h\n ii Im

Spisal
Alojzij Pader.
NOVOMESTO.
Tiskal in založil .T. Krajec. 1880.
", x.
•%	^4

Dekle slovensko!
akonski stan, kterega si si izvolila, je veliko težji glede spolnovanja trdih dolžnosti, kakor pa deviški, v kterem si do sedaj živela; — tudi ^	im* dokaj strani in ovinkov, kterih
se je treba skrbno ogibati, in le M težko je brez voditelja dospeti do zaželenega namena in cilja.
Možu pokorna biti, hišo vladati, otroke izre-jati, Gospodov strah pred očmi imeti — to bodo tvoje dolžnosti v novem stanu. Vsaka teh dolžnosti pa zahteva obilno previdnosti, in brez posebne podpore od zgoraj ji nikakor zadostiti ne moreš.
Vsaka devica se zelo moti, ako misli, da zakon ni nič drugega kakor preselitev iz očetove hiše v hišo njenega bodočega moža; ako misli da bo potem, kedar bo iz pred oči očeta in matere vse sladkosti življenja lahko vživala; ako misli od časa do časa poroditi kako dete, in ga precej po rojstvu dojnici prepustiti. Device s tem in enakim mišljenjem so na krivej poti, in posebno takim svetujem, naj prebirajo naslednje vrstice.
Zdrava razsodba, kakor tudi nagon k čednosti, ktcre dari je tebi dekle slovensko Bog že pri rojstvu v srce vcepil, sta mi porok da boš poslušala moj glas — porok da nisi v številu tistih, od ktcrik sem zgoraj omenil.
Ljubezen, ktera me naudaja do tebe dekle slovensko, me je napeljala in velela napisati kratek obris, pa ti ga podati, obris krepostne žene. V tem obrisu bodeš našla vodnika, da te v hudih bojih podpira, da ne omagaš pod težo zakonskega stanu.
Posnemal bom popotnika, kteri vrnivši se na svoj dom zve, da hočejo njegovi prijatelji ravno tisto potovanje nastopiti, in on jim pride se svojimi skušnjami blagovoljno v pomoč. > Razkrije jim vse težave, naznani skrivnostna pota in opozoruje na razne nevarnosti, ob kratkem poda jim poduk, kteri jih mnogo in raznovrstnih nezgod obvaruje, ako ga na potovanji spolnujejo. Ljubezen mi veli, tebi dekle slovensko, ne samo to razodeti, kar mi je iz lastne skušnje in življenja znano, temue podati ti tudi nauke, ktere sem se iz sv. pisma učil. Ti nauki naj ti posebno služijo, kajti oni prihajajo od sv. Duha, in kar pride iz svetlih nebes, sprejmi in zakleni v nepokvarjeno serce, in prepričana bodi, da ne bo tvoja škoda.
Modrost Stvarnika tvojega je ondi založila zaklad, iz kterega nizek in visok lahko zajema.
Nauki, zadevajoči zakon, so v svetem pismu obširno in na tanjko razloženi. Vsa druga dejanja obravnava sv. pismo kratko in korenito, — stran, kjer pa je zakon popisan, je pa tako natanjčno
popisana, da beremo celo še od domačih opravil, in to je tudi potrebno, ker je zakonski stan podlaga, na kteri stoje vsi drugi stanovi.
Priznati si moramo sicer, da je zakonski stan manj popolnoma od deviškega ali samskega, vendar pa moramo zopet pritrditi, da je neobhodno potreben; kajti kakor rečeno iz njega izhajajo vsi tisti, kteri bodo otroci Božji imenovani, kteri pa morajo biti prej na zemlji — da si zaslužijo sedež v svetlih nebesih. Iz tega vzroka pa sv. Duh zakon vedno častiti stan imenuje, in nas uči, da je ta stan naj-stareji na zemlji.
Zakon ni nastal še le po grehu prvih ljudi (Adam, Eva), temuč bil je že pred grehom, ko sta bila človeka še v sladkem posestvu popolnosti.
Sam Bog je v prelepem raji sklenil prvo zavezo med ženo in možem in blagoslovil je nju zakon.
Ker vidimo samega Boga delujočega pri prvem zakonu, lahko ga tedaj imenujemo tudi prvega duhovna, kajti Bog kakor stvaritelj vseh reči na nebu in na zemlji, tedaj kakor najviši gospod, si je lahko prisvojil duhovsko oblast. Prva resnica (tedaj prvi nauk) ki je prišla človeškemu rodu iz božjih ust, bila je na zakon obrnjena:	„Ni dobro
človeku samemu biti/1 Ta nauk je potrdil prvi zakon.
Položimo knjigo stare zaveze na stran, v kterej beremo, da je nerodovitnost žene bila v sramoto, in odprimo evangelij. Akoravno tudi tukaj najdemo samski stan bolj cenjen, vendar vidimo, daje tudi
zakonski pridobil mnogo pravic. Naš izveličar Jezus Kristus, cvetica nedolžnosti in najimenitneji ljubitelj čistosti, povabljen je na ženitovanje, ter je tudi povabilu vstregel, in nij samo z znazočnostjo svojega veličanstva, temuč tudi z enim in sicer prvim čudežem počastil zakonski stan. Zakonska postava je jela slabeti, ozka zveza je odjenjala, in ljudje so marsikako ptujo reč s čistostjo, trdnostjo in nerazvezljivostjo zakona vmešali, in nevednost je tako visoko narastla, da so imeli zakon v primeri tako, kakor da bi bil kdo ne ženo, temuč deklo k sebi vzel, in jo tako dolgo obdržal kakor se mu je ravno poljubilo. Ker je pa Jezus Kristus poslanstvo svojega nebeškega očeta dopolnil, vtrdil je tudi nauk o zakonu zopet tako kakor ga je bil njegov oče zapovedal, in s tem pridobil zopet tisto veljavo — kakor jo je imel prej — v starodavnih časih, in da nam bi bil veljavo svetega zakona popolnoma razložil, in pa, da bi bil nam v srce vtisnil zvezo ljubezni, ki jo imajo čiste duše žnjim, navedel je priliko, ktero ima sam on z njegovo cerkvijo. Tako je bila tedaj zveza sv. zakona od našega Gospoda oblažena z njegovimi neprecenljivimi darmi in nebeškim bogastvom.
Zakonski stan je plemenit, svet in od Boga visoko cenjen; tisti kteri je v ta stan poklican, prejme od sv. Duha, v splošnem kakor v vsakem majhnem oziru obširni poduk, in njegove svete. Bog v svoji neskončni dobroti ne zaničuje naših slabosti, in nam daje kar nam v prid služi, tedaj se on ne sramuje sebe — ako naše slabosti za-
vrača na bolji pot. Iz med toliko rekov svetega pisma, ki od zakona obravnavajo in njegove dolžnosti razlagajo, najdemo posebno eno mesto, ktero vse in popolnoma razodeva, kaj je k zakonskemu stanu potrebno, namreč zadnji oddelek Pregovorov. Tam najdemo kralja Salomona, kteri lepe nauke svoje matere tako rekoč vpodobuje in nam krasno podobo močne (krepostne) žene razkrije. Žene, ktere hočejo v popolnomosti svoj stan pričeti, se lahko v tej podobi kakor v čistem zrcalu ogledajo, in iz te podobe svoje dolžnosti, kakor tudi nauk te dolžnosti spolnovati — spoznati učijo. K temu pod-vzetji pa je treba čistega srca, kajti Bog samo čistim srcem daje moč in prednost, njegovo besedo spoznati, samo čiste duše bodo iz tega zaklada prejele dari, kteri jih bodo zmirom vodili po pravi poti. Nečisto srce nijma pristopa k zdravilnemu vrelcu.
Ako slikar svojo krasno in umetno podobo pokaže soumetnikom, precej bodo spoznali, da delo zasluži hvale in odlikovanja; ako jo pa predstavi ljudem kteri nijso od njegove umetnosti, naj jim razklada kolikor hoče prednosti in izvrstnosti njegovega dela, zastonj je njegov trud, on govori nemim podobam. Ravno tako hočem jaz podobo, ktero je stvarila sama Božja moč, tebi slovensko dekle razložiti, in ti pokazati mogočno delo Najvišje modrosti. Prej pa ko pričnem govoriti o dolžnostih, ktere zakonsko ženo zadevajo, te moram opozoriti, da si moraš prizadevati te dolžnosti spoznati, iz vsega srca Boga prositi, da ti da dar, te dolžnosti spolnjevati.
Samo dve reči ste. potrebni k temu, namreč: svoje dolžnosti prav spoznati, vedeti kaj v sebi obsegajo, in te dolžnosti z vso nagnjenostjo ali s popolnim nagibom ljubiti. Prej kakor se obrnem na tvoj razum, in ti razodenem vse dolžnosti in malenkosti zakona, privoli mi da bom skušal tebe napeljati na pot, da se privadiš zakonske dolžnosti spoznavati, in po tem spoznanji jih tudi ljubiti. Prepričan sem, da bom malo besedi potreboval svoj namen doseči, posebno pri tebi slovenska deklica in žena, ker že pri rojstvu si dobila od zgoriij dar bistrega uma, in da si nagnjena k dobremu. Osebi, ktera v božjem strahu živi, in si prizadeva svoje dolžnosti spolnjevati in na njih popolnomosti delati, še ni zadosti, da ve kar ji je od Boga zaukazano; kajti on zahteva še od vsakega človeka posebej, tudi uatanjčno spolno vanj c njemu zaukazanih dolžnosti, k kterim je po svojem stanu zavezan, in kdor se v tej reči pregreši, namreč da eno ali drugo dolžnost premalo dopolni ali celo opusti, ta njega razžali, ako ravno v mnogih drugih opravilih sam sebe prekosi. Vojak lcteri v vojnem času stražo popusti, ne more biti višjim ljub, akoravno svoje druge dolžnosti izvrstno opravlja; ravno tako ne morejo tisti ljudje, lcteri svoje dolžnosti zanemarijo, Bogu nikoli dopasti, če v vseh drugih opravilih, ktere pa k njih stanu ne spadajo, še tako izvrstno blišče. Ali boš vzela v službo delavca, lcteri ne zna najmanjšega hišnega opravila, ki pa vendar glasovir prav dobro igra? Bog ne ljubi človeka, kteremu naloži dolžnosti, ta pa jih zametuje in si druge izvoli.
Naš zveličar pravi v evangeliju: „Vsaki naj vzame svoj križ.“ On ne pravi, da se moramo obložiti s križem našega bljižnjega, on neče da bi nuna svojo samostansko tihoto zamenila se stanom in težavami zakonske žene, in ravno tako mu nij ljubo, ako žena zapusti svoj stan in živi kakor nuna. Zakonski mož dopada Bogu, ako je dober soprug; menih, ako je dober religijoz; kupec, ako iz njegove kupčije pošten dobiček služi, in vojak ako v potrebi skaže svojo srčnost in zahtevam domovine zadostuje. Križ, kterega naj vsaki v zvezi s križem našega odrešenika nosi, je popolnoma primerjen njegovemu stanu v kterern živi. Vsaki, kteri ga z vdanostjo prejme, je božji volji popolnoma pokoren, pridobi si pri Bogu slavo in čast, doseže svoj namen, do kterega priti želi, in zadobi zasluženo plačilo. Nasproti pa zgubi človek, kteri njemu odkazano breme samo na pol nosi, akoravno si stotero prizadeva dopolniti svoje dolžnosti — ves trud svojega dela.
Obžalovanja vredna slepota človeška je tako velika, da človek večkrat svoji dolžnosti nasproti ravna da si tudi resnice in zapovedi ne zametuje; kakor da bi moral storiti nasprotno svojih dolžnosti ; ker njegov stan to zahteva zato jili ne ljubi, beži prednjimi, in obrača svojo skrb in delavnost k stvarem, ktere so njegovemu stanu popolnoma nasprotne. Priložnost imamo opazovati redovnike, kteri v svoji samoti delajo ravno tako, kakor bi bili vza-konjeni, vse domače skrbi njih sorodnikov, ali tistih, ktere vladati se jim potrebno dozdeva, vse posle ktere
vzamejo v službo, ali ktere odpuste, vse to se mora zgoditi po njih rokah, po njih volji. Ravno tako lahko opazujemo tudi žene, ki delajo se svojo hišo tako kakor da bi ne bila njih last, ktere celo življenje samo v molitvi poteče, in od jutra do večera po molitvenih knjigah stikajo ali pa po cerkvah od altarja do altarja sopihajo, med tem ko se njih družina, ker je sama sebi prepuščena, spridi, otroci v slabe navade zabredejo, premoženje poginuje, iu mož od hišnega nereda pregnan je primoran, da od hiše in njenega obližja zaostaja in v pogubo zabrede. Ako bi te ravno navedene osebe dosegle svojo popolnomost, moralo bi se jim odpustiti, toda žalibog da se zgodi ravno nasprotno. Nikoli ne bo redovnik dospel do tistega cilja in konca, kterega zahteva red, in tudi zakonski mož ne more zadostiti dolžnostim redovnika.
Redovniška pravila, pokornost, v kratkem vse vaje in predpisi duhovnega življenja nimajo nobenega drugega zapopadka, kakor tega: redovnika podpirati; ako pa redovnik svojo stalnost popusti in se v zadeve zakonskih ljudi vmeša, se bodo ti pripomočki spremenili v nemir in brezštevilne nepokojnosti, njegovo mišljenje in dejanje ne more biti več duhovnega zapopadka; on mora tedaj svoje dolžnosti zanemarjati, molčanje pozabiti, dopadajenje nad molitvijo zgubiti, in njegovo ponižno in pokorno delovanje popustiti. Ako redovnik tako daleč zabrede, mu ne ostaja nič drugega kakor popustiti nevarno slepoto, ali pa se mora pripraviti, živeti življenje polno nepokoja in gren-
kosti. V tem oziru je tudi življenje zakonske žene, ktera sc zaveže svoji hiši biti močna, krepostna in trdna podpora, tisočerim različno od življenja Rogn posvečene device. Velikokrat se zgodi z osebami, ktere pozabijo ali zamudijo, opraviti imeti s poklieom njih stanu in posebno z dolžnostim!, ki jih vsak stan obseže, in le gledajo, da se v rečeh odlikujejo, ktere k njih stanu nikakor ne spadajo — da njih dolžnosti ne dopolnijo in ravno zarad tega tudi ne dosežejo zaželjen konec njih dela in truda. One delajo brez primere več kakor jim je delati dopuščeno, kajti, ko bi ostale na odkazanem potu, in bi se trudile svojim dolžnostim popolnoma zadostiti, zadobile bi zaželeno, med tem ko so na drugem nepravem potu z velikim trudom dospele do nezaželenega cilja. Narava ne dovoli bitjem, ki so iz raznih živalskih udov sestavljena, življenja, tedaj tudi ne dovoli njih obstanka na zemlji. Ljudje kteri iz dolžnosti vsakega stanu nekoliko vzamejo in to zmes v eno celoto združijo, in hočejo po tem živeti, ne morejo srečno smert storiti. Mojzesova postava pravi: Na nobeno njivo naj se več semen ne seje i. t. d.
Bodi prepričana žena, deklica slovenska, da bodeš prijateljica Naj višjega, ako postaneš dobra sopruga; skrbi da boš v zakonu popolnoma živela, in nič drugega ne bo Bogu tako prijetno — kar mu dati moreš, kakor tvoje prizadevanje po popol-nomosti. S tem pa nočem reči da zakonski ljudje ne smejo moliti, hotel sem navesti samo razloček mej zakonskimi ljudmi in mej redovniki. Dolžnosti
prvih obstoje v tem da molijo za dober vspeh v njih podvzetjih, mej tem ko je niolitev redovniku že sama na sebi dolžnost. Nuna ne zahteva moža, odpovedala se je svetu, da bi se toliko bolj posvečevala duhovnemu ženinu; zakonska žena pa prosi Zveličarja za pomoč srcu njenega soproga dopusti, izrejo njenih otrok pravilno končati, in hišo dobro vladati. Ena moli brez prenehljaja, mej tem ko druga prosi milosti dobro živeti; prva dopade Bogu ker je vsa njena dela njemu posvetila, druga mu dopade zarad tega ker ga prosi za razsvetljenje njeno hišo dobro vladati.
iz navedenega lahko previdiš, kako velika je dobrota našega Očeta, kteri hoče, da vse kar Njemu v čast storimo, je ob enem tudi v našo korist. Ko bi tudi nobenega drnzega plačila krepostna žena ne prejela, je mir in tiho življenje na tem svetu že samo na sebi veliko plačilo. Vsakej ženi je znano, kako je od svojega moža ljubljena, ako svoje dolžnosti dopolni, v kakem sladkem miru njena družina živi, kako njeni otroci v krepostni izreji rastejo, kako se njeni dohodki pomnožujejo in kaka edinost in ljubezen v njenej hiši kraljuje. Kakor čarobna luna v jasnej noči, ktera je obdana in spremljevana od svetlih zvezd, zdevši da te dobe od nje svojo svetlobo, in se ji spoštljivo vklanjajo, ona pa se te časti raduje; ravno tako sveti krepostna žena v svojej hiši, vabi se svojo bistroumnostjo oči in serca vseh na se, ona razprostira mir in trdnost na njenih potih, povsod kamor pogleda vidi le zadovoljnost in veselje; pogleda sopruga,
pogleda na otroke, povsod vidi njena dela, soprug ji je dobrovoljen, nad otroki vidi sad njenega prizadevanja, namreč: razvijanje v čednostih. Posli ji služijo z udanostjo, z zvestobo in pridnostjo, nje premoženje se množi, v kratkem: ona mora biti z svojim gospodinjstvom zadovoljna.
Ženi pa, ki nijma prednosti imeti dar kreposti, so vsa njena opravila grenkost. Navedel bi lahko brezštevilnih izgledov, a zadržati se nočem pri tem, namreč razkrivati reči, ktera je žalibog tako očitna. Zavernem te le na to, kar lahko od dne do dne sama opazuješ, poglej samo kako tvojih sosed, in pomisli kar si od nje slišala, in prepričala se bodeš kaj je dobro na njej. —
Koliko je takih žen na svetu, ki, da živijo po svojej volji, so se soprogom zmirom v nasprotji; ktere tedaj ljubezni svojih mož nikdar doseči ne morejo! Koliko jih je, ki se svojim razuzdanim življenjem lastne otroke pohujšajo, nad kterimi nikoli niso čule! Koliko je tacili, ki so se svojo zapravljivostjo zabredle v največo revščino, in so s tem sebe, soproga, otroke, celo družino pahnile v prepad časne in velikokrat večne pogube!
Ne bogastvo, ne veselje more krepostno ženo preceniti, med tem ko je slaba žena iz med vseh nezgod največa nezgoda. Sv. pismo pravi od krepostne žene:	Nje mož je srečen, število njegovih
let se bo pomnožilo, krepostna žena je veselje svojega moža, in ona mu bo leta njegovega življenja osladila, krepostna žena je izversten dar, prejeli jo bodo le tisti, ki se Boga hoje. Mož jo
bo dobil vsled njegovih dobrih del. Dobro zadržanje žene je dar Božji. Sveta žena je polna nravnosti, in dar kteri vse dari preseže. Kakor solnee na nebu, ker tam je sedeš Božji, in kras sveta, tako je tudi obraz krepostne žene kinč njenej hiši.
čuj kaj pa od slabe žene pravi:	Ona je
kakor plug, v kterega so voli vpreženi, in tisti ki jo ima za soprugo, je kakor da bi škorpijona v rokah držal. Srčna žalost je splošna rana, in hudobnost žene kakor skupni pritok vseh le misljivih nezgod. Vsaka rana je lažja nego srčna za prenesti, ravno tako so vse nezgode lažje nego hudobnost žene. Bolje je živeti v družbi drakona, nego sč slabo ženo. Slaba žena je trpinčenje srca, žalost obraza in smrtna rana njenega moža.
čudimo se, ako vidimo veliko število žen, ktere žele od drugih spoštovane biti, ktere se tudi sem pa tje premagujejo (pri malih rečeh, to je res), ktere pa ravno to pozabijo, kar bi jim v resniei služilo v slavo in čast, in si tudi ne prizadevajo to doseči. Ena skuša drugo v lepoti prekositi, ona ne more prenesti — ako vidi da se soseda lepše oblači, da njene lase na umetniši način vravnava, kakor pa ona. Ako pa soseda svojo službo v gospodinjstvu bolje opravlja, jo malo briga, ker dozdeva se ji, da je bolje jo v lepoti in kinčanju prekositi, kakor jo pa v gospodinjstvu posnemati, s kterim se le njena dekla peča. Taka gospodinja misli, da je svojo sosedo premagala, a hudo se moti, kajti prekmalu bo občutila nasledke gizda-vosti. Srednja telesna lepota nij nikaka napaka,
toda gizdavost se zna v vzrok spremeniti, zarad kterega se cela hiša pogubi. Čast, ktero si hoče na tak način pridobiti, je prazna, ne traja dolgo, in še tega imena ne zasluži. Žene so lahko ponosne na pohvalo, ktera pride od razumnih mož, kajti taka hvala je resnična in velikokrat pripomore, da si tudi druga žena prizadeva dobiti tako pohvalo; ta pohvala ostane in rodi dober sad, med tem k(f hvala priliznjencev le toliko časa traja, dokler so v družbi potem pa zgine, in ne pusti druzega za sabo kakor osmojeno cvetje.
Dobra sopruga je od nje družine slavljena, ljubljena od njenih otrok, in soprug jo blagodarja; vsi kteri jo spoznajo jo bodo blagoslovili, in njeno ime bo slavljeno pri potomcih. Ali je pa tudi kteri drugi na zemlji bolj časti in hvale vreden ? Ali ne svetijo njene čednosti tako kakor zvezde na nebu? Kje je dražji zaklad, milobe, odkritosti, ljubezni, blagrovanja in miru, kakor v srcu krepostne žene, s kterim zakladom obogatuje srečnega in zadovoljnega sopruga?
Prišel sem do stopnje, ktero opisati le samo božja Vsegamogočnost zamore, in ker ne smem segati v dela Najvišjega, položim moje nesposobno pero mirno iz rok in vmaknem se sv. Duhu, kteri hoče tebi slovensko dekle narisati podobo popolne, krepostne in močne žene.
Sprejmi njegove nauke v čisto srce, in čutila boš nek višji mir, zadovoljnost in tiho radost v srcu. Beri pridno naslednje verstice, beri večkrat, kajti spisane so tebi v korist, v podporo, v nauk.
In ne samo za device, ktere so si zakonski stan izvolile, sem spisal te verste, ampak tudi za zakonske žene. One naj se po teh pravilih vravnavajo — ako jim je do sedaj primanjkovalo poduka, naj zamujeno popraviti skušajo.
Vam pa slovenski možje naj služi ta knjižica v jasen poduk, kaj imate pričakovati od vašili žen, ako so krepostne, in kaj ako so slabe gospodinje.
Goniče pri Šmariji na Sv. Ane dan 1880.
Alojzij M. P,
I.
Kdo najde krepostno ženo? Ona je redkeja kakor drago ,	kamenje, prineseno od oba-
lov zemlje. (Preg. 31. oddelek 10. versta.)
Prej kakor začnem o predlogu samem govoriti, dozdeva se mi potrebno navesti nektera potrebna splošna pravila. V Pregovorih najdemo najpopolnejši obris krepostne žene: kajti ker sv. Duh dolžnosti, kterim se ona podverže, popolnoma razjasni in navede, prikrije v teh pojasnilih ob enem razum višjih stvari (reči) globokejega smisla — kteri samo cerkev zadeva. Potrebno ti je vedeti, da je sveto pismo ob enem vpodobljenje božje narave, in ravno tako kakor je božja narava v vsakem času popolna celota, med tem ko vendar tisoč drugih popolnomosti v sebi združi, ravno tako izrazi sv. pismo iz eno in ravno tisto besedo razne poduke, in vklepa po izreku svetih očakov v enem učilnem stavku razne pomene. Ker je pa v Bogu vse popolnoma, so tudi potem vsi pomeni, ktere sv. Duh v sv. pismu prikriva, naj višja resnica, ktera naj se posnema, med tem ko se drugi (pomeni) zanemarjati ne morejo, in dovoljeno nam je, v raznih razjasnilih, ktera nam je cerkev iz svetega pisma podala, posebno eno razjasnilo si izvoliti, in to natančneje odkriti. Bog je tedaj
2
govore po kralju Salomonu v zadnjem oddelku P r e-govorov podal ljudem dva zapopadka v enem stavku. Prvič razjasnuje in vravuava nravno življenje, in drugič nam oznanuje prikrite skrivnosti. On vravuava obnašo zakonske žene, in pove ob enem, kako naj bo duh in stan cerkve, ktero bo pozneje na zemlji vstanovil, od ktere On prav za prav v priliki govori, ob enem pa ta prilika zakonsko krepostno ženo zadeva. Bog razkrije tukaj, kaj hoče v prihodnosti vstvariti in daje ob enem na vod, kaj naj se v sedajnosti dela. Zadnji pomen samo sem si izvolil za predmet, ktero delo sem si v prid človeškemu rodu za nalogo vzel; ta je edini, ki ga bom skušal kar je v moji moči popisati, tebi slovenska žena tako rekoč podobo naslikati, ki je s čednostimi napolnjena — in ktero je sam Bog popisal.
II.
Potrebno je, da je omožena žena popolnoma, in v čem da ta popolnomost obstoji.
Kdo najde krepostno ženo? Ona je redkeja kakor drugo kamenje, prineseno od oba-lov zemlje. (P. 32. o. 10. v.)
S temi besedami hvale začenja Bog pojasnilo stavka, v kterem hoče nas učiti, kako da mora serčua, močna, to je krepostna žena stvarjena biti.
Že v začetku jo hvali, da bi v srcu žene hrepenenje po čednosti obudil, in jo k čednosti napeljal. Da bi visoko vrednost, ktero ji je podelil, bolj povzdignil, rabi praševalne stavke. Kdo najde krepostno ženo? Oblika, ki se nahaja tu, nam je dokaz, da je krepostno ženo najti težko, in da takih žen je le malo. Prva hvala tedaj, ktero Bog krepostni ženi poda, je, ker pravi, da je jo težko najti. Redkost pa zmirom reči podeli veljavo, in tista reč je potem toliko bolj dragoce-njena, kolikor redkeje se nabaja. Bog pravi, da je krepostna žena redkeja nego dragi kameni, kteri se nahajajo na obalih zemlje. Iz tega sklepamo, da je soprug krepostne žene bogat in srečen, kajti našel je biser, kterega vrednost je neprecenljiva.
Mi hočemo natanjčneje preiskati, zakaj sv. Duh ženo krepostno imenuje, in spoznali bodemo, da jo po vsi pravici primerja z biseri iz daljine prinesenimi, da daje ji še celo pred temi prednost. Ta izraz zaznamova v hebrejskem moč duha, trdnost srca, previdnost, spretnost, moč, v kratkem: zapo-padek vsega dobrega, in zaznamuje tedaj s tem izrazom popolnomost reči ali osebe. Z ozirom na to so v srcu krepostne žene vse te čednosti združene, kakor skriti zaklad; ktera nima tega skritega zaklada, se ne more s tem uaslovom kinčati. Ako pomislimo, da je narava (natura) ženske veliko slabejša kakor pa narava možkega, da je nje srce nestalneje, nje duh manj sposoben; ako pomislimo, kolikim nevarnostim je zakonski stan izpostavljen, in da vsakemu posebne teže in trude prizadeva,
2*
ker se v njegovih zadevah vedno trajajočim skrbem in nezgodam ogniti ne more, kjer sta dnh in srce velikokrat ločena, vendar skupno delati morata, ker je žena primorana zdaj z otroci, zdaj z možem, dalje s posli, in se skrbjo za časno premoženje delati; ako vse to prevdarimo, bomo lahko spoznali, da slabo bitje iz tako težavnega in vednega boja ne more kakor premagovalka vzhajati, ako njena duša nij se čednostimi zgoraj navedenimi napolj-njena, kterih je tudi soprug krepostne žene deležen.
Ako vidimo na površji prav trdega kamna, kteri se tudi železu ali jeklu vstavi, kako sliko umetno iztesano, moramo z radostjo priznati, da je umetnik, kteri jo je vsekal, v svoji umetniji izvrstno izobražen, ker je z njegovo potrpežljivo spretnostjo dosegel skoraj nemogoče delo; je tudi slabo žensko bitje v sredi s težavami prekrižanega življenja polno zoprnosti in nezgode umetnica, in le s trdno voljo in krepkim duhom premaga silne težave, ki se ji na trnjevej poti v bran stavijo. Mi moramo tako bitje občudovati, kajti v njej mora biti krepost, brez ktere bi življenja nezgode premagati ne mogla. Skušnja, a tudi zgodovina nas uči in nam navaja dokaj dokazov, da, ako se žena hoče s kakim posebnim podvzetjem odli-kati, moža prekosi. Tako slabo bitje (žena) pa more in se sme le takrat v važna podvzetja podati in srečen izid le takrat upati, ako je na poseben način k temu pozvana, tedaj ako v srcu čuti dar moči, ki ji je od zgoraj došel. (Devica orleanska Ivanka d’ Ark, Genovefa.)
Sveti duh hvali dalje krepostno ženo, ko jo z dragimi kamenji primerja, in v ta sam izrek združi vse, kar ji k prednosti služi, kajti kakor so biseri visoke vrednosti ali cene, tako so tudi lastnosti dobre žene neprecenljiv zaklad. Biser srednje velikosti je samo vsled njegove lepote cenjen, tako je tudi čednost v slabem ženskem bitji velik in drag zaklad.
Drago kamenje se nosi v prstanih na prstih, žene jih de vaj o v lase, nedvomljivo zarad tega, da jih imajo vedno pred očmi; srečni gospodarji takih biserov imajo v času blagostanja lep in drag ltinč, in ako se potreba približa, jim pomagajo iz nje. Krepostna žena je tedaj že sama na sebi vrelec bogastva, akoravno svojemu soprugu ne prinese druge dote nego zaklad čednosti, in ga že dovolj obogati, ako mu ne da druzega nego samo sebe, kajti ona osreči tistega, kteri jo v zakon prejme. Krepostna žena je trden steber, kterega trdnost se v vseh časih življenja poskuša; ona je cvetica, ktera ob vsakem letnem času cvete; sad, kteri nikdar dobrodejne vonjave ne zgubi, nje soprug je vesel, najde v njej krotko sodeliteljieo, ktera njegovo srečo povikša s tem, da z njim deli dobro in zlo, ona ga tolaži, da ne zabrede v obup, in v dvomljivih slučajih mu je vedna svetovalka. Krepostna žena je dalje možu mir v njegovem trudu; podpora, ako ga nezgode zadenejo; zdravilo v bolezni, ona povikša dohodke njegovi hiši, uči njegove otroke, ona je tudi zdravnik v njegovih prestopkih in napakah, v blagostanji in nezgodi, v evetji let kakor v
sneženi starosti mu je zvesta spremljevalka, z eno besedo: celo življenje krepostne žene je njegovo življenje, in kjer je krepost, tam je mir, ljubezen in nevenljiva tolažba.
III.
Krepostna žena si naj prizadeva, zaupanje svojega sopruga pridobiti, k dolžnostim se prišteva, da varuje njegovo imetje, in skrbi naj, da se v premoženje zapravljivost ne prikrade.
Soprug krepostne žene, zaupa njej svoje srce, in pomanjkanja ne. bo imel. (P. 81. o. 11. v.)
V splošnem in posameznem oziru smo videli krepostno ženo opisano in hvaljeno. Da se pa nje podoba prikaže v pravej luči, hočemo vse natančnosti krepostne žene pregledati. Zakonske žene morejo vse k popolnomosti dospeti, naj bojo nizkega, srednjega ali visokega stanu, ako vsaka posnema to od sv. Duha opisano podobo. Vsak stan ima svoje dolžnosti, spolnuj jih in zadostila si tem predpisu — dosegla si popolnomost. Sveto pismo govori samo od ene krepostne žene, ki si zakon izvoli, on ne govori n. pr. od dolžnosti zaročene žene železniškega čuvaja, pastirja, cerkovnika, kupca, kmeta, uradnika, grajščaka, kneza in kralja; vse te žene imajo različna mesta v življenji a eno in ravno tisto dolžnost, ktero imamo v sv. pismu.
Koliko svetih pisem bi bilo potreba, ako bi bila za vsak stan posebna podoba predpisana. Oj! kako lepo se tukaj razodeva vsegamogočnost Gospodova, da v eni podobi poduči ženo železniškega čuvaja kakor ženo kralja. Dolžnost vsakega stanu so različne, in dobra žena jih spolnuje in le tista je popolnoma, ktera vse dolžnosti brez izjeme dopolni.
Prva dolžnost dobre žene je: zaupanje svojega sopruga pridobiti. V čem pa obstoji to zaupanje? Veliko jih bo morebiti mislilo, to zaupanje obstoji v tem, da je mož prepričan: njegova žena je nravna (čednostna). V primeri, da je resnica, da žena živi nravno in moža stori vrjetnega, da ' on od svoje žene samo dobro misli, vendar sv. Duh hoče v tej dolžnosti nekaj drugega povedati, in navedel bom dokaz, da je tenm tako:	Ako
nam Bog podobo popolne žene razodene, noče in ne more nravnosti mej prednosti všteti, iz ktere (nravnosti) je celoto vstvaril, kajti čista nravnost je podlaga, na kterej je lepo poslopje vstvarjeno, in da še natančneje povem: nravnost stori celo bitje zakonske žene; ktera je nima, ne more postati druzega, kakor orodje pogube, zaničevano, nečisto in brezčastno bitje. Nikdo ne more moža zarad tega hvaliti, ker je obdarjen z umom, kajti ta lastnost se prikaže brez njegove zasluge vsled stvarjenja, in ako se zoper to pregreši, zgubi lastnost dobrega značaja; in ravno tako ne more biti žena hvaljena vsled njene nravnosti, ker s polno pravico lahko zaničujemo tista bitja (ženska), ktera so postavo sramežljivosti ali nravnosti prestopila.
Prepričani smo tedaj, da sv. Duh na tej stopinji ženam nikakor čistost nravnosti ne priporoča, kajti vsaka žena jo mora že prej imeti, toliko bolj pa čistost in odkritosrčnost srca zahteva, ktere čednosti morajo biti pa že prej združene, ako hočejo dospeti do lastnostij, ktere jim sv. Duh za popoinomost podeliti hoče.
Slikar si ne dela platna sam, na kterega hoče naslikati podobo; še le potem, -ko je platno v njegovo rabo pripravljeno, začne slikati najprvo glavne dele, in potem, kakoršen predmet si je izbral, doklada barve, tukaj svetlo, tam temno, tako dolgo, da je njegovo delo končano. Na ta način tudi Bog dela.*) Platno je v primeri na božje delo žena, ki pa mora biti že prej pripravljena, sprejemati v svoje srce razne čednosti, ktere ji dobrota Vsegamogočnega pridaja, da doseže kakor zgoraj omenjena podoba, po teh dareh njeno popolnost.
Drugi dokaz, da sveti Duh ne meni z njegovim zaupanjem na čisto nravnost, je:	Bog hoče,
da je čistost v srcu tako globoko vkoreninjena, da se mora ženi nemogoče zdeti — brez nje živeti. Postavodajalee starih Gcrkov, kteri je kazni za razna hudodelstva spisoval, se je branil kazen za očetomor odločiti, ker je mislil, da ne morejo ljudje prej vedeti — če je kak sin tako trdosrčen — da
*) Ne smemo sicer segati v dela Vsegamogočnega, vendar naj bo nam dovoljeno na ta način misliti delo in stvarjenje Njegovo; saj samo sv. pismo tudi predstavlja Boga v Njegovem delovanji.
Pisatelj.
je v stanu lastnega očeta umoriti. Ravno tako se Bog (pri tej zadevi) ne pomišlja, ženi zvestobo in nravnost k prednosti prištevati, ker on noče, da ji tudi kterikrat v najmanjšem oziru na um pride, da mora drugače postati, in ker nravnost žene se že samo z mislijo lahko oskruni, da bi kterikrat bila v stanu odjenjati, prevzete dolžnosti spolnovati ali čistost svojega srca prevstvariti. Čista nravnost je ženi ravno tako lastnost, kakor tiču lastnost naravnega letenja ali ribi plavanje. Zena naj bo prepričana, da je nečista nravnost njena največa nesreča, zato naj se je boji, beži pred to nesrečo, in naj si misli, da je nemogoče, da bi se v nje srce vkradla. Ni pa še zadosteno, ako se žena samo velikih prestopkov varuje, mej tem, ko se malim brezvestno v naročje poda n. pr. zaljubljeno šepetanje, koketiranje i. t. d. Veliko žen je ravno v tem na slabem potu.
Ni vsaka žena časti vredna, ktera sc kaže, da je krepostna, temuč samo tista, ktera si krepostna biti prizadeva. Ako se je ogibala glavne napake, ogiba naj se tudi malih zanjk, ktere jo lahko v velike zapletejo. Samo tista žena je čista in v resnici nravna, ktere tudi najhuja govorica ne nagne in ne omaja.
V 'čem pa obstoji zaupanje, od kterega sv. Duh govori? On sam razloži sledeče:	„Soprug
krepostne žene ne bo pomanjkanja imel;11 površno ta stavek bereč, bodeš morebiti mislila, da pod besedo pomanjkanje razumiš, hišno opravo ali lepoto hiše; mi pa mislimo, da ta izraz zaznamuje dobiček
pri kupčiji, pri službi i. t. d. Potrebno se nam zdi navesti, da človek pridobuje svoje prihodke in živež ali neposredno, naravnost iz zemlje, ali iz kupčije, ali pa z drugim delom, ki ga ima pri soljudeh. — Poljedelec pridobiva neposredno trud njegovih rok iz zemlje, lastne roke ga rede, in ne prizadeva svojemu sosedu nikakoršne posilnosti ali škode. Kakor je materi naravno, dete dojiti se svojim lastnim mlekom, in kakor otrok po naravnem nagibu doječe prsi ljubi, ravno tako smo mi navezani na mater zemljo, ktera nas hrani in živi.
Drugi pripomočki dohodkov obstoje v oboga-teuji s pomočjo in privoljenjem naših sosedov, n. pr. kakor je pri kupcih in pri vseh rokodelcih, kteri dela njih rok ali sploh njih truda na druge ljudi prodajajo, dalje ako se lastniku se silo in brez njegove privolitve njegovo lastnino odvzame, n. pr. v vojski. Taki dohodki so pa po misli učenih mož krivični, in že sama narava jih prepoveduje; kajti ako se ti dohodki hote pridobiti, treba je zmirom sile, in kar se se silo komu odvzame, ne more tekniti. Iz pridobitve teh dohodkov nastane pri prejšnem posestniku velikokrat revščina, kajti z bolečino in žalostjo mora prepustiti svoje imenje močnejemu nasprotniku.
S pravico se tedaj dohodki, ktere smo si na zadnji način pridobili, revno blago, ali blago vboš-cev imenovati sme, kajti velikokrat se zgodi, da kakor pri kupcu, kteri se obogati s takim premoženjem, blagostanje od dne do dne rase, ravno tako se pri njegovem bljižnem ono od dne do dne znižuje — kakor da bi mu vojska njegovo premo-
žen j e pograbila bila. Pregovor pravi: Po nepravi poti pridobljeno blago nijma teka.
Sv. Dnh pravi v zgoraj omenjeni versti, da naj zakonska žena srcu sopruga trdnost pridobi, da ji bo zatipal, in da ne bo primoran, prekrižati vseh potov in prebroditi vseh morij, da ne bo primoran njegovo srečo iskati v boji, denar si sposo-jevati za visoke obresti od oderuhov, ali da ne bo primoran iskati zaslužka v nepoštencj kupčiji; ako hoče v svoji hiši imeti bogastvo, ona mora gledati na to, da ga privadi na dostojnost — in na malo v gospodinjskih zadevah; ako je privajen bogatemu življenju, naj ga s priljudnostjo navede na pravo pot, z lepo mu mora reči, da zapravljivost v gotovo pogubo pelje — in le dobro vravnano gospodarstvo obstane, ona naj ga z vljudnostjo uči — nikdar ga ne z resno ali še celo z grdo besedo zavrniti ne sme, kajti vljudnost žene ga bo sčasom spreobrnila, nikoli pa ne togota in jeza. V zvesti ohranitvi in v modri in koristni porabi dobrih lastnosti je jasno zapopadeno spolnovanje prvih dolžnosti, ktere je sv. Duh odkazal ženam, ki po popolnosti hrepene. Ni res da je zakon samo za pomnoženje človeškega rodu postavljen, da prejme sin od očeta ime, in da ga zapusti ta zopet svojemu potomcu; zakon je veliko več tudi zato postavljen, da sesam ohrani, kajti zakona brez žene, ali zakona brez moža nij mogoče misliti. Za življenje nij zadosti, bogastva si pridobiti, potem ga pa zopet zgubiti, teinuč treba je pridobljeno premoženje tudi ohraniti, kajti sicer bi bilo bolje precej v začetku v revščini ostati,
kakor pa k posestvu dospeti, ktero se potem hitro zgubi. Mož, akojravno dosti močan, zemljo prisiliti, da mu rodi, dosti srčan, da prepotuje celo zemljo, in dosti sposoben, da dobi njegove soljudi v svojo službo, s kterimi si srečo vtrdi; vendar ne more njegovo hišo čuvati, ne vredovati, kajti to ni njegov poklie, nasproti pa žena, nesposobna za važna pod-uzetja, od narave bolj mirna in tiha, sc more le s tem skazati in možu služiti, da v notranjih hišnih opravilih njeno družino vestno vlada. Tudi zarad tega sta mož in žena združena, da si vsled različnosti nju naravnih nagibov pomagata, v združenji najdeta pomočkov skupnega vzdrževanja, kterih bi gotovo ne imela, ako bi bila ločena. Vsled skupne razumnosti (zastopnosti) nju nagnenja, bo nastala lepa harmonija. Med tem, ko mož zunaj dela in se trudi, varuje žena znotraj sad njegovega prida in delavnosti.
Dobra žena naj skrbi za ohranjenje blaga, kterega je- pridobil nje mož, in naj ne zapravlja po nepotrebnem.
Izdatki obstoje v dveh slučajih: ali da si kupimo že vsled našega rojstva potrebnih reči, kakor: hrano in obleko, ali pa da si v vesolji zlati čas kratimo, ker se nam dozdeva da potrebujemo neštevilno reči, ktere nam naša slabost kakor za neobhodno potrebne zaznamova. Kar se tiče v resnici potrebnih izdatkom, so ti od žene manjši, kakor pa moža, n. pr. v hrani; kajti vsak mi lahko pritrdi, da žena veliko manj potrebuje, kakor mož, in v resnici ni ostudnejšega nego požrešnost
— posebno ako ji je žena vdana. Kar zadene obleko, moramo navesti, da žena pri njenem mirne] em delu tudi manj potrebuje, kakor mož. Znanost okusno oblačiti se, je ženskemu spolu prirojena lastnost, in lahko jo brez velikih stroškov porabijo. Žene, ktcre mislijo njih lepoto z nepotrebnim lišpom povikšati, so gotovo v velikej zmoti, kajti, ako jili je narava z lepoto obdarovala, delajo ji ravno nasproti, in tiste, ktere nimajo prednosti (dar se ne more imenovati) lepe biti, si jo zastonj skušajo z lepotičjem pridobiti, kajti umivaj zamorca od jutra do večera in od večera do jutra, zmirom ostane črn. Resnično je, da si mora žena vsikdar prizadevati — da je obleka, ki jo pokriva, čista, a nikdar naj ne obloži nje život z raznimi spaka-rijatni ali predrago obleko. Sicer se pa dobra žena nikoli ne sme kazati v višjem pomenu ali v višji obliki, kakor pa je v resnici, naj si bode, da je jo narava obdarovala z lepoto ali ne, kakor bomo pozneje brali.
Kakor smo videli, žena manj potrebnih reči za življenje potrebuje, kakor mož, kajti prejela je od Stvarnika lahkeja dela, v kterih svojih naravnih močij tako ne vporablja, kakor mož. Tisti ljudje, kteri sc z vso močjo podajo v naročje nezmernosti, so gotovo graje vredni; toliko bolj pa bo žena grajana, ktera se po izgledu takih ljudi j ravna, kajti ona je poklicana že naravno v tiho domačo hišo, kjer ni hrupa ne svetnega veselja. Nezapo-padljivo se nam dozdeva, kako more veliko število žen, ne glede na ozko ograjo, v kteri bi morale
ostati, njihovim željam vendar streči, akoprem jim nasledki takega življenja ne morejo prikriti ostati; kajti ako je žena	začela zahajati	samo	na eno
veselico, se je tako privadi, da je ne more opustiti, in sčasom se ji dostojno dozdeva, da obiskuje ves hrup, vse veselice i. t. d., na zadnje je taka žena nenasitljiva, in kmalu podere celo hišo v podrtijo in razvalino. Primerja se lahko taka žena ognju, ki skrivši tli,	in	se ne	opazi prej, da	švigne z
visokim plemenom, da se ne more več pogasiti, kajti, ako se je zaljubila v svet, zgodi se potem, da ga strastno ljubi in nij je potem zabave, da bi ona nazoča	ne	bila.	To oblačilo ji	bo danes
dopadlo, jutri	ga	bo že	naveličala	se;	ako vidi
kak nov kinč, hitro ga bo hotela tudi ona imeti, da posnema svojo vrlo sosedo. Svetovni duh je zmirom v delu in mišljenju nove noše izmisliti si, in žena, ktera je danes kupila obleko po najnovejšem kroju — je primorana jutri jo v kot potisniti — kajti ona ni več po najnovejšej šegi — tedaj stara. V tem labirintu zmešnjav in vrtenja se to, kar je v resnici lepo in čedno, lahko pozabi, želje so samo na dragoceno obleko obrnjene, hrepenenje le po dragih biserih in kamnih. Ali se moramo potem čuditi, če premoženje pri toliko nepotrebnih izdatkih pod roko zginuje? In kdo je temu kriv? Nepremišljena, slaba žena in zapravljivka.
Krepostna žena ne bo nikdar te vrste sosede posnemala, ona ne bo iskala v nepotrebnem lišpu in naj novejšem kroju njene časti, njena misel bo
le na vravnano gospodinjstvo in čast njene hiše obrnjena. Red in čednost bo kraljevala v hiši krepostne žene, in akoravno bo njena obleka z najpriprostejega platna, se bo iz pod nje vendar (še lepše) kazala prijazna vljudnost, ktera tudi zapravljivo nošo preseza.
IV.
Zakonski se morajo ljubiti, in nje bolečine skupno deliti.
Krepostnu žena dela svojemu možu dobro ne hudo, celi čas njenega življenja. <p. 31. o. 12. v.)
Dobra žena si ne bo samo prizadevala, možu nobene nezgode in neušečnosti napravljati, vsak nemir, vsako skrb odstraniti, temuč prizadevala si bo tudi njegovo srce z veseljem in mirom napolniti.
Ali ne zasluži milo vanj a tak mož, kteri vidi sad njegovega truda od dne do dne zginjevati, in kteri ne more ubraniti, da bi se njegovo premoženje ne zapravljalo v nečimerno izdajo za ženo? Izdatki se vsak dan množe, dolg od ure do ure narašča, in na zadnje je tak mož suženj raznih kupcev, rokodelcev i. t. d., "kajti vsakemu je žena dolžna. Ko je Bog ženo vstvaril je rekel:	„Nare-
dimo pomočnico, njemu enako.“ lz tega izreka sprevidimo; da je naravna dolžnost žene, svojega moža podpirati, in nij bila vstvarjena za to, da mu napravlja bolečine in nezgode, da mu
pomaga, in ne da mu klubuje, da mu težko breme zakona osladi, in ne, da mu ga še težjega dela. Skrbi si morata zakonska razdeliti, vsak naj prevzame en del, ne smeta se jih bati, ali eden drugemu nakladati, in sploh ne sme žena možu ali mož ženi nikakoršne zoprnosti prizadeti. Bog je ženo vstvaril, da je ona sodeljiteljica zakonskih dolžnosti, on je ni zarad tega možu dal, da bi mu ne bila pokorna, da biga zmerjala, v kratkem, da bi mu bila v zoprnost. Ona nij vstvarjena zato, da bi kakor skala v boji življenja stala, na kterej naj bi mož svoje življenje si ogrenil, temne vstvarjena je zato, da bi bila vabljivo pribežališče možu, kteri hoče in mora po težavnem trudu počitka iskati in najti.
Milovanja vreden je kupec, kteri je po tiso-černili nevarnostih na morji srečno v pristanišče prijadral — in ko je že mislil, da ima njegovo blago v varnosti — vstane vihar, in on mora gledati pogin njegovega blaga v varnem zavetji.
Velikovec pa je pomilovanja vreden mož, kteri se z vso močjo bori proti navalom trpljenja in zoprnosti življenja, kteri misli, da jih je premagal, a pogine v lastnej hiši, zbog slabega uma njegove sopruge. Zena, ktera bi morala njegovo pridobljeno blago ohraniti, mu ga je zapravila: žena kteri je Bog naložil, da mu skrbi manjša, ona mu jih je še povikšala; tam, kjer je mislil ljubi mir najti, najde strašno rjovečo burjo, želel je priti v varno zavetje, a ko pride tj e, naleti na polno homatij in nereda.
Prirodno se vsaki reči ali stvari njej lastna pravica pripozna, n. pr. obstoji ohranjenje ne v razdrtvi, nemir ne more biti tam, kjer vlada mir, žalost ne, kjer je veselje i. t. d. Naravno je tudi potem, da mož v ženi stalno talažilo najde; nikdar naj žena ne zamudi njemu tugopolno srce tolažiti, skrbi iz njega se sladko besedo odganjati, ker ona mora, kakor modri Salomon pravi, skozi celo življenje njemu samo dobro in ne hudo vračevati. Dolžnost zveze obstoji v dobroti in kreposti duha, in bila je tudi za to vstvarjena, da srečo in blagoslov množi, pomočno v potrebi in žalosti njemu pomaga, njegovo pridobljeno blago pred poginom in zgubo varuje, in ko se truden od težavnega dela vrne v hišo svojo, da mu ona prijazno in dobrodejno duha razvedri.
Kakor mu mora ona biti dobra sopruga, tako tudi on ne sme biti proti njej rjoveč lev; ne sme jo imeti kakor sužnjo, ker, kakor je on predsednik družine, mora tudi on biti prvi, ki jo časti in z njo vljudno ravna. Prepričan mora biti, da mu je ona spremljevalka, ali bolje, da je ona del njegovega lastnega telesa, toda občutljiv del, na kte-rega mora vso pozornost obračati. Odrešenik pravi po aposteljnu Pavlu:	rMož naj ljubi njegovo ženo,
kakor svoje telo !“
Kakor je narava najobčutneje ude našega telesa najbolj zavarovala, ravno tako ima žena v zakouu pravico, zarad njenih naravnih slabosti popolno pravico zanašati se na lepo ravnanje od strani njenega sopruga, Mož, kteri je glava velej družini,
mora ji tudi biti predpodoba lepe obnaše, on se mora proti svoji ženi tako obnašati, kakor zahteva on, da se ona proti njemu obnaša, njegova obnaša naj jo uči, kako mora sama biti. Ako mož, kte-rega duh je moeneji, v kterem srcu je več srčnosti in moči, namesto da bi male zoprnosti in neprilič-nosti prenesel, — precej zarohni in se stogoti, se je li potem čuditi, ako se značaj žene, ktcra je ne-iskušena, ktera ima slabega duha, in ktere volja je brez moči, se je čuditi ako se njen značaj spremeni v nestalnega in večkrat čmernega ? Žene so že od narave slabega duha, nimajo moči podvzetja, ktera zahteva velike kreposti in trdnega, zdravega duha, ako jih možki zmirom pregledujejo in z sramovanjem obkladajo, spremene se njih srca, zamislijo se v razne sanjarije, nij jim več mari ne za hišo ne otroke, da še celo primorane so zaničevati take može, in vselej se zgodi, da zabredejo na pota pogube in nenravnega življenja.
Ne ktera zelišča rastejo vedno pritlično, ako nimajo odgojitelja; ko pa pridč nmni vrtnar in jim pomaga iz zemlje, rastejo kaj lepo proti modremu nebu.
Zakonski soprug je v stanu srce njegove žene z vednim zaničevanjem in psovanjem pokvariti, a dosti moči ima tudi, si jo z lepim vedenjem in dostojno obnašo pridobiti. Mož jo mora spodbujati z dobro besedo k nabiranju čednosti, k ljubezni, in sploh gledati na to, da jo nikdar po krivici ne razžali.
Žena se združi ž njim (z možem), da mu je v sili zvesta pomočnica, da mu je mir in sreča
ona že sama na sebi, ali se ne more potem zahtevati od njega, da ljubeznivo z njo ravna ?
Zakaj se zmirorn vojskujemo z nježnim spolom, kteri nam mir v našo hišo prinese ? ali je mogoče pričakovati od žene, ktera je zmirom tlačena, psovana, zmirjana i. t. d. da bo možu pokorna in da mu bo stregla z dobrim"? Vsaka krepostna žena bo dolgo prestajala tako obnašanje in zasramovanje, trpela bo hude bolečine — a na zadnje mora vendar omagati.
Ako mož zahteva, naj mu je žena dobra gospodinja, naj bo tudi on dober gospodar; dobro se z dobrini strinja, a hudo nikdar ne more obroditi pričakovanega sadu.
V.
Sveti Duh nam kaže popolnost (krepost) dobre žene v ženi poljedelca. Vsaka žena naj bo še tako bogata ali Imenitna, mora delati in lenobe se bati.
Krepostna zena si poišče volne in prediva in dela z umetnostjo njenih rok.
(P. 31. o. 13. v.)
Sveti Duh ne pravi:	„Mož krepostne žene
je kupil prediva in ona ga prede,“ temuč pravi da ga je sama poiskala. To naj bo ženi v svarilo in posnemanje, to je, žena mora delati, in ne sme pripustiti, da se iz njene hiše kaj zapravlja ali pogublja; se skrbjo naj pobira vse odpadke, ktere
3*
za moža ne morejo biti nobene veljave, naj jih poproda ali spravi, in s tem naj si kupi prediva, volne i. t. d., kajti s tem početjem si bo napravila orožje, s kterim mora biti vsaka žena previdena, da si pribori dober glas.
Se spretnostjo njenih rok, s pridnostjo njeno in njenih dekel si bo pridobila, ne vede kedaj, bogastva in .blagostanja. Melike dame našega sedanjega časa bodo morebiti jele z glavo majati in reči: ker je krepostna žena bila naj hrže soproga poljedelca, ki je prejo prela, tedaj živi v različnih razmerah od njih, govorjenje je samo od žen nizkega stanu.
Odgovor na to je: da ta podoba brez razločka za vse omožene žene velja, po ktcri se morajo nizke in visoke vesti, ne glede na premoženje ali stopinje v soeijalnem ali pa v nizkem stanu. Naj-popolneji bojo tiste, ktere si bojo prizadevale najbolj posnemati jo. Najbolje priporočilo obstoji v tem, da je sam sv. Duh narisal to podobo, ko je hotel zakonske žene o imenitnem stanu podučiti.
Da boš pa to bolje razumela, premišljuj naslednje:
Na svetu razločujemo posebno tri različne stanove, in ljudje, ki k enemu teh stanov spadajo, si njih živež tedaj tudi na različne načine prido-bujejo. Prvi obdelujejo zemljo, drugi kupčujejo ali imajo razna rokodelstva, in tretji dajo njih zemljo v najem in živijo o najemščini, ali o dohodkih, ktere jim donašajo njih posestva.
Ako bi nas kdo vprašal, kteri od navedenih stanov je naj bolji, hitro bi mu odgovorili: prvi.
če premišljujemo stan in življenje poljedelca, videli bodemo, da si on vse, kar je za življenje potrebno, po naj naravnejem in najnedolžnejem potu pridobiva, kajti peča se s koristno in hvalevredno rečjo, ktera je čednosti posebna podpora. Nasprotno dela kupec, ker on vporablja za svoje premoženje premoženje njegovega soseda, ali obrača njegovo nevednost v svoj prid, kar se žalibog velikokrat prigodi.
Mi vidimo tedaj, da je v kupčijskem stanu veliko več nevarnostij za dušo, in po vsi pravici se ne sme tako visoko ceniti nego stan poljedelca. Kar zadene ljudi, ki spadajo k tretjemu stanu, in kteri žive o dohodkih v najem danih posestev, je njih življenje, glede na to, ako so njih posestva pošteno pridobljeno blago, dobro vrejeno, ali glede na to, ker so vedno brez dela, in izpostavljeni tisoč nevarnostim, moramo naše mnenje premeniti in reči: stan poljedelca je vendar bolji, kakor njih stan.
Ker je stan kmetovalca najpopolueji, je sveti Duh tako rekoč primoran, nam podobo krepostne žene v njem pokazati. O11 ni v stanu nam krepostne žene pokazati v ženi bogatega kupca, ali v kaki drugi svetni dami ki je omožeua z bogatinom, ker v teh stanovih se nahaja toliko nepopolnosti, da bi človeški um težko zapopadel, zakaj je kupčijski ali kteri drugi stan popolneji kakor poljedelski, in zakaj je ravno iz tistega vzeta predpodoba. *)
•) Prilaetuje se v tem stavku tretji osebi v sv. Trojici ne-mogočnost, toda temu nij tako. Le zavad tega sem dal izraz
Ko si je sv. Duh izvolil ravno ženo poljedelca za predpodobo, in nam jo je pokazal, noče on da bi jo vse žene posnemale v njenih opravilih, vendar pa hoče da jo vse žene posnemajo brez razločka na stan v njenih popolnostih.
Res je da ni vsaka žena poklicana, da si s trdim delom njenih rok pridobiva njen živeš; res je da ne more vsaka presti predivo in si napravljati platno; res je da nima vsaka veliko poslov, nad kterimi mora vestno čuti v duševnem in v telesnem razmerji, da opravljajo njim izročena dela, vendar si mora pa tudi vsaka prizadevati, da spolni njene dolžnosti. Fred vsem je dolžnost dobre žene, da ne izdaja premoženja za nepotrebne reči, ona mora veliko več gledati na to, da se ji ono povikša.
Pogoste skušinje so pokazale, daje lenoba in dobro življenje lastnost velikih in imetnili ljudi, ako si tiste, ktere svet „dame“ imenuje „dolce far niente“ *) in zamujenje njih dolžnosti k časti prištevajo, ako mislijo da bi se s pridnostjo in delom onečastile, in da delavno življenje ni združeno se stopnjo premoženja, bo za take „dame“ zdravilno, ako se jim resnica odkrije.
Postavimo, da njih hiša ne potrebuje njih nadzorovanja, (akoravno se o obstanku take hiše težko misli), ako je taka hiša obdarjena z časnim
„primoran“ ker so te vrstice namenjene prostim ljudstvu, ktero bi višji izraz malo ali težko razumelo. Nemogočnost sama na sebi se ne sme prilastovati nobeni osebi v sv. Trojici, kakor vsak človek z zdravim umom lahko ve.
*) Sladka lenoba.
Pisatelj.
bogastvom — ali ne more gospodinja v tem slučaji tisoč revnih vtolažiti, ki so z nezasluženo revščino stiskani, in pri njej pomoči iščejo? Kdo ima vcčo pravico do premoženja, gospodinja ali služabnica ? Gospodinja lahko in hitro pregleda stan njenega premoženja, in se po tem v delenji miloščine ravna, mej tem ko dekla ne premisli, kaj je prav in ne prav, temuč ako se ji pripravno zdi, poda dar, kteri ji ravno pod roko pride, ali pa reveža nevsmiljeno odpodi češ:	rGospe ni doma!“
Sveti Duh opazi, da krepostna žena sama kupi prediva, kterega hoče presti, s tem hoče reči: da se mora žena, ktera hoče biti delavna, vsega nepotrebnega govorjenja skrbno ogibati, kajti pri-goditi se zna, da si s tem veči gorje lahko nakoplje, kakor pa če bi bila lena.*) Veliko je žen, ki si z visocimi stroški napravljajo draga oblačila da se potem ponašajo ž njimi. Krepostna žena
*) Naj mi bo dovoljeno navesti resničen dogodek, kteri jasno kaže, koliko škode nepremišljeno govorjenje lahko stori.
Prvega dne meseca maja 1878 se snidete v Ljubljani dve gospodinji pred mestno hišo. Dolgo časa se že niste videli, tedaj je bilo dosti vprašanj in odgovorov. G-nječa je bila velika, in ker ste že za tisti dan bili vse potrebno nakupili, vsopite se malo v stran in postavite vsaka svojo košaro poleg sebe: da bi si lažje dopovedali njih dogodke. Dolgo časa ste se zabavale in nazaduje se jima je zdelo vendar le čas iti domov da pripravite kosilo. — Obema se je videla radost na obrazu. kajti obrale ste z vso ljubezujivostjo marsiktero gospodinjo. Prva vzame košaro v roko a zdi se ji prelahka, pogleda v njo in strah in groza jo preleti, ko vidi da nij lonca z maslom. Druga pa je bila še huje kaznjenu. Ne le da hi ji bilo samo maslo manjkalo, temuč njena košara ji je bila čisto premenjena. Zgubila je vse, kar jo bilo nakupljeno in povrhi še denar, kterega ji je bil odštel njen soprug za kuhinjsko potrebo za celi mesec.
Prihodnjič hote bolj pazile ogibati se praznih pogovorov.
Pisatelj.
ne potrebuje takega praznega lišpa, ker ona z umetnostjo vporabi dela njenih rok. Tiste ki krepost poznajo me razumejo, a zapravljivke me umeti ne morejo.
VI,
Dobra žena je previdna v gospodinjstvu. Na kteri način lahko dohodke njene hiše pomnoži.
Krepostna žena je enaka kupčijski ladiji, od daleč prinese kruha. (P. 31.0.14. v.)
Sveto pismo zaznamuje z besedo „kruh11 vse kar k človeškemu življenju spada. Zapopadek v izreku Salomonovem je naslednji:	Krepostna
žena je enaka kupčijski ladiji, na kterej je veliko bogastva nakopičenega. Bog nam v tem kaže visok pomen o zaslužkih in pridu delavne in previdne žene. Kupec prekriža morje na vse strani, objadra tisoč goni, in skalovja, izladja se v nešte-vilnih deželah, nabira najimenitneji in naj bolji izdelke iz vseh strani, ktere objadra, pripelje jih potem v domovino, kjer se njih cena povikša, in dobi pri prodaji veliko dobička. Bogastvo ki ga njegova ladija obseže, nij samo za enega človeka, cela mesta z nebrojnimi stanovalci imajo njih del v tem bogastvu, za vse stanovalce je nakupil različnih zakladov.
Skrbna gospodinja preišče vsa kota njene hiše, tudi najmanjši reč ji ne gre v pogubo, iz vsega si pridobiva korist in dobiček, najmanjši
kakor največi reči se ne vstraši in ako se ji le dozdeva, da jo lahko v prid obrne, se je bo podstopila.
Ako vidimo ladijo na morji, ktera z bliskovo hitrostjo valove reže, zdi se nam da mimo stoji, mej tem ko se vendar z neverjetno hitrostjo od obrežja pomika, da si nabere zakladov za ljubljeno domovino. Ravno tako vidimo lahko na pridni gospodinji, kajti, akoprem se nam zdi, da ona počiva in ne dela, vendar lahko vidimo, da temu nij tako, ker premoženje se od dne do dne množi, blagostanje od dne do dne narašča, ne vede na kak način je to včinila. Krepostna žena pregleda vsa dela hiše s pazljivostjo, da se kaj pridobljenega ne pogubi: ona porabi sad njenega truda, nakupi prediva in ga v sredi njenih dekel prede, med tem ko jih z dobrimi in koristnimi nauki pod-učuje. Kakor ladija, ki jadra vedno naprej, si prizadeva ona po dnevu in v noči pridobiti in ohraniti blagostanje v njeni hiši. Mi lahko vidimo, kako se platno v njenih skrinjah množi, vidimo obilnost perila in obleke za otroke in posle, v kratkem vse, kar k vrejenemu gospodinjstvu spada, vidimo lahko v preobilnosti krepostne žene. Salomon še pristavi, da ladija, kterej on krepostno ženo primerja, iz daljine kruha prinese, in ako nastanek bogatih in lepih del krepostne žene opazujemo, ako skrbno njenim stopnjam sledimo, bomo komaj verjeli, kako da je bila v stanu si iz malega vrelca tako bogato zalogo blagostanja pridobiti.
VII.
Dobra sopruga mora zgodaj vstati, da dela njenim podložnim določi, in da skrbi za njeno družino.
Krepostna žena vstane pred dnevom in da njenim domačim dela in jedi njenim deklam (P. 31. o. IB. v.)
Zopet ste nam pokazane dve prednosti krepostne žene. Sveti Duh nam pokaže, kako naj se ona spanju vtrga, da pripravi že zgodaj, kaj naj se v teku dneva dela, da se bo vse v redu zgodilo. Te dve reči ste zelo važne. Veliko žen se v tem zelo moti, ako mislijo da dekle ravno tako dobro pazijo na jiremoženje kakor one, ko se v sladkem poluspanju zibljejo. Ako ti svoje premoženje ne varuješ, ali misliš da ga dekla, ko ni njena lastnina? Ako gospod ne euje, zakaj naj bi sluga cul? Ako žena zarad spanja zamuja njena opravila, ktera naj bi bila izgled celej družini, gotovo bodo tudi slugi tisto storili. Gospodinjstvo sc tudi primerja s človeškim truplom, žena pa je duša tega gospodinjstva, in kakor se ne morejo udje človeškega telesa premikati, ako jim duše manjka, ravno tako ni pričakovati, da bi posli njih dela dobro opravljali, ako jih gospodinja ne priganja ali spodbuja, in jih vlada. Velikokrat bi se prigodilo, da bi bilo še huje, ako bi posli prej vstajali kakor gospodinja, ker potem bi gospodarili po svoji volji, taka hiša se lahko primeri ljudstvu brez zapovedi,
brez postave, brez vodnika, ktero je tako rekoč vedno izpostavljeno ropanju njegovega močnejega soseda.
Stražnik na straži je vedno pazljiv, tudi vrojeni hiši naj kraljuje pazljivost, ker so podložni večkrat najhuji sovražniki svojih gospodov. Gospodar naj najzadnji zaspi, in naj prvi vstane. Brez pazljivosti varuhov sovražnik v najmočnejo trdnjavo lahko pride, in opazi se ga še le, ko je že prav blizu branilcev ; ravno tako lahko gospodinjstvo občutno škodo trpi, in je neprenjajočim goljufijam izpostavljeno, in lahko se taka hiša še srečna šteje, ako družina z blagostanjem vred tudi nravnosti ne zgubi.
Naš odrešenik pravi v svetem evangeliju, da kedar je gospodar spal, prišel je sovražnik in je mej pšenico ljulko vsejal. — Dolgo spanje gospodinje je začetek sramote njenej hiši, ktera jo preganja v najskrivueji sobe, ona se polasti (sramota) njenih otrok in poslov, primorana je taka gospodinja, ktera si nij mogla spanja pregnati, pozneje se skelečo in neozdravljivo rano marsiktero noč v grenkih solzah prečuti.
Oporekalo se nam bo:	Saj je tudi teško in
zdravju škodljivo zgodaj vstajati. Ako bi temu tudi tako bilo, vprašamo, ali dobiček, kteri naraste pri nadzorovanji v gospodinjstvu ali gospodarstvu, ne odškoduje male nepriležnosti, ki jo storimo našemu truplu? Dolžnost je prva, potem pride še le skrb za telo, (ako ravno nam težko pristaja), ker veča je nevarnost, družino v pogubo peljati, nego male bolečine v glavi ali želodcu pretrpeti.
Zgodaj vstajati nij le neškodljivo, temuč ravno nasprotno tako zdravilna navada, da naj bo vsaki ženi v dolžnost, si to navado prilastiti, naj ravno glede na zdravje njeno posteljo o pravem času zapusti. Bog je dolžnosti vsakemu človeku posebej odkazal, ktere spolnovati nij le lahko, ampak tudi prijetno.
Blagostanje družine, kakor tudi zdravja zahteva, da vsaka gospodinja zgodaj vstaja.
Človeško telo ima tisto naravno lastnost, kakor trupla živali, in previdnost podaja človeku kakor živali enaka sredstva za ohranjenje. Kje "je človek, da ne bi bil opazil, da jutranja zarja eelo naravo oživi; da solnčni žarki, ki padajo iz sinjega neba na zemljo, vsem živečim stvarem oči odpirajo? Ako bi ne bilo zdravo se zarjo vred prebuditi se, bi narava, ktera vsled Božje moči vedno človeku služi, gotovo tako hitro ne pretrgala tmine, s ktero smo bili obdani, da posije ljubo solnce, kterega žarki naj bi vsako speče bitje prebudili in poklicali v novo življenje.
Ako nas Bog s to prelepo prikaznijo zbuditi hoče, zgodi se vsled tega, ker nam je gotovo v prid v tistem trenutku prebuditi se.
Veliko ljudi je na svetu, kteri se k uajizver-stejirn prištevajo, ki samo za radost žive, kteri navadno poldne v postelji pričakajo, in kteri se potem z mehkobo ponašajo, ker se na nikakoršen način reda privaditi ne morejo, kterega je Bog za vse stvari vpeljal. Ta nered življenja ima najpo-glavitucji del še v nevarnejšem neredu njih duše,
iz ktere toliko napak izhaja. Telo ni samo od vročine dneva, ampak tudi od preobilnega spanja vroče, njih kri dostikrat od nejevolje zavre, in njih duh je potem odsev vseh nezgod.
Ni j so li taki ljudje, ti sužnji veselja, za obžalovati, da si, samo da se škodljivemu in bolestnemu spanju prepuste, rado volj no najokusnejši trenutek v življen ji, kterega nam jutro podaja —pri krati jo y
Ako vidimo kako prijazna svetloba tmino od podi, ako pogledamo na sinje nebo, in opazujemo krasne oblake, ako vidimo nebo v jutru žareti se, ktero je s prekrasno rudečico prepeto, dozdeva se nam, da vidimo vsa ta mogočna dela danes prvikrat, kajti rojeni dan napolni človeško srce s čistini in sladkim veseljem. Ako začujemo nedolžno petje in žvrgolcnje ptičev, kterih petje je v ranem jutru naj slajše, ako dihamo zdravo vonjavo cvetic, ako čutimo, kako se živali, zemlja, zrak v kratkem vse stvari — pripravljajo pozdraviti novi dan; smo navdušeni za vse lepo, za vse dobro, dozdeva se nam, da smo tudi mi prerojeni.
Novi dan je enak knezu, kterega mesto pričakuje za sprejem. Veliko radovednih gledavcev se zbere, da ga pozdravijo. Novi dan je pozdravljen od tisoč in tisoč živečih stvarij, vse se mu vklanja, vse ga časti. Kje je tak človek, da ne bi imel dopadajenje nad čudežem, kterega narava vsak dan ponavlja ?
Oko se raduje pri rojstvu novega dneva, srce je napolnjeno se sladkimi občutki, ki nam jih rojeni dan v obilnosti podaja, čisti zrak veje in
poživlja človeka, kakor tudi vse druge stvari, in ga okrepča za prihodnje delo tistega dne. Kedaj je lepše gledati čuda stvarjenja kakor v ranem jutru. Srce se povzdiguje k stvarniku in ravno zjutraj, v naročji mile narave puhti iz njega tolažilna molitev, da jo angelj svetlobe ponese pred prestol Najvišjega, toliko lažje kolikor težje opravila nas v teku dne čakajo. Veliko ljudi je na svetu, pravi otroci teme so, kteri se branijo svetlobe, in ki se ne glede na zdravje niti na veličastvo jutranjega dneva, ne morejo ločiti raz postelje. Ne prištevaj se k tem ljubljena žena slovenska, ti ki si pravo dete svetlobe! marveč vstani in daruj tvoje nepokvarjeno srce stvarniku, se svetimi in otročjimi molitvami ga v jutranji zori počasti, priporoči se mu, in se srečo v srcu se boš poprijela dela, in se srečo v srcu ga boš tudi končala.
Dobra žena pa ne sme zarad tega vstajati zgodaj, da si z dišavami in lepotičjem nališpa svoj obraz, ali da bi se posvetovala z njenim zrcalom, kteri velikokrat laže, ne zarad tega; temuč vstane naj- da čuje podložne; ona naj slehernemu odkaže delo, ktero naj v teku dneva dela, ona naj se ima za poveljnika, kteri vsakemu vojaku odkaže njegovo stajo, da se vse o pravem času in redno zvrši. Ako je kterikrat primorana po opravkih iz doma iti, bodo podložni njihova opravila tako opravljali, kakor bi njen ljubljeni glas slišali, kajti krepostna žena prilasti vsakemu njene lastnosti, in posli ne bojo v stanu reči površno dovršiti, ktero ona sama z boječo pazljivostjo zvršuje, vsaki dobro ve, da
njena pazljivost vse presega, in dozdeva se mu, da je nazoča, akoravno je daleč od doma. Ne samo da bodo podložni njihove dolžnosti zvesteje dopolnili, ampak bodo si tudi prizadevali vse storiti z vestno natančnostjo, kajti oni vedo da dobe od uje pohvalo in plačilo. Na ta način se premoženje zboljša, blagostanje povzdigne, in mir in zadovoljnost bota v hiši vladala.
VIII.
Dobra soproga se boji lenobe, ker se boji nezgod, ktere iz nje izhajajo.
Krepostna žena stegne roko po koielji in njeni prsti primejo za vreteno. (?. hi. 0.18.19. v.)
Dobra soproga pomnoži blagostanje v njeni hiši, kajti ona je delavna in natanjko spolnuje svoje dolžnosti. Ako si sladkega pohajkovanja ne prišteva k časti, ako je nasprotno polna moči in pridnosti, ako je njeno oko vedno na vse pazljivo, ako z eno besedo si ne šteje v nečast vseh, tudi naj nižjih opravkov poprijeti se, vse to ji potem vtisne višjo vrednost, njena opravila bodo doprinašala visoko veljavo. Salomon zahteva troje reči od žene, ki hoče popolna postati: vedno trajajoče delovanje , premaganje spanja in opravila, ktera so z njenim stanom v zvezi. Vedno in vedno slišimo od dela, od vedrenja ali veselic nikjer ne beremo. Delo je edin pripomoček, s kterim se Duh kuge
obvaruje, in delo tudi obvaruje pred večnim pogu-bom. Od te imenitne resniee hočem le toliko govoriti, kar posebno zakonske žene zadeva. Ženam je že narava podelila neko posebno nagnenje do veselic, in ker jih lenoba lahko nezmožne stori, jim je delo neobhodno potrebno.
Ako lenoba in vživanje veselic in radosti že moža preustvari da je enak ženski, kaj bo potem iz žene same, ktcra se jim (radostim) vklauja? Ali nimamo dosti izglcdov, kako daleč zabrede lahko žena ? Poglejmo le tako imenovane „svetovne dame“ in prepričani bodemo, da jim je tanka svila'preojstra, lahko jih pero od cvetice rani, in ktere so tako mehke postale, da jih lastne noge več niso v stanu nositi; najmanji šum ki ga napravi kaka živalica, jih spravi v omotico, one nimajo moči besede umljivo izgovarjati, take dame so (nervozne) kerčljivc in so vcdni rop njihovih domišljenih bolečin.
Ako pomislimo, kaj naj bi take žene bile, in kaj da v resnici so, ako pomislimo njihov visoki pomen, h kteremu jih je Bog poklical, in ako smo primorani opazovati na kake malenkosti se one ozirajo, ali se nam ne napolni srce z nejevoljo in zaničevanjem? Bog jim je dal prosto porabo uma, one si lahko z delokrogom, kteri jim je odločen, čast in hvalo pridobe, duša se mora k naj višji časti povzdigniti, pa vse to zavržejo in razdenejo z lastno roko. Velika ljubezen za razveseljevanje jih je pahnila v ničevnost, in lahko se primerjajo metulju, s kteriin se veter igra. Dobra sopruga
naj se ne zapelje, srčnosti ji je treba, in ona naj trdno veruje, da je lenoba nje najnevarnejši sovražnica, ktere naj se z največo skrbjo ogiba.
Prizadeval sem si do sedaj pokazati, da se lena žena poniža k naj nižjem bitji stvarjenja, zagrinjala pa ne smem odkriti, kt<yx> neštevilne nezgode in hudobije srce take žene v sebi hrani. Smrdljiva voda kakega močvirja ne pokaže toliko škodljivih živali, kakor pa je ognjusnih pregreh v srcu spridene žene. Ako zakonska žena skrb za njeno hišo in družino zanemarja in v lenobi živi, sčcm bo uje duh napolnjen v nešteviluih urah njene lenobe. Ker njena lastna opravila zanemarja, vmešala se bo v opravila njenih sosed; čas si bo s tem kratila, da bo obiskovala njene tako zvane „prijatelj ice“ , povsodi, v vsaki druščini jo bomo videli, pri svetovnih shodih, pri javnih veselicah bo skušala dopasti, in nazadnje bo domače tiho življenje za neprestano mislila.
Da ji ne bo dolg čas, pozvcdovala bo vse tekoče pripovedke, nje radovednost mora vse slišati, in bo, da lahko zopet dalje pripoveduje, izmišljeno vpletala, stara sovraštva bo zopet podnetila, da bodo štrašneja ko nekdaj; uje obsodbe bodo brez-Ijubezne in nepravične, ob kratkem, ona bo na ta način v tisoč nerednosti zabredla, o kterih pa moram molčati.
Dobra žena naj ne išče vzroka, da se delu odtegne, kar pa zadene lastnosti dela, so ravno tako različne, kakor stanovi med seboj. Vsaka
4
žena naj se ravna po svojem stanu — dela je povsod v obilnosti.
IX.
Dobra žena (sopruga) mora biti miloserčna revežem, a v previdnosti in razumnosti.
Krepostna zena odpira svojo roko ubopemu in svoje dlani prost ira potrebnemu. _
(P. 31. o. 20. v.
Salomonove pripovesti niso mogle teh besed v bolj vgodnem času navesti. Ker je on (Salomon) tako velikokrat priporočal zakonskim ženam delavnost, pridnost in skrb za pomnožen]e njihovih dohodkov, lahko bi se mislilo da jih je spodbujal k skoposti, k tej vedncj spremljevalki bogastva. Nek-tera nezgoda se zna prikrivati pod zagrinjalo čednosti, in nasprotno se primeri, da marsikaka se dozdevajoča čednost lahko v nezgodo premeni, kajti ker se čednost med dvema sovražnikoma bojevati mora, resnico srede pa samo um razsoj uje, se lahko zgodi, da se kmali k temu, kmalu k unemu sovražniku pridružimo.
Radodarnost n. pr. je sreda med skopostjo in zapravljivostjo, radodarnost se približuje bolj zapravljivosti nego skoposti. Zato se tudi lahko zgodi, da nezgoda kakor tudi čednost (krepost) akoprem ste si hudo nasproti, obe enaki sad obrodite.
Hudo se zna tako prilično prikriti, ako zadeva našo pogubo, ali velikovcč je dobro tako močno in
krepko, njegove prednosti tako gotove, da je hudo primorano, ako hoče dobro premagati, so v barvo čednosti obleči; iz tega sledi, da se ima razumni tiste nevarnosti bati, pred ktero tudi leni prederzno stopiti ne sme. Zunanje obnašanje obeh si je popolno enako, med tem ko je nje misel na kouečno delo zelo različna. Pravični mož svoje premoženje plodonosno uporablja, skopi stori ravno tako, v tem sta si popolno enaka a njihove želje in misli na izid, na konečno delovanje so pa dokaj različne.
Ta vnanji obliki popolnoma enak, a v pravem pomenu pa tako nasproten izid goljuta marsikteri-krat ne samo tiste, kteri so navajeni le površno pregledati kakšno reč, ampak tudi tiste, kteri korenito presojajo; in le tisti se ne dajo lahko k zmoti zapeljati, kteri niso nagnjeni vse to za sadeže čednosti imeti, kar iz nagnjenja k skoposti nastane. Skrbno seje treba varovati, da se v blesku dobrega skrito hudo ne prikaže.
Ker je pa samo čednost Bogu ljuba, priporoča tudi vsaki dobri soprugi miloščino, da ne bi zašla na pot skoposti. Skopost je veliko zlo, in Gospod sc žali žnjo. Dobra žena, ti si bila podučena: da ti je dolžnost, se skrbjo in delavnostjo blagostan tvoje hiše povzdigniti, priporočeno pa naj ti bo, da blagostanje ne obstoji v skoposti, ogibaj se je, učila si se tvoje skrinje napolnjevati z obleko, z blagom, a ne misli da mora potem obleka strohneti, učila si se ob kratkem spoznavati krepostno ženo, — toda brala nisi, da mora ona biti skopa ako hoče dospeti do zaželenega; skrbi ob
enem tudi za i‘eve in potrebne — spomni se Zveličar) evega nauka: „Kar storite enemu najmanjših v mojem imenu, tisto ste meni storili. “
Akoravno je milosrčno srce in nagnenje k dajanji miloščine vsakemu v čast, gotovo je potem ženam vsled njihovih prirojenih dobrih lastnosti) miloserčno serce še veliko častnejši in lepši. Trdo in neobčutno srce je na ženi veliko bolj graje vredno nego na možu. Zalibog da zaupanje v Božjo obljubo: da bo bogato blagoslovil imovino tistih, kteri so milosrčni — pri veliko ljudeh omahuje in nekterim celo popolnoma manjka, — in zarad tega pomankanja vednosti Božje obljube so trdi in skopi. Ako bi pomislili, da je ravno Bog tisti, kteri jim je dal vse premoženje in ga tudi vzderžuje, gotovo bi se ne bali mu en del zopet vrniti. Občutili bi da velikodušni ne sme biti nikdar nehvaležen, in da je Bog, s kterim dele, kteri jih je tako bogato obdaril, brez da bi bil prej kaj od njih prejel, gotovo tako mogočen, da bi dari stotero povrnil, ktere mu radovoljno in z dobrim srcom poklonijo. Tukaj naj se razumi samo navadna miloščina, k kterej se vsaki dan priložnost ponudi; kar pa zadene visokejih milodarov, sc jih mora žena vselej s porazumljenjem moževim vdeležiti. Ne verujem, da je kakov mož na svetu, kteri bi njegovo delavno, pridno in za vse reči skrbno ženo, — hotel njo zadrževati v delenji navadne miloščine; tudi ne morem verovati, da bi bil kteri mož tako slep, da bi se bal, žena teh lastnosti mu podkoplje z milodarovi blagostanje njegove hiše, ktero je sama vstauovila.
Oj! da bi vsaka dobra gospodinja razprostrla roke in bi objela revne in potrebne, da bi svetu pokazala: njena skromna hranljivost izhaja iz čed-nostnega srca. V starodavnih časih je bil lep običaj, da je vsak poljedelec njegovo prvenstvo sadežev daroval Večnemu; oj! da hi tudi dobra žena prvenstvo dela njenih rok darovala Zveličarju — in mu prikrila nage ude telesa.
Ako je njena hiša pribežališče revnih in potrebnih , ni s tem rečeno da naj ona brez razločka obdaruje vsakega, kteri se zove reveža.
K veliki čednosti žene se prišteva tudi ta, da ona hitro in bistroumno voli ljudi, kteri naj njeno hišo obiskujejo. Velikokrat se zgodi, da se ženske pod plajšem uboštva prikradejo v njeno spoštovano hišo, prilizujejo se ji, opazujejo vse kar se v taki hiši godi, in potem z umnim in lahko verjetnim govorjenjem ime predstojnice tiste hiše, na naj-nesramnejši način onečastijo. Od hiše do hiše tekajo take ,, beračice" in vse kar so slišale ali videle, pripovedujejo s hitro miglajočim jezikom, kteri same strupene psice obrekovanja iz sebe spušča. Iz tega uastane velikokrat razpertija, družinska sovraštva, ktera tako hudo razsajajo, da se večkrat celedru-žinc pogreznejo v prepad pogube : kajti vsaka družina misli, da je ona v pravu in da je sosedna vse zakrivila, — ker beračiča ko pride od ene družine kjer je dobro obrala to — pri kterej je ravno zdaj — pripoveduje z navdušenostjo o prikaznih in grdih obrekovanjih, ktere je slišala pri uni družini, pri kterej je ravno kar čez to govorila. Resnične besedo
sv. Pavla (List na Tim. 30. 13. v.) kteri pravi: Navado imajo, da od ene hiše v drugo letajo, in one niso le lene, temu e tudi zgovorne in radovedne in vpletajo se v reči, od kterih bi še govoriti ne smele!“ so tukaj na pravem mestu.
V starih vrojenih ljudovladah so postavo-dajaJci naravnost občevanje s tujci prepovedali, in sam Bog je večkrat po Mojzesu to zapoved ponavljal.
Naše poželenje ne more biti po nekej stvari ali reči, ktere šene poznamo; ljubezen pride skozi oči v dušo, pravi grški pregovor.
Stvari, ktere večkrat vidimo, in s kterimi tudi večkrat občujemo nas mikajo, posebno ako v sebi hranijo kako slabo nagnenje, — to se zgodi pa vsikdar vsled naše le k slabemu nagnjene narave. Kar se je tedaj bati za ljudovlado v splošnem pomenu, to je tudi iz ravno tistih vzrokov za vsako hišo nevarno; kajti ako so običaji oseb tujcev, kteri k hiši dohajajo, različni od njenih stanovalcev, bodo sc kmalu zadnji poprijeli oblik prvih, s tem pa sc hišna harmonija podira, ktera obstoji pri stalnih prebivalcih, in ne bodo prej mirovali, dokler ne razdenejo ljubezni k dobremu popolnoma v njihovih srcih.
Mladenki bodo govorili: da j p njena ljubezen za prostost, za tiho življenje vendar prevelika, in narekovali ji bodo za izgled vedenje te ali une device (ktera je pa gotovo na potu pogube) in jo učili posnemati jo. Razkrili ji bodo potrebo, da mor a ona ljudem dopadati, in zopet ji bodo naveli lepo postavo, in dober okus te ali une.
Ako se mladi deklici, neskušeni o zanjkab, ki jih taki hudobni ljudje nastavljajo, taki vedno ponavljajoči pogovori dopadajo, presunili ji bodo s časom nedolžno srce, mislila si bo, da bi moralo kaj prijetno biti, ako bi se ljudje na ulicah čudili njeni lepoti — duh je slab — in ona je v naročji pogube, da sama ne vč kcdaj.
Volja k dobremu in prosto domačemu življenji se ji spremeni v nevoljo in sama se saboj ni več zadovoljna — nazadnje premaga ubogo deklico gorje — in angelj se obrne v stran in se milo razjoka.
X.
Dobra žena mora s tistimi, kteri ji služijo, z dobroto in milobo ravnati.
Krepostna zena se ne hoji za njeno hišo ne mraza ne snega, kajti vsaki njenih ljudi ima dvojno obleko. (P. Bi. o. 21. v.)
Dobra žena ljubezujivo skrbi za njeno družino, z vsemi kteri jo obdajajo je prijazna, in to vedenje ni najmanjši prednost krepostne žene, kajti s tem postopanjem si pridobi zaup njenih podložnih, in njena hiša je obraz najpopolnejšega reda. Ako Salomon dobri soprugi priporočuje milodareuje, naj bodo njeni služabniki prvi, pri kterib to delo prične, n Ako kdo,“ pravi sv. Pavel „ne skrbi za svoje, posebno za domače, ta je vero zatajil, in je linji od ajda.“ Gospodar, kteri hoče dobiček od dela
svojega sluga imeti, naj njegovim potrebščinam pomaga, naj skrbi, da ne bo z delom preobložen, in da mu ne bo ničesa primankovalo, kajti v obeh slučajih bi se skazal neusmiljen in skop. Prevzetnost in pomankanje spoznanja samega sebe, sta navadn j a uzroka gospodarjev slabega ravnanja se slugi.
Ko bi vendar hoteli gospodarji pomisliti, da je njihova narava kakor ta od sluga popolnoma enaka, in da se imajo obstoječemu razločku samo slepi sreči zahvaliti; njih nastanek (rojstvo) je ravno tako enako — kakor bo konec, in poklic gospoda in sluga je tj e obernjcn, večno bogastvo med sabo deliti. Neprevidni vdarec jih jutri lahko k nogam tistih položi, kterim so danes zapovedovali, in sreča lahko te na njihovo mesto povzdigne. Ako njih ne zadene taka nesreča, ne more li zadeti njih potomce? Saj lahko vsak dan vidimo izglede te vrste.
Gospodje in slugi — ali nimamo vsi enega Boga, enega Odrešenika, kteri bo znami nekdaj ravno tako ravnal, kakor smo mi ravnali z našimi brati ?
Ko bi vsi gospodarji to prevdarili, spremenili bi gotovo njihovo trdosrčnost in surovost v dobrodejno milobo, njihovim podložnim bi ne zapovedovali tako trdo, kajti reči bi si mogli: morebiti da bo nekdaj on moj gospod.
Posebno žene naj bi si prizadevale mile biti, ker ravno one so nagnjene k napuhu. Veliko jih je, ktere so od prevzetnosti tako obsedene da mislijo: dekle niso na ta način vstvarjene kakor one, zato
jih vidijo tudi le za izvržek, obkladajo jih s preobilnim dedom, da ga morajo revice še pozno v noč dovr-ševati, ko že vse v sladkem miru počiva, in nektere hočejo še občudovane biti zarad trpinčenja njihovih podložnih, in mislijo da so posli le za to vstvarjeni, da jim zadostujejo v tisoč tirjatvah, ktere one na-• nje stavijo.
Taka obnaša je težka razžalitev Naj vi šega, in sc je deležne store tiste, ktere po zgoraj navedenem postopajo, tako razžalenje — pa samo njih zadene — in huda šiba Božje jeze in sovraštvo podložnih jih čaka. Vsako sovraštvo je nevarno, toda sovraštvo podložnih, kteri z nami pod eno streho žive, kteri skoraj vse družinske skrivnosti vedi, pred kterimi je nemogoče vse prikriti, kar bi radi videli da se ne zve, to sovraštvo pa je v resnici najstrašneje. Tako sovraštvo je navadno vzrok, da se zoper našo voljo toliko resničnih in lažnjivili govoric raznese, in najglobokeji skrivnosti družine pridejo v najnevarneji luči med ljudi. Z eno besedo: Neusmiljenje gospodarja, gospodinje — primora sluga, da se preoberne v najljutnega sovražnika.
Koliko neprecenljivih vrednosti pa si pridobimo z lepim in dobrim ravnanjem podložnih? Gospodarstvo je enako človeškemu telesu: (kakor je tudi v VIL oddelku od gospodinstva navedeno) gospodar je glava, in vsi drugi udje tega telesa. Gospodarji naj bi tedaj že zarad sebe lepo ravnali s podložnimi. Lepota človeškega telesa obstoji v lepi sestavi raznih udov, ravno tako obstoji družina v sestavi raznih njenih
udov. V dobro vrojenem gospodarstvu naj ne bo noben revež, in nikdo nc sme službe v nezadovolji popustiti.
Dobra gospodinja mora zmirom skrbeti za ta blagoslov, in biti prepričana: da ste dobrota in miloba do podložnih gotov pripomoček, da si pridobi njih spoštovanje in ljubezen. Njenih podložnih naj • nc hvali preveč, a tudi preveč in pri vsaki majhni stvari grajati jih ni na pravem mestu. Odkaži delo slugu, povej mu kako se ima pri njem zadržati, bodi ž njim dobra in milobna, in videla bodeš, da ti je po tvoji zapovedi storil. Ako pa ne dopolni svojih dolžnosti, ljubeznjivo in resno mu pokaži njegov pregrešek, in spoznal bo da je grešil. Sluga je stvarjenje Božjih rok, tako kakor ti, in nikar ne veruj onemu plemenitašu, kteri je terdil da se človek še le pri baronu začne.
XI.
Popolna žena naj se oblači po svojem stanu.
Krepostna Sena se oblači v platno (in v izdeljke njenih rok) (P. 31. o. 22. v.)
Slišali smo od milosrčnosti do revnih, in o dolžnostih do podložnih, ktere lastnosti naj krepostna žena v srcu hrani. Sv. Duh govori dalje od obleke, ktero naj ona sama nosi. Dobrota Božja je neskončna, Njegova previdnost vlada vse reči s
tako ljubeznijo, da se mu ne dozdeva nevredno, tudi od oblačila zakonskih žena govoriti. On hoče, da je ta obleka dobro vrojena, kajti kakor mu k inč in nepremišljeno lišpanje ne dopade, ne dopade mu tudi nerodnost in lenoba v obleki, kajti On pravi sam, da sc krepostna žena v platno oblači. Iz teh besed vidimo, da spada čednost v obleki k prednostim, ona naj se vedno z okusom oblači, kakor uje stan in okolnosti zahtevajo, in sicer ne pri posebnih priložnostih, temuč vedno naj bo snažna. Dobro oskrbnijštvo gospodinstva ji podeli lep svit, in nikdar naj z nečedno obleko tega svita ne zakriva. Pod besedo „ platno “ ne razumi samo pridelek, ki se izdeluje iz prediva. To besedo zaznamuje sveto pismo le zarad tega ker želi, da se žena oblači — sicer dostojno in čedno, vendar pa ne v dragocene obleke. Prostost je tako lepa in kako ginljivo je videti nedolžno devico, ktera je prosto oblečena. Kakor duhtcča vijolica, ktera veselo raste samotna tam pod grmom, ima prosto in vendar tako lepo obleko — da se pri njenem pogledu oko razvedri — ravno tako se srce razveseli pri pogledu žene, ktera je prosto in nje stanu dostojno oblečena. Prostost se vsakemu tudi pohotnemu prikupi, lepotičenje pa vbode v srce, ker si žena sposodi tisto kar je na njej, med tem ko ima priprosta žena vse lastno na svojem telesu.
Dobra gospodinja si ne bo prizadevala z lepodišečim mazilom lice v ndadostno spremeniti, in ne bo prikrivala število njenih let; tudi ne bo lase vravnavala in si vpletala drago kamenje v
nje, kajti ona ve da prosto vravnani lasje brez vsega kinča nje mož bolj visoko ceni, nego našemljeno tuje blago na lastni giavi.
Vse stvari na svetu imajo njihovo odločeno naravno mero in njihova lepota obstoji v tem, da se ne lepotičijo s tujimi izdelki, čezmerni kine preseže mere, v ktere naj žena skrb za njeno telo vklene, in namesto da bi jo olepil, jo ravno nasprotno neprijetno stori.
Zena slovenska! ne imej nagona do bogatega kinča, tvojega vratu naj ne kinčajo nikdar biseri, kajti samo žena nizkega mišljenja išče časti v tej ničevnosti, ti pa tega ne potrebuješ. Ne glej- se dolgo v ogledalo, da si pridobiš ljubezniv smehljaj, in tvoje lase spletaj prosto. Narava ti je podelila obilno lepote, in ni ti treba na tvoj obraz likati grdo barvo, tvoje obrvi ne potrebujejo črnila.
Kakov vzrok sili nepremišljeno ženo k temu ravnanju — kakor koprnenje po suhi časti. Srce njeno je prazno, ona ne more misliti da je prostost v noši ena naj lepših čednost žene. Zena naj ne skrbi in tudi ne sme drugemu dopasti kakor soprugu, in kolikor manj si hote prizadevale drugim dopasti, toliko bolj bote vašim soprugom ljube. Nikar ne verujte da vas bodo zaničevali, ako se ne bote bogato kinčale: čistost srca in čistost v obleki, to jim bo bolj dopadalo kakor ves bogat kinč. — Dober soprog ne gleda veliko na lepoto telesa, toliko bolj pa na dobrotno in čisto srce. Že neverni ajdje ue spoštujejo ženske, ktera se preveč kinča, in velikoveč se mora zahtevati odkristjanskega sopruga.
Koliko zlega lahko napravi lalikomišljeno kinčanje posebno pri mladih zakonskih ženah, ktere še ne poznajo popolnoma svetih dolžnosti).
Nališpana ženska vleče oči vseh na se, in kaj velikokrat se zgodi, da s to njeno lepoto omami kakega lahkokrvnega mladenča. — Ou se ji bliža vedno bolj, ona ne glede na zakonsko zvez in ne hote jo oskruniti, gaz ljubeznivimi pogledi podpira v njegovem mišljenji — in nič še ni hudega rodilo to koketiranje, ali zapazi ju mladi mož — neko gorje ga obide, v srcu mu nekaj tli kar sam ne ve — kaj da bi bilo. Njegovo ženo jame, ako-ravno ne črtiti vendar pa mrziti — ona ne vede kaj mu je, se ga boji, se ga ogiblje — in on je v nj ego vej misli še bolj potrjen, rodi se mu . . . . ljubosumnost.
Koliko dokazov bi lahko naštel — ali bolje je da počivajo zakriti, saj se jih žalibog vsak dan mnogo godi.
Oblači se spodobno, zakaj, prosta in spodobna obleka ti je v čast, in nič hudega se ti ne more pripetiti.
XII.
Dobra žena naj bo čast, veselje in blagoslov njenemu možu.
Od obnašanja dobre sopruge.
Soprug krepostne žene je slavljen v svetovalstvu. Moč in delo je njeno oblačilo. (P. 31. o. 23. 25. v.)
K-ar je lepega in zanimivega v življenji, se bo hitro razvedlo in ljudje začno hvaliti to kar se jim dopada. Lastnosti krepostne žene se hitro razvedo in ljudje ne cenijo samo njo — ternuč tudi njenega soproga — zarad lepih njenih lastnostij. Ako potem vidijo njena dela, hitro sprevidijo, da vtegne tudi soprug te lastnosti imeti, in v nadi, da se bo za njihove pravice potegoval, in jim na tak način breme lajšal, volijo ga v častne službe in nakladajo mu častna opravila. Ako sv. Duh govori, noče le njene kreposti vpodobiti, temuč nas tudi poduči, da zadnja stopnja popolnosti v tem obstoji, da je ona krona, čast in blagoslov njenemu soprogu. Vsaki spozna, slavi in časti moža, kteri dobi krepostno ženo, kajti krepostna žena bo podeljena samo tistim, kteri se Najvišcga boje, mu služijo, in se vredne store vsled njihovih čednostij da jim Bog podari zaklad vsili zakladov. „Dobra žena razveseljuje soproga, preživel bo njegova leta v miru, dobra žena je dobra srečka, ona bo podeljena bogaboječemu, in možu vsled njegovih
dobrih del.“ Srečen mož, ktcri ima krepostno ženo, vsak časti čednosti, vsled kterili si jo je pridobil.
* *
*
Akoravno dobra sopruga velikokrat moči potrebuje, od ktere Salomon zgoraj omenja, vendar naj ji ta moč nikdar v to ne služi, da bi bilo njeno obnašanje zoprno, samovoljno in robato, kajti te lastnosti ji podele sirov značaj. Njena moč naj nikdar milobe ne pogreša, in čuječa natančnost, s ktcro hišo vlada, naj ne ogreni njenega značaja. Se ve da je vso dolžnosti natanjko spolnjevati silno teško, pa zaupaj v Boga. On kteri ti je stan odločil, hoče ti dati moči, da v njem prav živiš, samo prosi ga. Tvoja obnaša naj ne bo nikoli grenka in trda, kakor tudi ne sme nikdar premehka biti. Ako se moč in miloba združite, nastane v vseh rečeh ljubo ravnotežje, in sicer ne samo za en dan, temuč za čelo življenje. Vedno trajanje tega milega ravnotežja je del čednosti in vseh iz čednosti izhajajočih reči, v jasni dokaz nasprotja tistih, ktere trajajo ie nekoliko časa, tedej: ktere so se rodile v trdi grenkosti in iz zoprne obnaše.
Kdor ima srečo poznati take žene, pri kterih ravnotežje milobe in resnosti vlada, ta lahko iz lastne skušinje ve, da krotka milina nasprotuje ženi, ki ima danes eno jutro zopet drago voljo. On ve da v hiši prve vlada nekaljen mir, večna zvestoba, vzajemna podpora in tolažba. Žena z ravno-
težjem je ljubeznjiva, ponižna, milodarna, zgovorna in pravična. Žena pa, ki si stalnosti značaja ne skuša pridobiti — je že ona sama na sebi velika nesreča za celo hišo, ona ne zna vladati, ker v zadnjem trenutku ko je že delo končano, hoče imeti drugače a kose ji nezgodi, je osorna in zoprna.
XIII,
Dobra soproga naj malo govori, in živi naj v miru in milini.
Svoje usta odpira modrosti in postava milosti je na njenem jeziku. (P. 31. o. 26. v.)
Dve reči ste potrebni, da se dosežejo čednosti, od kterih sem v XII odstavku govoril, in te so: modra zavednost in milina v govoru. Med vsemi lastnostimi, ktere prisvojiti si naj dobra soproga prizadeva, nij morebiti nobena tako važna kakor modra zavednost in milina v njenem obnašanji , kajti te dve lastnosti podaste vsem drugim čednostim pravo življenje, in kakor hitro jih žena nima, je vse mrtvo vse onemoglo v njej. Nepremišljena in blebetava žena, naj bo še tako izvrstna v drugih lastnostih, je neprebavljiva, in bo ravno tako malo ljubljena kakor žena se strupenim jezikom in osornim obrazom.
Kar je bilo do sedaj rečeno, je drevo popolnosti v krepostni soprugi, kar še sledi je krona in cvetje se sadom. Kar modrosti zadeva, je silno
teška naloga, razločiti jo tistim, ktere jo nijso že pri rojstvu prejele, kajti neumnost ima to lastnost: ona se ne spozna, in vendar misli da je modra. Ako bi se mi tudi posrečilo, da bi jim modrost razložil in bi me umele, bilo bi jim silno težko, modrosti se privaditi, kajti modrost je dar nikakor pa kak učni predmet. Modrosti se nikdo nikoli ne nauči, najmanj pa ženska, ki jo še do sedaj po imenu ni poznala. Naj bolj i svet kterega lahko v tem oziru ženam dam, ktere nijso tega daru prejele, je: one naj se vsemi močmi na to delajo, da se privadijo molčanju. „8e neumni je cenjen za modrega ako molči, in za razumnega ako ne odpira njegovih ustnic11 (Sal.). Ako tedaj žena te vrste malo govori, posluša druge, in to kar hoče povedati dobro pretehta, lahko se primeri, da včasi kaj pametnega zine. Povedal sem najbolje sredstvo, s kterim se pomankanjc modrosti in zavednosti prikrije, vendar moram pa žalovaje izreči, da se to sredstvo kaj teško porabi.
Zelo zdravilno je (v splošnem pomenu), da vse žene molče, tako za tiste ktere nimajo daru hitre presoj e valne moči, kakor tudi za tiste ktere lahko častne lastnosti njihovega uma razvijajo, kajti molčanje in brzdanje v govoru niste samo prijetni navadi, temne tudi čednosti, k kterim smo vsi zavezani. Usta v modrosti odpirati pomeni: govorim naj takrat, kedar je potrebno, to je z modrostjo in redko krat, ker je v resnici le redko potrebno govoriti.
Žene so od narave za varhinjc hiš postavljene, tudi imajo malo priložnosti njih jezik v govorih
olikati (in vendar jim teče tako gladko kot živo srebro v stekleni cevi), ker nimajo zunanjega opravila, tedaj ne pridejo službeno v nobeno zvezo, da bi morale gladko in premišljeno govoriti. Pogovor nastane, ako mi poslušamo, in besede so znamenja in podobe zapopadne sposobnosti naše duše, narava pa pridne hišne gospodinje ni poklicala na polje učenosti ali k drugim težavnim podvzetjem, ktera tirjajo zdravega in krepkega duha, temuč, da spol-nuje proste dolžnosti dobro vrej enega gospodinstva, ona naj ostane na odmirjenej poti. Te dolžnosti pa ne potrebujejo veliko govorjenja, in če je govorjenje potrebno, je ono čisto prosto, in z malimi besedami lahko veliko opravi.
Največi kinč in lepota ženske je že v naravi njeni v tem vterjena, da malo in zavedno govori. Lepota obličja obstoji v lepem soglasji posameznih udov; ravno tako obstoji lepota življenja v tern, da se vsaka reč tako stori, kakor narava in dolžnost tirja.
Mož je v čisto različnih razmerah od žene. Njej so podeljene čednosti: malo in zavedeno govorjenje in prostost v govoru, in nobene stvari niso bolj glasovito v nasprotji tem sladkim čednostim, kakor nepremišljeno in nepotrebno čenčanje. To je v resnici modrost žene, da si vednost molčanja prisvoji, ktera se le z velikim prizadevanjem in premagovanjem pridobiti more, ako je nima že od narave.
Kar sirovost značaja in pomankanje ljubeznivosti zadene, ste gotovo obe napaki bolj v
hrnlej volji vkoreninjeni, kakor pa v naravi, in veliko lažje jih je premeniti v lepo obnašanje in milobo, kakor si pa prilastiti razum in zadno modrost. Silno težko je ali pa tudi nemogoče, človeško prirojeno naravo predrugačiti, tudi je težko pa vendar dosežno, po rojstvu privajenih napak znebiti se. Dobra sopruga naj skrbno pazi, da si ne prisvoji teh zlih lastnostij, kajti skoraj ni nič bolj neotesanega na svetu kakor surova gospodinja z grenko voljo, — ker te lastnosti naj imajo samo divje zveri. Neupogljiva trdnost se tirja večkrat od moža, ako hoče težko poduzetje dokončati, on je primoran, da pokaže večkrat resnoben obraz, da s tem zopet podložne pokloni v pokorščino, in večkrat mora pokazati trdo in neobčutno srce. Ako pa žena rjove kakor lev, ne poznam nič več kaj ženskega na njej. Samo telo že kaže, daje žena vstvarjena za mir, ljubezen in milobo. Zena pa ni samo zato vstvarjena in možu podarjena, da bi bila samo varuhinja njegovega premoženja, ona je velikoveč tudi zato vstvarjena, da mu je spremljevalka, v veselje in tolažbo v življenji.
Trudni ali vžalosteni soprug mora mir najti na sren njegove sopruge, ona mora nad njegovimi otroci, ktcri so zaklad njegovemu srcu, čuti, in njena ljubez-njiva skrb naj obsega vse, kar jo obdaja. Sveto pismo imenuje ženo milost hiše. Hebrejski jezik prikriva pod besedo „milostu veliko bogastvo zapopadkov, ktere ne moremo navesti, ker beseda rmilost“ zaznamuje na tem mestu: lepoto, svetlo luč, zadostenje,
harmonijo in srečo, in v teh različnih izrazih nam dobro soprugo v sredi njene družine vpodobuje.
Žena s prepirljivo lastnostijo se ne more ne milost, ne Inč, ne srečo njenej družini imenovati, temuč velikoveč žalost, nemir in breztolažba je ona ujenej družini.
Njeni domači si prizadevajo zastonj razdeva-jočo burjo, ktero jim taka žena napravlja, pomiriti, ker ona nima lastnosti, dobro misleče ljudi poslušati , temne jih že na hišnem pragu z vso osornostjo zavorne in se strahom morajo zapustiti hišo. Mož se je boji, otroci trepečejo pred njo in družina nima obstanka v takoj hiši. Njen jezik ji napravi lastno pogubo. „Ona je kakor plug, v kterega so voli vpreženi, in tisti, ki jo ima za soprugo, je kakor da bi škorpijona v rokah držal11!
Veliko je žen, ki se za kosilo, za večerjo prepirajo, in večkrat jih soluee v vsej svojej krasoti že prepirajočo obsije, celo Gospodu posvečeni dnevi nimajo izjeme, in neprenehoma godrnjajo in se pričkajo, da tedni, mesci in leta poteko v morje večnosti, in one si vendar grde navade znebiti ne morejo. Hiša take žene je že tukaj podoba pekla, in gorje tistim, kteri so obsojeni prebivati v tisti hiši, kajti oni ne zavžijo ue le nobene dobre ure, temuč oni prebivajo v vedno trajajočem nemiru in razpertiji.
Ako preiščemo vzroke slabe volje, se bomo prepričali da so čisto nespametni. Prva si misli pridobiti pri soljudeh večo veljavo, ako je zelo glasna, druga ue more vgovarjanja prenesti in zopet druga ima druge vzroke, kteri pa so vsi puhli in
prazni. Koliko je takih, ktere se jeze nad ogledalom, ki jim žalostno resnico tako hitro in živo naravnost pove, da danes niso več tako lepe in brhke kot so bile včeraj, in se zarad tega jeze nad celim svetom.
XIV.
Dobra soproga malo obiskuje druge hiše, in ona ljubi navado, doma ostajati.
Krepostna lena pregleduje pota svoje hiše in nt je lena kruha. (P. 3i. o. 27 v.)
Dobra soproga se peča precej ko vstane, z vsem kar ji je v delo pri gospodinjstvu odločeno, ona vreduje vse in nadzoruje dana povelja, in ne posnema tistih žen, ktere lene v postelji ostanejo, da se jim zajuterk prinese, in kterega tudi pod gorko odejo povžijejo, ravno tako, kakor bi bile prej sni dan se pečale Bog si ga vedi s kakimi težkimi opravili. Ona ne posnema tistih, ktere potem vstanejo in se po cele ure z ogledalom posvetujejo in se pri enakih opravilih puste prehiteti od pol-danskega zvenenja, in kedar se njihov soprog vrne od težavnega dela, najde celo hišo še v največem neredu. Sveti Duh je po Salomonu že prej v enem oddelku govoril od dela dobre soproge, on tukaj ponavlja, da delo krepi dušo in telo, in zavrača ženč na njihovo sveto dolžnost. Dobra, krepostna žena preteka njeno hišo in s tem nam pokaže njen delokrog, to je, njeno lastno hišo, ona nima zunaj
hiše, na javnih trgih ali sprehajališčih nobenega opravka. „Zene naj bodo razumne, čiste in trezne, tudi naj njenim hišam predsedajo" (Pavel). Zakaj jim je Bog tako mehke ude vstvaril kakor zato, da se ogibajo vsega težkega dela v javnem življenji in da mirno ostanejo v ljubej domači samoti. Dokler je riba v vodi, prešinjuje hitro ribnik na vse strani, kedar ji je pa moč odvzeta, to je, kedar je ribič vlovi, stori le malo gibljejov na bregu. Na ta način naj bo tudi gospodinja. Toliko časa dokler je doma v svoji hiši, naj dela z umom in previdnostjo , kedar pa prestopi prag hiše, naj bo za vse mrtva, in nič naj jo ne briga kakor to, kar spada k njenemu delokrogu.
Jasno je, da Bog nij vstvaril žen, da bi se borile v javnem življenju, da bi sukale orožje v boju za osvobodenje mile domovine, ker jim ni dal ne telesne ne dušne zmožnosti, morajo se tedaj s tihim domačim življenjem zadovoljiti in skrbeti, da njihova moč telesno kakor tudi dušno vporabijo za obstanek ljube hiše.
Možu je odločeno delovanje zunaj in ženi znotraj hiše; prvi mora pogosto in veliko govoriti, in pri svetlem dnevu braniti njihove pravice, med tem, ko si mora ona prizadevati njene notranje opravila vestno izverševati, brez vsega hruma in govorjenja. Se celo v cerkvi naj skuša da ostane prikrita.
Dobra sopruga naj si šteje v nečast, hoditi pogosto na sprehajališča, na ceste, in sploh na javna mesta, in ona ne kaže naravne lepote celemu svetu, kajti ona jo ima samo za ženina njeniga duha: za sopruga.
Kak« malo jih najdemo, ktere v ljube) samoti žive, samo sč skrbjo za blagostanje njihove hiše napolnjene? Kako malo jih je, ktere, namesto da hi skrbele blagostanje na višjo stopinjo povzdigniti, ga ravno nasprotno skušajo z zabavami in veselicami, kolikor hitro mogoče pokončati?
Koliko žen bi si pridobilo zaupanje in srce njihovih mož, ako bi ostale doma in bi se pečale s sadunosnim delom! Toda žalibog, bolj jih veseli, ako morejo srca njihovih mož z nečimernim in pohotnim obnašanjem popolnoma razkoliti. Salomon jih primerja takim ženskim bitjem — ktere mi z nobenim lepim imenom ne kličemo, ktera so prav pripravna duha zapeljati, in ktera ne poznajo stalnosti v enej hiši, temuč letajo od ulice do ulice.
Ne misli, da ostaneš svetu prikrita, ako tiho in krepostno živiš v tvoji družini; ne misli, da ne boš od nobenega spoštovana, tega ne misli, kajti tvoja krepost se bo zasvetila lepše kakor solnee na modrem nebu, in čast in slavo boš vživala od krepostnih in tebi enakih ljudi.
Ako želiš k časti in sicer k visokej časti dospeti, uči se zadovoljnosti, privadi se dela, živi tako kakor ti je tukaj narisano in s časom boš bolj ljubljena, bolj slavljena in bolj povikševana kakor vsaka zgoraj omenjenih žen, kajti imela boš krepost, ktera nikdar ne zgine, samo prizadeni si, da je ne zgubiš.
XV.
Krepostna žena mora svojega soproga k čednosti napeljavati. Dolžnost ji je, da njene otroke sama doji. Oblači naj se zmirom čisto, da se spozna, da je strah Gospoda v njej.
Otroci krepostne žene jo, odgojevani, hvalijo in povik-,	•	šujejo, tudi nje mož jo hvali.
Laznjivaje lepota in prazna je berhkota, žena, ktera se Gospoda boji, ona. bo hvaljena, (p. 31. o. 32. v.)
Morebiti bo kdo mislil, da je hvala moža in otrok veča sreča, kakor pa ena njenih najpoglavitnejših čednostij. Tudi bo morebiti kdo dostavil, da je ta hvala samo zasluženo plačilo, ne pa posebna stopinja zaslug krepostne žene. Ako pa je dobra žena od vseh, kteri jo obdajajo hvaljena, ne sme se misliti, da je to posebna sreča, kajti to je samo na sebi in prav za prav sad njenega dela, in vse je le stvaritev njenih rok. Ena prvih dolžnostij obstoji tudi v tem, da krepostna žena njenega moža in otroke k čednosti napeljuje in sicer na tak način, da jo bodo hvalili, ne sicer z besedami, temne z lepim obnašanjem in nravnopoluim življenjem. Dobra sopruga mora tako bogat zaklad čednostij v sebi imeti, da je vsled preobilnosti v stanu, svojega moža in otroke bogato obdariti. Potem se bodo tudi v resnici čednosti v hvalo premenile in celemu svetu se bo oznauovala njena krepost. Krščanska žena
spreobrne in posveti tudi nevernega moža, in ne sme misliti, da je to podvzctje nemogoče, kajti gotovo ni človeka na svetu, da bi imel več moči čez sreč moža kakor krepostna žena.
Ako nam ljubezen veleva bližnjega ljubiti in mu dobro storiti, kako bi tedaj žena mrzlo gledala na slaba dela tistega, ki ji pred vsemi ljudmi najbliže stoji? Med vsemi sredstvi pregovorjenja pa sti razumnost in prijaznost na prvem mestu. In primanjkujejo ta sredstva zakonski ženi ? Ali ni ona v gotovem posestvu teh sredstev?
Zakonska ljubezen je najviša stopnja zemske ljubezni, kajti ona nastane iz narave, narašča v milosti, in tisoč dolžnosti je vedno popolnejši in zvestejši napravljajo. Mož posluša glas svoje žene rajši kakor kakega drugega. Njene predstave glede na nravno življenje so polne miline in dobro volj e, in njen glas lahko najde pravo pot do njegovega srca. Joab se je zatekel k ženi Davidovi, da naj ga ona pregovori, izpahnjenega sina zopet k sebi vzeti. Samo žena je bila tedaj v stanu, srce tega po pravici razsrjenega kralja z njenimi besedami utolažiti, da je Absalona zopet v prejšni stan postavil. (11. knjiga kraljev 14. o.) Besede razumne gospodinje so polne miline in ljubeznjivosti, in kteri mož bi mogel zaničevati tisto, ktero ljubi, in zametovati svete, ki so omejeni z ncovržljivim zaupom ? Ali ni ljubezen in razum snov popolnega zaupanja? Dobra žena je v posesti vseh dobrih čednosti, da pridobi zaupanje njenega moža in da ga napelje na pravo pot, njeni razsodbi se ne odteguje, ker
on pozna njeno pravičnost in trdnost, on ne goji slabe misli o njej, kakor da bi ga žena z razsodbo hotela zapeljati, kajti on vč da ga njena ljubezen ne more goljufati.
Zena je vedno pri možu, in to ji da lepo priliko, da ga polagoma skuša eednostnega storiti. Potrpežljivost ako še tako dolgo traja, je vstvarila reči, nad kterimi človeški um ostrmi. Ali bi ne bilo za krepostno ženo sramotno, če bi tudi te čednosti ne imela ? Ali bi ne bilo sramotno, če bi se ji lahko oporekalo, da ima manj moči čez njenega moža kakor pa kaka „ svetovna dama/ ktera ga tako lahko pregovori, da ji v vseh norčijah sledi, da se naposled oba pogrezneta v pogubo. Žena premore že sama na sebi veliko, ravno tako zamorejo tudi njene čednosti veliko na moža vplivati. Ako se žena z bistrim razumom in čednostjo združi, je ona nepremagljiva in najtrji mož ni v stanu se tem trem zoperstaviti, in ako se še tako brani in bojuje zoper nje mora pasti, kajti resnica premaga vsigdar. Mož se krepostni ženi ne more vstavljati, on jo mora tudi nehote spoštovati in ljubiti in njen lepi zgled posnemati. Če tudi je sirov, za čednost znimaren, merzel, če tudi od pobožnosti še slišati ne mara, vendar ga polagoma zgled blage žene predrami in omeči, da se oživi za kršansko misel in djauje, se za čednost vname. Mi ne moremo tajiti, da včasi tudi najboljši ženi ni mogoče spreobrniti njenega moža; ali ji v tem slučaji ne ostanejo njegovi otroci, nad kterimi že od rojstva čuva in ktorih srca so še nespridena in vpogljiva
kakor vrba? V splošnem oziru lahko rečemo z gotovostjo, da zlobnosti otrok in vse pregrehe, ktere iz tega izhajajo, nastanejo vslcd zanemarjene slabe izreje. Obrnem se do vas, matere, in srčno želim, da bi razumele, da, ako vaši otroei v grdobijah živijo, je večidel vaša krivda, ker niste materinskih dolžnosti dovolj spolnovale. ,0 koliko zamore pobožna žena in mati dobrega storiti 1 Krščanska mati ima v oblasti svoji srea otrok, moža in podložnih. Zgled in besedo matere morajo otroci poslušati, in ko bi bili tudi od druzih zapeljani, vendar se sčasoma povernejo, ker nikdar ne morejo čisto pozabiti in v sebi zatreti, kar jim je pobožna mati bila lepega v srce vcepila.
Materinstvo ne obstoji samo v tem, da podari mlademu bitju življenje, kajti dožnosti matere se začenjajo še le po rojstvu otroka, da si prizadevajo skrbeti za telo in dušo malega bitja. Dobra so-pruga, ktera se brani lastno dete dojiti, je nevredna prelepega in vzvišenega pridevka: mati. Ona ga je nosila pod srcem, ona mu je dala luč, in ali je mogoče, da bo potem njen sad zavrgla in ga izročila d oj niči, sad ki ga vendar poleg moža čez vse ljubiti mora? Je mogoče, da, ko njeno dobroto ves svet občuduje, da sc te. dobrote nje lastno dete vdeležiti ne sme, ne more ? Kako more trpeti, da pride tujka in nježnomu otroku z njenim mlekom morebiti tudi hudobije in zlodejstva v malo šibko telo podaja, da je že precej po rojstvu naudana njegova duša z raznimi hudimi čini? Ali sc ne sliši velikokrat, da so otroci taki kakor stariši?
Ali bo potem otrok, kteri je naj prvo telesno hrano dobil od hudobne ženske (dojnicc), mogel postati tak, kakor pa je njegova mati? Premisli draga mati navedeno, prevdari dobro na vse strani, in spoznala bodeš, ali in koliko je resnice v navedenem. —
Zakaj tožijo stariši, da njihovi otroci nimajo prave ljubezni do njih? Ako bi le nekoliko pomislili na začetek otročjega življenja, precej lahko vganejo kje jim je iskati vzroka. Otrok z nježnim srcom pozna dobro njegovo dojnico in jo naravno ljubiti mora, kajti pri njej si utolaži glad, ona je tako rekoč njegova prava mati. Pravo mater ne pozna in ne ljubi jo tako kakor dojnico; saj mati mu nikdar ne da ničesar, med tem ko od dojniee prejme vse kar potrebuje. Ljubezen se tedaj premeni, — dojnica vživa pravo ljubezen — mati pa se mora zadovoljiti samo z malo dobrovoljnostijo, ktero ji otrok včasi se smehljejem za kako dobrikanje ali kak poljub vživati da.
S časom pa so mu puljubi zoperni in namesto da bi ljubezen v srcu otroka rastla, si jo mati z njenim neprevidnim ravnanjem sama odžene.*)
*) Pripoveduje se od nekega mladega Rimljana, kteri je prišel po slavnem Bojevanji na dom obložen z obilnim plenom. % veseljem in radostjo mu gresti mati in dojnica naproti, in po pozdravljenji ju obdari. Materi poda srebrn prstan, dojnici pa dragoceni kinč za vrat iz zlata. Mati je nevoljna nad tem nespoznanjem in britko očita sinu njegovo nedostojnost, toda sin ji odgovori: Brez vzroka godrnjaš in se jeziš, ros je da si me devet mescev v svojem telesu nosila, toda ta me je potem dve leti živila z njenim lastnim mlekom; od tebe sem dobil moje telo, to je res, ali komaj sem bil rojen, že si me odstranila, med teni ko me je dojnica ljubeznivo v roke vzela in me z vso skrbjo vzrejevala. Njej se imam tudi za današnjo zmago zahvaliti. — Resnično in pač žalostno za mater.
Ljubezen do otrok je naravna, in vendar priporoča sv. Pavel posebno dojenje z lastnim mlekom. Zena, ktera tega ne stori ni mati ampak sovražnica svojim otrokom, kajti nje srce je ti ji kakor pa nespametne živali. Se ptica pozabi lastni glad, samo da ji ni treba popustiti gnezda, in potem ko mladiči izleto, kako skrbno jim išče živeža, in tudi raje sama glad trpi, samo da so mladiči nasiteni.
Pa kaj potrebujemo toliko zgledov? Ali ne oznanja že sama narava nje volje, ko poda materi precej po rojstvu mleko? Ali ne kličejo z mlekom napolnjene prsi vsaki ženi: da je mati postala, in kakor mati mora dete sama dojiti ? ni li ta sprememba očitna, kako in kaj ji je storiti? Veliko žen si zatisne ušesa in ne marajo ne za glas Božji ne za naravni, one se izgovarjajo, da je dojenje jako težavna reč že sama na sebi, in potem jih tudi hitro stara. Mi ne moremo temu ugovarjati, vendar pa uprašamo: ,,kdo naj tedaj njegove dolžnosti spolnuje?“ Vojaku ni treba iti v boj, kajti tam ga čaka mnogo težav in nepriležnosti; pastir naj popusti čedo, ker gotovo mu mora biti zoperno pri vsakem vremenu po noči in po dnevu nad čedo čuti. Trapist v samostanu naj nikar ne moli in naj zaseda bogato obložene mize, ker vedno trpinčenje duha in slaba telesna hrana niso ravno radostne strani v življenji.
Dojenje je z materinstvom tako v tesni zvezi, da se ne more ločiti, za vržeš eno, moraš tudi drugo opustiti; to je, ne smeš postati mati ako nočeš potem tudi dojiti! Ako pa v prid lepote ne
moreš eno . opustiti, ne zaradi potem, ako moraš prejeto dolžnost ali znak zakonske združitve po zapovedih narave in še bolj po zapovedih samega Stvarnika dopolniti z dojenjem lastnih prs.
Modra narava je podala materam, ktere svoje otroke same doje, čez mero radostnih trenutkov med časom dojenja, ako pogledajo cvetočega dojeu-čeka, kako ljubo v njihovih rokah počiva, in sladke poljube, z rajsko-nedolžnim smekljcjcm vračujc — ali jim ne koprni srce tihe radosti V ln ko pride do spoznanja, da loči drage ljudi od matere, nij li takrat ko svoje ročice ovije okoli vratu ljubljene matere, njeno srce napoljnjeno z najvišo radostjo?
Dobra sopruga bo tedaj svoje otroke sama dojila; ona ne bo pustila, da se njen sad po mleku hudobne dojniee tudi po nji premeni in da mu podere dobro in trdno podlago čednosti, ktero je iz njenega telesa prinesel na svet, ona ne bo dopustila, da bo ptujka njegova mati, in da bi bila ona pravice materinstva oropana. Obličje matere more prvo biti, ktero se otrok ljubiti navadi, in potem preidejo vse njene čednosti z mlekom vred na njega. Ako bo tako ravnala, jo bo dete ko mladeneč, mož in starček blagrovalo, ko bo ona že v hladni gomili počivala.
* *
*
Lepote krepostne žene ne išče sv. Duh na njenem obrazu, veliko več v skritih čednostih njenega duha, in sv. pismo jih zaznamova tudi z izrazom: „ strah Gospoda. “ Če hočemo pa strah Gospoda
na krepostni ženi iskati, se bomo zelo motili, ako iščemo samo na lepih ženah te čednosti, kajti čednost prejme vsaka, ako si jo pridobiti prizadeva, naj bo herhka in lepa ali pa tudi ne. Žena naj lepa ali grda pride na svet, vselej se zgodi ne njena, ampak volja Naj višjega, in vsied tega naravnega zakona je smešno ako mnogi mislijo, da so samo lepe žene pridne in krepostne gospodinje. Lepota obstoji ali v lepem soglasji telesnih udov, ali pa v modri in previdni, v vravnavi telesnega oblačila se združitvijo prve lastnosti. Kar zadene primernega soglasja ali lepe sklade in strinanja telovnik udov, ne more si nobena pomagati, kajti pri njenem rojstvu je gospodinja narava, ne sama ona. Čistost v obleki pa je zapopadena v njenem razumu, leži v njeni volji in pazljivosti.
Navadno pravimo da prebiva v lepem telesu tudi lepa duša. Ne bomo preiskovali, ali je in koliko resnice je v tem pregovoru, vendar se pa moramo nagniti na stran kjer lepota telesa stoji. Na pr. denimo gorečo svečo v kristalno kroglo. Vse strani v krogli bojo razsvetljene krasno podobo kazale. Tudi duša obdana od lepega života se sveti vsied njenih čednostij, da se je vsak kristijan zveseliti more in mora. Zato sta tudi čistost v oblačilu in vgoden okus navadna oznanovalea lepe čiste duše, in vsaka žena naj jih skuša pridobiti, če hoče dopadati soprugu. Kdo ne obžaluje moža, kteri je primoran živeti na strani in v društvu z nečedno žensko. Kako jo bo ljubil, ko je vsa mazana. Njegovo srce se mora obrniti od uje, kajti dopadajenje ne more najti nad njo.
Ne samo da taka žena z njeno nazornostjo moža nesrečnega stori, temne tudi v njeni nenazočnosti je taka hiša polna nereda, in moža mora, ako je primoran stanovati tam, žalostno stanje v sreč boleti, kajti kakor j e bivališče krepostne žene čedno in v redu, tako je ono podoba pogorišča ali vodene poplavi.
Kar zadene telesne lepote žene, ktere si nikdo sam dati ne more, svetujemo možem, da naj nikar take deve vzakonujejo, ktera je čez mero obdarovana s tistimi, kajti akoprem lepota ni še nobena nezgoda, vendar jo marsiktera vporabi v zelo. Malo mož je porodila žena, da bi se mogli čezmerni ženski lepoti stalno vstaviti, in vsak nam bo pritrdil, da je silno težko eno reč za-se pridržati, ktera je od toliko drugih poželjcna, in žalibog da se velikokrat prigodi, da nam je to, kar smo z neomejeno pazljivostjo varovali, vendar odvzeto. Lepota nij samo zato nevarna, ki srca zapeljuje, ktera jo preveč ogledujejo, temuč tudi zato ker omami duha tistih, ktere jo imajo, da se navzemo želje, občudovane biti. Ako žene sploh ljubijo občudovane biti, koliko bolj bo želela posebna lepota te časti. Splošno dobro zaderžanje ženske trpi škodo že na tem, ako je v srcu samo želja dopadati vsem ljudem,. koliko bolj pa še le potem, ako si v resnici prizadeva z njenim obnašanjem to željo vpokojiti.
Mož, kteri si izbere s čeznaravno lepoto odlikovano devo za ženko, je enak popotniku, kteri z veliko denarjem brezskerbno popotuje po deželi, kjer polno roparjev na njega preži, in namesto da bi njegov zaklad skril in zavaroval, ga jim še kaže.
A ko bi imela lepota kako vrednost, naj bi bili poteijn tako drzni jo vživati, toda kdo ne pozna hitrega spremina te cvetice V kako hitro vene in najmajnši primerlej ji lahko vsa peresa posmodi in oskube, in tisoč nevarnostim je izpostavljena.
Ali bi bilo modro, da bi za malo veselje, za zadosten]e našej požcljivosti, samo za trenotek celo življenje si ogrenili, ako bi si izvolili za spremljevalko življenja lepote bogato devo, k te rej bi celi svet skazoval ne zasluženo, temuč samo vsled cvetne lepote njenega obraza prilastnjoeo čast, med tem ko bi mož od samega dolgega časa umiral počasne smrti V Da se boš varoval, mladeneč moj, pomisli naslednje besedo:	„ Lažniva je lepota in
prazna j e brhkota: Žena, ktera se Gospoda boji/ ona bo hvaljena.“ Po tem božjem podučen]i spoznamo, da je strah Gospoda, spolno vanj e Njegovih zapovedi, vrelec prave lepote, korenine, iz katerih vse požene, kar je dobrega in edino sredstvo za spolnovanje vseh dolžnosti. Kdor se ne zanaša na to podporo, manjkalo mu bo trdne podlage; kajti vse dobro, ktero je na kako drugo podlago postavljeno, je enodnevni cvet. Strah Gospoda v smislu sv. pisma pa ne zaznamuje samo navadni strah, to je: češčeuje Stvarnika, temuč nas tudi poduči, da je človek ne samo po volji, temuč tudi v djanji dolžan in zavezan, Njegove zapovedi spolnovati, in se v svojem poklicu posvetiti. Ker pa vse dobro v tem strahu obstoji, lahko nas kteri vpraša, zakaj Salomon še govori, ko je že sliko popolne žene končal. Vzroki temu dejanju so različni. Strah Gospoda, nataujko
spolnovanje Njegovih zapovedi, ne zadeva samo zakonske žene, temne tudi može na enak način. Vsi si moramo prizadevati, da si ta drago* c n strah ohranimo, brez katerega nismo v stanu ne tirjatvam splošnega krščanstva, ne dolžnostim našega stanu zadostiti. Salomon nam je hotel ta strah posebno v spomin vtisniti in ob enem nas učiti, da je on (strah) začetek in konce vsega našega delovanja, in sicer tako, da mi vse kar delamo po zapovedi Gospoda, Njemu v čast storimo, in si prizadevamo edino le Njemu dopasti, in sicer po prejetji Njegovih darov.
Bog naj bo vedno naše začetje in nas konec, tako, če ga prosimo za pripomočke k delu, kakor tudi če naše dolžnosti samo v tem oziru spolu ujemo, da si prizadevamo edino le Njemu dopasti. Vse kar v Njem storimo je popolno, kar pa je na naše lastno podvzetje stavljeno, je manj vredno in le hitro propade. Zakonski stan je težavniši od vseli družili stanov na zemlji, gotovo nima noben stan toliko opravkov, kteri so že sami na sebi dolžnost, kakor ravno ta, in mi lahko verujemo, da žena, ktera le srednje ispolni njene dolžnosti, je prejela dar od zgorej, in brez tega daru bi ji nemogoče bilo, samo srednje zadostiti poklicu njenega težavnega dela. Strah in služba Gospoda naj bo ženam vedno pred očmi, in naj si resno prizadevajo, da Mu ne delajo sramote. Žene, ktere nimajo tega vodnika, so v vedni zmotnjavi, one so slabe kristijane, in vslcd tega ne morejo postati dobre sopruge. Ne ktere se bojo njihovih mož bale in se le takrat dobro obnašale, ako mislijo, da jih
njihovi soprogi opazujejo; druge se bojo se strahom tako obnašale, da dopadejo njim, kedar pa opazijo da ljubezen opeša, zanemarjale bodo tudi to bojazljivo obnašo. Zopet druge iščejo ljubezni v tem, da hrcpenč po bogastvu in postanejo skope, kajti one mislijo, da je skopost edina pot, po kteri si morejo pridobiti srca mož, in ene strežejo z lepo obleko in krasnim kinčanjem života po ljubezni vseh ljudij; pa veruj mi deklica in žena slovenska, da nobena od teh ne doseže zaželenega konca, njeno delo, prizadevanje in obnaša je prazno, ker so si brez podlage vravnale njihovo življenje, samo ..žena, ktera se Gospoda boji, ona bo hvaljena11.
Dobro soprugo pa podpira in jo vodi v vseh opravilih sama Božja moč, da ne zgreši prave poti. Ona ne stori ničesar brez njega, vsa njena dela imajo trdno podlago.
Z veseljem in radostjo spolnuje drage jej dolžnosti, ker ona ve da bo prejela plačilo „ktero ji ne bo odvzeto11. Sleherni dan ji preteče v lepej zložnosti, ker se ne briga za ljudi, kaj govore, temuč njena opravila so le pri ljubljenej družini. Ona brezskrbno, potuje, kajti prepričana je, da jo vodi roka Najvišega do popolnosti.
Krepost je čednost in ona bo obdarovana s to čeduost.ijo. Zena, ktera je krepostna, je dar čez vse dari, in ona je blagoslov Vsemogočnega. K kreposti pa se prišteva: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, milina, dobrota, dolgotrajnost, ljubezujivost, vera, zdržanje in čistost duha. K tem čednostim, od kterih samo ena je že neprecenljiv dar, se
pa prišteva še krona vsega tega, namreč: večno posestvo samega Boga.
Poglej plačilo za krepostno ženo : posest živega Boga. Vse kar je popolnega, pride od Njega, dobra dela, kakor tudi plačilo; tode Njegova neskončna dobrota prišteva vse to nam, kar je v resnici veliko dušno Njegovo darilo; kajti on zahteva, da smo samo pokorni, in spolnujemo Njegovo voljo. O kako lepa so dela krepostne žene, in kako visoke obresti, ki donašajo njene lastnosti!
Hvala spremlja njo in njena dela, ta hvala pa ni skrita, kajti čednost se ne more prikrivati temuč očitna bo postala, in vsi kteri jo spoznajo, jo bodo povzdigovali; a nazadnje se morajo tem pridružiti tudi tisti, kteri so prej na vse kriplje grajali.
Ako se že samo odsev kake čednosti povzdiguje in hvali, kako mora biti popolnost z neomejeno močjo hvaljena in češčena!
Nobena stvar se tako rada ne časti in povzdiguje, kakor krepostna žena, in nobenemu človeku se tudi ne prilastuje toliko h valje kakor nji, v družini kakor tudi v javnosti.
Časti se lahko na nji:	dobra gospodinja,
prosta in lepa obnaša, nravnost, čistost njenega duha, dobrovoljno srce, ljubljena milina in prosta pa vendar stanu primerna čista obleka. Na njej sc vidi vse v redu, njena hiša je oskrbljena se vsemi potrebščinami, podložni jo hvalijo, da je sama dobrota, revni in potrebni jo blagrujejo kakor njih mater. Njen govor je premišljen in resnomodrega zapopadka, to nam sprieujejo ljudje, ki pridejo žnjo
v dotiko. Mož ji je vdan in jo povikšuje; otroci so skrbno odgojevani, ob kratkem: vsa njena dela jo hvalijo.
Matere jo stavijo v posnemanje in zgled za zakon sposobnim deklieam, in očetje jo časte. Nje ime je povsod le častito izrekauo, in glas od kreposti njene se razlega od roda do roda. Ona je vedno cvetoča cvetlica; drevo, ki daje nevenljiv sad; poslopje kterega podlaga je v svetlih nebesih, in stoletja nijso v stanu razrušiti tega poslopja. Nje spomin se ohrani v teku tisočletja in vsi narodi jo časte.
Oj! kako srečen je mož, kteri dobi krepostno ženo v sveti zakon.

5VJt_
PADAR A.
Zakon
-10^1+
—»S6
200721576
J. KRAJEC
V JJoVOMESTU priporoča svojo
t i nIt nr 110 i 11 litografij o za raznovrstne dela po kaj mogoče nizki ceni. Vedno v zalogi vse tiskovine
za županije, cerkev in šolo.
n
Ji
)—L
4
*
• ■ ■; ■ .•
V zalogi dobivajo so tudi sledeče knjige:

COBISS Q
i
Spisi Krištof Šmida.
{bo sedaj dva zrezka.)
I.	zvezek:
Ljud. Hrastar. — Golobček.
huluven l P. H Sattner.
Mehko 3U. trdo 40 in posebno lično v platno vezane 7i • sold.
II.	zvezek :
Jozafat, kraljevi sin Indije.
Posl. P. H. Hrovat.
Ka^no tako in ista cena.
Tisoč in ena noč.
S podobami. Izhaja v zvezkih po dvakrat na mesec. Zvezek 2>» po pošti 22 kr.
Koledar in Dnevnik
za leto 1881.
Kočna žepna knjižica v obiiki nemških ,.Taschen- kalemleiv posebno krasno in trdno vezana » svinčnikom in elastično obvezo, 90 kr.
Slovani
v iztočni hus briški dolini uti Tivot#kem. i1/) kr.
Kunovci v Bosni.
Nova pesem s podobami, 12 ki*.
Cerkvene pesni.
Mašne, Marij ne in Sv. Telesa za mešan zbor.
Vgiasbil H. 11. Sattner. fo kr.
Valvasor,
Hitre des Herzogthiims Krain, sn Li.-i'. a 50 kr.
Maria Theresia
und das Land Krain.
I>em Volke erziilt von P. v. Radi c s. Bvosehirt NO kr.
Rundschau
vom Osvvaidiberge
bei Villacli-Jamdskron. Aulg. von Dr. Fritz Piehler. Touristenkarte, 90 kr.
VVandkalenderfiir 1881.
Antgespanut mit Met ali-AnniiLnger, 30 kr,