Po&tuina plačana v gotovini. i&hoja v pondcljek in petck. Stsne inespcno Din 7--, za inozemstvo Din '^0'—. ftačun pri pojtno -čekovnem /,avodu št. "lO.bbo. Jlova &oba Cena 1 Din. Ketiauc:ja in ur-.ava: Celje, Strossmaycrjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vrai'a.io Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. b5. Predpisi giede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po rnožnosti. — V tekstnem delu uvrSCene notice s Stevilkami so plačljive. Štev. 29. Celje, petek 10. aprila 1931. Leto XIII. Kaj je s palačo 0ÜZD v Celiu? Ce 1 j o , 10. aprila. Ko so je po niestu razširila vest, da je ljubljanski Okrožni urad za za- varovanje delaveev zavrgel misel o zgradbi veliko palace na Vrazovem trgu v Celju, jo nastalo v vseh kro- gih meščanstva in delavstva veliko nerazpoloženje proti OUZD. To pa je tudi razumljivo, če pomislimo, da inia reljska ekspozitura OUZD okrog 13.000 zavarovancev, torej isto števi- lo, kakor mariborska ekspozitura. Dnevno izvršijo celjski uradovi zdravniki 120 do 140 ordinacij v enem samcm ambulatoriju, kar ni- kakor ni pravilno ne v higijenskein, nc v kakeni drugem pogledu. Nihčc ne more oporekati, da so doseclanji lokali celjske ekspoziture docela ne- prinierni. Vsak zdravnik bi moral ordinirati svojem prostoru, najmanj pa bi bilo treba ločiti notranjo obo- lele osebo od oseb, ki potrebujejo ki- rurgove poinoči. Nikakor ne spadajo skupaj ljudje, ki imajo odprto tuber- kulozo, kako infe'kcijsko bclezen in odprtc rajie. Letno število oi'dinacij uradovih zdravnikov v Celju presc- ga vi.soko število 40.000. Mnenja smo, da je ravno OUZD pcklican, da prednjači z lepim vz- gledom drugiin manjšim ustanovam z najniodcrnej.se urcjenimi ambula- toriji, javnimi kopališči itd. Namero, da bi OUZD v Celju samo nadzidal na svojih dosedanjih poslopjih eno ali dve nadstropji, vsa javnost od- klanja. Mestna obeina ceJjska je po- mulila OUZD najlepše stavbišče, ki ga trenutno premore celjsko mesto, nainroč stavbišee pri mestnem gle- gališču na Vrazovem trgu. Stavbišče meri okrog 1000 ms in je vredno pri- bližno 100.000 Din. OUZD bi naj pa na željo inestne občine zgradil v no- vi slavbi modcrno, veliko kopališče, ki bi bilo dostopno vsej javnosti in ne le zavarovancem OUZD. Saj ima OUZD itak nanien, v vseh svojih no- vi.li stavbah graditi moderna javna kopališča. Cim večji bo obisk kopa- lišča, tern veCja bo njegova rentabil- nost. Pa tudi na svoje uratlniStvo mora pomisliti OUZD in mil pripomoči do Cim bolj higijenienih, pa tudi cene- nih stanovanj. Cclje je znatno odda- ljeno od Ljubljane in Maribora. V Celje gravitira vsa Savinjska dolina s svojo niočno industrijo. Pa tudi s socijalnega stališča bi bilo pozdra- viti zgradbo velikoga in modernega poslopja OUZD v Celju. Pri stavbe- iiill delili bo zaposleno nmogo delav- cev, ki so zdaj brez posla in zaslu?- ka in ki bodo tedaj seveda tudi po- množili Stevilo uradovih zavarovan- cov. No vemo, zakaj se s stavbo zavla- čuje, ker inia oeljska mestna občina že itak zagotovilo komisarja SUZOR- ja v. Zagrebu, da je bil v principu sprejet sklep, da se v Celju na vsak način gradi palača, da pa čaka edi- no le še na zatlovno poročilo OUZD v Ljubljani. DCMACE WEffI Sestram in bratom pravoslavne vere želimo vesele praznikel d Aretacija Mohorkovega ropar- skega tovariša. Rudolf Mohorko, ki so ga na velikonočni pondeljek orož- niki v Slivnici pri Mariboru aretira- li. zaradi strahovitega pokolja v Do- bajevi rodbini v Jelovcu nad Kam- nico, jc v preiskavi izjavil, da mu je pri uinoru pomagal njegov prijatelj in mariborski policiji dobro znani 27-letni Ludovik Hriberski, donia iz Pregrade v Hrvatskein Zagorju. llri- bcrski je pobognil preko meje v Av- strijo. Policijski nadzornik Cajnko iz Maribora se je takoj podal čez me- I jo in stopil v stik z avstrijskimi ob- j mejninii oblastmi. V torek 7. t. in. i okrog 18. sta nadzornik Cajnko in avstiijski orožnik Gutmayer našla Hriberskega v vinogradu posestnika j Jungbauerja v vasi Sulzu pri Lipni- ci. Hriberski je postal pri aretaciji nasilen. Orožnik Gutmayer je poteg- nil sabljo, dvakrat udaril Hriber- skega po glavi in ga ranil. Hriber- I skega so avstrijski orožniki eskorti- rali v jetniško bolnico v Gradcu. Po muenju zdravnikov bo Hriberski v par dneh okreval, nakar ga bodo iz- ročili jugoslovenskim ob]astern. d Za upravnika inestne policije v Mariboru je i mono van Ivo Zetkovič, doslej uradnik pri zagrebški policij- ski direkciji. d Nova tvornica potpetnikov v Ra- dečah. Bivšo usnjarno v Iladečah je kupila domača dioižba »Peta«, ki bo poslopje preuredila v tvornico pod- .petnikov. d Volitev prvega evangeljskega Skofn. V pondoljek 7. It m. jo bil v Zagrobu konfnovoljavno izvoljen za prvega evangeljskega škofa v naši državi dr. Filip Popp, dosedanji ško- sovski administrator. Za svetnega cork ven ega predscdnika nemške evangeljske cerkve pa je izvoljen dr. Viljem Roth. Oba sia bila izvoljena soglasno. IzvoJitev dr. Poppa mora sedaj polrditi so Nj. Vel. kralj. Izvo- litev velja za 12 let. d Pospeševanje konjereje. V svrho ])ospoševanja konjereje v državi je kmetijski minister na predlog živi- norejskoga oddelka in s soglasjem predsednika ministrskega sveta skle- nil, da se central! jugosloveiiskih konjerejskih društev v Ptuju podeli podpora 100.000 Din za nagrade od- gajalcem konj na konjerejskih raz- stavah. Podpora se izplača iz držav- ne kmetijske bla.gajne pri kmetij- skcm ministrstvu. d Vse gg. upravitelje osnovnih in meščanskih šol na ozemlju bivše maribcrske oblasti, ki še niso posla- li i/polnjenili formularjev poročil o prireditvi na svoji soli tekom »Ted- na narodnega zdravja«, naj to nemu- dorna store v doposlanih jim franki- ranih zavitkih, kor mora mo statisti- ko predložiti na merodajnih mestih. Prosimo, da store to sigurno najkas- neje do 15. t. m. — Vodstvo Zvoze kulturnih drustev v Mariboru. d Ko se začno krvne cevi poapnje- vati, dohiio ;i}>oraba. iKiro vno >:Franc Jožefove« grenčice na redno izi)i'azuciijc či-cvesa in znianjša vi- sok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih po- javih različne vrste »Franc Jožefove« vode, ker odpravi zastajanje v že- lodčnem črevesnem kanalu in leno pi-ebavljanjc tor omili dražljivost živccv. »Franc Jožefova« voda se do- bi v vseh lekaa-nah, di'ogexijali in spccerijskih trgovinah. Za pisanke dobite apaške robce, prava svila po Din 35'— in Dm 70'— pri 1. Kudiš, Celje Celje in okolica ( Vprašanje inestne policije jc sto- pilo v odločilni Stadij. Banska upra- va je določila, da bi naj mestna ob- cina. plačevala za vzdrževanje poli- cije 590.833 Din, okoliška občina pa 118.1G7 Din. Banska uprava je po- zvala laestno občino, naj se i/javi, katero osobje bi prevzela. Mestna občina je odgovorila, da ne prevza- me sedanjega osobja, ker je večina naineščencev pred upokojitvijo. Ban- ska uprava si je osvojila predlog, da občina razpiše 33 mest in sicer za 1 namestnika predstojnika, 4 nad- zornike in 18 stražnikov, 1 nadzorni- ka policijskih agentov in 3 agente in 0 pisarniških moči. Vsa mesta bo- do v kratkem razpisana. c Celjski občinski svet bo imcl v pondeljek 13. t. in. ob 18. redno jav- no sejo. Na dnevnem redu so poro- čila odsekov. c Okrožni inspektor dr. Scliaubach je i)iispel (lanes v Celje in posetil nekatere urade. (' Ljudsko vscnčilišče. V ponde- ljek 13. t. in. no bo predavanja, ker je Šolsko poslopje zaradi snaženja zaprto. c Šahovska senzacija. Dvoboj med mladim Sahovskim mojstrom Slo- venccm in mod svetovno znanim §a- hovskim velemojstrom Spielmannom v Celju! Dne 12. ali 13. maja, ako bo za prireditev dovolj gmotnega zani- manja, priredi g. V. Pirc iz Maribora s svetovno znanim šahovskim moj- strom Spielmannom šahovski match. To bo prireditev, kakor je v Jugosla- viji Se ni bilo. G. V. Pirc se splošno Sinatra za Cisto poseben talent, ki v najnovejSem času v internacijonal- nih turnirih proti velemojstrom do- biva partije in katerega smatrajo vobče VM naslednika našega vele- mojstra dr. Vidmarja. O Spielmannu je znano, da se je predlanskim v Se- verni Ameriki v turnirju devetih najboljših svetovnih mojstrov izbor- no obnesel. Naš mladi Pirc bo imel torej hudega nasprotnika. in ravno radi toga bo boj silno zanimiv. Kdo bo zmagal: mlad Slovenec ali stari velemojster? c Prihod praškega župana. Praški župan dr. Baxa je prispel 8. t. m. zvečer s soprogo iz Präge v Celje, kjor je prenočil. Včeraj je nadaljeval vožnjo v Hrvatsko Primorje, kjer bo ostal delj časa. R. MIKLIČ: Gre^orčič — Mahnič (Konec.) To je prvi Maliničev napad, ki je ostro obsodil Gregorčičeve poezije. Gregorčič se je začel zagovarjati in tudi D.30 liturgi- ja. c Opozarjamo na koncert »Oljke«, ki se bo vršil v nedeljo 12. t. in. ob 16. v veliki dvorani Narodnega do- ma. Na sporedu so narodne in umet- ne slovenske in hrvatske ter koroš- ke narodne pesmi. ObCinstvo je na- proSeno za. točnost, da bi no motilo koncerUi. c Dva družabna večera. Podružni- ca »Soče« priredi V soboto 11. t, m. ob 20. v gornjih prostorih Narodne- ga doma primorski večer s plesoni. Istočasno bodo imeli Korošci v Ce- lju svoj prvi redn-i sestanek v restav- raciji hotela »Evrope«. <- Öudna praksa v bolniškem zava- rovanju. Od Clana. OUZD smo prejeli in objavljamo: Razne bolezni, zlasti zobobol, postanejo včasib za člove- ka prava muka. Ako gre Clan v eks- pozituro OUZD, mu službeni zdrav- nik pregleda zobe, odredi pravilno lcčenje pri sti'okovnjaku in urad na- kaže 75% prispevek, ostanek pa p'la- ča član sam. Ko pride potem 'k zobo- zdravnikn, ga ta opozori, da bo tre- ba plačati takoj, še pred zclravlje- njem, znesek 120 Din za zob. Če vpraša zakaj, dobi odgovor, da OUZD ze od (5. januarja t. 1. ni odgovoril na razne proračune in da še ni porav- nal zobozdravnikom zaostankov. Ako pomislimo, da mora plaCati član, če ga bolijo n. pr. trije zobje, takoj 300 Din, nioramo priznati, da je ta praksa prav malo socijalna. Ali bi se temu ne dalo odpomoči? c Tujski promet. V marcu je pose- tilo Celje 933 tujcev in sicer 727 Ju- goslovenov, 108 Avstrijcev, 32 Ceho- slcvakov, 26 Nemcev, 11 Italijanov, 9 Madžarov, 8 Rusov, 4 Poljaki, 3 Francozi, 2 Američana, 2 Kitajca in 1 Bolgar. Po poklicu je bilo 317 tr- govskih potnikov, 1G0 delavcev, 03 dijakov, 50 uradnikov, 31 obrtnikov, 12 zdravnikov, 9 industrijcev in 9 odvetnikov, 270 osob pa jo bilo brez poklica. c Društvo Ijubitcljev ptičarjev v Ljubljani priredi dne 26. aprila t. I. v loviščih Slivnica—Orehova vas pri Mariboru pomladansko tekmo psov ptičarjev s programom, ki ga jo dru- štvo priobčilo v aprilski številki »Lovca«. Celjska podružnica SLD poziva svoje člane, ki se hočejo tek- me udeležiti, da prijavijo g. tajniku Albertu Rutarju (Slomškov trg) naj- pozneje do pondeljka 13. t. m. svoje ime in s katerim psom se namera- vajo udelcžiti tekme. c Nj. Vel. kraljica Marija je posla- la Kolu jugoslovenskih sester v Ce- lju lepo clarilo 5.000 Din. c Vse interesente za tenis prosi- )no, da se javijo takoj pri g. Kopu- šarju v trgovini Fischer in drug na Kralja Petra cesti zaradi razdelitvc ur. — Tenis sekeija SK Celja. c Kocbekov dom na Korošici bo tudi prihodnji teden odprt, če ga bo do nedelje 12. t. in. dopoldne posetilo dovolj smučarjev, ki bi ostali gori pai' dni. c Mestna knjižnica je izposodila v mesecu marcu 2.783 knjig. c Svinjski sejem je bil v sredo do- bro obiskan, kupeija pa je bila sred- nju. Pripeljanib je bilo 111 prašičev. Cena je znasala po starosti 150, 250, 300 in 600 Din. < »Zdravila« sta prodajala. Te dni sta bila aretirana v Celju 43-Jotni brezposelni brivski pomočnik Mirko M. iz Krapine in 47-letni brezposelni čevljarski pomočnik Franc K. s Po- nikve, ki sta gtanovala v Gaberju. Oba sta na deželi prodajala razna lažna zdravila v stoklenifrkah in praških. Na stekleničkah so bile eti- kete lekarne Junker iz Zagreba. Ljudem sta tudi ponujala neko sred- stvo za odpravo plodu. Pri aretiran- cih so našli tudi prospekte za vojno škodo. Oškodovanci naj se zglasijo pri najbližji orožniški postaji ali pa pri predstojništvu mestne policije v Celju. Velika issbira angleškega sukna je pri I. Kudiš, Celje c Nesreče. 30-1 etni delavee Franc Jelen v Sp. Hudinji se je 8. t. ni. oparil s kropom po obrazu in rokah in dobil težke opekline. — 6-letna delavčcva hčerka Helena Stritarjeva v Lokrovcu pri Celju si je 8. t. in. pri padcu s stola zlomila, levo ključni- co. — 0-letnemu posestnikoveinu si- nu Filipu Udrihu v Sp. Grušovljah pri Št. Petru v Sav. dol. je pad la mlatilniea. na levo stegno in rau ga zlomila. - V Radečah je padel 5-let- ni sin krojaškega mojstra Alojz Pe- taucj* nied igranjem tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Vsi ponesrečenci so zdravijo v celjski bolniri. V vojniško bolnico so prcd dnevi pripeljali z rešilnim avtom ne- kega vojaka, ki je padel med Celjem in Štorami iz vlaka in so obfutno poškodoval. c Nočno lekarnl&ko shižbo iina od sobote 11. t. in. do vštetega. petka 17. t. ni. lekarna »Pii orlu« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 12. t. m. do vštete sobote 18. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka. (- Dunajska vremenska napoved za soboto 11. aprila: Vreme se bo po- lagoma poslabšalo. ^^k fljj^B ^Al^B flP^^^L fl ^l^ vsa sve^a polj^ka in vrtna od~ ^^T ^^L ^H^H ^^b^^kl ^t^ Drfa *er v vre^ca^ samo ^^^ ^^^ B^BI ^^^~ H^^l ^^^A Din 0*50, umetna gnojila vseh I^^P ^^L| l^^l ^^^B I^^H ^^P^A vrst za truvniKf, polja in vrtove ^^ ^^*m m ^^mm t^^ w dobjte .,jn tvrdkj I. RAVNIKAR, Celje, K-a"» p«*'a °<^ dolg poravnal. Ta pisma so jasen do- kaz, kako ga je težila mora gmotnib skrbi. Yes ta Cas je bil skoro v lite- rarnem brezdelju in kasneje je bilo težko na novo začeti... A 1. 1885. so bili že tudi končani najsrditejši Mabnieevi napadi. Dr. 1. Prijatelj nikjer ne očita Mahniču drugega, kakor to, da je beletristiko smatral za panogo filozofije. Malinič torej GregorČiča ni uniCil, ker so ga strle že ginotne skrbi in bolezni. Da pa so nekritične ocene »težkega« filozofa pesnika bolele, je umevno. Samo eno vj)rašanje se pri tern razmiftljanju še nujno vsiljuje, da-li je Mahnič priznaval Gregorči- ča pesnika, ali ne? L. 1888. je izdal GrcgorCisi II. zve- zek »Poezij'^<. Leto dni kasneje pa je začel Mahnič z izdajanjem »Rim. Katolika«. Takoj v prvi številki no- vega lista najdemo kritiko II. zvez- ka. Tu pravi Mahnič, da »Gregorči- Cu ni treba bei-ačiti pri nikomur za lavorov venec. Poeta nascitur — je Gregorčič!« Zopet dalje beremo: »Da, Gregorčiča po vsej pravici irne- nujemo pesnika — cloves'kega srea,« a nekaj vrstic dalje čitamo: »Sploh kar se tiče pesniške velikosti, dalo bi se po mojem mnenju le še pričkati, korau bi prisodili prvo cast pesniško na Slovenskem: Prcširnu ali Gregor- čiču? Menim, da Gi-egorčičeva muza ima vže toliko spretnosti, da bi se dalo vspešno zanj potegniti.« Že iz teh vrstic je razvidno, da je Mahnič popolnoma priznaval Gre- gorčiča odličnim pesnikom. Grajal je le ljubavne in rodoljubne pesmi. Ljubavne pesmi pravi, da niso za duhovnika, a rodoljubne ne prine- sejo pesniku trajne slave. Napadal pa je Gregorčiča le radi njegovega »duhomornega pesimizma« Schopen- bauerjevega. Nikakor pa mu ni od- rekal zašlužne pcsniško slave. Da je MahniC Gregorčiča »ubil«, je fraza. Moramo pa Maliniča obsojati, ker je bil filozof in ne literat, a se je kljub temu nepoklican udejstvoval in vti- kal v literaturo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Torek 21. aprila ob 20: »Mladcleije« (»Dnevi našega življenja«). Gosto- vanjo ljubljanske drame. * »Mladoletje« v celjskem gledali- šču. Ljubljanska drama bo gostova- la v torek 21. t. in. zvečer v Mestnem gledališču v Celju z znano komedijo Leonida Andrejeva »Mladoletjem« (»Dnevi našega življenja«) v režiji Pavla Golie. V igri nastopa 23 igral- ccv, med njimi dame Medvedova, Juvanova in Rakarjeva ter gg. Le- var, Kralj, Cesar, Daneš-Gradiš, Jan, Bratina, Lipah in Plut. Dejanje se vrši v Moskvi v poslednjih letih 19. stoletja, Pi'edprotlaja. vstopnic se bo pričcla v pondeljek 13. t. in. v knji- garni Goričar & Loskovšek. Sport t Kolesarska dirka. Klub sloven- skih kolesarjev v Celju priredi v no- deljo dne 12. t. m. otvoritveno klub- sko dirko na progi Celje—Vojnik— Celje (km 16). Start ob 9.30 pred tr- govino g. Gamsa v Gaberju, cilj isto- tam. Za dirkače je sestanek v sobo- to zvočer ob 8. v hotelu »Hubertus«. t Kolesarski izlet. V zvezi z otvo- ritveno dirko priredi Klub slov. ko- lesarjev v Celju v nedeljo 12. t. m. kolesarski izlet v Žalec. ZbirališČe ob 13.30 pred hotclom »Hubertus«, odhod točno ob 14. Vabljeni so vsi kolesarji, tudi nečlani, da se izleta polnoštevilno udeležijo. — Odbor. Dobro blago po u go dni ceni dobite pri 1. Kudiš, Celje Kino Mesini kino Celje. Petck 10., necle- Ija 12. in pondeljek 13. aprila: »Ljub- Ijenec bogov«. Sijajen 100% zvočni vclefilm. V glavnili ulogah Ernil Jannings in Olga Čehova. Glasba: Willy .Schinidt-Gentner. Kraj deja- i\ja: Dunaj, Buenos Aires in St. Wolfgang na Gornjem Avstrijskem. Zvočna preiligra. — V soboto 11. aprila kino zaprt. Dopisi Vojnik. Sokolsko društvo v Vojni- ku bo proslavilo v nedeljo 12. t. m. ob 15. v posojilniški dvorani 60-let- nico pisatelja F. S. Finžgarja s krat- kirn predavanjem o njegovem živ- Ijenju in delovanju ter z uprizorit- vijo Finžgarjevega »Divjega lovca«. Cisti dobiček jo namenjen za po- množitev sokolskc knjižnice. K pri- reditvi so vabljeni vsi prijatelji so- kolstva od blizu in daleč. Petrovce. Prosvetni odsek Sokola je v zadnjem Casu priredil dvoje pre- davanj in sicer: »() zvezdoznanstvu*« (predaval br. Dolinar) in »O razvoju in početkih slovenskega Življa« (pre- daval br. Kodrič). — Dne 25. marca ]ia je uprizoril Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja« v režiji br. Ko- driča. V uvodnem predavanju je br. Godicl kratko opisal avtorjevo živ- ljcnjc in njegovo pisatcljsko delova- nje. Igralci, nekateri celo začetniki, so rešili svoje težke vloge v splošno zadovoljnost. Občinstvo seveda ni upoštevalo požrtvovalnosti in truda igralcev, kar je pokazalo s skrajno Bospe in gospodicnel ako hoCete biti moderno in elegantno oblečene in nočete potrošiti mnogo denarja, potem takoj posetite Trgovski dom Stermec h», Celie, kjer bodeie na^li moderne plošCe, krasne promeuadiie obltke iz svile in volne ter ogromno izbiro damskih oblek. Cenik zastunj! Vzorcl na raz- polagol slabim obiskom. Želeti bi bilo malo vcC zanimanja za to lepo igro pri re- prizi, ki se bo v kratkem vršila. — Dne 26. rnarca se je vršil v prostorih g. A. Vodenika 27. redni občni zbor C. M. podružnice. Napovedano pre- davanje g. Pečarja »O pomenu C. M. družbe« je radi zelo pičle udeležbe odpadlo. Sklenjeno je bilo odposlati centrali v Ljubljano 500 Din. Izvo- Ijcn je bil po večini stari odbor s predsednikom g. A. Vodenikom. Prekopa pri Vranskem. Na Veliko noč je g. Leopold Košir, župan obči- ne Prekopa, izročil posestniku in vojncmu invalidu Jakobu Vranieu v Prokopi ob navzočnosti občinskcga odbora in zastopstva domačega ga- silnega društva zlato kolajno za dr- zavljanske zasluge. Odlikovancu is- ki'cno čestitaino! Gospodarstvo g Ob priliki letoSnjega XI. Ljub- Ijanskega velesejma v dneh od 30. maja do 8. junija bodo prikazane pol eg naporov in sadov naše obrti, industrije in trgovine tudi stvaritve slovenskega duha, stvaritve elite na- Sih likovjiih umetnikov, v razstavi, ki naj po dolgem presledku zopet združi slovenske likovne umetnike vseh struj v harmonično ccloio, da ponovno in glasno dokumentirajo obstoj osobite slovenske umetnosti, SoholsHe potrebščine sukno kakor tudi 7>e gotove kroje, Saikače, telovaane majce, hlafe in čevlie ter vse dru^e sokoteke po- trebščine nudi po nizkih cenah trgovina Miloš Pšeničnik, Celje tako moCne in plodovite, da vzdrži danes tudi najstrožji evropski kri- terij, in ki se že uveljavlja v največ- jih kulturnih centrih Evrope. Narav- no, da bodo združena v impozantni reviji slovenske likovne umetnosti kvalitativno neoporečna dela, ne ozi- raje se na pripadnost k strujam. Razstava bo odprta vsem in prosta posebne vstopnine ter bo brez dvo- ma mnogo doprinesla k propagandi za slovensko umetnost. Umetnine se bedo prodajale na lieu mesta. Beli zobje olepšaio vsak obraz. Cesto že zadostuje saino ciikratao Ciščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doscžc lop sijaj Blonovine tudi na stranicah xob, ako bo v{)orablj» poaebno i7.d«Jano ščctkico za zobo. (Manld jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi pfiiilobc noprijeten dull ust, odstraiijujcjo se najtemcljitejSei z Chlorodont-Sčetko. Po- ftkusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont žčetka uk otroke, za dame (mohke ščetinc), za posporle (trde Sčetinc). Pnstno aamo v originalno« modro-zclcuem onu4u z napiöom Chlorodont. Dobiva so povsod. — Pošljite nam ta oglaM kot tiskovino (omot ne zalepili) dobili bodcto brezplačno eno poakusno tiibo ta. vecKratn» uporabo. Tvoraico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Manbor. g^ Jštev. 29. »Nova Doba« 10. IV. 1931. Stran 3. M*6 ZVE Č E F* ZJ UTRAJ g Sejemski Vestnik, glasilo Ljub- ljanskega velesejma, izide koneem tega meseca v samozaložbi tvrdke Alcma Company v Ljubljani. V isti samozaložbi izide ob pričetku po- mladanskega velesejma tudi ofieijel- ni sejemski katalog. Pravico nabi- ranja oglasov za vse letošnje vele- sejms.ke publikacije ima tvrdka Alo- ina Company v Ljubljani. g XII. dražba kož divjadi sc vršj v poudeljok 13. 1. m. na volosejmu v Lju.bljani. Hnjizevnost Mamin Sibirjak: »BRATA GOR- DEJEVA«. V založbi konzorcija »No- ve Dobo« in tisku Zvezne tiskarne v Celju jo ravnokar izšel v lični opre- mi roiuau »Brata Oordejeva«. Ta ro- man jc najboljše delo odličnega rus- kcga pisatelja I). N. Mamina-Sibir- jaka, ki nas vodi s svojim roinanoju v štirideseta leta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v velikein industrij- skeui in rudniškem podjetju na Ura- in. Pisatelj je izvrsten poznavalee industrijskega in rudniškcga življe- nja v uialskem gorovju. Neprisilje- no nani slika dvoje za rusko preiek- lost in sedanjost nad vse važnib dej- sU'v: pi'ebod od starega tlačanstva k industrijskeinu načinu produkcijo in ]>renos zapadno-evropskih kullur- nib vrednot na širni ruski svet. Po- leg pozitivnega učinkovanja nain odkriva zlasti tudi vazkrojni vpliv libeh dejslev na osnovi rus'kega živ- ljenja. Mamin-Sibirjak ima odlične Vrlino luskih pisateljev, smisel za realnost, konkretnost in plastičnost, pri teni pa vendarle obdaja ves ro- man žar neko tople in mirne roman- tike, ki vodi k harmoničneinu doži- vetju povesti. Roman učinkuje tudi s svojim živahnim in napetim pripo- vedovanjem. Knjiga ima 88 strani ia stane lično broširana saino Din 12.—. Naročila sprejema uprava »Nove Do- bc« v Celju. Knjiga se dobi tudi v knjigarnah. Roman toplo priporoča- mo. Po svetu s Dolgovi pri gosiilničarjih neiz- tožljivi. Na pobudo osrednjc zveze abstinentskih in zmeriiostnih orga- nizacij na Češkoslova.škem je bil v parlamentu v Pragi predložen za- konski načrt, po katerem bi bili dol- govi za zapitke neiztožljivi. Po vsej priliki bo ta zakon tudi sprejet, ker so ga že za poskušnjo uvedli na Slo- vaškem in se je tarn dobro obnesol. V utemeljitvi načrta pravijo predla- gatelji: »Točenje alkoholnih pijač na npanje naravnost zavaja k čezmer- nemu pitju in povzroča često lahko- miselno dolanje dolgov in gospodar- sko upropašfanje manj imovitih slo- I jev.« s Srebro kot zdravilo. Lot a 1893. je opazoval Viljom pl. Nageli, da od- inirajo alge (neka vi'sta. vodnih rast- lin, ki raste na dnu potokov in rek) v vodi, kainoi1 si položil bakren no- vor. Nadaljna preiskovanja so do- gnala, da tudi bakterije (mali orga- nizmi, ki povzročajo vočino bolczni) j ne uspevajo, če pridcjo v dotiko z bakrom, cinkom in zlasti s srebrom. Učinek srebra so dokazali s poskusi na živalih. Ta pojav so sedaj izko- ristili za. zdravljenje ran. Rano po- krijejo s tanko srebrno ploščo in ka- kor trdijo, so uspehi jako dobri. Tu- di tarn, kjer se je že začel prisad, so dosogli dobre uspehe. S tem je doka- zanu, da mori srebro bakterije in da močno ])ospešuje celjenje ran. Dobro je tudi to, ker se srebrna plošča ko- ?,e ne pi'ime in se da torej ovoj lahko menjati. s Pol slolctja zaročena. Pred 50. leti sta si v mestu Scarsdale v Se- verni Ameriki obljubila zakon Wal- ler Burbrow in Juli Stimers. Dekli- ca pa je odlašala s poroko, ßes, da mora prej dokončati svojc študije. Fant je potrpcžljivo čakal. Tako je tekel čas in predno sta se zavedla, sta postala stara. Končno sta se pa zdaj vendarle porotila. »MladeniČ« jo star 7(1, »d^klica« pa GO let. s Tako potujejo po svetu bogataši. V ladjedelnici v Kielu na Nemškoin so dogotovili luksuzno jahto «Alfa«, ki je last aineriskega milijonarja Vanderbilta. Ladja je opremljcna z vscni mogočim razkoSjcm in prava plavajoCa palaöa. Velika obodnica prekaša glede krasute vse knežje ß-radovo. Stanovanjski prostori mili- jonaija In gostov so prevlečeni s svi- lo, žainetom in brokatom. Spalnice so opremljene s kopalnicaini, dru- žabne sobe so okrašene z rezbarijami iz brastovega lesa. Posebna zriame- nitost so hladilne naprave v kuhinji, kjer kuhajo na elektriko. Za pogon jahte sta v obratu dva Dieslova mo- torja, ki proizvajata skupno 4000 konjskih sil. Na ladji je 70 mož po- sadke in predstavlja jahta vrednost 500 milijonov dinai-jev. s Nebotičnik v številkah. Pred kratkem so dogradili v Newyorku najvišji nebotiöni'k State Building, ki ima 85 nadstropij in se dviga v višino 380 m. Stavbeni stroSki zna- šajo 5 milijonov dolarjev. Delalo je na stavbi 3000 delavceviz 30 različ- nih strok. Za pozidavo so j)oi-abi]i 10 milijonov kamnov za zide, 000.000 metrov žice za clektrično napeljavo, 220.675 m cevi za vodovod, 2000 ku- bičnih čevljev kamnov, 50.000 ton jekla in 05 dvigal je bilo med grad- njo neprestano v obi'atu. s 2465 milijonarjev v Nemčiji. Iz zadnje statistike o premoženjskem davku, ki jo je sestavilo nemško mi- nistrstvo financ, izhaja, da je v Nem- Ciji dan es 2465 oseb, ki imajo nad en milijon mark (nad 13 in pol milijona dinarjev) premoženja. Več ko 5 mili- jonov mark ima 115 oseb, nad 10 mi- lijonov mark 40. ZnaCilno je vseka- kor, da je v dobi krize, ki je lani zagrabila NemČijo, zraslo stevilo mi- lijcnaijev za 130. Ali ste si že nabavili roman „BRATA GORDEJEVA", ki je izšel v naši založbi? Ali ste že naročnik „NOVE DOBEU ? Jnrues Oliver Curwootl: Podarjeni obraz g Roman Poslovenil Boris Rihtersiö Štiri leta Duggana niso mogla izpremeniti. Kveč- jeimi je njegova brada postala še bolj goreče rdeča in njegovi las je še bolj resasti kakor takrat, ko ga je Keith zadnjiC videl. Ko je prišel bliže ;k »Betty M.«, je tudi njcmu udaril v nos neizogibni duh i)o pre- kajeni svinjini, in danes ga je požiral s pohlepnimi pljuči in srce mu je vriskalo. Nekdaj mu je bilo Dugganove večne slanine preveč, zdaj pa se mu je zdelo, da bi jo jedel do konca dni. Ko se mu je Duggan približal, je moi-al zbrati vso moč svoje volje, da ni razprostrl rok in mu zaklical naproti: »Jaz sein, John Keith! Duggan, me ne poznaš?« Namesto tega pa se je prcmagal in rekel samo Cisto suho: »Lepo jo danes, kaj ne?« Duggan je površno prikimal. Videti je bilo, da se v rnislih povprašuje, kam naj možaka vtakne v svoj spoinin. »Tu ob reki je zmeraj lepo,« je dejal, »naj bo že dež ali solnce. Kdor drugače govori, laže!« Da, to je bil še zmeraj stari Duggan, ki bi se bil še vselej prepiral in siepel za vsako figo, kadar je šlo za cast in ugled njegove reke. Kako rad bi ga bil ' Keith pritisnil na srce, toda popravil je samo svojo eulo in menil o reki: »Teden dni že hodim od Cum- berland-llousa pa do tu ob njej, samo zaradi diiižbe. Cloveku dobro de, če se spet vrne.« Keith je snel kučmo in pogledal vitezu Saskačevana naravnost v oči. »Znabiti veste, če je McDowell v vojašniri?-« je vpi-a^al. »Kje pa drugje?!« je odvrnil Duggan. To je bilo Vse. Pri tem pa je nekam nezaupno meril Keitha od ^og do glave. Keith je zadržal dih. Mnogo bi bil dal Sa to, da bi bil lahko pogledal za Dugganovo brado. V starčevem glasu je bil trd naglas, to je Keitha pre- senetilo. V Duggranovili očeh so je lnrko po/^vctilo, ko je omenil McDowellovo ime. »Nadzornik je v mesiu, ta Siroko sedi tu,« jc še dodal stai'ec in se na Keithovo veliko osuplost brez vsake druge besedo z dolgimi koraki odzibal mimo iijega in izginil v gozd. To ni bilo prav nič podobno dobrovoljnemu Dug- ganu, kakršen je bil pred štirimi leti. Keith si je na- taknil kučmo in sei dalje. Na drugi strani goličave je obsta.1 in se ozrl. Duggan je stal z rokami globoko v hlačnih žepih sredi ceste in gledal za njim. Keith mu je zamahnil z roko v pozdrav, toda Duggan mu ni odzdravil. Njegova mogočna rdeča brada je žarela v solnc.u, nepremično kakor sfinga je stal tarn in zrl za Keithoin, dokler ga niso griCi skrili njegovim oCem. Keithu je bil ta prvi poskus preskušnje njegove istovetnosti veliko l-azoCaranje. Cclo slabo znamcnje se mu je zdel. Res ni Andy v njcni spoznal Johna Keitha, vendar pa tudi ni videl v njem Derwenta Connistona. Jn Duggan ni bil Clovek, ki bi v trch ali tudi tridesetih letih kaj poza.bil. Jveithu se je zazdelo, da mu grozi nova nepričakovana nevai'nost. Kaj Ce bo tudi McDowell videl v njem samo tujca? Anglc- ževe poslednje besede so spet potrkale v Keithove možgane s trdimi ki-atkimi udarci kladiva, kakor bi mu hotele zabiti v zavest: »Misli na to, fant, da si dobil ali izgubil v trenutku, ko te McDowell prviC premeri z očmi!« Zdaj je bobnela v teh besedah grož- nja, ki je pomenila stni't. Zdaj je prvič popolnoma raziunel, kaj je hotel Conniston povedati. Nevarnost ni bila samo v tem, da bi ga utegnili spoznati za Johna Keitha, pogin mu je grozil tudi tedaj, če ne bi videli v njem Derwenta Connistona. Prej se mu je zbudila misel, da bi se vrnil, in neki od strahu drhteči glas mu je šepetal na uho slutnje bližajoče se nesreče, in skoraj je bil že na tem, da si po drugi poti poišče prostost. Zdaj pa je vsa ta svarila prev])il nemir močnejšega nagona, ki ga je popolnoma uklenil. Da se je vmešala še tretja sil a v to igro sreCe, kjer je že Conniston našel smrt, kjer zastavlja sedaj svoje življenje, je zbudilo v Keithu čisto nepričakovaiio vse bojevite nagono: to pustolovščino mora doživeti do kraja. Usoda, ki ga je čakala, če ne zmaga, je zanj brez pomena in ma- lenkostna, te predstave ga niso veC t.ežilc in strašile. Obledele so pred prerojenim hotenjem, da bi se boril, in pred željo, da bi se postavil v bran neprerasiun- Ijivim sluCajem, ki so ga čakali in ga hoteli preiz- kusiti v boju. Kri mu je tako zavrela, da se je vri- skaje vrgel nevarnosti naproti. Zdaj je gorela v njem samo se nostrpnost, da bi vendar že zagledal McDo- wella iz očesa v oko. Kajti to je bil šele nedolžen za- i-.etek boja. Prviö je Keith jasno videl, da se jc Anglež vendarle zniotil. Zmaga in poraz ne bosta odločena v prvem trenutku, ko ga bodo merili nadzornikovi preizkušajoči pogledi. Res bi mu lahko ta trenutek izbil kvarte iz rok, če bi McDowellove presneto šo- lane oči odkrile prevaro — toda zmagati, tudi Ce se i/Ad ne pokaže že v prvem spopadu, zmagati — to lomeni več, za to bo treba dolge borbe in vseh sil. l.'ra končnoga zmagoslavja mu dane že ne bo mogla odbiti. Kakor vojaka, ki je vajen boja, ga je ropotanje sovražnikovih pušk in duh sovražnikovega smodnika neodoljivo vlekel k sebi. In ti ljudje iz njegove nek- dan je domovine so bili ,-njcgovi sovražniki. Domovina je postala zanj samo še ncizprosna strogost zakonov, ki zahteva njegovo življenje. Nikdar prej ni Cutil tako divjega sovraStva proti pravici, ki zahteva oko za oko, zob iza zob. Šele v teh urali, ko je videl nad griči sivo paro, se je uprla njegova najgloblja notranjost proti temu staremu zakonu. Nikdar ni čutil, da bi bil zloCinec. Ves prepojen je bil s prepričanjom, da jc z Judgem Kirkstonom ubil sti-upeno kačo, ki je bila vredna smrti. Neprestano si je ponavljal, da bi bil storil za blaginjo človeštva še več, če bi bil za očetom poslal še sina. Rešil je svet enega tistili ljudi, ki niso bili vredni življenja, in zato naj zdaj umre? Zato gledajo vsi možje in žensko iz mesta v njern sovražnika? In da sme spet med njimi živeti kqt prijatelj, je prisiljen zateči se k prebrisani prevari, Stran 4. »Nova Doba« 10. IV. 1931. Štev. 29. Nagrobni vend trakovi in vse žalne potrebščir.c* ter velika zaloga mrtvaikil» krst Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Cefje, Kr&lja Peira c. 3. Lepa mebiirana soba parket, električna hič, separiran dohod, se odda za 1 ?l 2 osebi od 15. apnla naprej. Karol Brezn k, Frankopanska 1. HIŠA z vrtorn ob glavni cesti ziaven ko- lodvora in kopaliäfa v La§kem se odda v najem bol|§i stranki. Eventualno se odda stanovanje tnh sob s kuhinjo in z vrtom. Naslov v upravi lista. HliA, 3 sobe, kuhinja, veža, klet, h'ev, njiva in travnik tik hiše za okrajno cesto, se proda. Cena 68.000 Din. — Trnov- 2 lje 52 pri Celju. Največja izbira trpežnega pohištva iz trdega in mehkega lesa pri tvrdki „MARMOR" Celje, Sp. Hudinja 52 (tik glavne ceste) Močno moško kolo v zelo dobrem stanju s popolnoma novo pnevmatiko se poceni proda. VpraSati na Dečkovem trgu 1. Sportni otroški voziček popolnoma nov, se proda. CELJE, Ma- riborska cesta 1. Perfektna kuharica se išče. — Vprašati: Celje, Oosposka ulica St. 8 (modisterija). Krojaški atelje za dame in gospode Ivan Bizjak, Celjf« Vodnikova ulica je odprt in se vljudno pri- poroČa. Cene nizke, postrežba solidna. Enodružinska Vila novo zidana, obstoječa iz treh sob, dveh malih podstrtšnih sobic, mansarde, kuhinje in kopalne sobe, Iepim vrtom in novo nasajenim sadonosnikom se proda. Pojasnila se dobiio vsako ne- deljo dopoldne v Celju, Jenkova ul. 26 (prej Zrinjskega uüca 19). Posredovalci izključeni. DOMOTOlJE. Dvema mornariSkima nnrednikoma je do!g- čas, vsled Česar iSfrta dve fletni Ccljanki, ki bi jima hoteli s svojo zgovornostjo potorn dopisovanja pregnati dolgčas. Ccnjene dopise je poslati na upravo lista pod Sifro »Volk« in »Lev«. Mnogim je neznano da se poj^.vljf»jo želodčnc, črevesne in bolečine v glavi, nervoznost, pomanjka- nje tek-i in hemoroidi vslcd slabe pre- hrane. To zlo odpravlja in zd'avi vsak čas znani eliksir Figbl. Poskusite tudi Vi zdravilno Spt-cijaliteto. Eliksir Figol uiejuje prcbavc in viača zd avje. Figol izdeluje in tazpogilja z navodüom o porahi lekarna Mr. Z. Scmel.č, Dubrov- nik2. Originalen zaboj s 3 stekl. z ovoj- nino in poštmnc 105 Din, v. 8 stekl. 245 pin, 1 stekl, 40 Din. Vsak dan pri- hajajo številna zahvalna pisma glede zdravilnosti FigoU. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro- daja devize in volute. Sprejema branilne vloge na knjižice in iekoci račun ter nudi za isti popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podruznici; Maribor, Sostanj Lepa meblovana soba s posebnim vhodom in z električro razsvetljavo se odda. Naslov v upravi lista. Steklo Porcelan Jedllno orodfe Oftcviri po znižanih cenah zaradi odprodaje starih zalog. M. RAUCH, Celje, PreSernova ulica 4. Kina vino i žeiezom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara lekarnsa ,P^i Oirlu1 Mi*. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ul. Pentlje za nagrobne vence zelene (lovske), kakor tudi v vs-h drugih barvah izdeluie točno in ceno I 12 Kr-ama* & Misl«: j, Celjje 14 nisi r^liil lzvršnJc vsakovrstna tesarska dcla, rnodernc stavbe, ostrtšja za |il 3 UueJU hiše, vile, tovarnc in cerkve, strope in razna tla, paviljonp, vc- rande, stopnicc, IgcIgmjcg in ograjp. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in iesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun Stev. 1.4737 T^«*^Wk«»f J%4^%+*^ flAl Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v Irl CJ^FlCCtJlt? 561 svfoji hiSi v CELJU, KBALJA PETHA 3 c. 7 lasino mesariJo, preka evalnico in gosiilno pri »Jeterm" z izborno kuhinjo. CenGkonkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča losip Goreni&k, Gromofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penksla Ltd. kakor tudi plo?Če «His Master's Voice» in «Columbia» katere voai lmenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Eoričsr l Leskovssh, Gelje knjsgsrira in veletrijo*»»na s p?pii*$ein, Inserirajte v „NOVI DOBI"! Najvanteje in najugodneje se nuiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOVTRG t? lasini palači pri kolodworu) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagaio sodišča ter naiožbam cerkvenega in občin- skega denarja posuefa posebno pslnja. Hranilnice daje poso- jila na zemijišča po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jsmči poleg |ct mocfn follP f VSem Premoženjcm » r