,
Ureja uredniški odbor — Glavni
in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Go-renjski tisk«
irniFlfTIl
KRANJ, SOBOTA, 24. JULIJA 1965
Vsaj zase g delajmo 1 dobro ■
Pri naših strojih in prešah imamo veliko tesnil, ki jih izdelujemo sami. Poglejmo malo podrobneje nekatere teh izdelkov in videli bomo njihov učinek in kvaliteto.
Ustavimo se v stiskami, kjer tesnila vulkanizirajo in veliko tudi sami porabijo. Vsaka stiskalnica ima najrazličnejše tes-nilke, ene so za olje, druge za vodo itd. Pred desetimi leti so se le-te menjavale enkrat tedensko, in to ob nedeljah, ko je vse ostalo stalo. Zagotovljeno je bilo, da bodo tesnila tudi vzdržala šest dni. Le redkokdaj se je zgodilo, da so morali med tednom katero zamenjati. Zavedati se moramo, da se okrog menjave nekaterih zamudimo tudi po nekaj ur. Stiskalnice so tako cel teden obratovale brez zastojev. A oglejmo si sliko sedaj! Dežurnega ključavničarja kličejo od ene stiskalnice do druge in vsepovsod mora jne-njati tesnila. Zastoji so veliki, če pomislimo, da nekatere vzdržijo le kakšno izmeno. Smatram, da bi sedaj, ko je šel razvoj naprej, morale vzdržati vsaj še enkrat toliko.
Velik potrošnik tesnil je tudi pnevmatikama. Rabijo butilne ventile za ogrevne cevi, butilne blederse in tesnila. Kvalitetno so vsi ti izdelki zelo slabi. Ventili za ogrevanje cevi odpovedo veliko preje kot sama cev in tako jih le 50 odstotno porabimo. Blederji za žične velopla-šče moramo tudi na vsaki izmeni menjati, čeravno vemo, da nemški vzdržijo tudi po en teden. Tesnila za preše so nekvalitetna. Ce uporabljamo inozemska tesnila, so v uporabi štirinajst dni in obdržijo svojo prvotno obliko, dočim se naša po treh dneh stopijo in pri ponovni zamenjavi je treba še vse očistiti z žično krtačo, da lahko delavec vstavi novo tesnilo.
Smatram, da je to nepravilno in da bi morali sedaj, ko se napoveduje gospodarska reforma, misliti tudi na to. Če izboljšamo samo tesnila, da ne bo tolikšnih zastojev, bomo na ta način veliko pridobili. Stroji bodo obratovali brez zastojev, na katerih bomo lahko proizvajali nemoteno. Koristi od tega bosta imela tovarna in proizvajalec sam.
MIHAEL ČUHALEV
Ali nas bo šele huda nezgoda v valjarni II izučila?
V soboto, 10. julija se je v valjarni II pri sekanju kavčuka pripetila smrtna nezgoda. Peter Rakovec, star 25 let, sodelavec v valjarni II, je tragično preminil. Bil je eden najboljših delavcev v valjarni II, zato je vest o nesreči tembolj pretresljivo delovala.
AKTUALNO
Delovno mesto, na katerem se je Peter ponesrečil, ni bilo njegovo stalno delovno mesto. K sekanju kavčuka je bil razporejen, ker je rednega dela primanjkovalo. Neizkušenost pri tem delu je zahtevala njegovo življenje. Pri tem se vsiljuje vprašanje, ne samo iz pietete do pokojnika, ali je bil nesreče res sam kriv.
A Na zadnjih sejah upravnega odbora so prisotni razpravljali o več pomembnih predlogih, ki jih je v ponedeljek, 19. julija obravnaval in sprejel delavski svet podjetja. Sedaj pa pridejo na vrsto razprave o ukrepih, ki jih bomo morali izpeljati zaradi napovedane gospodarske reforme
So norme v sestavljalnici res neprimerne?
V 18. številki našega lista ste lahko zasledili zanimiv članek iz ekonomske enote valjarne II pod naslovom »Norme za sestavljalnico II so neprimerne«. V članku avtor pojasnjuje, da so v sestavljalnici dosegli le komaj 50-odstotni delovni učinek.
Ne želim se spuščati v ugotavljanje, kako se je nesreča zgodila. Rad bi v nekaj besedah opozoril na to, kar je že dolgo predmet neuradnih razprav v našem kolektivu. Gre za vprašanje, koliko so usposobljeni izmenjski delovodje in kako opravljajo svoje delo. Vemo, da so ti prvi, na katere se delavci neposredno obračajo in od katerih pričakujejo pomoč.
V' procesu usposabljanja smo do zdaj za te ljudi premalo skrbeli. Iz naslednjega je to jasno (Nadaljevanje na 4. strani)
Naj bo že kakorkoli, vendar se mi zdii, da moram v tem sestavku opozoriti na nekatere nepravilnosti. Pojavile so se zaradi subjektivnih gledanj nekaterih naših sodelavcev za trud službe družbenega standarda, ki je v letošnjem letu skušala organizirati res smotrno letovanje. Koliko nam je to
Lctovalna sezona je na vrhuncu, zato odhaja sedaj vsakih deset dni precejšnje število članov kolektiva na _ letovanje v naše počitniške ▼ domove
Takih in podobnih člankov bi si oddelek za študij dela še želel, da bi se enkrat lahko odkrito pogovorili. Morali pa bi pojasniti, zakaj so dosegli delavci v tej enoti tako nizek odstotek proizvodnje.
tudi uspelo, bomo videli ob zaključku letovalne sezone.
Na nekaj bi rad opozoril vse tiste sodelavce, ki so že letovali ali mislijo še letovati, da bo treba v bodoče vzeti prijavljanje leto-valnega termina in s tem v zvezi rezervacije, ki smo jo zagotovili slehernemu članu kolektiva, bolj resno. O planiranih dopustih se bo treba v bodoče popreje pomeniti s svojimi nadrejenimi, da ne bo potem težav nekaj dni, predno gre izmena na dopust.
(Nadaljevanje na 3. strani)
S tem bi omogočali vsakemu bralcu, članu kolektiva, priti do jasne slike in pravega zaključka, ko članek do konca prečita.
Oddelek za študij dela ima v tovarni sicer zelo nehvaležno delo. Meriti čas izdelave vseh izdelkov, ki vplivajo na osebni dohodek, ni ravno preprosto. Tu so važnega pomena tudi desetinke minute. Vše, kar vpliva na osebni dohodek, za kar pravzaprav delamo, pa je zelo občutljiva reč. Zavedajoč se te občutljivosti pa gre vsak snemalec časov iz našega oddelka zaskrbljen, ali mu bo uspelo izvršiti zadano nalogo in predpisati pravilne čase.
Vsi veste, da izdelovalne čase potrjujejo delavski sveti ekonomskih enot. Člani teh delavskih svetov pa vedno vstrajajo, da so ti časi premajhni. To se pokaže pri vseh delavskih svetih ekonomskih enot, če razpravljajo o izdelovalnih časih. Vsekakor pa je to do neke mere razumljivo, kajti vsi se zavedajo, da gre vsako povišanje v njihovo dobro. Tudi čase spreminjajo delavski sveti ekonomskih enot, kateri pa niso vedno objektivni in pravilno postavljeni. Tudi oddelek za študij dela nima nobenega pregleda časov, ko jih spreminjajo, kaj šele kalkulacija za izračun lastne cene ter planerji. Vsi skrivajo še neizkoriščene rezerve. Tako se zgodi, da ima vsak izdelek po več norm, kar pa vsekakor bremeni oddelek za študij dela. Ta nikjer ne dobi podpore!
Ker imamo v oddelku za študij dela tudi analitike, so isti že večkrat delali analizo, kako delajo po delovnih mest h, ali se pri delu poslužujejo tehnoloških postopkov, kako pišejo produktivne liste in koliko časa delajo? Pri vseh teh ugotovitvah pa so našli zani-
mive podatke, ki jim marsikdo ne bi verjel. Kot kaže, bomo morali tudi o tem pisati v eni izmed naslednjih številk. Vsaka nepravilnost pa gre vsekakor na račun ostalih sodelavcev, kar jasno zmanjša osebni dohodek in vsakdo najde rešitev samo v popravljanju izdelovalnih časov.
In zakaj ne dosežejo 100-odstot-nih učiknov v sestavljalnici obrata II? Oddelek za študij dela je že pred novim letom iskal potrebne izdelovalne čase za sestavljalnico kot tudi za ostala delovna mesta v ekonomski enoti valjarne II. Ko smo dobljene čase dali ekonomski enoti v pregled, jih je ta enostavno odklonila rekoč, da so nedosegljivi. Za to je oddelek delal podrobnejšo analizo o njihovem doseženem delu v času enega dne. Kontrolo časov smo vršili na vseh delovnih mestih sestavljalnice obrata II, in sicer:
—	sestava po recepturi A
—	sestava po recepturi B
—	sestava po recepturi C
—	sestava po recepturi D (Nadaljevanje na 2. strani)
Pare je | ravno prav ■
V 16. številki našega časopisa smo objavili v rubriki Na rob zapis: »Preveč ali premalo pare ..?« V njem smo zastavili vprašanje, ali ni morda škoda izpuščati odvečno paro na prosto. Odgovor nam je poslal minuli teden Lovro Markun, diplomirani strojni inženir — vodja ekonomske enote energetika. Pravi takole:
Še nekaj o letovanju . . .
Kakor sami vidite, je letošnja letovalna sezona v polnem teku. Za nas, ki delamo na tem področju, prihaja do izraza oziroma se začenja obrestovati tisti trud, ki ga običajno vložimo med mrtvo sezono v organizacijske priprave za bližajočo se letovalno sezono.
Cilj gospodarske reforme je tudi ohraniti realne zaslužke
S V četrtek, 15. julija smo lahko gledali in poslušali po televiziji ® razgovor med zveznim sekretarjem za delo Risto Džunorvim in
•	reporterjem beograjskega študija. Govorila sta o valorizaciji ali ® zvišanju osebnih dohodkov glede na bližnjo gospodarsko reformo.
•	Razgovor objavljamo v celoti.
VPRAŠANJE: Ali je mogoče že zdaj oceniti, za koliko se bodo po spremembah v odnosih med cenami povečali življenjski stroški in kako bomo osebne dohodke usklajevali s tem povečanjem?
ODGOVOR: Spremembe v odnosih in ravni cen bodo vsekakor vplivale tudi na višino življenjskih stroškov. Spričo sprememb v osnovnih odnosih delitve družbenega proizvoda — spremembe so preračunane tako, da bodo omogočile normalno razvijanje procesa razširjene družbene reprodukcije in da bodo okrepile vlogo neposrednih proizvajalcev v tem procesu — bomo tudi delo vrednotili drugače. Osebni dohodki, s katerimi se izraža vrednotenje dela, dobivajo torej pravo ekonomsko vlogo v strukturi cen iz-
delkov in storitev. Če pogledamo vse vrste delovnih organizacij v celoti tako na področju gospodarstva kot na negospodarskih področjih, bo treba upoštevati te osebne dohodke tudi takrat, kadar bomo vzpostavljali nove odnose med cenami. V tem smislu si mora biti sleherna delovna organizacija na jasnem, kako bo pri tem ustvarjala ali pridobivala dohodek.
Po izdelanih računih, opiraje se na seznam proizvodov in na cenik storitev, na podlagi katerih se določa indeks življenjskih stroškov, ter na temelju novih sprememb v cenah, predvidevamo, da bodo življenjski stroški povprečno za približno 20 odstotkov večji kot pred začetkom izvajanja reforme. To pa je tudi okvir, v katerem
naj bi se razvijale zaželene spremembe ravni osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Kako bo to, bo odvisno od položaja, v katerem se bodo delovne organizacije iz raznih gospodarskih panog in družbenih dejavnosti znašle po reformi, oziroma od tega, kakšen dohodek bodo imele na voljo v novih razmerah gospodarjenja.
VPRAŠANJE: Ali nam lahko podrobneje pojasnite stališče, ki ga omenjajo v skupščinskih debatah, da namreč ne gre za kompenzacijo življenjskih stroškov, temveč za valorizacijo osebnih dohodkov kot sestavnega dela gospodarske reforme? Kakšne praktične konsekvence bo imelo to stališče za delovne organizacije in kaj bi bil kriterij za takšno povečanje osebnih dohodkov, katero bi bilo v skladu s povečanjem življenjskih stroškov?
ODGOVOR:	Predvsem usklaje-
vanje in določanje nove ravni osebnih dohodkov v skladu z no-
vimi razmerami ne predpostavlja kompenzacije ali dajanja odškodnine nad tem nivojem, na katerem so bili osebni dohodki, oziroma ne predpostavlja linearnega povečanja osebnih dohodkov. To je novo določanje osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, pri čemer je treba upoštevati zlasti to, kot sem že dejal, kakšen dohodek bodo imele delovne organizacije na voljo po delovanju novih cen, kakšen dohodek bodo ustvarile, prizadevajoč si pri lem ohraniti realne osebne dohodke in standard.
Ohranitev realnih osebnih dohodkov je cilj, ki si ga nismo zastavili samo ob reformi, temveč se vsiljuje tudi kot potreba po uresničevanju tistih ekonomsko-političnih ciljev, ki jih vsebuje resolucija zvezne skupščine, sprejeta je bila lani, o razvoju gospodarstva in o družbenem razvoju v prihodnjem razdobju. To se
(Nadaljevanje na 2. strani)
V kotlarni obrata I segrevamo napajalno vodo na približno 100 stopinj Celzija zaradi odvajanja plinov (kisika). Z odvajanjem plinov pa uhaja na prosto tudi nekaj pare. Prav tak primer imamo pri prešah za velo in moped plašče. S paro se ogrevajo bledersi, pri čemer se ta ne ohladi toliko, da bi se zgostila. Ti in še drugi primeri uhajanja pare na prosto pa ne pomenijo, da jo je preveč in da zaradi nje razmetujemo denar.
Neizkoriščeno paro bi puščali na prosto le, če bi bila poraba celotnega obrata manjša od proizvedene pare v kotlu. Takrat bi iz kotla uhajala para direktno na prosto in bi bila neizko-ščena. Vendar proizvajanje le-te v kotlu uravnavamo oziroma prilagajamo spremenljivi porabi pare v obratu. Poraba pare vseh koristnikov obrata narekuje količinsko proizvodnjo pare v kotlu.
LOVRO MARKUN diplomirani strojni inženir
A
V temle domu v Trebiji je bil pred tremi tedni za člane našega delavskega sveta trodnevni seminar, žal pa nam niti eden izmed več kot petdesetih udeležencev ni mogel napisati prispevka o tem, kaj zanimivega so zvedeli na njem
So norme v sestavljalnici res neprimerne?
AKTUALNO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri recepturi A (tehtanje belih polnil) je zaposlen en delavec na izmeno. V času našega snemanja ni delal popoln delovni čas, niti se ni normallno trudil pri izvrševanju svojih del. Lahko bi ga ocenili, da je delal le z 90-odstot-no zmogljivostjo. Sestavil je 129 zmesi v 388 minutah, to je 3 NM/zmes. Pri tem ni računanih 90-odstotno odlaganje, kar znaša 2,7 NM/zmes ter ostalih 42 minut, ko ni delal. Cas pa smo dali 2,5 NM/zmes.
Glede na te ugotovitve smo jim predlagali, naj delavec pri tehtanju dela z večjo pozornostjo, tako da ne bo imel večji čas kot pa je potreben. Skoro pri vsakokratnem tehtanju je delavec prekomerno dodajal polnila, jih odvzemal in zopet dodajal, kar pa bistveno vpliva na izdelovalni čas. Prazne in pokvarjene papirnate vrečke bi lahko odstranjeval pomožni delavec recepture C. Organizacijsko je treba delovno mesto urediti in polnila postaviti na določena mesta, da se bo s tem zmanjšal transport delavca (hoja od polnila do tehtnice in obratno).
Pri recepturi B (tehtanje pospeševalcev, ohranjevalcev in trdih mehčil) sta zaposleni dve delavki. Dnevno morata sestaviti od 380— 395 zmesi. To je približno 780 minut; za sestavo ene zmesi je oddelek za študij dela predpisal 2 NM/zmes. Ugotovili smo, da ena delavka dnevno izgubi 40 do 45 minut s prebiranjem praznih papirnatih vrečk, da loči slabe, dobre pa vloži zopet za ponovno uporabo. To delo pa bi lahko opravljala čistilka in tako bi delavka pridobila ta čas za tehtanje kemikalij. Za hitrejše in varnejše delo z večjim številom na-tehtanih vrečk ene kemikalije bi bilo potrebno naročiti pločevinasto posodo v velikosti 900 X 500 X 100 milimetrov z ročaji. To bi ji omogočilo lažje postavljanje na sodove in v slučaju, da se vrečka prevrne, se ne bi kemikalije stresle po tleh ah celo v drugo kemikalijo. Nabavna služba pa naj bi naročala vrečke, ki imajo ravno
Pišejo nam iz JLA
Pred dnevi smo dobili pismo našega vojaka Janeza Florjančiča, ki nam je poslal tudi rešeno križanko. Takole piše:
Spoštovani urednik!
Tudi jaz sem se potrudil in rešil vašo nagradno križanko. V upanju, da je rešena pravilno, upam še, da se mi bo nasmehnila sreča in mi prisodila še kakšno nagrado.
Ob tej priložnosti se vam moram zahvaliti za to, ker mi list »Savo« redno pošiljate. Doslej sem vse številke časopisa v redu prejel in upam, da bo tako tudi v bodoče.
Lepo te pozdravlja vojnik
Florjančič Janez V. p. 9935/10 Titove Ulice
SRBIJA
spodnjo površino. S temi vrečkami se namreč delo bolje opravlja.
Pri recepturi C (tehtanje kavčuka in bechev) je zaposlen po en delavec, ki ima občasno tudi pomožnega delavca. Ugotovili smo, da je v času snemanja sestavil 140 zmesi v 337 minutah ali 2,4 NM/zmes. Delavec je imel na razpolago še približno 65 NM za sestavljanje zmesi, v kolikor bi bilo to potrebno. Izdelovalni čas za sestavo zmesi po tej recepturi pa je 2,4 NM/zmes brez bechev, ker jih tehta samo občasno. Pri analizi delovnega mesta smo ugotovili, da bi morah imeti večje število nožev, ki bi delavca omogočili, da ne bi bilo potrebno tako pogosto ročno brušenje. Tako bi jih imel nekaj v uporabi, nekaj pa na brušenju. Posoda, v kateri je voda in nož, je kovinska, kar pa ne vpliva pozitivno na ostrino noža. Nujno bi jo bilo treba prevleči z gumo. Masticiran kavčuk ah buna ima obliko role. Te pa so prevehke in naložene druga na drugo. Zato se tudi drže skupaj, predvsem buna. Da bi to preprečili, je nujno, da delamo kavčuk v manjših rolcah, rolce bune pa nalagamo hladne na voz, jih dobro oprašiti s smukcem in dati med vrste polivinil bune KBS. Naložene vozove role bune ne smemo puščati pri vulkanizacij-skem kotlu oziroma kotlu za mehčanje bune, ampak odpeljati v ekspedit, kjer ni tolikšne vročine. Trganje teh role zelo povečuje čas izdelave. Zaradi tega je pomožni delavec tudi zaposlen.
Verižna naprava za transport vozičkov od mikserjev v sestavljalnico je pokvarjena. Pri reševanju okvare se delavec zamudi do 15 minut enkrat. Vse to pa znatno vpliva na izdelovalne čase.
Pri recepturi D (tehtanje olj) je zaposlen en delavec na izmeno. Na tem delovnem mestu pa predvsem primanjkuje posod za tehtanje olj. Le z nekaj posodami več bi že delno rešili problem. Tudi grelna miza je za gretje olj premajhna. Tako mora delavec vse olje prej porabiti, da sod lahko zamenja. Za to ima olje manjšo viskoznost in počasneje teče iz soda. Izpraznjene posode, ki jih izpraznijo pri mikserjih, bi lahko transportirali z vozički nazaj, ne pa, da hodi delavec ponje. Seveda jih pa tudi nesti ne more toliko naenkrat.
Ce bi ekonomska enota odpravila vse te pomanjkljivosti, ki so navedene, bi na vseh delovnih mestih 100-odstotni učinek še pre-segah. To so samo organizacijski ukrepi, s katerimi se pa oddelek še ne more ukvarjati, saj imamo tekočega dela dovolj. Seveda pa bi morali z nami sodelovati vsi, ne pa, da je ravno obratno, da ne dobimo vedno pravih podatkov, ampak jih moramo sami iskati, kar tudi vzame ogromno časa. Pa tudi nemogoče je res urediti delo kar na »oko«, saj bi porabili za to več časa in smotrnega študija, če bi hoteli, da bi sestavljalnica res delala organizirano.
BIRO ZA
ŠTUDIJ DELA
Cilj gospodarske reforme je ludi ohraniti realne zaslužke
(Nadaljevanje s L strani)
pravi, da je treba izhajati iz tega, da je z realnimi osebnimi dohodki in z osebno potrošnjo nasploh treba računati tudi kot s kategorijo gospodarskega razvoja, kot z elementom, ki stimulira ta razvoj in spodbuja produktivnost dela.
Pri določanju kriterijev, po katerih se bodo ravnale gospodarske organizacije, je mimo že podanih postavk pomembno to, da si v celoti prizadevamo, da stimulativni odnosi in raven osebnih dohodkov ne bodo moteni z enostranskim izvajanjem te politike ohranjanja realnega standarda v zvezi s povečanjem cen. To se pravi, da morajo opredeliti svojo politiko, določiti merila v notranji delitvi dohodka in v tem pogledu v celoti računati s tem, da bodo odnosi takšni, da bodo spodbujali k večjim uspehom.
da obstajajo velike rezerve v poslovanju na primer zdravstvenih organizacij ali organov uprave. Z učinkovitejšim delom v njih, pa tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih, je potrebno poleg drugega doseči, da se bo del strokovnih kadrov iz uprave preselil v gospodarske organizacije.
Tako bi tudi dejavnosti zunaj gospodarstva bile vključene v splošna prizadevanja za stabilizacijo gospodarskih gibanj in intenziviranje poslovanja v vseh delovnih organizacijah zimaj gospodarstva.
VPRAŠANJE: Kako bomo v valorizacijo osebnih dohodkov poleg tega, da bomo ohranili standard zaposlenih, zavarovali standard družin, zlasti tistih z več otroki? In kaj bo s pokojninami?
ODGOVOR: Rešitve, ki jih zdaj
VPRAŠANJE: AU je upravičeno ..	.	. skunxčini izha.
mnenje, ki ga je tu in tam slišati Predlagajo zvezm skupščini, izha .	’ . 5	.	,. jajo iz tega, da bi te družine za-
y.la™0S_t,„’_dlf= b0d0 de,JaV:VOSb varovali z ustreznim povečanjem
zunaj gospodarstva — družbene službe, administracija, banke, zbornice in druge — morda znašle v položaju, da bodo avtomatično povečale osebni dohodek?
ODGOVOR: Javnost o tem zares govori, in ne brez razloga, kajti tudi v prejšnjem razdobju so bili primeri, da pri spremembah pogojev poslovanja gospodarskih organizacij niso postavili ostrejših družbenih zahtev po učinkovitejšem delu delovnih organizacij v drugih dejavnostih zunaj gospodarstva. Zdaj je splošna zahteva, ki so jo izrazili tudi na II. plenumu CK ZKJ, da je treba tokrat dosledno proučevati produktivnost dela v vseh vrsta!: delovnih organizacij, bodisi da gre za gospodarstvo ali za negospodarske dejavnosti. Seveda pa produktivnosti dela ni mogoče meriti v vseh delovnih organizacijah enako. Splošno pojmovanje je, da smo zelo lagodni pri oblikovanju stroškov poslovanja delovnih organizacij na področju družbenih dejavnosti in da ne vztrajamo dovolj pri racionalni uporabi sredstev, ki jih le-te imajo na voljo. Precej podlage je za sklep,
otroških doklad, zlasti tiste družine, ki nimajo drugih virov dohoda, iz katerih se oblikuje družinski proračun. To je pravzaprav tako imenovana prva kategorija v cenzusu za določanje ravni in višine otroških doklad. Na tej relaciji nam bo uspelo, da ne bi prizadeli odnose v delitvi osebnih dohodkov, da bomo ustrezno zavarovali družine v celoti.
Glede upokojencev je po določbah zakona o pokojninskem zava-
rovanju — zakon smo prejeli tudi z namenom, da bi odpravili zaostajanje pokojnin — predvidena revalorizacija pokojnin v skladu z življenjskimi stroški.
V skladu s pokojninskim zakonom bodo republiške skupnosti socialnega zavarovanja sprejele odloke za proporcionalno povečanje pokojnin, vendar v mejah splošnega povečanja življenjskih stroškov, upoštevajoč pri tem zlasti upokojence, ki prejemajo zaščitni pokojninski dodatek.
VPRAŠANJE: Kaj naj ukrenejo tiste delovne organizacije, ki nemara ne bodo mogle povečati osebnih dohodkov, četudi bodo narasli življenjski stroški?
ODGOVOR: Takšne delovne organizacije bodo morale zlasti temeljito analizirati razmere, v katerih so doslej poslovale. Njihovih težav niso zmeraj povzročili samo objektivni pogoji gospodarjenja. Poleg tega se bodo mnoge organizacije, ki so imele pri poslovanju težave, na podlagi novih cen avtomatično izmotale iz takšnega položaja. Tudi one se bodo prav tako morale z vrsto ukrepov otresti težav, ki so jih imele doslej.
Sicer pa bi rad na koncu poudaril, da sem v tem trenutku optimist in da sem prepričan, da bodo delovne organizacije nasploh premagale težave, na katere bodo naletele pri izvajanju ukrepov v sklopu gospodarske reforme.
Iz
sarodnih
kolektivov
Tito |e obiskal popliavlieiii Vukovar
Predsednik republike Josip Broz Tito je 4. julija letos obiskal Vukovar, mesto, v katerem se nahaja tudi gumarski kombinat gume in obutve »Borovo«. Na vukovar-
Porazna bilanca elementarnih nesreč v naši državi
Beograd, 11. julija. Donava in njeni pritoki so se začeli umirjati in nevarnost nadaljnjih poplav nehava. Posledice poplav v ravninskih predelih dežele in poplav v mesecu maju v Srbiji ter Bosni so zelo težke in potrebno bo precej časa in naporov, da jih bomo vsaj deloma ublažili.
Tako so samo v zadnjih 10 mesecih elementarne nesreče v naši deželi napravile škodo, ki jo cenijo na okrog 400 milijard dinarjev. Ko bodo zbrani končni podatki o škodi zaradi poplav v Vojvodini in Slavoniji, bo ta znesek zagotovo še večji.
Po še nepopolnih podatkih ocenjujejo škodo pri poplavah
in nedavnih nevihtah s točo na več kot 240 milijard dinarjev. Škoda bo najbrž še večja, ker se vode v Vojvodini, Slavoniji in Baranji še niso umaknile v svoje struge. Razen tega je treba upoštevati, da so bile prve ocene škode precej skromne. V omenjeni znesek škode ni vračunana vrednost uničenega pohištva in druge opreme hi prav tako ni ocenjevana škoda, ki bo nastala v nekaterih gospodarskih organizacijah v poplavljenih krajih zaradi zastoja v proizvodnji.
Pri tej nepopolni bilanci škode zaradi letošnjih naravnih nesreč moramo tudi upoštevati, da so pred šestimi meseci zaradi katastrofalnih poplav bili prizadeti Zagreb, nekateri kraji v Hrvatski in Sloveniji in da tudi tam posledice še niso povsem odstranjene. V teh krajih je bilo škode za 156 milijard dinarjev.
To je še en posnetek s slavnostne seje delavskega sveta podjetja januarja letos, ko smo praznovali 15. obletnico izvolitve prvega takega organa upravljanja v našem podjetju. Prihodnji teden pa boste prejeli tudi brošuro, ki je posvečena temu jubileju
ski postaji so ga prisrčno pozdravili domačini. Sprejel ga je predsednik občinske skupščine Vukovara tovariš Marko Koprtla. Takoj po pozdravu se je Tito s stojim spremstvom odpravil k poplavljenemu kraju Priljevu. Tam v pretežni večini stanujejo delavci iz »Borova« in vukovarske tekstilne industrije. Tod so pred nedavnim zgrajeni domovi, ki jih je močno poškodovala poplava.
Tovariš Tito se je zanimal kako in kje živijo tisti, ki jih je voda pregnala iz domov. Vsi, ki jih je prjzadeliai poplava, prebivajo začasno pod šotori, veliko pa jih je odšlo k svojcem in prijateljem.
Skupaj s soprogo Jovanko in tovariši Petrom Stamboličem, Mikom Špiljakom, Ivanom Krajači-dem in Marijanom Cvetkovičem 'e je predsednik republike kasneje napotil na ogled poplavljenega mesta. Zanimal se je za zgodovinska poslopja Delavskega doma, za število poplavljenih ulic in objektov, kakor tudi za ukrepe, s katerimi bi mesto s svojo okolico čimbolje ubranili pred nadaljnjimi elementarnimi nesrečami.
Predno se je tovariš Tito poslovil od Vukovarčanov jim je še dejal, naj se z vsemi silami bore proti izbruhu epidemije, zaradi česar je treba podvtzeti vse preventivne ukrepe. Hkrati pa jim je dejal, maj strogo pazijo, da ljudje ne bi bili lačni.
Ugoden vir dohodkov se ponuja upokojencem
Vsem upokojencem — članom našega kolektiva — sporočamo, da imajo lepo priložnost za zaslužek. V novem obratu za izdelavo žlin-drnih zidakov, ki ga je organizirala naša stanovanjska zadruga, bi potrebovali nekaj pomočnikov za lažja fizična dela. Zato vabimo vse interesente, da se čimprej oglasijo pri upravniku stanovanjske zadruge Petru Žigantu v or-ganizacijsko-kadrovski službi!
Kakšni so učni uspehi na poklicni šoli?
V šolskem letu 1964/65 je bil pouk organiziran v dveh izmenah — prvi in drugi letnik. V vsakem letniku sta bila po dva razreda, ki sta med seboj tekmovala v učnem uspehu. Prikazujemo tabelo, iz katere je razvidno, kakšen učni uspeh je bil dosežen.
Po končanem pouku so učenci drugega letnika opravljali še izpite in s tem zaključili šolanje na
Učenci so izpite opravljali od 19. do 30. junija. Zaključni izpiti pa so obsegali:
—	seminarsko nalogo s poklicnega področja
—	praktični izpit z zagovorom
—	pismeni in ustni izpit iz venskega jezika
—	zagovor seminarske naloge Pri zaključnem izpitu so učen-
Sestanki zborov delavcev o reorganizaciji sindikata
Kot ste gotovo brali v zadnjih številkah časopisa »Sava«, se je reorganizacija sindikata že dalj časa pripravljala in bila končno tudi izvedena. Mislim, da je namen reorganizacije vsem članom kolektiva več ali manj poznan. Zato nameravam danes več pisati o samem poteku sestankov po sindikalnih podružnicah.
Prvi sestanek je bil v prevleki Za predsednika te sindikalne po-valjev, kjer so ustanovili sindi- dmžnice je bil izvoljen Matija kalno podružnico valjarne II. Gogala, za tajnika Mirko Klemenc, V njej so zajete naslednje delovne za blagajnika pa Ivan Sajovic. Se-enote: sestavljalnica, skladišče su- f^nku je prisostvovalo prib izno , ,	,.	100 članov te novoustanovljene
ro™, rotocure, prevleka valjev, sindikalne p(>dmžnice. Navzoča
mehanična delavnica II, elektio- pa sta bila tudi vodja ekonomskih delavnica, energetika m nosilec te cnot CM1 Oman in Matija Gogala, podružnice valjarna II. Na sestan- Druga sindikalna podružnica je ku je tovariš Cimžar vsem navzo- bila ustanovljena v p ne vm a tičim pojasnil namen reorganizacije, karni II kot nosilec te podruž
niče. Tudi -tu je tovariš Čimžar pojasnil cilje reorganizacije. Predsednik podružnice je postal Ludvik Jakupak, tajnik je Janko Bajt in blagajnik Marija Rozman. Udeležba je bila nekoliko slabša — okrog 60 članov. Sestanku nista prisostvovala vodji ekonomskih
kor učno osebje in delovni kolektiv ne moreta biti povsem zadovoljna, prav tako pa ne tudi učenci sami. Vzrokov za tak uspeh je več in jih ne namera- enot.
vam sedaj obravnavati. Omenil bi slQ_ samo enega in verjetno glavnega, to je premajhno prizadevnost,
Tretja sindikalna podružnica je bila ustanovljena v tehnični hali, kamor spadajo vse pisar-
voljo in interes do šolskega dela. ne oziroma službe, ki so v novi
poklicni gumarski šoli. K zaključ- ci pokazali primerno znanje^ Po-nim izpitom je bilo prijavljenih skupno 23 kandidatov, to je tisti, ki so uspešno opravili drugi razred. Uspeh pri zaključnem izpitu je bil naslednji:
Zdi se mi, da primanjkuje osebnega ponosa in odgovornosti do
hali. Sestanek je vodil Stane Lamovšek in je tudi sam pojasnil
sebno pa se je odlikoval Franc Pavlin, ki je izpit opravil z odličnim uspehom.
Če bi na kratko pregledali celoten učni uspeh, potem vseka-
samega sebe in delovnega kolek- namen organizacije. Za predsed-tiva, ki omogoča šolanje in pri- nika so izbrali Staneta Lamovška, za tajnika Milko Ogorelc in za blagajnika Mirka Cujiča. Na-
dobitev primernega poklica.
JOŽE KOCIJAN upravnik PGŠ
izmena razred	število učencev			ponav-		izdelali					niso	izdelali		srednja	
	m	ž	skupaj	Ijalci odi.	pd.	d.	zd.	skupaj %		1	2	3 skupaj		%	ocena
I.	l.d	13	6	19	— —	1	12	1	14	73,7	3	2	—	5	26,3	3,00
l.b	14	4	18	3	—	3	4	4	11	61,1	2	5	—	7	38,9	2,61
skupaj	27	10	37	3	—	4	16	5	25	67,6	5	7	—	12	32,4	2,80
II.	2. a	13	4	17	— —	4	6	—	10	58,8	4	2	1	7	41,2	2,96
2. b	14	8	22	— —	3	8	2	13	59,1	5	4	—	9	40,2	3,-
skupaj	27	12	39	— —	7	14	2	23	58,S	9	6	1	16	41,0	2,99
Skupaj	54	22	76	3	—	11	30	7	48	63,2	14	13	1	28	36,8	2,90
Takle parkirni prostor ob novi tehnični hali nam ne more biti v ponos!
Kako pišemo akademske naslove
Nekaj mesecev je od tega, ko se je polegla javna razprava o tem, 'ali naj uporabljamo doktorske naslove za zdravnike. Zakon, ki je izšel leta 1963, točno določa kako imenujemo akademske stopnje in strokovne naslove pri pisanju. V praksi pa se tega ne držimo.
Za uveljavitev tega zakona se predvsem zavzemajo tisti fakultetno izobraženi, ki tudi poprej niso dobili zvenečih imen, vsi drugi pa se tem titulam ne odrekajo. Celo tisti, ki so pridobili naziv I. stopnje visokošolskega študija in celo v letih 1964 in 1965 uporabljajo v praksi akademski naslov.
Neenotno pisanje teh naslovov
vzoč je bil tudi vodja tehnične hale Tone Lah, diplomirani inženir kemije.
Četrta sindikalna podružnica je bila ustanovljena v stiskami, kamor spadajo še ekonomske enote valjarna I, premazovakiica, mehanična delavnica ter energetika. Sestanek je vodil Marijan Gruden. O načinu reorganizacije je govoril Pavel Gantar. Za predsednika je bil izvoljen Jože Kalan, za tajnika Marijan Gruden, za blagajnika pa Alojz Krč. Sestanku je prisostvovalo 50 članov te podružnice. Od vodij ekonomske enote je sestanku prisostvoval samo Marijan Gruden.
Kot peta je bila ustanovljena sindikalna podružnica tehnični izdelki. Ta obsega veio-pnevmatikarno I, organizacijsko-kadrovsko službo, splošno službo, razvojno službo, gumarski-izohra-ževalni center in inženiring grupo. Sestanek je vodil Franc Belehar. Na vprašanja pa je odgovarjal Franc Cimžar. Za predsednika je bil izvoljen Anton Onišak, tajnik je Rajko Debeljak in blagajnik Franc Flander. Sestanku je prisostvovalo približno 90 članov te sindikallne podružnice. Od vodij je bil navzoč le Ignac Polajnar.
Kot šesta je bila ustanovljena sindikalna podružnica komercialne službe, h kateri so priključene še finančna služba, skladišče gotovih izdelkov, transport in trgovska mreža. Sestanek je vodil Franc Mer tel j, na vpra-
Še nekaj o letovanju . . .
(Nadaljevanje s L strani)
Kakor veste, smo v letošnjem
marsikdaj povzroča neprijetnosti, letu najeli določene letovalne ka-Marsikdo se akademskega našlo- pacitete pri počitniški skupnosti va oklepa zaradi avtoritete, mar- Ljubljana-šiška v Vodicah pri sikdo zaradi razlik do ostalih so- Šibeniku. Te smo plačali vnaprej delavcev, največ pa zato. ker eno- ne glede na to, če jih koristimo stavno, po človeški miselnosti ali ne. Zato smo tudi vzeli mini-kot takšni, več veljajo. Po drugi malno število sob, šest dvopo-strani pa tisti, ki so končali eko- steljnih in štiri tripostelj-ne. Tako smotrno nomsko fakulteto ali filozofsko, smo se odločili zato, ker nas je ne zahtevajo za sebe akademskih vodilo dejstvo, da moramo tudi nazivov, rečemo jim enostavno v letovalni politiki uveljaviti neko
stabilizacijo in organizirati pošlo- ,	„
«««- -	izraziim^najeta kli^ je bi^tt
no, to je štiri mesece, ne pa samo ba plačati ne glede na to, če so dva meseca.
tovariš ta in ta.
Dokler pa še slove, pa je potrebno, da jih vsaj
v času, za katerega se je prijavil in je nanj zagotovo računal. Žal pa je precejšen del letovalcev stalno hotelo spreminjati termine letovanj, čestokrat iz neupravičenih razlogov ali celo iz kapric posameznikov.
Mnenja smo, da smo naredili s tem veliko uslugo večini naših sodelavcev, čeprav nam je bila s tem naložena še večja skrb za izkoriščanje let ovalnih kapacitet. Ko smo potrdili rezervacijo določenega števila ležišč, smo s tem prevzeli tudi material-
pišemo pravilno.
Pri nas največkrat vidimo takole napisano:
Ornik ing. Miha. Pravilno bi bilo: Miha Ornik, diplomiran ke-
V letošnjem letu smo uvedli novost pri razporejanju in sprejemanju prijav za letovanje. Že do 1. junija smo naredili točen raz-
mijski inženir ali okrajšano dipl. p0red letovalcev po času, ki so mg. kemije. Zal to ni samo pri ga sarni vpisali v prijavnice za nas. Tudi dopisi, celo nekateri letovanje. Prijave smo sprejemali uradni akti vsebujejo takšen na- toliko časa, dokler niso bila za-čin pisanja.	sedena vsa razpoložljiva mesta
Ornik ing. Miha pa je dovoljen tako v našem počitniškem domu pisati samo v seznamih zaradi v Crikvenici kalkor tudi v Vodicah. stilnega izgleda, v vseh drugih Razpored za celo let ovalno se-primerih pa kot je zgoraj opi- zono smo naredili zato, da ne bi sano.	bilo potem negodovanja in razoča-
Po »Delu« ran j, če kdo ne bi mogel letovati
izkoriščena ali ne.
Večina tistih letovalcev, ki so nekaj dni pred določenim začetkom letovanja tega odpovedali, je navajala vse mogoče razloge, ki so bili velikokrat iz trte zviti. Zato se kar samo od sebe postavlja vprašanje, kdo naj poravna tako povzročeno škodo naši počitniški skupnosti? Sam letovalec ali matično podjetje? Mnenja smo, da bi to moral povrniti stroške za rezervacijo prenočišča in tudi del stroškov, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem doma, letovalec sam.
Vprašujemo se, zakaj bi moral kolektiv, ki nima nobenega vpliva in zadržka, da nekdo koristi ali ne koristi dopust v določenem terminu, poravnati tak račun za neizkoriščene letovalne kapacitete iz sredstev, ki so namenjene za osebne dohodke?
če bomo hoteli v prihodnjem letu zopet zagovarjati letovanje po istem postopku kakor letos, se bomo morali zaradi peščice ljudi, ki misli, da nam je v podjetju dovoljeno počenjati karkoli, morali odločiti drugače. Vsakdo bo moral že ob prijavi vplačati celoten znesek za zagotovljeno rezervacijo ter se tako zavezati, da bo sam utrpel stroške za rezervacijo, če na letovanje ne bo mogel.
Ker so v večini primerov krivi za odpovedi letovanja prijavljen-ci sami, se sprašujem, zakaj bi moral potem kolektiv trpeti stroške neizkoriščenih letovalnih kapacitet, ko pa pri vsej stvari ni kriv za tu?
Toliko o samem letovanju! Posebej pa bom obravnaval nekatere bolj kričeče probleme in medsebojne odnose v naslednji številki našega lista!
PETER ŽIGANTE
Petra ni več med nami
V soboto, 10. julija zjutraj je v kolektivu odjeknila žalostna vest, da se je pri delu smrtno ponesrečil naš vestni sodelavec Peter RAKOVEC.
Peter je Izhajal iz sedemčlanske kmečke družine. Ker doma ni imel najboljših možnosti za preživljanje, se je po odslužen ju kadrovskega roka odločil zaposliti. Pot ga je zanesla k nam, saj ga je veselila gumarska stroka.
►
V
najlepših
letih
svojega
življenja
nas je
zapustil
Peter
Rakovec
V podjetju se je zaposlil 13. januarja 1964 v valjarni II kot pomožni delavec pri tro-valjčnem ikalandru. Upal je, da si v poznejšem času prido bi kvalifikacijo in da bo zmožen opravljati tudi bolj odgovorna dela.
Petru to ni bilo namenjeno. Usodnega dne je zaradi pomanjkanja dela delal, kot večkrat poprej, na drugem delovnem mestu. Sekal je kavčuk. Pri tem mu je kavčukovo balo vrglo v glavo in ga ubilo.
Peter je bil discipliniran delavec. Med sodelavci tovariški in priljubljen, zato ga bomo še bolj pogrešali. Še večjo bol pa je Petrova smrt prizadela njegovemu očetu, bratom in sestram, katerim izrekamo Iskreno sožalje.
sanja pa je odgovarjal Pavel Gantar. Med navzočimi so izbrali za predsednika Franca Mertelja, tajnik je Francka Markun, blagajnik pa Beba Bmnskole. Na sestanku jc bilo le 27 članov te nove sindikalne podlružnice, tako da so morali za volitve sklicati ponovni sestanek, katerega se je udeležilo 50 članov. Od vodij teh služb se sestanka ni udeležil nihče, šele naslednji dan so bili nekateri izmed njih navzoči.
PAVEL GANTAR
Težko ie izpolnjevati obveznosti
V času primanjkovanja reprodukcijskega materiala je bilo težko izpolnjevati plan ekonomske enote kakor tudi celoten plan. V ekonomski enoti pnevmatikama I je plan za mesec julij postavljen zelo visoko, ker smo pač pričakovali, da bomo delali z vsemi zmogljivostmi. Toda zgodilo se je ravno obratno.
Ker je primanjkovalo velokor-da za izdelavo velqplaščev z žmu-lo, smo proizvodnjo popolnoma ustavili. Tukaj smo izgubili približno 3600 kg dnevnega plana, tako da ga sedaj dosegamo le 37 do 40 odstotno. Ljudi smo dali na dopust, sedaj pa bodo morali iti v druge ekonomske enote, ker pač pri nas ni dovolj dela.
S 50 odstotnim učinkom dela delajo tudi vulkanizerji plaščev za samokolnice, ker primanjkuje materiala za zračnice. Drugega dela ni in tako bodo tudi ti prikrajšani pri osebnem dohodku, čeravno ni to njihova krivda.
Dva oddelka, ki delata s polno zmogljivostjo, sta konfekcija ve-lozračnic in vulkanizacija velo-plaščev z žičnim jedrom. Ta dva izdelka sta namenjena izključno za izvoz in zato se naj ju gleda z drugega stališča kot pa ostale. Trenutno imamo večje naročilo velozračnic za zahodnonemškega kupca.
MIHAEL ČUHALEV
Potreba po medsebojnem sodelovanju
Kdo koga ne dohaja
Že dalj časa se širijo najrazličnejše govorice, da so nekatere službe v svojem razvoju veliko pred ekonomskimi enotami, ki jih ne moremo dohajati. Dobro bi bilo pogledati, če je temu res tako.
Zapadno evropske države izdelujejo avtozračnice kakor tudi velozračnice iz butila. Te so kvalitetnejše in obenem cenejše. Na same surovine ni potrebno čakati toliko časa, ker jih izdelujejo tako rekoč doma. Kavčuk pa prihaja iz bolj oddaljenih krajev in so razne zamude za proizvodnjo lahko usodne.
Pri nas imamo butila dovolj, a iz njega ne moremo proizvajati zračnic. Sedaj se pojavlja vprašanje, kdo koga ne dohaja. Smatram, da bi bilo za naše podjetje veliko bolj rentabilno proizvajati butilne avtozračnice kot pa iz kavčuka. Enak problem je pri proizvodnji velo-zračnic. Tu so pričeli delati poizkuse že pred dvema letoma, a do danes še ni videti nikakršnega uspeha. Zavedati se moramo, da samo za proizvodnjo velo-zračnic porabimo letno sto tisoč kilogramov kavčuka, ki bi ga lahko nadomestili z butilom.
Problem zase so ogrevne duše ali blederji za vulkanizacijo žičnih veloplaščev. S prešami, ki smo jih dobili meseca januarja, je bilo priloženo nekaj bleder-jev nemške proizvodnje. Vzdržljivost le-teh je veliko večja kot pa naših. Naj navedem samo primerjavo! Bleders nemške proizvodnje vzdrži 1500 pek, dočim naša največ 300. Koliko ima ekonomska enota pri tem izgube pri tolikih menjavah in z.a koliko je delavec prikrajšan pri osebnem dohodku, nam ni potrebno razlagati. Pri takih malenkostih so skrite tudi tiste notranje rezerve.
Zahvala
Pred dnevi nam je tovariš Anton POLAJNAR poslal zahvalo, v kateri se zahvaljuje delavcem skladišča surovin za darilo in organizaciji Zveze borcev za poslano denarno pomoč v času, ko se je ponesrečil na svojem delovnem mestu.
Prve dni julija so se vršili v Kranju razgovori med predstavniki družbeno-političnih organizacij nekaterih večjih gumarskih podjetij Jugoslavije. Ideja o sklicanju takega foruma je dozorela že v lanskem letu, vendar je zaradi posebnih pogojev dar je zaradi posebnih pogojev, ki so vladali v zadnjem času v gumarski industriji, ni bilo moč uresničiti.
To trodnevno posvetovanje je pokazalo nujnost po takšni in še širši povezavi, saj že prvi stiki kažejo, da imajo gumarska podjetja, ne glede na lego v naši domovini podobne težave! čeprav Je imelo posvetovanje namen izmenjati izkušnje in metode dela v družbeno-političnih organizacijah, so predstavniki poudarili potrebo po zbliževanju in medsebojnem sodelovanju tudi na strokovnem področju, to je specializaciji in delitvi dela, na področju kadrovske problematike, športa in rekreacije, družbenega standarda in drugod.
Zavest, da nosijo subjektivne sile vse večjo odgovornost, je
AH nas bo šele huda nezgoda v valjarni II izučila?
(Nadaljevanje s 1. strani)	Cela vrsta problemov nastaja v
razvidno. Za izmenskega delovo- vsakem času v proizvodnji. Veliko
Križanka
VODORAVNO:
1. in 6. sodelavca iz razvojne službe, ki obiskujeta I. stopnjo FNT — gumarski oddelek v Kranju, 10. Resnik Lado, 11. nočna prireditev z ognjem, 13 Mestno upravno poslopje, 15. števnik, 16. veletok v Italiji, 17. vrsta nem-š.kih avtomobilov, 18. tla, 19. obdobje, 21. moško ime, 22. inici j alki predsednika delavskega sveta, 23. vzročni veznik, 25. pevski prostor v cerkvi, 26. začetnica imena in priimka enega najboljših gumarskih tehnikov — slušatelj I. stopnje FNT — gumarski oddelek, 30. tole, 31. sodelavec v kemičnem laboratoriju — slušatelj
d jo zahtevamo srednjo strokovno izobrazbo. Tako je teoretično! Praktično pa je struktura njihove izobrazbe naslednja:
® nedokončana I. stopnja visoke šole 1 ali 3,4 odstotka
•	tehniška gumarska šola 5 ali 17,2 odstotka
•	industrijska gumarska šola 3 ali 10,3 odstotka
•	visokokvalificirani delavci 7 ali 24,1 odstotka
® kvalificirani delavci 9 ali 31 odstotka
•	polkvaiificirani delavci 4 ali 13,8 odstotka
Po sprejeti organizacijski shemi in kategorizaciji, v kateri so delovna mesta izmenskih delovodij tehniška, imamo torej 20,68 odstotkov ustrezno usposobljenih za delovna mesta izmenskih delovodij in celo 79,31 odstotkov neustrezno usposobljenih.
To je sicer res samo formalna plat. Po drugi strani pa prihaja vse več pritožb sodelavcev iz neposrednih proizvodnih ekonomskih enot na račun delavnosti izmenskih delovodij. Pritožbe se največkrat nanašajo na to, da imajo nekateri izmenski svoje delovno mesto pri vratarju, da jih velikokrat sodelavci ne morejo najti, kadar bi morali pomagati rešiti nek problem in ne na koncu — da jim manjka strokovnega znanja.
TNT — gumarski oddelek, 32. strašilo za otroke;
NAVPIČNO:
1. nerazvito drevo, 2. ostenek lupljenja, 3. samoglasnika, 4. Nacionalna gospodarska skupnost, 5. čijanid, 6. Zveza esperantistov, 7. pameten, 8. svetovna zveza književnike,v 9. arabski žrebec, 12. sodelavec v gumarskem institutu — slušatelj I. stopnje FNT, 14. delavec v pekarni, 16. skupina ljudi, ki na sodišču odloča o kazni obdolženega, 18. igralna karta, 20. en kg, 23. vpiši KFM, 24. tuje žensko ime, 26. Franc Oman, 27. 1. in 15. črka abecede, 28. Dane Bernik, 29 soglasnika iz RIVA.
od teh ne zahteva visokost rokovnega znanja — toda zahteva osnovno poznavanje tehnologije, organizacije dela in HTV. Dejstvo, da 44 odstotkov izmenskih delovodij ne pozna niti elementarnih osnov navedenih področij, je za nas porazno. Radi poudarjamo, da imamo toliko in toliko strokovnega kadra, toda menim, da je področje sodelavcev v neposredni proizvodnji nezorana ledina. In, žal, to občutijo v prvi vrsti neposredni proizvajalci pri svojem delu in v tem so tudi skrite notranje rezerve.
Miselnost nekaterih vodij ekonomskih enot, da je dober tisti izmenski delovodja, ki se v popolnosti kot delavec strinja z njegovim načinom dela in ki igra vlogo podrejenega — z drugimi besedami, ki nima lastnega mišljenja — nam povzroča veliko škodo.
Imeli smo primer, da se na delovno mesto izmenskega delovodja
bila vseskozi v ospredju, saj vsebujejo zaključki določene naloge in dolžnosti za njih uresničitev. Uresničevanje zaključkov VIII. kongresa zahteva združitev progresivnih sil, z drugimi besedami:	posamezna
podjetja iste stroke ne bodo mogla uspešno opraviti svojih nalog, če ne bodo svojega dela koordinirala, prenašala izkušenj in dosežkov s tehnološkega področja, komercialne politike, uvoza in izvoza. Upravičeno se postavlja vprašanje, ali je potrebno, da ima vsako gumarsko podjetje svojo uvozno in izvozno službo, svoj razvoj, institut in izobraževalni center? Mar ne bi kazalo imeti za vso jugoslovansko industrijo lastno uvozno-izvozno predstavništvo, ki bi skrbelo za kontinuiteto poslov in skupno planiranje kadrov? Nujnost po takšnem reševanju pa ima prav gotovo poseben pomen v novih gospodarskih ukrepih in novih delovnih pogojih, v katerih se bodo podjetja kmalu znašla.
ni hotel prijaviti diplomiran tehnik samo zaradi miselnosti vodje tiste ekonomske enote. Pa smo se zamislili ob tem? Besede našega direktorja, da smo zdrav in dober kolektiv, so resnične, toda ne pomenijo, da smo imuni tudi proti parazitom, ki so se in se bodo poskusili v gnezditi med delovne ljudi.
Menim, da ni to samo vprašanje kadrovske službe! Menim, da bi neposredni proizvajalci v svojih samoupravnih organih morali ostreje spregovoriti o tem. To je njihova pravica in dolžnost!
JOŽE ŠTULAR
Poleg navedenih vprašanj pa je velikega pomena tudi to, da so kolektivi iste stroke medsebojno informirani tako s področja dela, delitve dohodka in življenja. Ugotavljamo, da se med seboj slabo poznamo, da velikokrat rešujemo enake probleme vsak v svojem podjetju na svoj način. Prav je torej, da izmenjamo svoje izkušnje, saj je to prispevek k uspešnejšemu delu in razvoju posameznih kolektivov in vse družbe.
Delamo v družbi in sistemu, ki že kot tak postavlja delovne organizacije v pogoje, v katerih ni ovir za zdravo poslovno sodelovanje in odnose. Ni vzroka za medsebojno nezaupanje, ko pa delitev dela in specializacija ustvarjata ugodne možnosti za uspešen nastop na tržišču.
Žal, to je gotovo, bodo težave v uresničevanju teh zaključkov po posameanih delovnih organizacijah. Ne gre za objektivne težave! Gre za to, da posamezniki še ne vidijo nujnosti takega načina dela in nemalokrat težijo k nekakšni lokalni grandomani-ji, ki ne koristi nikomur. To je potrebno tudi zaradi neope-rativne vloge družbeno-političnih organizacij, ki se pri svojem delovanju ne omejujejo več na reševanje drobnih vprašanj, temveč sodelujejo tudi pri oblikovanju poslovne politike in se zavzemajo po samoupravnih organih za najboljše rešitve na vseh področjih dala.
JOŽE ŠTULAR
Obratne nezgode v luniju
V juniju smo zabeležili štiri poškodbe zaradi nezgod. Od teh sta se dve pripetili na poti v službo, ena v pnevmatikami II in ena v obratu III na Vrhniki.
® N. M. iz obrata III se je po škodovala 1.6. Pri brušenju si je odrgnila desno roko v zapestju. Bolovala je 7 dni.
0 B. F. iz pnevmatikarne I se je poškodoval 17.6. Ko je šel zjutraj na delo, mn je zaradi mokrih in strmih tal spodrsnilo, pri
padcu pa je poškodoval desni skočni sklep. Boloval je 2 dni.
@ N. D. iz splošnih služb se je poškodoval 1.6. S kolesom se je peljal v službo. Med trčenjem dveh avtomobilov je zavozil preveč na desno, zaradi česar ga je spodneslo in je padel na desno ramo ter se poškodoval. Boloval je 7 dni.
@ R. T. iz pnevmatikarne II se je poškodoval 23. 7. Likalna napra va pri konfekcijskem stroju se, čim pride do roba plašča, samo (pnevmatsko) povrne na svoje izhodno mesto. Ker pa je bilo vzvodje pokvarjeno (obrabljen'* in nepritrjeni vijaki), se likalni kolesci niso znižal, zato so delavca med polaganjem protektorja udarili po prstih leve roke. Boloval je 8 dni.
Razvidno je, da je bilo zaradi navedenih jpoškodb v juniju izgubljenih 24 delovnih dni in 118 dni zaradi poškodb v mesecu maju. Rezultat v juniju je gleae števila nezgod najugodnejši od vseh mesecev v letošnjem letu in tudi za nekaj let nazaj.
RUDI NADIŽAVEC
1	2		1	4	5	L	6	7	S	9		Z
lč		\	1 i								Z z	1 7
j 5		1 4	\			r /		1 s		z	16	
P				V / X					y Z			
19			Z	2C				X	? i			
21		Z	2 i					2“	\	2 S		
	Z	26			2'		?F			X \	3C	
/				1		U’						
Pred mrtvo sezono
Konec maja smo imeli zadnje ekipno tekmovanje v šahu pred mrtvo sezono. Nastopili smo na pokalnem sindikalnem prvenstvu Kranja. Na tem tekmovanju smo prejšnja leta dosegli prva mesta, dočim smo letos zaradi okrnjenosti ekipe in neresnosti nekaterih igralcev dosegli slabše mesto. Manjkali so namreč trije igralci prve ekipe. Za poraz 1,5:4,5 proti sindikalni ekipi »Tekstilindusa« pa so krivi nekateri igralci, ki so igrali preveč samozavestno in so podcenjevali moč nasprotnika. Pohvale vredna je bila le igra Jožeta Markoviča, ki je igral na prvi deski proti drugokategorni-
še tole
ku »Tekstilindusa« in uspel remizirati. Po 0,5 točke sta za ekipo »Save« dosegla še Vreg in Gazvoda.
4. junija se je nekaj naših igralcev udeležilo turnirja za srebrnega konja, ki ga je po več slovenskih mestih organiziral »Ljubljanski dnevnik«. Od 32 nastopajočih se je v finale med dvanajsterico uvrstil tudi naš Gazvoda, ki je zasedel 9. mesto. V uvrstitvi igralce,v iz Kranja pa je bil peti.
Teden dni pozneje je bil v »Domu borcev« v Kranju velik brzoturnir v počastitev 20. obletnice revolucije. Nastopilo je pre-
___________ŠAH_______________
ko 30 najboljših igralcev iz Kranja. Od naših so igrali Požar, Gazvoda, Vreg in Jakobčič. Med prvo dvanajstorico se je od naših uvrstil samo Gazvoda in dosegel 7. mesto.
Kot ste lahko videli iz poročil v tovarniškem časopisu smo bili šahisti to sezono precej aktivni Udeležili smo se v glavnem vseh tekmovanj v Kranju. Poleg tega pa smo imeli v tovarni več mesečnih brzoturnirjev in treningov. Vendar ugotavljamo, da smo kvalitetno precej nizko. Če bomo še nadalje vestno trenirali in se udeleževali tekmovanj, pa lahko kmalu pričakujemo večje uspehe