekdo zobe izbil. Zares v čast naj si šteje našega Župnika, ki ima takega ključarja in tudi šolski odbor ima lepega predsednika. Kako je Smovc pričal v neki pravdi, to je znano vsem. Res kosmato vest imajo nekateri ljudje, ki se ne boje ne Boga, ne hudiča, čeprav so klerikalci in najbolji škofovi prijatelji
PO^lVe
.Tržiški Sokol" priredi v nedelje 19. Julija na korist skladu za telovadnice veliko narodno veselico na vrta g. Jos. Primožiča v Pristavi pri Tržiču. Odbor Je preskrbel v ta namen vse potrebno, da zadovolji dodobra vse posetnike. Najel si Je popolno društveno godbo iz LJubljane, preskrbel tudi poseben vlak is Kranja do Tržiča in nazaj in sicer tako, da imata oba vlaka, t. ]. oni, ki vozi iz LJubljane v Kranj in z Jesenic v Kranj, kar najpri-pravnejšo zvezo ob veliko znižani voznini. Veliko naših rojakov pozna pač naš slovenski, narodni Tržič le iz railičcia zadev, ki so se dolgrale po zvitosti naših narodnih sovražnikov, imel pa ni prilike ogledati si bojno polje, kjer se bije neizprosen boj za slovensko posest Slovenci, najugodnejša prilika se Vam nudi ravno pri tej veselici. Prihitite k nam, nastopite polnošteviino in pokažite, da tudi Vi čuvate slovenska tla in njih meje, da se tudi Vi zavedate velikega pomena slovenske postojanke v Tržiču; zdramite s svojim prihodom one naše mlačne brate, ki trdno spe narodno spanje in ne slutijo, da si prisvaja volčji Nemec slovensko posest kos za kosem. Vsakdo, po kojih žilah se pretaka slovenska kri, imej za nedeljo 19. L m. le eno namero: Na sokolsko veselico v Tržič I
Ob zaključku državnega zbora.
Državni zbor, voljen na podlagi obče in enake volilne pravice je dovršil prvo leto svojega obstanka. Sicer je ta obletnica minula brez vsakega slavlja, tiho in mirno, kakor se spodobi spodobnim Ijudtm, edinole ministrski predsednik Bet k je bil toliko uljuden in prijazen, da je svojemu parlamentu malo pokadil, češ, parlament si lahko čestita. In baron B.ck je naštel celo vrsto predlog in vprašanj, ki jih je ta velevažni parlament rešil. Spravil je pod streho pegodbo z Ogrsko, državni proračun za pol leta, zvišanje vojaških novincu v i. t. d. Sicer je ta proračun majhen, lahko bi rekli da za parlament, o katerem so gotovi časopisi pisali pred volitvami vse mogoče, in katerega poslanci so pred volitvami obetali svojim volile.m vse mogoče stvari, — skoro nečasten. A v podrobni načrt vseh onih raznih točk, ki jih je pariament o prvem letu svojega obstanka obdeloval, se nočemo spuščati, ker bi bilo odveč, rešiti pa hočemo le vprašanje, zakaj je ravno baron Beck podal v državnem zboru pregled njegovega delovanja.
Diplomat baron Beck predobro ve, da še nima novi pariament one trdne zaslombe v vseh slojih avstrijski) narodov, kakršno bi moral imeti, ako hoče v i »ti ni resno delati. Oni sloje vi, ki so se tako krčevito branili obče volilne pravice, so bili slednjič vendar primorani se podati, ko so Culi željo vladarjevo, da se mora sprejeti občo volilno pravico. Udali so se, a niso izumrli. Odkar je vpeljana nova volilna pravica, so ti slojevi, veleposestniki in klerikalci podvojili svoje moči. Ker niso mogli dobiti absolutne moči, hočejo sedaj parlament razupiti. V spominu so še one tožbe gosposke zbornice, kjer se je tako prepričevalno . govorilo, da ne bo parlament, voljen na podlagi obče volilne pravice — prav nič dovzeten za razne državljanske potrebe, da ne bo voljan dovoliti proračuna po volji vlade, da se bo zoperstavljal zvišanju vojaškega moštva, skratka, da bo nasprotoval vsem zahtevam vlade. In baron Beck je v svojem nagovoru povdarjal, da je novi parlament povsem zadovoljil vlado, da so bili oni preroki prav slabi.
Ko w sprevideli oni preroki, da njih žito ne gre v klasje, so pričeli drugje spodkopavati tla novemu parlamentu. Vprizorili so nekak kulturni boj, a upor, ki se je pojavil ravno v tem slučaju v vseh svobodomiselnih strankah brez razlike narodnosti, je bil tolik, da so klerikalci zopet vrgli puške v koruzo, akoravno je znani fevdalec, glava avstrijskih klerikalcev, Franc Uma grozil in grozil, da je Avstrija v nevarnosti, ker se hoče spraviti
cerkveno oblast v Avstriji ob vso veljavo, da nastopijo tudi v Avstriji časi francoske revolucije. — Kje tiči pravi vzrok, ni treba posebno povdar-jati. Najde ga lahko vsak političen kratkovidne?. Klerikalne trte ne rode tacega grozdja, kakršnega bi hoteli imeti fevdalci in klerikalci.
S težavo ja spravil baron Beck proračun parlamentarnim potom pod streho, in baron Beck jo povdarjai to kakor zaslugo vlade in novega parlamenta, akoravno se je bilo treba zopet bojevati zoper nakane klerikalcev. Pokazalo se je sicer, da ima klerikalcem mnogo glasov, a kljub temu nima Se one moči, da bi udušil hrepenenje po svobodi avstrijskih narodov v kalu. In to je edini veseli pojav novega parlamenta, ki se ga mora veseliti vsak pravi Avstrijec
Ko zagledajo te vrstice dan, veselili se bodo državni poslanci svojih trdo zasluženih, a .mehkih* počitnic. Parlament je pač zaključil svoje «plodo-nosno» delovanje, zaključil pa ni svoje blagajne, kajti državni poslanci bodo vlekli kljub svojemu počitku Se vedno dijete, dnevno po 20 kron — in te dijete plačuje iz svojih krvavih žuljev v veliki večini naš kmet, katerega tare letos še posebno huda suša, in naši dobri prijatelji, državni poslanci, ne bodo tako dobri, da bi rekli: ti država, daruj onih 500.000 kron raje ubogi kmetski pari, kakor pa nam.
Nastopil je obenem tudi čas, ko se bodo razkropili sirom Avstrije razni dijet lačni poslanci in hodili bodo ti poslanci iz vasi v vas, sladki ko med, ter bodo zabičavali svojim pohlevnim ovčkam, koliko dobrega so storili za nje — Posebno gostobesedni bodo pa naši slovenski klerikalni poslanci. Cikli bomo dannadsn o sijajnih shodih tega ali onega poslanca, ki mu bodo njegovi volile« izrekli neomejeno zaupanje. Seveda o svojih krivičnih počitniških dijetah bodo t. poslanci previdno molčali, ker le predobro vedo, čemu jim je vlada prepustila tako knežjo nagrado.
In če bo prišel ta ali oni poslanec v zagato, ker ne bo mogel pokazati prevelikih vspehov svojega delovanja, se bo modro vsedel na preznačilne besede, ki jih je zapisal državni in deželni poslanec dr. Žitnik v -Slovencu* dne 7. julija 1908, št 153. glaseče se: .Bila je velika napaka, ker je parlament prekinil seje od 21. dec. do 2. aprila. Zgodilo se je sicer z namenom, da more med tem proračunski odsek mirno zborovati ter rešiti proračun. Toda vsaj dvakrat na teden bi bila morala zborovati poslanska zbornica. V dobrih dveh mesecih bi bila rešila več predlog, ki sedaj čakajo rešitve. Pa tudi razni drugi odseki bi bili pripravili novega gradiva. Ta velika napaka se sedaj maščuje.*
Gorenjskim naprednjakom!
Kakor je bilo razglašeno v več slovenskih naprednih Časopisih, se vrši ustanovni občni zbor gorenjskega akademičiiega ferijalnega društva »Vesna» dne 26. t. m. v sokolski dvorani v Kranju. Ob Vi 10. zjutraj se zberemo na omenjenem prostoru vsi ali vsaj velika večina vseh naprednih gorenjskih visokošolcev, zastopnikov obeh naprednih dijaških struj, da si podamo roke v bratski slogi, da si ustanovimo skupno ognjišče. One malenkostne disharmonije, ki nas še vedno ločijo v vseučiliških mestih, morajo tu v naši mili domovini pasti, izginiti; pred očmi moramo imeti predvsem naš ubogi slovenski narod, ki mu preti pogin od vseh strani. In tega pogina ga moramo rešiti ne z nizkotnim obrekovanjem svojih nasprotnikov, ne le z lepo donečimi besedami, ampak edinole z resnim, složnim delom. Kakor se ozremo, povsod vidimo, da le trud skupnega, složnega delovanja ne izgine v prazen nič, da le resno in požrtvovalno delo obrodi obilne sadove. In prav zato nas navdaja prijetno upanje, da bo vsa slovenska napredna inteligenca z odobravanjem vzela na znanje naš korak, na katerega smo se pripravljali celo leto in kateri se bo v zgodovini slovenskega dijaštva gotovo smel imenovati korak naprej! Prijetni upi, sladke nade navdajajo naša mlada srca; mla-deniški pogum polni naše prsi. Ali vendar pohitite, cenjeni gorenjski naprednjati, v nedeljo dne 26 t m. vsi v našo gorenjsko stolico, pridite in navdušita nas še bolj! Na vas se zanašamo; ako nas bodete podpirali vi v našem stremljenju, tedaj smo prepričani, da nsše delo ne bo zastonj, da se bomo čez leto dni lahko predstavili našemu narodu z lepimi vspehi! Zatorej vas kličemo še enkrat, pridite, vžgite v naših srcih mogočni plamen za sveto stvar, navdušite mlade narodne delavce, ki so pripravljeni žrtvovati samega sebe za ljubljeni narod slovenski!
MT Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15. avg. v Kranj.
Zgodovinski in slovstveni pregled aa prihodnji teden.
19 julija. — 64. Požar v Rimu pod cesarjem Neronnm. — 1701. Karel XII. zmaga pri Rigi.
— 1803. * Pisatelj Jakob Burja v Spodnjem Tuhinju. — 1865. f Pisatelj Jožef Partelj v C š-ojicih. —  1870. Francija napove Nemčiji vojno.
20. julija. — 1358. f Albreht Modri. — 1866. Avstrijska mornarica premaga pri Lissi pod Viljemom Tegetthoffora laško vojno brodovje. — 1888. f Pisatelj Viktor Dolenc v Trstu.
21. julija. — 356. pred Kristom. * Aleksander Veliki. — 976. V neki listini se imenuje Leopold Babenberžan kot mejni grof Vzhodne krajine. — 1718. Avstrija sklene v Požarevcu mir s Turško; avstrijska monarhija je dosegla svoj največji obseg.
— 1762. Bitka pri Burkersdorfu. — 1773. Papež Kleni ent XIV. razpusti jezuitski red. — 1798. Bitka pri piramidah v Egiptu. — 1852. f Vrgo-jesiavec Fiobel, ustanovitelj .otroških vrtcev*. — 1862. f Pisatelj I. Grabnar v Ljubljani. — 1886 f Slikar Pilotv.
22. julija. — 1745. f Pisatelj Anton Košutmk v Trnovem na Ogrskem. — 1784 * Astronom Bessel. — 1832. f Vojvoda Reichstadtski (Napoleon II). — 1866. Zadnja bitka med Avstrijci in Prosi (pri Blumenau-u). — 1906. Prvo rusko dumo razpuste.
23. julija. — 1532. V Norimbergu sklenejo prvi yf i »ki mir. — 1562. f G6*z von Berlichingen na gradu H rnberg. — 1789. f Sloveči matematik in pisatelj Joahim Košutmk v Mariboru. — 1867. V Ljubljani razpuste društvo .Južni Sokol* po 5 letih občanka. — 1867. f Pisatelj Jožef Emanuel Kovačič v Trstu. — 1892. f Pedagoški pisatelj France Jamšek v Rijhenburgu.
24. julija. — 1698. V mestu Halle ustanove prvo sirotišnico. — 1803. * Francoski romanopisec Aleksander Dumas (oče). — 1863. f Znani skladatelj Gregor Rih?r v Ljubljani. — 1866. Bitka pri Tauberbischofaheimu. — 1866. Pruska in Bavarska skleneta mir.
25. julija. — 1395. Razglas večnega deželnega miru. — 1398. * Laški humanist Fr. Phila-delphus. — 1790. f Vzgojeslovec Basedcvv. — 1848. Radetzkv premaga pri Kustoci kralja Karla Alberta. — 1850. Bitka pri Idstedtu.
Umetnost in književnost
□□□□□
Kake obvarujemo naše deoo {etike? Razpravo «o boju proti je ti ki, oso bi to z oziram na našo mladino in na razmere v šolah*, ki je izšla v .Domačem ognjišču*, je dalo deželno pomožno društvo za bolne na pljučih pod gornjim naslovom ponatisniti in je po en izvod uposlalo vsaki ljudski šoli na Kranjskem. Brošuro pa je dobiti tudi v knjigarnah in sicer po 40 v izvod. Namenjena je v prvi vrsti našim ženam in materam, ki bodo iz nje raZvideie, kaka nevarnost preti že dojencem in otrokom v prvih otroških letih, če se t njimi pravilno ne ravna. Brošura podaja nam natančna navodila, kako obvarujemo našo deco jetike, sploh pa je iz nje posneti mar si kak koristen nasvet glede odgoje otrok vobče.
V Kranja, dne 18. julija 1908.
Volitev V delegacije. Poslanska zbornica je v posebni seji volila svojih štirideset zastopnikov v delegacijo. Za Kranjsko je bil izvoljen delegat dr. Suštcršič, njegovim namestnikom pa dr. Krek.
Poslanska zbornica je dokončala svoje delovanje. Zadnji teden je bil posvečen podporam rezer vistovskim rodbinam. Sprejet je bil melijoracijski zakon in v to svrho dovoljen osemmilijonski kredit. Poslanec Seitz (socialni demokrat) je po pravici zahteval, da naj prispevajo za melijoracijski fond v prvi vrsti oni, ki imajo od njih koristi, toda zbornica je poslancev predlog odklonila. Dalje je bil sprejet zakon o jamstvu avtomobi listo v. — Poslanska zbornica je pomnožila število podpredsednikov od dva na pet ter izvolila na ta mesta poslanca Pernerstorferja, slovenskega klerikalca Pogačnika in nemškega na-cionalca Steinvv end erja. Končno je rešila zakon o državnih slugah, nekaj drobnejših zakonov ter več imunitetnih zadev. — Zbornica je je šla včeraj na dopust, ki bo trajal tri meseca in stal na dietah pol milijona kron!
Hov lakM e klimi davku je predložil finančni minister državnemu zboru. Zakon obsega pravzaprav tri različne kategorije davka: Hišni najemninski davek, ki ga v resnici plačujejo najemniki, hišni razredni davek na deželi, ki se računa po številu hišnih prostorov in — nanovo -— hišni vrednostni davek za tovarne. Doslej so bile tovarne na deželi proste, v mestih so pa plačevale hišni najemninski davek. Novi zakon obsega razne važne reforme. Stvar je za ljudi, ki nimajo svojih palač, zelo važna.
88. leeialno-demoJuatteai poslanec pride v avstrijski državni zbor. Vsled smrti poslanca prof- Kaiserja (nemški nacionalec) je bilo voliti na Sleskem novega poslanca. Pri prvi volitvi sta
prišla soe. demokratični kandidat MflUer in kandidat nemške agrarne stranke Schenkenbach v ožjo volitev. Pri ožji volitvi dne 14. t. m. je zmagal soc. dem. Muiler z 4502 glasovi proti 4238 Schenkenbacbovim.
Na Turškem se zopet razširja mladoturško gibanje. Dne 7. t. m. je bil general Šemzi-paša ustreljen, ko je zapuščal brzojavni urad. Ustrelil ga je neki turški častnik.
V PetroiavadakU na Ruskem je devet naj it-leten delavski sin ustrelil predsednika peterburškega najvišjega sodišča Krašenjinikova. Ko so ga zaprli, je izjavil, da je storil to, boleč protestirati proti krvoločnim sodbam tega sodišča v političnih proosiih.
Predsedniške volitve f Severni Ameriki. Za
jesenske volitve so priprave že v polnem tiru. Za življenje in boj se bode ta bojevali obe meščanski stranki: republikanci in deraokratje, ki so že no-minirali svoje kandidate, Tafta in Brvana. Volilna parola demokratov je: takojšna odprava carine na vse one izdelke, ki so jih monopolitirali tnuti, uvedba direknih volitev v kongres, ustanovitev delavskih razsodišč.
Godovi prihodnjega tedna:
19. Radoš, Zlata, Zlatica; 20. Marjeta, Ve-čemir; 21. Danijel, Olga, Vitemir, Z ?ra, Prokop; 22. Mar.ja Magd., Pribina, Dragota; 23. Godemir, Zlenka, Olga; 24. Kristina, Ratimir, Breda; 25. Boljedrag.
Novičar.
Vabile ia uredbe. Danes smo priložili položnice vsem onim, katerim je potekla naročnina. Prosimo, da nam dotičniki čim preje pošli« jo taisto, da se jim redno pošiljanje Usta ne pretrga.
Osebne vesti Premeščen je koncipist Gvidon pl. Kočevar iz Kranja k deželni vladi v Ljubljano, koncipist Henrik Stežka pa iz Krškega v Kranj.
Z zgradbo vodovoda ia Kranj in okolico se je pričelo v četrtek 16. t m. Sedaj menda 'udi najnevernejši Tomaži več o tem ne dvomijo, čeprav so svoje dni trdili, da bo Kokra prej tekla nazaj, kakor da dobimo iz Cemšenikarjevega stadenca vodo v Kranj. Vodovodna dela nadzoruje deželni inženir g. Stembov, hi je nadzoroval tudi gradbo radovljiškega vodovoda. — V sredo in četrtek so je ob navzočnosti zastopnikov deželnega odbora ter mesta Kranja in županov prizadetih kmečkih občin izvrš«l še enkrat obhod ob vodovodni progi, da so se sporazumno določile potrebne premembe.
Ustanovni občni zbor Gorenjskega feri]alneaa društva «Vena* s* vrši dae 26. julija ob V.io. uri dop. v Sokolski dvorani v Kranju. Vse one tt. ki so svoj pristop že prijavili, poživljamo, da se obe. zbora zanesljivo udeleže. Namen društva, pospeševati med ljudstvom narodno samozavest, moralni čut, izobrazbo in gmotno blagostanje, ter biti središče gorenjskega visokošolskega dijaštva, je pač tolik, da bo privabil v gorenjsko metropolo, če ne vseh, pa vsaj večino gorenjskih akademikov. Delavcev potrebujemo, tako na narodnem, kakor na kulturnem polju in ravno v f rijalnem društvu se nudi akademiku največ prilike, delati v obeh smereh. Doba počitnic naj ne bo akademiku le doba počitka, temveč tuli doba resnega dela. Vzemimo si za vzgled visokošolstvo drugih narodov, katero najdemo pri vseh prireditvah, bodisi v narodno-obrambnem, bodisi v ijudskoizobraževalneni delu v ospredju. Kar drugi lahko, moremo tudi mi! Na delo torej, dokler je čas!
Vse one tt. abiturijente in akademike, ki svojega pristopa še niso javili, prosimo, da to nemudoma store na naslov L Č. tajnika pripr. odbora: abs. vet Lovro Tepina, Stražišče pri Kranju. Za pripravljalni odbor gorenjskega akad. fer. društva .Vesna*: Dr. J. Hacin, phiL R. Pavlic, vet L. Tepina.
Vabila na ustanovni obdal ibor gorenjskega akad. fer. društva .Vesna* in ž njim spojene prireditve se bodo razposlala začetkom prihodnjega tedna. Ako bi pri razpošiljatvi pomotoma prezrli kakega napredujaka ali kako napredno organizacijo, naj blagovoli oprostiti; obenem ga tem potom najuljudoeje vabimo, da pohiti dne 26. julija L 1. v prijazno mestece na sivi skali pod Prešernovo goro. Vspored: 1. Ustanovni občni zbor ob1/* 10. uri zjutraj v sokolski dvorani 2. Ob 1. uri banket na vrtu g. Maverjeve; kuvert d krone. 3. Ob 4. uri popodne obisk Prešernovega groba. 4. Ob 8. uri zvečer veselica v prostorih g. Maverjeve s prijaznim sodelovanjem moškega pevskega zbora Narodna Čitalnice kranjske. Svirala bode slavna vojaška godba bo z. berz. pešpolka št 4 is Trsta. 5. Ob 7,11. uri zvečer ples v Narodni Čitalnici. Vstopnina t prostovoljni doneski Kdor se želi udeležiti banketa naj se izvoli prijaviti pri g. Maverjevi najpozneje do sobote dne 25. t. m.
Pedraienje piva v planinskih deželah se najbrže ne bo obneslo. Piv o pivci se krčevito drže gesla: Ne pijte nobenega piva, kjer se toči vrček po 22 ali 24 vin. V Ljubljani, na Koroškem, občinstvo dosledno bojkotira pivo, odkar so ga pivovamarji podražili in zahteva, da gostilničarji ne naročajo več piva. Pri nas v Kranju se toči pivo po 20 vin. v gostilnah pri Žuraru in pri ridru.
Cena iiviee je v zadnjem času radi pomanjkanja krme znatno padla. Ljubljanski mesarji ao vsled poziva mestnega magistrata za sedaj znižali ceno govi jemu mesu vseh treh kakovos'* pri kilogramu za 8 vinarjev, kar je vsekakor v očigled cene živine pravi Škandal. Nove cene so stopile v veljavo s 15. julijem. Kdaj bodo pa mesarji v Kranju znižali ceno mesu? Ne samo, da mora prebivalstvo Kranja utivati listo kvaliteto nekvalificiranega živinčeta, kat.ro se gg p. n. mesarjem ravno poljubi dati in da je meso ponavadi tako, da je krava metuzalemske starosti, uprav teliček, povrh se ga mora še nenavadno drago plačevati in za božji «lon» se dobi še par grobosti na glavo. Tu na Gorenjskem, kjer je živinoreja doma, so takoj navadne cene tako absorbitantne, da bi se moralo županstvo na vsak način poslužiti § 54. občinskega reda ter kratkoraalo *aiuo določiti cene. Upamo, da bo ta naš mali apel, bodisi na eno ali drugo stran imel vsaj nekaj uspeha.
Orkester «Sloga> f Kranju priredi v soboto dne 25 L m. vrtni koncert na vrtu gostilne gos-e Marije nfsvrjeve na čast vsem Anicam, na katerega Že danes naprej opozarjamo. Natančneje poročilo o koncertu sledi prihodnjič. Z t danes omenimo samo, da se posebna vabila ne razpošiljajo. Vspored, ki se dobi na večer koncerta pri blavajni, bo obsegal 10 skrbno izbranih točk. Od občinstva, ki se je že pri prejšnjih prireditvah tega orkestra mnogoštevilno odzvalo povabilu, pričakujemo, da tudi ta koncert poseli kar najmnogobrojneje ter privede s seboj mnogo Anic
Tukafin|i davčni urad oslane radi znaženja dne 22, 23. in 24. julija zaprt. V tem času izostane torej vsako uradovanje.
Velik poiar je uničil v petek zjutraj ob dveh Ješetova poslopja v Strsžičču pri Kranju Pogorela je ena hiša in vse gospodarsko poslopje in poslopje za izdelov anjr izpredene žime. Škode je nad 20.000 kron, dočim iznaša zavarovalna svota komaj polovico škode. Živino to š: pravočasno rešili, zgorel pa je hlapec, o katerem se sumi, da je kriv požara. Pri požaru so bili domači slražiški in kranjski gasilci.
li posredovalnica «Društva slovenskih trgovskih sotrndaikov ▼ Kras)«*, v službo so sprejmejo : 2 pomočnika metana stroke, 1 pomočnik mannfakturoe stroke, in 1 pomočnik špecerijske stroke. Službe iščejo : 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik Železninske stroke, ena prodajalka ;in 1 vajenec Posredovalnica posluje za delojemalce brezplačno, za delodajalce proti mali odškodnini.
Is Škofje loke se nam piše: Čuje se, da je napredni občinski odbor na prošnjo Šinkovca dovolil, da se bere ob priliki prihoda telov. odsekov S. K. S. Z. v Škofjoloko dne 26. t. m. maša na glavnem trgu, ter da mestni občinski odbor ofi-cialno sprejme čuk: baje ne kot klerikalce, temveč kot goste in Slovence in da se v pozdrav milim gostom v znak gostoljubnosti razobesi raz mestno hišo zastava. Mero-dajne faktorje prosimo tozadevnega pojasnila, ker Če je na tem kaj resnice, ne b demo prav nič iznenadeni, da v slučaju prihoda ljubljanskih kazinotov vihra raz magistrata zastava — frank-furtarica tudi v znak gostoljubnosti.
Umrla je v Naklem vel posest niča gospa Helena Voglar. N. v m. p.!
V Msvčfh pri Kranju bi morali graditi poslopje za dvorazrednico, i* t je sedanja enerazred-n ca s 140 šoloobveznimi otroci premajhne.. V tej šoli je prostora le za 50 otrok. Materij al za celo poslopje je že navožen. Sedaj se je pa kar naenkrat gradba odložila in neznanih nam vzrokov za pet let.
Prve slov. pevsko društvo «Llrs> praznuje letos 15. in 16. avgusta svojo 25 letnico. Tega do sedaj ni moglo praznovati nobeno slov. pevsko društvo. Zato «L;ra» zanesljivo pričakuje, da se je Udeleže vsa pevska društva iz rratske Gorenjske in ne samo po deputacijah, temveč polnoštevilr.o. Vsak slovenski pevt c mora biti ponosen na to, da se med nami zamore praznovati tak redek jubilej. Prijavilo se je za to slavnost že dokaj društev iz raznih strani, iz Koroške, Hrvatske. $taj«r*ke, Goriške i. t d. Naj te dni pohiti vsak pevec v lepi Kamnik. Več o pripravah bomo poročali prihodnjič.
Sufta in nakup sena. Deželna vlada kranjska je sporočila poljedelskemu ministrstvu, da je kupila 4000 vagonov sena in sicer 3000 vagonov cent po 5 K.
Planinska koča se otvori 19. L m. na Be-gltnjičirl Planinci, na nogel
Deželno pomožne društvo sn bolne in pljučih. Društvu so dalje pr stopili: mestna občina Kranj kot podpornica, občina Preddvor, Pro d o sije, Cerklje in zdravstveni okrožji Železniki in Trata pa kot Člani
UMI se je na Stolu v nedeljo tovarniški delavec s Save, RabiČ. Trgal je planinske reže, pa mu se je spoddrsnilo.
V Poljanah nad Škofje Loko bodo to jesen blagoslovih in otvorili novodograjeno trirazredno ljudsko šolo.
Zdravstveni okrožsl sastop kamniški. Pri volilvi v zdravstveno okrožni zastop kamniški sta bila izvoljena kot nač> Inik gosp. E. Jane žic, gra-scak na Peru vem in kot njega namestnik g. Ivan Terpinc, posestnik in gostilničar v Kamniku.
Proračun (eseniske občine je izdelan za leto 1908 trr za dobo 14 dni na vpogled vsem občanom v svrho pritožbo. Občinska naklada bo na podlagi proračuna zna«ala 71%. kar gotovo ni veliko, če upoštevamo večletno počivanje naše občinske uprave in potrebščine, ki so v občini neobhodno potrebne.
Občinska hiša ia Jesenicah Med rarntai točkami proračuna nam je ngajala zlasti postavka 10.000 K za novo obkinskn hišo na Jesenicah, katere stavba je proračunjena na 30.000 K in moramo biti gerentu g. Cebulju le hvaležni, da je spravil to zadevo v tir. Tujec, ki pride na Jesenice, se mora naravnost zgražati nad sedanjem poslopjem, ki je bolj podobno konjskemu hlevu, kakor pa občinskemu uradu. Vkljub tej oči vidni nujni potrebi se je vložila proti tej proračunski postavki pritožba z bogvedi katerih vzrokov. Ce si bomo Slovenci metali polena pod noge, potem naj se svet ne čudi, ako pademo v nemško žrelo. To naj enkrat za vselej javno pribijamo in kdor trezno misli ter mu je res za stvar in ne morda za osebne prepire, bo tudi za nami. Pripominjamo, da tovarna kot največji davkoplačevalec ni proti zidavi občinske h še in mi le želimo, da ostane postavka 10 000 K v proračunu.
Mrtvega so našli 13 letnega šolskega učenca Jožefa Koželnika iz Dobrave na Gorenjskem in sicer blizu savskega mosta pri Javorniku. Deček je imel na glavi štiri rane.
Regulacija Bleda. Na Biedu je bila komisija zastopnikov deželne vlade in deželnega odbora, ki so se je udeležili tudi zastopniki županstva, zdraviliškega odbora in pogorelci. Namen komisije je bil, določiti, kako se naj novo zgradi po požaru razdejana vas G<ad. Ljudstvo samo uvideva, da se ne more več zidati po starem načinu Vas Grad, najstarejši del Bleda, je bil zgrajen jako tesno, hiše na kupu, vse neravno in za sedanje razmere neprimerno. Ljudstvo želi samo, da bi se zgradil Grad nanovo na modernejši način, ker bi s tem zrastla vrednost stavbišč, in nove hiše bi veliko več nesle, kakor pa stare, zakajene bajte. Skupni sklep deželne vlade in dežel, odbora je, da izdelajo tehniki regulačni načrt, po katerem se mora odslej zidati. Takoj pridejo na Bled štirje inženirji, ki izmerijo in določijo stavbene Črte. Dotlej se ne sme nič zidati na pogorišču. V štirinajstih dneh bo načrt toliko dovršen, da se bo vedelo, katere hiše ostanejo in katere se bodo umaknile novemu načrtu.
Skrajna nevarnost preti našemu prelepemu Vintgarju pri Gorjah, ki je ena izmed najvažnejših privlačnih točk za tujski promet na Gorenjskem. Via la namerama vso vodo tik pod Zumrom vaji t i t r jo uporabiti za proizvanje elektrike sile. S tem izgubi prelepa soteska Vinfgar prav vse; ni trebi omenjati, da bi se s L m učinila neizmerna škoda celi okolici in tudi B edu. Radi tega mislimo, da da je Ireba napeti vse sile, da se ta nakana prepreči. Mislimo, da se morajo ganiti vsa prometna društva v celi okolici, to je: v Gorjah, na Bledu, v Radovljici. Na čeloc(-le akcije pa naj stopi .Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem* ter naj stori mjenergičnejše korake proti temu. Znano nam je, da se je svoj čas nameravalo tudi sloveči «Ge-&mr» tako vporabiti; a storili so se energični koraki, ki so todi izdali. Res čudno je, če se na eni strani deluje od strani vlade na ohranjenje prirodnih krasot, na drugi pa se hoče tako pri-rodno krasoto popolnoma uničiti. Ali pa je ohranjenje prirodnih krasot potrebno le v nemških pokra jih — dočim naj se v slovenskih uničujejo najlepše prirodne krasote. To zadevo najtopleje priporočamo naš m društvom, ki imajo namen pospeševati tujski promet na Kranjskem. Prosimo pa tudi naše gospode poslance, naj se z vso vnemo primejo te stvari, ter naj store vse, kar je mogoče, da se ta nameravani atentant ne izvrši na naši prelepi domorini.
Pačeaje slovenskih imen je prešlo našim Nemcem menda ži v meso in kri. Tudi slavna državna železnica ni nič na boljem. Bedeso «O točo je spakedrala v «Ottotsche*. To je norčevanje iz slovenščine in škandal, da g* je treba javno ožgosatL
Letoviiko Življenje v Kranjski gori se je
začelo kaj živahno razvijati. Vsak dan prihajajo letovičarji in i 'letniki, da se nadivijo romantičnega kraja in nasrkajo z ozonom prepojenega gorskega zraka. Ako si slab na živcih in imaš pokvarjen želodec, pridi si m za 14 dni. Voda in zrak te bosta tako okrepila, da boš čvrst in čil kot planinski orel. Sedaj je tukaj nad 100 letovičarjev in še vedno prihajajo. — Kranjsko goro razsvtljuje sedaj vsako noč 14 svetilk, kar je jako udobno za letovičarje.
V korist družbi sv. Cirila in Metoda prodala kislo Vede «Petranjsko slatino* trgovec Jakob Vrečko v Slovenjem Gradcu. Ker nam ni znano, kje ima na Kranjskem zalogo, opozarjamo naravnost na njegov naslov in s tem odgovarjamo na Vprašanja z raznih stran, kje se nalaja zaloga.
Il selške doline. Nad vasjo Bukovščica leži vasica Laik o, kjer prebiva neki Joža Tomaži n, po-domače Kocjan, ki se baha po vseh koncih in krajih, posebno pa še okoli ljudi svoje vrste, kako se dobro razume na Žmnozdravništvo. Kjerkoli je kakšna breja krava, koza, ovca, kobila in magari mačka, ki spada tudi med domače živali, povsod
se šluli okrog kot prava izprašana živinska babica, daje svoje premodre svete in pomoč ter govori v pristni slovenščini, katero se je prilastil iz .Domoljuba », samo da se njegov ogled v živinozdravniški modrosti zviša. Nrkoč sem poslušal njegovo baha-rijo, ko je pravil, du je b>l že pri več kot sto težk h porodih pri živalih različne vrste na pomoč In po-t< m (to je namreč njegov izraz), se mi je bilo za razjokati, ko sem moral zaklati ko2o, ki ni mogla pretrpeli porodnih bob čin. In poiem sem Martinovo kozo zdravil pri porodnih bohčinab. In ko je bila ozdravljena, obljubila mi je Marlinovka en liter črešnjevca in mi ga je (udi dala. In potem sem pri Novaku zdravil kravo, ki je »udi težko porodila, in potem sem tudi to srečno ozdravil.* Takole je govoril možicelj. Jaz s svoje strani in v imenu mnogih mu pa odgovarjam takole: .Predragi Tomazin. premodri in pobožni mož, velika glava v občinskem odboru, vodja vseh izprašanih bahic za živino raznih vrst i. L d , pridruži se v žlahto s konjedercem, magari celo z dunajskim, ki je obenem tudi rabelj I Živi še dolgo leti Jokaj in razjokaj se kadar boš pri porodnih bolečinah moral klati kose, ovce i. t. d. iz samega krščanskega usmiljenja 1 Pobiraj kuram jajca in jih kolji ter davi, ako ne bodo mogle nositi jaj-c. «In potem* bodi v pomoč pri težkih porodih pri vseh brejih kobilah, oslicah, kravah, kozah, ovc h in magari mačkah, ki tudi spadajo med domače živali.
Potemkin.
*  * *
Slovanski shod v Pragi je jako obro obiskan. Časopisje poudarja vtlik pomen tega shoda za kulturno in gospodarsko vzajemnost slovanskih narodov.
P epoved računanja v goldlnarskl veljavi.
Kakor znano, je ministrstvo za notranje zadeve pred kratkim izdalo odredbo, da se s 1. julijem t. 1. vpelje splošna kronska veljava. Vsled tega je torej prepovedana in kaznjiva vsaka nadaljna raba goldinarske veljave. Oblastva imajo strog nalog skrbno nadzorovati obrtne in druge zadruge, v kaki veljavi da poslujejo s btrankami. To velja slasti za goslilnicarje, kavaroarje in sploh obrtnike v prometu s strankami. P- sloj norajo biti vsi ceniki in vse tarife v kroniki veljavi; to velja zlasti za gorske vodnike, kopališča in zdravilišča, milnice in brodove. kako«- splob za taka podjetja. Obč n-►tvo se pravočasno opozarja na te določbe, da ne bo imelo nepotrebnih sitnosti.
Nove puike. Vojna uprava dela sedaj po-sku?e z novo avtomatično repetirko, ki jo je konstruirala avstrijska tovarna. Puška ima kaliber 6 5 mm ter je težka le 4 4 kg.
Denar po 50 vinarjev namerava izdati vlada, kakor je bilo Že prvotno določeno, pa se je upirala ogrska vlada. Ko se leta 1910 obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko, bo avstrijska vlada debla na to, da se uresniči njen načrt.
Navidesno mrtva. V Tourigdu na Angleškem je umrla nedavno žena želorrvškega uradnika Kartona. Ko so hoteli zabiti krsto, prosil je mož naj ga puste za trenotek samega, da se poslovi od ljubljene žene. Poljubil je ženo na lice ter pri trm začutil, da ji je 1 ce toplo. Brž so pozvali zdravnika, ki je konstatiral oavidezno smrt. Zeno so bili prijeli tako hudi krči, a je vse ve-dda, kaj se je godilo okrog nje, toda ni se mogla ganiti. S strahom je pričakovala, kako jo zabijejo v krsto ter jo pokopljejo, vendar ni mogla dati niti najmanjšega znamenja, da je živa. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer se ji zdravje vidno vrača.
Darila.
Upravništvo našega lista je prejelo t Za drnibo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba na Vrtu »Stare pošte* v Kranju, dne 12. julija 721 K 8 motom:
Če štejemo ena, dve, tri,
štiri, pet, šest, — sedem se izpusti.
in vse, kar s sedmo se množi!
Če pa pozabi kdo na to,
za družbo vinar da hitro!
Vozni red Kranj-Tržič
■ .j       veljaven od 6. Julija 1908.      ■ ■
Mešani vlaki
»j.	dop.	pop.	zv.
8'05	12-87	447	82!
820	12'62	502	8-47
8-34	1*06	516	9 oi
8-44	1*16	4-26	s-ii
863	1'26	5 35	9*2
Postaje
f Kranj
Naklo Duplje Krite Tržič
Mešani vlaki
•J.	dop	pop.	cv.
602	10 —	257	7«
5«	949	246	7«
5-89	937	234	7-»»
5J9	9-27	2'24	7 OB
5-J2	918	2-15	7-oo
Išče se
817
dojilj
akatera doji že najmanj tri mesece.
Kje? pove okrajna babica Ivana Potuček
v Kranju.
11
SB
i
B
a
e»
Kje P pove irpravništvo «tíorenjca».    312 2—1
©
o
Uplilii Ji      . .
se toči
pivo vrček (krngelca) po 20 vinarjev.
* Odlikovan i državnim darilom od * c. kr. trgovinskega in poljedelskega _Ministrstva_
jtajfiBfjSi Vinski |is
iz zajam'en<> pristnega vina in zajamčeno pristni risti
naravni jedilni kis
najboljšo blago, takozvana esenca, specialna znamka „V n«(ar Naiurei", zajamčeno Cist, popolnoma od-govarj;yoč avskr. zakonu življenskih sredstev od tvrdke
lr. tas if ti. Vidu ob Gliii Da Urnim
je dobili pri vseh večjih trgovcih na deželi. Zatorej naj si ga nabavi vsak ekonom, ki skrbi za svoje ljudi. .  Vsak večji trgovoc bo pri povzetju večje množine ceno I toliko  znižal, da ne bo nikomur več mar, kupovati , škodljivo in nevarno kisovo kislino od Židov, ki jo po deželi prodnjajo. 3it> 6—1
^^s^^asj|^(^^%pi^»^>sj^^*p»^ia^sa^%Mia^*%^Ms%
3
5t«H«»pferd liliji« milo
najboljše milo aa kožo.
Spodaj podpisana naznanja slavnemu občinstvu,
zlasti izletnikom, da je
preselila svojo KaVaroo Iz hiše štev. 112 v Tržiču v bišo štev. 161 istotam
kjer bode imela tudi
Zahvaljuje se svojim dosedanjim gostom za njih naklonjenost ter priporoča svojo kavarno, ki je v popolnoma prenovljenih prostorih, in svojo gostilno v obilen obisk in zagotavlja svo;e goste, da jim bo postregla z najboljšimi mrzlimi in gor-, kitni jedili, izbranimi pijačami in okrepčili.
V kavarni so na razpolago slovenski in nemški časopisi in nov biljard. 816
S spoštovanjem
Ivana Ganile,
kavarnaricn in goatilnlčarka Tržič štev. 161
Pozor! Kolesarji!
- Ker sem naročil veliko množino gumija naravnost iz tovarne, dajem izvrstno dobre plašče (mantelne) T~unolstno jraranoijo po Z mld. 80 kr., cevi (Šmube) po 8 fld. 40 kr. Tako nizkih cen ni ^na Kranjskem, Dalje kolesa iz najboljše in najza-l n®#vej3e tovarne Greger. Prostotek (Freilauf) iz-Wtrm lepo in trpežno kolo samo 70 gld., b-ez v^rostoteka 00 a*ld. Stara kolesa imam na izbero. . srapjob stare reči, dalnoglede, godala i. t. d. Po*
pravila se izvršujejo hitro in zanesljivo« ifeotfio«!   Harmonika vaake vrste.   301 3-8
5 Vmel B\mK IranjIOž.
Lotoma ^WW?ftyi^*Mfi
Urackc'.GO   70   30   rlü •
M. Podkrajšek
frizer ia dane in gospode LJubljana, Sv. Petra oosta SA. Filijalka 147 62-47  nasproti hotela „Union"
priporoča
«yst.m laik*
za gojitev las in za umivanj-i glave tvoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni auJilni aparat. Suši brez nadležne vročine Ne provzro-
čuje skrčenja las. Vpl va dob'o na pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnih vpletk strižrnib in zmetanih las.
Oddelek za dam s separatnim Vbodom.
Kupujejo se zmešani in odstrišeni lasje po najvišjih cenab.
ioq if y.i o a*i .'fif»irfl»sv v
QdfÉJ|«na Snitacto od južnega kolodvora
je vsak dan 818i
celo ml odprta.
Priporoča se najvljudneje p n. tujcem za n,no*obrojen poset g|f ^,„0.
saa*a»»%»s<ss»a>
Sirovo maslo, jajca in gozdni sad
Sil
6 -2
kupuje v vsaki množini
Henrik Dobiasch
DHHa| 16|2y Brundsteingasse 44.
s%^s^»^s%^s%^ss% ^^■%^sjpiVi|šiai^s^>a*i
314 f>21
1
Ustanovljeno leta 1385.
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih nr, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila to'no in ceno. Najnižje cene. ....... Priznana izborno blago.     ,.t...   1111
Samo edini poUkus ^t> sT**^ prtprlia.da
(stotato j« Ralnerjevo
318 52-1
mm
za usnje
čevlje in usnjene stvari
nepremočljive, r«3 ^r*5**^^ prožne in
mehke
zavito v podoljastih rdečih ikatljah po 5, 6,1 Kom. pri kj prUnano dobre kakovost
Julij Rainer, Beljak
12,16,2+^---3  //* 'V/j
3(avarna ,,3iirija"
£jubl]ans, Kolodvorska ulic« Itsv. 20
*'r' P. n. slavnemu občinstvu uljuIno naznanjam, da sem prevzel z današnjim dnem nanovo urejeno
kavarno ^ILIRIJA1'
katero bodem vodil kakor doslej nadalje, in se bodem potrudil — z orr m na svoje dolgoletno poslovanje v tej stroki — povsem zadostiti vsem zphtevam in željam slav. občinstva.
V kavarni sta na razpolago dva izvrstna biljarda (tvrdka Seiferl), posebna Igralna soba, kakor tudi vsi domači in tuji politični in ilustrirani daaopisl. 815 3-1
Izborne pijača, likerji, Gaj, kava i. t. d., vina v buteljkah vseh vrst. — Postrežba točns.
Vsem svojim dosedaojim gostom se tem potom za izkazano mi sa-upanje kot plačilni marker zahvaljujem, ter prosim, da mi to zaupanje ohranijo tudi naprej.
Za mnogobrojen obisk se najuljudneje priporoča
StOVO MlholIČ, poslovodja.
8
3J
SI1HGER
šivalne stroje
naj po kupuje le v nsiSih proda-jalrah, ki so jih spozna po teh r;p;snih tablah.
r==Jr=J~r
mm
Naj se ne pusti premotiti p*> pri-porcčiiih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGBR prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii stroji ae ne oddajo prekupcem, temveč ao jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu.
SINGER Co.
Ako. dražba la šivalne stroje Kranj it. 53. 19
Nova kubična knjiga I
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to doaedaj naj-boljla kubična knjiga. Kazalo 1
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; 2. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, de* belosti in širokosti; 5. Preračunjcnje eol v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevije; 12. Tabela, po kateri se izračuna teta lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko Izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 283 52— 26
Knjiga stane v močno celo platno vezana 5 K, po po iti 80 vin« več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri radunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta O SI 20 vini Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
JKaVricij 5»okj
ur ar
i Jesenicah Hlev. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihal«! prstane in warl2loe, po najnižjih oenah«
M0 Popravila wm
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1'40 K. Žepne ure od K 120 naprej, — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„lliTAOT"B
Kolesarske potrebščine
MB. Ako žalita imeti uro res dobro popravljeno jo ne tajajta taki*, ki urarija niti isuča&i niso. 17—76
I
41
Brata HLAVKA
fzdelovatolja kirurg, instrumentov atelje za ortop. aparate in bsndsže
£jubtjana9 Prešernove uL 5
priporu ata
svojo veliko zalego ob\ezil za zdravstvo in I o'niško postrežbo, bifejev, irig torjev, npatat v zu mrzle in inha-lacija s paro, iteril z rane obvtze in bendaže, kakor tudi nogavic zu srčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiianje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gum jevih p »teljnih podložk — Vse l>..n-ilaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—18 redbah p. n. gg. zdiavnikov. Zunanja naročila   o« Izvršujejo to6no,
hitro In diskretno. Galvanični p. nialovani zavod s obratom na motor. Popravila os izvršujejo točno jn otao.
)fr^ur==Jns=Jr=-JT=Jr-
Sladoled
299 26-10
najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava. Čokolada
i. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtu, Kranj.
Zunanja naročila točno In ce-* neje kot povsod drugod!«
Ludovik Borovnik
puskar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsa» ovrstnlh pu ¡5' za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr, pfeizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—39 f.i iiMtrovuol   oeullcl Reatonl,
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Sloiuikove   vali o e   ast. -4.
Stavdeto - ometio ii koostrokcijsko MlofiivilCtrttro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande,
stolpne križe, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 162- 35
valj iČni zastori (Rollbalken).
Zlate $1 ctinjf: Bcrlie, Pariz, Rim itd.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstilno^^^V sredstvo  ^ \ Q|>^
^V^O. Scydl
Xjubljanc, Spitat.-SMtar.u?. 7
S*
422-24
Tónnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivn-na v LJubljani
pri p- roča kot posebnost žage in v»e atroje za
ob Wovonj,' lesa. F i ,t h c i s • turbino oaohst o za ža^no naprave zve?a«M
ncpo»redno z vratikra. Sesalno - g fn cra t o rb k i
plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do '6 v. za konjsko silo in uro.
Edino pravi
Thierrvjev balzam
jo z zeleno znamko nune. 12/2 alt 6/1 steklenic aH pa 1 velika špccijnlna £tek'cntca s patentnim zaklepam 5 krom.
Thterryevo oentifoiljino mazilo
proti vs m še t ko staiim ranam, vnetjem, poškodbam, ge> rečici, k slini, knšlju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 vin. Razpošilja se le proti p v/.elju ali za naprej p slani dennr. Ti dve domači zdravili »ta povsod znani in že ed nekdaj sloveči, Naročili n j se naslavljajo na:
fcKtrnar A. Tkitrry |V fr^ni\ pri Rog. Staliti.
15—12
Zali ga večinoma po lekarnah.
Svoji k svojim!
256 62—19
Staroanana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinograiov po coni 30—50 vin. liter; potem s plsenjskim pivom «prazdroj» iz slov* če reške • Meščanske pivovarno, in tabornim protivln-skim pivom iz pivovarno kneza achvvarzenberga v Protivinu na Coškom, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem l. vrste, lastnega pridelka v sUklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošMja po 4e« I anici na vse kr3je avstrijsko-ogrsko države v sodih od 50 lil. naprej fraoko goriška postala.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
1 62-15
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze In druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Orelse
prva in največja, tovarna pooJ.in glinastih izdelkov v LJubljani.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
180—63
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
'priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
Največja tovarniška zaloga
vsakovrstnih slamnikov
Na drobno in dobolol
Ha drobno in dobolol
Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča ^alanterijaka  irx  modna trgovin«.
Antona Adamiča v Kranju
Glct-vsmi t*»|j.
Fini damski slamniki M liipajo po najnovejši obliki, Popravila se točno isvrlvjejo. Svila, svileni trakovi, Hip, cvetlice ter igle sa slamnike vedno v zalogi.
Oano brea kosiJktironoo! m
Bitne ▼rana in spodnji
Krila Predpasnike Hoderce Šerpe Pasove Ovratnike Niionoe Jabots Srajce Perilo Otročje oblekcel Krstne oprave
3
¿3
ar
s f
C3 Ü3
OQ
a»
09
a e
as
M
i I I
B >
H>5 52-34
■*r Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke
filijalka is Ljubljane 196
A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU
na glavnem trga v hiii g. Pavilarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantna klobuka za dama in otroke pariške in dunajske »odele. Žaisae klobuke. * Klobuke sprejemam v popravile.
====== Zunanja naročila točno. =======
■3 es
■a 3 es
os 03 55"
a -o t*
p
S
*e   2 £
30 m
•3 g
g B 33 >S 2
2 > » o 'S
g, W £ « O
cd
e *aT
Olace in svilnate
rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsniko Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum
Martinova oosta 20 S   £ a n if Martinova oosta 20
Postajališče električne cettne % ~™ «jP     železnice prt Sentpeterski cerkvi
LJUBLJANA ::: SalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva rtnke vrste r vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava za rile. Špeo/Jallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje fn vozički  po vsaki osni.
Modroel Iz Učna-tega omrežja, afrl-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
la spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, cele garniture.
ipeoljalltete v nevestinih balah. Ve-//«/ prostori, prh tllčno In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 52 ¿1(1.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZobotebiKii atiijl
Oton 5eydl
pri g. dr. E. Olabočidkii v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111.56 tu SPECIJALI8T.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovans ladruga i omejeni® poroitvoa
s podružnico na Jesenicah
sprejem hranilne Tlege od vsakega in jih obrestuje po
II Of
Rezervna zaklada iznaša:
(78.
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SV*0/, ali z l°/o amortizacijo, na menice pa po 69U. —- Eskompti-rajo se tudi trgovske menico.
Denarni promet v letu 1907.:
i mi
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
od 8. do 8. ure pop. iivzemil nedelje pop.
Poštno-hranilni čni račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-46
Isdsj« kotwoMîij -Qarenjcs*.
Hd*ov*#3Ï uredil* Ltfoilsv NINI.
Ustoifta $» M««k ïv, P», tamprvta t Kranju,