Mgg m** is praiaikaf.
. ..j feil* nctpt fcWÄ
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški in upravniškl pro« to rt i SM7 8. Lawndale A v«.
Off le« of Pubitcnttoai M67 South Lawndale Aro. Telephone, Rockw.ll 4V04
ro—tka* m
Usta J« fSJO
e* aimn. iuimou.
mttar January U. 1MI. m «k* >M> sffiss tka Act of OoMna a* iUnk i, ltlt.
CHICAGO, ILL., TOREK, 25. MAJA (MAY 25), 1987.
SabaerlpUon 96.00 Yearly ftTKV.—NUMIIEK 102
Acceptants far »šiling at special rata of poitaga providad for te «action 1108, Act of OH. ». 101 T, authorised on Jana 14, 1011.
Testi s konvencije
SNPJ v Clevelandu
ttks sobotna seja, na kateri je bila konvencija selo liberalna s plačami gl. upravnih odborni-i0r. Počaščen je delegatov z avtno parado in lijajnlm banketom
•tj«, 22. maja, predpoldne.)
adaljuje se razprava o pla-jI. upravnih odbornikov. Od-u plače poroča, da je od j spremenil svoj predlog plače gl. predsednika. Zdaj iga $60 tedensko. Br. Brat-H predlaga $55.
glasovanju je bil sprejet log za $€0 s 113 glasovi pro-
u
Semeta in odraalih, katere je vodil g. Ivanuš, skupaj okrog 600 pevcev in pevk. Otroci so peli čudovito dobro, zlasti zadnjo pesem "Žabja svatba", a tudi ostali skupni pevski zbori so se imenitno postavili. — Med pevskimi nastopi je bil kratek slovenski govor br, V. Cainkar-ja, predsednika SNPJ. Takoj po radioprogramu so prišli telegrami s čestitkami od vseh strani.
Po radioprogramu so nastopili solisti, dueti in kvartet. Tu so se odlikovali odlični clevelandski talenti: Belle, Plut, Mary Ivanuš, Josephine Milavec in Antoniette Simčič. To so pevci in pevke I —
Ne smemo pa pozabiti otrok, ki so silno navdušili vse navzoče. Kako ta naša mladina v Clevelandu lepo in ubrano poje ter izgovarja slovenske besede, je nekaj impozantnega. To so ti otroški zbori pokazali tudi zadnji petek zvečer s svojim koncertom, ki je bil nekaj sijajnega.
Govorniki na banketu so bili clevelandski župan Burton, šerif O'Donnell — ki je povabil delegate, naj si ogledajo okrajno ječo! — slovenski sodnik Lausche, ki je presenetil navzoče s
podpredsednika dobita 5 mesečno.
lira gl. tajnika. Odsek pred-$60 na teden. Soglasno spre-
dsek predlaga $50 pomožne-tajniku. Sprejeto, blagajniku $50; protipred-
za $55. Predlog za $50 spre-
*
dsek predlaga $60 upravite-publikacij. Sprejeto, rednik publikacij. Odsek liaga $55 na teden. Sprejeto, (ditelj konvencije dobi po dan.
rkinja Ernestine Jug, ki uga na konvenciji, dobi $5 in.
ito poroča odsek za pravila^ redlog večine odseka, da se leitniki g|. odbornikov ne vo-vei in da gl. odbor nadep>l- »vojo lepo slovenščino, jn pred-, je propa- stavni*! raznih organTzaci)/T7o-vorili sta tudi dve ženski, od katerih ena je bila Ana P. Krasna.
Stoloravnatelj je bil Matt Petrovič.
Naš "oficielni" kamerist Zupančič je med banketom pridno filmiral nastope na odru in skupine ostalega omizja.
ipraznjena mesta, Oitane pri starem.
redlog odseka, da se gl. od-povàa za pet distriktnih zamikov angleàko poslujočih t*v, je po daljši debati vr-i odseku, da ga bolje sestavi efinira.
tfina predloženih točk je bi-
»prejeta brez debate. * « »
»oboto popoldne konvencija wrovala. Ob eni uri so dele-i« awedli avtomobile in avto-r PN SND in se v avtni pa-«Ipeljall v Rockefellerjev 1; Avtns linija je šla mimo H "kulturnih vrtov", med fr"J"Je tudi jugoslovanska J™» « kipcem škofa Bara-M> črnogorskega Njeguša, do-* ni mestu, kjer bi imel « ankarjev kip, še vedno I>od»tavek.
N*Mtje »o «e zbrali pred F»o«tnim muzejem, kjer so ^ ">t"grafirani in filmirani. ¡J*"i zapisnikar Jakob Zu-Ï, "'»mini delegacijo za r* * Jfdnotino kamero, navzo-SPt bili «e drugi fotografi za ■J* m tudi Tone Grdina je tamkaj g „vojo kamero.
i,Jew),Î o*1«1»» muzej, zbirko umetnin; l<m iaau je tamkaj po-
i; jM-dl dve krasni Peruš-
^Jje bilo fotografiranje
> la delegate na vse
uJl * kakW tpi "re in JyT * <*et nekoliko po ' "'"»'Wde lahko omeni-• * vreme ves čas kon-
tUdru "*r*jivo. Več j i de I
"oči m, skoro mrzle. • * •
* h» v Domu
n Uv "rJ^^nmom. Ta i,11,, ,J' 7» vseh med iu sv	V Clave-
I r ih bil<> brez ma-^ Judi. tako da ni bik»
! V tora V«i Prostori Do-
»" nsttačeni.
"	isven
^ijt	Penn
Ner "	11 N>* Yorka,
** /'n	med d">fl«ni
«m J	Ana Kraana.
Domače vesti
Oblak
Chicago.—Glavni urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta obiskala Valentin Kriss in njegova žena Mary iz Kansas Cityja, Kana.
Clevelandske vesti
Cleveland.—Obrežna straža je potegnila iz jezera truplo mladeniča Williama Čopiča, ki je utonil z nekim svojim tovarišem In 1. maja. Pokojnik je bil star 15 let, rojen v Pittfcburrh". P» in član mladinskega oddelka društva 264 SNPJ. Tu zapušča starše, sestro Marijo, strica in več drugih sorodnikov.—Dalje je umrl Joseph Eppich, star 62 let, ki je zadnja leta delal na farmah v Willoughbyju. V Ameriko je prišel 1. 1892. Zapušča ženo, štiri sinove in dve hčeri.— Umrla je tudi Jera Jarc, rojena Mustar, stara 62 let, doma iz vasi Kužaroč, fara Zagrac na Dolenjskem. Tu zapušča moža, štiri sinove, tri hčere, enega brata in eno sestro.
M ultimilijona r
Rockefeller umrl
Ormond Bear h. Fla., 24 maja. — John D. Rockefeller. kralj olja, ki je nagrmadil velikansko bogastvo, je včeraj umrl v svoji palači v tem mestu. Multl-milijonar je bil star <J8 let in smrt je prišla nenadoma. V zadnjih letih je hotel, da ga svet pozna kot blagega starca, ki je daroval milijone dolarjev uni-verzam In drugim ustanovam To ae mu ni posrečilo. Svet se ga bo apominjal kot brezobzirnega izkoriščevalca delavcev, brutalnega monopolista, čigar ifvljenski cilj je Ml kopičenje bogastva, ki je pognal v bankrot
in po-
Fašisti bombardirajo Madrid
Italija proti premirju v civilni vojni
Madrid, 24. maja. — Uporniški topovi v vseučiliški naselbini so se včeraj ponovno oglasili. Obstreljevanje Madrida je trajalo tri ure in krogle so ubile 30 ljudi ter ranile več ko sto drugih. Krogle so porušile več hiš v glavnem delu mesta in ena je priletela v hotel, v katerem je glavni stan poročevalcev zunanjih listov.
Rim, 24. maja. — Uradna vest se glasi, da je Italija proti premirju v španski civilni vojni v tem momentu. Za to jo je skušala pridobiti angleška vlada, ki je namignila, da bo priznala italijanski režim v Abesiniji, če bo Mussolini sprejel njen načrt in potegnil svoje čete iz Španije.
Uradni komunike poudarja, da bi bilo premirje v bistvu direktno vmešavanje v špansko civilno-vojno in to v trenutku, ko se nacionalisti (uporniki) pripravljajo na odločilni naskok na Bilbao, glavno mesto pro^ vince Baske.
(Poučeni krogi v Londonu pravijo, da so nekatere države, med temi Francija in Belgija, odobrile predlog angleške vlade, baron Konstantin von Neurath, nemški zunanji minister, pa je naklonjen načrtu. Slednji je podal zadevno izjavo v razgovoru z N. Hendersonom, angleškim poslanikom v Berlinu.)
81. Jean de Lux, Francija, 24. maja Španski beguni, ki so dospeli sem iz Bilbaoja, so povedali, da je bilo najmanj 60 žensk in otrok ubitih včeraj, ko so fašistični letalci vrgli večje število bomb na Bilbao, letalci so bombardirali tudi Šesto, predmestje Bilbaoja in bombe so ubile več ljudi. Beguni so dospeli sem na francoskem par-niku.
Hendaye, Francija, 24. maja. — Ljudska vlada je poslala 15 vojaških letal na pomoč miličnikom, ki odbijajo fašistične naskoke na Bilbao. Druga vest se glasi, da so fašistični letalci vrgli več bomb na Cerbere, francosko mesto ob španski meji, toda škoda je malenkostna.
Nadaljnje obsodbe špionov v Rusiji
Brezobzirna vojn« proti zarotnikom ;
KONEC REVOLTE MED MORNAR-SKDHDELAVCI
Ustanovili «o novo unijo, ki je uklonila vec družb
M02N0ST PRIKLJUČITVE K CIO
New York. — (UNS) — Rebeina frakcija mornarjev na vzhodu in MehiAkem zalivu se je poslovila od reakcionarne International Seamen's unije ter ustanovila novo ünijo pod imenom National Maritime Union. Nova unija se bo v bližnji bodočnosti najbrž pridružila CIO.
Unija je takoj po ustanovitvi razvila jadra in s kratkimi stavkami prisilila tri večje pa-robrodne družbe na podpis kolektivne pogodba. Te družbe so United Fruit Co., Lykes Bros. Steamship Co. in Atlantic, Gulf & West Indies Co.
Do ustanovitve nove unije je prišlo, ker so rebelni mornarji trčili ob velik zid v svojem boju za očiščenje in demokratiziranje unije. Ta korak st pozdravili tudi voditelji MaHne Firemen, Oilers a Water Tenders unije, o kateri se pričakuje, da se bo pozneje pridružila novi industrijski uniji.
Rebelna frakcija se je odločila za prelom s staro unijo, ko so voditelji slednje dobili injunkci-jo proti vodjem disidentov. Injun kci ja jim je prepovedala vsako akcijo v inteSesu članstva. Vsaka frakcija Je*namreč Imela svoje voditelje, ki so si lastili pravico govoriti v imenu unije. Razlika je bila v tem, da starih voditeljev že dolga leta ni nihče izvolil, ker so si enostavno podaljšali termin, medtem ko so bili voditelji rebelev izvoljeni po članstvu. Članstvo je bilo brez vsakih pravic; imelo ja le dolžnosti : plačevanje asesmenta. Na eksekutivo Ameriške delavske federacije so večkrat apelirali, naj očisti unijo, toda brez uspeha. Ne vodje stare unije ne ek-sekutiva ADF ni hotela pristati na nove volitve pod vodstvom vladnega delavskega odbora.
Nova unija se je obrnila ponovno na delavski odbor s prošnjo, naj odredi članske volitve, h kateri uniji hočejo spadati. Ako pride do tega in ako dobi nova unija večino glasov na vzhodu in jugu in v smislu Wag
Lewisov odbor zapretil s stavko
Rastegnitev organiza-torične kampanje
Pittaburvh, Pa., 34. maja. — Odbor za Industrijsko organizacijo hoče izkoristiti veliko zmago v zvezi s volitvami v jeklar-nah Jones & laughlin Steel Corp., pri katerih se je večina delavcev izrekla za unijo CIO kot predstavnico pri kolektivnih pogajanjih. Philip Murray, direktor organizatorične kampanje med jeklarji v pittabur-škem distriktu, je včeraj posla! ultimat . Crucible Steel Co., v katerem zahteva, naj prizna njegovo organizacijo kot predstavnico njenih Članov pri kolektivnih pogajanjih, ali pa naj pristane na razpis volitev. Ako unija dobi večino pri volitvah, postane v smislu Wagnerjevega zakona predstavnica vseh delavcev pri pogajanjih. Murray je zapretil s stavko, če ne bo kom-panija pristala na te zahteve. V jeklarnah Crucible Steel Co. je uposlenih okrog 18,000 delavcev.
Youngatown, O., 24. maja. — Jeklarji v tovarnah Sharon Steel Co. bodo jutri glasovali o reprezentaciji pri kolektivnih pogajanjih. Volitve se bodo vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega razsodišča. Ta kompanija uposluje 2600 delavcev — 1700 v Sharonu In 800 v Lowellvillu.
Detroit, Mich., 24. maja. — OrganlzatoriČna kampanja mud delavci v tovarnah Ford Motor Co. se je danes pričela na vaej črti. Vodi jo unljs združenih avtnih delavcev, včlanjena v CIO, ki je odprla več uradov v Dearborn u, detroitskem pred mestju, središču Fordovih to varn. Cilj unije Je, da dobi večino izmed 00,000 delavcev, ki delajo v teh tovarnah, na svojo stran in tako izsili priznanje.
Trocki j vidi polom Stalinovega režima
Ustanovitev Četrte ternacionale
in«
Mežico City, 24. maja.—Leon Trocki j, ki je aodeloval pri u-stanovitvi sovjetskega režima v Rusiji in Tretje internaclonale, je včeraj napovedal formiranje četrte internaclonale, ki bo, vsaj tako upa, strmoglavila ta režim, ki mu načeluje diktator Stalin.
Trockij, ki je bil pred leti iz-nerjevega zakona, postane edi- |fn|in [t Ru((Jj, jn ,mM .¿.j M.
Mo*kva, 24. maja. — Nadaljnjih 20 oseb, ki so bile spoznane za krive špionaže in zarote proti sovjetski vladi, je bilo u-streljenih v Tiflisu, glavnemu mestu georgljske. sovjetske republike. Število ljudi, ki so bili ustreljeni od avgusta preteklega leta doslej, je narahlo nad ste».
Pravda, glasilo komunistične stranke, Je n»povedala naduljn« čiščenja. Ta bodo trsjala, dokler ne bodo vsi špioni in zarotniki iztrebljenj. Pred sovjetska sodišča Isido zdaj prišli železni-¿arJI, obtoženi sabotai*. Obtožnica govori, da so odgovorni za železniške nesreče, ki so zahtevale veliko škodo človeških žrtev.
"Spioni, zarotniki in vsi, ki •o obtoženi sabotaže, bodo obsojeni na smrt." piše Pravda. "Vsaka kaplja krvi, ki Je bila prelita po njihovi krivdi, bo maščevana s funti krvi sovražnikov Sovjitekc unije."
Varšava, Poljaka. 24. maja.— Tu so pričele krožiti govorice, da je bil maršal Mihael Tukav-¿evskij, bivši sovjetski vojni podkomiaar, ustreljen na obtožbo vaJeizdajstva. kar se je dru-žil a trockiati. Sovjetsko čaao
na predstavnica delavcev pri kolektivnih pogajanjih, tedaj bo sklicana splošna konvencija vseh mornarskih unij za formiranje enotne organizacije, sprejetje pravil in Izvolitev stalnih odbornikov. Distriktni svet mornar skih unij v San Franciscu Je U indorsiral novo unijo. John Bro-phy, direktor CIO, Je povedal delegaciji, da so vrata CIO odprta novi uniji.
vetj« v Mehiki, je obdolžen kot vodja velike zarote proti Sovjetski unjii. On Je uverjsn, da Tretja intemacionala ni izpolnila glavnega cilja, ki Je svetovna revolucija. To nalogo mora izvršiti Četrta Intemacionala.
Bivši vodilni boljševlk Je v razgovoru z reporterji dejal, da ima Četrta Intemacionala že ogromno Število članov v tridesetih državah/ Ta neodvisna
svetovna organizacija, ki baxi-Baldwin se pri•	ra na načelih poštenoatl, bo ti»'
pravijo na umih	InUirnadonala,
Slednja Je obsojana na pokmi. London, 24. maja. — »tan ley krr jf kontrolo moskovska Baldwin, anglcAki premier, ae ^^raclje, katere intereai so bo umaknil is pomičnega |Jv- y j^fiiktu z Interesi svetovne-
I Jen Ja prihodnji i»«t*k Njego KM |>ro|<.Urljata.
vo mesto bo dobil Nevlll« Cham berlain, finančni miniater v angleškem kabinetu. Baldwin Je bil že dvakrat prej načelnik angleške vlade. Zgodovina ga bo
CIO naraš&l
za novo unijo
Washington. — H prid rut
najbolj poznala^zaradl dveh"di "i"" N-tlonial Uathav- Workers
unije k CIO, je alednji nara»H na 20 narodnih in mednarodnih unij. Ta unija, ki ima šeat krajevnih postojank v Maaaaf-hu aettau in po eno v Ohiu In N«*w
godkov v zvezi z njegovo poli tično kariero. L. HKM je zlomil generalno stavko, ki je paralizi-rala vse angleške industrije, v zadnjem decembru I* Je prisilil	/" ;
kralja Edvarda da -e Je od po-	i
v « daI prestolu v prilog svojemu £	(VK
brstu Juriju, ki je bil kronan za nnglaškega kralja 12. mais
na, odkar Je bil odstavljen kot vojni podkomisar Moskva doslej še ni zaaikala govoric o I TukačevsklJa.
kakor hitro bo določena Jurladik» cija, ki naj uključuje vse delavce, ki izdeluje/o usnjene izdelke V tej industriji te deluje Leather Goods Workers unija, ki je pridružena ADF. toda pre letna večina delavcev je neorga-
Enajsta redna konvencija SNPJ
Zapisnik četrte aeje z dno 18. maja POROČILA GLAVNIH ODBORNIKOV
Pradatavljajte* si tifto*e starih tlannv, ki so bili pri jadnuti mnogo lat, p« »o ostali aapuMeni in hres protakrijv. Dokler so platovall, so bili dalaftni protakcije, fini pa jih Ja udarila depresija, so bili ¿rtani. Praposno Ja, da bi ta lojalne, dolgoletna in dobrostojtfe ¿lana sadaj pustili bral saA6ita. Na vsak način aa mora poiskati iihod, da se jim da protakclja kadar so bns dala in bres sredstev. Ml smo jim dali saMIto veA lat, dokler so plačevali. Plačevali so - in kaj sadaj? (¡otovo je kje kakftan ishod. l.ahko jim bi dull kredit, ako niso sačasa svojega večletnega članstva iačrpall bolnllke podpora. Ali sa bi dal sprejeti načrt, po katerem bi člani, kateri so prejeli malo ali pa nobene podpora, na svoja stara leta bili deleini nekoliko protekcije? Raci.oo, da se članu, ki Ja bil pri Jednoti 25 lat In na imore asesmenta, dovoli 60% smrtnine sa ostalo njegovo življenje, ne da bi ia kaj plačal. Certifikati 70-letnega aavarovanja sicer niso najboljll, vendar pa nudijo majhan pripomoček, majhno olajlavo, ki vsaj nekoliko Itaja.
Konvencija naj isvoli poseben odbor, da aa ta problem reši iivan Juris« dikcije gl. odbora. Problem starih članov sa lahko raii, ako le hočemo. Ha-danji generaciji lahko nudimo lalčito, ki Jo bo varovala v bodočih latih, H lam v iveii šalim omeniti, da vitrajam s priporočilom ta endowmentno sa-varovanje. Iiobralevalnl certifikati so tudi dobrs stvar. Danea Imamo več načinov, potom katerih lahko damo nali mladini dobro in trdno aavaroval« nino. RolJIa Je plačati malo več sa dobro aavarovalnino, doklar Ja človek mlad in laposlen, kakor pa si nakopati skrb v potnejiih latlh. Zapomnita ai, da vsaka dobra stvar stane denar.
ZAPOMNITK HI, DA MUKAMO IIHTKKČI MLADIM IN HTAK1M ČI.ANOMt — H temi par vrsticami, dasi se Jih bi dalo napisati mnogo vač, sam podal nekaj osebnih iskulenj sačasa mojega uradovanja. In vsa gori navedena priporočila In sugestija so moje lastno dalo.
JOHN K. LOKAH, II. podpredsednik.



..,. . __
Poročilo glavnega tajnika
(Jan Jan i brstja in sestra i —
Doba Mirih lat poteče od kar smo bili sadnje shrani na konveneijl nale podporne organiiacija, na katari smo osvojili aaključke in napravili lakona, v smislu katerih smo isto vodili in lahko rečemo, da so bili ti saključkl, posebno v kolikor so se nanaSall glede gospodarska strani Jadnota — katera Ja najvalnajla — na splošno dobri in vsestransko koristni. Vsem, kajpada al bilo ustrefteno, kar ne bo nikoli, vendar, kar medtem časom nI bilo posebnih pritožb sa lahko smatra, da aa Je pratalna večina članstva strinjala i delom aadnja konvencija, kar mora biti merodajno v organizaciji, Tadanjs delegacija sa ja Zavedala resnega časa ta potrdila spremembe, ki so stabilizirala naša sklada in Jih tako poeta vi le aa zdravo podlago bras posebnih doklad, kar Ja končno v nalo sploino korist. Pričakovati jb/da bo tudi sedanja delegacija vršila svoje delo premlAlJeno, upoštevala stvarne ter koristne nasveta onih, ki imajo iskušnje in neodvrgljlve sasluge pri delu sa U» delavako ustanova.
V kratki dobi od sadnje konvencije se Je mnogo spremenilo v ŠlvIJenJu bratskih podpornih organlsacij, kar Je povprečnemu članu teško sapopasti, ako nima Ii stvarjo direktnega opravka. Da se med nami omogoči boljše medsebojno rasumevanje rasnih vprašanj, ki se rnogole na sborovanju pojavijo, Je dobro, da ste poučeni vsaj o valnejših prol^mih.
Večletna gospodarska krila, ki Je pretresala dešelo In katera še ni popolnoma odpravljena, Je odkrila veliko nerodnosti v gospodarstvu rasnih podjetij, nesposobnosti v vodstvu, obširno špekuliranje s ljudskim denarjem Itd., kar Ja bilo v veliki meri do te dobe prikrito. Kakor bankam In drugim ustanovam, katera so bila v rokah špekulantov In korlstolovrev sa osebne dobičke, tako io se omajali temelji neštetih komercljalnlh zavarovalnih drušb, da jih Je mnogo skrahiralo in ljudje so ligubill milijone talko prislulenlh dolarjev. To je lele sdramilo oblasti, katere so bile do tedanjega časa precej pasivne In sačelo se je poeelmo v nekaterih dršavah - i drastičnimi sa-koni tudi napram bratskim podpornim organisarljam. V mnogih dršavah so bile predlošene predlog« v smislu katerih, fe bi bile sprejete, bi se olidaV'_ čilo vse bratsk«« p«tdporne organlsacije, ki niso bratske v |M»polnem smislu sakona in rasne omejitve, katere eo te ustanove uši vale do sedanjega čaaa. Mi smo v vseh slučajih storili svojo dolšnost In kolikor Je bilo v naših notčeh, kakor seveda tudi s pomočjo National Kraternal Congressa in bratskim podpornim organisarljam naklonjenih ljudskih sastopnikav, da se d«» sedaj teh nevernih predlog še nI sprejela«** upajmo, da se Jih in* dalo tudi v tiodoče preprečiti. Prihaja kajpada tudi vedno strolje nsdsorstvo od strani oblasti, kar sahtava več pašnje 1 ti previdnosti pri delu v glavnem uradu. Kavno tako se bolj in bolj sehteva uvajanje poslovanja v angleškem Jesiku, kar Je na ravno in čemur se ne moremo upirati, ker savedntl ae moramo, da naš Jaaik Je sanja tuj in če hočejo dobiti popoln vpogled v poslovanje, mora biti vodeno v jeziku, kateri Jim Je rasumljlv. Vsi ti in mnogi drugI problemi, katerih nismo v preteklosti poznal), zahtevajo ««I vodstva vedno več skrbne premišlje-nosti In odgovornosti, č« ae Jih hoče relevatl v int«reiu skupnega članstva.
Naj bo tudi omenjeno, da se ho po novem zakonu v naši dršev» zahtevalo nabiranje potrebne reserve v ledniškem In odškodninskem skladu, po vsgledu amrtninskega. Krača sa nas ja, da ol* imenovana sklede »«dej finančno dobro stojita, kar sna pripomoči, ds nam mogoča ne bo pot teh« sprejemati kakih poselmo «I rastlin I h lestvic za imenovano /«varovanje, toda kaj »ki vse prinesla bodočnost, je aa enkrat teiko prorokoveti.
Cl.ANHTVn
Kakih posebnosti v napredku Članstva od zadnja konveneije ni bilo, ker Je komaj dobro leto od kar v» se ekonomske razmere prišele nekoliko isholjš«. vati. I rok le r ljudje niso imeli den«rj« s« plače vso jeaaeameala, nale kampe rije niso veliko pomenile, kar priča napredek a«duj»g« let« v oddelku odraslih flaftov, kateri Je selo povoljno n«predov«l brez po*«i»ne kampanje, to Je, ofl« rljalno razpisan* nam raj, medte«, ko leto pfej« poaalMte kampanjo nismo veliko dosegli Is zadevne UUle je resviden natančnejši, pregled članstva pretaklih štirih let obeh oddelkov. Napredek v oddelku odraslih članov je poraetel aa 2,ZSO, medtem ko smo v mladinskem Še vedno sa 1,244 članov nišjl, kot smo bili ob vakljo'ku let« 1M2 Kampanja sadnjaga leta sa mla dinski oddelek je p« v nas otivtla upanje, de se bo dalo tudi tukaj poravnati isgube, tm se ho /lenstvo tako v hodole savselo sa agHaeijo, kot ae je v kam panji preteklege let« Pričakovati je, da ho tudi novo iav«fov«nje, ki j« hilo upeljano s 1 mar«em t. I. kolikor toliko pnpom«*gbi k napredku mladinskega oddelka
Pasivnost, ki nam je delale prerej sitnosti, «trolkov in preglavic ja prišla skoro na ni*lo in s tem problemom ee menda nam ne ho treha ukvarjat« več.
Umri nam Je v zadnjih letih pobrale I MU članov, katerih povpraCna sta« r ost Je snaaele 4« let, t»šjl podatki » vsrokih smrti teh članov so rasvidni is zadevna tabele, ki Je tudi v lo svrho pripravljena Mr*ne hitra, pljo/niea, rak ta J«tlka, najbolj koeijo clunsivo nale jednote in mnoga v rani rnladoeil. Prenaporne dela in saduhli ter nesdrav! delavni prostori, koder morajo naši /lani iskati ekaisten«o, so predvsem vsrok nevarnih hotesni, katerih poslodlee so emrt. Poepre/na čianaka doba umrlih članov «al i**»tka jednote do ||. de • emhra IIM*. Je snašala U let ia poj, ker todl bolj detajlirsne ukazuje tabela ia kar Je vašno vedeti za slehernega člana. Olt&KOhNINK IN OMIIACIJK
Kkoro trtdeerl ta pol odstotka vseh operacij Je Irilu Isvršenik sa vnatjens slepiča in na drugem mestu Je kila Pravila, kakor tudi leatvim sa «rperaeija ae je Isboljšalo toliko, kolikor na podlagi proračuna flnanea dovoljujejo sa aadanje prejemke In pričakuje se, da bneU delegati to razumeli, ča si no-t.n»> sopet nakrrpati isradnl^ doklad ta sate m še mogoča kaj hujšega. r IN ANČK
Finančna vprašanja ea fundemaatalne vašaoati sa vsako podjetja in še toliko bolj aa orfsalsael Ja kot ja naša. katera ts plača je rasne poSpera svo-
— • — ■ ■ mm m ■ », ■
FKOlVIfl
PROSVETA
THB MMUGHTKNM»
«fclajNO«
rU»lM.
m vrim~r (April M, IM1». V»** <U vam f» • Um 4*%** Um h |»r» »«*•»«»*. 4« m vam Itot m imUvi.
Ameriika največja slabost
Glasovi

Evropski pisci, ki prihajajo v Ameriko na ogledovanje in opisavanje naših "čudes", najraje opisujejo, ko se vrnejo domov, razne karakteristične alabosti Američanov. Med temi ao mnoge bedaste navade, vraže in nekatere človeike kaprice, kakrAnih ne manjka tudi v Evropi. Saj so Američani v splošnem le potomci evropskih priseljencev in mnogo njihovih tradicij ae je ohranilo še od prvih priilecev. Kolikor pa je v Ameriki Imigrantov, »o ti Ae danes bolj Evropcf ko Američani.
Eno ameriAko slabost pa evropski pisci radi prezrejo. Najbrže zato, ker so premalo časa tu, da bi jo opazili—ali pa zato, ker je nekaj običajnega tudi po Kvropl in menda po vsem svetu. Vzlic temu je to največja ameriAka in— če hočete—človeAka slabost. To Je bojazen.
Američane, zlasti preprosto In neuko maso delavcev In malih farmarjev, neprestano tareta strah in skrb. Ne mislimo neke abstraktne bojazni, temveč tiato tipično bojazen pred politično in ekonomsko negotovostjo, ki je v Ameriki že od nekdaj tradicija. Svobodno ljudstvo, najbo-gatejAe ljudstvo na svetu, ki se po stari tradiciji ne boji nikogar— pa neprenehoma gine v strahu, kaj bo, kaj bo ...
Nepopisno je, kako se velika večina Američanov boji vsega, kar je novo v politiki in gospodarstvu. Vsaka Atiri leta, kadar prihajajo volitve predsednika, se velikega dela prebivalstva poloti strah pred izpremembo v Bell hlAI. Kakor da s to izpremembo prihaja revolucija aH pravljični sodni dan 1
V povojnem času Je veliko Atevllo Američanov v stalnem strahu pred—Mjševizmom, druga velika skupina pa pred fašizmom. Morda je strah slednje skupine bolj opravičen ko prve, vendar sam strah ne prepreči te nevarnosti, če se večina ne briga, da bi se zavarovala pravočasno.
Z režimom novega deala se Je pojavila cela vrsta novih strahov. PrUlo je nekaj pohlevnih zakonov In obenem se je raz*lrila bojazen, da bodo ti zakoni uničili ustavo. HmeAna skrb za ustavo, da Amerika kar na lepem izgubi svojo "neprecenljivo in nenadomestljivo dedAčino", je zadnja leta ie kar histerična in v nekih krogih meji že na blaznost. Komaj ta skrb malo uplahne, pa pride predsednik z reformo sodiAČ in spet zakurijo na milijon oltarjih patrioti-čen plamen svete jeze in po detel! odmeva divji krik. da gre svoboda, demokracija in Amerika k vragu ...
Naj pride predlog, da se dsvčna butara preloži na pleča onih, ki jo laijc nosij9 in takoj izbruhne strahovita lamentacija, da je izjava neodvisnosti, ustava, "bili of riirhts" in vlada sama v nevarnosti |N>loma.
Naj se malo zbudi delavska zavest v Airoki delavski masi v velikih industrijah in naj se iz tega zbujenja izcimi nova industrijska unija, ki zahteva priznanje in pravico kolektivnega pogajanja, spet se razlega strašen krik strahu, da je svoboda v nevarnosti, reKimentacija delavcev prihaja in diktatura unijske klike ogra-ta republiko, In naj to novo delavsko gibanje skuAa demonstrirati svojo življenjskost s stavkami nove vrste, sedečimi stavkami, katere so se doslej v ogromni večini primerov efektivno obnesle, tedaj Je Amerika naravnost v krčih nepopisne (»anike vsled hripavega krika, da zdaj gre h koncu z redom, zakonom in privatno lastnino.
Trezni ljudje razumejo, kje so kotiAča, v ka terih se stalno fabricira vsa ta bojazen, strah, , panika in histerija; vse to je umetno in dobro preračunano. Kal»rikanti javnega mnenja, ki kontrolirajo časopisje, radio, filme In vse ostale javne tribune, dobro poznajo psihologijo velike ameViAke ma*f, dobro vedo, kje je Ahilova |»eta te mase—kje Jo najbolj boli. *
In zakaj je Airoka ameriAka masa—delavska in farmaraka masa, masa malih isidjetnikov in intelektualcev—tako dovzetna za strah, paniko in histerijo? Zakaj sprejme in verjame vsak bluf, vsako laž in vsako intriK«, katera jo stalno razdvaja, drli narazen in ubij« v njej vsako vero v k«Mi|ierarijo in vsako upanj« na kolektivni us|M*h ? i
Zato, ker je nepoučena, ignorant na. prasnovema in minelno nezrela! To je trlavni vzrok Informirani, razumni, treznomisleči in miseln«) dozoreli ljudje, ki so prepričani, tU je njihovo ataliAto pravo, ki v*do, kaj hočejo, se ne pust« oatraAlti, bluf «t i in terorizirati od nikogar.
(«4avno vprašanje je, kako doseči te ljudi, da apotnajo resnico.
Odgovor "nekdanji prijateljici"
OtUwa, III.—Opozorjena sem
bila na dopis v A. S. s podpisom "Tvoja nekdanja prijateljica" pod naslovom "Halo odgovora." V resnici dotito», "prijateljica" nič ne odgovarj«, le prepisala je del mojega dopisa. Prihodnjič, naj pa preptie kar ves moj dopis, morda bo tudi za tisti neunijski list zanimivo.
Pričakovala sem, d* bo dotič-na "nekdanja" v svojem odgovoru na moj dopis, ko sem ga pričela čiUti, moje trditve po-Tiijala ter zagovarjala vero in %ene voditelje, mene pa pokazala v javnosti kot poročevalko neresnice. Toda niti ene same moje besede ni mogla ovreči. Pa si je menda mislila, čei, kako fajn sem odgovorila njej in več drugim njej enakih. Ta "nekdanja" reva pa se niti ni upala podpisati svojega imena pod svoj dopis. Vsled tega se sedaj prav nič več ne-čudim lemont-skim patrom, da tako jamrajo nad mlečnostjo katolikov.
Tista "nekdanja" me vprašuje, čemu da se Jsz zanimam za cerkvene račune, ker nisem nič doprinesla k plačanju istih. Zato, ker so se tisti njeni dušni pastirji In patri toliko zaletavali in se še zaletavajo v vse one, ki so nabirali in še nabirajo v pomoč španskim delavcem, ki se borijo proti fašizmu. V ta namen so nabirali naši zavedni delavci in vse napredne organizacije, med katerimi je tudi SNPJ. Pa naj mi tista "nekdanja" pove, če so ona in njeni dušni pastirji ter njihova žlahta kdaj delali za SNPJ ali kaj prispevali za napredno utvar? Lahko je brala mnogo več o tem In drugem v Prosveti,
Na 11. in 12. maja sem se p» pomudil pri pri jasnih rojakih v naselbini Strabane, kjer sem o-_	; b iskal več tamkajšnjih soroja-
nja nisem le jaz — na tisoče nas
W	s
Lemontski patri pravijo v svoji brošurici, da je rekel Krist, da bi bilo bolje za nas brezverce, da si bi obesili mlinski kamen na vrat in se potopili na dno morja. Tisti kamen, ako hočejo,
naj si kar aami pomerijo, pa se I celoletno naročnino, bodo kaj hitro prepričali, da hvala vsem skupaj! jim "paše". Sploh v tiatih ta-1 Druga postaja je bila prijaz-sih, ki jih omenjajo, mlinskih na naselbina Inperial, kjer sem kamnov niso imeli; žito so kar obiskal menda vse tamkaj žive-
Konvenc&ce
i v
Cfteveland, 0. — Blagor mu,
mm v^.^^iijin	ki se spočije. D* Uko je vzdih-
kov in tudi delegata Johna Pa*-| „„J"«!*. .ifiV„«	ko
čiča, gl. odbornika Johna Trče-
Ija, mrs. Beletovo, Lavriča, Petra Slabeta in Lesnikarjeve ter več drugih slovenskih družin in posameznikov. O yes, obiskal nem tudi Nagodove in Pušnikar-jeve. Vai ti so se "zavarovali" s
Iskrena
trli. Moji "nekdanji prijateljici" pa rečem le to glede tistega dopiaa, kakor tista botra v stari domovini, ko ao imeli bo-trijo in se je gospodar oprošče-val, naj ne zameri, ker je bilo Uko slabo. Ona pa mu je odgovorila, da bi že zamerila, če bi imela komu.
Mnogo uspeha delegaciji 11. redne konvencije SNPJ!
Joaephine Pohar, 96.
Zidanškove potovalne 'počitnice*
Sharon, Pa. — Zadnjič sem poročal, da so me moonrunske mamice povabile, naj pridem na 8. maja v Moon Run. To je bilo na dan pred materinskim dnevom, in baš tistega dne sem obhajal svoj 72. rojstni dan. Tisti dan se je namreč tudi vršila igra ženskega kluba. Seveda ni bilo po igri brez plesa, naše vrle Slovenke pa so zapele več lepih slovenskih pesmi na čast vsem mamicam. Seveda so hotele imeti v svoji sredi tudi Prosve-tinega zastopnika.
Vabilu sem se kajpak z veseljem odzval. Viktor Butja me je po prihodu peljal v spodnje prostore SND, kjer smo bili deležni okusnega okrepčila. Dvorana je bila polna občinstva, kar je spravilo mamice in može v
Če rojake. Najprej sem se u-s ta vil pri Franku Avguštinu, ki se je par dni pozneje kot delegat U. konvencije SNPJ odpravil pot v Cleveland. rNjegova
ako je hotela. Vsi, »^¿jjj veselo razpoloženje. Videl sem sveti protestirali, so se podpisali >_____ 'S. u« ™ tiv. »JZi*
s polnim imenom. Lahko Je spoznala, da se ne sramujejo svojega mišljenja in prepričanja, temveč so ponosni na svojo zavednost in na svojo veliko delavsko organizacijo SNPJ, ker se v polni meri zavedamo vsi mi, da delamo pošteno in da smo delavsko zavedni!
V resnici gre vsa zasluga za našo sprostitev in spozna vanje resnice ter dejstev v pravi luči Prosveti in Proletarcu. Zato jih pa Uko peče Prosveta, ker se bojijo vsi mračnjaki, da bi jih preveč apregledalo in spoznalo, da bi videli kaj delajo ti sveti možje in njihovi pajdaši z Mussolinijem in Hitlerjem vred v Španiji in kjerkoli morejo. Intrigirajo po vsem svetu, ljud stvo pa držijo v temi in igno-ranci, ker vedo, da le nevedni se dajo izkoriščati. Oni so odgovorni za vso ignoranco in bedo, ki sta si sestri. Ne bom |>ozabi-la svetovne vojne, ko smo v sU-rem kraju brali Slovenca in Domoljub, vedeli pa nismo popolnoma nič, le delali smo in molili ter trpeli revščino, da Je človeka groza, ko se spomne. Drugi, ki so bili deležni neke porci-je luči resnice in ki so bili manj pobožni ter so se upali čitatl tudi druge liste, ao pa kupili z denarjem kar se je kupiti dalo. Profitarjl so delali ogromne dobičke ter izžemal! nevedno položno maso, pri tem ps seveda prav po hinavsko podpirali cerkve. To Je bil peaek v oči nevednih. In tisti dušni pastirji so )ia nevednemu ljudstvu kazali te hinavce bednemu ljudstvu v zgledi
Zakaj je bila vojna In zakaj nI imel denar nobene veljave, o vsem tem nismo vedeli |»pol-noma nič, kajti v tistih klerikalnih listih se nI o tem prav nič pisalo. Učili ao »e slepo pokorščino. Vse drugače pa Je bilo tukaj. Prosveta je stalno učila in iKtročaln resnico. Pisala je o bančnem krahu In inflaciji, Uko da kdor jo Je razumel.
Je lahko Izognil marsikateri nepriliki. Pisala je u vojni in njenih grozoUh, o profiUrjih in drugih izkorlštevalclh. Poročala je vedno o unljakem in delavskem gibanju sploh.
Nato1 I* run rti n nu v m* k či« .*«s/«ii eso poti/Htro od ««* drtereee/
Ako. se ps bi flečkajna^jem poarečilo — kar ae Jim pa nI kdar n« bo! — da bi naš list dobili pod svojo kontrolo, tedaj ira bodo tudi lahko sami tUali in «ami zanj plačali 1 Tega mne-
razna darila, ki so jih prejele od avojih možičkov in vse je bilo židane volje. Nekaj minut pred dvanajsto uro pa se je pojavila policija, ki je povzročila precej zmede. Neka zlobna ,0-seba je namreč nahujskala policijo, da se v klubu ne ravnajo po predpisih, kar pa je bilo vse zUgano in naše ženice so čez par dni dobile vso zaplembo nazaj, zakar je poskrbel ugledni rojak Frank Maček, dolgoletni predsednik in trgovec ter gostilničar. ""On vodi vse svoje posle poaUvno in pošteno in je bil že večkratni delegat na konvencijah naše jednote ter ima pri o* blasteh precej veljave in vpliva.
Pozneje sem izvedel, da je ženski klub najel slovenskega od vetnika iz Broughtona v osebi Ludvika Zupančiča, ki se je dobro potegnil za naše žene, tako da niso vsled te neljube afere imele druge škode kot to, da smo vsi skupaj morali prezgodaj zapustiti dvorano.
Dne 9. in 10. maja sem se mudil v Pittsburghu in bližnj Veroni. Dobil sem par naročnin, pred odhodom pa sem naletel na neko ženitovanje. V Veroni sU se namreč poročila mladi Lesar, sin Roka lesarja, delegata U. konvencije SNPJ, in Louise VVerogat. Povabili so me in jaz sem se drage volje odzval. Novoporočeitcema obilo sreče v zakonskem sUnu!
....... is......
na
soproga mi je ".prištimala" o-kusno kosilo, Uko j nato pa sem se podprt z dobrim kosilom odpravil na pot. Sel sem na farme, kjer farmujejo naš^ trije farmarji. Oče Orel je naprosil svojega sina Toneta, naj me popelje na tiste lepo urejene farme in to je storil, zakar se mu iskreno zahvaljujem. Prenočil sem pri Jožetu Jamniku.
V soboto se je vršila veselica v Slovenskem domu, ki je bila dobro obiskana. Prirejena je bila V počast delegatom, ki so odpotovali v Cleveland na konvencijo dne 16. maja, jaz sem jo pa mahnil proti PitUburghu. Na 16. maja me je John Smre-kar povabil, naj se udeležim domače slavnosti njegovega 61. rojstnega dneva.
Tako sem preživel moje "potovalne počitnice" od 8. do 16. maja med prijaznimi rojaki.
Mrs. Smrekar je svojega soproga lepo pogostila, tako seveda tudi veliko število udeležencev, ki so prišli čestiUt našemu priljubljenemu prijatelju. Petja seveda ni manjkalo, plesali smo ;udi vsi, da se je kar kadilo. Za ples me je izvežbala že v v so-joto večer žena trgovca Eržena na Imperialu, ki je izurjena plesalka. Ce je človek le malo živ, se mora vrteti kakor 20 letni mladenič.
John Eržen in njegova soproga vodiU že mnogo let mesnico grocerijo. Odjemalcev imaU toliko, da u poslujeta sedem lju di. Opazoval sem jih ves popoldne, potem pa me je peljal na veselico v Slovenski dom, kjer mi je postregel z dobro pijačo. John Eržen je plačal celoletno naročnino. On ima štiri člane družine v oddelku odraslih pri SNPJ. Naročen je na vse slovenske liste, Prosveta in Pro-letarec pa se mu najbolj do padeta. Vsem prijateljem in znan cem se lepo zahvaljujem za postrežbo in naklonjenost!
2e pozno ponoči me je Tone Petrovčič peljal na Carnegie kjer sem prenočil. Potoval sem po pitUburški. okolici s težko glavo, nato pa sem se spet ustavil pri Smrekarjevih, da se preoblečeni v praznično obleko. Pa je John Smrekar dejal, da je o-sUlo še toliko dobre pijače, potic in šunke ter kurje pečenke, da bodo spet prišli gostje, da vse to pospravijo "pod streho", zato naj osUnem tudi jaz, da bom deležen dobrot in zabave, četudi bom "en dan dlje ostal v Ameriki." Smrekarjevima kličem: Se na mnoga leU!
Anton Zldanšek.
nila naša slavna delegacija, ko je videla v ozadju zborovanja spečega poročevalca od naše dič-ne A. D. Pa ni bilo prav, ko so mu nekateri delegatje zamerili. Navadno se po "vodki" rado zaspi, pravijo tisti, ki jo pijejo, ker
vodka miri kri.
• ♦ ♦
Slavna delegacija je vsaki dan 'okrancljana', za kar skrbf cvetliJ čar mr. Slapnik st. s St. Clairja. Prvi dan smo dobili rdeče vrtnice, potem so "fričete prthgjatl rožpate (pink), sedaj, koncem tedna,'pošilja že bele. Pri nekaterih delegatih te barve vidno delajo spremembo v toliko, da ne zamerim, ker je Slapnik pri6ei pošiljati bele vrtnice — simbol nedolžnosti. Nekatere že n ic e namreč pridejo zA njimi koncem tedna na banket (to se tiče tudi naših slavnih delegatinj).
Delegat Božič je želel, da bi ProsveU pričela izhajati 6-krat na dan. H ura, Božič! Ampak za božjo voljo, kaj bodo pa rekli v Lemontu ?!
«se
Naš glavni delegat je popolnoma zmešal naše slavne kuharice konvenčne kuhinje. Da bi videli, kako nevoščljivo gledajo, ker se drži lepe vdovice. Seveda sedaj ne vemo, ali se on nje Uko tesno drži ali lepotica njega . . .
Fašizem in žena
Milijoni so brezposelni in kapital^ spodaratvo jim ne zna dati dela F šuje to nalogo po svoje — žena naj ¡¡J? selna mesto moža in Uko bo breziTi * šena. Kdo bo preskrboval brezpo^H* s čem bo nadomeščen zaslužek iene v dr,mL to je privatna zadeva nje in njene dru&i
V resnici MM dO no ♦ „ z:_ _ .. UMI*.
a*
H
Sodelegat me je vprašal: "Kaj misliš, da je Lokar tako tiho? Izgleda kot kak politi kužek." "I kaj," mu odgovorim, "preveč mrzle vode je padlo po njem iz Lemonta. Jaz se spominjam še iz »Ure domovine, ko je neki. župnik pri krščen ju otroka pre/ več oblil, da je potem izdihniK" "Ja, ježeš, potem je v nevarnosti tudi naš Lokar," mi odvrne sodelegat. "No, no, saj ni tako hu do/' ga tolažim. "Veš, blagoslov, katerega so mu dali, ne škoduje vselej."
• * •
Naše slušatelje se je poslalo kar na balkon. Med njimi sem videl tudi pogrebnika in tistega, ki je obljubil pri svojem porazu na čikaški konvenciji maščevanje, in tisto ga je tudi objelo. * • •
Največ "ja" je izgovorjenih na tej slavni konvenciji po br. Barbiču. Nekaterim delegatom je uganka, kaj misli s tem, ali
po hrvaško jaz, ali kaj? • • •
Slavna delegaciji bi priporočal sledeče: Clevelandčani imamo razne čudodelnike, in ker je med cenjeno delegacijo precej takih, ki so pod vplivom meseca, bi priporočal, da se obrnemo, do VVahčiča po njegovo tinkturo. Boste videli, kako vam bodo ženice hvaležne kadar pridete doi mov. Ce ne pridete domov obvezani, vas bodo drugič še poslale
na konvencijo.
• • *
Imamo tudi razne poročevalce naAih časopisov, in tudi časopis* dobimo na to našo slavno konvencijo, ampak ie nisem opazil neunijskega lističa Ave Marije niti A. S. Jaz bi priporočal gg. V Lemontu, naj nam pošljejo vsaj nekaj kopij na ogled, ker so bili pred konvencijo Uko galantni, da so nam pošiljali brošurice itd. Kaj ste v sUvki, ali nimate več korajže? (Delegat je mnenja, da
jim je zmanjkalo municije . . .) • • •
Naš elevelandaki Tone nas je trikrat vabil, delegacija pa noče nič slišati.. Prvič nam je hotel kazati procesije iz domovine, drugič pa, da si naj ogledamo njih ku-ku-kulturne kamne pole» St. Clairja. Ne bo nič. Tone. V oblast so jih dobili ts rdeči in jih drže Uko zaposlene, da Ae naše slavne Ribnice niso v^l vi-
deli.	iti!
• • s
Prvi dan konvencije je v kon« venčni kuhinji nasUla mala revolucija. Kot je predsednik federacije Somrak poročal: "Priglasilo se vas je 125; Imeli smo pripravljenega za 175. priAlo vas je 218 P Kaj si ni mogel Somrak drugače pomagati? Najel naj bi bil enega lovca in šel na lov med slavno delegacijo, kjer bi dobil precej Ukih, ki slišijo na ime Bolha. Zajec, Medved in druge. Enega Zajčka sem videl le precej rej enega Torej pomot W
Dr*« avtnega dekvea v Stlači. Mich.. ki nI je peaUvUa	^^
k« m h Umi pmeatnikl pričeli navijali stanarino.	,	j
V resnici pa se na U način iniiaio"iu v statistikah, brez^selnost „a ostane Unje žen iz službeni pomeni zniianie hL-aelnosti in reševanje krize. Zavedni L\l , pač ve, da obstojajo za to drugi viri ki i? fašisti ne bodo nikoli načeli, ker »o ravno sti naj z veste jši podporniki kapitalizma Fašizem je zadal ženam hud udarec ki so si v mnogih državah pridobile VMi čanske in politične pravice, so bile brutalno" trgane od vsakega javnega življenja vrkj služb v brezposelnost, izgubile »o pravice dT cialnega zavarovanja. Pod fašizmom je del ska zaščite padla na minimum. Število w zmanjšalo pod pretvezo, da je Aolanih moči več, a obenem v vseh fašističnih državah l šča nepismenost: Države militarizirajo fa pouk.
Prehod iz demokracije v fašistično diktin se lahko izvrši na več načinov. Zgodi »e to neposredno, brez pomoči fašističnega gib« (Avstrija), ali pa s pomočjo predhodnega 1 snega gibanja, po fašistični demagogiji u denih malomeščanskih in kmečkih mno (Nemčija, IUlija).
Predno pride fašizem na oblast se odeti radikalne fraze. Delavstvu obljublja rešitev krize, nastopa proti izkoriščevalcem, vojnimi bičkarjem, se zavzema za splošno volilno | vico. Dalje obljublja delavstvu reguliranje« nega dela, minimalne mezde, starostno in ii lidno zavarovanje. Obljublja tudi nacionalii jo vseh tovarn orožja, mirovno zunanjo po ko, visoke in izredne davke na kapital itd.
Mi vemo, da je ženjna pot na delo ~ v p dukcijo — težkajrfA. Delati mora ves dan slabih delovnijKrazmerah za sramotno ni mezdo in sp^ne more hraniti tako kakor bi pri napojrnem in zdravju škodljivem delu 1
Za poročeno ženo je ta korak še težji. fl| je obremenjena z dvojnim delovnikom. Em opravi v tovarni, obratu itd., drugega mori večini opraviti še doma v družini. Tako živj nje je bolj podobno tovorni živini, kakor ženi — materi. Toda postavljena je pred I je: ali pomagati vzdrževati družino, dokler odrastejo otroci do dobe, ko že sami lahko 1 služijo, ali pa gladovati in hirati z vso d ruti vred. Žena je primorana iti na delo.
Ko je žena enkrat zaposlena v produkciji,{ da svet z drugimi očmi, spoznava ustroj dnd kakršen je v resnici: trd je ženin korak v p dukcijo — ali vendar je za njo, za njeno o«a svojitev velik korak naprej. In če je fašiie« ganja iz mest, kjer je zaposlena, je to zanjoi jen udarec. Po eni strani je oropana dohd za preživljanje sebe ali cele druiine, podfl strani pa je potisnjena iz javnega življenjil štiri stene svoje kuhinje. To pa je velik ki nazaj in iz tega razloga se bodo zavedne l borile proti fašizmu.—Mladina.
"Premišljevanje o Španiji"
V katoliškem "Domu in svetu" piše Ed» Kocbek, predstavnik mlajše katoliške intelii ce, o Španiji in obtožuje cerkev za njeno s žanje. Tako-le pravi med drugim: "CerW je zaradi svojih prelatov vedno bolj odmfl svojemu ljudstvu, vera je postajala don višjih slojev. Vsi dvorci so imeli svoje <M kaplane, kmetjč pa niti katekizma mn P* li ..." O uporu pa pravi Kocbek: IF made. oziroma generalov je ilegalen, konitfrker niso bili izpolnjeni tisti pogoji." katoliška teologija zahteva za upravičenj roženega upora. Revolta generalov je upor publiki zapriseženih ljudi proti zakoniti n ki si jo je Španija svobodno izvolila. -venec na vse to molči.—DeKPol-
Bakterije v zraku
Pri nekem višinskem poletu
no v »d*
času proučevali posebno vprašanje, kolikoj terij je v visokem ozračju. Sterilizirane p» s redivi so med poletom v raznih vilinaa stavili za kratek čas zračnemu toku11u» tem hermetično zaprli. Po vsakih so ponavljali ta poskus. NsjviAja vrtina, jo dosegli, je znašala 8700 m.
Ko so prisUli na tleh, so sp«*J v valilno omaro, da bi se bakterij« * « »
vijale.	Ugotovili so, da je ozraijev^
m praktično sterilizirano. J„ bilo preprečiti, da bi leUk), s kateri» ( gnili, samo ne prineslo v U terlj. S primerno ureditvijo posk« premagali tudi to težavo.	_^
(Iz Prosvete z dne	msja l^J (
Domače veati. V Moon »"»^,1 trični tok ubil 38-letnega Johna n loga pri KosUnjevici na Dolenji»s ■ ^ ^
Delavske vt.ll. Rudarji f Arttj* grozili s suvko. so dobili »n^ Hvetevna vojna. Avstrijci«^ „ ske napade na Sveto gorr».	f „s
drli akoai avaUrijako fronto pn ^ ^ ujeli nadaljnjih »000 Avstrijce*, pod grofom Tis* * ^ ^ lUtoka revolucija.	r br*«*
vlado nove Huaije. ki zahtev« m in vojnih odškodnin
¡^"režna konvencija SNP j
(Nadaljevanje • 1. «treni)
••k	po smrti. Napredek v Um oairu sadnjih štirih
-J» in n,r ixk«iujt V oddelku odraalih članov u $1,617,668.00 ^mladinski odtel* j« v isti dobi napredoval ta $«7,848.77. fta »• **	napredovala ta $1,886,407.77. Skupno premo-
0* ir.VdLmbra 1986 pa tnala $7,280,014.28. Oije finančno ^'ifnaalovom "prefled potameanih tkladov", katero je priporoč-»jr H	, ^ istim aesnani, kakor a koniolidiranim po-
rok*f* dei«f»u> wa
'	dt ni dobro preveč naglaiati in oglašati našo
>*7"to povod vprašanjam, kaj bomo vendar • tem denar-
*	r nato je da članatvo mora biti dovolj rataodno in raiumeti, WiC!k0 Dremoienj«, če tudi bi bilo vte gotov denar, ni po.ebno
naše »^pne obvetnosti, katere ao ob koncu preteklega leta '7!»bret bolniške in odškodninake tavarovalnine. '	bo tudi, da amo v inotemttvu živečim dedičem naših članov
njeno naj	• ^ oddelka odraalih članov, od katere vaote je bilo
^¿f n iiveoim v Jugoslaviji $39,837.78. V 39 alučajih »mo do-,B° ¿lani ki »o pristopili v jednoto, navedli napačno ataroat, to je, mlaji* kot »O bili v reanici in tako tudi plačevali niiji aaeament m njihovo ataroit. Zato je priporočljivo, da ae v ti »meri napra-m ra kone glede iikatila itaroati ob priatopu v jednoto. Denar v Jugo--.ndočim dedičem članov se pošilja akoti Ljubljanako kreditno banko, «tovanjem, ki je točno, previdno in tmerno v računju odškodnine ta
*	'popolnoma zadovoljni, kakor bret dvoma tudi dediči, ker do aedaj še Mejili nikakih pritožb od njih.
L kupičenje raznih dokumentov, kateri 10 ta organitacijo vaini, ii hrani in na drugi atrani pomanjkanje potrebnih »hramb, naa rilo predelati jednotine proatore in atavbo dvigniti ta eno nadatropje, T? n, podlagi računov za naa najceneje. Sedaj ao uradi predelani -Todfovarjajo in bodo odgovarjali našim potrebam ta več let, kar je ¡¡bhodno potrebno za tako obsežno organitacijo kot je naša in ao tudi urejeni Mnogi člani in pooobno še mladina, ki obiakujejo aedanje wlo pohvalno izražajo ter odneaejo dober vtia, kar je bret dvoma ,licu u jednoto. Stroški predelavo in dotidave še enega nadatropja jako konservativni, kar lahko potrdijo drugi glavni odborniki in je pWo arhitekta le $26,811.87. V VRADU
»uradu postaja vedno bolj komplicirano in ga je tudi vedno več, če Bi napredek v članstvu poaebno visok. Novi certifikati, ki jih je , udnja konvencija, kateri določajo poaojilno vrednoat, dajejo veliko i kot prejšnji, posebno z računanjem posojil ter obresti. , g novim zavarovanjem mladinakega oddelka bo precej več dela kot jt bilo» prejšnjim, kar omenjam it ratloga, da ae bo lažje tapopodlo, mamo več uslužbencev kot v preteklosti. *Vtlic temu jih imamo propor-nanj kot pri drugih sličnih organitacijah, poaebno ameriških. Uslui-io bile tudi znižane delovne ure, ko je stopila v veljavo NRA in tako _w», da je bilo potreba več pomoči, dbenci io se zadnje čase organizirali v pisarniško unijo in pričakujejo, konvencija pooblastila bodoči upravni odbor, da ame isti za jednoto iti pogodbo, ki bo sporazumno odobrena od obeh stronk. Ker omo de-nsfelna ustanova in teoretično propogiramo induatrijalno organizira lavitva drugod, bomo brezdvoma to priznali tudi našim lastnim delav-i imajo iste pravice do organiziranja kot delavci drugod. Naj pri tem D ju odloča zdrav in premišljen ratum, na podlagi katerega jednoto lahko precej doseže.
Uticije
iamtiranju denarja je potrebna akrajna previdnost, četudi se je sta-katerih municipalnih bondov poslednje čase precej »boljšalo. Ker bo vpraianju brezdvoma brat blagajnik oije poročal in da ne bo nepo-«i ponavljanja, želim omeniti le to: Šola z našimi investicijami v proti, posebno induatrijalnimi bondi, je bila ta naa precej draga in tudi t li na prve vknjižbe niamo dosegli onega, kar amo pričakovali, tato jo i te že nekaj naučimo v tem otiru. Predvaem je treba gledati in patiti, naia imovina investirana tako, da ai zaaiguramo glavnico in če tudi »liko nižje obresti. Časi visokih obreati ao ta nami. kar ni samo moje \mnenje, pač pa je aličnega mnenja mnogo odbornikov bratakih pod-k organizacij in nekateri so že dejansko pokazali a tem, da ao sprejele irganizacije 3V4% obreatno mero poalovanja. Tudi Jaz aem mnenja, u na« mnogo bolje, če gremo, kar ae bodočega tavarovanje tiče, no obrentno mero poslovanja, kakor da iščemo investicije, ki bi donašale li več in m tem tvegamo naša posojila.
m*
! »e ne moremo več zanašati na napredek jednoto od priseljencev it do-». pač pa smo izključno navezani na tu rojeno mladino, se moramo liti takih sredstev za pridobitev mladine pod naše okrilje, ki pri mla-kče Atletika je eno sredatvo oli pripomoček in do ae ta bolj raaširi i jednoti, bomo morali nekoliko liberalnejie iati odmeriti finančno po-V zimski sezoni naj bi ae pa vršila raana koristna predavanja o brat-koperstivnih ustanovah, vprašanjih, ki ao aplošnega življenskega pota bodočnost naše, oziroma ameriške mladine ter delavstvu v splošnem. OVANJE MED DRUŠTVI IN URADOM
kvanje med društvi inTflavnim uradom je bilo vseakoti dobro in konj» od strani društvenih tajnikov, kakor odbornikov na splošno, telo
«a in hvale vredna. Tudi članatvo se je točno odzvalo pozivu ta kamin do»eglo dobre uspehe, o kateri ate poučeni, ker ao bili v glaailu te ob-
»». " kar jim gre vse pritnanje.
1 CLASI
*	ns podlagi novih pravil — če bodo sprejeta — sklad itrednih r » skladom «tarih članov, naj konvencija osvoji resolucijo, » w dala moč upravnemu odboru, da it Imenovanega aklada pomaga Mi »o rtari 60 ali več let in seveda v potrebi. Vaote naj bi se direktno F«'«, pač pa naj se na predloženo prošnjo, po okoliščinah in atanju
Primerno nakazuje v mejah dohodkov. Dolžnost naa veže, bratje in M» priskočimo na pomoč pionirjem in graditeljem ta uatanove. r"" n"J ,H> «menjeno, da vae poalovanje je točno dvakrat letno pregle-p vlakih, nanemu nadzornemu odboru In dvakrat Je bilo tudi od H"	p<, radnji konvenciji. O tem bo dal oije poročilo nodtorni
PK08 fBTJC
POROČILO O ČLANSTVO
•4 I. liMirli IMS 4m ti. OfMkfi IMI OIIDEI.RR ODRABI.IH
L?*** 1 N«««rja ttlt........;...}........................
'	!•«««» J« Itll 4. ai. 4OT.hr« ISS«..................
1'aj ..........
r1'	«oaa M Otl t'.,. Ink r«' i MS'.'. I'. *.'. 111'.
•• >*«««r»a in*.................................
.......M.ftT
..... ■ s.sti
Miti
l.ut
I.T«I
«aa,, , . . ,	"IADINORI OIMIEI.EH
mm* i	'•»»..............
i tla 4. ai. <.„■»» j mL\\\\\\\\\\\\\"
it», *
IMS,
'I
■"«fcjt v
l*S« ........
isaa ......s.
suiMNaaw o»MU„::;:
	IMtV
........J	It.TtT
	MM
	II.4M
	4.«M
	n.nt
M	
, MM	
i.m	4 «7«
	MJM
.........	II.4M
O 1 MKI.IH ČI.ANIH 1	lasa m ai ^w» i»
i | »
i» i it if i> • h
i »
ti
t •
t 4 4
»UraM Mt as
at
s« >•
i* 41 «I «S «4 «I M II H
■taoomi ob Cam v assort
'Um, I Ml ar mi
It IT It It ti >4
41
tt
SI
Sf
ar at
si as as S4 at t« «7
TI t» Tt fl n
itat
ŠU.H, M»—, !
... M ... SI
ta ft »s M M »a
14 I* It
15 S 4 4
' S I I
1.144

POROČILA O UMRLIH ČLANIH a—V z BO a aaurri
>LKZM — roNBaaačBa
triu. kOt
ntmimtem .
Hmk ......
J »t tka ....
ar»*Uk M MB«M
(r»tkr»j> krvi.........
AH,a.Mhli MM, .....................
▼■^J* Mvlc ..........................
Mrt,MHl ..................................
V ■•tj« tnkmtm» mr.n. ..............
Kt» ......................
*«M«m aMtaa .'.!!■'.'.'.I'.!-i Knr*tok (lacak* krvi) ...................
•iMfttte)......
Na
8I<
Vanj« Mteuk. ar«» ZaatranIjMj« (aawrv^a)
Ubaj — mm.........
OMkllM ..............
V»»IJ,|
Galia ... r«u*r« .
P>4a,lca
■iran« (—eapOaHtla»,... (naara^a).............
Ha4«kinaa*a kal.t.n SkrUtlaka .........
Vaatja aiaMlk kaatl UMI mi TmUmm
«Nai
DU rfc«i ................'...'.'.'.'. i.'.'.'■,''
8KIJPAJ ..............................
I
' VI'ii
"i
Its

nt
tir
OKUPAJ
144 It«
III
in
TS Tt M II 48 41 It 41 I« II St It II II
a a a a s s s a s
4
a «
i s a s
i i i i i i i
-m
1.141
v
ODOTOT-klN
la.lt* »IT*
U.14% lt.M%
»MS
a.11%
4.IT* l.at% l»s% a.ss«
Ml* I.IW . «.sa%
1.41%
l.4S% •»*
SI* •4%
•st*
.41* .11* .41* •Sf* •IT*
•sa%
.is* ji«
.is* .li* .i»* •ST% •ST* •tt* .tT* .•T* .ST* .tt%
1H.N*
izkaz 1'pravnih stroškov
M taka Ml I. janaarla Itll ta 11. 4ar«Mikrt Itll
	i»aa	IMI	I l«ll	l«M	faacpAJ
Plat« «1. atkarnlk«. « ai. «>•«» 1	'«m	1 «.lil.««	t a.tu.M	I «.III.M	I it.m i«
Plat« In r««Ml «tralkl a«*»at «taaka	1.144.44	I.IIMt	a.t«M«	I.ITMI	a.iTt.M
PImM la rami «ttMlkl «ara! ataaka,.	MT.S4	tll.lt	MI.M	arr.tt	I.TII.T4
Plafa In raanl atralkl nat,. «taaka..	ii*.a«	na.it	aw.T»	Itl.ST	I.MI.M
Plaf« 1« atralki tl- Mt»ratMnlk««	«I.M	S«Jt	M.M	M.M	MI.M
PlaM ratnlk aanat¿a*M>av...........	s.iai.M	T.aat.M	T.IBI.M	MM.M	II,Tli.I«
Plat« laratMlk aama^l ......	I.US.TI	I.MI.M	MTI.M	MU.M	ll.lai.n
Plata t«, »travnika ...........	l.«M.M	«MM	Mt.M	tM.tt	i.TM.e
Etravallk« aratakara aaaiUMk kal.	4TI.1I	III Nt	lla.ll	ias.sk	i.aaa.aa
	IM.TI	aa.aa	M.M	........	III.M
Ktralkl «I. atkarnlka« «a «rat. »aalih	•TI.SI	ITT.M	III.IT	ITS.SS	l.Tia.aa
l*r Utaj Mina aa UttrJaaJ« «kraa|l......	llt.ll	114-14	tn.at	IMM	i.au.M
Iimaajava 4«k a« ta v m« v 4 «n J, Unm«	I4S.M	' ITS. T T	III.M	ni.iT	l.iu.at
/.vaanl t«*«k mi trnka» ..............	IBI.M	tta.it	tT.aa	........	ITI.M
1'rtataJklM« mm aararvvahiiMak« t»i»ar(.	4»M«	TM.M	44«.1«	MT.M	t.III.II
Najamnlna taJnOklk urata«.........	S,«M.M	I.SM.M	MM,M	I.Mt.M	It.Mt.M
Najamnlna *«rna«lnlk akramb .....	ITI.M	ITS.M	IM.TI	l««.M	Tlt.TI
1'ratn, Itakavlna in patrakt^lna ,. 0«l«ian), .........................	I.MV.1S Tli. as	i,mas MM.lt	— M4T.IT I.MI.II	S,Mu.M MTMT	— IS.4TI.4s 4. III. »S
KaaiaaaJ« ..........................	IIS.TS	.MM.lt	l.»la.ai	1,Ttl.lt	Mtl.M
PmIImImm ...........................	MM.lt	Mtl.M	Mlt.lt	I.Ttl.««	" T .ITI,M
Talafan 1» kraajavl................	IM.4I	IIT.II	4M.Tt	Mi.aa	MM.M
Mlattnakl Itat ......................	I.TI4.II	I.TM.M	1,144.4T	MtMT	IM1I.TI
Prtl««a aratnamu aUaUa ..........	TTI.TI	I.MT.TI	Tli.M	i.ail u	4.IIT.II
Kaj« alararrs at kara |m TtflmWl____	i.m.it	I.IM.M	• I.TM.tT	1,TM.lt	T.TIT.ia
Pravni «tralkl .....................	1.144.11	i.Mi.n	MI444	I.SST.IT	1 Mtl.M
Oprama a rata .....................	i.ati.M	ITI.lt	IM.lt	4. sil. a t	T,III.M
atralkl a «*»i«tvl. la«t «rrantaarl)»	I It. T«	IM.M	I.MI.II	I.TM.M	Mtl.M
R«4an. Iivatanrl (Aataarr, Arraunl »)	1. III.M	MSS.TS	l.Tia.ii	I.IM.M	MIM4
Članarina Narat. kraUk««« k«n«r«a«	III.M	IM.M	tl«,T«	III.M	I.IM.M
J«a«alavanaka kratak« fatararlj« ,...	M. M	I4I.M	T.M	I.M	IM.M
VtrMlaa al. in trail*, «tkamlka«..	«M.SI	TN.II	ITI.II	• IMI	MII.4T
/a «aro t al n In« prati rat« Iti tatvini.	lll.fl	MI.M	TT.aa	Mt.M	an.ti
HakvanrIJa («tlatik«. la trna«) .....	lll.fl	IM.M	Ttl.TI	I.ITT.M	1.141.44
Kanfvranra mlatlnaklk trallav .....	,,,,,,,,	........	I.I44.II	la.at	1,111.11
Htanakl k«Mn«a ...................	........	M4I.IT	I.IM.11	MM. II	ll.44l.St
Ilrtarnl nataarnlM ................	........	i ......«	1,441,««	,,,,,,,,	I.I4I.M
I*r«takav« iMvaattrU V ktnkana.....		IM.M	MtMT	l.Ttl.al	4.4M.ST
Nakar« trall««nlk »«traklOn .....	UT.M	4IT.M	IM.TI	ata.M	I.MI.M
aaiiPAJ .........................H4.MT.Tt		Ml.Ml.TI	II4.IIMS	ITt.MI.ll	IMI,Sli,IT
članska doba umrlih 1904-19s8
UmtO t latu
1SH IS«s ISOI IttT I Ml Ittt ltlt Itll 1011 ISIS 1014 IMS ltlt ltlt Itll ltlt ltlt INI Itll IttS IVt4
mi itn
1HT
itn
itn
itn-
i sat
itn
itn
ltS4 INI itn
4IM
II >1 A ( I ANSKK DORB OB «ASI S m HI I
i i i i i s t s t is n 11 ii i« n i« it is it n n n n h n n it n n it n n n it n n
4 •
5
14
4 «
t
n ti
t
4	1
5	I IS	II
I	1«
ii	t
II II
n n
n II	u
II T	II
T T	•
IT II	II
It	S
It It t It
n
41	tt
I IS IT IT	IS	It	II
s n n n	is	a	s
n n s it	14	II	4
a SS IS T	IS	II	14
U IS Tt It
T T I
14
1
t	II
4	14
It	II
TT	IT
M	N
n	n
it	n
it n li t
s
»
T
n t
it	n	m	it
IS	II	IT	SI
is	n	4i	is
it	li	n	n
n	it	n	n
n	s	it	n
It	II	IS	U II It
U	It	11	S 14 IS
4	14	IS	It It II IS
I	S	t	IS 4
1	1	4	I II
I	I	I	I II Silil
1
f
m •
4 IS
5 II IS s
IS II IS IS II IS S S IS II • II II 14
n u
IS IT
n is
is	II
it	t
S	T
S	II
S	S
T	4
14	tt
15	11
I
I S I I s
II I
II II
s t
I
I
»
IS I
4
5 IS
I
M S II Tt •S II
it n if
J
i s I
s
It
4
5 I I
II
M
n
S II II IS II M 1 S IT. II II II S s |S S 14 S 14 SMS T
II	II I s s s
it n	n
u n	«i
ITS
IS	IS IS I
II	II II
la	u. t
ia u
it n
II 14 li l
It 14 II II II IS U It
I I S
4
5 I
II
»
S
I I 4 II I I t t 14
la aa
14	t II I t IT II It
T II tt
15	14 IT
4
5
I	S	S
IS	S	I	4
S	IS	T	4
IS	S	S	S
IS	14	II	II
T	II	II	S
S	t	II	T
a	li	is	IT
II II IS IS 4 is it ia 14 4 II IT
I
I	I
I	It
II	It
a	u
t	i
ia II «
It It It IS, SS
IS II
I	—
S	1
4	I
5	S
II	II'
I	I
I	1 1
4	1
I	I
I	S 4
I
aaj | IT IS4 lis Ml Stt 441 STS MS SS! Ml IIS 141 III III ITI IIS 1ST IIS III I4S 1ST 141 III 111 III M II TI IT II It It JI S S I I I.M4 POVPREČNA ČLANBRA DORA S lat t aMMtt.
II
I t
II It 4t 4t It M 4T tl Sf M
III
III
m
1ST lit in m in
IS 4 III I4t IN 411 411
m an ass an an ail
izkaz izplačil iz odakodninskkua hklada
4UtaraHJ«. attkatalMa la ataravMlaa)
od i. januarja Itll ini ii. drt'rmura laai -1-
operacije i
Vaatja «lapi/a .............
r iiM ......................
UnMMf ...............
Mm U Ilia .................
MyMmtmetrnmy ••••«,.,,.....
ttimi Miakar .............
C«lla .....................
¿•lat 4 na aljaaa ...........
RMk ,..*..................
Rmiivmmm .................
VMttJa Ml« ..............
M rt«« li Mat« ill............
Vn«t|« alMMlk kaatl ......
(.nitja « v«4jrk ktttafc.....
( «larajaka a»ararl)a ......
¿alfnI kannl .............
Naaafmm«i I«,an MMUraica
PUKmmJ« kaatl ...........
Na kfttMM ..............
Cmtmnmt («<aa*a Mirana) ,, IfViflN ♦ p t t t 00 t t t e *0*
ai««m-
Jtt
Vaata
TiiT
itn
Ml«4a-
1.»
n
14 IT
»St IIS.tM.M III II.Iti.M a.iat.M MM.M I.TM.M I.4TI.M 1,411.tt I,ITI.M 411.tt Iti.M
It IS S I S 4 II f
I
4
I I
I
»
HBUPAJ .......
ODŠRO0NINBi
I «tak« m4«m mII «M*
IM.tt 1,411.1! 4II.M 11.11 MI.M III.44 IM.tt IM.M IM.M M.M
lit tl tl 14 It 4t II I» I It
4
5 S
s s
V »«la I N.tlt tt
4.4 it.lt 4,ISI.lt i.4II.M 1,1*1.M 1.741.40 I,MI.M IM.M laa.M
ITI.M IM.M IM.M IM.M III.M
TI.M
BIm*M-
jb lit tl T4 It
It II
r
n i 4 I
It
t
V.ala S,III.M MM.M I.Ttl.tt i.aii.it
1M > | . • •
MTI.lt Mlt.M 4M.M NI3.lt MM ITI.M III.M ITI.M
nt. m
III.M
III.M
r~
i>*
114 M TI 4!
i a
IT
n
T II I
4
»
t I I I I
|SI4
VaMla I S,lnT.lt t.tHt.M 4.SII M I.SM.M 1,4ST.lt
i,ali.M MTi.at 4SI.M tlT.lt Mt.M ITI,M IM.M 4I4.M It! St III.M III.M IIS.M
aaupAJ
kkkki
NIMM-J«*
lit III
III ITI II 114 I IT 41 •S
II 14 I! ■T tl I I I I I I I 4
I Vaata I 4MIT.lt M,Iti.M IT,4M.lt T,141.M . t,Mt.M ll.IIT.lt 1,114.11 1,441.M MM.M 1,44» M I,MI.M l,flt.M MS« »s I,Iti.M III.M 141.M M4M IM.M IM.M IM.M MM
liiiL
Otatatka«
11.44* 11.41% IMI* s.TIM I.M<« ».11* •.tt* MIH MS* I .SI* .19% .SS* MS* I.IS* .11* .41* .11* .11* M* •M* M% JLi
a
Ml IM.44I.M 441 llt.4ai.lt 444 NMIt.tt 4tT lll.lll.lt MM llllttlM IM.M*
/.Itfliljoii hrt«t
HIMHI
n ■
is t i
if......t • • t r r...........................i........
II I,IM.M I.TM.M Ittt.M
I.TM.M ITIM I4.M4.TI
JkJBBMlBSlMtlMIlMIll aanPAj v 4 i.etih .........
• r " r i it 11' t n 1111111 [ 11 ■ i f i • 11
III IM.TT!.TI
14
I MM.M I .ITI «« I.ITI.M I,IM.M IM.M
-'i^ii. f 11,11141
II I I I It
il
I 4.IM.tt
I^MM I.ItlM
*tH'rff
n
I
n J-
I I.Mt.tt IM.M MM.M
LIL
14 It t 41 M
M.Mt.M I,«TI.M I.ITI.M 4,tMM I,ITI.M
P'iffMf
II.M* 4.«»'. IMS* 1.11* IT.MM
JULL
«« 114,«U M 4» II«,Ml »l Ml ITMIUI IM-MV»
TM MT.IIt.TI III t4l.4M.l4 III l44,tlt.M 14« Ml.tlM.tl Mil IIIMM.II
k0n80lid1ran0 finančno poročiix)
mi I. jMMMMrjM Itn ta II. ¿««Makra Itn
OMRTNINORI 0Kf.ADi
»I ........................
il «t lMV«atlrij ............
Hioirtnlne. at«ra,aln,	.......
|J
OOHROONINHBI RBLADi
Okraatl VrMjaMa
I— -UpUiHm- PrlMMMkljMj*
•...II.Mt,444.!T .... TM.tM.il
Itll.Iti tt
,. «MMJI4.M mam n ut »«»«?
,..,! ITMII M a.tff.M 4.8M.M
OtlkatMlaa. »t»r a »Ml— ......J................
afcaaaj
Hoi.Nišai nai.AOi Bairat It* i
f MJNU
I'M"?'
I ITMTt.tt NM.IMJI
I »M«M IMI
Bairat lil
B«,r«4 N i Ai
Bairat U
at** .......
{ti: at
t
' wm
■ ■ ■ WW*
.4 Mt.4M.4l mti.IIt M
I TtT,T4I.M t^tt M
JK&2L."
J TIT.IHM Rajo n
S l4l.TTI.fl
SS.IMM
i,tii.ii
114,111 tT
IIIJSI 41
TS ff TS TS tt tl
0RI.A» IERRONIH POVPORt VraJatM I»trni. t«40»ra tl
____JUiLf"»
IMMŠMFaMMt« II	1444-M
I TITM4I ItttS-IT Tli It l,TM4f
| TI H« M
— *AVBTlit*f tRI.ABi
I i
~ »ta«BIB0BI aOI.AOi
aorvnocin orla».
OkapMl
OkMRMj
I M.M4.TI i Tt.iitae
fryiff
^rtmcuA
ijms |
i, i, . ,-,..„• , . . .
I iijMAt ITtttOt
I BJN B
—WSJf
j ltJR.W • MAJ« M
ITOM TI
It «ai tt
IMM4I
.1 m ter m
T OSI ¿4

4 tijitti • Rjoa
upravni aai.Aiii
AlOOlMRt i j i j m t i i m
Prlalaanlna
1'ranaa I« Mil. attatk«.
V m Jan a
•JM« ...............VJt........
li#Ja'lla ...................................
aaupAJ ...............■................
MRHaI|19 «#a#*f#0»##tte#tti«#*a***' ORI/PNI NAPRRORR OOOEI.RA OliMAMl III
I ItMIMI I.MI.M 44,IM.M I.MI.II l«,tM M 4.ITI.M MtMT

I Ml,Tli .M MtIMMT
—I
I M.Ttl.TI I IMTI.M
PRK<«LKD HMIAMICXNIH HKLAIMJV
Itt.ll*
T,«It M
IMIMIMI
NoimM
a»rtMtM«kl a« lat ......
tMSkM4M(a«*l škUi MOl.NlMK I «BI Alt i
Bairat Mr .......
Oanat II .......
Baiiat M .......
' Baiiat M .......i
MI at In at«Ik «at»»l g**a4ll«Ml «kit* .
M«M.an#«l OU4 ,,,.,
t'Mr«,Ml ^lat .......
ORUPAJ ..............
N«tr»U/«M* wililw
II im». ItM	I. )aa IMI	B«M4a,MM|«*
II.iT«Ali M	I4.4MA4I TI	II.ITI,TsT.lt
44,T4« II	IMM TI	•I.IM.M
l.flt II		I.TIMI
1 »l,«M 41	l«,4M 4«	114.«II «T
IM.Ttt.lt	11.11« M	IIl,MI 41
II.MTtl	IIJIMS	1 411 »«
•I.IM.M	t MIAI	1 T,«41 T1
It AM M	I.ITMI	1 I.MI.M
TSJIS II	44.4TI 41	IMM Al
fMTT.M	«, II« »1	4.4M-4I
IMMN		MU1'
M.Mt.M 1 ««	M *<I I** M	II «t MM II
II.«TI M	M.TM.Tt	iNia*
ft T#	IMS	t9A9
MAII.MI It	44 «M 414 It	4I.4IT.IMM
-Pt-torai/t Platwaa.
Kobtrt Montgomery, p red wed-nlk unij« filmaklh igrale«v.
MI.AOINMai OINIRIJIR
liatjaa 41
4IMT «I
IT.ITI.M Mt< M imi
-I »t«tki—
| tt.sM-M 4a.II« t T fT.tlt.TI t «M «t
until
tt«l .umi II14,tli.Tt
PttttaOaoM
eoi pno prmioabnio /Itiaotll NISKSM.I inhttloa II. ta» Itat oai pno popasottiiijB #avab«#i ai mimmbbi.a iHH»oi.aa i i*
RAPRROSCR .............tt,,».*»,,,0(irr.A......................o........
(Dalja pfiaedojtf.)
| tT *«* I»
. mtttj'
IMI »M M
MAH «M It f'
ITAtMMOt 1.144,414 H
II .t«l.4tT f f
Neodvisne jeklarske družbe posvar jene
Ustaviti morajo pohod organiziranih delavcev ,
Waahlnvton, D. C. — (FP) — Revija Barron, glaailu amerUklh finančnikov, Je v avojl aadnji izdaji objavila članek, v katerem potiva neodviane Jekla rake kom« panlje, naj napnejo vae alle, da uatavijo tmagovlii inihod orga-niairanega delavatva, dokler Je Ae taa. Jeklarakemu truatu očita, da ae Je prehitro uklonil I*wiaovi organisacijl. Kapitulacija Je priAla pred nekaj meneči, ko Je Carnegie-Illinoia Rteel Corp., naj mogočnejika enota Jek-larakega truata, aklenila dogovor t I<ewlaovim odliorom.
John L. I<ewla, načelnik CIO, ki vodi organisatorično kampanjo med Jcklarakiml in telesa r« aklml deluvel, ni hotel komentirati članka, Komentar ao odklonili tudi drugi voditelji I<ew|. aove organizacije.
Članek lirata obžalovanje nad ohlapnimi vezmi med korporaci-Jaml, ki tvorijo Jeklarakl truat In neodvlanlml kompanijaml. Prej ali alej mora priti konaoli-daclja, drugače Je znprta dolav-nlca v Jeklarakl InduatrlJI ne-izliežna. Da Jih opogumi v boju proti CIO, glaallo finančnikov naglaAa, da Je U<wia te večkrat apremenll avoje atallAČe, ko Je naletel na odločen odpor. Kot dokaz navaja dogovore, katere Je aklenil a korporacijo General Motora, ('hryaler Motor Co. In t baroni premoga.
Glaallo Izraža atrah ob mlall, kaj vae lahko pride, če ne ihj pohod organiziranega delavatva u-«Uvljtn. "V prihodnjih treh letih," piAe, "Mfdanju admlni-atracije ae bo amerlAka goapo-daraka alika popolnoma apreme-nlla, če ae ne bo zgodilo kaj U-rad nega, Nihče ne bo mogel preprečiti delavcem doaege končnega cilja, ki Je zaprta delavnica. Kompanije bodo morale tudi iKibiratl pria|H*vke, ki ae imhio atfkall v blagajne unij. Utvvia je nedavno nafiovedal, da Ih> njpgova organizacija imola tri milijone članov v bližnji bo-dočnoati. Ako vaak član priaim-va aamo dolar na nu<*ec v blagajno »voje unije, pomeni to, da unija lahko Izvaja veliko «ko-nomako kakor tudi politično moč." _
HMadatelJ in aaložnlk
llaendlova opora "Uinaldo" Je bila dolgo na re|iortoarju london-ake o|wr« in J« prineola založniku VValahu lepe denarje, Kam llapiidel pa Jo i njo zaaluiil prav malo. Ko ga Je Walah nekoga dno nagovarjal, naj Ae kaj na-piit« saflj, mu Je llaendt«! otlgo-l "iil.
"Nekaj vam bom predlagal, dragi VValah. Mojo naalednjo oporo iiapiiiD« vi, Jaz Jo bom pa založil!"
e
Kakor Jo želel
Kuj ni Kudyard Klpling Je dobil in I nekega zbiraka avtogra-mov naaittlujo piamo:
"Onjeni gtMptai t Zbiram av-tograme alavnih ljudi in plačam 10 Ailingov sa l*»aedo. l*rooim vaia, da napifctto na k«»o papirja ovoj avtogram, in prilagam 20 Ailingov, To bo sa dve beaodl dovolj r
Kipi Ing Jo temu gentlomanu Ijoolal koo i»apirja iti na njem dve lN*«**di:
"Znroek jurojdl" , ^J
F. M. DOSTOJEV8KU:
Bratje Karamazovi
▼ Mirih delih s »pilotom—Poslovenil Vladtmtr
Vrag af ga vedi, kako Je to prav za prav, vidiš! Kar ne zdi umu sramota, Je srcu sama lepota. Mar je v Sodomi lepota? Veruj mi, da za ogromno večino ljudi res prebiva v Sodomi ali si te vedel to skrivnost ali ne? Grozno je, da lepota ni samo strašna, ampak tudi skrivnostna stvar. Tu se vrag z Bogom bori in bojišče so človeška srca. Sicer pa, kar koga boli, o tistem tuai govori.
In zdaj k stvari — poslušaj!"
. IV
Izpoved vročega *rca v zgodbicah "Tam sem živel razbrzdano tivljenje. Oče je prejle trdil, da sem plačeval po več tisoč za zapeljevanje devojk. To je svinjska ustvara in tako nI nikoli bilo, kar pa je bilo, tiato prav za prav nI zahtevalo denarja za 'take stvari'. Meni Je denar prltlkllna, toplota za dušo, oprava, bi dejal. Danes je na primer ona moja dama, a Jutri Je na njenem mestu kako poulično de-klinče.- To kakor ono zabavam, denar razsipam po prgiščih, godba, hrup, ciganke. Ce Je treba, dam tudi njej, zakaj ženske jem^ejo, brate, strastno rade jemljejo, to je treba priznati, In so zadovoljne in hvaležne. Tudi gospe eo me rade imele, a ne vse, a dogajalo ae je, dogajalo; toda jaz sem od nekdaj ljubil stranske uličice, gluhe in temne zakotne ulice za trgom — tam eo prigode, Um presenečenja, Um zlato, zakopano v blatu. V prispodobah govorim, bratec moj. V našem mestecu Ukih stranakih uličic v resničnosti ni bilo, a nravstvene eo bile. Da si ti to, kar sem jaz, bi razumel, kaj pomenijo U. Ljubil sem razuzdanstvo, ljubil tudi sramoto razuzdanstva. Ljubil sem okrutnoet: ali mar nisem sUnica, mar nisem hudoben iuiek? Ka-ramazov — • Um je vse povedano! Nekdč je imelo vse mesto piknik, na sedmih trojkah smo se peljali; v Umi, pozimi, na saneh sem jel stiskati neko dekliško roko, ki sem jo utipal zraven sebe, in sem prisilil tisto dekletce, siromašno, milo, krotko, plašno uradniško hčer, do tega, da sva se poljubljala. Dovolila je to, marsikaj je . dovolila v Umi. Mislila je uboiica, da pridem drugi dan k njej in jo zasnubim (saj veš, da so me cenili pred vsem kot ženina!) jaz pa nisem izpregovoril z njo po tisUm dogodku niti besede, pet mesecev niti besedice. Videl sem, kako so me časih na plesu (pri nas plešejo kar brez presUnka) iz koU dvorane spremljale njene očke; videl sem, kako je gorel plamen v njih — plamenček krotke nejevolje. Ta Igra je zabavala samo moje sladoatrastje, hotljlvost mrčesa, ki sem ga redil v sebi. Cez pet mesecev je vzela nekega uradnika in odpotovala ... z jezo in vendar tudi nemara še vedno z ljubeznijo v srcu. Zdaj živita srečno. Pomni, da nisem nikomur povedal In je nisem raznesel pri ljudeh; čeprav sem nizek v svojih željah In ljubim nizkotnost, brezčastnež vendar nisem. Ti zardevaš, oči so se ti zasvetile. Dovolj tl je U-ga blaU. In vse to so šele onega, pauldekockov-ske cvetke, čeprav je okruUn iuiek ie rasel In se košatll v moji duši. Tu, brat, ti je cel album apomlnov. Bog jim daj zdravje, milim stvarcam. Kadar sem se s katero razsUjal, sem rad opravil brez prepira. In nikoli jih nisem izdajal, nikoli nisem spravil nobene v slab glas. A dovolj. Mar si minili, da sem te samo zaradi Uh brezpomembno«! 1 poklical semkaj? Ne, povem ti nekaj zanimivejšega; toda ne čudi se, da me ni sram pred teboj, ampak da sem kar nekam veeel."
"To praviš, ker sem zardel," je zdajci pripomnil Aljoša. "Zardel nisem zsradi tvojih besed in ne zaradi tvojih dejanj, ampak zato, ker sem tisto, ksr si ti."
"Ti? Nu, malo daleč si segel." "Ne, nič predaleč," je vneto rekel Aljoša. (Očividno je bila U misel ie davno v njem.) "To so isU stopnice. Jaz stojim na najnižji, ti pa zgoraj nekje na tridoaeti. Tako gledam jaz na to stvar, a to je zmerom isto, povsem enako je. Kdor je stopil na apodnjo stopnico, bo kljub temu neizogibno »topil tudi na vrhnjo."
"Tedaj bi bilo bolje, da človek vobče ne bi stopil nikamor?"
"Kdor more — naj vobče ne bi stopil." "Ali ti moreš?" "Zdi ae, da ne."
"Molči, Aljoša, molči, dragi, ročico bi ti poljubil, kar Uko iz ganjenosti. Grušenjka, U pretkana, je poznavalka ljudi; ona mi je nekoč rekla, da U še kdaj poje ... Nu, aaj bom molčal, molčal bom! Pustiva U ogabnosti, to polje, ki so ga muhe ponesnsžile, In preidlva k moji tragediji, spet na polje, Id ao ga ponesnažile muhe, to Je, vaakojaka niz|botnost Saj atvar Je v Um, da se Je naš smešni aferi sicer zlagal zastran tistega zapeljevanj« nedolžnih deklet, a v resnici, v moji tragediji, j« bilo pa vendarle Uko, čeprav samo enkrat in čeprav še tistikrat ni prišlo do Uga. Starec, ki mi je očiUl to, česar ni bilo, vobče ne posna U istorije: povedal je nisem nikoli nikomur, zdaj jo povem prvemu U-bi, Izvzemši seveda Ivana, zakaj Ivan ve vse. Zvedel je preje od Ube, zdavnaj še. Toda Ivan je grob." "Ivan Je grob?" "Da."
Aljoša je poslušal z neobičajno pozornostjo. "Zakaj, veš, čeprav sem bil Um, v linijskem baUljonu, praporščak — aem bil vendar Uko rekoč pod nadzoratvom, prav kakor kak kaznjenec. Toda mestece me je sprejemalo strašno lepo. Denarja aem razmetaval veliko, ljudje so me imeli za bogaUga, še sam sem verjel, da sem' bogat. Sicer pa sem jim menda ustrezal tudi z nečim drugim. Čeprav ao se z glavami majali nad menoj, so me Imeli vendarle bogme radi. Svojemu podpolkovniku, sUrec je bil, sem se mahoma nekako zameril. Zadiral ae je vame; a jaz sem imel zaslombo in vrhu tega je sUlo zame vse mesto, Bog zna koliko ae ni mogel uje-dati. Pa tudi sam aem bil kriv, ker mu nalašč nisem izkazoval dolžnega spoštovanja. Ošaben sem bil.
Ta stari trmoglavec, drugače zelo dober človek In najdobrodušnejši domačin, je imel preje dve ženi, ki sU bili obe umrli. Ena, prva, je bila iz preproaU hiše in mu je bila osUvila hčer, Ukisto preprosto dekle. Za mojih dni je bila to že štlriindvajsetletna devojka in je živela pri očetu a tetko, sestro svoje pokojne matere. Tetka Je predsUvljala preprostost tisU vrste, ki nima jezika, nečakinja, podpolkovnikova sUrejša hči, pa živahno preprostost. Kadar se koga spominjam, rad rečem dobro besedo o nJem: nikoli, golobček moj, nisem poznal žen-akega značaja, ki bi bil prelestnejši od značaja U devojke; Agafjo so jo imenovali, predsUvi si Agafjo Ivanovno. Pa tudi grda ni bila, nikakor ne, dekle po ruakem okusu — visoka, debela, s polnim Ulesom In lepimi očmi, obraz, recimo je bil nekam grob. Omožila se ni, čeprav sU se dva potezala zanjo; odbila ju je, a veselostl ni izgubila. Zbližal aem se z njo — ne Uko, onega, ne, v tem pogledu je bilo vse čisto, ampak Uko, prijateljski. Zakaj, da veš, velikokrat sem se zbližal z ženskami povnem brer greha, na prijaUljakl podlagi. Uh, kake odkritoarčnosti sem ji časih brenkal, ona pa se je smejala.
(Dalje prihodnji«.)
Ni kola Petrovič, vinogradniški strokovnjak, je ugotovil:
V naši državi so cele pokrajine, kaUrib prebivaletvo živi ako-ro izključno od vinogradništva in sadjarstva. Te pokrajine spadajo obenem med pasivne in siromašne kraje Jugoslavije. Grozdje, sadje, vino tvorijo veliko po*Uv-ko tudi v naši zunanji trgovini Brez redne uporabe modre gall-ce proti rasnim škodljivcem trto in drevja je danes nemogoče pridelati dobro grozdje in sadje. Modra galka je torej najvažnejša potrebščina za vae vinogradnike in and j ar je. Toda ti si je___________
ne morejo nabaviti niti pravo-j glavijo, se je po končani vojni čaano niti pod ugodnimi pogoji.|zopet vrnil domov v »voj rojstni Tovarna računa modro galico po kraj Kucelj pri Kojskem. Toda
poru cerkovnika PertoU in dva Slovenca iz Barkovelj. Končno so aretirali nekega Silvestra Ščuko, 36 let starega, po poklicu so-boslikarja, ki je znan alkoholik in epileptik. Ta dan je v pijanosti udri v cerkev. Baje je nekaj podobnega storil že pred dvema letoma, ko je udri v neko mlekar no v Barkovljff Našli ao ga do-, ma, močno izčrpahega in so prepeljali v kazenske zapore.
Vrnil ae je iz Jugonlavije in po-sUvljen prod sodišče
Trst, aprila 1937. — Neki Jožef Velikonja, ki je ob izbruhu abesinske vojne prlbežal v Jugo-
6.60 do 7 Din, Uko da bi moral kmet za Štirikratno škropljenje enohektarskega vinograda plačati 800 Din samo za maUrial.
kmalu po povraktu so ga aieti-rali in peljali v Rim, kjer ga bo-] do postavili pred sodišče. Smatrajo ga bržkone za dezerterja.l
300 Din je pa 700 kg grozdja. Ugpeh vojBega poaojlla v naših
Ako morajo škropiti po 6 do 8 krat, morajo dati samo za modro galico 1600 kg grozdja.
krajih
Trst, 20. aprila 1987. — Zad-I nje vojno posojilo je imelo namen
Cena modri galici je bila j predvsem priskrbeti državi U lani prevlaoka, letoe ao jo pa še koj in ¿imveč nujno potrebnih zvišali za 1.86 Din. 8 tem boata denarnih sredstev. Zato so nu-tovarni avoj dosedanji dobiček dili onini) ki bi plačali Ukoj celo povečali še za 12 do 13 milijo-' oto posojila tudi preeejšnje nov Din.	1 ugodnosti, ki so obstojale pred
Ti dve tovarni obstojaU viVgem v znižanju posojila na 90%
Sedeči aUvkarji odhajajo iz tovarne Emerson Electric MIl r St. Louiau po priznanju unije. Sedeča sUvka je trajala U|
Kruševcu in Subotici. Tovarna v Subotici nosi lepo ime "Zorka" in ima z državo posebno pogodbo, ki jo je podpisal za državo bivši finančni minister Svrljuga in trgovinski minister Demetro-vič. Dragotin Poljič je ugotovil, da je tovarna "Zorka" na podlagi te pogodbe "zaslužila" v zadnjih letih okrog 86 milijonov Din. Letoe bo radi zvišanja cen profitirala za 26 milijonov Din več!
Razni govorniki so zahtevali, naj država prekliče to pogodbo in omogoči kmetovalcem nabavo modre galice za pripierno ceno.
Kmeti! Nn-tem primeru vidite, kako vaa.talerišča ne samo tuji, temveč tudi pristni domači ka-piUl! Na tem primeru vidite, da kapiUlizem in gospoda izkorišča-U kmeU prav tako kakor delavca. In na tem primeru tudi vi diU, da je t>oj proti kapitalističnemu odemštvu ne samo stvar delavcev, temveč tudi kmetov sploh vsega delovnega ljudstva Zato odprite oči, ne nasedajte več tistim, ki so vas menjaje va rali skozi 18 let in utrdite zvezo delovnega ljudstva!—Iz Del. Pol.
IZ PRIM0RJ A
in v drugih plačilnih olajšavah. ' roda kakor izgleda, U namen nI bil v polni meri dosežen. Po poročilih s Kraaa je tam komaj majhen odstotek ljudi plačal celo vsoto posojila naenkrat, dočim so se drugi odločili za plačevanje obrokih. Jasno, da je to zveza no predvsem s težkim gospodarskim stanjem večine, ter je zato razumljivo, da je število onih, ti nameravajo plačevati v obrokih Uko veliko ter sega često preko 90%. Takoj ao plačali le posamezniki, ki jim gospodarski položaj to omogoča.
Na sodišču
Obtoženec je zvoj zločin priznal. Zdaj je bilo treba le še sestaviti zapisnik, kako je izvršil u-mor.1
Predsednik senaU se je obrnil k njemu:
"Povejte torej, kako ste mogli to storiti." Obtoženec:
"Prav rad, gospod predsednik. Ležite v posteljo in delajte se, kakor bi spali. Na mizi pustite dvajset tisočakov, meni pa dajte velik, oster nož. Potem naju naj puste sama, in vsi bodo vi deli, kako se je moglo to zgoditi."
To ali ono
V Franciji je dolgo vladalo prepričanje, da so moški s širokimi rameni zelo strastni v ljubezni ali pa zelo hrabri.
Slavna kurtizana Ninon de Lenclos se je nekoč spoznala s princem Condejem, ki je imel prav široka ramena. Princ jo je dolgo prosil, da bi smel priti k njej na čaj. Naposled mu je to dovolila, in princ je priiel. Bil pa je nenavadno hladen in ni kazal niti sledu strastnosti. Ko je
odhajal, je Ninon de Ler gledala njegova ramena rekla:
"Princ, zdi se mi, da biti zelo hraber človek."
Tudi resnica
Profesor razlaga učmei litične oblike in jim hoče zoriti pojem "anarhizma."
"Kako se imenujejo dr ki jim je cilj, da bi vse pol
"Prosim — kegljači — i profesor."
M*«»»«»»*»»»*»»»»*'
NAROČITE $1 DNEVNIK PROSVET
Pe sklepa It. redne konvencije se lahke naroči nt list Pnm+ prišteje eden, drs, trt. štiri sU pet llsnor i« ene družiš« k mi ms ni ni. List Prosvets stsne ss vse enake, ss ¿lana ali asilsm HM en« letno naročnino. Ker pa ¿lani še plaiajo pri umm-t* $L»f tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej asdaj si moki. nfl, Je list predrsff sa člane 8.N.PJ. List Prometa J« rila isstaks gotovo Je v vaški drniini nekdo, ki M rsd čital list vsak dsi le:
Zs Cieero is Chicafo )•...
1 tednik in.............
t tednika in............
I tednike in............
4 tednike In............
• tednikov in...........
»»»»»»»»»»»»»»«»—»—»«««»»«»»a«
Vesti iz Jugoslavije
(larirna poročila ia JsgoaUriJe.)
(¡OKKINC; NA BLEDU
Sestal se je s dr. Stojadlnovkem In knezom Pavlom?
Dne 1. msja je na poti iz Italije v Nemčijo prišel prunki ministrski predsednik In Hitlerjeva desna roks. grneral (»oeriinf na HM, kjer je izatopiUer prenočil na Hledu, nsslednjl dan i* *e je v svojem poaehnem vagonu ) rednim brnim vlakom od|ieljs domov v Nemčijo. Haje se je takrat pripeljal na Hled tudi ministrski predsednik In zunsnji minister dr. Stojsdlnovlč in knez Pavle, ki ima blizu Kranja iivoj V rad Rrdo.
Zanimivo je, da listi prav za prav niso umell poročati o (ioe-ringovem bivanju na Hledu niti po njegovem »idhodu. Dne 2 ja Je Goering I jonsko "Jutro smelo objaviti le novico, da se je
vem poročilu cenzura prečrtala nekaj stavkov. Isto se je dogodi* lo tudi "Slovenskemu domu", po-|M»ldsnakemu klerikalnemu dney-
niku v Ljubljani. Ta le nI smel več napisati niti tega, da je bil (¡oering ns Hledu.
Ker prsvl "Slovenec" v svoji beležki. ds si je (»oering «»gledal blejsko okolico in okolico Kranja, je verjetno, da se je oglaail ns grsdu Hrdu pri Kranju in ae tsm seatal s knezom Pavlom In seveds tudi z vladnim predsed nikom. O čem so razpravljali, ae ds le ugibati. Ker je Goering go-N|MHlarski diktator Nemčije, ao morda skle|tali o gospodarskih ¿adevah. Ker je Goering povelj-nik nemAkegs letalstva In sploh velika sila v nemški armadi, ja verjetno, da so govorili tudi vojaških, posebno o letalskih Zft-odpotoval, ljub- <^rvsh. Morda si je tudi ogledo-z dne .1. maja je val terene na Gorenjakem, primerne za letališča! Ker se je
Španiji, je bilo morda tudi o tem kaj govora? Listi molče, ljudje ugibajo ... Gotovo pa je, da nam val ti obiski ii fašističnih drftav, z Italije In Nemčije, kaiejo, da amo se ie do dobra navezali na fašistične države, da se odtujq-jemo demokratičnima drftavama Franciji in Češkoslovaški ter ae pridružujemo aktivni protiruski fronti.
ma-
Goering preko Jugoslavije vre-{pred tem obiskom mudil dalj ča-čal domov, vladni "Slovenec" |* aa v Italiji, je mords prišel do je smel zabeleftiti. ds je prenočil nsšega zunsnjega ministra s pons BMu in da je napravil izlete ročlll od Mussolinija. Ker je v blejsko okolico in v okolico < («oering dobro informiran o nem-
Kranja. Vendar je tudi v njego-' ški pomoči Krgncvvi vojski v
Slovenec ujet med Italijanov Španiji
"Guistizia e Liberta", protifašistični list, ki izhaja v inozem stvu, poroča, da je med 277 Italijani, ki so jih španski lojalisti ujeli v Guadalajari ob velikem porazu Mussollnijevih divizij, tu di eden Slovenec iz Julijske Kra jine, dočim so vsi ostali jetnik Italijani večinoma iz Sicilije. U-jeti Slovenec se piše Franc Jenko, star je 86 let In doma iz Idrije.
K dogodku v Barkovljah
"Piccolo" od 21. aprila je pisal, da so aretirali dan prej človeka, ki je oskrunil cerkev v Rsrkovljah 15. aprila. Tisto noč da je nekdo udri v cerkev skozi okno. Pri tem pa se je ranil in je s krvjo zamazal vse prte po oltarjih in zidove v cerkvi. Nsri-sal je tudi na zid veliko srce s križem. Več dni so držali v za
KAPITALISTIČNO ODERIT&-TVO ITNICITJR NAftO VA8
Filozofija
"Na svetu so reči, pred katerimi je treba zatisniti oči."
"Da. Na primer milo." e
Prvo predavanje
Slavni humorist Mark Twain je bil po svojih spisih ie znanj ko o njegovih govorniških spo-| sobnostih še ni nihče nič vedel. Nekoč so ga v nekem klubu povabili, naj predava o aktualnih literarnih vprašanjih.
Mark Twain je bil v hudi za-1 dregi, ko je stopil na oder, aaj je bil to njegov prvi govor. Tako I lepo si je zamislil govor, v soju odrskih svetilk pa se mu je vse| zmešalo.
In je začel z dosti obetajočimi stavkom:
"Homer Je mrtev, Goethe jej mrtev, Shakespeare je mrtev jaz se pa tudi ne počutim preveč I dobro . . ."
lo:—Vselej kakor hitro ksteri teh Hsnor prensh* mi če rs preseli proč od družina In bo aahhsral »sm mjl »de moral Usti član is dotlčne družina, ki Jo teko skaj ns dnevnik Prosvete, te tskoj nsinanitl oprsmiitfi k
Zs Zdmž. drftave la Kanade. MM 1 tednik In..............
S tednika in.«......••••• M®
S tednike in.••••*•••••••
4 tednike ta.............1-*
I tednikov la............ M
Za Evrope Jo.......v......n 0*
Iipolnite spodnji knpon, priložite potreboo reoto dsasrjs tU I Order v pisma in si naročite Prosvete. Mat, U Je vale lastaiss.
PoJaanDe:—Vselej kakor hitro ksteri teh «Isnor prsnsha biti 8NPJ, sli tednik, bodo
naročena ns —------------- - — -
in obenem doplsisti dotično vaoto listu Prosrsts. Ako Ufs mi tedaj mors uprsvniitvo snižsti datum ss to rsoto narofaiko. ^
PROSVETA. 8NPJ, MS7 So. Lswndsle Ave* Ckics«*.
Priloženo pošiljam naročnino ss Ust Proarete rsoto I.......
D .......................................čl. draltfs H...
Naslov ....................................................
Ustavite tednik In gs pripišite k moji aareinlai od sledrflk f meje drnžine:
..........................................čl. draltvs R...«
D.........................................ČL dreitfs
...........................................ČL draitrs
D..............;..........................ČL dražtra * •
............................Drža rs ................
Nov naročalk..................itar esre*nlk.
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
vi
Kak» kapitalisti IskorlAčajo na-šega kmeta
Te dni je srbsko poljedelsko društvo v Beogradu priredilo anketo o cenah modre galice, ki je življenjskega pomena za vse vinogradnike in sadjarje. Na an-; keti so ugotovili naravnost kri-' tične primere, kako domače tovarne sa modm galico oh zaščiti vieokih carin izkoriščajo naše kmetovalce.
Dr. Tanasije Mitrovič, profesor na poljedelski fakulteti, je dejal: Ko v državi še nismo imeli tovarne modre galice. so Jo vinogradniki kljub carinam dobivali ceneje kakor danes. Zdaj pa ao naši vinogradniki in sadjarji radi velikih carin prepuščeni na milost In nemilost dvema "do-
tiskarsko obrt

Tiska vabila za veselice In «hode, viii^^ knjige, koledarje, letake itd. v slov■nskein. slovaškem, češkem, nemškem, sngledkem ju
O
VODSTVO TISKARNF. APBI «HA M .
H.N.PJ., DA TIShOVINK NAK<* A V H VOJ I TISKARNI
Vsa pojasnila daj. vedstee Usker" Cose smerne. ns.Jsko érh pr*s
J
Ptflte po IsformsriJ. m
TEfl
S.N.P.J. PRIN
2657-St «O. LAWNDAI E
Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. IIX.
Tsm ae
a« ftefte eadl
Angleška bajna ladja, ki je Mla nedavno «pnščena e nor)«
Ali ste le naročili Proaveto In Mladinski W ^^ Ijn aH eorolnlkn ▼ domovino? Te j*
ki ca m —' '---' ^