St. 29. V Ljubljani, dne 20. Julija 1922. Glasilo 9fSamostoine W kmetijske stranke za Slovenijo mp*> Izhaja vsak četrt Narotnlna: »k. In ■ ■•t, pomaga voj« atallU J «X aam, im w dvšavi inserati: MratMga stolpič* sta ari ■ mm* • r • ■ • ■ .» ' PomaMOLt številk*............ , . . Din 0.60 Uredništvo in upravntttvo lista i« v Ljubljani na Kongresnem trg« it. 9 (nasproti dvorca). Na braniku državnih in slovenskih koristi. Odkar je stopila SKS. v politično borbo, je ostalo njeno geslo vedno eno in isto. Najprej je sreča naroda, prvo je blaginja države, potem šele pride korist stranke- To svoje stališče smo vzdrževali neomahljivo, čeprav je vsenaokrog nas divjal vihar hujskaštva in demagoštva. In vzdrževali smo to svoje vzvišeno stališče, čeprav je bilo za nas tako težavno kakor za nobeno drugo stranko. S pomočjo duhovniške avtoritete bi mogli klerikalci z lahkoto braniti stališče poštenosti. Brez sramu pa so zalezli med hujskače. Z ozirom na zavednost delavstva bi enako socialistični voditelji mogli brez škode podrediti strankarske koristi splošnim narodnim koristim. Toda velika doba je našla majhne ljudi in socialistični voditelji so bili v vrstah hujskačev. In otročje lahko stališče je imela demokratska stranka, ki je govorila inteligenci. Spričo svoje naobrazbe mora biti razumništvo proti kriča-oem in vsled lastnih denarnih interesov mora biti inteligenca za državo. Zaradi tega bi morala demokratska stranka s svojim «državotvor-nim» geslom le pridobiti, če bi se oprostila svojih grehov in če bi ji ne bila «državotvornost* dostikrat samo fraza. V čisto drugačnem položaju pa smo bili mi. Zastopali smo stan, ki je med vojno tako in toliko trpel kakor noben drug. Ne le, da je dajal največji krvni davek, ampak moral je z rekvizicijami in maksimalnimi cenami med vojno prehranjevati v svojo škodo na cen način vse druge stanove. Bil je zato po pravici nezadovoljen. In vrhu vsega tega je kmetski stan ravno vsled trpljenja najbolj zaostal in bil zato najbolj dostopen hujskarijam. Ampak, ker smo se vedno zavedali, da je SKS. stranka bodočnosti in ne stranka enodnevnica, zato smo šli po svoji trdno začrtani poti, čeprav bi imeli trenutno kot stranka škodo. Ta pot pa je dejala, da ne sme med vsemi kmeti države najnaprednejši slovenski kmet manjkati tedaj, ko se polagajo temelji države. Zategadelj smo glasovali za ustavo, zaradi tega so bile po naši zaslugi unešene v ustavo za kmeta in demokracijo koristne odredbe in zato smo izvojevali pri tej priliki velikanske koristi za vse jugoslovenske kmetovalce. Ker je bilo to naše osnovno stališče ob vsaki priliki naš verni kažipot, zato smo ostali čisti in zato so prihajali naši poslanci domov le z uspehi. Pravilnost in koristnost našega stališča pa se je izkazala še prav posebno v zadnjem času pri vprašanj« zunanjega posojila. Brez vsakega dvoma je, da potrebuje naša država krvavo novih železnic in lastnih uporabnih pristanišč. Dokler se to ne doseže, tako dolgo bo naša trgovska bilanca de-ficitna in tako dolgo naša valuta slaba. Jasno pa je dalje tudi, da v doglednem času naša država z lastnimi sredstvi ne more popraviti niti starih železnic, kaj še, da bi zgradila nove železniške proge in celo tudi pristanišča. To moremo storiti le z zunanjim posojilom. Kar se ni posrečilo niti Italiji, niti Avstriji in Nemčiji, to se je posrečilo nam, kajti naši državi je ponudila Amerika stomihjonsko posojilo v dolarjih. Že samo to dejstvo, da uživa naša država tak ugled v tujini, je razveseljiv znak in dragoceno priznanje naše sile. Napačno pa bi bilo seveda misliti, da nam ponujajo tujci denar zaradi tega, da bi imeli pri tem izgubo. Ne, oni hočejo narediti pri tem dobiček, in sicer lep dobiček, o čemur ne more noben pameten človek dvomiti. Toda naj imajo oni dobiček, samo da ga imamo tudi mi! In mi bi ga mogli imeti in ga bomo zanesljivo tudi imeli, če bomo izposojeni denar prav porabili. V tem oziru je treba preudariti pred vsem nekaj. Za nas je bolj merodajno, če izrazimo višino posojila v dinarjih ali kronah kakor pa v dolarjih. Če najamemo n. pr. denar danes, ko velja dolar okoli 82 dinarjev, se to pravi, da dobimo s posojilom 8 milijard in 200 milijonov dinarjev, ozironV, preko 32 milijard kron. Ker pričenjamo vrače-vati po pogodbi posojilo šele v desetih letih, je gotovo, da se bo že vsled posojila samega kakor tudi vsled povečanega izvoza naših pridelkov s pomočjo železnic in pristanišč, popravljenih ali na novo zgrajenih s posojilom, veljava našega denarja silno popravila. Tedaj nam ne bo treba vrniti 32, temveč mogoče samo 16 ali pa še manj milijard kron, kar bo odvisno od tega, kako vrednost bo imel takrat naš dinar. Vsled tega more zunanje posojilo tudi ob težkih pogojih vplivati nad vse blagodejno za vso državo in za ves narod. To, da se posojilo izplača, je torej odvisno predvsem in v prvi vrsti od dviga naše valute. Nasa valuta pa se bo zopet pooravila, če se bo porabilo posojilo res le za svoj pravi namen, to je za železnice, in na pameten način. V tem oziru pa pravimo mi: Najprej je treba določiti, katere železniške proge se bodo gradile in kakšni izdatki so zanje potrebni. Slab gospodar, ki najame za zgradbo hiše več posojila, kakor ga potrebuje! In slab gospodar je tudi tisti, ki najame premalo posojila, tako da mu zmanjka denarja, ko je dospela zgradba stoprav do strehe. Zategadelj je naš prvi pogoj pri najetju posojila, da se določi najprej, kaj se bo gradilo in koliko bodo znašali stroški. Obenem pa zahtevamo, naj se istočasno z zakonom o posojila sklene tudi zakon o porabi posojila. Ker se pri nas vlade pogostokrat in radi menjajo, zato bi se utegnilo zgoditi, da bi katera prihodnjih vlad hotela porabiti posojilo drugače kakor se sedaj namerava. Tega ne moremo in nočemo dopustiti na noben način. Ko branimo tako državne koristi, pa se tudi zavedamo, da so nam poverili svojo usodo slovenski volilci, da smo zastopniki slovenskega kmeta. Naša sveta dolžnost je, skrbeti za to, da se porabi posojilo tako, da ne bo v korist le bratom Srbom in Hrvatom, temveč tudi v korist Sloveniji. Ker ni Jugoslavije brez Slovenije, se morajo varovati tudi slovenje koristi! Pri tem smo morali vpoštevati še nastopno: Naša stranka ima v skupščini le osem poslancev in jasno je, da oni ne morejo preprečiti posojila, če je večina skupščine za posojilo. Zato smo nastopali z vso odločnostjo, da se posojilo prav porabi, toda obenem tudi izjavili: Če je večina za posojilo, če je posojilo po mnenju finančnega ministra v korist države, dobro, mi smo za posojilo, toda vpoštevajte tudi potrebe Slovenije! Izgubili smo tržaško in reško pristanišče in brez cene je postala bohinjska železnica. Pol milijona Slovencev je bilo žrtvovanih zaradi državnih interesov in, dasi najmanjši, smo plačali v največji meri grozno ceno rapallske pogodbe. Samo pravično je torej, da se ozira vlada na Slovenijo. Za rad' tega je v tem zmisla nastopi! tovariš Pucelj tudi v ministrskem svetu, ki je pristal na njegove zahteve, da se da namreč pet milijonov dolarjev za gradbo železnic Št Janž-Sev-nica, Kočevje-Sv. Severin-Vrbovsko in za dovršitev prekmurske železnice. Ko je razpravljal o zunanjem posojilu finančni odbor, pa so vladne stranke hipoma snedle svojo besedo ter nastopile proti našim zahtevam. Zato je podal z ozirom na soglasni sklep našega kluba poslanec Rajar v finančnem odboru tole izjavo: «Naš klub uvideva potrebo zunanjega posojila, zlasti še, ker se je zavzel za posojilo g. finančni minister, ki mora najbolj poznati finančne razmere v naši državi. Smatramo pa, da je nujno potrebno, da se določi takoj, za kaj se bo porabilo posojilo, da more vsa javnost spoznati nujnost posojila. Za posojilo bomo torej glasovali le pod pogojem, da se izdela o njegovi uporabi podroben načrt. V ta program se mora sprejeti tudi graditev proge Kočevje-Severin-Vrbov-sko kot zapadna zveza Ljubljane z Jadranskim morjem in proge Sevni-ca-št. Janž kot zveza Maribora preko Kočevja in Karlovca z Jadranom. Naša skupina zahteva torej junk-thn med zakonom o posojila in zakonom o njegovi uporabi. Dokler se ne predloži podroben načrt in dokler se ne prepričamo, da sta se v načrt sprejeli tudi spredaj omenjeni progi, mi ne samo, da ne moremo glasovati za posojilo, temveč moramo tudi postaviti vprašanje o našem nadaljnjem sodelovanju v sedanji koalicijski vladi.» Ta odločni nastop naših poslancev je spričo svoje jasnosti in stvarnosti vzbudil naravnost senzacijo. Po sebi so sodili. Vendar pa so bile vladne stranke mnenja, da poslanci SKS. ne mislijo tako resno, ter so upale, da se jih bo dalo preslepiti in pregovoriti. Zaradi tega je glasoval finančni odbor tudi za posojilo, ne da bi ustregel našim poslancem. Za nas je bila določena s tem nadaljnja pot in kljub obljubam g.Pa-šiča in finančnega ministra smo jo nemoteno nastopili, tovariš Pucelj pa je podal svojo demisijo. Besedilo Purljeve ostavke. Ker je tozadevno pismo tovariša Puclja važno in pomembno, zato ga objavljamo dobesedno. Pismo se glasi: 'Gospod predsednik! Čast mi je podati ostavko na položaj ministra poljoprivrede i voda, ki jo izvolite sprejeti ter predložiti Njegovemu Veličanstvu kralju, da me čimprej odveže te dolžnosti, in sicer iz tegale razloga: Ko se je govorilo na seji ministrskega sveta prvič o posojila, se je zahtevalo mišljenje vsakega posameznega ministra. V imenu svoje skupine sem podal tedaj tole izjavo Če izjavi finančni minister, da je posojilo dobro in v korist naši državi, bom glasoval s svojo skapino za posojilo, toda pod pogojem, da se porabi vsaj 5 odstotkov, to je najmanj 5,000.000 dolarjev za naše kraje na zapadu. Ko se je na eni prihodnjih sej zopet govorilo o posojilu ter ugotovilo, da se porabi samo za progo Beograd-Jadran okoli 60,000.000 dolarjev, sem izjavil, da bi mogel glasovati za to posojilo samo v primeru, če se nam omogoči izhod na morje s podaljšanjem dveh majhnih prog, in sicer železnice Kočevje - Severin - Vrbovsko in zaradi Maribora železnice Sevnica-Št. Janž. Gospodje ministri so tedaj izjavili, da se samo ob sebi razume, da je treba porabiti posojilo, s katerim se obtežuje vsa država, tudi za razne kraje in oblasti. To izjavo je vzel tudi moj klub z zadovoljstvom na znanje. Medtem smo z začudenjem in obžalovanjem ugotovili, da vladna večina tega stališča pri zadnji ureditvi vprašanja glede uporabe tega posojila ni usvojila ter našo zahtevo z delnimi obljubami odbila. Vsled tega je predsednik mojega kluba, g. Rajar, podal dne 8. t. m. Vam znano izjavo in kakor mi je dejal, se ni pri včerajšnjem glasova-nu v finančnem odboru niti najmanj oziralo na naše zahteve. Pri takem stanju stvari je moj klub sklenil, da je moje nadaljnje sodelovanje v sedanji koalicijski vladi popolnoma nemogoče. čast mi je, zagotoviti Vam, gospod predsednik, tudi pri tej priliki svoje globoko spoštovanje. V Beogradu, dne 12. julija 1922. Minister poljoprivrede i voda: Ivan Pueelf s. r.» Ocfločen nastop poslancev SKS.. osobito pa tovariša Puclja, je na^ pravil na vladne stranke vdikanski vtisk. Velik dd radlkalcev je popolnoma odobraval naše stališče, ministrski predsednik Pašič pa je čutil potrebo, pričeti z našimi poslanci pogajanja. Dasi je bil tisti dan srbski praznik, je sldical g. Pašič vendar takoj sejo ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, naj poizkuša doseči finančni minister dr. Kumaaudi in minister za promet Stanič sporazum z našimi poslanci. - v Pri skupni seji je pristal finančni minister na to, naj se zgradita obe od nas zahtevani progi in naj se da tudi tri milijone zlatih frankov za dograditev prekmurske železnice, kar je bilo določeno že pri investicijskem posojilu, vendar naj se porabi za železnici iz lOOmilijonskega do-larsk^ja posojila le devet milijonov zlatih frankov, ostanek pa iz novega posojila. Ker pa bi se z devet milijoni zlatih frankov (en frank 62 krom) mog-la zgraditi samo ždeznka št Janz« Sevnica, ki bi vdjala okoli tri milijone zlatih frankov, m bi ostalo za Klodič - Hrovat - Kavčičevo progo le šest milijonov, torej za več ko polovico premalo, naši poslanci na f® niso pristali. Pogajanja med poslanci SKS. m vlado pa še niso zaključena, temveč se vrše še nadalje in upati je, di pride Slovenija na svoj račun. Kaj pa delajo druge slovenske stranke? Med tem, ko branijo naši poslanci z vso odločnostjo slovenske koristi, ko so sredi boja za prepotrebno zvezo Slovenije z morjem, ko branijo stvar, ki je koristna za vise Slovence, brez razlike stanu in strankarske pripadnosti, kar je pravilno poudarila «Jugoslavija*, pa so druge slovenske stranke kar po vrsti izdale slovenske koristi ter nastopile proti našim poslancem. Izdali so slovenske koristi klerikalci. Ko so se poslanci SKS. pogajali z ministrom za promet, je izjavil leta, da Slovend ne potrebujejo od nas zahtevanih železnic ter se skliceval pri tem na «Slovenca» in «Novi čas», ki sta pisala, da zahtevajo naši poslanci take stvari, ki jih ne bodo nikoli dosegli, češ, da so pretirane. Ogabno pisavo klerikalnih listov, ki niti pri tako važni gospodarski stvari ne morejo zatajiti svojih strankarskih instinktov, ni mogoče dovoli ostro obsoditi. In izdali so slovenske koristi socialni demokrati. Njih zastopnik dr. Korun je izjavil v finančnem odboru, da mu je vseeno, katere proge se zgrade, same da se sploh katere In ko je bilo glasovanje v finančnem odboru, je do-tični gospod sodrug manjkal. . ., In izdali so slovenske koristi tudi demokratje. Predsednik demokratskega kluba gospod Davidovič je oznafil zahtevo poslancev SKS. za nesramnost, češ, da je Slovenija ze vsa prepletena z ždeznicami. Slovenec dr. Kukovec pa je v finančnem odboru glasoval za posojilo, in sicer potem, ko je podal tovariš Rajar svojo izjavo To pa je storil dr Kukovec zarad tega, ker po njegovem mnenju za dostuje, če dobimo Slovenci prekmursko železnico, ki bi jo morali dobiti že iz investicijskega posojila Šde kesneje je izprevidel g. Kukovec svojo napako ter pričd podpirati naše poslance. Kmetje* skrbite za nova naročnike In naročnice svojemu glasilu! Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi Rmetfške politične samostofnostfl Pribiti moramo pa še sramotno pisavo slovenskega časopisja glede nastopa našega kluba. Dočim napadajo srbijanski listi naše poslance z največjo brezobzirnostjo, ker branijo slovenske koristi, molče vsi naši listi kot grob. Niti eden izmed njih se ne more povzpeti do take objektivnosti, da bi priznal zasluge naših poslancev ali da bi jih vsaj podprl. Ne, strankarska zavist je močnejša ko narodna korist! In dasi so se ponašale in se še ponašajo tako škandalozno vse naše stranke in vsi naši listi, vendar vemo, da slovenski narod ne bo sledil njih primeru in da bo storil svojo dolžnost. Vstani, slovenski narod, stopi na plan za svoje koristi — ter podpri poslance SKS., ki so na braniku Tvojih koristi! Vse občine morajo poslati tozadevne resolucije v Beograd, vse gospodarske korporacije morajo podpreti boj poslancev SKS., ker le tako bodo uspeli naši poslanci in le tako bodo varovane slovenske koristi! Naši posianci so na braniku državnih in narodnih koristi, glej, narod, da boš tudi Ti na braniku svojih koristi! Vsak pravi slovenski rodoljub je v tem boju s poslanci SKS. in čeprav je drugače nasprotnik SKS., mora vendar zaklicati v tem boju s polnim prepričanjem: /iveki SKS. in njeni poslanci, ti res pravi zastopniki ljudstva! Pnšenjakova modrovanje. Odgovorni urednik »Obrekljivega Gospodarja*, narodni poslanec g. Vladimir Pušenjak, jo imel v skupini o državnih dolgovih «državno gospodarsko znamenit, govor* kakor pravi njegova klevetniška cunja. Potrudili smo se ter prebrali ta »znameniti« govor, ampak reči moramo, da nismo mislili, da je g. Pušenjak tako velik ignorant in tako gorostasen nevednež. Njegov •znameniti* govor dokazuje samo to, da pozna g. Pušenjak morda dobro kake zasebne dolgove, da pa o državnih dolgovih nima mti pojma. Škandal za ves »Jugoslovanski klub* da prepusti v proračunski debati, najresnejši debati, kar jih je v skupščini, besedo človeku, ki ima sicer skalnato trd hrbet, kadar jm" treba kriti »Gospodarjeve* laži, ki pa je drugače kompleten ignorant. Toda oglejmo si njegov govor! G. PuSenjaku ni .všeč, ker ne navaja proračun vseh naših državnih dolg)v, tudi mu ni prav, da je v proračunu naveden kurz za dolarje s 5-18 francoskega f ranica, kajti mi vemo, da je kurz dolarja 76 dinarjev, kakor pravi g. Pušenjak. In nato se g. Pušenjak jezi, ker se ne. izplačujejo avstrijske predvojne obligacije. Bolj protinarodnega, bolj protiljud-skega stališča si g. Pušenjak pač ni mogel izbrati, kar hočemo prav na kratko dokazati. Medvojnih dolgov še ni: pričela plačevati ne ena zavezniška država, kakor tudi Se ni pričela ne ena ■/, odplačevanjem obresti. In kakor vse drugo države, tako delamo tudi mi Zgolj zaradi tega pa tudi niso v proračunu navedeni medvojni dolgovi, kajti čemu bi stavili v proračun izdatke, ki jih ne nameravamo izdajati. Navedba kurza dolarja v francoskih frankih je čisto pravilna. Dolgovi so bili napravljeni tedaj, ko jo imel dinar sko raj polno zlato veljavo. Zato se bomo ludi mi trudili, da bomo plačali dolgove po medvojnem kurzu, zaradi ee sar ne moremo že naprej priznati, da jih bomo plačevali po sedanjem kurzu, (>ar bi pa storili, če bi sledili nasvetu g.' Pušenjaka. V tem primeru pa bi bila naša država oškodovana za milijarde, ki bi jih morali plačati davkoplačevalci, med njimi seveda tudi »Gospodarjevi* zaslepljenci. Ugotavljamo, da vprašanje glede plačila teh dolgov Se ui rešeno in da je skrb g. Pušenjaka za imoriške in francoske kapitaliste ne utemeljena. G. Pušenjak ne ve, da mora naša država, prejeti od Nemčije okoli šest milijard zlatih mark odškodnine in da preseza ta vsota znatno vso naše dolgove in vse naše bankovce. Na glavo bi padli, če bi pričeli odplačevati dolgove zaveznikom, dokler iiam oni ne preskrbe denarja od \Temčije. G. Pušenjak «ve* nadalje, da smo prejel!! od Nemčije že 150 milijonov zlatih mark. Prav zelo obžalujemo, da obstoje te zlate marke le v fantaziji g. Pušenjaka. Prejeli smo pač živino, vagone in drugo, ka,r je toliko vredno, (oda niti ficka v denarju. Višek protiljudskega stališča pa je pokazal g. Pušenjak s svojo zahtevo, da, plačaj država vojno škodo, ki znaša baje okoli 20 milijard dinarjev. G. Pušenjak pravi, da povrni to škodo naša država, ker Nemčija in Avstrija tega ne bosta storili. Lepa je ta! To vojno odškodnino dobi le Srbija. Vsi Prečanl ne dobe od te vojne odškodnine niti počenega groša. In ker noč? plačati Nemčija Pašidevega vina, ga naj plačamo mi! Divno čeden zagovornik Slovencev je g. Pušenjak, toda mi mu na tem potu nikakor nočemo slediti, temveč pravimo: Ako je vojna odškodnina, ki jo dobi država, last vse države, potem naj pride v dobro tudi nam, ako pa je last samo Srbije, potem pa se naj njena škoda poravna tudi le iz dohodkov vojne odškodnine. To, da bi mi poleg drugega plačevali še vojno škodo, ki smo jo imeli tudi mi, pa nam niti v glavo ne pade. To protiljudsko stališče klerikalnega poslanca si zapomni dobro vsakdo in pomoli ga pod nos klerikalnim govornikom, kadar bodo hoteli slepomišiti s svojo gonjo proti Srbom! G. Pušenjak ne bi bil klerikalni poslanec. ee ne bi za javkal še o vojnih posojilih, ki so mu očividno zelo pri Srcu. Zakaj pa ni povzdignil g. Pušenjak že med vojno svojega svarilnega glasu zaradi vojnih posojil In zakaj je prav njegova stranka z vso silo agitirala za vojno posojilo in zapravila milijone in milijone ljudskega denarja? Ne, mi nismo postali svobodni zato, da bi plačevali sedaj vojna posojila ma-gnatom. Naj jih plačujejo oni, ki so hvalili vojna posojila, naj jih plačujejo klerikalni agitatorji! Ali mislite, g. Pušenjak, da bi bila res krivica, če bi obveljalo n. pr. nastopno stališče: Kdor je izdal pastirsko pismo za plačevanje vojnih dolgov, kdor je na prižni-oi ali drugače podpiral podpisovanje vojnih posojil, je odgovoren za odplačilo dolgov z vsem svojim premoženjem. Mi bj tako stališče podpirali z vso močjo. Toda Vas, g. Pušenjak, bi linčali klerikalci. Tisto glupo trditev, da Avstrija spričo podpisovanja vojnih posojil ni tiskala bankovcev, pa si denite lepo v okvir, zakaj častna diploma Vam gre za tako nedosegljivo neumnost. Kar se tiče zamenjave denarja, na skličite takoj sejo »Jugoslovanskega kluba* in jadrno predlagajte nezaupnico drju. Korošcu, kajti prav ta dični podpredsednik vlade je v znatni meri kriv, da so se pri nas bankovci tako slabo žigosali, da je država skoro eno milijardo izgubila1 In primite ga tudi zaradi švicarskih krav, obsodite ga zaradi ženskih modrčkov, nastopite proti njemu zaradi neporabnega fižola, dvignite obtožbo proti njemu zaradi milijonskega zapravljanja demobilizacij-slcega blaga, predvsem pa molčite o državnih dolgovih, o katerih veste prav toliko, kolikor najomejenejri bralec Obrekljivega Gospodarja*, namreč — popolnoma nič! 1 »Znamenit* govor g. Pušenjaka jO res znamenit zaradi neumnosti, nevednosti in seveda tudi lažnivosti. Za smeh pa je preskrbel »Obrekljivi Go-odar*, ki daje Pušenjakovemu govoru tole oznako: »Iz ravnokar povedanega lahko vsakdo vid!, kako se trudilo naši poslanci, da bi krenili naše višje (brez nižjih* in »višjih* pri klerikalcih no gre [op. ured.]) na pravo pot in ki bi rešili propasti vse ono, kateri so prizadeti od vojne in njenih posledic.* Hvala Bogu, da naši finančniki ne poslušajo modrovanj kakega g. Pušenjaka, zakaj izgubili bi še tisto, kar nam je ostalo. Njegov »znameniti* govor dokazuje to v poln! mori. G. Pušenjak, pustite »učene* govore In lotite se rajši obrekovanja in klevet-ništva, kar razumete pač stokrat bolje, kajti na tem polju se izhaja tudi z ignoranco, kar vsak teden redno dokazuje Vaše podlo glasilo! vsote, veljaj kdor hitro dl geslo, da dvakrat Ivan Ažman e. r., načelnik okrajnega odbora za radovljiški okraj. SKS. Ljudstvo, čim j svoje imetje! V soboto in nedeljo smo imeli v Sloveniji Štiri velike požare, ki so uničil! na milijone, ljudskega imotja. Največji in najgroznejšl je bil požar na Bohinjski Bistrici V soboto popoldne je nastal ogenj v kozolcu pri Gregorčevi gostiln!. Ker je divjal ei-len veter, je plamen skoraj preskočil na bližnje hiše. Mahoma je bil ves gorenji del vasi v plamenu. V kratkem času je pogorelo do tal 27 hiš in 35 gospodarskih poslopij. Na pomoč so prihiteli gasilci z Bohinjske Bele, Srednje vasi, Cešnjic, Save, Jesenic in Bleda. Blejskim gasilcem je dal naš blagi kralj vse svoje avtomobile na razpolago, samo da so mogli hitro prispeti na pomoč. Enako je podaril naš kralj .a parno brizgalno na Bledu sod bencina, da je mogla stopiti hitro v akcijo. Toda kljub napornemu delu gasilcev se ne bi posrečilo udušiti ognja, če se ne bi usula težka ploha na pogorišče. Toda vseeno je tlelo še drugi dan na vseh koncih in požrtvovalni gasile! so &e zelo trudili, da so mogli preprečiti nov izbruh požara. Škoda se ceni na najmanj 50 milijonov kron. Pogorelo je vse, kar je bilo v hišah, in le a težavo so rešili nekatera človoška življenja. Kakor povsod in vedno, tako so bili tudi tukaj vsi posestniki po večini za sramotno nizke vsote zavarovan!. Samo eden izmed njih je bil zavarovan za po! milijona, vsi drugi pa skupaj za 100.000 kron! Požar so provzročil! najbrž otroci, ki so se igrali z vžigalicami. V nedeljo je zažgala iskra iz vlaka na Laverci kozolec posestnika p. d. pri Mihata. Vsled silnega vetra se je vnelo kakih 30 metrov oddaljeno poslopje, v kratkem pa še en kozolec in še eno poslopje. Ogenj se je razširil bliskovito hitro. Med drugim je zgorelo tudi 13 prašičev, vse seno in razni stroji. Škoda ki znaša nad 2 milijona kron. nI krita z zavarovalnino. Na Pragerskem je izbruhnil požar v sušilnici Steinklanberjeve opekarno. Delavci pa so ogenj pravočasno opazili in s pomočjo gasilcev rešili strojarno in ostale objekte. Vendar znaša škoda nad en milijon kron. V petek dne 14. t. m. je nastal gozdni požar na tako zvani Slovenski Kalvariji pri Polzeli, ki se ga je posrečilo' »dttčiti po 4ohrotra!nem napornem deli). Na večer pa je nastal vnovič ogenj, ki ga je provzročil nepre viden kadilec, ker je vrgel v travo gorečo cigareto. Ogonj so udušill. Smatramo za svojo dolžnost, povedat! z ozirom tia te grozne nesreče, nekoliko odkritih besed. Ker nesreča nikoli ne počiva, zato je dolžnost vsakega pametnega gospodarja, da svoje imetje primemo zavaruje. Dolžnost vseh županov, vseh župnikov in vseh zavednih kmetovalcev bodi, vplivati na sovaščane, da svoje hiše primerno zavarujejo. Več ko polovico požarov provzroči neprevidnost in večinoma so otroci glavni krivci. Pazite na otroke in z vso strogostjo preprečite, da bi se igrali z ognjem! Gasilci, glejte, da bo Vaše orodje v redu! Na Bohinjski Bistrici je bilo od 200 metrov dolge cav| porabtie !e 50 metrov. To je ncoprostljiv škandal! Ce ne gre drugače, je treba nastaviti podeželske gasilske nadzornike, ki naj skrbe, da bo vse gasilno orodja v redu. Manj parad, pa več resnosti — bodi nauk nt-sreče, ki ga uvažujte povsod in vedno! Vsem krajevnim r okrajnim odborom SKS. V nedeljo dopoldne sem obiskal kot zastopnik SKS. pogorišče na Bohinjski Bistrici. Ugotovil sem, da je pogorelo 27 hiš popolnoma, 16 hiš deloma, 35 gospodarskih poslopij do tal in da je zgorelo tudi sodem prašičev, dva teleta ih ena telica. Ogenj se je razširil tako hitro, da ni bilo mogoče rešiti ne pohištva, ne obleke, ne denarja. V najkrajšem Času je pogorelo vse do tal Beda ijudstva je zategadelj obupna in nujna pomoč neobhodno potrebna. Tovariši! Bodimo zavedni kmetovalci ter ne pustimo svojih tovarišev v bedi! Bližnjemu na pomoč je kTščatiska dolžnost, tovarišu na pomoč je kmetska dolžnost! Zato pozivljem v imenu SKS. vse okrajne in krajevne odbore SKS.. naj Pokrajinske vesti. (Blejski praznik.) Vsled soglasnega sklopa načelništva SKS se prired! tudi letos dne 8. septembra na Bledu kmetski praznik. Tovariši, pričnite s pripravami takoj, da bo letošnji kmetski praznik prav tako veličasten kakor je bil lanski! (Važen sestanek kamniškega okrajnega odbora SKS.) bo dne SO. t. m. ob desetih doiioldne pri tovarišu Rodotu v Kamniku. — Kristan, načelnik okrajnega odbora SKS. (Zaradi gradnje hiše železniškega inšpektorata in železniških delavnic v Ljubljani) je stavil tovariš poslanec Drofenik vprašanje na ministra za promet. Isti tovariš poslanec je podrezal v pristojnih ministrstvih tudi glede [izplačila škode političnim preganjan- odrede nemudoma v svojih okoliših cem med vojno, glede šolskih knjig, dobrovoljne zbirke za težko prizadete' pisanih v avstrijskem duhu, in glede pogorelce in naj pošljejo nabrane prispevke na naslov: Okrajni odbor SKS. za radovljiški okraj V Leseah. Od'»or bo nakazal nato denar pogorelcem. Ker je spričo velikega števila po-gorelcev potrebna pomoč vsega kmetskega ljudstva, zato pozivljem vse kmetovalce brez razlike na strankarsko pripadnost, naj priskočijo pogorelcem na pomoč. Ker so bili vsi prizadeti zavarovani le za malenkostne prenosa upravnih sedežev tujih železnic v našo kraljevino. Vsa ta vprašanja so splošnonarodnega pomena in sramota za Koroščevo vlado je, da ni v tem pogledu storila prav ničesar. Bog obvaruj, da bi vladal dr. Korošec še eno leto! (Vprašanje merodajnfan krogom.) Vprašamo vlado in narodna društva, kdaj se bodo prepeljala v domovino trupla onih junakov 17. pehotnega pol- ka, k! so žrtvoval! svoje življenje, ker so bili prepričani Jugosloveni. Častimo spomin svojih mnčenikov, zakaj nismo vredni življenja, če tega no storimo! Merodajnl krogi, zganite se! (Stanovnikov atek na pravi pot!.) Veselo vest moramo izjioročiti našim zavednim Horjuljcem. Stanovnikov atek so se čisto izpreobrnili, kajti v parlamentu ne delajo nič drugega kakor slepo ponavljajo besede poslancev SKS. Ko je povedal namreč tovariš Rajar zahtevo SKS., naj se iz ameriškega posojila zgradi zveza Slovenije z morjem ter zve že št. Janž s Sevnico, je dobil drugi dan naš klub nepričakovanega pomočnika. V skupščini so se namreč oglasili Stanovnikov atek ter kakor opica ponovili besede tovariša Rajarja. Nas jirav veseli, da so prišli tudi Stanovnikov atek do spoznanja, da volje le z opičjo politiko, temveč posnemajo tudi srake. Atek bi se namreč rad| našopirili z uspehi poslancev SKS, Zato, atek, pozor, kajti s srnkarsko politiko ne pridete na pravo pot! (To pa to!) »Kožo bi nam potegnili s telesa beograjski mogočniki, ko bi ne bilo v Beogradu naših (klerikalnih) poslancev, ki neprestano z gorečimi pla-menicami osvetljujejo vsako vlalno korupcijo in nasilje,* pravi »Domoljub*. To neumnost bi si »Domoljub* prav lahko prihranil za pustni torek. (Klerikalci !n viničarji.) Dne 8. t. m. je bilo v Mariboru zborovanje vseh interesentov v viničarskem vprašanju. Ker je bilo zborovanje zelo dobro obiskan \ h! se moglo urediti viničarsko vprašanje tako, da bi se viničarjem res pomagalo, in sicer ne na škodo posestnikov, zlasti manjših. Vse je bilo odvisno le od dobre volje zborovalcev. Toda kaj se je zgodilo? Klerikalci kriče sicer na vsa usta, kako so za vini-čarje, toda ko so ja morala dejansko pokazati ljubezen do viničarjev, pa so nastopili zastopniki nemškega admentskega samostana in mariborskega knezoško-fijskega ordinariata proti v i n i č a r 5 e m. Vsled njih energičnega nastopanja je padlo viničarsko vprašanje v vodo. Taka je klerikalna ljubezen do viničarjev v praksi! (Kaplan Krušič,) neslavni junak in razgrajač na shodu v Kozjem, je dal svoji gardi prod shodom za tri sodčke piva, da bi ji udihnil s tem »korajžo*. Alkohol je naredil tudi v polni meri svojo dolžnost, kar se je najbolj poznalo na kaplanu, ki se je ponašal kot prava poulična baraba. Vpraša pa se, Kje Je rtottl fcajMan Knisič toHko denarja, tla je mojel tako razkošno skrbeti za. pijačo razgrajačem, ko slišimo vendar vedno le tožbe, kako slabo se godi duhovnikom. Kaplan Krušič pa daje kar za tele sodčke piva. Mi ubogi kmetje si privoščimo komaj kako če-trtinko vina, gospod kaplan pa denar kar razmetava. Čudno zategadelj ni, če zdihuje, da ima prpmajhno plačo. Naj le malo bolj štedi, pa mu bo njegova plača zadostovala. (Razpisano je mesto podkovskega mojstra) na državni podkovski šoli v Ljubljani. Podrobnosti razpisa glej v Uradnem listu* št 75 (stran 4ad). (Razpisano je mesto okrajnega cestnega mojstra v Brežicah.) Nastop službe dne 1. avgusta. Več se zve pri okrajnem zastopu v Brežicah. (Iz Dravelj.) fientvidski »Domoljubov* poročevalec ne more preboleti polomije, ki so jo doživeli klerikalci na svojem shodu v Dravljah. Bije in jrrizo okoli sebe ko besen. Toda vse nič ne pomaga. Ker ljudstvo spoznava, da mu klerikalno hujskanje in zabavljanje le občutno škoduje, zato obrača kleri-kalizmu hrbet. »Domoljubov* dopisnik trdi, da so samostojni odšli že prej, preden so se dale resolucije na glasovanje. »Slovenec* pa je poročal, da so tudi samostojneži glasovali za resolucije. Gospodje, če že mudite, da morate lagati, potem se vsaj prej domenite o tem, kako boste enako lagali. Pribijamo, la je in ostane resnica, da se klerikalci resolucij niti upali niso predložiti na glasovanje. (Lepe razmere vladajo na šentvidski šoli.) »Domoljubov* dopisnik se dalje besno zaganja v nekatere šentvidske učitelje, ki niso pokorni slugo klorika lizma ter so ne valjajo v strahu pred šentvidskim klerikalnim pašo. Naša naloga ni, braniti šentvidske napredne učitelje, ker vemo, da se branijo lahko uspešno sami. Zato ne odgovarjamo na te nizkotne napade, izvirajoče seveda zgolj iz »krščanske* klerikalne ljubezni do bližnjega, pač pa moramo iz-pregovoriti svojo resno besedo v drugi stvari, o kateri »Domoljub* dosledno molči, to je o škandalu na naši šol!. Zadnji čas so se zvedeli namreč o razmerah v šentvidski šoli taki škandali, da je vsakega poštenega človeka groza, če bi se pripetile take stvari tam, kjer je šolsko vodstvo v neklerikalnih rokah, bi napravil »Domoljub* gotovo posebno izdajo. Tako pa molči kot grob. Poleg velikih tatvin se je dognala pri nekaterih učencih in učenkah tudi popolna nravna propa-Iost 171etni fantje so pohotno izrab- ljali šolske nčenke. Zahtevamo, da se te stvari takoj najstrožje preiščejo in oni krivci, četudi člani Orla, eksemplarično kaznujejo. »Katoliških* falotov ne pripoznamol O tem, kdo je kriv, nočemo razju-avlja-ti, ker to nI naša naloga. Ugotavljamo le, da je šolski vodja klerikalca, Slomškar Bsjec krščansko morajo pa poučuje dekan Zabret. Besedo imata sodaj sodišče in šolsko oblastvo! (Logaška podružnica «Jugoslovenska Matice«) priredi v nedeljo dne 30. julija v grajskem parku v Gorenjem Logatcu veliko narodno veselico v slovo prvim jugoslovanskim vojaškim novincem iz logaškega okraja z najrazličnejšim sporedom. Pri prireditvi sodelujeta slavni kvartet »Primorje* is Ljubljane in znani orkester ».Ttigoslovenske Matice* iz Zirov. Poselite veselico v čLn večjem številu! (Gasilno društvo v Smartnem v Tuhinju) prirodi dne 6. avgusta popoldne veliko veselico s tombolo in srefeo-lovom. Veselični spored je izredno bogat. Čisti dobiček je namenjen zgradbi gasilskega stolpa, ki ga šo nima novozgrajeni hrani. —- Vstopnin.?, en dinar, tomboiski listek en dinar, listek za srecolov pol dinarja. Pripravljena bodo različna mrzla jedila ia prvovrstno semiško vino po 10 dinarjev liter, Pričakujemo mnogoštevilnega obi^ks (Kapele.) Šolska deca je priredila, kakor vsako leto, tudi letos šolski i;> Iet, in sicer dne 9. junija v Krško vas. Ker je bil prav ta dan v Krški vasi eokolski zlet, so nastopili tudi otroci s svojimi šolskimi vajami. Imeli so s tem največje veselje. Saj je treba dati deci poleg pouka tudi nekaj razvedrila, kajti še vsak odrasli človek se spominja dostikrat jako rad lepih uric r šolskih dneh. Toda to je bilo našemu g. župnik j preveč. Sedaj krega in huj-ska starše, grozi deci in se zgraža na vse mogoče načine. Vprašamo zaradi tega g. župnika, ali spada politika v šolo in ali je to kakšna vzgoja, 68 se vsaja že v mlada srca ka! sovraštva in strankarstva? Otroci so se vrnili nepoškodovani. z zavestjo, da, jim je ugajal šolski izlet. Ko so se lani vračali ob prav takem času in še celo »piti z izleta s Sv. Gor, pa je biio ve« doV-uo seveda ker so bili gospod zraven. Sedaj smo v svobodni državi, v kateri ni več g. župnik — šolski nadzornik. Strankarskih duhovnikov ne potrebujemo. G. župnik, kje pa je bila na Vidov dan tista zastava, k! je potem z* ir. novomašnika dva dni plapolala? Storite najprej svojo državljansko dolžnost, nato pa šele delite nauke drugim! (Iz Kozjega.) Kakor je »Kmetj^J« list* že poročal, je bil g. Krušič, kaplan v Št. Petru pod Sv. gorami, tneeeea maja zaradi častikraje obsojen od tukajšnjega sodišča na 400 kron globe, ob neizterljivosti pa na 48 ur zaper«. Vzklic, katerega je ta čedni oznanj*-valcc Kristovih naukov vložil na, okrožno sodišče v Celju, je bil zavrnjen in kaplan Krušič gre sedaj lahko v špehkamro* v Kozje, kjer so mu bo njegova 5e od zadnjega tukajšnjega shoda SKS. razburkana kri vsaj malo pomirila. Nam vsem pa, k! smo se na shodu SKS. v Kozjem dne 11. ma3» zgražali nad prostaškim in barabskitn nastopom kaplana Krušiča, bodi ta obsodba v nekako zadoščenje, ker tremo v njej lahko »prst bežji*. Poklicane gospode pri cerkvenem oblastvu (mariborskem ordinariatu) pa svarilno vprašamo, aH nameravajo dati razžaljenemu verskemu Čutu, ki ga oskrunjijo vandalski nastopi takih — duhovnikov, popolno zadoščenje. Gospodje naj pomnijo, da »svaka sila do vremena>l (V gmartnem na Pohorju) bo t nedeljo dne 23. julija v prid novega šolskega odra in šolske knjižnice prva planinska slavnost. Pri slavnosti sodeluje pod vodstvom g. Vladimir ja Pre-mruja pevski zbo- glasbenega društva »Drava* iz Maribora. Spored slavnosti je bogat in vreden poee.ta slavnosti. _ (Vsled poročila o boju za ieltmlca* smo morali izpustiti vse polno notic m dopisov. Prosimo vse dopisnike, na.i to blagohotno uvažujojo. Politične vesti. (Boj za železnice.) Poslanci SKS. nadaljujejo boj za zvezo Slovenije z morjem z vso odločnostjo. Dosegli so, da je vlada že ponudila kompromise. Upati smemo, da se ustreže našim zahtevam, ki obstoje slej ko prej v nastopnem: 1.) Posojilo, ki je težko breme, je treba porabiti tako, da bo v korist državi. 2.) Slovenija mora dobiti zvezo z morjem, to je zgraditi se morata proga St. Janž - Sevnica kot zveza Maribora z Jadranom in proga Kočevje - Severi« - Vrbo vsko z zvezo Črnomlja na Severin. 3.) Dograditi se mora železniška proga Murska Sobola-Ljutomer-Ormož, ki naj bi se zgradila že iz dohodkov investicijskega posojila. Vse te proge bi veljale okoli pet milijonov dolarjev ali 25 milijonov zlatih frankov (v našem denarju nad 1600 milijonov Somišljeniki, pristopajte k »Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi! ObrtnTki in obrtnfce, naročite »e na „Kmetif«kt Ust" ln pridno mu dopKujtel kron). Takoj se mora pričeti t gradbo proge Št Janž-Sevnica, ki je dolga 12 kilometrov in za katero so vse priprave že dovršene. Železnica bi veljala okoli tri milijone zlatih frankov ali do 180 milijonov kron. Enako bi ^e lahko pričelo takoj graditi prek-mursko železnico, in sicer de-ioma z denarjem investicijskega posojila, deloma pa z dohodki ameriškega posojila. Iz slednjega bi bil potreben donesek treh milijonov zlatih irankov. Kočevska železnica aH tako zvana KIodič-Hrovat-Kavčičeva pro-se ne bi mogla pričeti takoj grabiti, ker proga še ni trasirana, pač pa bi se moglo pričeti takoj z delom v terenu. To je tudi vzrok, da se upira vlada naši zahtevi ter pravi: Potrebo proge priznavamo In bomo njeno gradbo določili z zakonom. Za priprave in prva dela damo takoj potreben denar, in sicer v znesku devet milijonov zlatih irankov, kar za prva leta zadostuje. Nato pa bomo že našli novo kritje. Poslanci SKS. pa zahtevajo jamstvo, da se proga v resnici zgradi. (Važna seja ministrskega sveta. SijajM nastop tovariša Puclja.) Dasi je tovariš Pucelj podal ostavko in se zato ne bi smel udeležiti seje ministrskega sveta, se je vendar na izrecno Željo predsednika Pašiča udeležil seje in z njemu lastno zgovornostjo branil n.uše zahteve. Tovariš Pucelj je povzel besedo osemkrat ter temperamentno pojasnjeval, da ne zahtevamo zvene z morjem iz strankarskih, temveč iz splošnih narodnih ln državnih koristi. Velik vtisk je napravilo na /brane ministre pojasnilo tovariša Puclja, kako nujno potrebna je proga iz vojaških ozirov, vsled česar se je izrekel tudi generalni štab zanjo. Na podstavi dokumentov je dokazal nadalje tovariš Pucelj velikanski pomen proge v trgovinskem oziru, ker bi bila od nas zahtevana železnica prvovrstna proga za ves tranzitni promet ič Madžarske, Avstrije in Češke. To-,variš« Puclju so nekateri ministri živahno ugovarjali, a minister za promet Stanič je trdil celo, da se more Slovenija zadovoljiti z zvezo preko Zagreba in Karlovca in preko Rakeka. Tovariš Pucelj je dokazal takoj gorostasnost te trditve. V tarifnem rnagledu bi bila proga preko Zagreba v ko draga, da bi bila popolnoma nemogoča. Še slabša pa je zveza preko Rakeka, ker jo morejo Italijani vsak cas zapreti, kar se Je pri izvozu živini tudi že opetovano dogodilo. Na cji nI prišlo do definitivnega zaključka. Boj se še nadaljuje. (Načelstvo SKS.) je izreklo na seji i dne 17. julija soglasno in z navdušenjem našim poslancem, osoblto pa iovarišu Puclju svoje zaupanje in svojo zahvalo. (Demokrati in boj za železnice.) Ker bi se ljubljansko «Jutro» rado norčevalo iz boja poslancev SKS., zato naj navedemo k podatkom v uvodniku še nastopna dejstva. Glasilo ministra Pribičeviča je na nesramen način napadlo poslance SKS., a vse demokratsko slovensko časopisje je na to molčalo. Enako je nastopila proti nam «Pravda», glavno glasilo demokratske stranke. Ko so nastopili naši poslanci s svojimi zahtevami, jih ni podpiral nihče. Dr. Kukovec je podal celo nad vse škodljivo in naivno izjavo. Pod vtiskom javnega mnenja v Sloveniji pa so morali poslanci demokratske stranke izpremeniti svoje stališče. Lojalno priznavamo, da so se izjavili sedaj odločno za našo stvar. V tem oziru beležimo s posebnim zadoščenjem nastop g drja. P u c a. (Nož v hrbet.) V boj za slovenske železnice so posegli tudi plačanci gospoda Kajfeža in bivšega grofa Auer-,;x:rga, ki bi rada vsilila spričo lastnih gozdov tako zvano Musilovo progo. Da bi se jim namen posrečil, so prestopili korporativno v radikalno stranko. Zaradi tega so si bili ti ba-hači tako svesti zmage, da je pisal njihov »Radikal», da bo odločeval •dede gradbe železnice le tisti, ki ima donar, pa če se vse ljudstvo na glavo postavi. Zaupajoč na svoje lažnivo radikalstvo, so odšli sedaj v Beograd ter s članskimi kartami radikalne stranke v rokah dokazovali potrebo MusUove proge. Bil je to najsramot-sejil in najneznačajneši korak, kar •ih pozna slovenska politika. V času, ko se bije najtežji boj za dosego zve-/:e Slovenije z morjem, pa gre Tudl-siovenec ter predlaga novo progo, ki je v korist le nemškemu grofu. Vsa čast bratom Srbom, ki so spoznali kočevske magnatske plačance ter iim kljub članskim kartam radikalne stranke pokazali hrbet. Ampak ta zavra tni izpad si dobro zapomnimo I (Naši klerikalci) so se Izkaza!! pfav tako, kar pa ni nobeno čudo. ;2e od nekdaj je bil najvnetejši agitator za Kajfeževo železnico kaplan Škulj. Toda tudi sicer klerikalcev ne brigajo dosti gospodarske zadeve slovenskega naroda. Olivno Je, da cveteta njih kravaliranje s «katoll§kimi» shodi in njih agitacija ta «katoliški» tisk. Gospodarske koristi pa so jim deveta briga, Če ne vidijo takoj profita. Spričo svoje strankarske zagrizenosti — to so lepi kristjani — pa ne smejo niti najmanj podpirati stvari, ki so jo začeli ti preklicani samostojneži. In da se vendar ne bi spozabili, kajti življenski interes Slovenije in države je na dlani, se je pa odpeljal njih glavni voditelj, veleugledni dr. Korošec, kar na Bavarsko. Toda naj mu le kdo kaj očita, če je pa «bolan» na Bavarskem. Želimo mu prav mnogo zabave v vlogi namišljenega bolnika. Na vsak način je dr. Korošec voditelj, da se ga Bog usmili. Največji boj bije slovenski narod — on jo pa popiha na Bavarsko. Blagor ubogim na duhu v «Kmetski zvezl»! (Vladna kriza.) Ker so imenovali demokrati kot kandidata za mesto odstopivšega notranjega ministra gospoda Pečiča, so se radikalci temu uprli in Pašič je podal demisijo. Konflikt se je poravnal na ta način, da so odložili vprašanje izpopolnitve mesta notranjega ministra za tako dolgo, da se sprejme proračun. ! Delničarje «Ekonoma», d. d. v likvidaciji, ki še niso prepisali svojih delnic na novega «Ekonoma», osrednjo gospodarsko zadrugo, oziroma kl delnic še niso dvignili, opozarjamo, naj to čimprej store, ker je likvidacijska doba že pretekla in obstoji nevarnost, da izgube zaradi tega pravico do svojega denarja, naloženega na delnicah. — Vsem onim delničarjem, katerih naslovi so natančno znani, so bile že pred enim letom poslane pristopnice, da b! jih podpisali in postali tako člani novega «Ekono-ma». Vzlic temu in večkratnemu opozarjanju v našem listu pa je še vedno par sto delničarjev, kateri svojih delnic še niso prenesli, oziroma jih dvignili. Zategadelj opozarjamo ponovno vse delničarje in krajevne odbore, ki si prenosa še niso preskrbeli, naj to čimprej sto re, ker sicer bodo njih delnice za padle. — Krajevni odbori in delničarji, kateri nimajo pristopnic za novega «Ekonoma», naj izporoče to po dopisnici »Ekonomu. v Ljub Ijani, Kolodvorska ulica št. 7, da jim dopošlje pristopnice, ki jih naj izpolnijo in dobro čitljivo s črnilom podpišejo ter vrnejo «Ekonomu». Vinska razstava v zvezi z vinskim sejmom v Mariboru Vinarski fn sadjarski odsek »Kmetijske družbe za Slovenijo« v Mariboru priredi ob priliki pokrajinske obrtne razstave v dneh od 8. do 17. septem bra v Mariboru kot središču vinske trgovine s štajerskimi vini, vinsko razstavo. Namen razstavi je, seznaniti vse vinske kupce in trgovce v tuzemstvu in v inozemstvu na najenostavnejši in najcenejši način s vsemi vrstami vin, ki jih prideluje slovenska Štajerska, ter jih obvestit} o razpoložljivih mno žinah vina itv krajih dobave, potem o cenah in kupčijskih razmerah »ploh To je prvi poizkus, da se ustvari v Mariboru nekako središče, kjer naj bi se zbirali redno vsako leto vsi vinski interesenti in iz cesar bi se razvila polagoma prava vinska borzi. Rekla ma za to prireditev s« bo delala v čim večji meri v tuzemstvu in v inozemstvu. Da uspe razstava čim popolne j i. je potrebno, da se vinski producenti za razstavo čim bolj zanimajo ter se raz stave v čim večjem številu udeleže Vsi ostali, ki se razstave iz katerjg.i sibodi vzroka ne morejo udeležiti, sp prijazno vabijo, naj naznanijo svoja vina in njih cene, da se bo moglo vinske kupce pravilno o vsem obvestiti. Glede udeležbe na razstavi se določa nastopno: 1.) Razstave vinskih vzorcev se udeleže lahko vinski producenti, vinarske ali kletar?ke zadruge in vinski trgovci iz slovenske Štajerske, vino se sme razstaviti le pod Izvirnim imenom. 2.) Razstavijo se lahko vse vrste vin, od navadnega namiznega do naj- boljšega buteljčnega vina starih in novih letnikov. S.) Na vzorčnem sejmu, oziroma prostoru, e« razstavijo vina samo v steklenicah, in sicer se mora poslati od vsake vrste vina po 50 sedemdese-tinskih steklenic. Izjemoma »e dovoljuje manjšim posestnikom, da se smejo udeležiti razstave t dvema vrstama vina po 25 steklenic, skupaj torej s 50 steklenicami. Vina se pošiljajo lahko tudi v sodčkih v Maribor, kjer prevzame odsek polnjenje. 4.) Za steklenice, zamaške, opremo steklenic in zaboje za pošiljanje skrbi odsek, ki poravnava tudi železniške stroške. 5.) Vsa vina, namenjena za razstavo, preizkusi pred polnjenjem v steklenice posebna, v to svrho sestavljena komisija, kl sme vina, ki ne ustrezajo namenu, izključiti od razstav«. 6.) Za prijavo udeležnikov, povzetje, preizkušnjo, polnjenje in odpremo vina so se sestavile ta. posamezne vinarske okoliše posebne komisij.«, oziroma pripravljalni odbori, v katerih so: a) za vinarske okoliše Maribor, Slovenske goric« in Pohorje gospodje: Srečko Robič v Limbušu, Franjo Rudi v Kamnici, Josip Zabavnik v Mariboru. Alojzi i Zupanič v Vajgnn, An+on Lipovšek v Šmarje*!, Franjo Thaler v St. I! ju, Ivan škerbinek v Verticah, Andrej Zaiavc v Mariboru. Anton Puklavec v Mariboru, Ff. Reizer pri Sv. Lenartu, Al. Schicker pri Sv. Marjeti ob P.; —■ poslovodja: Vinarsko društvo za mariborski okraj v Mariboru; b) za vinarske okoliše Ptuj, Haloze in Slovenske gorice gospodje: Miha Brenčič v Spuhli, Franjo Majcen v Podlehniku. Fran Osterberger, Josip Zupane in Franjo Cuček v Ptuju, Jakob Bedlna v Gruškonji; — poslovodja: Vinarsko društvo za ptujski okraj v Ptuju; c) za vinarske okoliše Ljutomer. Ormož, Gornja Radgona in Slovenske gorice gospodje: Fric Zemljli v Ljutomeru, Fran Stanjko v Ljutomeru. Robert Košar pr! Sv. Bolfen-ku, Klotar Bouvier ml. v Gornji Radgoni, Lovro Petovar v Ivanjkovci, Jakob Zemljič v Radencih; — poslovodja: Vinarsko društvo za ormoški okraj v Ormožu; č) za vinarski okoliš Celje-Smarje gospodje: Ivan Bslle v St Juriju ob južni železnici, Fran Ferlinc in Fran Štamber?er v Šmarju pri Jel šah, Franjo R Oblek v Žalcu. An drej Rečnik ln Mir Majcen v Celju; — poslovodja: Vinarsko društvo za šmarski okraj v Šmarju pri Jelšah; d) za bizeljski vinarski okoliš gospodje: Fran Kene ml. v Globokem, Josip Jancžič ml. na Bizeljskom, Josip Pečnik v Kapelah, Fran Vi-rant m M. Kamer v Brežicah; — poslovodja: Fran Virant, vinarski inštruktor v Brežicah. 7.) Udeležbo (vrste in razpoložljive množine vina, provenienco, lotnik) je treba naznaniti takoj najkesneje _ pa do konca meseca julija t. 1., in sicer ali podpisanemu odseku ali pa dotično-mu krajevnemu pripravljalnemu od boru. 8.) Za razstavo se sprejemajo razen vin še šampanjec in sadjevec, kakor tudi brezalkoholne in Žgane pijače. 9.) Stroški razstave se bodo krili s prispevki »Kmetijske družbe*, vlade in drugih korporacij kakor tudi z izkupičkom za prodane vinske vzorce. 10.) Udeležnikom razstave se Izplača za razstavljeno vino znesek, preostal po kritju razstavljalnih stroškov. Ta znesek bo znašal glede na lanske izkušnje v Ljubljani vsaj 20 kron za buteljko razstavljenega vina, t j. K 26-60 za liter, kar odgovarja današnji po v prečni vrednosti vina. 11.) Glede premiranja vinogradni kov, ki raistavijo brezhibno vzgojena vina, se je zaprosilo vlado, da podari denarne nagrade. Razen teh nagrad se bo razdelilo tudi več častnih nagrad za posebno dobra namizna vina in vina posebno znamenite kvalitete. V M a r i bo r u, dne 7. julija 1922. Vinarski in sadjarski odsek «Kme-tijske družbe za Slovenijo* v Mariboru. IIS v« (Naknadno žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avstro - ogrske monarhije.) Ker naši državljani še vedno vlagajo prošnje za popis in žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, dasi je rok že potekel koncem meseca marca t. 1., bo poizkusil gospod finančni minister pri rcparacijski komisiji v Parizu izposlo-vati dovolitev za naknadno žigosanje takih obveznic. Zato se interesenti — naši državljani — pozivljejo: 1.) naj vse svoje nežigosane obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije kar najhitreje pošljejo s posebno prošnjo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu; 2.) naj navedejo v prošnjah, zakaj niso predložili obveznic v dolo- čenem roku; 8.) če so obveznice prinesene is inozemstva, naj navedejo: a) odkod so prenešene, b) kje in zakaj so bile deponirane, c) ali je vložen protest zoper žigosanje pri dotlčni inozemski vladi neposredno ali po naši vladi In č) al! so bile obveznice prijavljene generalni direkciji državnih dolgov ln kdaj. 4.) Predloie naj se tudi obveznice, ki jih je v inozemstvu provizorno ali definitivno žigosala dotična država. V takih primerih je priložiti prošnjam tudi dokaz o državljanstvu (domovni-co) ln dokaz lastninske pravice. 5.) Prošnje morajo biti kolkovane v zmislu zakona o taksah. Interesenti, ki b! se ne odzvali temu pozivu, morajo sami trpeti eventualne posledice svoje zamude. Za naknadno žigosanje se ne prevzema nobena obveznost To žigosanje se izvrši samo, če reparacijska komisija privoli vanje. Obveznice se vrnejo lastnikom, čim izda reparacijska komisija o tem svojo odločbo. Naši državljani v inozemstvu naj vlože prošnje pri dotičnem kr. poslanstvu aH pri konzulatu. (Vagoni in lokomotive it Nemčije-) Do sedaj Je prejela naša država na račun vojne odškodnine iz Nemčije 415« vagonov in »1 lokomotiv. Značilno za naše razmere je, da so na Hrvaškem vsled skrajne nemarnosti pokvarili že prv! dan dve lokomotivi. Dasi je bila na lokomotivi varnostna naprava, ki je brezhibno delovala, sta vendar spričo pomanjkanja vode pregorela kotla. Tako moramo sedaj plačevati popravo lokomotiv, namesto da bi jih uporabljali. Tudi donesek k utemeljitvi Mrmoljinega govora! (Izvoz naše živine) je dovoljen v Italijo tudi preko trbiške postaje. (Zvišanje carine.) Zaradi padca va lute je zvišan zlati aggio na carino od 500 na 600 odstotkov. (Vrednost denarja.) Ameriški dolar je vreden od 325 do 327 kron, angleški funt šterlirig od 1480 do 1492 kron, francoski frank do 27-36 krone, češka krona do 7-70 naše krone, švicarski ali zlati frank do 65 kron in laški lira do 15-20 krone, nemška marka okoli 80 vinarjev, poljska marka okoli 6 vinarjev in avtrijska krona malo nad 1 vinar. (Zagrebški trg.) V Zagrebu »o se vslod policijskih odredb cene mesu nekoliko znižale. Tako velja kilogram prvovrstne govedine 80, drugovrstne pa od 74 do 70 kron. Tudi cena teletini »b je znižala za 6 do 10 kron in velja sedaj kilogram prvovrstne teletine 74, drugovrstne pa 04 kron. Zelenjava: kumare (velike) veljajo od 16 do 20, majhne od 20 do 30 kron kilogram; grah od 16 do 20, kolerabe po 10, domač krompir po 14, novosadski krompir od 10 do 12 in zelje po 20 kron kilogram. Sadje: vojvodinsko višnje od 40 do 44, hruške po 24, male bosenske hruške po 20, češnje od 20 do 86 kron kilogram. Maline od 24 do 30, brusnice od 8 do 10 kron liter. (Sejem v Karlovcn.) Na sejem se je prignalo 600 volov, 450 glav mlade živine in krav, 230 konj, 250 telet, 500 svinj in 300 koz. Prodalo se je 370 volov, 305 glav mlade živine, 106 konj, 827 svinj in 288 koz. Boljši voli so še plačevali od 32 do 35, slabši od 20 do 22. debele svinje od 70 do 75 in mršave od 50 do 65 kron za kilogram žive teže. Na Češko se je prodalo 24 volov, v Italijo pa 110 volov in 18 konj. (Žitni trg.) V Vojvodini so bile cene pšenici 14-30, ječmenu 11, koruzi 11-90, moki št. 0 21'70 krone za kilogram. Položaj neizpremenjen. (Dunajski trg.) Voli po 2550 do 4000, biki od 2550 do 3300. krave od 2550 do 3300, teleta od 3000 do 5500, pitane svinje od 5500 do 6700 avstrijskih kron za kilogram žive teže. Cene govedini od 6000 do 8000, teletini do 9000, svinjini od 3600 do 8400 avstrijskih kron za kilogram. Sadje: Češnje od 700 do 1400, breskve od 2600 do 3000, hruške od 1100 do 1200, jagode od 3500 do 4000 avstrijskih kron. Zelenjava: Zelen fižol od 1100 do 1200, letošnji krom-nir po 820 do 860 avstrijskih kron. Eno jajce 300 kron. Sen-> od 44.000 do 70.000, detelja od 67.000 do 77.000 in slama od 20.000 do 23.000 avstrijske krone za meterski stot (Vinski trg.) Vinogradi kažejo na Hrvatskem in v Vojvodini dobro. Cene pa padajo V Vršcu se j*odaja vino že po 8 do 10 kron liter. Hrvatski kmetje prodajajo lažja vina po 14 kron. Ce bo trajalo še nadalje toplo vreme, bo uspeh letošnje trgatve boljši od lanske. Izvažanje vina pa je zvezano spričo pomanjkanja vagonov z velikimi težkočami. Prevoznina iz Vršca do Maribora traja dva meseca, vslad česar je vinski transport zla&ti sedaj nemogoč. (Izgledi vinske trgatve v Avstriji) so zelo dobri. Letošnja trgatev obeta, če bo meseca avgusta še kaj toplih dni, ena najboljših, in sicer tako glede kakovosti kakor glede množine. (Hmelj.) Poročilo hmeljarskega društva. Z a t e c, dne 6. julija 1922. Zadnji teden se je stanje hmeljskih nasadov izboljšalo. Včerajšnji dež, dasi ga je bilo premalo, je rastlino precej poživil. Danes se lahko reče, da »ta dve tretpni vseh nasadom prav lepi. Rastlina, dorasla do vrb& žie Je zdrava ln krepk?. Bolhace «J vid! le še tu ali tam. v okolišu je vendar še precej občin, v katerih so bol-hači nasade občutno poškodoval!; vi takih nasadih je dospela rastlina šele do polovice Žic ia ne bo dala tudi pri najugodnejšem vremenu pridelka normalne letim Rastlina v 7-dravih nasadih je v polnem cve«tj\j ter obeta pravi dobro letino, če ne prid« kaj nepričakovanega. Potrebno bi bilo vet dežja in stanovitno lepega vremena s toplimi nočmi. — O stanju hmeljskih nasadov v Nemčiji poroča ravnatelj Gauba v Zatcu nastopno: M,tli okoliš Spal t obeta prav dobro, največji Holedau in dirugi največji Hers-bruck pa le srednjedobro letino. V zadnjih dveh okoliših je stanje hmeljskih nasadov podobno stanju n* ve-škem namreč tretjina, nasadov kaže prav dobro, tretjina srednjedobro, tretjina pa slabo. Najmanjša okoliša N o u-s t a d t a. d. Aischin Kiudinger L a n d ne prihajata v poštev. Letina na, Bavarskem torej ne bo preobila: ker pa goje tam večinoma pozni hmelj, se utegne glade letine še marsikaj izpremeniti. — Žalec, dne 15. julija 1022. Spričo pomanjkanja mokrote je rastlina pri hudi vročini v rasti nekoliko zaostala, kar velja, predvsem zai, slabejše, nasade. Golding je v polnem cvetju, medtem ko pričenja pozni hmelj poganjati cvetne popke. Vsled vročino je začelo spodnje listje v nekaterih nasadih rumeneti. Rastlina je zdrava tn brez mrčesa. _ , (Cene usnju v Novem Sadu.) Podplati od 240 do 260, razpolovljem r©d-plati 148, kravje usnje za opanke 06 270 do 320, črno telečje usnje po *-34, ruiavo pa po 254 kron za kilogram. Domači bokscalf od 40 do 80 kron * kvadrat, inozemski pa od 100 do kron za kilogram. (Konjski in goveji semuji na Vrhniki) so se zopet uvedli. — irs io oskrbništvo. (Opozarjamo) na današnji »zgl# glede prodaje 84 konj. ki so dospeti iz Nemčije na račun vojne o^kodmr.e. Konji so mladi in dobn. Izklicna, cena je zelo nizka. ,_. (Razatava zajčlerejskega dnrttva> bo V Mariboru dne 5. in 6. avgusta, in sicer v gostilni Halbwidl vJuri| čevi ulici. Pojasnila daje zajcjerejsiiO društvo. __L Književnost. (Zupančičevo »Kmečko balado*) fe komponiral za moški xb« ia bas-sojo odličen slovenski skladatelj g. Josip P a v 5 i č ter jo posvetil tovarišu ministru Puclju. Skladba Je odlično delo in bi jo skoraj hoteli slišat^ izvajano. . Raznoterosti. (Umor v češkem parlamentu.) C^ki le«ijonar (dobrovoljec) Doležal je prišel dne 8. julija v češki parlament, poiskal češkega poslanca legijonarja P«^ ničko ter ga ustrelil. Poslanec je bH na mestu mrtev. Doležala so aretirah. Sumi se, da je Izvrši! Dolefcil umor n ljubosumnosti. Političnih vzrokov za, umor ni. Obrtniki, pozor! V kratkem bodo razpisane volitve v osrednje načelništvo kakor tud; v okrožna načelništva bolniških blagajn. Dosedanji izkoriščevalci bolniških blagajn se pripravljajo že z vso silo, da bi pri teh volitvah zmagali ter potem nemoteno nadaljevali svoj pogubonosni posel. Pa tudi vse druge stranke so že pridno na delu. da si pripravijo pot k volilni zmagi. Edino oni, ki vzdržujejo bolniško blagajno, edino oni, ki so bili na leta uboga žrtev izkoriščevalcev, edino ubogi obrtniki se ne pripravljajo. Tovariši, to mora prenehati! Pretrdo so zasluženi naši groši, da bi mogli mirno gledati, kako si z našim denarjem podeljujejo razni ravnatelji in podravnatelji mastne nagrade, kar je zagrešil rt. pr. ravnatelj Kocmur. Pretežko je naže delo, da bi mogli trpeti še nadaljnje samopašnosti kakega ravnatelja Kocmurja, ki je mislil, da je ustanovljeno ravnatel5-sko mesto bolniške blagajne le za to, da se nastavljajo v bolniški blagajni samo socialnodemokratskt agitatorji, vsi drugi ljudje, četudi z najboljšo kvalifikacijo, pa ne bi smel: biti blagajniški uradniki. Bilo bi res več ko neumno, če bi delali obrtniki samo zato, da bi se redili na njih račun socialnodemokratski agitatorji. Jugoslovenska Matica" Je naše prvo In najvažnejše obrambno društvo, Kmetje, podpirajte po svojih »očeh obrambno društvo ,, Ju gosiovensko Matico"! Razmere, kakršne so bile v prej-šoji bolniški blagajni, ne smejo nastati v novi. Predpogoj temu pa je, da odlete tisti, ki so jih provzročili, to je ravnatelj Kocmur in njegovi oprode. In zaradi tega izživljamo že naprej, da ne borno pod nobenimi pogoji dopustili, da bi bil še nadalje paša v bolniški blagajni so-drug Kocmur. Opustili ne bomo prav nobenega sredstva, da to preprečimo, ter uporabili bomo prav ves vpliv pri osrednji vladi za to, da le-ta ne potrdi morebitne izvolitve ravnatelja Kocmurja. Treba je imeti namreč eno dejstvo vedno pred očmi! Ravnatelj Kocmur in njegovi privrženci poznajo natančno ves ustroj blagajne in vse njene volilce. Storili bodo vse, da bodo imeli pri volilnih pripravah čim največji vpliv. Ker se borimo mi z njimi z neenakim orožjem, zato moramo porabiti proti njim tudi skrajna sredstva. Predvsem pa je naša dolžnost, se potruditi, da zmagamo. Zato pozivljemo vsa obrtniška društva, naj se nemudoma pouče o vseh določilih glede volitev v načelništvo bolniške Blagajne, seznanijo vse svoje člane o njih volilni dolžnosti ter sklenejo eventualno tudi kompromise z drugimi skupinami. Ker vzdržujejo obrtniki bolniško blagajno, zato morajo tudi na to gledati, da se v bolniški blagajni vsaj ne vlada proti njim. Tovariši obrtniki! Storite svojo dolžnost, kajti če si ne boste pomagali sami, Vam ne bo pomagal nihče! Pomagate pa si lahko, ker ni treba nič drugega kakor zavednosti in nekoliko požrtvovalnosti Obrtniki, ker gre za Vaše koristi, zato smo prepričani, da boste pokazali eno kakor drugo. Tovariši! V boj za pravice obrtnikov, v boj proti izkoriščevalcem bolniške blagajne! Zaveden obrtnik. Pokrajinska obrtna razstava ▼ Maribora od dne & do dne 17. septembra 1922. Razstavni prostor je ugotovljen in bo obseza] Gčtzovo dvorano (tudi prastare »Glasbene Matice*) in dvorišče, iz katerega se bo prišlo čez Prešernovo ulico na veliki vrt »Dijaškega doma*, kjer bo vrtnarska razstava; iz vrta sa bo slo na dvorišče meščanske šole, kjer bodo razstavljeni zvonovi in težka industrija; iz tega dvorišča, bo izhod v Razlagovo ulico. Ves razstavni prostor meri nad 21.000 m1. Pričetek pripravljalnih del. V ponedeljek dne, 10. t. m. eo se pričela pripravljalna dela, na vrta, in sicer tesarska dela, priprave za nasade vrtnarskega društva, postavljanje paviljonov itd. Pozor na prijave. Da se ne bo nihče mogel izgovarjati, da ni imel dovolj časa za razstavo svojih Izdelkov, se je rok za prijave do preklica podaljšal. Svetujemo pa vsakomur v njegovo korist (le, da dobi ugodnejši prostor), naj se prijavi čimprej razstavnemu odboru. Stanovanja. Že po sedanjih prijavah smemo računati na velik obisk tujcev, ki bodo ostali tudi po več dni v Mariboru. Ker javna, prenočišča (v hotelih. gostilnah) zdaleka ne bodo zadostovala, zato opozarjamo že sedaj vse, ki morejo kako osebo prenočiti, naj prenočišče prijavijo. Maribor bodi v tem pogledu solidnejši od Zagreba! Reklame na ograji. Opozarjamo ponovno vso tvTdke, ki so najele prostor zn reklame na novo zgrajeni ograji »Dijaškega doma*, naj puste reklame takoj izdelati, in sicer samo pri ofi-ciolnih slikarjih Franu Horvatu v Slovenski ulici št. 10 in Franju AmbrožiSu v Grajski ulici št. 2, ker drugi slikarji niso upravičeni izdelovati teh reklamnih tabel. Razstava vajenSkih del. Pokrajinska obrtna razstava ni namenjena samo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaja — obrtniškim va jencem. Razstavni odbor je določil v ta namen brezplačno poseben oddelek, v katerem se razstavijo doposlana dela obrtniških vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se sprejemajo najkesneje do dne 31. avgusta, je navesti razen ime- na tudi starost vajenca in kako dolgo se va jenec že uči. Razstavne predmet? je treba poslati do dne 4. septembra odboru pokrajinska obrtne nu®iavs v Mariboru. Obrtniške vesti. (Združeno proti obrtnikom.) Kako lažnive prijateljice obrtnikov ao vse slovenske stranke, se je klasično dokazalo v Mariboru. Pripravljalni odbor za prireditev pokrajinske obrtne raasta<-<> v Mariboru je vložil prošnjo ua ruari borski občinski svet za, podporo glede prireditve razstave. Dasi je brez dvoma, da bo razstava Mariboru silno koristila, in sicer dokaj več ko razni lomon?ki ukrepi mariborskega občinskega sveta, je vendarle klerikaln v socialnodemokratska večina enodušno nastopila proti obrtnikom in hotela odkloniti sploh vsako podporo. Končno pa so se le sramovali svojega abderit-skega stališča, ki so ga hoteli zakriti s še smešn-jjšim, ter,so dovolili podporo v znesku — čujte in strnite! —; 4000 kron. Sramota, da ima Maribor tako žalostne zastopnike'. Antiseptično, čistilno, osvežujeta, oživljajoče in krepilno deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči in že skozi 25 let jako priljubljeni «Elsa-fluid», ki je nmogo močnejši in boljši kakor francosko žganje, ki se uporablja za drgnenje rok, nog, hrbta in celotnega telesa in ki služi kot le-potilo (kosmetikum) za nego kože, las in ust 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica do-nja, Elsatrg 360 (Hrvatsko). Varstvo in zdravilo proti svinjski rdečici, vranitnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski koleri in ostalim boleznim domačni živali 80 H jih proizvaja hBtomU serom zavod, 1.1 Nselor za brzojavke: Serom, Zagreb. Telefon St 14—46. Blenlžka «UU it. SL ^ oijatinkoTlUiii strup za alil, Imata v zalogi ▼ Ljubljani: lekarna Sušnih, drogertja fldrlja. Javna dražba. V državni irebčarni na Salu pri LJubljani bo dne 3. avguste *. 1. ob devetih javna dražba 7 toplokrvnih, 5 mrslo-krvnih in 2 huculekih žrebcev. Zdražitelj plada na licu mesta poleg kupnine že kolkovino, 2%eu prispevek sa ubožni sklad in strožke sa inserat«. Poveljnlitvo državna žrebčarne aa Sela pri Ljubljani, dne IV Julija 1922. Javna dražba 84 konj, došlih is Nemčije, bo dne 2L in eventualno tudi ie dne 22. t. m. ob 9. uri na dvori&fiu Nušakove vojašnice v Trnovem v Ljubljani. Podrobnosti se razglase pred priče t-kom licitacije. V LJubljani, dne 17. julija 1922. KomUija sa prevzem in raz daj o konj in Sivine na račun nemške . vojn« odškodnino. DOeš je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13. is« »Ekonom*, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulico it. 7 ima vedro v zalogi: debelo morsko sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenlčne otrobe, pšenično moko it. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, oves, koruzno moko In zdrob. Naprodaj Je skoraj popolnoma nov vitel (gepl) s pogonom sa dva konja pri Josipu Javornlku v Žalni. gosde, trame, deske in drva ponudita lesni družbi ,,ILIRIJI" v Ljubljani, Kralj« Petra trg i«. 8 (pred sodnijo). Plačujejo s« najvišje dnevne oene. Maline delili družba Jllllir, tovarna hranil v Smarci pri Kamniku. Lepa semenska črna in siva se dobiva pri Ekonomu**, osrednji gospodarski zadrugi v Ljubljani, Bolotigorsta ulica št. 7. •9 Pri trgovcu pazi na znamko in na » GAZELA' MILO! Trgovina b, slame, drv, kpomplpja, sadja iu vseh drugih deželnih pridelkov ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57; telefon it. 88. ! Kmetovalci, pozor! Vsakovrstne poljedelske in druge stroje kakor tudi vsa v to steoko spadajoča dola prevzemam v popravo. Popravila isvrSu-jem točno, solidno in po najnižjih cenah. Franc Picb i Uubljanl. KarloMa cesta Si, 10. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske nre, bndlljke, ilatnlno in srebrnlno kupite naj-eeneje pri tvrdki Paklž v Ljubljani, Stari trg St. 20. Kupujem po najvišjih dnevnih cenah | suhe gobe In raznovrstna druga zdravilna $ zelišča, korenine itd. « H. Rohrman, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 27. ^ jf Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se presolili iiJla« vega Vodmata St. 189 v Ljubljano na Sv. Petra oesto it. S3, v bliHno zmajskega (jubllejskega) mostu, ter otvoril prodajalno z bakrenimi kotli za žganjekuho in drugimi bakrenimi izdelki, kar naj izvolijo moji cenjeni odjemalci vzeti blagohotno na anauje. Sprejemam vsakovrstna naročila za kakršnekoli bakrene izdelka, kakor kotle sa pivovarne, mlekarne itd. Kupujem tudi star baker in cin po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam se sa obilna naročila. UakSO Weia§, kotiar. Prvovrstno, specialno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, ra« glane, dežne plašče, perilo Itd. priporoča tvrdka DRAGO SCHVVAB (prej Schwab & Bizjak). Pori Barodoa kavarno. LJUBLJANA. Oiml trg it 3. V zalogi ima tudi vsa sokolske potrebščin® m članstvo in naraičaj po predpisih MJugoslovanskega Sokolskega Saveza", Oe Delniška tiskarna. v M Miklošičeva cesta št. ie se priporoča, za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. ETTTIITTtl iTTTTTTn 11II111L1CIXXI1.V'LIJX1JXIJJTTTTXTTXX |m ..KORANIT ii škpiljeveo. Zastopstvo in zaloga: v; H Maks Ussar, Maribor, :: Gregorčičeva ulica št. 17. * "m niiiiiiiiimn rrrirrrrrTTri mini inxx£ Prometni zavod za premog, d. i v Ljubljani, n prodaja iz slovenskih premo in V*. ■ \-71f*. j vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za . j domačo uporabo kakor tndi za industrijska podjetja ter razpecava j j prima češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo j j uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. j Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15. I! Kapital: K 20,000.000 | SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA i *»<>™ g e,ooo.ooo INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- LJDBIiJANA>