Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $ 3.- per year, 25^ per copy. Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" $1.40 FOR A F REE SLOVENIA O okostnjaki! Nepokopani vojščaki! Podzemski prebivalci kraških kitanj! Slovenija — Gora mrtvaških lobanj!!! Nad Triglavom visi jastreb, črn kot vran in kraka čez vse vrhove Domovine: Vojska nepokopanih okostnjakov čaka, da v miru počine! - Requiescant in pace: Jeremija Kalin, črna maša. Letnik VIII Volume VIII TORONTO, 1 NOVEMBER 1957 ŠTEVILKA 11 — NUMBER 11 AVTONOMISTICNA IZJAVA SLOVENSKIH KULTURNIH DELAVCEV / V okviru kulturnih večerov Slo- I 9. novembra 1918 je bila v Že- sam na seji začasnega narodnega venske kulturne akcije v Buenos nevi konferenca zastopnikov srbske HER MAJESTY QUEEN ELIZABETH THE SECOND Airesu je bilo 27 julija predavanje akademika Franca Erjavca o avto-nomistični izjavi slovenskih kulturnih delavcev 1. 1921. Zgoščena vsebina predavanja bi bila: V slovenski politični zgodovini se pojavlja "Slovensko vprašanje" vedno, kadar smo prišli v ožji stik z Južnimi Slovani. Sprva se je postavljalo predvsem v obliki vprašanja skupnega iezika, v bistvu pa je šlo za ohranitev slovenske kulturne individualnosti na splošno. Vsi veliki slovenski duhovi so dosledno odklanjali vsako zlitje cz. žrtvovanje slovenstva. V koiikor pa so imela'ta vprašanja politični značaj, so si bili vsi edini v želji po kar najtesnejši vzajemnosti s slovanskim jugom. Vse 19. stoletje nikomur niti na misel ni prišla zahteva po samostojni slovenski ■ državi. S "slovenskim vprašanjem" v političnem smislu so se začele resno ukvarjati slovenske poliUčne stranko šele ob bosenski krizi 1. 1908. Vse so želele politično zedinjenje vseh južnoslovanskih pokrajin v eno državno-pravno telo. Najbolj pravilno je izrazil jedro vprašanja Ivan Cankar v predavanju, ki ga je imel 12. aprila 1913 v Ljubljani, ko je dejal, da je jugoslovansko vprašanje izključno politično. "Kako jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo v jezikovnem smilnu pa zame sploh ne obstoji... Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci, a po kulturni obotojc med nami jako močne razlike". vlade, Jugoslovanskega odbora in Narodnega veča, ki je končala z izjavo, da je nova država nedeljiva celota in dualistično urejena, dokler ji ne da dokončne ustave velika skupščina zedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta "ženevski pakt'' je pravi anahronizem in ga zato nista mogli priznati niti srbska vlada niti Narodno vece. Pri predhodnih razpravah o zedinjenju so bile vse slovenske stranke (SLS, JDS in JSDS) edine, naj se ustvari enotna država in vlada za vsa tri plemena. 1. decembra 1918 je bilo v Beogradu razglašeno zedinjenje. V novi državi Tako so bili tedaj vsi Slovenci za zedinjenje: o položaju Slovencev v novi državi pa ni nihče razmišljal in malokateri so vsaj megleno poznali razmere med Hrvati in Srbi. Vsem je bilo samo po sebi razumljivo, da bo v novi državi zagotovljena slovenska kulturna individualnost in da se bo mogla svobodno razmahniti, zato so se brez pomislekov predajali obče-slovenski želji po svobodi: nikogar niso motili izrazi o troimenem narodu, o enotni državi, o treh plemenih itd. če bi kdo nnčel taka vprašanja v času, ko je stal narod prestavništva 12. marca 1919 predlagal, naj se poročilo verifika-cijskega odbora ne bere tudi v slovenščini; da je 7. oktobra 1920 izjavil na shodu v Mariboru, da je SLS za državno edinstvo in da odklanja vsak trializem, da v načelu ni zato, da se mora izvršiti pokrajinska razdelitev po plemenih, ampak naj bodo merodajni gospodarski in kulturni interesi. Ustavna skupščina Pri volitvah v ustavno skupščino ni dobila nobena slovenska stranka toliko glasov, da bi bila upravičena trditi, da zastopa narod. Slovenci kot narod torej nismo imeli v ustavni skupščini določnega skupnega stališča. Manjšina je bila odkrito za centralizem, ostali pa niso vedeli, kakšno stališče naj bi zavzeli. V takem položaju se je na Prepeluhov predlog odločila trojica "mladih", ki je zapustila JSDS — Fran Erjavec, dr. Lončar in Prepeluh — da izvedejo organizacijo sku.pne avtonomistične izjave slovenskih kidturnih delavcev in prve Jugoslavije središče in značilnost političnega hotenja Slovencev. Naši politiki je dala konkreten cilj in duha, ki ga je že v naslednjih mesecih povzela SLS, plaho pa tudi narodni socialisti. Zadela je pa tudi na močan odpor, katerega kratkovidnost danes vsi živo občutimo in ki je rodil prav nasprotno, kajti po vseh žalostnih izkušnjah danes ne zahtevamo več samo skromne avtonomije, ampak federalistično organizacijo demokratične Jugoslavije. Odziv izjave Neposredni odmevi avtonomistične izjave so bili, da sta jo Slovenskih narod in Jutro ostro napadla in označila kot na klerikalni mlin speljano vodo; uradno glasilo SLS "Novi čas" jo je pozdravilo z zadoščenjem, da stoje slo-veski kulturni delavci na istem av-tonomistečnem stališču kot ga zastopa stranka na političnem polju; socialistični "Naprej" pa je ugotovil, da išče ljudstvo, ki ga težijo vedno večja revščina in davki, krivca in da ga je našlo v centralizmu; če se razmere ne bodo spremenile, bo raslo avtonomistično gibanje še naprej. Vsa časopisna polemika ob tej izjavi je ponovno dokazala nizek nivo naše politične publicistike in politične zrelosti našega izobraženstva. Svoj odmev pa je našla izjava tudi v ustavni This is Slovenia da tako podpro slovenske avtono- , „_..,. mistične napore v ustavni skupšči- fUpSCmi> kjer JO ie naPadel P05" ni. Zamisel so izvedli in februarska številka revije "Naši zapiski" je 1. 1921 objavila na uvodnem m^etu lanec Slovenske kmečke stranke dr. B. Vošnjak, češ da je naperjena proti državi in da sta njena JEZERSKO "Avtonomistično izjavo", ki jo je duSevna očeta dva bivša kn^ni- podpisalo 43 -ug&Niih -slovenskih čarja dunajske dvorne knjižnice. kulturnih delavcev. Uvodoma pra- Na proŠnjo Vseučllišklh Profesorjev v borbi na življanje in smrt, bi vijo, da so bili slovenski kulturni Ivfna Prljatelja in Franceta Kid" Med vojno H.R.H. PRINCE PHILIP ^mMHSMMMmm Vladarski obisk Pozornost cele Amerike je bila za dokaj dni osredotočena na obisku kraljice Elizabete ter princa Filipa v Kanadi in ZDA. Kot nalašč za to naročeno krasno vreme ter bajna barvitost kanadske jeseni sta izvabila nepregledne množice na ceste, koder se je pomikal kraljevi sprevod. Neštete množice pa so prisostvovale slovesnostim pri televizijskih aparatih, ki so prenašali celoten spored. Višek obiska je bil nagovor kraljice Elizabete po radiju in televiziji ter slovesni pričetek zasedanja kanadskega parlamenta. Pivič v zgodovini Kanade se je primerilo, da je odprl zasedanje zbornice vladar sam. Obisk kraljice Elizabete v ZDA je bil deloma manj formalen kot v Kanadi, vzbujal pa ni skoraj nič manjšega navdušenja kot v Kanadi. Sprejem, ki ga je kraljevi par doživel v ZDA uradno in neuradno, je presegel vse dosedanje sprejeme tujih vladarjev. Iščem prijatelja Kdor ve za naslov g. Janeza TERAŽA, rojonega 23. februarja 1921 v Dolnjem Boštanju, mehanika;, poročenega, ki se je preselil 1. 1948 v Argentino, se naproša, da sporoči njegov naslov uredništvu Slovenske države v Torontu. Prva svetovna vojna je postavila na kocko sam obstoj slovenskega naroda. Dr. J. E. Krek je videl našo rešitev samo v naslonitvi na jugoslovanstvo. To je določno izrazil v razgovoru z dr. Roguljo v Zagrebu 1. 1916, ko mu je govoril o eni državi z močnim centralnim parlamentom, s provincami, ki naj bi se oblikovale po gospodarskih potrebah in bi imele svoje pokrajinske zbore, katerih ®krb naj bi bila predvsem za gospodarstvo, in končal z znanim geslom: cn vladar, ena država od Beljaka do Soluna in mnogo, mnogo svobode. Koncem 1. 1917 in 1918 se samo še redki resno mislili pri razpravljanju o jugoslovanskem vprašanju na habsburški okvir. Nihče — razen Albina Prepeluha — pa tudi ni resno razmišljal o notranji ureditvi bodoče države. Šele poleti 1918 je o tem razpravljal na seji ustavnega odseka "Narodnega sveta" dr. šuklje in menil, naj bi bila Jugoslavija razdeljena na več upravnih enot — ena med njimi naj bi smatrali vsi to za škodljivo slabitev skupnih sil. Nato je predavatelj podrobno razčlenil spor v JSDS, kjer so staii "stari" sprva na avstrijskem, pozneje pa na jugoslovanskem centralističnem stališču, dočim so se "mladi", ki so prišli iz Masarykove šole (Dermota, Lončar) vključili v majniško deklaracijsko gibanje in so bili za popolno avtonomijo v zedinjeni Jugoslaviji. Njih vodilni ideolog je bil Albin Prepeluh — Abditus. Ta spor je končno privedel v 1. 1919/1920 do popolnega preloma. Stari so se odločili za centralizem, del mladih jc šel v komunizem, drugi del pa, ki se je zbiral okrog "Naših zapiskov", je zagovarjel avtonomijo. Pri razpravljanju o notranji ureditvi zedinjene države so poka-popolno dezorientiranost. Najprej je zavzela določno stališče JDS, ki se je izrekla za centralizem in uni-tarizem. V tem smilu so izdali njeni duševni delavci že 23. novembra 1918 pesebno izjavo, v kateri so med drugim odklonili vsako separatistično stremljenje kot Jugoslaviji škodljivo, slovenskemu plemenu pa naravnost pogubno. Podobno stališče je zavzela tudi JSDS, v kateri jc zmagalo dr. Korunovo centralistično stališče. V SLS pa so se začela oblikovati vidna de- biia Slovenija — vsaka z deželnim' centralistična gledanja šele v letih zborom, ki naj bi urejal med dru- j 1919 in 1920 in sicer predvsem pri gim zemljiško kulturno, osnovno ljudstvu samem in pa pri onih, šolstvo, ceste, dočim naj bi spadalo ju so [men -lz iastne skušnje pri v delokrog osrednjega parlamenta delu deželne vlade neprestano pri-srednje in visoko šolstvo, želez- ijk,0 okušati tehnično nesposobnost niče, plovba in drugo. Sel je celo centralizirane državne in njeno ne-tako daleč, da je predlagal, naj bi razumevanje za sloveske razmere. Slovenci vsaj začasno odnehali od Predavatelj je navedel več prime-za-hteve po lastni univerzi. |rov v dokaz> kabo so se tedaj v 29. oktobra je razglasilo presedi- SI»S križala različna mnenja, n.pr. stvo Narodnega sveta nače osvobo- da je njen poslevodeči podnačelnik jenje. šele naslednja dva dni so se Bogumil .Remec izjavil na stran- stranke dogovorile o prvi sloven- kinem zborovanju, da potrebuje , Nobelovo mirovno nagrado so ski vladi in prosile "Narodno ve- država močne, centralne zakonoda- podelili le«:os bivšemu zunanjemu če", naj nam jo imenuje. Ker je je ni naj se Slovenci ne pulimo ministru Kanade in bivšemu pred- bil tedaj v Zagrebu pravi politični za svoje zgodovinske meje, če na- sedniku OZN g. Lestonu B. Pear- delavci od nekdaj glasniki narodnega in državnega edinstva in smatrajo zato Jugoslavijo za utelešenje svojega ideala, za politično nujnost mednarodne varnosti in s tem narodne svobode. Individualnosti pozameznih pokrajin pa ni mogoče hipoma in nasilno spremeniti — narodno in državno edinstvo naj se gradi v smeri višje sinteze na podlagi organičnega razvoja dosedanje strukture gospodarskega in kulturnega življenja. Glede na vse to se izrekajo slovenski kulturni delavci za avtonomijo slovenskega, že itak dovolj razkosanega ozemlja in isicer v takem obsegu, ki ne bi slabi moči države, ampak jo kre-il, dajajoč razmah individualnim silam edinic. Avtonomistična izjava je šele pravi začetek t. zv. avtonomistič-nega gibanja, ki je bilo ves čas riča je uvedel vseučiliški senat (Nadaljevanje na drugi strani) "... Eastwards from Ljubljana, the mountains are progressively lower. Twentyfive miles away is the Pohorje range, which reac-hes j ust over 5,200 feet, the last of the high mountains before one comes to the broad glacial plainlands and rolling hill country which are the rich agricultural distriets of the republic. Those who seek a revealing surprise should here visit the little tovvn of Gornji Grad. After travelling for miles through wild, forest mountains, ali at once one finds oneself in this township, so miniature and precisely ordered that it migiht be a mode. prepa-red for exhibition. On the cultivated slopes arountt uis com stands stooked, as in Scotland, on poles or tripodes. The con-trast of the town's straight paved street, of its cleany lime-■vvashed houses, its sence of ancient urbanity, is staggering"... From "Yugoslav Life and Landscape", by Alec Brown, London and New York 1954. Študija o slovenskih novonaseljencih Kanadčan - Nobelov nagrajenec (Prošnja) Podpisani pripravljam obširno angleško sociološko razpravo o vseh tistih Slovencih na tujem, ki so odšli od doma po drugi svetovni vojni ali med vojno. Mislim, da je v interesu vseh Slovencev, da bi bila študija čim popolnejša in kot taka zanesljiv informativni vir za tujce in tudi za domačo slovensko javnost. Zato se obračam na vse slovenske novonaseljence po vsem svetu s prošnjo, da bi pri težavni nalogi zbiranja podatkov po svojih najboljših močeh sodelovali. (1) Lepo prosim uredništva vseh slov. novonsaljenskih listov, revij in glasil, javnih in internih, da mi po možnosti pošljejo po en izvod vsake številke od začetka izhajanja in mi list dostavljajo do konca leta 1958. Na kahik dvajset takili listov sem naročnik, vendar se zdi da jih izhaja, ali 'jih je izhajalo v taboriščih in drugod, dvakrat oli trikrat več. Enako prosim za vse tiste številke domačih in tujih listov, ki prinašajo kakršno koli vest vse številke od prve do konca leta 1958. Priporočam se tudi za primerke vseh tistih listov, taboriščnih in drugih, ki so medtem prenehali izhajati. Po uporabi bom gradivo rad'vrnil ali predal kaki kulturni ustanovi. (2) Lepo prosim vodstva .vseh novonaseljenskih društev in ustanov v kateri koli državi izven Slovenije za poročila o svojem članstvu, odnosih in delovanju in za naslov osebe, pri kateri bi mogel boditi najaljnje potrebne podatke o organizaciji, oz. ustanovi. Hvaležen bi bil za kopije ali prepise vsefh poročil in zapisnikov. Enako bom hvaležen vsem "mešanim'' organizacijam, v katerih delujejo tudi no-vonaseljenci, za poročila o številu, odnosih in delovanju novonaseljenskih članiv. (3) Prireditelje kakršnih koli novonaseljenskih ali mešanih prireditev, zborovanj, nastopov, zabav in sestankov vljudno prosim za poročila o tem delovanju, ki naj po možnosti vsebujejo kraj in datum, o slovenskih novonaseljencih. Ker približno število nastopajočih in so moja osebna sredstva zelo skromna in ker me bo študija, poleg nekaterih drugih podvzetij, še vedno stala precej časa in tudi denarja in ker je v interesu vse skup^ r.osti, da je vse gradivo vključeno, bi bil hvaležen, če bi mogla uredništva žrtvovati po en izvod vsake številke v ta namen zastonj. Kjer jim to ni mogoče, naj mi, prosim, sporoče ceno in plačilne pogoje za nem trgu, vljudno prosim, da mi pošljejo po en izvod vsake take knjige ali brošure po običajni ceni. Enako prosim vse novonaseljence, ki bi bili voljni tudi na ta način pomagati, da mi pošljejo pisma, ki so jith sprejeli, od kar so od doma, za sosialno psihološko analizo mišljenja, problemov in prilagoditve. Kdor želi pisma nazaj, naj sporoči naslov, kamor naj bi jih v zalepljeni pošiljki vrnil. Za ostale imena niso važna in jih lahko odpošljejo anonimno. — Vse dosedanje prošnje veljajo za novonaseljence v kateri koli državi izven Slovenije. (5) Pri večini novonaseljencev v slov. naselbinah v Združenih državah in v Kanadi pa se bom po moiinosti drugo leto zgla-sil, da bi tako dobil tudi čim več kolikor mogoče zanesljivih "drobnih" podatkov o njihovih pogledih, delu, težavah in napredku. Nobeno ime ne bo objavljeno, v kolikor bi kdo sam tega ne želel oziroma dovolil. Namen študije je znanstveno analizirati naše poglede, problede, probleme in uspehe, spoznati našo podobo in pota, da bomo mogli graditi na zanesljivih dejstvih, istočasno pa- objektivno seznaniti znanstvenike in politike z novo slovensko emigracijo. Študija je v okrilju univerze in ni nadomestilo za druga potrebna reprezentativna • Sovjetski gospodarstveniki so po enem letu spoznali, da njihova kaos, je vlada prva slovenska vla- rekuje to blagor celote; da je vo- sonu, enemu izmed resnih kandi-'najnovejša petletka ne bo uspela, da prve mesece res suvereno. V ^ dil dr. Korošec v Beogradu izra- datov za novega voditelja liberalne Da bi zakrili zadrego, so razglasili notranji politiki je bilo njeno delo žito centralistično politiko in da sta stranke, ki bo prevzel mesto po nov sedemletni načrt, po katerem uspešno, v zunanji politiki pa je se prav zaradi tega delno razšla z bivšem ministrskem predsedniku nameravajo prekositi proizvodnjo bila nesposobna. b Idr. Brejcem: da je dr. Korošec St. Laurentu. iv 1. 1965. udeležbe, krater opis programa in eventuelne pripombe. Prosim, naj nihče teh poročil ne opusti, kajti podvzetja, o katerih so pisali v slo- v interesu vseh je, da jih registri- venskem tisku drugi pisci ali moja ramo in opišemo ter imamo tako malenkost, vedno pri rokah spričevalo svoje visoke slovenske kulture. PrišIa ie končno Prožnost, da se novonaseljenci tudi na ta način (4) Vse novonaseljence prosim, predstavimo. Prosim, da bi vsi po da mi po možnosti sporočijo vsak svojih najboljših močeh sodelovali pomemben dogodek, ki ni bil ob- in Poslali vse razpoložljivo gradivo jalvljen v našem tisku, n.pr., o us- P°datke čim prcj' Liste' P°™- pehih, a tudi o težavah in nesrečah Clla °rganizacij in ustanov naših beguncev v svetu, o njihovi V °bhkl koplj Ietnih P°ročil>' prilagoditvi, o narodnih in vzgojnih prave' kronike' pisma in nasvete problemih, itd. Založnike tistih knjig, ki kakor koli razpravljajo ali poročajo o slov. novonaseljencih, a jih ni na tukajšnjem knjiž- hvaležno sprejema. Edi Gobec 86 E. 11 Ave. Columbus 1, Ohlo. AVTONOMISTIČNA-IZJAVA SLOVENSKIH KULTURNIH DELAVCEV , (Nadaljevanje s prve strani) preiskavo in izjavil 10. junija 1920, stališča, ki ga SLS zastopa v poli-da so dr. Vošnjakove izjave neres- liki in da jo je JDS časopisje TRAGEDIJA GENERACIJE r.icne in neutemeljene. Slovenska avtonomistična strem-jenja so bila vodilna skozi vse na- takoj razglasilo za vodo na klerikalni mlin! Te obrabne pripombe pa seveda pore slovenske politike, čeprav so prav nič ne zmanjšujejo vredn:sti jih naši poslanski -predstavniki v Beogradu stalno zapostavljali svo- in pomembnosti predavanja, ki je hotelo prikazati stvarno važno cb- jim trenutnim ozkim strankarskim dobje slovenske politične zgodevi- koristim. Opombe k predavanju Tako torej predavanje, katerega značilnost je, da je prineslo nove podatke za slovensko politično zgodovino polpretekle dobe in jo je osvetlilo z nove strani, kar bo gotovo sprožilo nadaljnje razpravljanje. V predavanje je bilo vključenih mnogo osebnih spominov, ki so bili sicer zanimivi, a so ga raztegnili tako, da ni bilo več časa za debato. Akademski način obravnavanja snovi, ki je lasten predavanjem SKA, je mestoma motil preveč polemičen slog in nekatere presploš-ne in preostre oznake prvakov tedanje dobe. Predavatelj je vsaj petkrat ponovil, da nismo Slovenci zahtevali do najnovejših dni svoje samostojne države. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga sicer lahko mirno ugotovimo, ki pa ni posebno važno. Argumentacija zahteve po samostojni državi ima svojo tehtnost v sedanji slovenski in mednarodni stvarnosti, tako da ni nobene potrebe, da bi se zatekali k potvar-janju preteklosti (sicer se pa tudi ne spominjam, da bi kdaj kdo to poskušal). To ve dobro predavatelj sam, ki je sodeloval v letih, ko je živel v Rimu, v "Akcijskem odboru za samostojno slovensko državo". Slovenski narod se je razvijal kot vsak živ organizem in je vzporedno s svojo zrelostjo in v skladu z zunanjimi okoliščinami postavljal svoje narodo-politične zahteve. Najprej smo zahtevali možnost nemoteno razvijati svojo narodno — kulturno individualnost, danes pa — politično dozoreli — stremimo po najpopolnejši obliki narodne svobode, po lastni samostojni državi......... Predavatelj je označil ženevski pakt kot časovno neskladnost, kar pa ni, pač pa prav nasprotno. Je dokaz zrele presoje tedanjega političnega položaja (dr. Korošec se je trudil, da bi zmagovalci priznali "Narodno veče" za zaveznišKO vlado ter tako zavarovali obstoj nova države pred nevarnostjo Londonskega pakta na eni strani ter dosegel isto ravan s kraljevino Srbijo pri pogajanjih za zedinjenje.) in miselnosti srbskih politikov, ki so gledali le na srbke koristi. Morda bi lahko našli prav v "incidentu okrog ženevskega pakta" ključ za odgovor, zakaj je dr. Korošec prilagodil v sledečih mesecih svojo taktiko srbski miselnosti, dokler ni postalo jasno, da narod od tega nima koristi in je zato prešel v odprto avtonomistično borbo. Dr. Koročec ni hotel pisat: zgodovine, kako smo se zedinili, čeprav je sprva to nameraval. Znano je, da ni pisal svojih spominov, niti ni delal političnih zapiskov (to so vedeli vsi v Beogradu) — samo za to, da je užival večje zaupanje ter bil boljše informiran. Iz istega razloga in da bi si ne delal težav v politiki, tudi ni hotel razkrivati svojih grenkih doživljajev v Ženevi in v ustavni skupščini. Gotovo je, da ima avtonomistič-na izjava svoj velik narodno-poli-tični pomen, vendar pa predavatelj ni prepričljivo dokazal, da bi bila res začetek slovenskega avtonomis-tičnega gibanja, prva Iočilnica duhov v slovenski politični zgodovini in da je SLS po njej prevzela av-tonomističnega duha v politiki. Dejstvo je namreč, da je bil že prvi statut Narodnega veča zgrajen na načelu avtonomije, da je v tem duhu dobila Slovenija samostojno vlado, da naj bi bila država urejena po ženevskem paktu dualistično do sprejetja nove ustave, da je uradno glasilo SLS pozdravilo avtonomistično izjavo kot ne. Samo z objektivno analizo uspehov in napak naše polpretekle dobe bomo lahko prišli do zaključkov, ki bodo koristili sedanjosti in bodočnosti. Predavatelj je pokazal, da smo stopili Slovenci v Jugoslavijo nepripravljeni. V skupno državo smo šli s slepim zaupanjem v bratska čustva, brez poznanja miselnosti Hrvatov in Srbov, brez predhodnega dogovora in jamstva, naivno in brez logike smo govorili o enem narodu, treh kulturah, treh plemenih, pripravljeni smo bili žrtvovati bistvene, osnovne pravice (narodne meje!) v korist ostalih narodov Jugoslavije itd. Tako ravnanje bi bilo možno psi hološko razložiti iz- silne želje po svobodi, politično pa je bilo napačno in to toliko bolj, ker so imeli naši politiki dovolj skušenj večna -rodne države. Zanimivo je tudi dejstvo, da so imeli naši politiki dovolj poguma pri rušenju monarhije, dočim niso delali pri grajen ju svobodne države vedno dovolj hitro in odločno (n.pr. osvobodilna borba generala Maistra in slovenska vlada). Ob tem razmišljanju se nam kar sam* vsiljuje primerjava z odločitvami slovenskih politikov ob koncu druge svetovne vojne. Tudi 3. maja 1945 so bile slovenske stranke na Taboru edine in okli-cale slovensko državo, a so jo vključile brez jamstev v jugoslovanski okvir in naslonile na dva najmočnejša centralistična opornika na kraljevino in kraljevo vojsko. Tudi tedaj niso imeli politiki poguma oklicati samostojno državo in zahtevati samo odločitev naroda. Oklica države niso pripravljali niti doma (povezovanje z mihajlovičev-stom) niti v tujini. Kot so bili postavljeni pred idvršeno dejstvo odposlanci Narodnega veča v Beogradu, tako bi se zgodilo iudi 1. 1945 in se bo zgodilo vedno, kadar bomo šlo Slovenci iskat svojo samostojnost v beograjski parlament. Ob dveh velikih zgodovinskih prilikah smo bili Slovenci nepripravljeni in premalo pogumni. To naj nam bo v nauk za bodočnost. Politično zmotno je geslo: najprej osvobojenje, potem pa se bomo pogovorili o vsem drugem. Pravilno je: vzporedno z borbo za osvobojenje morajo iti napori za samostojno državo In za samoodloči-tev naroda, v vatero meddržavno zvezo se hoče vključiti, če in kadar bodo tedaj narekovale koristi slovenskega naroda. Za tako rešitev moramo iskati zaveznikov med južno slovanskimi narodi in v mednarodnem svetu. To bi moraia biti vodilna nit slovenske emigrantske politike. Pavle Verbic Predor v svetov je Na splošno presenečenje Zapada, ki še vedno kaj rad podcenjuje Slovane, je sovjetskim znanstvenikom uspelo, da so uspešni izstrelili v vsemirje majhen planet, ki kroži okrog zemlje. Pričakujejo, da bodo za obletnico oktoberske revolucije izstrelili nov planet. Sput-nik, kakor so imenovali ta umetni planete, bo vsekakor imel nekaj dobrih posledic: Vse bolj se oglašajo glasovi, ki trdijo, da je celotni šolski sestav Amerike, ki povdarja predvsem praktične vede, v jedru zgrešen. Ameriški znanstveniki so pospešili svoja prizadevanja, da izstrelijo podoben planet. Politiki Zapada so spoznali, da morajo opustiti svoj partikularizem in združiti vse svoje moči v skupnem delu tudi na znanstvenem področju. Le skupno sodelovanje svobodnih more biti kos pogojem, ki jih ob velikih žrtvah za večino prebivalcev nudi komu-okrepitev j nistična diktatura. 7. oktobra 1925 je v Ljubljani umrl zadnji deželni glavar vojvo-dine Kranjske, dr. Ivan šušteršič. j V svojem srcu je odnesel v večnost j (ragiko generacije mož, ki so desetletja delali in se žrtvovali za svoj narod, pa odhajali s politične pozOrnice ponižani in razžaljeni i:i so danes skoraj pozabljeni. Med redkimi, ki so imeli pogum slediti dr. šušteršiču tudi na Kalvarijo, jo bil mladi tržiški župnik Matija ikerbec. Skoraj štirideset let po dogodkh, ki so devedli do šušter-šičevega padca, piše o delu in stremljenjih prvega voditelja Slovenske ljudske stranke. Dobo petindvajsetih let pred izbruhom prve svetovne vojne označuje oster svetovnonazorski konflikt, prvi v zgodovini slovenskega naroda. Ta konOikt se je razvil iz literarnega boja in se kmalu prenesel na vsa področja javnega življenja. V svojem začetku je bil to konflikt med miselnostjo, ki so jo mladi intelegenti prinašali iz svetovnih univerz in provincijalizmom, kakor nekoč konflikt med dunajskim študentom Barago in kranjskimi janzeisti. In kot tak je imel v začetku neko zgodovinsko opravičenost. Kmalu pa se je ta konflikt razvil v nasvrotje do Cerkve in klera in s tem zgubil svojo zgodovinsko opravičenost, saj ni imel ničesar, kar bi lahko nudil v zameno za krščanstvo in nikogar, ki bi nadomestil kler pri delu za narodno prebujo. Navzlic razdvojenosti, ki jo je puščal za sabo, pa je bila to doba zmagoslavnega pohoda slovenske misli. Ta doba je bila bogata na možeh, ki so času vtisnili pečat svoje osebnosti. Missia, Mau-nič, Tavčar, Hribar, Šušteršič, Janez Ev. Krek, Lampe in najmiajši med njimi dr. Anton Korošec. Razumljivo je, da je v času, ki ga odlikuje možfca markantnili osebnosti, težko opredeliti delo in zasluge, še težje pa postane to delo, kadar poglede zameglijo politične strasti. V to dobo, ko se je literarni boj razraščal v svetovnonazorski konflikt, spada nastop in delo dr. Ivana šušteršiča ter njegovega intimnega sodelavca, duhovika dr. Evgena Lampeta. Msgr. škerbec je svojemu delu dal naslov: Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja. Vendar služi ta pregled le kot okvir za zgodovino šušteršičevega javnega udejstvo-vanja in naporov njegovih sodelavcev. To delo samo po sebi še ni zgodovina, utegne pa postati va-žen zgodovinski vir, saj so bili vsaj v času pred drugo svetovno vojno Škerbcu na razpolago zgodovinski viri, ki so danes verjetno izgubljeni: dnevnik dr. Evgena Lampeta, korespondenca dekana Lavrenčiča, šušteršičev arhiv, poleg tega pa je Škerbec črpal še iz šušteršičeve brošure "Moj odgovor" in iz lastnih spominov, saj je z mnogimi voditelji iz polpretekle, dobe vzdrževal osebne stike. Zato moramo pri branju škerbčeve knjige pred končo sodbo odgovoriti na vsa vorašanja, ki si jih zastavlja zgodovinska metodologija, predvsem ali je mogel in hotel kritično govoriti o dobi, v kateri je sam igral svojo vlogo kot zvest pristaš dr. Ivana šušteršiča. Toda tudi tako ohrani delo še vedno svojo vrednost, saj je avtor posredoval našemu rodu informacije, ki so bile samo njemu znane. Obenem pa opozoril Slovence na krivico, ki je bila storjena možem, ki so tri desetletja delali za svoj narod, pa so danes skoraj pozabljeni. Delo dr. Ivana šušteršiča, dr. Evgena Lampeta in njunih prijateljev našemu rodu ni dovolj zano. Njihov lik je bil cesto izmaličen, njihovo delo pa so često pripisovali drugim. Dr. šušteršič je aktivno sodeloval pri ustanovitvi katoliškega političnega društva, leta 1898 pa je bil prvič izvoljen v dunajski parlament. Od tedaj je ostal na krmilu slovenske politike vse do konca prve svetovne vojne. Dr. Evgen Lampe je posegel v javno življenje nekaj let pozneje. Njegovo delo je veljalo predvsem kranjski deželi, kjer je ostal na vodstvu kranjske deželne- politike vse do Šušteršičevega padca, šušteršič govori o dr. Evgenu Lam-' pčtu kot svojem intimnem sode- lavcu, ki je imel sjov delež v vseh venec nikoli minister. Prvi in ztidn-naporih in uspehih šušteršiča. Zato ji je bil dr. Žolger. Pri tem pa pri opinsovanju šušteršičevega de- moramo upoštevati še to, da je bilo ln ne bomo posebej govorili o dr. Engenu Lampetu. Delo za gospodarski dvig Žusteršičevo delo za gospodarski dvig slovenskega ljudstva je širši javnosti skoraj nepoznano. Tudi tisti, ki poznajo šušteršičevo delo v politiki, malo ali nič ne vede o njegovem delu za gospodarski dvig slovenskega ljudstva. V delu za gospodarski dvig, zlasti v zadružništvu, so bili pionirji štajerski Slovenci: Jože in Mihael Vošnjak. Vendar moremo smatrati šušteršiča kot enega pionirjev zadruznega gibanja na Kranjskem. S tem je šušteršič pomagal ustvarjati ekonomske osnove za politični in kulturni prerod Slovencev. In njegovo delo na gospodarskem polju nikakor ni malenkostno. Leta 1893. je šušteršič sestavil pravila za Vzajemno podporno društvo, iz katerega se je razvila Vzajemna posojilnica, ki je postala po pni svetovni vojni večinski delničar hotela Union, šušteršič je bil tudi med ustanovitelji Ljudske posojilnice v Ljubljani; bil je načelnik upravnega odbora 17 let ni ves ta čas opravljal to delo popolnoma brezplačno. In v tem je bilo dokaj požrtvovalonsti. Da bi se mo- slovensko ozemlje deljeno, na štajerskem so bili Slovenci v borbi z Nemci in njihovim kapitalom, na Goriškem, v Istri in Trstu pa z Italjani. V takih razmerah morejo z uspehom usmerjati usodo narodov le politični geniji, šušteršič je igral v dunajskem parlamentu vlogo, ki je daleč presegala skromni obseg slovenskih razmer. Svoje cilje je šušteršič dosegal: 1) z borbo za uvedbo splošne in enake volilne pravice. Ta prizadevanja so bila uspešna in kot posledica tega so Slovenci prevzeli oblast v kranjskem deželnem zboru in povečali število poslancev v dunajskem parlamentu za osem; 2.) s povezavo slovenskih in slovanskih poslancev v enoten parlamentarni klub, ki je štel preko 100 poslancev in. čigar predsednik je bil dr. šušteršič; 3.) z osebnimi zvezami s prestolonaslednikom Francom Ferdinandom in minis-terskim predsednikom grofom Stiirghkom so dale povod sumni-čenju, s katerim je Janez Ev. Krek poskušal pridobiti zase škofa Jeg-Nadaljevanje me cetsti strani) TRPEŽNE NOGAVICE ZA DELO Brez ozira na to, kakšne in kako težke potrebujete, našli jih boste v veliki izbiri. PENMANOVIH NOGAVIC ZA DELO! Za katere koli se boste odločili, boste ugotovili, da je bil kup najboljši za to ceno. WS-10-4 TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868 Ivo Kermavner - šesldesetlefnik Šestdesetletnico rojstva je slavil mednarodni prvak v telovadbi Ivo gel popolnoma posvetiti zadružne- Kermavner. V teku svojega tako bo mu delu, se je šušteršič celo odpovedal poslanskemu mandatu za nekaj let. Malo znano dejstvo je tudi, da je bil dr. Ivan šušteršič ja slovenske domovine gatega življenja je ponesel slavo slovenskega imena daleč preko me- v Strass- prvi predsednik Gospodarske zveze burg' Brno' Koln' Pragc' Pomen in šele po njegovem odstopu je "jeg0V€ga dela daleč presega ozki postal predsednik dr. Janez Ev. okvir športnega "dejstvovanja, saj Krek. V času, ko je bil šušteršič 80 po njem tujci sp°znavali naš deželni glavar, je deželni zbor narod in naše napore' Ko 80 se kranjski uzakonil posebni garan- vračali z mednarodnih tekmovanj cijski zakon v zaščito denarnih v svoje domovine> so s sabo nosili vlog. Kot deželni glavar kranjski vest' da je dil zmag'Ovalec na tek-je saniral finance sv,oje dežele s mah Ivo' Kcrmavner' sin malega tem, da je izposloval za Kranjsko slovenskega naroda, ki živi tam povečani delež iz državnega davka n6kje med gorami ob Jadranskem na žganje. Med vojno sta šušter- morju' Zat oje prav> da se ob tem šič in Lampe us+r.novila takozvano jubileiu zamislimo in poklonimo "Deželno mesto" za vnovčevanje živine, s tem je dobila dežela monopol za nakup in prodajo klavne živine. Vojaškim oblastem je dilo prepovedano rekviriranje živine. Dobavo živine za vojsko je prevzela deželna vlada. Kmetje so bili zaščiteni pred samovoljo vojaških oblasti. Ves dobiček od nakupa in prodaje klavne živine je pripadal deželi. Nekmečkemu prebivalstvu, je bil omogočen nakup mesa >o nizkih cenah. Dohodki Deželnega mesta So omogočili ustanovitev deželnih pristav za rejo plemenske živine. Ob koncu vojne je prva narodna vlada likvidirala deželne pristave in prodala živino pod ceno. K temu moramo že dodati šušteršičevo in Lampetovo prizadevanje za elekrifikacijo kranjske dežele, zlasti ustanovitev elektrarne na Završnici. S tem delom je šušteršič pomagal ustvarjati ekonomske osnove kulturnega in političnega življenja na Slovenskem. merju. Zato je prav, da se ob tem možu, ki je vse sile žrtvoval svojemu narodu, da bi v zdravem telesu živela zdrava duša Kulturni fond šušteršič je dal tudi inicijato za ustanovitev Kulturnega fonda v vrednosti 10 milijonov kron. odgovarjajoča vsaj 100 milijonov predvojnih dinarjev. Sušteršičvo politično delo šušteršič si ni sam zastavil ciljev svoje politike. Narekovale so jih razmere same: Združena Slovenija, uničenje namških postojank na Slovenskem, uveljavljanje sloven-kega jezika v šoli in združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno avtonomno celoto. Da bomo mogli pravično soditi o uspehih, pa tudi o težavah Sušteršičeve politike, moramo najprej premotriti sredstva, ki so bila šušteršiču na razpolago za dosego njegovih ciljev. Ta sredstava so bila skromna. V dunajskem parlamentu so- imeli Slovenci le 15 poslancev od 425. Pozneje po uvedbi splošne volilne pravice pa 23 od 516. Vendar niti ti poslanci niso vsi sledili Sušteršičevemu političnemu vodstvu. Vojska je bila v rokah Nemcev in vse do prevrata ni bil Slo- Ivo Kermavner se je rodil v Mali vasi pri Ježici. Njegov oče je bil vodnjakarski in tesarski mojster. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, toda njegove študije je prekinila prva svetovna vojna. Leta 1915 je bil poklican k vojakom in osial na fronti vse do razsula Avstro-Oger-ske. Že kot enajstleten fant je Ivo Kermavner stopil v Orla na Ježici. Toda po vstopu v gimnazijo se jo posvetil nekaj let nogometu in to s precejšnjem uspehom, saj je komaj šestnajstleten nastopil v prvem , moštvu Ilirije. Ob Katoliškem sho-j du pa se je ob pogledu na nastopajoče Orle znova navdušil za telo-| vadbo, vpisal se je kar v dva Orlovska odseka, da je lahko telovadil štiri večere v tednu; Po končani vojni je obnovil orlovski odsek na Ježici in ko je bil ob nastanku SHs ponovno mobiliziran, je še kot vojak obnovil orlovsko organizacijo v Celju ter pripravil nastopa v Celju in St.Juriju ob Junžni železnici. Leta 1920 je Kermavner sodeloval pri pripravah za mednarodni tabor v Mariboru, kjer so poleg Slovencev nastopili še Hrvatje, Čehi in Francozi. V Mariboru je Kermavner prvikrat dosegel prvo ( mesto. Leta 1921 so šli slovenski Orli prvikrat na mednarodne tekme v inozemstvo. V Strassburgu v Franciji je slovenska orlovska vrsta, v kateri je nastopal tudi Kermavner, odnesla prvo mesto med 70 tekmovalnimi vrstami. Med tem čason se je Kermavner že povzpel do vodilnega mesta v slovenski orlovski organizaciji. Dr. Joža Basaj je bil predsednik, Ivo Kermavner pa načelnik Slovenske orlovske zveze. Avgusta 1922 je bil v Brnu slovanski orlovski tabor. Tabor v Brniu je bil do takrat največja orlovska manifestacija, saj je prisostvovalo nad 120.000 gledalcev. V tekmovanju med posamezniki je Kermavner odnesel p r v o mesto, drugi je bil Švicar Deola, tretji pa Francoz. Tudi slovenska vrsta (Kermavner, Varšek, Pavlič, Rihar in drugi) je dosegla ponovno prvo mesto. Ti uspehi so bili plod velikih žrtev7. Med pripravami za tekme so tekmovalci stanovali v ljubljanskem Marijanišču, vstajali ob petih zjutraj, da so skupaj vadili proste vaje, ob pol osmih pa je Kermavner odšel v službo. Od leta 1920 je bil v službi pri Gradbenem ravnateljstvu Deželne vlade, pozneje pa pri Ljubljanskem oblastvenem odboru in banski upravi. Leta 1923 so bile v Parizu mednarodne tekme katoliških telovadcev. Slovenska orlovska vrsta ja med številnimi dosegla zopet prvo mesto, pri tekmovanjih posameznikov pa se je Kermavner takrat ponesrečil. Leta 1924 je bila Olimpijada v Slovenija se je veselila tega uspeha in ob povratku iz Kolna so slovenski skupini priredili v Ljubljani slovesni sprejem. V tej dobi je tudi orlovstvo v Sloveniji doseglo svoj višek. Slovenski Orel je imel okrog 30 tisoč članov. Leta 1929 je bil vseslovanski orlovski tabor v Pragi. Bila je to največja orlovska manifestacija, največje mednarodne tekme tako pt številu vrst kakor po številu posameznikov. Mednarodnih tekmovanj so se udeležile Francija, Nemčija, Slovenija, Hrvatska, češka, sudetski Nemci in Avstrija. Nastope je gledalo 150.000 ljudi. Med tekmovalnimi vrstami je bila zopet prva slovenska vrsta. V tekmovanju posameznikov je dosegel prvo mesto Ivo Kermavner, drugo pa tudi Slovernec Drago Ulaga! Ta veliki uspeh pa je bil labodjki spev slovenskega orlov-stva. Decembra istega leta je izšel zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki je razpustil vse do tedaj obstoječe telesnovzgojne organizacije in jim dal tri tedne roka za priključitev vsedrzavnl telovadni organizaciji: Sokol kraljevine Jugoslavije. Na izrednem občnem zboru delegatov slovenskega Orla je bil sprejet soglasni sklep, vstopiti v enotno telesnovzgojno organizacijo, ako se opusti ime Sokol in Tyrševa ideologija. Režim seveda tega ni sprejel, ker mu je šlo predvsem za monopol in enotnost državnega sokolstva, ki naj bi po svoje krepko pcmsgalo pri zatiranju in likvidiranju različnih narodnosti Parizu. Kermavner je predlagal v Jugoslaviji in pri uvajanju nov skupni nastop najboljših sokolskih in orlovskih telovadcev. Ta poizkus pa se je ponesrečil, ker je Sokol mešano telovadno vrsto odklonil, češ da bi različnost svetovnih na- ga, enotnega in umetnega "jugo-slovenstva". Po razpustu Orla je državna oblast budno pazila in preprečevala vsako nadaljnje delovanja Orla v Sloveniji. Ivo Kermavner zorov škodljivo vpivala na tekmo- je sedaj osredotočil svoje delo- valce. Posledica ■ tega je bila, da ja na Olimpijadi v Parizu odnesla prvo mesto italijanska vrsta, Sokoli pa komaj četrto, na Olimpijadi v Amsterdamu tretje, v Berlinu pa komaj šesto mesto. Narodno čast pa je reševal sokolski telovadec Štukelj, ki je med posamezniki dosegal prva mesta. Leta 1927 je bil v Nemčiji tako zvani Deutsches Turnfest in mednarodne tekme v Kolnu. Slovensko tekmovalno skupino so spremljali takratni duhovni vodja Slovenske orlovske zveze, kasnejši ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, prof. Ovsenek in Lekan Jože. Mednarodnih tekmovanj so se udeležili Nemci, Italijani, Švicarji, Holand-ci, Slovenci in Avstrijci. Vršile so se tekme vrst in posameznikov. Bilo je najlepše tekmovanje in največji uspeh Kerrnav-nerja. Nastopil in tekmoval je v mešanem dvanajsteroboju, ki je najvišje in najtežje tekmovanje za telovadca. Pred samimi tujimi sodniki in med nad 200 tekmovalci je Ivo Kermavner dosegel prvo Planina in kot sodnik pri Jugoslov. vanje na športnem področju, predvsem pri klubih Primorje, lahkoatletski zvezi. Obenem pa se je s svojimi sodelavci pripravljal na čas, ko bo mogoče zopet obnoviti Orla. Posvečal se je teoretičnemu študiju, pripravljal vaje, obenem pa z drugimi vrhunskimi telovadci telovadil, Ca bi bili pripravljeni na čas, ko bo mogoče zopet javno nastopiti. V letu 1932 je Kermavner prevzel športno rubriko "Slovenca" in jo urejeval vse do začetka druge svetovne vojne. Tudi kot športni poročevalec si je Kermavner pridobil velike zasluge. Saj je s svojim strokovnim zanjem in razgledanostjo dvignil športno rubriko na lepo višino. Kot poročevalec "Slovenca" se je ude-ežil vseh važnih športnih prireditev doma in v tujini: Antwerpen, Breslau, Dunaj, Budinpešta, zimska Olimpijada v - Garmiseh-Patenkir-chenu, Olimpijada v Berlinu in tekme v Parizu. Kermavner pa ni bil samo odličen telovadec, pač pa tudi odličen mesto. Kermavner je bil takrat' organizator. V Slov. orlovski Zvezi veliko presenečenje vsega tekmo- | in kasneje pri ZFO je zavzemal vanja, saj je bil edini nenemškl j vodilna mesta, bil je predsednik zmagovalec na teh tekmah. Vsa (Nadaljevanje na tretji strani) MED SLOVENCI Toronto ! ZBRANI OB OGNJU... • Za zahvalni dan (Thanksgiving) so se zbrali Slovenci iz Toronta na pikniku v Scarborough ter spekli na ražnju malega prašička. Bil je prijeten popoldan. Vsi udeleženci so si zaželeli še več takih prijetnih izletov. • Slovenski kulturni krožek v To-rontu je imel letos že dva sestanka v dvoranici, ki jo daje na razpolago gdč. Justina Grizon na 2089 Dufferin Str. Na prvem sestanku smo slišali pesmi, ki so združenje z ženitovan-jem na Dolenjskem in v Prlekiji, drugi sestanek pa je bil deloma posvečen spominu pok. skladatelja ir. pesnika Ivana Zormana iz Cle-velanda, deloma pa Slovaški. O Slo- > s, vaški in njenih problemi n je predaval predsednik Slovaškega narodnega sveta dr. Jožef Kirsch-baum. Predavatelju so Slovenci in Slovenija dobit) znani, saj je bil večkrat v Sloveniji še kot akademik in tudi pozne ter pozna glavne osebnosti slovenskega javnega življenja pred 1. 1945. Prikazal je položaj Slovaške v zadnji vojni in pozneje ter borbo Slovakov za samostojnost. Bodočnost Slovaške vidi predavatelj v svobodni slovaški državi, ki bo enakopravni član kake širše srednjeevropske federacije. Oba sestanka sta bila dobro obiskana. Prihodnji sestanek bo 17. novembra. •. 26. oktodra sta si podelila zakrament sv. zakona v slovenski cerkvi v Torontu gdč. Judita Makarovič in jurist Janez Senica, ki je sedaj blagajnik Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka, želimo obilo božjega blagoslova! • Pri Willoivdaleški edinici Združenja staršev in učiteljev je oro-čal Rudolf Čuješ o okrožnici Pija XI. o krščanski vzgoji mladine. • Rekordno višino vlog je imela Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka v Torontu ob zaključku septembra t. 1. 360 članov je imelo 144.273.32 $ vlog, 93 članov pe je imelo izposojenih 102.460.71 $. ZVON ŽELJA NA BLEDU Ivo Kermavner - šešttiesetletnik (Nadaljevanje s druge strani) Planine, vodja državne atletske ekipe in sodnik na Balkanijadi v Atenah, bil je med organizatorji velikih prireditev kakor Evharistič-ni kongres, Mednarodni mladinski dnevi ZFO v Ljubljani, Gasilski kongres in številni nastopi in akademije. Leta 1943 je prevzel pri Pokrajinski upravi referat za telesno vzgojo. Na tem mestu je ostal do 23. dec. 1944, ko go je zaprla Gestapo in je ostal v zaporu vse do odhoda iz Ljubljane maja 1945. V Vetrinju je dobil bradljo in začel skupno z Varškom poučevati telovadbo. V taborišču Peggez na Tirolskem in kasneje v špitalskem taborišču je poučeval telovadbo v slov. šolah. Od leta 1949 dalje živi v Clevelandu skupno s svojim sinom Janezon in njegovo družino ter še vedno sodeluje pri vseh važnejših prireditvah. Kermavnerjevo delo na področju telesne vzgoje pa še čaka pisca, ki bi to delo opisal v posebni knjigi, ki bi slovenski mladini govorila, da je skrivnost uspeha v ■vztrajnosti in požrtvovalnosti. Ivo Kermavner — Bog živi! Na mnoga leta! Chicago 5 350.000:— od te vsote pa so zbrali farani s posameznimi zneski in razna društva skupaj četrt milijona dolarjev. Slovesno blagoslovitev in pontifikalno sv. mašo je imel clev. pomožni' škof Kroll, popoldne pa je bil v novi in polno zasedeni dvorani slavnosti banket, ki ga je vodil šentviški župnik preč.g. Baznik. Med številimi od-ličniki in gosti teh slavnosti sta bila tudi ljubljanski škof dr. Gre-gorij Rožman in clevelandski župan Celebreeze. Vsem faranom šentviške, največje slovenske fare v USA, kakor tudi njihovemu župniku g. Bazniku iskreno čestitamo. • Pevski zbor Korotan (dirigent Metod Milač) je obhajal 6. obletnico svojega obstoja in delovanja. Poleg številnih nastopov pri raznih prireditvah pred domačo in tujo publiko je priredil v teku svojega delovanja tudi 5 samostojnih koncertov slov. narodnih in umetnih pesmi v Clevelandu, dalje nastop v Lemontu (Illilnols) In pa koncert v Torontu (Kanada), ki ga je organizirala torontska SNZ. Zbor je izdal tudi prvo svojo LP-ploščo: "Tebi in o Tebi pojem," ki obsega 11 pesmi. Čestitamo in želimo še mnogo uspehov! THE LADY CAN'T TAKE MUCH MORE OF THIS Miiwaukee • Občni zbor .Slov. .Narodne Zveze v Chicagu bo prvo nedeljo v novembru. Ob tej priliki bo tudi kratka proslava slov. narodnega praznika. • Plesna prireditev Slov. rad>-jskega kluba v soboto dne 28. septembra v veliki Pilsen dvorani je prav lepo uspela. Igrali sta dve godbi: Ed. Korosa in .Roman Pos-sedi. Glavni dobitek večera, 21". barvni telelvizijski aparat, je dobil naš naročnik g. Lojze Grašič, Šisti prebitek prireditve bo šel za dom slov. rad. kluba • .40 urno pobožnost pri Sv.Ste-1 fanu sta letos vodila p.A.Madie in Jerome Sedlak iz Lemonta v — angleškem jeziku. • Na sestanku SNZ dne 29. sep-tembra je poročal predsednik Mirko Geratič o sestanku silov.drž.gi-banja v Clevelandu in o tekočih zadevah. • Alred Fišinger, med slovenskimi rojaki v Chicagu dobro poznani pianist se je preselil v svojo lastno hišo na 1911 W.21 Pl. K podjetnosti naše čestitke! • Farni bazar je bil v nedeljo 20. in 27. oktobra. • Priprave za prvi kongres ABN (Antiboljshevik front of Nations), ki bo prihodnje leto v New Vorku, so v polnem teku Čikaska podružnica ABN je prevzela na svoja ramena precej odgovornosti. — V soboto dne 5. oktobra je bila v Clevelandu konferenca ABN, katere so se udeležili številni zastopniki raznih narodnosti. • Glasbena Matica (dirigent Anton Šubelj) bo 3. nov. vprizorila Bi-zetovo opero v štirih dejanjih: Carmen — v slovenskem jeziku. Naslovno vlogo bo pela mezzoso-pranistka June Priče. Za izredno uspelo vprizoritvijo Massenetove opere "Marija Magdalena" Mošnjo spomlad bo vpri-zoritev celotne opere Carmen gotovo eden največjih glasbenih dogodkov med clevelandskimi Slovenci to sezono. ® Slov. radijska oddaja, ki jo pod naslovom: "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" vodita Sane šuš-teršič in Radoslav Menart, je meseca oktobra, stopla v peto leto uspešnega delovanja. Čestitamo! • Slovenski oder, ki ima za seboj že lepo vrsto let dela in uspehov, bo letošnjo sezono pričel meseca novembra z vprizoritvijo Jurčičevega Desetega brata. S svojimi igrami podpira Slov. oder karita-tivno delo Lige. • Dramatsko društvo Lilija pričen ja letošnjo sezono v nedeljo 3. nov. z veseloigro "Svojeglavček". • Zlatomašniški jubilej prevzv. ško fa dr. Gregorija Rožmana so clevelandski Slovenci proslavili na praznik Kristusa Kralja. O siav-nostih bomo poročali v prihodnji številki. ® Ustanovni občni zbor clevelan-dske podružnice Zveze slov. proti-komunističnih borcev je bil v Baragovem domu dne 18. oktobra t.l. Cleveland • Nova dvorana pri slov. fari sv. Vida je bila 22. sept slovesno blagoslovljena. Velika in krasna zgradna ima več moderno opremljenih prostorov in prostorno dvorano (za okrog 1000 sedežev), ki je istočasno tudi telovadnica. Tučli {oder je zgrajen in opremljen pod vsemi sodobnimi vidiki. Celotni stroški zgradbe znašajo okrog FRANCOSKI KROJ SPODNJIH HLAČ Tesno se prilegajoče, hladne, udobne... Fino tkane iz mehkega krtač-nega bombaža.. Ploščati šivi., vseskozi elastični pas in dvojna sprednja stran — trdna opora, odgovarjajoče majice. W-19-56 • 8. oktobra sta prispela iz Slovenije k svo jemu sinu v Milwaukee g. Rok in Ga. Antonija Kunovar. V tej deželi imata vse še živeče otroke in več drugih sorodnikov.. Želimo obilo sreče v novi domovini. • V Waukegenu sta se poročila gdč. Vera Dremšek iz Žužemberka in g. Jože Ornik iz Št. Petra pri Mariboru. Sedaj živita v Milvvaukee. Obilo sreče na skupni življenski poti. • Slovensko društvo "Triglav" je imelo 20. oktobra svoj redni letni občni zbor v cerkveni dvorani. Zbor je potekal v bratskem duhu in ponovno dokazal da nas Slovence različnih mišljenj prav slovenstvo lepo in uspešno združuje. Društvo vodi slovensko sobotno šolo v farni dvorani. Učitelj je požrtvovalni g. Dimitrij Kralj. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Franjo Mejač ter več drugih odbornikov, na novo pa gg. Rudi in Janez Kotar ter g. Fr. Škof • V ZDA se množi število stavk. V 1. 1958 bo po verjetnosti več velikih stavk, ker poteče dokaj delavskih pogodb z velikimi podjetniki. Zaradi naraščajoče draginje zahtevajo delavci višje plače, ki je pa podjetniki nisa voljni plačati, ker mnogo panog industrije proz vaja več kot ljudje pokupijo. • NATO je vključila Španijo v verigo radarskih postaj, ki so stal no na straži za morebitni napad od Turčije do Norveške. • Sonce so slikali s teleskopično kamero v višini 15 'vi milj v zraku. Kamero so dvignili tako visoko z balonom. Znanstveniki upajo, da jim bedo te fotografiije, ki so bile posnete doslej najbližje soncu, nudile novo gradivo za preučevanje sončnih učinkov. Posneli so 8.000 slik. • Iz Nemčije poročajo, da je uspelo sovjetskim agentom zas tru-piti bivšega sovjetskega agenta Koslova, ki se je izneveril komunistom, ko so ga poslali na Zapad 1. 1954 z nalogo, naj ubije nekega protikomunista. Kohlbv se je aktivno udejstvova! v protikomunis-tičnih vrstah, kar mu je bilo toliko lažje, ker je dobro ponzal komunistično vohunsko organizacijo, saj je bil sam 13 let njen član. • Komunistična Jugoslavija je priznala, komunistični režim v Vzhodni Nemčiji ter vzpostavila z njim redne diplomatske odnose. To je izzvalo seveda nevoljo v Zapad-ni Nemčiji, ki je zagrozila z odpo- COSULICH BOŽIČNI PAKETI. PROSTI CARINE Popolno jamstvo za vse naše pošiljke, ki jih prejemnik dobi v 20 do 25 dneh. Kvaliteta našega blaga je vedno provodztedna. 100 lbs Najfinejša kanadska bela moka "Golden Sun" do zadnje postaje prejemnika ..........................................$10.50 100 lbs Riža, do zadnje postaje prejemnika ...........$18.75 STANDARD PAKETI PROSTI CARINE NAROČITE SI "BARAGOVO PRATIKO" ZA LETO 1958 Stane s poštnino vred $-1.50 kar je poslati v Money Odru, čeku, ali gotovini na spodnji naslov. Letošnja Pratika je zelo zanimiva in vsak naročnik je bo vesel. Ne ostanite brez nje. Naklada je nizka in lahko poide, vsak čas. Baragova Pratika 6519 VEST 34TH STR., BERWYN, ILL., U.S.A. vedjo diplomatskih odnošajev ter prenehanjem gospodarske ter vojaške pomoči Jugoslaviji. • Social Order, mesečna revija, ki jo izdajejo jezuit je v St. Louisu, je objavila v oktoberski številki obširen članek dr. Cirila Zebota, naslovljen "Communism Unmasked" v kateri razpravlja o znani Djilaso- vi knjigi. Milovan Djilas je bil za knjigo obsojen za nadaljnjih sedem let. Pri razpravi je izjavil, da se bo zagovarjal, če bo smel biti navzoč tudi tisk, česar mu seveda niso dovolili. Sedaj skušajo vodilni kulturniki sveta poslati podpisano prošnjo Titu, naj Djilasa oprosti. • Po podatkih "Zemljevida mist-jonov na svetu" je katoličanov okrog 500.000.000 ali 18.5 % svetovnega prebivalstva. Največ katoličanov je v Braziliji (54.405.000), Italiji (47.775.920), Franciji (36,-418.740)1 in v ZDA (34.386.351). Kanada ima 6.825.000 katoličnov, kar predstavlja 43.7 % od vssga prebivalstva. Podatki se nanašajo na 1. 1957. • Za predsednika svetovne žo-sistovske organizacije so izvolili Kanadčana Roma Maionea iz Mont-reala, ki so ga kanadski škof je poslali pred dvema letoma v Rim, da bi pomagal pripraviti svetovni kongres laičnega apostolata. • Katoliški Litvanci so postavili križ nad cerkvijo kanadskih mučencev pri Midlandu v Kanadi v spomin žrtvam komunizma v domovini. • V ZDA je v prvem polletju tega leta naraslo zločinov za 8.4 % v primeri s prvim polletjem lanskega leta. • Število konkurzov v ZDA je: v letu od 1. julija 1956 do 30. ju-: ni j a 1957 naraslo za 12.000 primerov in je doseglo rekordno višino | 73.621 primerov. Okrog 80 % pre- j zadolžencev je bilo delavcev, ki! njihovi dohodki niso sledili dovolj hitro že 12 mesecev stalno naraš- ; čajocim življenjskim stroškom. • Za glavnega tajnika Organiza- 'lovno izvoljen cije Zedinjenih Narodov je bil po-; marskjold. Paket st. 54 . - _ $21.15 24 lb kave. 10 kg kave 10 kg riža 10 kg sladkorja 3 kg kave 1.5 kg riža Paket st. 55 __________ $21.65 5 kg kave 5 kg bakalara 3 kg sladkorja 3 kg riža 2 kg testenine Paket st. 71 __________ $12.60 10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave Paket st. 98 _________ $36.85 100 lbs bele moke 22 lbs testenine 22 lbs sladkorja 22 lbs masti 11 lbs riža 6 lbs kave 4 lbs mila za pranje 4 kom. toaletnega mila Paket st. 56 _______________ $26.30 7.5 kg kave 5 kg sladkorja 2 kg mlečne čokolade 1 kg kakao 1/2 kg čaja 1/2 kg popra v zrnju Zahtevajte naše cenike za sestavo paketov po Vašf. želji kot tudi naš popolni cenik za standard pakete in ostale hišne potrebščine, za radijske aparate, kolesa, motorna kolesa, hladilnike, šivalne stroje, motorje za čolne, harmonike, zdravila, blago, platno itd. 600 DIN ZA <1.00 dospe popolnoma garantirano v 12 do 20 dneh, preko Narodne Banke. — Za vsako pošiljko, neglede, kako je velika, stroški $1.00. ODOBRENA POTOVALNA PISARNA Prodajamo karte za ladje in zrakoplove, oskrbimo potne liste in vizume, kakor tudi Krstne liste in druge dokumente iz domovine. Za vse garantiramo. Oskrbimo zastopnike za poroko na daljavo. Cosulich Travel Service 279 QUEEN STREET WEST, TORONTO, ONT., CANADA TELEFON: EMpire 6—3877 MARY LINDA BEAUTY SALON Short Street OB. S409 (Eglinton in Dufferin) Mrs. S. GLAC Šved Dag Ham- SLOVENCI KUPUJEJO v slovenski trgovini Joe Gomilar 1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce. Prav sedaj pa ima izvrstno kislo repo i ajdovo moko. Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago! SVOJI K SVOJIM OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH, DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA: CARL VIPAVEC DARILNI PAKETI ZA BOŽIČ * SOLIDNOST — HITRA ODPREMA — GARANCIJA Je poznano skozi 6 let našega dela z darilnimi pošiljkami. 100 lbs. bele I vrste Kanadske moke "Hard Wheat" $ 10- Cene do 100 lbs. riža Splendor extra Brillato s 17.25 prejemnika. 37 lbs. čiste svinjske masti $ 12,- Gotovi Standard paketi, popolnomi prosti carine. — Cene do zadnje pošte ali železniške postaje prejemnika. Paket SDD 31 $16.90 10 lbs. kave 10 lbs. riža 10 lbs. masti 10 lbs. sladkorja Paket SDD 35 $20.75 24 lbs. kave Paketi SDD 11 3 kg kave 3 kg sladkorja 3 kg riža $8.75 Paket SDD 22 $21.30 50 lbs. bele moke 9 lbs. olja (4 kg) 6 lbs. kave 10 lbs. sladkorja 5 lbs. riža 1/4 lbs. popra 2 kom. milo za lice Paket SDD 16 $26.50 10 kg kave 10 kg sladkorja 10 kg makaronov Paket SDD 12 $35.00 100 lbs. be-le Ia moke 22 lbs. špagetov 20 lbs. masti 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 6 lbs. kave 4 lbs. milo pralno 5 kom. milo toai. Paket SDD 24 $13.40 20 lbs. sladkorja 5 lbs. kave Ia 2 lbs. čokolade 1 lbs. kakao 1/2 lbs. čaja 1/2 lbs. popra 5 kom. milo za lice Paket SDD 4 $44.65 200 lbs. bele Ia moke 37 lbs. masti 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža Carol 6 lbs. kave_________ Paket SDD 18 $22.00 100 lbs. bele Ia moke 37 lbs. čiste masti Pošiljamo radio aparate — kolesa — šivalne stroje — pralne stroje — hladilnike (frižiderje) — harmonike — motorje — in razne druge tehnične predmete__Zdravila po receptih zdravnikov. Pišite, kdor nima, po naš kompleten cenik s cenami poedine hrane, — 36 Standard paketi, tehničnimi predmeti, tekstila in razno drugo blago SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO, TRST Naš zastopnik za Kanado in U.S.A . Paket SDD 17 $16.70 20 lbs. be-le moke 10 lbs. masti 10 lbs. riža 10 lbs. sladkorja 6 lbs. kave Santos 278 Bathurst St., SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 434 DUNDAS ST. W. POŠILJAM DENAR Din. 600. ANDREJ KAČIČNIK TORONTO, ONT. (CANADA) TEL. EM. 4-5045 za Dol. 1.- uradno preko Narodne banke s polno garancijo — z zračni pošto in brzojavno Prejemnik dobi denar na svojo pošto v 12 do .14 dneh. Stroški pošiljke 80 <,- brez ozira na znesek koliko se pošlje. Za sigurnost Vašega denarja, Garancijski Bond št. 209779 General Insuranse. KNJIGE IN REVIJE Milovan Djilas, The New Clas*, An Analysis of the Communist System„ (Praeger $3.95) Zakaj je vzbudila knjiga Milo-vana Djilasa "The New Class" tako nenavadno ter široko pozornost eelo predno je izšla? O avtorju so mnogo pisali izven komunističnega sveta najprej kot-o intelektualnem voditelju Titove borbe s Stalinom v letih 1948-53. Po Stalinovi smrti je izgubil Titovo naklonjenost, ker je pričel kritizirati komunistične zlorabe v Jugoslaviji sami. Ko je Djilas obsodil sovjetsko intervencijo na Madžarskem preteklo jesen, ga je Tito končno dal zapreti. Za svoje trenutno junaško stališče proti zlu komunizma, ki se mu je predal pred 25 leti, se mora Djilas modra zahvaliti svoji domovini upornikov Črni gori. Da je bil sposoben izraziti svoje prepričljive razloge svojega spreobrnjenja v odlični knjigi moramo pa pripisati njegovi predkomunistični vzgoji. Nihče, čigar duha je oblikoval izključno komunizem, ne bi mogel napisati takšno mojstrovino domače pameti, ki jo izraža z logiko, ki se ji ni mogoče ustavljati, in v sočnih podobah, od katerih jih bo nekaj gotovo ostalo v naši leposlovni dediščini kot biseri človekove misli in besede. Djilasova knjige je vzbudila toliko nepričakovanega zanimanja deloma. 1. Ker je prva kritična knjiga o komunizmu, ki jo je napisal nekdo, ki je bil do nedavnega eden vodilnih komunistov na svetu. 2. Ker je pisal knjigo v isti deželi, ki jo je sam pomagal zasužnjiti komunistični tiraniji. Djilasova heroična pristnost brez primere daje njegovi izpovedi v knjigi edinstveni značaj. Toda so še drugi razlogi: Se obstojajo fanatični komunisti v nekomunističnem delu sveta. še vedno imamo "sopotnike" na Zapadu. Množice v Aziji, ki po nobenem merilu niso komunistične, še vedno ne vedo, ali naj morda ne iščejo in upajo na izboljšanje svoje obupne revščine pod zastavo komunizma. Končno je na svetu še mnogo prepričanih protikomunistov, ki vedo, da pomeni komunizem na oblasti totalitarno diktaturo, ki je nc odobravajo. Kadar pa primerjajo zlo komunizma z drugimi totalitarnimi sestavi ali celo z nazadnjaškimi oblikami primitivnega kapitalizma ali kolonialne nadvlade, kaj radi smatrajo komunizem za manjše zlo. Opravičujejo ga, češ da je njegova brutalnost vsaj samo sredstvo za uresničenje človečan-skih ciljev. Predvsem tem raznim skupinam more Djilas povdati marsikaj važnega kar jim bo odprlo oči. Na kratko analizira Djilas komunistični sestav takole: - Leninovi komunisti, manjšina kakih 80.000 poklicnih revolucionarjev v deželi z nad 100 milijoni prebivalcev, so utrdili diktaturo, ki ni združevala zgolj vse tradicio-nalde politične sile, marveč so si privzeli tudi celotno upravo vsega narodnega premoženja, ki so ga brez usmiljenja "kolektivizirali". Stalin je ta totalitarni sestav popolne koncentracije oblasti izpopolnil ter mu dodal nadzorstvo stranke nad izražanjem človeških misli. Djilasova knjiga zato tako dobro odpira oči, ker realistično opisuje, kako je izvedel ta totalitarni sestav ne prehod narodnega gospodarstva v skupno lastnino brezrazredne družbe, marveč komunistično stranko v nov razred absolutističnih ob-lasntikov ter lasntikov vsega na svetu. Sedaj sestava ne morejo TRAGEDIJA GENERACIJE (Nadaljevanje z druge strani) liča. šušteršičev odgorov je jasen: "Kot deželni glavar sem imel gi-gantično nalogo in vezane roke. Nikdar ne bi bil uspel rešiti deželo, da ne bi bil užival vsaj nekaj ugleda pri merodajnih dunajskih krogih in da ne bi bil razpolagal z dobrimi osebnimi zvezami, zlasti z ministerkim predsenikon Stiirgh-kom." Toda uspehi niso izostali: nov občinski red, ki je uničil zadnja nemčurska gnezda po deželi, je bil njegovo delo. Enako njegov deželni šolskonadzorstveni zakon, ki je dal deželnemu šolskemu svetu prvič slovensko večino. Trializem in Majniš-ka deklaracija Pod trializmon razumemo prizadevanje za preureditev Avstroo-gerske monarhije v skupnost narodov, v kateri bi poleg Nemcev in Madžarov tudi Južni Slovani tvorili svojo avtonomno skupnost. Višek so ta prizadevanja dosegla z Majniško deklaracijo. Sušteršičevo ime se le redko omenja v zvezi z Majniško deklaracijo, čeprav optimist: "Ko so dosegli industrializacijo, ne more novi razred delati nič drugega kot krepiti svojo surovo silo ter ropati ljudstvo..." Zdi se, da Djilas upa, da "oo njegov junaški zgled potegnil za sabo dovolj vodilnih komunistov, ki bodo zrušili novi razred od znotraj. Djilasov neomejen osebni pogum ga opravičuje do takega heroičnega upanja. jo bil šušteršič med podpisniki Majniške deklacije. Bistvene ideje Majniške deklaracije so obsežene že že eno uro pijani" (Šušteršič). Odmev nečesa dalnjega Msgr. Skcrbec pogosto govori o v spomenici, ki jo je šušteršič leta Kranjcih, Štajercih in Korošcih. 1909 naslovil na prestolonaslednika Toda zdi se, da njemu ti pojmi po- Morda Djilasova knjiga ne bo več' povzročila več Djilasov, več spre- spremeniti, ker bi vsako popuš- obrnjenj v vrhovih komunističneva čanje ljudstvu vodilo do zrušenja' sveta. Kdor pa oo bral to knjigo tega totalitarnega razreda. j— in mnenja sem, da jo bodo bra- Ni važno, kdo je na vrhu: Stalin,' li milijoni po širnem svetu — pa Malenkov, Hruščev, Tito ali Mao bo še ostal komunist, "sopotnik" Tse-Tung. Njihove razlike niso' ali samo realist, ki je mnenja, da bistvene. Vsi morajo zasledovati] je komunizem manjše zlo, se ne bo isti cilj: ohraniti absolutno oblast mogel ubraniti velikih dvomov. Ta-novega razreda. Nobenega upanja J : "" ni, da bi prišlo do kake spremembe v njihovi politiki ali reformah. Ali potem res ki nobenega upanja? Djilas je istočasno pesimist in ki dvomi" pa pomenijo začetek spregledanja resnice. (Prevod članka ar. Cirila Žebota iz The Pittsburgh Press, 8. avgusta 1957) Ferdinanda, šušteršič je bil tudi med inicijatorji slovensko-hrvaš-kega shoda 1. 1912. Toda šušteršič priznava sam, da je bil nasprotnik velikosrbske ideje, ker je smatral, da pomeni ta ideja uničenje slovenske naronde individualnosti, šušteršič ne prikriva svojega stališča: "Danes imamo Veliko Srbijij Storil sem kar sems svojimi slabimi močmi mogel, da se ne bi realizirala. A danes je factum. V tej Veliki Srbiji leži moja domovina." Mladinstvo Pot Mladinov se jc začela s šuš-teršičevim padcem. Mladinstvo je bilo tipičen ljubljanski pojav, na Štajerskem ga ni bilo. šušteršič je padel v Ljubljani. Zrušili so ga kranjski poslanci, ki so odklonili njegovo ponovno izvolitev v delegacije za pogajanja z Madžarsko. Mladistvo se je razvilo iz grupe ljubljanskih intelektualcev, ki so deloma iz osebnih, deloma iz načelnih razlogov prešli v opozicijo proti dr. šušteršiču. Ko se jim je pos-prečzilo pridobiti zase še škofa Jegliča, jim je bila zmaga zagotovljena, šušteršič in njegovi prijatelji niso mogli odgovarjati."Kajti tie je bil sklenjen nam sovražen obroč jugoslovanskega časopisja, ker je bila že splošno svojena nizka laž, da smo mi protivni narodnim idealom. Niti enega slovenskega časopisa ni bilo, kjer bi mi mogli spregovoriti svojo besedo" (šušteršič). šušteršič se je dvignil s pomočjo visokih cerkvenih krogov in padel, ko so mu ti odrekli podporo. Toda med njegovim dvigom in padcem je bilo bogato življenje polno žrtev in naporov, pa tudi uspehov za slovenski narod. Rušenje dr. šušteršiča je bila silna lahkomiselnst dostikrat neodgovornih ljudi. "Često ko sem pozno v noč vstal izmučen od svoje pisalne mize, so bili ti gospodje menijo več kot samo šisto romantiko, kar pomenijo nam. Škerbec namreč pravi (da so Kranjci bili) "vseslovensko misleči, so dokazali s tem, da so sprejeli škofa Missio. Morda še noben škof ni užival toliko ugleda, dasi je prišel iz Štajerske. Dr. Koročec je bil izrazit štajerc. Ko je on vodil slovensko politiko, ni nikrad kak Kranjec očital, češ da nam'' "Štajerci ko-mandirajo". K temu bi morali dodati nekaj razlage. Ne vem, zakaj naj ne bi škof Missia užival ugleda, čeprav je bil Štajerc? Kaj so Štajerci res tako na slabem glasu? Pri tem pa bi rad omenil dejstvo, ki ga avtor ne omenja, da je moral priti štajerski Slovenec Missia, ki je večji del svojega življenja preživel med Nemci, da je vpeljal slovensko uradovanje na škofiji v Ljubljani. Pa niso samo Kranjci gostoljubni, tudi Štajerci so sprejeli "Kranjskega Slovenca" Karlina za svojega škofa in ga imeli radi, čeprav je bil Kranjec. Pa jih je bilo še več. Minister Snoj, mariborski župan Juvan, ravnatelj Cirilov« tiskarne Hrastelj, profesor Bitenc in končno moramo še omeniti skladatelja Alojzija MLhelči-ča, odlišnega pristaša dr. šušteršiča, ki se je pred Mladini umaknil na Štajersko, postal župan mesta Celja, narodni poslanec, senator in bil morda poleg dr. Korošca eden najbolj priljubljenih politikov na Štajerskem. Sicer pa, Slovenec je doma povsod, kjer se govori slovenska beseda in poje slovenska pesem. šušteršičev politični koncept Takole govori dr. Ivan šušeršič sam: "Propagiral sem separatni mir in lansiral iz Švice s pomočjo nevtralnih prijateljev tozadevne projekte. Po teh projektih naj bi se AvstroOgerska, to je cela mo- šušteršič znašel pred novimi na-nirhija pod pritiskom antante fe- logami, ščititi ljudstvo pred samo-deralizirala, spremenila v federaci- (voljo vojaških oblasti in reševati jo svobodnih narodov po Švicar- obmejne Slovence iz avstrijskih skem vzoru. Argumentiral sem, ječ. šušteršič je mogel uspeti le da je to za antanto boljše zaradi dobrih zvez zdunajskimi kro-kot razsul v Avstrije, ker sled- gi, predvsem ministrskim predsed-nji privede sčasoma do ojačenja: nikom Sturghkom. Toda ravno te Nemčije. Federalizacija pa spra-'zveze so bile povod novim sumni-vi Nemce in Madžare pod čenjem in eden argumentov, s ka-slovansko, antanti prijazno vod- terimi so njegovi nasprotniki pri-stvo." Ali je imel šušteršič prav ali dobili zase škofa Jegliča, šušteršič pa se je motil? Zdi se, da je raz- pa je moral vztrajati in reševati voj dokodkov pstrdil pravilnost svoj narod, ki je živel v senci vešal. šušteršičeve teze. Njegova napoved se je izpolnila 20 let pozneje. Tretji Reich je zasedel Avstrijo, V tem je prišla sprememba, ki se ji šušteršič ni mogel prilagoditi preko noči. To okolnost so Izrabili cjačena Nemčija, ki jo je napo- njegovi nasprotiki in ga politično vedal šušteršič, pa je začela pohod i ubili, šušterič je padel v izvrše-za osvojitev sveta. Danes je res-J vanju svoje dolžnosti, zato je tudi ničnost še dosti strahotnejša od v njegovem padcu neka veličina, šušteršičevih napovedi. Srednjo]Na višku življenjskih sil, bogat na Evropo so razbili Čehi Tomaža i izkušnjah in talentih je sameval v Masaryk in ne šušteršič. Nad Sred- Voldersu na Tirolskem. Med tem njo E-vropo jc razpeta železna za- pa so drugi kovali usodo Sloven- vesa, narodi Srednje Evrope pa tonejo v morju trpljenja. Dr. Ivan šušteršič je bil genij, le žal, da genij v razpadajoči družbi. Padec Dr. Ivana šušteršiča Maehiavelli pravi, da zavisi uspeh politika od njegove sposobosti prilagoditi se okolnostim. Toda v življenju narodov nastopajo trenutki, ko se politik ne more prilagoditi okolnostim ne zaradi pomanjkanja sposobnosti, pač pa zaradi čuta odgovornosti. Politik mora sicer upoštevati javno mnenje, toda če ima izbirati med lastno priljubljenostjo in koristmi naroda storiti to kar jc dobro za narod, čeprav ga narod morda ne razume. Poleg nadarjenosti je moralni pogum tista lastnost, ki jo predvsem iščemo pri tistih, ki naj odločajo o usodi naroda. Storiti to, kar je dobro za narod, žrtvovati lastno osebo, sodbo o sebi pa prepustiti Bogu in zgodovini. Leta 1906. je šušteršiču uspelo povečati število poslanski mest za Slovence v dunajskem parlamentu od 15 na 23. Ni mu pa uspelo priboriti še drugi mandant za Koroško, čeprav je priboril osem novih • sedežev, je bil ta uspeh v trenutku pozabljen, Koroška pa je ostala boleča rana. Med prvo svetovno vojno se je dr. cem: izgubili smo Koroško in Primorsko, Vidovdanska ustava pa je zapečatila usodo Jugoslavije. Victrix causa diis placuit sed vieta catoni Bilo je v dneh po bitki pri Tap-saku leta 46. pred Kristusom. Julij Cesar je zmagal in oportunisti so hiteli v njegov tabor; še celo bogovi so hoteli biti na strani zmagovalca, kakor pravi rimski pesnik. Le Kato je ostal zvest svojemu prepričanju. Tudi kranjski dekan Matija škerbec je prijateljem iz svoje mladosti ostal zvest vse življenje. žal je skoraj nemogoče popraviti krivico storjeno dr. Ivanu šušteršiču, dr. Evgenu Lampetu in njunim prijateljem. Poskušajmo vsaj popraviti krivico, storjeno njihovemu spominu. Jože Felicijan • Ontarijska vlada je sporočila podrobosti o novem splošnem zdravniškem zavarovanju. Samci— bodo plačevali mesečno $ 2.10, družine $ 4.20. Zavarovanje bo stopilo v veljavo 1. januarja 1959. LUDVIG KRŠKI JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU (NADALJEVANJE) Kako razmišlja o moči Jugoslavije jugoslovanski državljan če pogledamo najprej na standard, bomo osrečali na vsak korak revščino. Upokojenci prodajajo tako rekoč da zadnjih kosov pohištva, in obleko iz "gnile Jugoslavije in vrednejšo literaturo. Tako vso v resni skrbi, če bo smrt prišla dovolj hitro, da ne bodo osebni prihranki iz mladih let prej pošli. .Ravno neustavna finančna politika ta problem še vedno zaostruje. Zaradi političnih efektov so morali mnogim plačati pokojnino za vec let nazaj, prav v istem trenutku pa so je ostalim znižali pod živlienski minimum. Ne socialne razmere, temveč politična pripadnost je imela tukaj prvo besedo. Ne življmska nujnost ko je bilo mnogim odvzeto premoženje, temveč razredna pripadnost je igrala pri podeljevanju pokojnin važnejšo vlogo. Še bclj mizerni pogled se nam nudi, če pogledamo v delavsko družino, ki se je ustanovila po vojni. Stanovanjski problem še ni zadovoljivo rešen. Če pa so že ljude pod streho, še ni s tem vse rešeno. Železne živce mora imeti mladi par, ki nastopi skupno pot. Videl sem primere: delala sta oba. Jedla seveda v javni kuhinji. Otroka imela v jaslih. Štiri leta sta bila tako poročena in imela sta v svojem stanovanju dve pri mi omari, kuhinjsko omaro z nekaj kosi posode in starim priborom, nato dve postelji, vendar šele eno popolno opremljeno, druga pa ne služi še namenom, ker je samo še les. Mizerni pogled. Tem ljudem pogledati v oči je nekaj vzvišenega. Nisem v njih našel obupa, temveč ta pogled je zdaj kazal globoko utrujesost in spet iskrico upanja na boljšo bodočnost. To večno spreletavanje življenjskih utripov je dalo obrazu poseben izraz. Tudi pri teh mladih zakoncih najdemo močno željo po lastnem domu, po znosih razmerah, da bi bilo domače ognjišče toplo, da bi bil lahko otrok doma pri starših. Hrepenenje delavnih ljudi je eno in socialna politika vladajoče klike je drugo. Zena nekega uradnika mi je rekla* ne j zunaj vsaj eno vrstico napišem v obrambo delavčeve in us-lužbenčeve. Enakopravnosti žene ni mogel nihče bolj zlorabiti, kakor so to naredili današnji voditelji s svojo socialno polir tiko. Po vojni ao silili žene v javno življenje in sicer ne v zbornice, kjer bi odločale, kakor so jim obljubljali, temveč v tovarne, gozdove in gradnje. Ker ni bolo toliko perverzih žensk, da bi v tem videle zlato enakopravnost, so se sčasoma plače delovcev in uslužbencev tako znišale, da so žene posredno prisilili iti v delavnico ali pisarno, ali lahko še govorimo o enakopravnosti žene, ko se mora družinska mati izčrpavavati v službi, poleg tega pa delati doma v kuhinji in pralnici, da 3 tem prihrani za šolanje otrok, za kakšno oblekco in tu in tam kakšno darilce družinskim članom, kar je poslednja vez, ki še veže te ljudi. Žrtev na vsak korak, ko mislijo drug na drugega. Pred tednom sem slišal v radiju, da stane ženo 27.00 dinarjev, če se hoče samo enkrat obleči za poletje. Mesečna plača povprečnega uradnika znaša od 12-15 tisoč. Okoli pet tisoč stane kosilo in večerja samo za enega. Kje je se vse ostalo. Kdaj bi mogel mož uresničiti ženine sanje, si lahko mislite. Pri delavskih in uradniških družinah se to vidi zelo očitno. O tem tudi govore in pišejo, toda večji del so to le neslane šale, ob katerih se naj smeje prav ta izžemani človek. Mnogo maj očitno, pa toliko bolj usodno potekajo finančne razmere po kmečkih domovih. Gospodarska poslopja se ne popravljajo. Strojev kmet ne more kupiti. Delovnih moči ne more plačati. Zdravstveno «o ti ljudje zanemarjeni, ker niso v bolniški blagajni, sicer si pa visoke dnevnice v bolnišnical ne morejo privoščiti. Tako vidimo, da se kmetje ali pa člani njihovih družin podajo v bolnišnico prepozno. Drugo so seveda nesreč, ki zahtevajo takojšnje zdravniške pomoči. "Imajo pač nesrečo," si mislijo ljude takih primerih o svojih bližnjih Za poljske delavce je danes dvakrat težko. Na dnino hodijo h kmetu, kjer je samo dela preko mere, sicer pa vlada revščina. Hodijo h kmetu, ki jim nima vsč pravice dati drva za zimo, hodijo h kmetu, ki jim ne more več dati mleka, ker ga mora dajati v mlekarno, hodijo h kmetu, ki jim ne more dati več izdatne hrane, ker je bila do nedavnega obvezna oddaja, danes pa zopet tako visoki davki, da se mora potrošnja doma omejiti na najnujnejše. Tak je položaj delovnih ljudi. Da so.ti ljudje danes slabo neraspoloženi do te socialne politike, ni treba posebej povdar-jati. Jasno je, da more to voditi do prav takih izpadov kakor na Poljskem Sramota, da se šef svetovne komunistične zbornice šele po takem manevru, ki ga morajo prizoriti delavci v komunističnih deželah, spomni opozoriti na nezadovoljive oko. liščine delovnih ljudi. Prej je molčal ta gospod, ne, še več govoril je o idealnih razmerah. Prav tako govorijo jugoslovanski mogotci danes in življenje od spodaj pa minira to zlagano politiko. To je usodno igranje z usodo naroda. S tem se spodkopuje zdravstveno stanje delovnih ljudi, ki morejo le kot zdravi in zadovoljni ustvarjati narodni dohodek. S to politiko je porušena osnovna celica družbe -družina, katere funkeije visijo sedaj v zraku-, ta politika je odgovorna za vse pobege iz domovine, čemur more slediti izkrvavitev naroda, ker tako izgublja svoje najbolj žilave sinove, ki na prvi korok stavijo na meji svoja življenja In zakaj? Nič bolj zadovoljive slike nam ne kaže državno gospodarstvo. Težke industrije še danes nimamo v toliki meri, kolikor so vanjo položili. Kje so vzroki, da se je to ponesrečilo, da je v nedokončanih elektnarnah visok kapital, da stoje tovarne tam, kjer naj ne bi stale, da so bile opremljene po političnih principih, bi mogel reči in ne po gospodarski razsodnosti. Tu so žal mrtvi kapitali. Na račun tega je trepla predelovalna industrija za poljedelske stroje, zaradi tega so preko mere izkoriščali kmeta in iz tega zgrešenega gospodarstva ne morejo dobiti sredstev, da bi to napako popravili in zaradi tega prosjačijo zunaj Pa tudi ta pomoč jim ne more prav koristiti. Kam naj vložijo ta kapital? Še enkrat v težko industrijo? Mogoče v socialistčni sek tor, ki jim je povsem odpovedal, ki je požrl milijone, ki je enkrat za vselej pokopal zdravi odnos do družbene imovine. Naši ideologi še danes nočejo računati s tem, kaj se je v ljudeh samih spremilo. To niso več tisti ljude, ki bi še danes kaj napravili iz idealizma temu- vodstvu v korist. Na privatni sektor še danes gledajo črno in je predmet izkoriščanja na vsak korak. Naši se danes niso na jasnem, da s tem hkrati rušijo temelje družbenega življenja Uvedli so politiko beračev. Vse hočejo spraviti v svojo odvisnost in to se jim posreči, ko izžamejo te ljudi do skrajnosti in tako nas pelje pot v socializem tudi splošni revščini v naročje. Pa ni samo pri nas tako. Druge poti ni, to je desetletje dovolj jasno pokazalo. Zakaj ta revščina ne moti sedanjih jugoslovanskih gospodarstvenikov, najdemo odgovor, če se malo pomudimo pri ideologiji ljudske demokracije, ki je tako opevana. Marsikaj nam bo postalo jasno in še pritrditi bomo morali, da jc to gospodarstvo grajeno na "zdravi" logiki. Dokopati se morano do spoznanja, kje vidijo vse današnje ljudske demokracije moč naroda. Ker gospodarskega življenja ne obvladajo, da bi se to svobodno in z iniciativo posameznih subjektov in družbenih organizacij razvijalo in hkrato vodilo v zaželeni socializem-torej te poti res ne morejo hoditi-gospo-darijo danes na popolnoma drugih principih. Moč in varnost države ne počivata,v zavesti ljudi, ljudska-ob-last se ne more opirati na ljudstvo, temveč na armado, predvsem na oficirski kader in še bolj na ljudsko milico. Ta poživljajoča varnots požira seveda lepe denarce. Prvič moramo opozoriti na to, da so za dve leti najboljše moči izključene iz proizvodnega procesa, številčno močna ljudska milica prav tako živi na račun ljudskih množic. Zakaj mora biti "varnostni" organ prav v teh demokracijah tako močan, nam poslane jasno, če pomislimo, da inamo opraviti z ideološkimi nasprotji, kjer je materialistična ideologija podprta s poii- se pustijo bolje plačati. To je socialistična morala. Pričakujm'J da v Jugoslaviji delavec dela zaradi družbene zavesti ali pa zaradi lastne inciative. To dejstvo podre vse socialistične ideologije, ki filozofirajo o novem položaju socialističnega delavca v proizvodnem procesu. Jugoslovanski poslanec na konferenci v Ženevi junija meseca bi moral pokazati te .slabe strani. "Njihova zapadna kapitalistična Evropa", ki jo tako v črni sliki prikažejo socialističnemu delavu ob vsaki priliki, ne pozna danes več tako nesramne eksploatacije delovnih množic. Ta načela moremo odčitati na vsak korak, ko se srečujemo z družbenim upravljanjem. Ne rabimo šefa neke pisarne, ki bi znal voditi posle, temveč rabimo šefa, ki bo znal voditi in držati uslužbence v šahu. Ne rabimo podjetnika, ki bi organiziral podjetje strokovne strani, tamveč moramo nastaviti direktorja, ki bo delavcem predstavljal ljudsko oblast, oblast torej, ki bo zmožna od teh ljudi stisniti poslednjo kalorijo in poslednji novčič, ne da bi ti delavci prišli na misel, da so izkoriščani. Direktor mora biti človek, ki bi znal uveljaviti prvenstvo organizacije, ko individum ne pomeni nič. To je poslednje in is tem je doseženo vse. Ne rabimo učiteljev, ki bi otroke učili branja in pisanja, kajti to so danes ljudske mase vzele že za tako neizogibno, da ni teža pouka več na tem, temveč na idejnim preroditvi tega konglomerata, ki se natepe v neko učilnico. Tu se začenja nenehni proces mladega človeka. In temu predvsem mora odgovarjati učiteljska moč. Naloga profesorja v višjih razredih gimnazije in univerze ni dati čim širše obzorje, temveč odkriti krizo mladega človeka, premagati v njem nasprotne sile naše stvarnosti in ga potem sele učiti zapovedi državljana nove Jugoslavije. Doseči je treba, da ta človek ne bo imel več posebnih zahtev, ne duhovnih, ne gmotnih, da bo njegov mozeg postal voljan in njegova kritičnost podminirana z verno predanostjo naši stvar-osti. To so norme, ki jih mora marksistični vzgojitelj doseči. Zopet na drugem področju. Ne rabimo visoko razvitega kms- tično močjo in drugič, ta aparat žre 45 % narodnega dohodka, tijstva, dokler ni socialistično. Kljub slabim posledicam mo- torej je to priviligirana kasta, ki ni delovnemu ljudstvu varnosti organ, temveč birič, ki si je svoj delež sam odmeril. Da je zaradi tega že vsako delo tako rekoč že prisilno delo, ni treba, da bi na dolgo razlagal. Vse gospodarstvo bazira na eni sami veliki korupciji. Oficirski kader uživa življenje, ki mu ga nc bi nobena jugoslovanska vlada sicer mogla nuditi na podlagi razvoja proizvodnih sredsev in višine splošnega standarna. Prav tako presegajo vse meje ugodnosti ljudske milice. To niso nekdanji "žan-darji", ki so komaj ustanovili družine, nasprotno, tukaj je sedaj za te vse z zakonom urejeno. Če si kdo hoče tako ali pa drugače urediti življenje, dobi doklade. Ta sloj ne pozna težkih kriz delavskih družin. In lažje je ustreči marjšini ter ostale zastražiti in jih naučiti pokorščine in predanosti naši stvarnosti. Prav nič nisem preveč rekel, če sem napisal zastražiti. Ni vsak vojak sposoben za na mejo. To so predvsem zanesljivi ljudje. Domovinska čustva danes ne nosi vsak za ovratnikom, to tudi partijci vedo. Vse je treba danes kupiti. Prav tako so dobro plačani marksistični ideologi na vseh položajih, da dosežejo kot organizacije velike zneske za držav- . . V _____••__t a Irvil Vi iti obrtnika, ki sta oba zapisana smrti. To so spoznali, toda prav j n- fond_ k£> tako rekoč svojim sodelavcem odžirajo kruh in ramo stremeti k socializaciji vasi, ker je to edina pot, da organiziramo kmeta, predremo tako najgloblje v njegovo privatno življenje, porušimo temelje družine in mu s tem vzamemo glavo, kakor se je to zgodilo z delavskim slojem, kjer vodi vse življenje organizacija. S tem bomo tudi uspeli zatreti zadnji izvirek, od koder prihajajo še vedno zdrave in sveže sile. Kakor je to negospodarsko, vendar moramo iti to pot! Tako naziranje imajo torej ti ideologi. Dokler niso imeli dovolj jasne kontrole, koliko so sami močni, je moral biti strogi centralizem, izvajan po partijski disciplini. Gospodarstvo je prav tako v prvih letih zahtevalo decentralizacijo, toda to je bilo možno šele v teh letih, ko so izšolali svoj aparat v toliki meri, da more sam odločati v poedinih situacijah. In le čas je mogel prinesti ustaljenost, ko vedo, komu smejo dati vajeti Tako je torej njihovo naziranje. Toda na stvar moremo gledati tudi iz drugega vidika. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ.)