Leto LXVII
Poštnina plačana V gotovini.
V Ljubljani, v torek", dne 6. junija 1939
dev. 127 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SCOVENEC
lelcfoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun:
Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za insernte.
Uprava: Kopitarjeva ulica Številka 6.
Veličasten tabor katoliškega delavstva
Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, voditelj Slovencev dr. Korošec in gradbeni minister dr. Krek so imeli pred tisočerimi zastopniki delavstva vzpodbujajoče govore
Nad vse mogočen pohod članov ZZD skozi slovensko prestolnico
Predsednik vlade in predsednik »Jugorasa« Dragiša Cvetkovič je takole nagovoril zastopnike slovenskega katoliškega delavstva:
Voditelj Slovencev predsednik senata dr. Anton Korošec je imel v hotelu »Union« naslednji govor pred tisočerimi zastopniki delavstva:
Govor predsednika kr. vlade Govor voditelja Slovencev
Bratje in prijatelji! Vsak politični človek imft družabno sredino, sredino, v kateri se čuti intimnim, s katero živi in ki jo iz vsega srca ljubi. Dragi bratje in prijatelji! Od vsega začetka svoje politične kariere sem se najboljše počutil v delavski sredini. Ze od nekdaj sem imel vse razumevanje za upravičene težnjo delavcev.
V delavskih vrstah je res veliko število ljudi, ki so mogočo majhni po svojem socialnem in gospodarskem položaju, ki so pa zato veliki po močni značajnosti in svojem idealizmu. Ta delavska sredina je ona politična družba, ki jc tudi v najtežjih trenutkih svoje politične borbo nisem nikoli zapustil. Toda prav tako jc delavstvo tudi
t
Predsednik vlade govori
meni pri vseh mojih političnih stremljenjih zvesto in požrtvovalno sledilo.
Iz te delavske sredine sem se politično dvignil, za našo delavstvo sem živel in se zanj boril ter ga nikoli no bom zapustil. Odtod izvira moje zanimanje za socialno zavarovanje delavcev ter posebno za naš delavski sindikalni pokret.
Kakor vam jc znano, je bil naš sindikalni okrot, katerega začetki datirajo še iz časov pred _.oncc minulega leta. vezan na razne mednarodno delavske struje, dokler se ni pojavila Jugoslovanska delavska zveza ali »Jugoras«. Ta 7,vezanost našega delavskega pokreta z mednarodnimi sindikati, je bila tako duhovna kakor organizacijska. To je veljalo skora'j za vse države.
Pred nepolnimi štirimi leti sem kot minister za socialno politiko in narodno zdravje čutil, da so pridobljena izkustva silila k spremembi obstoječega stanja na sindikalnem polju pri nas. Široki delavski sloji so stali ob strani, kakor da čakajo novo sindikalno usmeritev, ki naj bi jih vodila po novih potih.
Naš delavec ni mogel razumeti zanikanja nacionalno vzajemnosti in obstoja. Prvi in najstarejši rod našega delavskega stanu v sodobnem smislu besedo jo še živ in izhaja neposredno z vasi, ki jc bila v vsej naši zgodovini nositeljica narodne zavesti in borbenosti. Ogromna večina našega delavstva ni mogla nikoli niti razumeti, se manj pa so ogreti za nauk razredno borbe iztrebljenja v svojem lastnem narodu. Ta ideologija je bila zanjo tuja, nerazumljiva in nesprejemljiva. Široki delavski sloji so, ko so jo poslušali, ostali pasivni.	.
Toda velika gospodarska stiska lota 193» je napravila pravo puščavo v delavskih vrstah. Več stotisoč delavcev jo ostalo brez dela. Dnevnice so padle na zelo nizek nivo, onemogočeno jo bilo normalno poslovanje vse socialno politiko. Delavci so čutili, da jo potrebna podpora državo, da so popravi to njihovo težko stauje, v katerem so so nahajali.
V takih razmerah sem konec leta 1936 dal pobudo za ustanovitev Jugoslovanske delavske zveze »Jugorasa«, ki si jo postavila nalogo, i z -vesti stanovsko organizacijo z nacionalni ni sindikatom, osnovanim na temelju razmer in potreb v naši državi.
Ta pokret jo moral biti brez vsako Irazo in megleiiosti, da bi mogel služiti samo za napredek gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov do-lavcev, in da jo istočasno spoštoval in gojil v de-
Diinajska vremenska napoved: na vzhodnem robu Alp se bo nekoliko pooblačilo s krajevnimi nevihtami, sicer pa jasno in toplo.
Zemunska vremenska napoved: Ziasnitcv na zahodu, delno oblačno v vzhodni polovici države, precej velika oblačnost pa v južnih krajih in na vzhodu. Ponekod nalivi.
Zagrebška vremenska napoved: jasno, lokalne padavine niso izključene.
lavskih vrstah prirojeni nacionalni čut ljubezni napram lastnemu narodu in domovini.
Delavci so razumeli to vabilo ter so se mu odzvali. Dovolj je, ako navedem kot dokaz za to samo ne podatek: V mednarodnih sindikatih j c bilo lota 1933, na osnovi njihovega lastnega priznanja, okoli 33.000 članov — medtem ko je »J u g. o r a s« zbral v niti 3 lotih svojega delovanja ž c okoli 180.000 članov. S tem so bile ustvarjeno močne in trdne delavsko organizacije, ki so lahko služilo kot osnova za delo, ki naj bi koristilo delavcem na oni strani, in ki je lahko zavarovalo uvedbo sprejetih socialnih ukrepov na drugih strani.
V takih okoliščinah sem ukrenil dve osnovni dejanji za zboljšanje življenjskega položaja delavcev. lino jo imelo nalogo dvigniti raven delavskih mezd, drugo pa zavarovati delavce za čas, ko postanejo nesposobni za delo, v primerih onemoglosti in starosti, ali če njihove rodbine ostanejo brez hraniteljev — v primeru smrti. To so uredbo iz leta 1937. Prva so nanaša na določitev najnižjih mezd, sklenitev kolektivne pogodbe, pomiritev in razsodbo, druga pa na izvajanje zavarovanja za primer onemoglosti, starosti in smrti delavca, in na razširitev pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo. Sprejem teh uredb predstavlja ogromno pridobitev za naše dc-lavco. To jo bilo uresničenje dejanja, ki so se ga komaj lahko nadejali in ki jo bilo pred nekoliko leti kot nedosegljiv sen.
Uredba o zavarovanju dolavccv za primer onemoglosti, starosti in smrti, je stopila v veljavo 17. III. 1937 ter so nanaša na 700.0(10 delavcev, ki so žo zavarovani za primer bolezni in nesrečo pri dolu, medtem ko jo uredba glede starostnega zavarovanju določila, kakor vam jo žo znano, uvedbo pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence. Ta uredba jo stopila v veljavo konec minulega leta ter so nanaša na okoli 80,000 umskih delavccv, ki so to ali po svoji kvalifikaciji ali po svojem delu v gospodarstvu. Obe veji zavarovanja stn omogočili zbiranje velikih denarnih sredstev, ki bodo znašala vsako leto več sto milijonov din. To so ogromne možnosti, ki jih jo treba izkoristi ne samo za pospeševanje narodnega gospodarstva, temveč prvenstveno za dvig življenja delavcev s pomočjo raznih socialnih ustanov, na prvem mostu stanovanjske pobude za delavco in zasebne nameščence. (Živo odobravanje.)
Na koncu, dragi bratje in prijatelji, vam želim povedati, da mi je drago, ko vidim, da tudi tukaj v Sloveniji delavci zapuščajo marksistično vrsto ter so zbirajo okoli svojo narodno Zvezo združenih delavccv. Bratjo in prijatelji delavci, lahko vam rečeni tole: Od vas samih, od vaše zavednosti, od vašo organizacijo in vaše moči zavisi, ali bo prišlo do ustvariivo vseh vaših upravičenih teženj. Ako bodo delavci v Sloveniji popolnoma pristopili k našim delavskim organizacijam, ako IhkIo delavci v Sloveniji zapustili vsa ona strašna marksistična in komunistična gnezda, potom ste lahko prepričani, da boste povsod na vseh straneh našli popolno razumevanje vseh vaših potreb in vaših interesov. — V tem smislu, dragi moji delavski tovariši, pozdravljam ta vaš današnji sijajni tabor ter vam želim mnogo srečo pri plodnem delu tudi s svoje strani ter vam obljubljam : Zvestobo za zvestobo, ljubezen z a l j u b c z e n l
Dragi prijatelji! Danes jc prvi tabor slovenskih delavcev. Prireja ga Zveza združenih delavcev. Ta strokovna zveza slovenskih delavcev jo stara še komaj dobra tri leta. Čeprav je Zveza še tako mlada, venilar je že danes tako upoštevana in tako vplivna, da si jc lahko upala prirediti današnjo prvo veliko, za vse slovensko delavstvo njenega progrumatičnega prepričanja namenjeno zborovanje in posvetovanje. Ta prepolna dvorana je dokaz, da je tabor že uspel in da upanje na dober uspeli ni bilo drzno.
Zveza združenih delavcev je imela v tej kratki dobi iz treh razlogov tako sijajen uspeh:
1.	kor je v strokovnem, socialnem in gospodarskem oziru nudila slovenskemu delavstvu, kar je za njegov stanovski razvoj in napredek potrebno. Zato ji je tudi državna oblast mirne duše izročila pred kratkim vodstvo Delavske zbornice v Sloveniji.
2.	Ker Zveza združenih dolavccv noče ne kulturno, ne nacionalno, pa tudi ne politično — v kolikor pač v tem oziru vpliva na delavstvo — kakih drugih potov, kakor ga hoče večina slovenskega naroda. Njeno mesto je ob strani njenega naroda!
3.	Ker se ne izgublja v internacionale, ampak hoče ostati nacionalna, jugoslovanska, svoji državi in svojemu kralju zvesta delavska stanovska organizacija.
V tem oziru se je našla zajed no z Jugoslovansko delavsko zvezo, ali kakor kratko pravimo »Jugorasom«.
Ros je, komunisti in socialisti nosijo zadnji čas tablico v sprevodih in trakove na prsih s patriotičnim napisom: Branimo državo! Branimo narod! A vsakdo ve, ki ni udarjen z duševno slepoto, da se to mora pravilno Pitati: Branimo državo ob strani drugorodnih komunistov! Žalostno pa je, da so povsod, pa tudi pri nas ljudje, ki so s tako slepoto udarjeni.
Ljudski pregovor pravi, da včasih tudi slepa kokoš kako zrno najde, a pri naših političnih kokoših je to, zdi sc mi, popolnoma izključeno.
Vi sami vidite, da mi beseda sili v politiko. Zato pa dajmo dve tri besede povedati o naši zunanji in notranji politiki.
Dobrega pol leta je živela Evropa v stalni vojni psihozi. Naši pogledi so mesece in mesece vsakega dne bojazljivo, vprašujoče plazili po zidovih, da Ii je na njih že nabit mobilizacijski ukaz. Hvala Bogu, sedaj jc bojazen žc mnogo manjša. Zopet mirnejše gledamo \ bodočnost, kar seveda na pomeni, da bi protivniki naše sedanje modre, trezne in dobro premišljene zunanje politike žc mogli delati neumnosti, kakor bi hoteli.
Naš knez namestnik Pavle je s kneginjo Olgo na državnem obisku v Berlinu. V tem slovesnem trenutku je voditelj nemškega naroda in kancler Nemčije Hitler pred našim knezom namestnikom zopet izjavil, da so skupne jugoslov.-n e m š k e meje postavijo n e za v c -d n o in da bodo dobri prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili obema državama trajen mir, a tudi zasidrali mir na naši vznemirjeni celini.
In zato je naš knez. namestnik izrazil veselje nad temi slovesnimi z a -
V dvorani »Uniona« med delavskim zborovanjem
Ur. Anion Korošcc med govorom
g o t o v i I i, da velika Nemčija žrli ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in da je pripravljena, ozirati se n a njeno svobodo, neodvisnost in tudi n a meje, ki nas vežejo v trajnem sosedstvu.
To so besede, izgovorjene v slovesnem trenutku od dveh mož, ki govorita v imenu svojih narodov!
Zadovoljni smo z njimi, rad njem o se jih iz vsega srca. Pričakovali smo jih, a vendar se jih, to ponavljam, globoko radujemo. Prav tako, kakor smo pričakovali, da bo velika Nemčija sijajno sprejela našega kneza namestnika in kneginjo, vcnilnr čutimo potrebo, da z a d o v o 1 j n o s t in veselje n n d t e m p r i č a k o v a n i m d e j-s t v o m javno zabeležimo in izjavimo prod vsem s ve to m.
V naši notranji politiki sta dve točki na dnevnem redu:
1.	je reorganizacija JRZ novim, dejanskim razmorom primerno;
2.	nadaljevanje dela na dovršenju sporazuma.
Reorganizacija JRZ ne pomeni nikakih programatičnih sprememb, ampak je istovetna s poživljenjcm političnega delovanja stranke na vsoj črti.
Glede sporazuma, ali prav za prav v zvezi s sporazumom pa mi naj ho dovoljeno, da bom enkrat tudi oseben, čeprav je moje načelo, da sem v svojih govorih strogo stvaren. Govoril bom o osebi dr. Mačka, ki je ena izmed osrednjih oseb pri delu za spn-razum. Nočem omenjati njegovih duševnih vrlin in sposobnosti, to bi bilo laskanje. Dr. Maček ni samo dober llrvnt, ampak tudi dober Slovan. Krivico mu dela, kdor si ups misliti, da mu slovansko čustvovanje in mišljenje ni sveto. Govorite kakorkoli hočete, mislite o njem, karkn'# hočete, vendar so le Slovnici, vendar so le Srbi dr. Mačku najbližji bratjo na svetu. Dr. Mačrk ne pozna bližjih bratov na svetu kakor so Slovenci in Srbi. Jaz cenim dr. Mačka in visoko mislim o njem. Zato pa tudi no obupam nad delom za sporazum, po bolj ali manj številnih poripotijah bo vendarle do njega prišlo.
Mislim, da je to dovolj o notranji politiki. Vračam se zopet k našim ljubim delavcem. Čestitam jim na današnjem tnboru in želim Zvezi združenih delavccv. da pelje delavstvo vodno naprej in navzgor!
Vsa dvorana jo priredila na kraju predsedniku senata dr. Antonu Korošcu burne manifestacije
Vsi škodljivci so se zbrali
»Obzor« se peča z akcijo, ki so jo začeli najrazličnejši »nacionalni« elementi, da bi preprečili sporazum, ki ni ik> okusu onim preživelim politikom, ki si jugoslovaustva ne morejo misliti brez gotove nadvlade. Kdo so vse ti elementi, ni lahko povedati. Zdi se, da ima glavno vlogo v tem kolu jugoslovansko f r a m a s o n s t v o, ki ima za svoje glasilo belgrajsko revijo »Vidicl«. Pod tem praporom pa so se znašli tudi fašisti, katerim napeljuje Ljotič, potem takozvani »borbaši« in nekateri člani JNS, ki niso zadovoljni s Petrom Živ-kovičem oziroma Kramarjem, ker so jim tudi ti že poslali premalo »jugoslovenski«. Tej pisani družbi so se še pridružili osebni prijatelji hivšega ministrskega predsednika dr. S t o j a d i n o v i č a, cijih glasilo je »Država , vsaj kolikor moremo soditi iz njenega fanatičnega pisanja, kakor tudi iz pisanja »Jugoslavenskih novin«, ki zopet na vso moč trobijo v integralni jugoslovenski rog.
»Jugoslavenske novine« so tudi prinesle program tega združenja vseh fašističnih in naj>ol fašističnih elementov v Jugoslaviji, ki jih hvalabogu ni veliko. Njihov namen je namreč »pobijati kot škodljivo in pogubno vsako akcijo, naj bo na hrvatski ali srbski strani, ki bi šla za tem, da razdruži eden in nedeljivi naš narod na osnovi ideje o treh narodih*. Kar še drugega čvekajo »Jugoslavenske novine«, ni vredno, da bi se ponavljalo. Saj poznamo te ideje zadostno iz starih časov, ko so jo »enemu in nedeljivemu narodu« ubijali ti gospodje v glavo s pendrekom, puškinim kopitom in za|k>ri ter konfinacijami ter z drugimi takimi nacionalnimi sredstvi. Politična gramofonska plošča, ki jo sedaj zopet navijajo integralistični politiki, je tako stara, da so jugoslovanski narodi poslali že kar gluhi in na njo nič več ne reagirajo.
Čeprav ta jara gospoda, ki nikdar več ne bo prišla na oblast, hlini neko načelo enakosti in enakopravnosti, njen namen ni nobeden drugi kakor ta, da bi onemogočila sporazum med sedanjo vlado in Hrvati, menda iz same ljubezni do hrvatskega in slovenskega naroda, ki jima sploh nista narod, ampak samo sdel naroda s. Da v lem zboru pojejo bas nekateri politiki od včeraj, to se nam ne sme čudno zdeti, prvič, ker ima tu prvenstveno vlogo otožna želja po vsposlavitvi prejšnje oblasti, drugič pa, ker bi nova ureditev naše države na podlagi resnične enakopravnosti zrušila vso tisto ogromno stavbo korupcije, gospodarskega izrabljanja in obogatevanja nekaterih na račun drugih, ki se je gradila 20 let v imenu enega in nedeljivega narorla.
Ni še prišel zadnji vihar, ki bo te škodljivce odpihnil kakor slamnate bilke od prvega do zadnjega, prišel pa bo in najbrže ga ne bo treba dolgo čakati.
Ne izgubimo vere
Poslanec HSS Ludvik Tomašič je imel v Trnju shod, na katerem je med drugim dejal, da so poti, po katerih je mogoče priti do sporazuma, različne in da je stanje takšno, da HSS išče najhitrejšega, toda obenem tudi nasigurnejšega pota. Ce trčimo ob nepremostljive ovire na enem potu, n» ememo1 izgubiti niti vere niti v^ljj;,, 4a žemo svoj cilj po drugem, ker vsa pola nikoli ne morejo biti zabarikadirana. Dr. Maček nam je 8. t. m. na eeji bratskega rrarodndg&J'taatopj*v» v Zagrebu povedal, kaj je do sedaj vse storil, da bi se rešilo hrvatsko vprašanje, toda s tem še ni vse izčrpano. Dr. Maček se nadalje brez prenehanja prizadeva, da ustvari ono, za čemer vsi gremo in zato je na mestu samo optimizem.
V banjaluškem »Težaškem pravu« je napisal zemljoradniški prvak dr. Branko Cubrilovič članek, v katerem med drugim pravi, da je sporazum v zadnjih časih naletel na tako majhne in neznatne ovire, da bi se bil mogel rešiti v eni sami uri. Zdravemu narodnemu razpoloženju, da se sporazum dogradi, so se postavile na pot majhne zagrizene duše in sebična čaršija, kateri ni mar resničnih koristi ne srbskega, ne hrvaškega kmetskega stanu. Ali naj Hrvati in Srbi trpijo, da bi se v državi, ki imajo enega kralja, eno vojsko, eno zunanjo politiko, sporazum ne^ dokončal in da bi se stavila na kocko bodočnost celote zaradi nekoliko krajev, ki so sporni. Nato. je dejal dr. Cubrilovič, da srbski zemljoradniki lie vidijo nobene ovire, da ne bi stali hrvatskemu narodu tudi poslej z ramo ob rami na strani v borbi za narodno in kmetsko pravico.
Na ta članek pa je glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« takoj odgovoril. Pravi, da je dr. fubrilovič dobro napisal kar je napisal, toda bilo bi še bolje, če bi \si, ki se izjavljajo za sporazum, v tem smislu tudi praktično delali.
Nezaupanje do pribičevičevcev
Kakor znano, je v hrvatskih krajih tako, kakor tudi pri nas, tako imenovana jugoslovanska demokracija bila politično obsojena na smrt, ker so pač jugoslovanski demokrati hrvatskemu narodu napravili največ škode. Pribičevič sam, ki je bil najbolj divji nasprotnik Hrvatov, pa v svojem srcu pošten človek, je sam obsodil svojo politiko in umrl pomirjen s hrvatskim narodom. Zlasti je obsodil tiste demokrate, ki so se potem združili pod imenom JNS in uvedli diktaturo, so pa po njenem zlomu zopet spremenilo zastavo na svojem jamboru in se dr. Mačku vsilili kot prijatelji. Pribičevičev idejni dedič dr. Vilder pa se je Hrvatom približal že prej in jih tudi sedaj ni zapustil, ko se je tako srbska združena opozicija. kakor Zivkovičeva ozir. Kramerjeva JNS, umaknila v kot, da bi ji ne bilo treba v dejanju pokazati, da hoče Hrvatom pomagati, da si izvoju-jejo svoje državljanske pravice na podlagi hrvatske narodne individualnosti.
Da pa hrvatski narod kljub temu tudi Pri-bičevičevim političnim dedičem ne veruje, dokazuje med drugim »Hrvalski Zagnrac«, ki je pr; nesel te dni članek, v katerem so spominja vseh krutih krivic, ki so jih bili Hrvati pretrpeli pod Pribičevičevim režimom. Spominja ubijanja Hrvatov, preganjanje hrvatskega uradništva, ki je padlo na manjšino, ter gospodarsko uničevanje hrvatskega naroda, ki se je izvajalo pod tistim režimom. Vilderjevi pristaši in samostalci, kakor se imenujejo, skušajo životariti naprej kot nekaki predstavniki Srbov v prečevskih krajih, ki da se sedaj hočejo boriti « Hrvati ramo ob rami. Toda — tako pravi »Hrvatski Zagoract — Hrvatom ni potreba, ker so zadnje volitve pokazale, da nič ne predstavljajo.
Predsednik vlade odpotoval
Ljubljana, 5. junija. AA. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prebil danes popoldne na izletu v okolici Ljubljane, v družbi predsednika senata dr. Korošca in bana dravske banovine dr. Marka Natlačena. Ob 20.15 se je ministrski predsednik odpeljal z brzovlakom iz Ljubljano.
Tajnik gospod Tomazin se je poslovil
Pogreb, kakršnega v Naklem še ni bilo
Naklo, 5. junija.
Danes dopoldne smo jemali slovo od gospoda tajnika Tomazina Mateja. Ud vseh strani so privrele ljudske množice poslavljat se od moža, ki je sredi dela in naporov odšel izmed svojih. Hodna naklanska fara je, dasi je bil delovni dan, jirišla v velikih množicah, od dolenjske strani so prišli odposlanci tistih fara, kjer je rajni gospod Matej pastiroval ter delil ljudem duhovnega in telesnega kruha. Prišli so od Sv. Križa pri Litiji, kjer jo mladi kaplan Matej prvič kaplanoval, prišli so od Sv. Križa pri Kostanjevici, prihiteli pa so zlasti njegovi zvesti Cerkljanci od Krke, kjer je rajni zanje toliko trpel in se zanje žrtvoval.
Prišli so odposlanci političnih organizacij, domala vsi župani kranjskega okraja jioleg županov, ki so prihiteli z Dolenjskega, prišli so iz vso kranjske okolice vsi odborniki JRZ ter mladinske JRZ, prišel je predsednik PZ dr. Milavec, predsednik OUZD inž. Sod,ja. prišla so odposlanstva raznih osrednjih stanovskih organizacij, delavstva, učiteljstva, zlasti pa je bilo močno zastopstvo Kmečke zveze z g. poslancem Brodarjem in Županska zveza z g. županom Novakom. Prišli pa so skoraj v polnem številu tudi vsi poslanci JRZ na čelu s podpredsednikom narodne skupščine g. Mihclčičcm. Prišla sta senatorja gg. dr. Kulovce, ki jc obenem zastopal banovinsko strankino tajništvo, ter senator g. Franc Smodej. Ljubljano so zastopali g. župan dr. Adlešič ter svetnika gg. Novak in Šalchar. Bana g. dr. Natlačena je zastopal okrajni načelnik g. dr. Lipovšck. V imenu vlade in vrhovnega strankinega načelslva se je pogreba udeležil minister za javna dela g. dr. Miha Krek.
Prihiteli pa so po slovo tudi pokojnikovi stanovski tovariši: nad (ill duhovnikov je stopalo v pogrebnem sprevodu, ki ga je vodil g. kanonik dr. Šimenc ob asistenci.
Malo jio 9 so fantje v kroju v župnišču dvignili pokojnikovo truplo ter ga prinesli pred žup-nišče, kjer je zbrana duhovščina opravila molitve in so pevci pod vodstvom g. dr. Dnlinarja zapeli žaloslinko. Nato se je razvil veličasten sprevod, ki enakega Naklo najbrž še ni videlo.
V	sprevodu je korakalo nad 100 šolskih otrok z zastavo, spredaj pa so nosili 18 vencev, ki so jih na pokojnikovo krsto položila razna društva in organizacije. Potem je šlo fill deklet Marijine družbe z zastavo. 40 gasilcev iz raznih kranjskih društev ter domačih 30 fantov in deklet v krojih s 5 zastavami. 10 fantov v krojih pa jo nosilo krsto s truplom rajnega gospoda Mateja T o ni a z i n a. Za krsto pa je stopalo na stotine mož, bilo jih je najmanj 300, za njimi pa dolge vrste ženstva. Prostorna naklanska cerkev sv. Petra ni obsegla vseh teh množic.
V cerkvi
V	cerkvi je stopil na prižnico kanonik gosp. dr. Šimenc, ki je imel globok in presunljiv nagovor, ki je v njem med drugim dejal:
»Beseda, ki jo je govoril Gospod Jeremiju, , rekoč: »Vstaui in pojdi doli v Lončarjevo hišo in tam boš slišal moje besede. In šel sem v Lončarjevo hišo. ln glej, delal je na kolesu svoj tlonec. A razdrobila se je posoda, ki jo jc gnetel iz ila s svojimi rokami. Gospod pa mi je govoril, rekoč: »Mar ne smem z vami storiti tako, kakor ta lončar? Glej, kakor je ilovica v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki.« — Tako je v petek zvečer s Telioj storil Gospod, ker je smel to storiti, gospod tajnik Matej Tomazin! Razdrobil je posodo Tvoje duše, ki jo jc bil zgnetel iz ila s svojimi rokami. Smrt Ti jc položila roko na usta in vele-tok molka sc jc tilij vate. O gospod Matej, sedaj si res tajnik! Tako tajno, tihotno, skrivnostno molčeče je vse okrog Tebe. kakor v podmornicah »Squnlis« in »Thetis«. Cc bi Te danes, kakor toli-krnt poklical k telefonu: »Halo, tukaj škofov zavod! Tvoj prijatelj iz Naklega. Prosim, kdo tam? Halo. ali nisi Ti, gospod tajnik Matej Tomazin?« bi Ti odgovoril: »Da, da! Tajnik, a ne Matej Tomazin. Zakaj smrt ima tako slovnico, da tudi samostalnike in lastna imena spreže v preteklost. Zdaj moje ime pomeni le senco!« — »Torej, prijatelj, ne šali se vendar! Ali si Ti?« — »Ne! Nisem! To jc le nekaj od mene! Sem jaz, pa tako, da nisem jaz! To je moja duša, trepetajoča in bleda z vso težo, s katero jo jc obremenilo telo. Kratko in točno: Jaz sem radikalni tajnik vse-obče človeške zajednice, ki po neznanih in globokih cestah potuje v pokrajine večnega sporazuma ...«
»Res si v petek omahnil na zofo, kakor izkoreninjen, potem ko jc tvoj možati junaški lik opogumil omahujoče in utrdil šihcča sc kolena. Nenadno so odrevenele Tvoje posvečeno roke, potem ko si okrepčal brez števila drugih rok. Sin Človekov je prišel kakor tat, a Tebi, gospod tajnik, ni mogel ukrasti tega, kar si mu žc davno dal. Saj si bil žc davno pokopan s Kristusom, ker si zavrgel to, kar mine, in izvolil to. kar ostane. Umrl nisi nenadno, marveč oh uri, ko jc Bog vedel, da si dovršil. Umrl si potem, ko si bil tolikrat glasoval za Boga. potem ko si tolikrat odločno segel v ponujeno roko in zvesto izpričal svojo svečeniško dušo ...«
»Danes, dragi prijatelj, bom pri povzdigovanju v veliki množici videl tudi Tebe, ki prihajaš
ii Strahinja, iz Kranja in Pazina, od Svetega Križa pri Liliji in od Svetega Križa pri Kostanjevici, iz Cerkelj in s Koroškega, iz umrtnoiiosne Ljubljane in iz Velike Bridkosti — ex magna tri-hulatione. O, kako iskreno in prisrčno, zaupno in nasilno bomo rekli Jezusu: »Spomni se tuili, Gospod, svojega služabnika, da, svojega zvestega služabnika, ki jc šel v hišo večnosti. Sprejmi ga milostno na kraj veselja, luči in miru!«
Ta govor je pretresel vso cerkev in goreča molitev iz vseh src je kipela k nebu med glavno sv. mašo, ki jo je opravil g. kanonik ob asistenci. Obenem so bile še tri druge tihe maše za pokoj rajnega gospoda Mateja. Po sliberi« so združeni pevci v cerkvi zapeli žalostinko.
Na pokopališču
Iz cerkve se je veličastni sprevod zgrnil na naklansko pokopališče, kjer so naklanski fantje v krojih truplo g. Mateja Tomazina izročili v naročje naklanske rodne zemlje. Po opravljenih molitvah je prvi spregovoril g. senator dr. Franc K u I o v c c v svojem imenu, v imenu slovenskega naroda in v imenu politične organizacije. Med drugim je dejal:
»Po tej krasni naši zemlji vsepovsod poganja bujno življenje, pomlad se preliva v cvetoča polja, zoreče travnike, mi pa smo tukaj na božji njivi skopali jamico in vanjo polagamo moža-duhovnika. Tudi 011 je nosil v sebi polnost življenja prav do predvčerajšnjega dne in je z veliko ljubeznijo objemal to zemljo in to ljudstvo, ki na tej zemlji gospodari. S tako ljubeznijo jc živel svoja moška leta, da jc sam nase pozabil, ker jc sebe in svoje delo hotel žrtvovati tej zemlji in temu ljudstvu.
In ko je to delal, je menil, da opravlja le svojo
dolžnost ter ni vedel, da ga pri Sv. Križu in v Cerkljah in v Ljubljani nosi le ogenj ljubezni do Boga in ljudstva. Danes, dragi prijatelj Matej, veš in vidiš, da si svoja duhovniška leta preživel v duhu Gospodovih besed, ki jc rekel: »Večje ljubezni nima nihče, kakor tisti, ki življenje da za svoje brale.« Ali nisi dajal svojega življenja po revnih vaseh tam doli na Dolenjskem? Ali nisi še bolj dajal svojo življenje v Ljubljani, v središču mogočne politične organizacije, kjer se stekajo želje in zahteve organiziranega slovenskega naroda? Ali vidiš, kako so sc zganili po vsej slovenski zemlji tisoči in tisoči slovenskih src? Ne samo v tvojih Cerkljah, nc le pri siromašnem litijskem Sv. Križu, mnogo, mnogo Cerkelj in Svetih Križev je danes, ki v trpečem čustvovanju kličejo: »V ljubezni nam je služil naš Matej, ki ga danes v Naklem polagajo v to jamico.«
»Bil jc reven, pa vendar bogat. Iz svoje revščine nam je pošiljal slovenske fante v šolo in jih izšolal, zidal domove, ustanavljal zadruge, nape-1 javal vodovode in delal mostove, vodil ljudstvo in iiiu dajal moč v roke, med tem ko jo sam skrbel za cerkev in šolo ...«
»Z Bogom, zvesti, do smrti zvesti delavce, sodelavec! Z Bogom ti revni, ki pa si tako bogat ljubezni pri Bogu in ljudeh!«
Govor senatorja g. dr. Kulovca je pretresel vso veliko množico. Nato je v imenu cerkljanske fare in ljudstva iz Cerkelj ob Krki, kjer je rajni Matej Tomazin 14 let kakor oče deloval za tamkajšnje ljudstvo, spregovoril jurist P 1 e t e r s k i, ki je izrekel sinovsko zahvalo vseli Cerkljanov možu, katerega polagajo v grob. Za njim je v imenu krškega okraja govoril g. Butara iz Leskovca, nakar se je v imenu naklanskih rojakov in fare poslovil od rajnkega g. dr. B e n e d i č i ?.
Že davno je odzvonilo pri naklanski farni cerkvi sv. Petra poldne, ko so se zadnje gruče pogrebcev solznih oči poslavljale od kupčka prsti, pod katerim čaka večnega vstajenja gosp. Matej Tomazin.
Joško Kos umrl
Belgrad, 5. junija, m. Danes ob 7 je nenadoma umrl v svojem stanovanju v Frankopanski ulici, zadet od srčne kapi, Joško Kos, referent meščanskih šol za dravsko banovino v ministrstvu za prosveto. Pokojni Kos je bil rojen 9. febr. 1903 kot sin vzorniii krščanskih staršev v Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je hodil v ljudsko šolo. V Mariboru je dovršil pet gimnazij in prestopil na učiteljišče, kjer je maturiral 1. 1925. L. 1933. je položil izpit na višji pedagoški šoli v Belgradu. Najprej je služboval kot učitelj v Guštanju, nato na Muli, nato pa je bil kot meščanskošolski učitelj po zaslugi političnih zagrizencev premeščen v Petrovgrad. Po prestanku protiljudskih režimov se je vrnil v Maribor na II. deško meščansko šolo. Meseca februarja je bil prestavljen iz Maribora v Belgrad v prosvetno ministrstvo, kjer je zavzel položaj referenta za meščanske šole za dravsko banovino. Na vseh položajih, ki jih je zavzemal jiokojni Kos kot šolnik in uradnik, se je izkazal kot izredno sposoben ter je užival zaradi tega pri vseh svojih predstojnikih največji ugled in
spoštovanje. Poleg službe se je Havil pokojni tudi s slikarstvom. Bil je zelo nadarjen fant in se je udeleževal številnih domačih in inozemskih natečajev za izdelavo najrazličnejših idejnih slik in osnutkov. Za svoje fotografske posnetke in umetniške sliko je prejel številna domača in inozemska priznanja. Za časa svojega službovanja v Petrovgradu si je ustvaril domače ognjišče ter se poročil z domačinko. Ga. Viktorija je bila svojemu možu res prava družica na skupni življenjski poti ter se je iz ljubezni do njega in do Slovencev sploh naučila slovenščine ter jo obvlada tako kakor rojena Slovenka. Pokojnika je smrt ugrabila iz najlepše družinske idile, po igri in razgovoru z dveletnim sinčkom Dorčkom. Njegova smrt je globoko pretresla njegove številne prijatelje in tovariše v prosvetnem ministrstvu.
Pokojnikovo truplo so prepeljali v kapelo državne bolnišnice, od koder bo jutri prepeljano v Maribor, kjer bo pogreb. Pokojnik zapušča nepreskrbljeno ženo Viktorijo in dveletnega sinčka Dorčka.
Smrt prof. Pavla Popoviča
Velgrad, 5. junija, m. V Belgradu je snoči umrl znani srbski znanstvenik, vseučiliški profesor in član srbske akademije znanosti Pavle Po-povič. Pokojni je bil rojen leta 1886 v Belgradu, kjer je dovršil ljudsko šolo, gimnazijo in visoko šolo. Po končanih študijah je služboval kot profesor v notranjosti države, nato pa v Belgradu. Zaradi svojih velikih sposobnosti je že lela 1904 bil postavljen za profesorja na tedanji visoki šoli in je zasedel stolico jugoslovanske književnosti. Kot profesor na tej šoli je postal urednik »Srbskega književnega glasnika«, najuglednejše srbske leposlovne revije pred vojno. Med svetovno vojno je pokojnemu Popoviču bivša srbska vlada poverila več nalog v inozemstvu ter se je pokojnik delj časa mudil v Rimu, Parizu in Londonu. Po Končani vojni se je Popovič znova vrnil na belgrajsko univerzo ter je bil vodja srbskega seminarja. Pokojni Popovič spada med največje 6rbske kulturne kritike. Bil je tudi med ustanovitelji Srbskega kulturnega kluba v Belgradu.
Njegovo truplo je bilo danes prepeljano v belgrajsko univerzo ter položeno na mrtvaški oder v srbskem seminarju, od koder bo jutri pogreb.
280 letnica frančiškanskega
samostana v Zemunu
Belgrnd, 5. junija, m. Zemunski frančiškani so včeraj na najslovesnejši način proslavili 250-letnico svojega prihoda v Zemun in 200-letnico, odkar so morali oditi iz Belgrada v Zemun pred Turki. V Belgradu je bila zjutraj lepa procesija na savsko pristanišče, ki se je vkrcala na dve ladji in se prepeljala v Zemun. Na zemunskem pristanišču je procesijo pričakovala številna množica vernikov ter so ji pridružila in odšla z njo na Glavni trg, kjer je bila pontifikalna 6vela maša, ki jo je imel djakovski škof dr. Akšamovič. Predsednika vlade je pri vseh slovesnostih zastopal pravosodni minister dr. Ružič, ki je imel tudi
Evharistični kongres v Beyrutu
Bevruth. 5. junija. AA. Havas: Po večdnevnih slavnostih se je končal evharistični kongres, na katerem se je zbralo čez 100.000 kristjanov bližnjega vzhoda in ki mu je prisostvoval papežev delegat kardinal Tisserand. Treba je poudariti, da so se začetka kongresa udeležili tudi duhovni
voditelji muslimanov, med njimi muttiija libanske republike. Po končanem kongresu je predsednik libanske vlade musliman Abdalah Jahi izjavil med drugim: Obe veri, krščanska kakor muslimanska, učita ljubezen in odpuščanje, zato med njima ne more vladati nobeno sovraštvo.
Minister Jevrem Tomič
se je vrnil v Belgrad
Ljubljana, 5. junija. A. Za svojega kratkega bivanja v Ljubljani, j« minister Tomič sprejel delegacijo jugoslovanskih špediterjev v dravski banovini. Delcgacija jc prosila ministra naj se zavzame za njene upravičene zahteve.
Minister Tomič je imel daljši posvet tudi z gospo-garskimi predstavniki in industrijci iz Ljubljane, ki so mu obrazložili potrebe svojih organizacij. Tomič je izjavil zastopnikom gospodarskih organizacij, da je o mnogih vprašanjih, ki so mu jih predložili že začel razmišljati in da bo tudi vsa druga vprašanja, ki se tičejo napredka našega narodnega gospodarstva proučil in ugodno rešil.
Svoje bivanje v Liubljani je porabil minister To-
mič tudi za to, da se je seznanil s tujskoprometnimi razmerami v tej banovini, ki je izrazito tujskoprometna dežela, in si je ogledal mnogo znamenitejšin krajev, kakor Bled, Bohinjsko jezero, več planinskih koč itd. ter se na licu mesta prepričal, kaj vse je treba storiti, da se tujski promet še bolj razvije. Zastopnikom raznih tujskoprometnih krajov je minister Tomič izjavil, da je zadovoljen z njihovo ureditvijo.
Novinarjem, ki so ministra sprejeli, je dal g. Tomič krajšo izjavo o svojem obisku v tujini, ter posebno poudaril, da je s svojim poslanstvom popolnoma zadovoljen, tembolj, ker je i v Parizu I v Londonu dosege! , ugodne rezultate za plasman naših pridelkov in našega I blaga na francoskem in angleškem trgu.
govor, v katerem je poudaril nesebično delovanje frančiškanov, ki so bili vedno z narodom v 6reči in trpljenju. Na koncu svojega govora jim je izrekel v imenu predsednika vlade, kakor tudi v svojem imenu najlepše čestitke z željo, da bi še nadalje uspešno delovali v čast kralju, cerkvi in domovini. Djakovski škof Akšamovič je v 6vojih zdravicah napil kralju, kraljevskim namestnikom in jugoslovanski vojski, ki je bila pri vseh slovesnostih številno zastopana.
Tečaj RK za učiteljice
Belgrad, 5. junija. AA. Prosvetni minister priredi skupaj z naraščajskim odsekom Rdečega križa počitniški tečaj za učiteljice osnovnih šol. Tečaj bo v Belgradu od 10. julija do 5. avgusta po temle programu:
1. psihologija šolarja in pedagoška psihologija; 2. sodobni pedagoški problem in nova šola; 3. zahteve metodike do sodobnega pouka in nova šolska praksa; 4. ročno delo in risanje kot načelo fiouka; 5. higiena šole in šolarjev; 0. prva pomoč, obramba pred strupenimi plini in nega dojenčkov (samo na željo tečajnic)
V tečaj bo sprejetih 50 učiteljic iz vseh banovin. Za ves tečaj je treba plačati 100 din pri prihodu na tečaj. Tečaj bo trajal samo dopoldne, jiopoldne bo pa prosto. Ob nedeljah in v prostem času ogled najvažnejših ustanov v Belgradu ali pa izleti v bližnjo in daljno okolico. Tečaj bo v dvorani vseučiliškega doma na Slaviji (mešana meščanska šola, Bulvar osvoboditve št. 8). Hrana in stanovanje tečajnic liosla prepuščena vsaki posebej, vendar se lahko stanovanje dobi za 10 din na dan v internatu učiteljskega doma, Katičeva ulica 1.
Prošnje za sprejem v tečaj je treba poslati nekolkovane najpozneje do 25. junija naravnost na prosvetno ministrstvo, oddelek za pouk. V tej prošnji je treba navesti podrobnejše podatke o absolvirani šoli, število službenih let v kraju službovanja in morebitno sodelovanje pri naraščaju Rdečega križa, razen tega pa je treba navesti, ali želi prosilka stanovati v internatu učiteljskega doni{(. Sprejete učiteljice bodo takoj dobile obvestilo glede prihoda na tečaj, zato morajo v prošnji navesti svoj točen naslov. Ob koncu tečaja bo pregled dela in uspeha tečajnic, da dobe tiste, ki bodo redno obiskovale tečaj in pokazale jiotreben uspeh, spričevalo.
Jugoslavija: Belgija 3:2
Zagreb, 5. junija, b. Danes so bile v Zagrebu zaključne tekme med Bclgifc in Jugoslavijo. Najprej sta nastopila Lacroix-Mitič. Lacroix je zmagal z 6:3, 6:2, 6:8, 6:2. Potem stanastopila Punčec-Geel-handel. Punčec je premagal Belgijca z 6:3, 8:6, 6:3. Jugoslavija vstopa s to svojo tretje* zmago v finalne tekme za evropsko prvenstvo.
Belgrajske novice
Belgrad, 5. junija, m. V plinarni v Novem Sadu je eksplodirala glavna cev. Šest delavcev je dobilo težke poškodbe. Do eksplozije je prišlo najverjetneje zaradi neprivednosti delavcev. Samo srečnemu slučaja se je zahvaliti, da ni prišlo do Večje katastrofe.
Belgrad, 5. junija, m. Od 10. do 19. junija bo v Belgradu kongres Zveze mest kraljevine Jugoslavije, katerega se bodo udeležili zastopniki vseh v zvezi včlanjenih mest. Na kongresu se ^odo razpravljala finančna, tehnična, zdravstvena in socialna vprašanja, ki zanimajo vsa naša meala.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta končata obisk v Nemčiji
Maršal Goring ju je razkošno počastil v nedeljo zvečer
Knez Pavlo v pogovoru1 z maršalom Goriugom
Berlin, 5. j unija, AA. Včeraj, četrti dan uradnega obiska Nj. kr. Vis, kneza Pavla in kneginje Olge v Berlinu je maršal Goring obiskal dopoldne kneza namestnika v dvorcu Bellevue ter 6e odpeljal z njim v Doberitz in Gatow, kjer je visokemu gostu razkazal letalske ureditve in ustanove. Tudi ob tej priliki ee je velika množica ljudstva zbrala pred dvorcem Bellevue ter ob Sprcevi. Z navdušenim vzklikanjem je pozdravljala visokega gosta in maršala Goringa. Soproga maršala Go-ringa je prispela nekoliko pozneje v dvorec Bellevue ter se odpeljala s kneginjo Olgo v Gatow. Knez namestnik Pavle je obiskal v Doberitzu lovsko eskadriljo Richthofen in vojno letalsko akademijo ter vojno letalsko šolo v Catowu. Opoldne je bilo kosilo pri maršalu Goringu, nakar so se visoki gostje na motorni jahti »Karin 2« vozili po Havvel-skem jezeru. Ko sta visoka gosta zapuščala Gatow, jima je prebivalstvo priredilo ponovne burne manifestacije, ki so se ponovile pred dvorcem Bellevue, ko 6ta se ob 16 vrnili v spremstvu maršala Goringa in njegove gospe. Ljudstvo je potrpežljivo čakalo pred dvorcem in ulicah Berlina ve« popoldan na priliko, da bi moglo pozdraviti Nj, kr. Visočanstvi.
Pri Ribbentropu
Ob 20.10 sta Nj. kr. Vis. krenili v spremstvu ministra za zunanje zadeve dr. Cincar-Markoviča, ministra dvora Antiča, prvega adjutanta Nj. Vel. kralja generala Hrističa in ostalega spremstva v dvorec Charlottenburg, po vsem potu burno pozdravljeni od ljudstva. Nj. kr. Visočanstvi 6ta prispeli v Charlottenburg ob 20.30. Slavnostna večerja je bila v zlati galeriji dvorca. Ob 22 je bila slavnostna razsvetljava ter je bil prirejen veličasten ognjemet. Večerje se je udeležil tudi kancler Hitler z najvišjimi odličniki v državi. Vseh povabljencev je bilo 200, med njimi tudi jugoslovanski časnikarji, ki 6e nahajajo v spremstvu kneza-namestnika. Ves čas večerje 6ta knez Pavle in vodja Nemčije Hitler vedro in dobro razpoložena živah-
Kancler Hitler in knez Pavle med mimohodom
no razpravljala ter se razgovarjala z ostalimi povabljenci za mizo.
Okoli 10 zvečer se jc prvi dvignil s svojega mesta voditelj Hitler ter 60 vsi visoki gostje v istem vrstnem redu, kakor so prihajali, odšli v spodnjo dvorano, kjer sta Hitler in knez Pavle obšla V6e povabljence.
Večerja pri maršalu
Sinoči je bil gradič Charlottenburg spet pozo-rišče velikega sijaja. Vhodno stopnišče je bilo bo-bogato okrašeno s krizantemami in drugimi cvetličnimi okraski. Notranjščina je bila V6a razsvetljena s svečami. Pot v zlato galerijo, kjer je bila večerja in vsi drugi prostori so bili razsvetljeni s svečami, ki so jih držali vojaki, oblečeni v rdečo obleko iz časov Friderika Velikega. Na trgu pred gradičem je bilo zbranih več ko 10.000 ljudi.
Ob 8 je maršal Goring sprejel visoka gosta, ki 6o njun prihod napovedale viharne ovacije velike množice, zbrane na trgu. V zlati galeriji so postregli z večerjo, Po končani večerji so gosti v redu krenili skozi 6alone na teraso dvoriščnega dela gradiča, odkoder je lep razgled na zgodovinski gozd. Pred tera6o je sviral orkester 300 mož. Ko so visoki gosti zavzeli svoja mesta, je orkester zaigral Straussov valček. V gozdni jasi so 6e pojavili člani baleta berlinske opere in s svojim plesom ilustrirali valček. Ko se je poleglo ploskanje gostov, je godba zaigrala potpuri iz Mozartove »Čarobne piščali«, medtem pa se je balet odpočival. Nazadnje so priredili ognjemet, ki je trajal 10 minut in sestoja! iz treh delov. Ljudje, ki so bili zbrani v okolici gradu, 6o se navduševali ob tem prizoru. Po končanem ognjemetu je nastopil oddelek trobentačev iz enot, ki se imenujejo po generalu Goringu, Trobentači so s srebrnimi trobentami zatrobili prve melodije stare konjeniške koračnice, ki jo je potem orjaški orkester čudovito skladno
izvajal. Malo pred polnočjo so prikazali še eno svetlobno igro: veliki reflektorji so ustvarili na obzorju sliko gotske katedrale iz svetlobnih stebrov, godba jc pa igrala dela iz Wagncrjevih del.
Med večerjo sc je knez namestnik ljubeznivo razgovarjal s poveljnikom nemške vojske generalom Brauchitschcm. Zunanja ministra Markovič in Ribbentrop sta pa imela daljši razgovor. Na terasi so sedeli gostje za majhnimi mizami, razsvetljenimi z lampijoni in okrašenimi s cvetjem v beneškem slogu. Zaradi lepega in toplega vremena se je lahko izvedel ves program, kakor jc bil sestavljen. Opolnoči sta sc knez namestnik in kneginja Olga poslovila od domačina in 6e Vrnila v Berlin. Na vsej poli je velikanska množica 6pet navdušeno pozdravljala visoka gosta.
Danes dopoldne sta si knez in kneginja v spremstvu maršala Goringa in njegove žene ogledala berlinske muzeje.
Z današnjim dnem je končan uradni obisk jugoslovanskega kneza namestnika pri Hitlerju. Knez namestnik jc bil z istim veličastjem spremljevan iz palače Bellevue na Lehrhter kolodvor, kakor pri njegovem prihodu v Berlin. Knez namestnik ostane še dva dni v Nemčiji kot zasebni go6t maršala Goringa.
Berlin, 5. junija. AA. Jugoslovanski novinarji so bili včeraj gostje berlinskih tovarišev ter predstavnikov oblasti, 6 katerimi so sc peljali na izlet,
Kancler Hitler in knez Pavlo
ki jc trajal vc6 dan. Pred izletom so ob 9 dopoldne obiskali novo poslopje državnega kanclerstva, kjer jih je sprejel in vodil minister Kilwitz, Tu je bilo prirejeno novinarjem kosilo, v toku katerega so bile izmenjane zdravicc. Odtod so se novinarji odpeljali v Schorfheide, kjer 6c nahaja veliki zaščitni park za regeneracijo in čuvanje redkih vrst živali, ki izumirajo. Tu je bila prireiena novinarjem večerja. Nalo so se po 6everni državni ccsti z avtomobili vrnili v Berlin.
N a j čiste j šd b e l i n q je
A D I ON
b e i:i na
Vorošilov ne pride v Anglijo
Temni izgledi za sporazum z Anglijo
Moskva, 5. junija. AA. Havas: Izve se iz dobro obveščenega vira, da je Vorošilov poslal angleškemu generalštabu svoj odgovor na vabilo, naj prisostvuje angleškim manevrom. V svojem odgovoru maršal Vorošilov na ljubezniv način obžaluje, da ne more prisostvovati manevrom angleške vojske, ker bodo istočasno manevri sovjetske vojske. V odgovoru pa Vorošilov obljublja, da ga bo zastopala pri angleških manevrih skupina sovjetskih visokih častnikov.
Ze takrat, ko je bilo objavljeno vabilo angleškega' generalštaba VoroStlovu, so dvomili ali bo sovjetski maršal mogel prisostvovati manevrom. Znano je, da člani poliUčfl^git, bjrpja, .pplujojo v inozemstvo samo v izjemnih primerih. Vorošilov je zapustil sovjetsko Rusijo samo enkrat in to o priliki proslave 10 letnice turške republike leta 1983. Vsekakor pa se zdi, da odgovor maršala Vorošilova ni v nobeni zvezi s potekom angleško-francosko-sovjetskih pogajanj.
London, 5. junija, b. »Daily Telegraph« objavlja članek Pertinaxa, v katerem se zelo črno-gledno izraža o izgledih britansko-ruskih pogajanjih. Francoska vlada se z vsemi silami trudi, da najde obliko, ki bi, bila sprejemljiva tako za Moskvo kakor tudi za London. V Parizu so mnenja, da je treba pogajanja čim prej zaključiti. Ako bi prišlo zaradi predolgega zavlačevanja do prekinitve pogajanj, tedaj bi se moral zlomiti ves
varnostni sistem, Anglija in Francija pa bi ne bili sposobni izvesti obojestransko prevzetih obveznosti.
London, 5. junija, c. Danes jiopoldne je v spodnji zbornici delavski poslanec Adams vprašal predsednika vlade Chamberlaina, če ne hi bilo umestno, da bi Chamberlain ponovil svoj način neposrednih stikov z vodilnimi državniki, kakor je to storil pred sestankom v Monakovem in da hi odšel na obisk v Moskvo ter tako razblinil vse težave med Anglijo in Sovjetsko Rusijo.
Chamberlain je rekel, da priznava velik pnnirn neposrednih razgovorov, vendar pa misli, da bi sestanek v Moskvi ne bil koristen.
Na nadaljnja vprašanja o razmerju mod Anglijo in Sovjetsko Rusijo v tej zvezi Chamberlain ni hotel odgovarjati.
Nemčija in Letonsfca podpišeta nenapadalni pakt
Berlin. 5. junija, c. V sredo 1k> v Berlinu podpisana nenapadalna j)ogodba med Nemčijo in betonsko in med Nemčijo in Estonsko. Na podpis pogodbe bosta prišla v Berlin osebno estonski in letonski zunanji minister.
Vzroki žaloigre „Thetisa
Pojasnila predsednika vlade Chamberlaina
H
Lovdon, 5. junija. AA. Reuter: Predsednik Chamberlain je podal obširno izjavo o žalo-igri podmornice »Thetis«. Izjavil je, da se je podmornica jKitopiia zato, ker je v dva sprednja oddelka podmornice vdrla voda skozi odprtino za lorpedne cevi, ki je bila odprta v trenutku, ko se je podmornica spustila pod morsko gladino. Signalni sistem podmornice je bil razdejan, tako da ni bilo mogoče dobiti zvezo z drugimi ladjami. Podmornica je dajala signale z dimom. Vendar teh signalov niso takoj dobili. Uvedena bo obsežna preiskava. Vršili 60 se brezuspešni poskusi, da bi prišli v podmornico in posadko rešili. — Chamberlain je nalo dodal, da mislijo, da so tri osebe našle smrt, ko so se hotele rešiti. Pri reševanju so ovili vrv okoli podmornice, toda vrv je zdrsnila z ladje. Nemogoče je napovedati, kdaj bo podmornico mogoče dvignili. — Predsednik vlade je izjavil globoko sožalje vlade in spodnje zbornice ob težki izgubi, ki je zadela mornarico in terjala življenje vrlih mornarjev.
London, 5. junija. AA. Reuter: Ravnatelj ladjedelnice Camel-Lard je izjavil, da se je nesreča podmornice »Thetis« zgodila zalo, ker je voda vdrla v torpedni oddelek. To se je mogio zgoditi le zalo, ker je bil ta oddelek poškodovan, ali pa ker sprednja odprtina ni bila zaprta. Posadka je nato odprla vhod, misleč, da v torped-
Nove papeževe pobude za mir
Rajši konferenca 5 velesil kakor sporazum z Rusijo
London. 5. jun. b. V londonskih krogih govorijo, da je Sveta slolica dala nalog svojim nuncijem v Londonu, Varšavi in Berlinu, da izročijo novo papeževo spomenico, v kateri papež naproša vlade omenjenih držav, naj na miren način uredijo vsa sporna mednarodna vprašanja. Pravijo, da je papeža ohrahril odgovor na njegov prvi poskus za mir v svetu ter da ho sedaj svoje znpo-četo delo nadaljeval. Sveti oče želi. da se skliče knnterenca petih velesil, tn je Anglijo, Francijo, Italije, Nemčije in Poljske. V okviru te knnfe-renre bi se morala rešiti vsa sporna vprašanja med Nemčijp in Poljsko, vse razprtije med Italijo
in Francijo kakor tudi vse druge nejasne zahteve posameznih držav.
Diplomatska dopisnika »Daily Maila« in >Dai-Iv Heralda« izjavljata, da je sveti oče izrazil bojazen, da bi morda ne bilo mogoče na miren način rešiti sjiornih vprašanj med osiščnimi državami z ene strani ter Anglijo, Francijo in Poljsko z druge strani, ako pride do sklenitve pakta med Francijo, Anglijo in Sovjetsko Rusijo. »New Chro-nicle« poroča, da bo Sveta slolica jioslala svojo novo spomenico tudi Zedinjenim državam in latinskim državam Amerike ler Belgiji.
nem oddelku ni vode, potem pa zaradi str..ega pritiska vode ni mogla vrat spet zapreti. Potapljači so imeli pri reševanju opravka s strašnimi težkočami, ker so se morali boriti z močnimi morskimi tokovi, tako da so kljub lastni teži ležali v vodoravni legi. Eden izmed rešencev je izjavil, da ne bi mogel v podmornici ostali živ šc pol ure. Ravnatelj ladjedelnice Johnson je izjavil, da je ministrstvo za vojno mornarico vse ukrenilo, da bi rešilo posadko.
Grški prestolonaslednik v Romuniji
Atene, 5. junija. AA. DNB. Grški prestolonaslednik Pavel se je danes opoldne odpeljal v Bukarešto.
Sofija. 5. junija, m. Na sofijsko letališče je priletel grški prestolonaslednik Pavle. i'o krajšem pristanku je nadaljeval potovanje v Bukarešto, kjer bo zastopal Grčijo pri slavnostih oh priliki povratka sedanjega kralja iz inozemstva v Romuni1.;© in pri njegovem zasedanju romunskega prestola.
Nemški prijem v Boliviji
Neiri/ork, 5. junija, b. »Newyork Times« poroča iz Buenos Airesa, da je nemška vlada dobila od Bolivije izključno pravico, da sme na reki Mamore, ki se izliva v Atnazonko, zgraditi letalsko oporišče, ki bo na razpolago izključno nemškim letalskim silam. Nemška vlada se je obvezala, da bo kot protiuslugo za lo dovoljenje oskrbela Bolivijo z orožjem in niunicijo.
V kinu zgorelo 52 ljudi
Mexico, 5. junija. AA. Havas: V kinu »Obre-ro« v vasi Zakatepek v državi Morelos je nastal požar. Računa se, da je našlo pri tem smrt najmanj 52 ljudi, čez slo ljudi pa je bilo ranjenih. V trenutku, ko jc nastal požar jo bila dvorana kina »Obrero« v vasi Zakatepek polna občinstva. Ogenj se je hitro razširil, ker je bilo poslopje zgrajeno iz lahko gorljivega materiala. Med občinstvom je nastala panika, tako da je bilo veliko ljudi pohojenih. Ogeni se je razširil ludi na sosednje hiše. Policija, gasilci in vojska 6e obup-
Budlmpcšta, 5. junija. AA. MTI: Notranje ministrstvo ie ustavilo glasilo organizacije Strelskih križev, ker je kršilo določila tiskov, zakona.
Edina pot
Zanimivo je, kako Amerika, ki smo jo imeli dozdaj za deželo, v kateri se je materia-lizem najbolj razpasel, reagira na mednarodne politične dogodke, ki so razmajali svet v njegovih temeljih. Dočim si evropske velesile tako imenovanega demokratičnega bloka prizadevajo, da branijo svojo posest z oboroževanjem do zob, pa opažamo v Ameriki, kako tam razmišljajo tudi o notranjem preporodu, ki naj bi zbudil in okrepil pravo demokracijo ter jo rešil propadanja od znotraj. Svetovnim nazorom in novim silam, ki so se dvignile proti dozdaj gospodujočim, je treba postaviti nasproti novega človeka in družbo. Zakaj krvava razprava težko da bo rešila stari svet; raj-t ši bo pospešila splošni razkroj.
Slišali smo že več izjav vodilnih ameriških državnikov, iz katerih jasno zveni prepričanje, da je ves kulturni svet zašel v zagato, iz katere se more rešiti samo po nravstvenem preporodu. Najbolj je zadela bistvo vprašanje poslanica 800 kanadskih županov, katero so izdali ob priliki obiska angleškega kralja in kraljice. Poslanica se začenja z besedami, ki jih je nekoč izrekel lord Baldwin: »Česar danes najbolj nujno potrebujemo, je program za nravstveno in duhovno oborožitev, ki gradi na tem, kar ljudi združuje, ne pa na tem, kar jih ločuje«. Potem nadaljujejo župani: »Ta program bi imel za poslcdico popolno iz-premembo našega državljanskega življenja. Nravstvena oborožitev pomeni brezkompromisno sprejetje krščanskih načel v vsakdanjem osebnem in družinskem, predvsem pa v političnem življenju.«
V Angliji je začel organizirano delo za nravstveno obnovo znani mednarodni teniški mojster Bunny Austin, kar je vsekakor zelo značilno. Sloveči športnik, ki je izdal knjigo, v kateri kaže, kako bi se moglo ponravstviti javno življenje po osebni preusmeritvi človeka v tovarni, v tisku, v športu, v parlamentu itd., je 14. maja tega leta imel v newyorškem Ma-dison Square Gardenu shod, na katerem se je zbralo 20.000 ljudi, v predsedstvu pa so bili mati predsednika Roosevelta, bivši katoliški guverner Newyorka Smith, znani veletovarnar Henry Ford in vrhovni državni pravdnik USA Murphy, ki je katolik. Govorili so najodličnejši politični in kulturni delavci in poslušal jih je po radiu ves anglosaški svet. Bivši angleški minister lord Salisbury je izvajal, kako dozdaj nobeno sredstvo ni moglo zadržati očividnega propadanja sodobne kulturne družbe in da nam ne ostane ničesar drugega, kakor da se vrnemo čeloma in brezpogojno k veri. Parlamentarni dopisnik »Timesa« je dejal, da jc pot k rešitvi očitna in da o njej sploh ni debate — samo odkritosrčnosti in poguma je treba, da jo začnemo hoditi. To je pot, po kateri je hodil Kristus. Shodu so poslali brzojavne pozdrave in pobude med drugimi londonski župan, predsednik angleških strokovnih zvez in velevpHvna lady Elvvhistone, sestra angleške kraljice. Rudarji južnega Walesa so pisali: »Delavci Walesa stojijo v strnjenih vrstah za vami v borbi za trajni mir po nravstveni obnovi vseh narodov.« Član angleškega parlamenta sir Ravvson pa v svojem pismu med drugim pravi: »Le moralna obnova more poživiti demokracijo in ji vdihniti ustvarjajočega duha, ki ji more edini prinesti zmago. Demokracija mora postati krščanska, ali pa je ni. Le taka demokracija bo narode povzdignila, da bodo zasledovali pravi ideal človečanstva.«
Res — pot je jasna, kdo jo bo začel hoditi?
GjotpCfdaMtvjo
1 milijon dinarjev za velesejem
Predsednik vlade g. Cvetkovič na velesejmu. — Podpora kr. vlade
za zgradbo paviljonov
V	nedeljo je bil na velesejmu izredno velik obisk. Številni obiskovalci so lili kot reka skozi paviljone, kjer je bila povsod velika gneča. Zlasti popoldne je bilo veliko obiskovalcev. Opaža so, da prihajajo že mnogi obiskovalci izven Slovenije, pa tudi že iz inozemstva. Tudi v kupčijskem oziru se obeta dobro za letošnjo prireditev.
Preds. vlade g. Cvelkovii na velesejmu.
V	nedeljo dopoldne je prispel v Ljubljano predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič. Takoj po prihodu v Ljubljano se je podal v spremstvu trgovinskega ministra g. Tomiča ter bana dr. Marka Natlačena na velesejem ter si ga podrobno ogledal. Visoki gost si je natančno ogledal velesejem, o katerega ureditvi se je pohvalno izrazil; v nedeljo je naročil na velesejmu pri tvrdki »Plamene. prejšnji železarski in železoobrtni zadrugi v Kropi devet lestencev in več svečnikov, ki so umetni na roko kovani izdelki.
G. predsednik vlade Je ob obisku velesejma potrdil tudi vest, da bo kr. vlada izplačala ljubljanskemu velesejmu vsoto 1 milijon din kot prvi prispevek kr. vlade za novogradjo razstavnih prostorov in ureditev sejmišča. To gesto predsednika kr. vlade je vsa slovenska javnost z zadovoljstvom
pozdravila, ker bo slovenska prestolnica s tem mnogo pridobila ne samo za velesejmske prireditve, ampak tudi za druge, ker bo dobila veliko razstavno dvorano, ki bo lahko služila tudi v druge namene.
Tudi v ponedeljek j e predsednik vlade ponovno obiskal velesejem.
Hvalevredno je, da šolska vodstva v vedno večji meri porabljajo čas spomladanskega velesejma za prirejanje šolskih izletov na velesejem. Danes so prišli učenci in učenke številnih slovenskih šol, od ljudske po do raznih srednjih šol na razstavo. Tudi naša vojska je spoznala vzgojni pomen ljubljanskega velesejma in tako vidimo vsak dan na velesejmu čete vojakov, ki si z največjim zanimanjem ogledujejo velesejem.
Veliko zanimanje.
Za razstavljene predmete na velesejmu je veliko zanimanje in množe se poročila o zaključkih trgovskega značaja. Zlasti se zanima naše občinstvo za pohištvo, kajti pohištvena obrt je prinesla na razstavo zopet svoje nove lepe izdelke. Interes je nadalje za razne stroje, za kovinske izdelke, za kovinotisknrstvo, avtomobile, kjer pred-njačijo nemški proizvodi.
Vinarski kongres in razstava v Šmarju pri Jelšah
Celje, dne 5. junija.
V	Šmarje pri Jelšah so prihiteli v soboto in v nedeljo iz vseh krajev Slovenije slovenski vinogradniki na občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo, obenem pa tudi na vinarsko razstavo in kongres. Šmar-čani so se prav izkazali -n kar najdostojnejše pozdravili zborovalce. V trgu so postavili slavoloka z lepimi napisi, pripravljalni odbor za vinarski kongres s predsednikom g. županom Turkom na čelu pa je priredil z vinarskimi podružnicami iz fmarskega okraja lepo vinarsko razstavo v Katoliškem domu.
Občni zbor,
V	soboto zvečer je bil v dvorani hotela Habjan 13. redni občni zbor Vinarskega društva. Vodil ga je predsednik Ivan Šerbinek iz Svečine pri Mariboru. Po pozdravu zastopnika g. bana načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Podgornika, okrajnega načelnika g. dr. Kartina Hcrberta, narodnega poslanca g. dr. Ogrizka Antona, referenta za vinarstvo na banski upravi svetnika g. Kureta Vladimirja, zastopnika Kmečke zveze ravn. g. Munde iz Ormoža, ravnatelja Kmetijske šole iz Sv. Jurja g. inž. Laha, župana g. Turka Ivana iz Šmarja, kletarski nadzornikov gg. Vojske in Zupančiča, številnih kmetijskih referentov iz vseh okrajev Slovenije in vinogradnikov, spomnil jc na velikega vinogradnika g. Gombača, kateremu so navzoči zaklicali v počastitev njegovega spomina trikratni »Slava!« Nato je zborovalce pozdravil šmarski župan g. Turk in izrekel željo, da bi to zborovanje in ta kongres, ki je prvi v Šmarju, rodil obilne sadove v dobrobit slovenskega vinogradništva. V imenu šmar-
skega okraja je pozdravil slovenske vinogradnike okr. načelnik g. dr. Kaitin Herbert. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Konrad Pečovnik iz Maribora.
poročilo ie podal g. ivonraa recovniK iz mariDora. Blagainiško poročilo izkazuje 53.496 din dohodkov in 34.000 din izdatkov. Društvo je preiclo 26.000 din podpore, od teh ie pričevala kr. banska uprava 20,000 dinarjev. Društveno premoženie znaša 18.000 din gotovine, skupno premoženje z vrednostjo inoventarja pa je 28.000 din.
Kletarski nadzornik g. Vojsk iz Maribora je predlagal vsemu odboru absolutorij s pohvalo, kar so navdušeno sprejeli. Prihodnji občni zbor in vinarski kongres bo na severni meji v Sp. Lendavi. Proračun za bodoče leto predvideva 65.000 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Po 10 minutnem odmoru so bile volitve novega odbora. Predlagana je bila samo ena lista, tako da je bil nov odbor soglasno izvoljen. Predsednik Ivan Šerbinek, banski svetnik, Vrtiče: prvi podpredsednik Zupanič Lojze, Jarenina; drugi podpredsednik g. Janžekovič Lojze, Osluševci; tretji podpredsednik Kerin Franc, posestnik, Sv. Križ pri Kostanjevici; tajnik in blagajnik Novak Josip, okrajni kmetijski referent
iz Maribora; v odbor; Ignac Lipovec in Jože Bratuša iz Ljutomera, ravn. Munda Martin iz Ormoža, Franc Brulc iz Stopič, Ivan Žerdin iz Dolenje Lendave, Franc Prelog iz Sv. Marjete na Dravskem polju, Franc Novak
iz Kapele, Anton Bajuk iz Metlike. Lojze Zorenč iz Sv. Petra pod Sv. gorami, Ivan Strašek iz Svečine, Šega Anton iz Ptuja, Zabavnik Josip iz Maribora. Za preglednika računov sta bila izvoljena Vojsk Franjo, kletarski nadzornik iz Maribora in upravitelj Šmarčan Janko iz Jarenine.
Pri slučajnostih se je razvila zelo živahna debata o viničarskemu redu, ki je trajala do 11, ponoči.
Vinarska razstava.
Vinarski kongres v Šmarju pa je povzdignila tudi krasna vinarska razstava v Katoliškem domu. Na tej razstavi so razstavili svoja vina člani vinarskih podružnic iz Šentpetra pod Sv. gorami, iz okoliša Škofje in Babne gore, iz Šmarja, Pilštanja in Tinskega, Roginskih goric, od Sv. Eme, Rogaške Slatine in drugod. Razstavljenih je bilo okrog 1000 steklenic najboljših vin 126 vinogradnikov. Razstavo je odprl šmarski župan gosp. Turk, udeležili pa so se je številni odličniki, ki smo jih že navedli, prišli pa so tudi drugi. Po otvoritvi razstave se jc pričelo pokušanje vin. Prišlo je mnogo obiskovalcev, ki so okusili dobro kapljico in jo na vso jnoč hvalili.
Vinarski kongres.
Ob 10 se je začel v dvorani restavracije Habjan 11. vinarski kongres. Predsednik g. Šerbinek je predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kmetijskemu ministru in banu g. dr. Natlačenu, kar so v6i zborovalci z navdušenjem pozdravili. V imenu g. bana je pozdravil kongres načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Podgornik in izrekel željo, da bi ta kongres doprinesel obilo uspeha za napredek našega vinogradništva in bi bil nekak mejnik dobe 40 let, ko se bodo naši vinogradi obnovili. Ravnatelj Priol je pozdravil zborovalce v imenu vrtnarskega in sadjarskega društva, vinarski in vrtnarske šole, ravn. g. Munda pa je pozdravil kongres v imenu Kmečke zveze. Sledili so referati, ki so jih imeli kmetijski svetnik g. Kuret, ravn. g. Munda, in kletarski nadzornik Vojsk. Na kongresu je bila soglasno sprejeta resolucija.
Pri slučajnostih so se oglasili številni vinogradniki in pričeli z debato o raznih perečih gospodarskih vprašanjih, Poslanec g. dr. Ogrizek je na kongresu govoril o zadružništvu, kmetijskem kreditu, nepravilnem ustroju ljudske šole itd. Zlasti je bilo poudarjeno, da naj kupujejo slovenski gostilničarji le slovensko vino.
Kongres se je zaključil ob pol 1 popoldne, nakar so zborovalci priredili izlete na Tinsko, v Rogaško Slatino in Sv. Jurij.
Trboveljska premogokopna družba
Iz poslovnega poročila TPD za 1938, podanega na občnem zboru delničarjem, posnemamo naslednje:
Itazinere na premogovnem trgu so se lani izboljšale in je družba lahko lo izkoristila s svojimi modernimi proizvajalnimi sredstvi, Z.fradi novih železniških prog je računali tudi z večjimi potrebami drž. žel., ki so najvažnejši odjemalec družbe. Oddaja industrijskih vrst premoga je pri zlioljšanih cenah bila povoljna. Tudi prodaje za domačo kurjavo so napredovale. Oddaja cementa kaže ponovno izboljšanje, vendar bi bila lahko še večja, če ne bi potrošnja tega modernega gradbenega materiala bila ov;rana po pretirani trošarini. Gradbena delavnost bi zelo oživela, če bi se izvedlo primerno olajšanje tega bremena.
Nove investicije na družbenih rudnikih so šle večinoma za otvoritvijo novih odkopnih polj kot nadomestila za ležišča, ki bodo v doglednem času izčrpana. Služijo pa tudi povečanju celotne produkcijske kapacitete.
Povečanje cementarne je zelo napredovalo. Postavljeni so tuli že silosi. Nova rotacijska peč bo začela obratovati v jeseni.
Poslovno poročilo omenja tudi, da jo družba sklenila z K DE pogodbo za odvzem toka za daljšo dobo. gre predvsem za razpoložljive presežke.
Produkcija premoga je narasla v lanskem letu od 1,106.000 na l,424.tX>6 ton, vendar šo ne dosega največje proizvodnje leta 1929, ki je znašala 1.958.000 ton. Tudi prodaja premotrn je lani narasla od 1,189.000 na 1,417.000 ton. Zaloge so bile ob koncu lela neznalne. Produkcija cementa ie narasla od 07.000 na 74 000 ton. prodaja od «7.000 na 74.000 ton, nadalje je znašala lani produkcija
apna 19.650 (1937 20.G00) ton, oddaja pa 19.160 (21.300) ton.
Skupno so znašale lani investicije 33.14 milijonov din (vključno prvi obrok za povečanje ce-mentarne), dočim so znašale lela 1937 25.4, 1936
15.2	in 1935 7.15 milij. din. Odpisi so znašali lani
17.3	(1937 16.46, 1936 15.26 in 1935 14.7) milijonov dinarjev.
Sama bilanca kaže, da je skupna vsota narasla od 343.6 na 362.2 milij. din pri glavnici 200 milij. din in rezervah 80.15 (78.0) milij. din. To povečanje je v glavnem pripisovati povišanju upnikov od 33.76 na 44.9 milij. din, zaradi prehodnih rezerviranj zneskov za razne davke in zaradi začasne naložbe razpoložljivih sredstev Uradniškega pokojninskega sklada pri družbi.
Investicije družbe so lani narasle od 151.5 na 165.45 milij. din. v glavnem pri cementarni od 12.86 na 24.25 in pri rudniških napravah od 31.45 na 39.56 milij. din. Zaradi odpisov so druge investicije bile na koncu lanskega leta nižje kot leta 1937. Zaloge so nekoliko narasle od 17.94 na 22.0 milij. din, in sirer predvsem zaloge raznega obrtnega materiala, dočim so premogovne zaloge izkazane le s 0.2 (0.04) in zaloge cementa s 0.97 (1.5) milij. din.
Tudi dolžniki so se lani zvišali od 107.9 na 109.2 milij. din, dočim so druge postavke ostale v glavnem neizpremenjene. Gotovina je znašala 2.0 (2.5), efekti pa 2.2 (2.3) milij. din.
Iz računa zgub in dohička je razvidno, da je donos narastel od 07.4 na 77.57 milij. din (brez prenosa 1.9. oziroma 1.7 milij. din). Na drugi strani pa so se zvišali tudi stroški družbe, zlasti za davke od 11.9 nn 16.2 in za socialno skrbstvo od 10.8 na 12.1 milij. din. Zmanjšani so odpisi i dubioz od 1.1 na 0.1 milij. din. O odpisih nepre-I niičnin smo že poročali zgoraj.
I l-J M ■ Hll -- UMI ■■■ II
rci.^ '"v ožizti
x Luui I PREDSTAVE ob IG,J9,2fh
Premiera!
Kriminalni avanturistični film o luUlnrloznem finau-
cirju velikih drJav
Zeleni cesar
GUSTAV DIESSL (« dvojni vlogi) Cirola HBhn In Rana Daltgan
i
Kino Sloga tel. 27-30	Danes premiera I
Režija: Kari Heinz Martin £Arn. milnAlKtiilf« Woir Albach Rcttv. Fricdl Glasba: Kobert Stoli	tininj] mm]Q|l(iri|(l Czepa. llans Tli,mig in
Produk.: Cine Central. Wien	^ imil|WHWinM ^	^
Vesela filmska zgodba, polna glasbe in vedrega humorja!
Tudi čisti dobiček družbe je narastel od 20.2 na 24.06, s prenosom vred pa od 21.9 na 26.0 milij. din, vendar pa še zaostaja za onim v dobrih letih. Za primer navajamo, da je znašal čisti dobiček družbe s prenosom vred leta 1929 45.54 milij. din in je tedaj družba delila 17.5% dividende, dočim znaša dividenda za 1938 10% (odhiti pa je treba še dividendni davek, tako da znaša čisti donos dividende samo 9%), za leto 1937 je znašala divid. 8%, 1936 pa 6.5% brutto.
V upravni odbor so bili ponovno izvoljeni gg. Claude Aulaugnon, dr. Ivo Benkovič, Raymand Deltel, Fernand Grcnard, inž. A. Klinar, Jacques May, Adolf Miinch, Rikard Skubec in Vasilij Niko-lajevič Strandtmann.
Obvestilo delničarjem Trboveljske premogo-
kopne družbe.
Trboveljska premogokopna družba je imela dne 5. junija 1939 pod predsedstvom gosp. Andrč L u q u e t a svoj redni občni zbor.
Odobreni so bili zaključni računi poslovnega leta 1938 in je sklenjeno izplačilo 10% dividende (proti 8% prejšnje leto) t. j. 20 din za delnico. Kupon št. 26 6e bu vnovčil od 6. junija 1939 dalje po odbitku davka na dividende pri družbeni blagajni v Ljubljani in pri ekspoziturah družbe v Belgradu in Zagrebu,
Stanje Narodne banke
Po provizoričnih podatkih je bilo dne 31. maja stanje Narodne banke naslednje (v oklepajih razlika v primeri z 22. majem 1939);
Aktiva; podlaga 1.907.4 (+ 0.3), devize izven podlage 524.5 (+46.3), kovani denar 397.1 (—12.4), posojila 1.835.1 posojila 1.835.1 ( + 16.0), razna aktiva 2.105.7 (+10.6).
Pasiva; obtok bankovcev 7.297.3 (+185.1), obveznosti po vidu 1.623.7 (—117.1), razna pasiva 257.6 (—5.5).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.921.3 (+ 68.0), skupna podlaga s premijo 2.464.9 (+ 0.4), od tega samo zlato v blagajnah s premijo 2.451.0 (+ 0.4), skupno kritje 27.62 (prejšnji izkaz 27.83%),
od tega samo z zlatom v blagajnah 27.47 (27.68%). *
Pogajanja z Nemčijo. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati zaključka pogajanj z Nemčijo ta teden. Pomočnik trgovinskega ministra g. dr. Sava Obradovič 6e je te dni vrnil v Belgrad radi prevzema poslov svojega resorja.
Intervencija Narodne banke v češkem zasebnem kliringu. Da ne bi špekulacija preveč izkoristila nihanj češke krone v zasebnem kliringu, je Narodna banka začela intefvenirati na borzah in drži tečaj na 146.
Želczopromctno d. d., Zagreb, podružnica Bistrica pri Limbušu. V trgovinski register je bila vpisana podružnica Zefezoprometne d. d.,' Zagreb v Bitrici pri Limbušu. Prokurist družbe v Bistrici je g. Viklor Meixner.
Likvidaciji. Gospodarska zadruga v HoSah, r. z. z o. z., Gospodarska in živinorejska aelekcij-ska zadruga v Marilioru, r. z. z o. z.
Odprave konkurzov. Butinar Josip Stavb, in galant. klepar v Ljubljani (ni kritja za stroške postopanja), Strliič in drug v Dobračevem pri Zireh (vsa masa razdeljena) in zapuščina po pok Mayer Ivani, učiteljici v pok. v Stožicah (pritrdili vsi upniki).
Vpisi novih delniških družb. V trgovinski_ register so bile vpisane naslednje delniške družbe: Balkanska štampa v Belgradu, glavnica 1 milij. din. člani upravnega sveta: Živojni Nešič, dr. Ste-van Popovič, Indjdč Miodrag, dr. Bojanič Ante, dr; Tartaglia Emer, dr. Tomičič Juraj, Magovčevič Diika, Joško Krošelj (vsi iz Belgrada), Avsenik Ivan in dr. Vinko Vrhunec (Ljubljana) in dr. Marko Bauer Zagreb. — Nebojša, Belgrad, glavnica 5 milij. din proizvodnja gumijev proizvodov^ Člani uprave so: Toma Maksimovič (Borovo), Boža Lu-kovič (Valjevo), Dragotin Priče (Belgrad), Aca Pavlovič (Belgrhd), Dragotin Popovič (Belgrad), nadzorstvo tvorijo Milan Mih. Stefanovič (Belgrad), Marko Jakovljevič (Brčko) in Milivoje K. Tadič (Belgrad). — Cerealeksport, Belgrad, glavnica 1.1 milij. din, člani upravnega odbora: Zal Georg, Gernan Friderik in From Alfred, nadzorstvo: dr. Oton Frangeš, Viljem Meš in V. Hans Moser.
lzprcmem.be v upravi delniških družb. Pri tvrdki Carbonum, d. d. v Zagrebu je bil izbrisan član uprave g. ing. Slavoj Novak, vpisani pa Marcel Srkulj, ing. Pavle Miletič, baron Anion Ruka-vina, dr. Gregarič Danilo, ing. Pavle Hristič, ing. Franc Diimke. — Pri tvrdki Konzum, d. d. za blagovni promet v Zagrebu sta bila izbrisana člana uprave gg. Milan Kasti in Šandor Sclineller, vpisani pa dr. Fedor Vukovič, Metel Jankovič Mažuranič in Zdenko Curčič. — Helios, industrijska in trgovska d. d., Zagreb: izbrisana sta bila člana upravo Vladimir Zemljička iz Žirovnice in Helena Frolich, vpisani pa dr. Aleksander Aranicky, dr. Franjo Dejak in ing Zvnnimir Martič. — Pri tekstilnih tvoruirali Bratje Holzner je bil izbrisan Oto Holzner, vpisan pa kot član uprave dr. Dragotin Katušič. — Pri Hincka Franska sinovi, d. d. Zagreb, je bil izbrisan član ravnateljstva Walter Franck, vpisani pa dr. Branko Krnic, Metod Benda in Fric Bon.
Opravičilo valut pri izvozu. Finančni minister je izdal odlok, po katerem lahko domači izvozniki opravičijo svoje obveznosti pri pooblaščenih denarnih zavodih po rednih izvozniških potrdilih eventuelno z vnesenimi manjšimi zneski na račun odgovarjajoče vrednosti od zneska, na katerega se glasijo prvotno izdane pismene obveznosti, v kolikor ta razlika ne prekaša 100 din za blago izvoženo v neklirinške države, odnosno 500 din za blago, izvoženo v klirinške države.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do (5. junija ponudbe za dobavo 400 kom. ročnih. 4 sojnih svetilk.
Dravska delavnica Ljubljana sprejema do 12. junija ponudbe za dobavo bukovih in smrekovih deska ter jesenovih desk (talpi).
Zella po veini mladosti Ki?° H"1,0"
Huguette Duflot.Jein Pierre Aumont
(Maman Coiinri)
Telefon 27-21
Predslave ub 16., 19., 21. uri
Borze
Dne 5. junija.
Denar Angleški funt 258
Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal tečaj nemških čekov neizpreinenjen.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,371.3T>4 dinarjev, vBelgradu 5,000.000 dinarjev. V efektih je bilo prometa v Bolgradu 1.5 milij. dinarjev.
Ljubljana — Uradni točaji:
London 1 funt....... 205.67 - 208.87
fariz 100 frankov......110.12— 118.42
Newyork 100 dolarjev .... 4373.00—4433.00 /eneva 100 frankov ...„■, 995.00—1005.00
Milan—Trst 100 lir..... 231.45- 234.55
Amsterdam 100 gold. . . , . 2340.00—2384.00 herlin 100 mark .,..,. 1700.12—17&3.88 Bruselj 100 belg.	747.50— 759.50
Zasebni klirings Ljubljana:
Berlin 1 marka.......13.80- 13.90
t raga 1 krona .,,,,,,, 146.30-148.70 Zagreb:
Solun 1 drahma.......31.15— 3)1.85
Praga 1 krona , . ......145.91—148.31
Belgrad:
Solun 1 drahma ,.,,,,, 30.65- 31.35 Praga 1 krona	144.90-147.30
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt . . . , , 25«.40— 259.60 lariz 100 frankov . , , , , 144.82— 147.12 Ne\vyork 100 dolarjev , . , , 5455.88—5515 88 Ženeva 100 frankov . , , , , 1239.72—1249.72 Amsterdam 100 gold. « . , , 2924.76—2962.76
Bruselj 100 belg...... 931.89- 943.89
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.74, London20.75, Newyork 443.-, Bruselj 75.45, Milan 23.30, Amsterdam 236.-, Berlin 177.75, Stockholm 100.85, Oslo 104.25, Kopenhagen 92.65, Praga 15.125, Varšava 83.75, Budimpešta 87.—, Atene 3.90 Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.145, Bue-nos-Aires 102.50, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji
Vojna škoda:
v Ljubljani 466.50—46.950 v Zagrebu 463 —467 v Belgradu 464.75—466
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—102, agrarji 00.50—01.50, vojna škoda promptna 400.50—409.50, begluške obveznice 89—90, dalm. agrarji 87—88, 87o Blerovo posojilo 101—102, 7% Blerovo posojilo 93—94 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab'. posojilo 99-101. — Delnice: Narodna banka 7400— 7500, Trboveljska 185-190.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.o0 denar, agrarji 00 denar, vojna škoda pr. 463—407 (407), begluške obveznice 88.50—90, dalmatinski agrarji 80.50 denar, 4% severni agrarji 60 denar, 6% šumsken obve. 84 denar 8% Blerovo posojilo 101—102.50, 7% Blerovo posojilo 93.70—95 (94), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 212 denar, Trboveljska 192.50 denar, Guttmann 50 blago, Sladk. tov. Osijek 75 denar, Osj. livarna 160 denar, Isis 25 denar, Jadr. plovba '300—315.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 60.75 denar, vovjna škoda promptna 461.75—466 (404 25) za koneejunija 464.25-464.50 (464), begluške obvezne 89-89.25 (89.25, 89), dalm. agrarji 87-87.25 (87), 4% severni agrarji 60.75 blago. 6% šumske ^njce 84-2^-84.75 (84.50), 7% Blerovo pos. 93-93.50 (93.25, 93). - Delnice: Priv. agrarna banka 211—213 (drobni komadi).
Žitni trg
(r„ S1"1- Pšenica: bač. 152-154, srem. lo2-154, slav. 153-155, ban. 149—152. — Ko-^V a. L baC- 107—108, bač. pariteta Indjija, Vršac 107—108. — Moka: bač. ban. 235—245, 210— 22o, 195-205, 175-185, 150-155, Štev. 7% in 8 neizprem., srem. slav. 230—240, 210—220, 190— 200, 180-190, 165—175, štev. 7% in 8 neizprem. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celju dne 1. junija t. 1. Voli 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 5 din, 3. vrste 4—4.50; telice 1. vrste 5, 2. vrste 4.o0, 3. vrste 4; krave 1. vrste 4, 2. vrste 3, 3. vrste 2.50; teleta 1. vrste 6, 2. vrste 5; prašiči špeharji 8—9, pršutarji 7—8 din za kilogram žive teze. — Goveje meso 1. vrste, prednji del 10 din, zadnji del 12, goveje meso 2. vrste, prednji del 8 din, zadnji del 10; svinjina 15—17, slanina 16, svinjska mast 17.50—14, med 18, goveje surove kože 8—10, telečje 10—12, svinjske 6 din za kilogram. — Pšenica 195, ječmen 190, rž 185 oves 19.), koruza 135, fižol 250-300, krompir 100, Seno «•>—70, slama 45, pšenična moka 250—300, koruzna moka 200 in ajdova moka 400 din za 100 kilogramov. — Mleko 1.75—2 din za liter, surovo maslo 24—36 din za kilogram, bukova drva 100 dinarjev za kub. meter, mehka drva 70 din za kob meter in jajca 0.70 din za komad.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Litiji dne 1. junija t. 1. Voli 1. vrste 5 din, 2. vrste 4.50, 3. vrste 4; telice 1. vrste 5 din, 2. vrste 4.50, 3. vrste 4; krave 1. vrste 4 din, 2. vrste 3, 3. vrste 2 din; teleta 1. vrste 8 din, 2. vrste 7; prašiči špeharji 6 din. pršutarji 7 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste, prednji del 12 din, zadnji del 14, goveje meso 2. vrsle 12 din. goveje meso 3. vrste 10 din; svinjina 16, slanina 17, svinjska mast 18, čisti med 20 din za kilogram. — Pšenica 250, ječmen 200. koruza 150, fižol 225. krompir 75, pšenična moka do 350, koruzna moka 256 din, ajdova moka 450 din za 100 kg.
Prvi tabor Zveze združenih delavcev
Lepa slovesnost v cerkvi, velik sprevod in veličastno zborovanje v „Unionu", na katerem sta govorila predsednik vlade in dr. Korošec
Slovenski delavec je v polni meri pokazal stanovsko in narodno zavednost
Ljubljana, 4. junija.
V nedeljo je Zveza združenih delavcev, med sloveskim delavstvom najmlajša organizacija, priredila v Ljubljani svoj prvi tabor, ki pa je pokazal vso njeno organizatorižno in številčno moč, pokazal pa je obenem tudi, kakšna načela prevevajo to organizacijo. V Ljubljni no se zbrale velike množice delavstva iz vseh krajev, kamor je že segel glas ZZD, prišli pa so tudi gostje iz Zagreba, Belgrada in ostalih krajev po našem jugu. Številno je bilo zastopano tudi vodstvo »Jugorasa«, s katerim je ZZD v najbolj prijateljskem razmerju in z njim složno sodeluje pri organiziranju jugoslovanskega delavstva na nacionalnih osnovah.
Sprejem predsednika vlade na kolodvoru
Že zgodaj zjutraj so se pojavile na ljubljanskih ulicah skupine delavcev in delavk. Reditelji so jih razvrščali v prvi sprevod, ki je kmalu po 7 zjutraj krenil proti kolodvoru, ker je bil za 7.40 napovedan prihod predsednika vlade. Že davno pred napovedano uro pa so množice skoraj popolnoma napolnile prostor pred kolodvorom, zlasti pa peron. Slavnostno razpoloženje sta poživljali dve godbi, jeseniška in tržiška. Nekaj minut pred napovedanim vlakom je privozil v postajo posebni vlak, s katerim so se pripeljali delavci in delavke z Gorenjske. Bilo jih je kakih 800 do 000. Vsa množica na kolodvoru jih je pozdravljala v takem ognju, kot ga more izraziti le delavsko tovarištvo. Velike pozornosti in simpatičnih pozdravov je bila deležna tudi skupina trboveljskih rudarjev, ki so prišli na tabor s svojo zastavo v značilnih rudarskih uniformah.
Medtem je prišel na kolodvor tudi predsednik senata dr. Korošec, kar je dalo povod novemu navdušenju. Dr. Korošec je šel od skupine do skupine in se pogovarjal z delavci, vsaka pa ga je sprejela prav prisrčno in ga pozdravljala kot moža, ki je voditelj in zastopnik slovenskega naroda — torej tudi z narodno celoto enako čutečega delavstva. Hkrati z dr. Korošcem je prišel na kolodvor tudi trgovinski minister T o m i č, ki je bil prav tako deležen veselih pozdravov. Predsednika vlade so na kolodvoru še pričakovali podpredsednik narodne skupščine Alojzij M i h e I-eiž, ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič, policijski ravnatelj dr. H a c i n. oba ljubljanska poslanca M a s i č in dr. Adolf Golia, celjski župan dr. Voršič in še več drugih od-ličnikov, zlasti pa zastopnikov ZZD.
Ko je na postajo privozil vlak, s katerim se je pripeljal predsednik vlade in njegovo spremstvo, je godba udarila slovesno koračnico, množica pa je zaorila v navdušenih pozdravih. Iz vlaka so stopili predsednik vlade, ustanovitelj in vodja »Jugorasa« Dragiša Cvetkovič, za njim gradbeni minister dr. Miha Krek. dalje podravnatelj Presbiroja g. Boško Bogdanovi*, ravnatelj Avale Djordje Perič, tajnik predsednika vlade g. Na-stasijevič. Ko se je predsednik vlade prijazno pozdravil z vsemi navzočimi, zlasti z dr. Korošcem in ministrom Tomičem, so stopila predenj dekleta v narodnih nošah in mu izročila lep šopek, predsednik ZZD g. P r e ž e I j pa ga je nagovoril s kratkim nagovorom, v katerem ga je sredi slovenskega delavstva prisrčno pozdravil, mu želel prijetno bivanje v beli Ljubljani in ga naprosil, da s svojo navzočnostjo počasti prvi tabor ZZD.
Slovensko delavstvo pred oltarjem sv. Jožefa
Polagoma je sprevod napolnil vso cerkev, pa so še vedno prihajale nove množice. Cerkev, ki je največja v Ljubljani, je bila prav od prostora pred oltarjem, kjer so v lepi vrsti stale zastave, pa do zadnjega kotička pod kororn nabito polna, veliko pa jih je še stalo po veži in pred oltarjem, kjer so v lepi vrsfi stale zastave, pa do zadnjega kotička pod korom nabilo polna, veliko pa jih je še stalo po veži in pred cerkvijo. Pogled na lo množico, samih delavnih ljudi, ki jim obraz in roke pričajo o njihovem delu, je bil naravnost ganljiv. Sv. mašo je daroval univ. prol. dr. Snoj, ki je imel na zbrano verno množico tudi lep nagovor. Med sveto mašo je vsa cerkev odmevala naših znanih nabožnih pesmi, ki jih je večtisoč-glava množica v pobožnem navdušenju prepevala drugo za drugo. Ljudsko petje je mojstrsko vodil pevovodja g. Puš. Ko je po vsej cerkvi zaorila himna »Povsod Boga«, se je spredaj nagnilo 11 novih praporov, duhovnik v slavnostnem ornatu in ob asistenci je stopil pred nje in jih blagoslovil — 10 odsekov in glavni odbor so dobili nove zastave 1 Ves čas je množica pela himno krščanskih
narodov in pobožno prisostvovala blagoslovitvi I
svojih znamenj.
Po sv. maši se je začel razvrščati sprevod, ki je šel po Poljanski cesti in Stritarjevi ulici na Miklošičevo cesto, od koder je množica v strnjeni reki valovila v dvorano »Uniona«, ki jo je kmalu napolnila.
Rudarji, usnjarji, kovinarji, poljski delavci v veličastnem delavskemu sprevodu po Ljubljani
Na čelu sprevoda so stasiti delavci nosili nove prapore odsekov in glavnega odbora, za njimi so korakali fanfaristi KID iz Jesenic, za njimi pa glavni odbor ZZD. Nato se je razvrstil kaj pisan in vedno živ sprevod, v katerem so menjali skupine delavcev, za skupino iz enega kraja so prišli delavci iz drugega kraja, pred vsako skupino so fantje nosili napise in simbole svojega dela. Veliko med njimi jih je bilo v narodnih nošah, drugi spet v svojih delovnih oblekah, trboveljski rudarji pa so nastopili v svojih prastarih uniformah. Množica, ki se je med tem nabrala po ulicah, je pozorno opazovala to živo reko slovenskih delavcev in jo navdušeno pozdravljala. Zlasti toplih pozdravov je bila deležna močna skupina delavcev iz Zagreba in zastopstvo Jugorasa, ki je tudi korakalo v sprevodu. Novost na ljubljanskih ulicah pa so bili številni simboli, ki so jih delavci nosili na čelu svojih skupin in s katerimi so označevali vrsto svojega dela. Tako so Jeseničani šli za velikansko sliko, ki jo je nosilo 5 fantov in je po širini zavzela skoro vso ulico. Kroparji so korakali za simboli svoje zadruge »Plamen, kmečki delavci in oglarji so korakali kar s svojim orodjem, Zabretovi oljarji so nosili sliko svoje tovarne, na kateri je izrazito stopalo v ospredje lepo polje lanu, Ahačičevi kovinarji iz Tržiča na Gorenjskem so nosili velike srpe in kose, tkalci so nosili vrelena prediva, lesni delavci so se pokazali z znameniji svojega dela. usnjarji zadruge Runo so korakali s svojimi velikimi predpasniki, delavci iz tovarne Peko so nosili velikanski čevelj, tako so se označevale tudi vse ostale skupine iz Velenja, Polšnika in drugih krajev. V celoti smo v sprevodu našteli 1850 ljudi, med katerimi so hili moški in ženske, 38 zastav in šest godb. Sprevod je v lepem redu šel po zgoraj omenjenih ulicah in je pred Unionom viharno pozdravljal predsednika vlade Cvetkoviča, predsednika senata dr. Korošca, trgovinskega ministra Tomiča. gradbenega ministra dr. Kreka in ostale odličnejše predstavnike, ki so ta pisani val slovenskega delavstva opazovali, z balkona. Predsednik vlade je posameznim skupinam prijazno od-zdravljal in se ob vsaki posebej po g. banu dal poučiti odkod je, kakšne so razmere v njihovem kraju itd.
Veličastno zborovanje v unionski dvorani
Ko je sprevod na ulici potekel in se je množica umaknila v dvorano in v prostore okrog dvorane v hotelu Union — dvorana je bila mno,go premajhna, da bi sprejela vso množico — se je začelo veličastno zborovanje, ki je vseskozi potekalo v silnem navdušenju delavskih množic, ki je ponovno vzvalovalo ob treznih izvajanjih govornikov. Zborovanja so 6e poleg že zgoraj omenjenih odlič-nikav udeležili še predsednik apelacijskega sodišča dr Vladimir Golia, ga. dr. Natlačenova, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec, predsednik OUZD inž. Sodja, predsednik Del. zbornice Kozamcrnik. predsednik Zveze zasebnih nameščencev Češnovar, veliko število poslancev in banskih svetnikov in mnogi zašlo,pniki organizacij.
Ko je stopil v dvorano predsednik vlade Cvetkovič v spremstvu ministrov, je vsa dvorana vzva-lovila v enem samem pozdravljanju, ki 6e dolgo ni mogla poleči. Z izrednim entuziazmom pa je množica pozdravljala dr. Korošca, ki je večkrat moral vstati in odzdravljati. Zborovanje je pričel predsednik ZZD g. Preželj, ki je vse navzoče odličnike, zlasti predsednika vlade, predsednika senata in ministre toplo pozdravil. Pozdravil je tudi za.sto,pstvo nacionalnih delavskih organizacij s področja belgrajske, 6kopljan«ke in novosadske Delavske zbornice, dalje zastopstvo delavcev iz Banja Luke, Splita in Velesa, vse zastopnike prijateljskih društev in vso delavsko množico,
Predlagal je, da 6e pošlje vdanostna brzojavka Nj Vel. kralju Petru II. — misel, ki jo je množica v enoglasnem navdušenju sprejela. Ko je predsedujoči bral besedilo brzojavke, sa vsi vstali in jo stoje poslušali. Vdanostna brzojavka je bila tudi poslana Nj. Vis. knezu namestniku, kateremu je delavstvo dolgo vzklikalo: zbor je v brzo-javki pozdravil tudi socialnega ministra. Nato jc zborovanje pozdravil predsednik Kmečke zveze poslanec Brodar, nato pa je imel g. ban dr. Natlačen, ki ga je V6a dvorana toplo pozdravljala, naslednji nagovor;
Snrajom na kolodvoru; od leve n« desno: predsednik ZZD. dr. Anton Korošec, trgnv. .....Jevrem lomi«, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič iu ban dr. Marko Natlačen
minister
Ban dr. Natlačen slovenskemu delavstvu
»Ko Zvezi združenih delavcev k njenemu današnjemu lepemu prazniku čestitam, bi hotel poudariti tole:
Zveza združenih delavcev naj se širi, naj raste in naj v vsakem oziru napreduje, da bo mogla čimveč dobrega storiti za naše delavstvo, za zboljšanje njegovih življenjskih razmer, za njegovo izob-brazbo. za njegov vpliv in ugled. To svoje delo pa naj uravnava vedno tako, da bo v skladu s koristmi naroda kot celote. Izživlja naj se torej — ne v boju zoper druge stanove, marveč v plemenitem tekmovanju z njimi, da bo na ta način s svoje strani doprinašala čim častnejši delež za napredek naše narodne in državne skupnosti. Boj pa naj vodi —in to skupno z ostalimi stanovi — zoper socialne krivice in zoper škodljive zajedalce, ki bi hoteli brez dela, koristnega za skupnost, živeti in bogateti ali se čez mero okoriščati na račun drugih. Tudi delavcem bodi življenjski program: verni Bogu gradimo lepšo bodočnost svojemu narodu in svoji državi! Izražajoč to željo, vas vse, ki ste se današnjega zborovanja udeležili, najlepše pozdravljam!«
Vsi v dvorani in tudi zunaj nje, kier »o bili postavljeni zvočniki, so govoru g. bana pozorno
11 Dekan Karel Presker |
Celje, 5. junija.
V nedeljo popoldan ob treh so farni zvonovi v Šmartnem ob 1'aki naznanili laranom, da jih je za vedno zapustil njihov dobri in dolgoletni pastir, dekan in župnik konsist. svetnik č. g. Karel Presker.
Pokojni Karel Presker je bil rojak iz župnije Polje pri Kozjem, rojen 29. 10. 18<i5. kot sin krščanske kmečke družine. Po odličnih uspehih v študijah, ko jo že tedaj kazal svojo največjo vrlino — vestnost v svojih dolžnostih in neomejena volja do dela — je z veliko vnemo vstopil v vinograd božji, kjer je |X) uspešnem kaplanskem delovanju v Šoštanju, pri Sv. Kunigundi, na Bi-zelskem in drugod nastopil župnijo na Kapelah pri Brežicah. Med vojno je bil pravi angel varuh zapuščenih faranov, mnogo je tamkaj deloval tudi na gospodarskem-kulturnein polju. Po vojni pa je prevzel pastirsko vodstvo župnije Šmartno ob Paki, kjer se je ves žrtvovnl in daroval, da Id obvaroval njemu izročene pogubnih vplivov sodobne verske mlačnosti. Bil je zares oče svojim faranom, vzgled globoke vernosti in preprostosti, buditelj in pospeševatelj kulturno-gospodarskega napredka. Skoro nedoumljiva pa je bila njegova volja, s katero se je junaško upiral svoji dveletni in zavratni bolezni. Na ledvice se mu je rak za-jedel in mu počasi glodal moči, temu so se pridružile še odprte noge. Ob splošni oslabelosti pa mu je prav v času, ko so zanj pri večernimi) molili, srčna kap presekala nit tostranskega življenja in odšel je po svoje plačilo h Gospodarju božjega vinograda, katerega je tako vzgledno in vestno upravljal skoro 45 let. Bog mu daj večni pokoj I
Pogreb dragega pokojnika bo v torek ob 10 pri farni cerkvi v Šmarniem ob Paki.

škodljive kali, ki se ugnezdijo v ustni duplini In med zobmi. Odolova ustna voda je antiseptična in da sveže duhteč vonj iz ust. ODOL ima trajni učinek. Uporabljajte pri dnevni negi ust Odol — čuvaja zdravja.
sledili in ga večkrat prekinjali z izrazi odobravanja. Za njim pa je g. L a n g u s v daljšem govoru označil temelje ZZD in načela njenega delovanja. Nato je predsedujoči prosil g. dr. Korošca, da zbrani množici spregovori kaka besedo, nakar je dr Korošec v valu navdušenja in odobravanja imel gavor, ki ga prinašamo na drugem mestu. Ko se je navdušenje po zadnjih njegovih besedah poleglo, je spregovoril, prav tako burno pozdravljen, gradbeni minister dr. Miha Krek, ki jc govoril:
Minister dr. Krek govori
»Dragi prijatelji. Spregovoril bom samo nekaj besed in izrazil onim. ki so od prvega trenutka snovali Zvezo združenih delavcev, dasi nas je bilo malo in je bila nevarnost, ali bomo uspeli ali no, prisrčno zahvalo za dosedanje vztrajno delo ter iskreno prošnjo, da vztrajajo pri delu tako, kakor so delali dve leti za dobrobit naših delavcev, vse Jugoslavije in slovenskega naroda.
Šele včeraj je po dolgotrajnem deževju zopet zasijalo sonce za današnji lepi dan. Za časa popjav sem bil s svojim prijateljem ministrom za trgovino in industrijo Tomičem (dvorana burno pozdravlja ministra Tomiča) po Banatu in ostali Vojvodini. Razkazal mi je ustanove vodnih zadrug, njihove črpalke, nasipe in kanale, ki so jih zgradile zadruge ter napravile iz močvirnega zemljišča, kjer so živele samo nekoristne živali, žitnico Jugoslavije. Tudi naša revna Slovenija vsako leto dobavlja za milijone in milijone iz teh krajev žita in hrane. Vodne zadruge so napravile ined Savo, Donavo in Dravo one ogromne nasipe, ki so široki pn 10, 15 in celo 2(1 m in ki imajo močnejše temelje kot so temelji mostov, na vrhu pa so še tako široki, da tečejo po njih ceste. V te nasipe so za časa minulega deževja udarjali valovi voda ter grozili, da jih porušijo. Inženirji so sedeli stalno ob aparatih ter pozorno gledali na vsako spremembo moči veličine in celo barve vode. če ne grozi kaka nevarnost. Oni, ki so v tem usodnem času bili zbrani okoli njih. so skušali brati z obrazov inženirjev in vsake njihove kretnje, ali preti nevarnost poplave. Dokler grozi vodovje, vlada povsod strah in trepet, ko se pa voda pomiri. ponovno zavladata mir in sreča.
Ko sem danes gledal vaš veliki sprevod, sem videl, da so te vaše organizacije, ki so zrasle iz vere in etike svojih očetov, v narodnem življenju trdni nasipi, ki branijo svoj narod pred strašnimi navali revolucij, nesreč in razdiralnih akcij. Delavec in delavka sta vsak dan v tovarni, v rudniku in na cesti v neposredni nevarnosti pri-šepetalcev. ki širijo razdiralne besede. Vi ste skale, v katere butajo valovi strasti, ki ogrožajo življenje, in to ne samo življenje delavcev, temveč vsega naroda. Vi, ki oblikujete delavske značaie in osebnosti tudi tedaj kadar se borite proti brezvestnim odredbam kapitala ali zablodam v lastnih delavskih vrstah, vedno stojite na braniku svojega naroda. Naša dolžnost ie. naša čast je. in tega se moramo vsi zavedati, da morajo oni. ki stoje za temi braniki in ki lohko mirno delajo in živiin, čutiti gotovo odgovornost za te branike svoje domovine. Mi ne zahtevamo ničesar na škodo drugih. Mi vršimo več kot svnio dolžnost. Na i naš vzvišeni kralj (burno in dolgotraino vzklikanje Živio krali Peter II.' Živio kraljevski dom!), naj nred-sednik vlade in naj vsa n»ša domovina ve. da za stroji v naših tovarnah srdi in zavedni Slovenci in Jugoslovani, ki imajo pred očmi neprestano korist jugoslovanskega napredka in jugoslovanske lepše bodočnosti. Hvala vam. Bog Tam plačaj! Živeli! Bog naj nam da novih uspehov!«
Konec govora ie dvorana burno pozdravila.
Za niim ie spregovoril predsednik vlade Cvet-
kovič, ki pa je mogel začeti svoj govor šele p<. nekaj minutah pozdravljanja in vzklikanja. Njegov govor prinašamo na drugem mestu.
Z njegovim govorom je bil spored zborovanja zaključen in predsednik ZZI) Preželj se je vsem odličnim govornikom še enkrat zahvalil za njihove vzpodbudne besede, nakar je zborovanje zaključil Množica je prevzeta od navdušenja zapela »Hej Slovenci*.
Ves spored zborovanja so zvočniki prenašali na prostore okrog dvorane, kjer je zborovanju na ta način prisostvovala še velika množica, ki ni mogla v dvorano. Ves tabor je potekel v lepem redu, kar kaže strumno organizacijo in dobro rediteljsko službo. Vsem udeležencem je vlil novega navdušenja za načela svoje organizacije javnosti pa je pokazal, da je ZZD močna in trdna organizacija slovenskega delavstva, ki se harino nično učljenjuje v narodno in državno celoto.
Predsednik vlade
na
Ljubljana, 5. juni ja. A A. Danes dopoldne je obiskal ljubljanski velesejem predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. V njegovem spremstvu so se nahajali ban dr. Marko Natlačen, ravnatelj Agencije Avale Gjorgje Perič ter domači in belgrajski novinarji. Ob vhodu na velesejem je predsednika vlade sprejel in pozdravil ravnatelj velesejma dr. Milan Dular s predstavniki gospodarskih krogov.
Predsednik vlade si je ogledal vrč paviljonov ter se živahno zanimal za naše domače proizvode Nakupil je tudi nekoliko predmetov. Ko si je predsednik vlade ogledoval velesejem, je opazil dve skupini učencev in učenk z dežele, ki sta jih vodila učitelj in učiteljica. Predsednik vlade se je začel z učenci pogovarjati ter se zanimal odkod so in kako se uči jo. Nato je dal učitelju in učiteljici |H> tisoč dinarjev, naj v njegovem imenu pogosiita dijake ter jima nakupita darila. Ta gesta pred sednika vlade je pri prisotnem občinstvu, ki je predsednika vlade povsod živahno pozdravljala, napravila globok vtis. Posebno pa se je je razveselila šolska mladina, ki ji je predsednik vlade napravil s tem veliko veselje.
Predsednik vlade se je po obisku velesejma odpeljal v spremstvu bana dr. Marka Natlačena v bansko palačo.
Minister dr. Krek na mladinskem taboru v Mokronogu
Mokronog, 5 junija. Na tabor slovenskih fantov in deklet iz tre banjskega in mirenskega okrožja, ki je bil v Mokronogu, je popoldne okrog 4 prišel minister dr Krek, senator Smode,j in gostje iz Belgrada: podpredsednik Jugorasa Djordjevič, tajnik 1'opovič in tajnik Delavske zbornice v Belgradu Mitič. Po končanem telovadnem programu ki so ga telo vadci in telovadke prav dobro izvedli, so nagovorili mladino in taborjane minister dr. Krek, senator Smodej in podpredsednik Jugorasa Djordjevič. Veliko navdušenje ljudstva je spremljajo besede vsakega govornika. Gostje so ostali v družbi mladine in njenih voditeljev še nekai časa po taboru, nato pa so se poslovili med navdušenimi pozdtavi.
2)hjo£Ute novice
Koledar
Torek, 6. Junija: Norbert, škof; Bertrand, škof.
Sreda, 7. junija: Robert, opat; Baptista Varani, devica.
*
—	Predsednik senata g. dr. Anton Korošec je
prevzel botrstvo desetemu otroku Jožeta Ribiča iz Hriba-Laz št. 44 pri Moravčah, Dobri, pošteni in krščanski družini, ki mora odslej preživljati še desetega otroka, malo Pavlo, rojeno 30 maja, je g. predsednik senata hkrati z lepim priznanjem naklonil velik dar.
—	Gorenjci, v nedeljo na Bled! Bo javna prireditev Triglavskega in Radovljiškega okrožja Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Narodne nošo k dopoldanskemu sprevodu, ki bo ob 9, iskreno zaželjene.
—	Novo pokopališče v Kranju je v nedeljo blagoslovil g. prošt Igu. Nadrah. Več bomo šc poročali.
—	Fantovski odsek in Dekliški krožek v Stični priredita v nedeljo dne 18. junija ob 3 popoldne prav lepo in veselo igro »Divji lovec«.
cin -.f,- M. DRENIK
&aatiDQ ijubuana k°,tr;
zavijačke ■■■■■■■■■■■■■■■■■
zlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. t. d.
—	Romanje v Rim. Skupino Slovencev za potovanje v Rim organizira Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani. Romanje bo od 13. do 20. avgusta 1030 z modernim avtobusom. Velike so prednosti vožnje z avtobusom, ki nas pelje po lepih cestah skozi vsa mesta in vasi. Dočim so daljši postanki v vseh važnejših mestih. Postanek v Firenzi traja skoraj en dan, v Rimu liomo 2 in pol dneva, v Benetkah en dan itd. lz Rimo bomo šli preko Asisija, kjer se poklonimo sv. Frančišku Asiške-mu, na drugo stran Apeninskega polotoka v Ri-niini in ob zahodni obali Jadranskega morja do Padove. Tudi povratek iz Benetk preko Vidma, (Udine), Trente in Trbiža, skozi našo Gorenjsko, bo zanimivost zase. To potovanje z vožnjo in prenočišču ter kolektivnim potnim listom stane le din 900.—. Prenočevali bomo povsod v hotelih. Prijave se .sprejemajo v društvenem domu, Karunova ulica št. 14, vsak ponedeljek in petek od 7 do 9 zvečer. Čo pa želite vam okrožnico z natančnim programom in navodili, pošljemo, samo sporočite naslov. Prijave sprejemamo do 15. jbnija t. 1.
—	Absolventi trgovske šole v Ljubljani (samo moški), ki so brez službe, naj javijo ravnateljstvu šole 1. naslov, 2. posebne sposobnosti, 3. če so odslužili kaderski rok.
—	Vpisovanje v Državno dvnrazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Vpisovanje učencev i;n učenk v I. in II. razred bo 1., 2. in 4. septembra 1939 od S do 12. V I. razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z završnim izpitom in nimajo na dan vpisa več nogo 17 let. Učenci(ke), ki imajo na dan vpisa več nego 17, pa manj kot 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave, ki si ga je treba preskrbeli med počitnicami. Sprejemajo se samo učenci (ke) iz teh-le okrajev: LJubljana, ljubljanska okolica. Logatec, Novo mesto, Kranj, Skofja Loka, Radovljica. Kamnik, Litija, Krško, Kočevje in Laško. — llčenci(ke). ki žele vstopiti v I. razred, se morajo javiti osebno v spremstvu staršev dne 26., 28. ali 29. avgusta med 8. in 12 in predložiti 7. 10 din kolkovano prijavo z a vpis, spričevalo, rojstni list in davčno potrdilo. S srednjih šol se sprejemajo predvsem učenoi(ke) z odličnim ali prav dobrim uspehom in vzornim vedenjem. Učenc.i(ke) meščanskih šol morajo predhodno'napravili dopolnilni izpit. Zato morajo vsi, ki so dovršili meščansko šolo in se žele priglasiti za vpis v I. razred, vložiti prošnjo za pripustitev k polaganju dopolnilnega izpita in priložiti spričevalo o završnem izpitu. Prošnjo je treba kolkovati z din 30 in jo vložiti dne 18. ali 19. avgusta 1939. Takrat je treba plačati takso za izpit din 160. Od 21. do 25 avgusta 1939 bodo pismeni in ustni dopolnilni izpiti iz slovenščine, nemščine in matematike iz tiste snovi, ki se predela v prvih štirih razredih gimnazije. Po opravljenem dopolnilnem izpitu se bodo učenci (ke) meščanskih šol priglasili za vpis v 1, razred dne 26., 28. ali 29. avgusta 1930 in predložili spričevalo o završnem izpitu, na katerem bo potrdilo o opravljenem dopolnilnem izpitu, rojstni list, davčno (»trdilo in
V nedeljo, dne 4. junija 1939 so imeli banovinski uslužbenci dravske banovine, svoj IV. redni letni občni zbor v Celju. Ob tej priliki se je zbralo v Celju nad 500 banovinskih uslužbencev, ki so zastopali 1500 društvenih članov. Ze ta udeležba priča, da je med banovinskimi uslužbenci stanovska zavednost in da je njihova strokovna organizacija tako v organizatornem kakor v strokovnem oziru, na vse dobro izvedena. Občni zbor je vodil društveni predsednik g. Pire Joža, ki je pozdravil zastopnike oblasti g. podnačelnika Hartniana in g. policijskega komisarja Sulerja. Z občnega zbora so bile odposlane brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. princu Pavlu, g. banu dr. M. Natlačeno, predsedniku kraljeve vlade g. Dragiši Cvetkoviču, gg. ministroma dr. Mihi Kreku in Snoj Francu g. pomočniku bana dr. Majcnu Stanku ter predsedniku Zveze društev banovinskih uslužbencev v Novem Sadu g. dr. Subotinu.
Iz poročil predsednika Pirca, tajnika Kosmača in blagajnika Pogačarja je razvidna izredna, živahna delavnost društvenega odbora v preteklem letu. Društvo je med letom pripravilo predloge 7.a izboljšanje gmotnega položaja banovinskih uslužbencev, toda ti predlogi so ostali neizvršeni zaradi političnih in gospodarskih razmer v državi, ki so bile zopet diktirane po mednarodnih dogodkih in zapletljajlh. Društvo je posvečalo vso pažnjo vsem zadevam, ki se tičejo posameznih strok banovinskih uslužbencev, dalje bolniškega zavarovanja in ureditve službenega razmerja.
Na predlog nadzorstva, ki ga je podal višji svetnik inž. 1'orenta je bila soglasno sprejeta raz-rešnlca glavnega odbora. Nato so se obravnavali o samostojnih predlogih, ki so se tikali predvsem spremeniti društvenih pravil in vseh vprašanj, ki se tičejo banovinskih uslužbencev. Sprejele so bile naci»rinjo resolucij**:
1. Vsled zvišanih cen življenjskim potrebšči-
prijavo za vpis, kolkovano z 10 din. Dne 30. avgusta 1939 bo konferenca o sprejemanju, kjer se bodo pregledale vso vložne prošnje absolveu-tov(inj) nižje glmnaz.ije in meščanske šolo in bo odločeno, kdo se sprejeme in kdo se odkloni. Dne 31. avgusta 1939 ob 10 ho na razglasili deski objavljen seznam sprejetih, ki so morajo defini-tivno spisati dno 1., 2. ali 4. septembra 1939. Tedaj bo treba izročili dodatni kolek za prijavo 7.a 40 din in plačati šolnino i ji vse drugo, kakor bo naznanjeno na razglasili deski.
—	Sprejemni izpiti za I. razred bado na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani dno 23. junija. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu ie treba vložiti pri ravnateljstvu dne 21. ali 22. junija. Prošnjo je treba kolkovati z 10 dir in priložiti učenčev krstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli (poseben formular, šolski izkazi ne veljajo). Letiš sc bodo k sprejemnemu izpitu sprejemali učenci, ki so se rodili v letih 1926, 1927, 1928 in 1929. Starej?i učenci ne morejo delati sprejemnega izpita.
—	Umetnostna razstava Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu je zaradi velesejma podaljšana. Da se omogoči obisk te lepe in pomembne razstave tudi podeželskim ljubiteljem umetnosti, ki pridejo ta čas v Ljubljano, bo odprta še do 12. junija. Poelužite se lepega kataloga in ohranite vstopnice za žrebanje. Obisk razstave toplo priporočamo,
—	Risarska razstava na I. državni realni gimnaziji je odprta 3., 4. in 5 junija v risalnici v I. nadstropju.
—	Maturantinje drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1914 (ne 1917 kot je bilo v nedeljo pomotoma objavljene*) se sestanejo v Ljubljani v nedeljo 2. julija 1939. Skupna sv. maša v trnovski ccrkvi. Nadaljnji program in skupno kosilo po želji.
—	Valvazorjev dom bo slovesno odprt 11. junija. K udeležbi vabi odbor SPD Kranj.
—	Karmelski spomini. Izdal in založil karmeli-čanski samostan na Selu, Ljubljana-Moste. Za petdesetletnico, odkar so se pri nas naselile karmeli-čanke, so izdale lepo knjigo, v kateri popisujejo ustanovitev in življenje tega bogumiselnega reda. Cena broš, 24 dm, vez. 34 din. Dobi se v karmeličanskem samostanu, Selo, Ljubljana-Moste in po knjigarnah.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Jo«ef< grenfice.
—	Belokranjski festival in čreinjev semenj v Črnomlju 18. junija. Odobrena je četrtinska vožnja, vozi poseben vlak iz Ljubljane. Informacije in prijave pri Putniku.
—	Zdravniki, pozor! Izredni občni zbor »Pokojninskega zaklada za zdravniške vdove in sirote« se vrši v sredo, dne 7. t. m. ob 6 v restavraciji hotela »Štrukelj«.
—	Strokovna popravila preprog na ljubljanskem velesejmu prevzema Sarajevska tkalnica preprog.
pj& dh&avi
.................................................................................
* V Dubrovnik je priplul te dni veliki angleški parnik »Stratheden« ki ima 24.000 ton. Pripeljal je v Dubrovnik okrog 800 angleških potnikov ter 1k> ostal v pristanišču do 16. junija. Potniki, ki so večinoma vsi Angleži, bodo v tem času napravili več izletov po naši Dalmaciji. To potovanje je organizirala »Jugoslovanska Express
Ljubljana, 5. junija.
Danes je 16. art, polk slovesno proslavil svojo dvajseto »slavo«, Zgodovinski povod temu slavju so dogodki iz osvobodilnih bojev 1. 1919, zlasti slavni boji topništva, ki je prodrlo prav na Gosposvetsko polje.
Bodisi, da je v naši javnosti topništvo tako priljubljeno, ali pa, da je dogodek, ki daje ozadje tem »slavam »tako naši duši pri srcu — na povabilo poveljnika polka in domačina slave, sc je k temu praznovanju zbralo toliko, občinstva kot le redkokdaj. Poleg vojaških dostojanstvenikov poveljnika divizije Stefanoviča, njegovega pomočnika generala Dodiča, brigadnega generala Radojčiča, smo opazili odlične predstavnike našega javnega življenja in raznih korporacij; g. bana sta zastopala načelnika dr. Orel in dr. Hubad, g, škofa 6tolni
nam je nujno zvišanje službenih prejemkov na življenjski minimum. Za žene in olroke naj se prizna rodbinska doklada po din 150,— mesečno.
2.	Izvrše naj se predpriprave za izdelavo nove službene pragmatike.
3.	Sestava predlogov za amandmane v prihodnjem preračunskem letu zaradi izboljšanja socialno-pravnega položaja banovinskih uslužbencev.
4.	Gospod ban naj se naprosi, da ne likvidira sklada 7,a gradnjo malih stanovanj, ustanovljenega po bivši oblastni ljubljanski samoupravi.
5.	Odobre se predlogi za spremembo zakona o samoupravnih cestah glede oprostitve plačevanja odkupnine 7,a osebno delo (kuluka) po državnih uslužbencih.
6.	Istotako so bili sprejeti predlogi glede spremembe uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja.
7.	Znova jo bilo poudarjeno, da je treba naprositi g. ministra dr. Miho Kreka, ki je pooblaščen v smislu določil finančnega zakona, da uredbi o razmerjih in prejemkih cestarjev in cestnih nadzornikih spremeni in spopolni v dobro banovinskiin cestarjem in cestnim nadzornikom.
Pri nato sledečih volitvah je bil soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen 7.a predsednika višji računski inšpektor Pire Joža, ter naslednji odbor: Uil. svetnik Kuret. inž. Jnnežič, inž. Brus, Kosmač, Zalokar, Kršin, Maček, Slegnar, 1'ogačar in dr. K tiha r. Za predsednika nadzorstva: inž. Porenta in kot predsednik razsodišča višji svetnik Božič. Za zvezo društev banovinskih uslužbencev v Novein Sadu pa kot člana Pire Jože in Slegnar Josip in kot namestnih dr. Kiihar Aleksander.
Pri slučajnostih Je bilo sproženih od strani članstvn več predlogov in nasvetov glavnemu odboru za nadaljne društveno delo.
Dobro uspeli občni zbor ie bil zaključen od pol 1. popoldne.
Agencija«, ki obeta, da bo v letošnjem letu pripeljala še več turističnih parnikov na naš Jadran.
*	Akcija za poplavljene« na Hrvaškem. Na
poziv dr. Mačka so začeli zbirati na Hrvaškem
darove za ponesrečence, ki so jim zadnje veli-kunske povodn.il uničile domačije in posevke na njivah. Zlasti Zagreb pridno zbira in nekateri zagrebški časopisi priobčujejo vsak dan zneske, ki so so sproli nabrali. Nabiralno akcijo vodi in organizira povsod »Hrvatska narodna sloga«.
*	H!)7 angleških izletnikov se je 2. t. m. z angleškim parnikom pripeljalo v Dubrovnik. Zvečer ho nadaljevali svojo pol proti Trstu. Na parniku je poleg izletnikov še 531 mož posadke.
*	Zaprešič pri Zagrebu je poplavila reka Kra-pina. Skoda je velika.
*	Pokojninlski zavod v Zagrebu bo v najkrajšem času začel delovati. Doslej so uradniki Pokojninskega zavoda v Zagrebu delali v Ljubljani pri ljubljanskem zavodu. Sedaj pa se je že 30 uradnikov preselilo v Zagreb, kamor so prenesli že tudi arhiv._
Darujte za kongres Kristusa Kralja!
*	Zborovanje hrvatskih železničarjev. 4. junija je bilo zborovanje železničarjev zagrebškega železniškega ravnateljstva v Zagrebu. Navzočih je bilo 69 delegatov, ki so zastopali 6200 članov. Na sostanku so prečitali poročilo Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev. Poročilo pravi, da Združenje kakšnih velikih uspehov ni doseglo, to pa ne po krivdi arganlzacije, ampak vižjidel neugodnih razmer, v katerih živimo, doloma pa tudi zaradi nerazumevanja položaja in polreb železničarjev. Veliko skrbi zadaja organizaciji gmotno vprašanje, ker primanjkuje kredita za iz.plačevanja delavcem v strojni in gradbeni stroki. Zaradi tega bi bilo treba popraviti postavo o prometnem osebju iz leta 1931, Treba bi bilo tudi izdati zakon oairoma pravilnik za železniško delavstvo, ki še vedno čaka oživotvoritve. Železničarji tudi še niso dobili zimske obleke za 1938, živimo pa že v poletni sezoni 1939! Glavno vprašanje naših železnic pa je v tem, da bi postale v proračunskem oziru neodvisne od državnega proračuna, ker bi jim promet, voden po trgovskih vidikih, doprinašal toliko, da bi mogle dostojno skrbeti za železničarje, ki so sedaj v okviru občega držav- | nega proračuna zelo prikrajšani, lz poročila izvemo nadalje, da v organizaciji sami ni več notranjih sporov, ker ideološka vprašanja niso več me-rodajna, ampak 6amo strokovna. Poročilo je bilo po daTiši debati sprejeto.
*	Drobne zagrebške. Čeprav je bila temperatura vode še 15 stopinj Celzija, se je mnogo Zagrebčanov v nedeljo 4. junija v Savi kopalo; temperatura na soncu je bila namreč okoli 30 stopinj. Dne 10. t. ni. bodo otvorili na Savi novo kopališče. — V nodelio jo dospelo v Zagreb 57 avtoniohilistov iz nemškega rajha v 18 najmodernejših šporlskih avtomobilih. Ogledali so si mesto in okolico ter nato odpotovali na Piltvi&ka jezera.
—	Nn visoko šolo za plesno umetnost v Berlinu so pozvali kot učiteljico jugoslovanske plesne umetnosti go. Mercedes Goritz-Pavelič iz Zagreba.
—	V soboto 3. junija so odprli velik nov dom 7.a železničarje v Cernntkovi ulici. Dom ima lepo dvorano z odrom. — Slušatelji živimozdravniške fakultete se pripravljajo na znanstveni izlet v Nemčijo in Italijo. — Olepševalni odbor zagrebškega mesta je sklenil, da zgradi večje število otroških igrališč.
*	Velik dijaški dom z menzo bodo zgradili za hrvatske akademike v Zagrebu. V ta namen je dal prosvetni minister čirič vseučilišču na razpolago 1 in pol milijona dinarjev. V isti namen lio prispeval tudi Zagrebški osrednji fond za zdravstveno zaščito študentov, ki tudi znaša približno poldrug milijon dinarjev. Skupaj z drugimi prispevki, predvsem banovine in mesta, se bo lahko zgradil dom, ki bo vseskozi ustrezal potrebam mnogoštevilnih hrvatskih akademikov iz siromašnih slojev.
župnik in kanonik dr. Klinar, predsednika apelac. sodišča višji sodnik svetnik g. Strasser, dalje rektor. dr. Kušej, zastopnika drž. tožilstva dr. Goslar, dekan teo.lošlke fakultete univ. prof. dr. Snoj, za stopnik ljubljanskega župana podžupan dr. Ravni-har, predsednik Prosv. zveze univ. prof. dr. Luknjan, predsednik ljubljanskega velesejma g. Bonač, zastopstvo Zveze fantovskih odsekov dr. Žitko in tajnik Tršinar, zastopnik Vzajemne zavarovalnice g. Martelanc, močno zastopstvo Legije koroških borcev, ravnatelj Združenih papirnic g. dr. Pavlin; poleg teh so sc slavnosti udeležili še mnogi drugi odlični predstavniki ljubljanske družbe, zastopniki organizacij in društev. V okusno okrašeni utici na dvorišču vojašnice je bila žc zdavnaj pred napovedano uro zbrana elitna družba, ki je v prijetnem razgovoru s poveljnikom in častniki polka pričakovala začetka proslave.
Polk sc je v dolgih, lepo urejenih kolonah razvrstil po velikem dvorišču, ki je bilo lepo okrašeno. Obred 6lave so opravili vojaški duhovniki po katoliškem, pravoslavnem in muslimanskem obredu, nato pa je stopil pred zbrani polk njegov poveljnik Mihael Lukanc, ki ga je nagovoril z lepim nagovorom, v katerem je v klenih besedah opisoval osvobodilne boje na Koroškem, v katerih se je zlasti izkazal 16. topničarski polk. Govoril jc z močnim glasom, ki jc obvladal vse prostrano dvorišče, da so ga vsi navzoči razločno mogli slišati. Ko je pozval vojake, da posnemajo svetli zgied svojih prednikov, ki so junaško stali na braniku 6voje domovine in na koncu vzkliknil na zdravje in slavo kralja in kraljevskega doma, se mu je ves polk kot eden odzval z vzklikom: »Živijo!«
Ko smo gledali to strumno urejeno vojsko, kjer vojak stoji pri vojaku ravno' in trdno, kot bi bil iz kamna vlit, smo še močneje čutili globino polkovnikovih besed, začutili smo pa tudi, da nas za bodočnost nI treba biti strah, ker je taka vojska na braniku za vsako ped naše zemlje.
Po njegovem govoru je polk nagovoril poveljnik divizije general Štefanovič, ki je prav tako z mogočnim glasom opominjal vojsko, naj bo vredna zgledov, ki 60 nam jih zapustili naši junaški predniki, zlasti v požrtvovalni borbi za slednji košček naše domovine in nje svobode, ki je tako draga odkupljena. Tudi on je jc pozval vojsko, da vzklikne Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu, nakar se je vojska ponovno odzvala z gromkim trikratnim »Živijo!«
Med sviranjem vojaške godbe je nato ve« polk pod vodstvom svojih častnikov v strumno urejenih vrstah in z močnim korakom defiliral mimo častne tribune in pri vseh navzočih vzbudil najgloblje spoštovanje naše vojske.
Nato so se gostje odzvali vabilu poveljnika in šli v prijetno senčnato uto, kjer 60i jim častniki polka postregli z mrzlim prigrizkom. Popoldne pa je bilo v vojašnici »vojničko veselje«, pri katerem so vtvaki uživali svoj prosti dan in ae veselili do mraka.
Ljubljana, 6. junija
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. Torek, 6. junija zaprto.
—	Sreda, 7. junija: Utopljenca. Rod Sreda. — Četrtek, 8. junija: Upniki, na plan! Izven. Globoko znižane ceno od 14 din navzdol. — Petek, 9. junija: zaprto. — Sobota, 10. junija: Neopravičena ura. Premiera. Preuiierski abonma.
Radio Ljubljana
Torek, 6. junija: 11 Šolska ura: Junij 'doma in v prirodi, dialog vodi Miroslav Zor — 12 Španski plesi, španske pesmi (plošče) — 12,45 Poročila — 13 Napovedi — 13,20 Koncert Radijskega orkosta in Friderik Lupša — 14 Napovedi — 18 Cilraški trio »Vesnam — 18,40 O problemih borbe proti tuberkulozi (dr. Tomaž Furlan) — 19.30 Nae. ura: Naše staro mestno pesništvo (Djura Ga-vela, Bgd) — 19.50 Deset minut zabave — 20 A. Dvorak: Rusalka, fantazija po opori (plošče) vel. simf. ork., dir. dr. Weissmann — 20.20 Ivan Pregelj: Ljubljanski študentje, igra iz stare Ljubljane v 5. dej. (izvajajo člani rad. igral, družine)
—	22 Napovedi, poročila — 23.15 V oddih (Radijski orkester).
Drugi programi
Torek, 6. junija: Belgrad: 20.30 Tamburaški RO — Zagreb: 21 Koncert zabavne glasbe — Bratislava: 22.30 Gosli in klavir — Praga: 21.10 Brno (koncert) — Sofija: 20 Komorni koncert — Varšava: 22 Koncert klasične glasbe — Berlin: 19 Vojaški koncert — Budimpešta: 20 Ciganski orkester — Bukarešt: 21.15 Koncert RO — Dunaj: 20.30 Plesni večer — Pariz: 20 Koncert zbora in orkeslra.
Prireditve in zabave
Državni konservatorij bo imel naslednjo produkcijo v ponedeljek 12. t. m. ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Pod vodstvom dr. Švare se bo izvajal Haydnov oratorij Stvarjenje za soli, zbor in orkester. Dan pozneje pa bo produkcija gojencev prof. Šesta v dramskem gledališču.
Druga sklepna produkcija šole Glasbene Matice bo jutri v sredo ob četrt na 7 zvečer v mali filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci klavirskega oddelka iz šole Bradačeve, Mahkotove, Osterčeve, Šeškove, Šmalceve in Šocica ter violinskega oddelka iz šole Staniča. Skupno bo nastopilo 25 gojencev. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
Trboveljski Slavčki bodo imeli drevi ob 20 v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert s sledečim sporedom. Najprvo bo zaigral prof. Matija Tome Krekovo Slavnostno predigro in Premrlove Varijacije na pesem I'i o Marija. Nato bo nastopil pod vodstvom g. Šuligoja zbor Trboveljskih slavčkov 130 mladih pevcev in pevk ter izvajal Grbčevo troglasno mašo na slaro-slvensko besedilo. Maša se bo pela v spremljevamjem orgel, kar bo oskrbel prof. Tome. Koncert bo zaključil profesor Tome in zaigral na orglah Osterčevo Fantazijo in Koral ter lastno skladbo Preludij in fuga v e-duru, Poudarjamo, da bo drevi prva koncertna izvedba prekrasne Grbčeve maše. Zbor Trboveljskih slavčkov je tako odličen, da ne potrebuje posebnega priporočila. Občinstvo le opozarjamo na izreden dogodek cerkvenega koncerta, ki bo nocoj ob 20 v frančiškanski cerkvi. Vstopnice se dobe tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8 da!jc pa pred glavnim vhodom v frančiškansko cerkev.
U|>rava »Mrakove gledališke skupine« vabi vse cenjene dame in gospode, ki jim je oder voč od trenutnega razvedrila, k sodelovanju, Prijavite se danes od 3—5 popoldne v stranski sobi gostilne »Pri Menihu«, v Kolodvorski ulici 6.
Sestanki
F. O. Šiška ima drevi ob 8.30 fantovski sestanek. Sestanek je obvezen za vse člane. Važno glede mladinskega tabora v Mariboru. Odbor,
Ljubljanska Sadjarska in vrtnarska podružnica priredi praktični pouk o vzgoji sadnega drevja po Feraguttijevi metodi (Silvittijevi) v sredo, dne 7, t. m, ob 16 popoldne na vrtu g. Čemažarja Josipa v Groharjevi ulici št. 23 (na Mirju). Predava g. nadz. Josip Štrekelj. Člani in gostje vljudno vabljeni. Vstop prost.
Vič, — Drevi, t. j. v torek ob pol 8 zvečer se bo vršil sestanek vrtnarskega odseka viške sadjarske podružnice v salonu restavrcajie »Katiica« v Rožni dolini. Na sestanku bo kratko, predavanje o cvetlicah. Vabljeni so vsi člani in prijatelji cvetja in vrtov.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek', Resi jeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Poizvedovanja
Izgubil se je v nedeljo, 4. t. m., okrog pol 15 fotoaparat in stojalo znamke »Rcnox« formata 4>aX6 pri studencu pod Šmarno goro pol plezalno potjo. Pošten najditelj se naproša, da ga odda pri jx>liciji v Ljubljani proti dobri odškodnini.
BZBBaaBHBnvn9HBS9SBBBBnBQaSBBBBR9i
Iz Julijske Krajine
P. Dve zlati sveti maii. Dne 29. julija bomo praznovali dve zlati sveti maši: eno bo slovesno pel g. Jože Kos, dekan v Biljani v Brdih, drugo pa g. Josip Shejbul, upokojeni župnik, ki pa še vedno pastiruje v Stržiščih pod Črno prstjo.
P. Vipava. Bogoskrunski rop v naši župni cerkvi, o katerem smo svojčas poročali, še vedno ni v celoti pojasnjen. Dva sumljiva nepridiprava sta sicer pod ključem, tatinska druhal pu s tem še ni izkoreninjena in še vedno krepko »deluje«. Izveden je bil n. pr. drzen vlom v čevljamico g. Bavčarja, kateremu so tatovi odnesli okrog sto parov čevljev. — V sosednih Vrlipoljuh se je pripetil slučaj, ki je bil res prava sreča v nesreči. Sedemletni Ernest Marc je gnal, kakor že večkrat, domačo jeničko na pašo. V svoji otroški objestnosti si je ovil verigo okrog pasu. Jenička se je nekaj splašila in skočila, pri tem je potegnila otroka pod sebe in dirjala. Ko so jo ustavili in rešili malčka, so na vso tadost ugotovili, da se mu ni nič zgodilo.
P. Ilirska Bistrica. Naš notar g. I. Berdon je premeščen v Tržič. Ker je bil g. Berdon tudi naš župan, je izpraznjeno tudi to častno mesto. Odhajajoči g. župan je vodil našo občino več let. Priznali moramo, da je bil dober, pošten mož, ki ni nikomur storil nič slabega, škoda le, da ge ni razumel na občinsko gospodarstvo. Obračamo so do merodajnih krogov s toplo željo, naj za njegovega naslednika imenujejo takega moža, ki stalno biva med nami, čigar zasebno gospodarstvo jo zato pove7.ano s celokupnim gospodarstvom, seveda tudi občinskim, kajti šele tak župan bo živo občutil naše potrebe pa ludi naša bremena.
Dvajseta slava 16. topniškega polka
Banovinski uslužbenci so zborovali

DUBII4N4
Dve prireditvi mestne občine
Zlatoporočenca v krogu syato y v mestnem zavetišča«
restavracijo hotela Union. Zbralo se je vsega skupaj okoli 60 mater, ki so dale življenje najmanj 13 otrokom. Vsi so obžalovali, da je morala najbolj vredna med njimi, gospa Banovčeva, ki je rodila vsega 25 otrok, zaradi bolezni izostali od počastitve. Počastitve se je udeležil mestni župan dr. Adlešič s soprogo, ki sta prišla v spremstvu ravnatelja Janči-gaja ter občinskih svetnikov gg. Vidra, Vončine in Jemeca. Na počastitvi je bil tudi načelnik socialnega urada g. Svetel. Slovesnost se je začela petjem znanega kvarteta »Fantje na vasic. Zatem je imel prisrčen priložnostni nagovor mestni župan dr. Adlešič, ki je proslavljal požrtvovalnost slovenskih mater. Ljubljana je hotela svojim najboljšim materam izkazati posebno čast ter dati s tem zgled vsemu slovenskemu narodu. Na to so nastopile učenke Lichtenturnovega zavoda, ki so pod vodstvom svojih učiteljic izvajale prelepe in prisrčne plesne točke, ki so jih spremljevale s petjem. Na koncu je gospa Adlešičeva razdelila med matere posebne okusno izdelane spominske svetinjice s podobo Matere božje in z grbom mestne občine ljubljanske. Svetinjice so iz zlata in ima vsaka zlato verižico. Slovesnost je bila silno prisrčna in Mestna občina je v nedeljo počastila tudi ljub- | je vse prjsotne globoko ganila. Mestna občina je ljanske matere številnik otrok. Povabila jih je v svoje slavljenke tudi lepo pogostila.
Zlata poroka v mestnem zavetišču
Z veliko slovesnostjo sta včeraj v nedeljo, dne '4. junija slavila svojo zlato poroko g. Jurij Zalaznik in njegova žena Marija rojena Pribil. Dopoldne je bil slovesen cerkveni obred v župni cerkvi sv. Petra, ki ga je opravil g. dr. Demšar ob asistenci več duhovnikov. Mestno občino sta zatsopala magistratni ravnatelj g. Jančigaj in mestni fizik dr. Mavricij Rus, ki je hišni zdravnik mestnega zavetišča. Priložnostni cerkveni nagovor je imel šentpetrski župnik g. Alojzij Košmerlj. Kot priče so nastopili ljubljanski časnikarji. Mestna občina je slavljencema priredila opoldne slavnostno kosilo, ki so se ga udeležili vsi varovanci zavetišča. Ravnatelj magistrata g. Jančigaj je med kosilom slavljencema nazdravil in jima želel še dolgo življenje v miru in vživanju notranje tihe sreče.
Dan ljubljanskih mater
Procesija presv. R. Telesa v stolnici
Ob 8 slovesna pontlfikalna sv. maša. Ob 8.45 gre ob lepem vremenu procesija takole: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo I. blagoslov. — \VolFova ulica, Kongresni ter, pred spomenikom presv. Trojice II. blagoslov, ki se ga udeleži tudi že tam zbrana šol. mladina. — Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta, trg, pred spomenikom presv.Trojice II. blagoslov, Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov.
Razvrstitev: I. Društva. 1. Prosvetna zveza z zastavo. 2. Ženska zveza. 3. Prosveta Ljubljana-meato s praporom. 4. Vajeniški dom in Kat. dr. rokodelskih pomočnikov. 5. Steg skavtov Ljubljana III. Zastopstvo Akad zveze in Kat. akad. društev, starešinstvo.
II.	Ženske Marijine družbe. 1. Dekliška Mar. družba iz Lachtenturna. 2. Dekliška Mar. družba. 4. Uršulineka dijaška Mar. družba. 5. Stolne kon-gregacije. 6. Kongregacija gospodičen in gospa pri oo. jezuitih.
III.	Bandero Naše Ljube Gospe. Gojenke čč. šolskih sester. Poselska zveza 9 praporom. Narodno noše.
IV.	Bandero presv. Reš. Telesa. Mašni strež. niki z Rakovnika. Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih. Stolne dijaške kongregacije. Kongregacija »Zgodnja Danica«. Moške Mar. družbe. Stolna Vin-cencijeva konferenca.
V.	Dečki in deklice š cvetjem. (Po štirje v eni vrsti).
VI.	Prva četa vojsike z godbo.
VII.	Mestni načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svetom. Zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporaoij. Ravnatelji in nastav-niki srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter šolski upravitelji, v kolikor se ne udeleže procesije z zavodi. Dravska direkcija pošte in telegrafa ter podružnica Poštne hranilnice. Direkcija državnih železnic. Dravska finančna direkcija in zastopstvo mestne kontrole. Državno tožilstvo. Okrožne sodišče. Višje državno tožilstvo. Apela-cijsko sodišče. Akadem. senat in profesorji univerze. .
VIII.	Oo. frančiškani, duhovščina, prevzviseim z Najsvetejšim.
IX.	Ban s komandantom divizije. Konzularni zbor. Načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave. Ostalo uradništvo kr. banske uprave. Ostalo državno in samoupravno uradništvo. Oficirski zbor.
X.	Druga četa vojske.
Vsi udeleženci naj korakajo v štiristopih!
Verniki ob ulicah, kjer se pomika procesija, se naprošajo, da iz spoštovanja do evharistjcnega Boga okrase in razsvetle okna na cesto. Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da se moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso Najsvetejše mimo.
Svete maše so od 4—8 vsake pol ure, pa or> 9 in 11.30 v stolnici.
Zbirališče malih olrok S cvetjem je za stolnico. Matere na'j pripeljejo od 8 do 8.45 le take dostojne oblečene otroke, ki si jih upajo izro«iti v to določenim gospodičnam v varstvo in vodsivo med procesijo. Dobe jih zopet še pred četrtim blagoslovom za stolnico. ^
1 Akademlčarkel Na dan sv. Rcšniega Telesa se bomo udeležile stolnične procesije. Zberemo se za stolnico točno ob pol 9. Vlp.dno vabimo k č,m
Vei'l "Trboveljski slavčki bodo zapeli nekaj pesmi obiskovalcem ljubljanskega velesejma 6. iun.|aj>b 16 Nastopili bodo na odru pred vehko restavracijo ob drevoredu. Vstopnine ne bo,
1 Priporočamo obisk umetnostne razstave Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu, ki je podaljšan še za čas Velescjnia.
1 Za mestne reveže sfa darovala gg. Julij in Josip K o b e, trgovca v Novem mestu, v počastitev sjjomina g. Viktorja Rohrmanna 200 din. V počastitev spomina g. Josipa Lenarčiča je daroval zdravnik g. dr. J u r a j K a 11 y 150 din, tvrdka Dragotin Hribar, tovarna pletenin na Zaloški cesti, je darovala 200 din v počastitev spomina g. J. Jamnika, a mestna vrtnarija je na njegovo krsto položila venec s trakovi v mestnih barvah. — Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev zahvalo tudi v imenu podpira nih. Počastite rajne z dobrimi delil
— Pri lenivosti črev in slabem želodca z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj
se rabi že davno znana in učinkovita na ravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joseiova« grenka voda prav posebno koristno do mače sredstvo, kadar gre za to, da se zju traj očisti prebavni kanal s salinskim sred stvom za odprtje.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Prodaja mleka v mlekarnah. Kralj, banska uprava dravsek banovine v Ljubljani je odredila z odločbo III/5 štev. 1357/1 z dne 30. maja t. 1
boter
Dr. Korošec novim zvonovom
Sv. Trojica v Slov. gor., 4. jun. Pri našem svetišču smo imeli včeraj in danes izredno lepo slovesnost. V soboto, 3. junija popoldne okoli pol 4 se je pripeljal na svetotrojiški arib naš prevzv. vladika dr. Tomažič. Pripravljen mu je bil slikovit sprejem. Vse je bilo okrašeno. Slavoloki in mlaji so stali na vseli koncih in kra-ih. Hiše so bile v zastavah. Ko ee je vladika peljal od Sv. Lenarta čez Porčič, so z gričkov doneli topiči, godba je igrala in na trgu pred cerkvijo je zadonel slovenske pesmi glas v pozdrav škofu in odličnim gostom. Po pozdravu gosp. župnika in gvardiana p. Ladislava Pinterja so g. vladiko pozdravili zastopniki raznih društev in organizacij. Prevzvišeni je vsem odgovarjal. Po sprejemu je vladika najprvo ob številni asistenci dekanijske in okoliške duhovščine izvršil blagoslovitev in posvetitev dveh novih zvonov za župno in romarsko cerkev Sv. Trojice. Župijani in pri-, alelji iz Slovenskih goric so zbrali okoli 80.000 dinarjev za nove zvonove. Veliki zvon, ki bo eden največjih v Slovenskih goricah, je bil |)osvečen sv. Trojici, a dru^i Mariji in sv. Jožetu. Kot boter novim zvonovom je bil naprošen naš rojak in voditelj dr. Korošec, ki se je rad odzval vabilu. Zaradi državniških poslov pa je bil zadržan, da bi sam položil kot boter roko na nove zvonove. Nadomestoval ga je domači narodni poslanec g. Fr. Žebot. Slavnostni obredi so trajali točno eno uro. Nato so zvonove kmalu z veliko spretnostjo potegnili v visoki zvonik. Oba zvona je vlila mariborska tvrdka inž. Biihl in imata zelo lep glas. Vsa slovesnost in tudi birma v nedeljo so, je izvršila ob najlepšem sončnem in mirnem vremenu.
Boter dr. Korošec je poslal poseben pozdrav in lepo darilo.
Celje
c Utopljenega Albina BelaU so potegnili iz Savinje v Laškem. V nedeljo je sonce privabilo k Savinji več prijateljev, da so se prišli sončit na prod in se kopali. 16 letni krojaški vajenec Albin Belak, sin vdove iz Zavodne pri Celju, je v navdušenju, da je vreme vendar postalo veliko toplejše, skočil v Savinjo in plaval. Pa ga je prijel krč, zagrabil ga je vrtinec, da se je začel potapljati. Za njim je skočil v vodo g Veble, da bi ga rešil, a oddaljen je bil od potaplja-jočega okrog 300 m. Albinovo truplo je odnesla Savinja. Celjska policija ie opozorila splavarje in tudi oblasti v Zidanem mostu. Mrtvega Albina so potegnil: iz Savinje zvečer v Laškem. Naj mu bo zemlja lahka!
c Dva umora pred celjskim sodiščem. Pred velikim senatom okrožnega sodišča bosta danes dopoldne dve razpravi zaradi umora. Ob 10 se bo zagovarjal 28 letni hlapec Alojz Šibanc, ki je po nasno-vanju svojega gospodarja Kotnika > Kozjega pri Mislinju sunil njegovo ženo Frančiško Kotnikovo z višine 13 m z gospodarskega poslopja, da je Kotnikova priletela na kamenje in se ubila. Ali bo prišel pred sodišče tudi Kotnik, še ni gotovo, ker leži bolan v celjski bolnišnici zaradi operacije. Takoj jx> tej razpravi bo stopil pred sodišče 63 letni prevžitkar Gašper Kranjc iz Novak pri Novi cerkvi, ki je ustrelil svojega sina. Za razpravi vlada v Celju veliko zanimanje.
c Napadi in nesreče. Ko se je pozno zvečer vračal iz Celja 30 letni krošnjar Pušič Marko domov, ga je blizu nekega vinotoča napadel neki moški s kolom in mu prizadjal nevarne po&odbe po glavi. Pred celjsko bolnišnico je padel pod voz 31 letni dninar Ober-čkal Josip iz Ostrožnega pri Celju. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo levo nogo. Ko je hotela z voza 49 letna dninarica Novak Angela iz Rečice pri Laškem, se je spotaknila, da je padla in si zlomila levo nogo v gležnju. Tram'se je zlomil na gospodarskem poslopju v Žalcu, da je padel z njim 16 letni pečarski vajenec Divjak Aleksander in si zlomil levo nogo. Vsi se zdra-1 vijo v celjski bolnišnici.

MARIBOR
Slava 32. topniškega polka
Maribor, 5. junija.
Danes predpoldne je 32. topniški polk v Mariboru slovesno obhajal svojo slavo kot spomin na velike dogodke ob prevratu na Koroškem, pri katerih so odlično sodelovale vojaške edinice, iz katerih je pozneje nastal 32. topniški polk.
Dopoldne ob 10 so se zbrali v kasarni vojvode Putnika, ki je bila vsa lepo ovenčana z zelenjem in državnimi zastavami, zastopniki mariborskih državnih oblasti ter narodnih in prosvetnih društev. Med zastopniki oblasti so bili med drugimi oba okrajna glavarja dr. Janko Šiška in Leopold Eiletz, zastopnik mestne občine in mestnega župana in narodni poslanec Franjo Žebot, zastopnik prevzv. škofa kanonik dr. Ostre, predsednik okroz. sodišča dr. Hudnik, predstojnik mestne policije St. Kos. Med drugimi odličniki so bili predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec, ravnatelj tiskarne sv. Cirila Fr. Hrastelj, odvetnik dr. Andrej Veble, ravnatelj Spodnještajerske ljudske hranilnice, predsednik Slov. obrtnega društva Ivan bojč, starešina gasilske župe ravnatelj Pogačnik, poveljnik orožniške čete kapetan Mavrič in številni mariborski oficirji z mestnim poveljnikom generalom Stanojlovičem na čelu. Zvezo fantovskih odsekov so zastopali trije člani v krojih. Navzoči pa so bili tudi zastopniki raznih drugih organizacij.
Na dvorišču je bilo razvrščeno polkovno vojaštvo s svojimi starešinami. Ob desetih so bili opravljeni cerkveni obredi, ki sta jih opravila vojaški duhovnik g. Pavle Zavadlal m vojaški pravoslavni svečenik.
Po obrednih slovesnostih je zbranemu vojaštvu spregovoril domačin poveljnik polka, polkovnik Peter Kiler, ki je v svojem ognjevitem nagovoru polkovnemu vojaštvu orisal zgodovino polka in pomen Gosposvetskega polja za slovensko in jugoslovansko zgodovino, ob koncu j>a ga pozval naj vrhovnemu poveljniku junaške jugoslovanske vojske, mlademu kralju Petru 11. in vsemu kraljevskemu domu vzklikne trikrani živijol
Za g. polkovnikom jo povzel besedo mestni poveljnik general Stanojlovič, ki je vojakom pre-dočil vse težke žrtve, ki so bile potrebne za našo osvoboditev, in ki so jih doprinesli predniki današnje jugoslovanske vojske.
Po teh slovesnostih se je vršil strumen mimohod polkovnega vojaštva, ki je pokazal izvežba-nost naših vojakov in ki je zadivil navzoče civilno občinstvo.
Nato so zastopniki oblasti pristopili k polkovnemu poveljniku in mu čestitali slavo, nakar jih je povabil na zakusko, ki je ob zvokih vojaške godbe potekla v najlepšem razpoloženju.
Opoldne je polkovni poveljnik mariborskim odličnikom priredil kosilo, popoldne pa se je vršila polkovna vojaška zabava.
Slava pehotnega polka je mariborskemu občinstvu in zastopnikom organizacij, ki delujejo v mariborskem mestu dala zopet priliko, da stopijo v stik z mariborskim vojaštvom in se z njim spoznajo ter manifestirajo za vzore, ki jih ima naša vojska in od katerih nikdar ni odstopila.
m Cerkev sv. Rcšnjega Telesa hoče praznik Telovo obhajati s posebno slovesnostjo. V noči od srede na četrtek nočna adoracija. Začetek v sredo ob pol 8. Slovesna sv. maša je v četr ek ob pol 6, nalo procesija. Zvečer ob pol 8 evlia-ristična ura in slovesne večernice. Isti dan ob 8 in pol 10 tihe sv. maše.
m Zaključek gledališke sezone. Drevi se uprizori v gledališču zadnjič uspela komedija »Holly-wood«, jutri, v sredo pa bo zadnja predstava, zanimiva igra iz življenja kaznjencev >St. 7Z<. Predstava se vrši za red B.
m Gledališki igralci in novinarji med seboj.
da se mora v območju mestne občine ljubljanske , m ........ ----- —	- , ...
in srezih: Ljubljana, Kranj, Kamnik in Škofja \ Na praznik 8. t. m.je bo P°PO>_d™ »»J1™ P®™
Loka v vseh mlekarnah prodajati in uporabljati *	' ............""
edino pasterizirano mleko in iz pasteriziranega mleka napravljene mlečne izdelke. Mestno poglavarstvo v Ljubljani ojiozarja vse lastnike mlekarn, da se točno drže zgoraj omenjene odredbe. Neupoštevanje te odredbe se bo kazensko zasledovalo.
1 Proti tuberkulozna liga v Ljubljani priredi danes, v torek, dne 6. junija, ob 20 predavanje za vajence in vajenke o tuberkuloznih obolenjih. Predavanje bo v frančiškanski dvorani. Predaval bo specialist g. dr. Savinšek Baldomir. Vabimo vajence in vajenke, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. V sredo, 7. t. m., pa bo tudi tam in ob isti uri predavanje o tuberkulozi za občinstvo. Predavali bodo gg. dr. Mis, dr. Prodan in dr. Rupnik. Vabljeni ste vsi!
1 Javno nagradno kegljanje pri »Novem svetu«, Gosposvetska, danes in jutri. Razdelitev nagrad in sto drugih dobitkov jutri ob 20. uri.
1 Gostilna Martine Zg. Šiška. Najcenejša in solidna zabaval Jutri nastopi pomnožen jazz! Do 2. ure!
1 Važno za čitatelje! Strokovno solidno in po
zmernih cenah izvršuje pleskarska, sobo- in črko-slikarska dela Stane Vojska, Ljubljana, Cerkvena ul. 11. Zapomnite si, da je naslov delavnice edino Cerkvena ulica 11.	_
Dolžnost vsakega katoličana je, da zastopa vsak dan, ob vsaki uri in povsod idejo kongresa Kristusa Kralja! številni darovi naj omogočijo izvedbo tega kongresa!
Rimske toplice
v pelek, dne 26. maja je po daljirm bole• hanju umrla v Lokavcu J o i e f a R raj da, žena mlinarja. Že teden dni pozneje, dne 2. junija je umrl njen mož Janes Ilrajda. Oba sla dolgo časa bolehala. Mož je bil doma iz St. Janža na Dolenjskem in je dočakal starost 77 let, žena pa je bila rojena pri Sv. Križu pri Kostanjevici in je dočakala 75 let. V našem kraju sta živela čez 80 let. Rada sta čitala naše časopise. Naj v miru počivata!
odigrala na igrišču SK Železničarja zabavna nogometna tekma med mariborskimi časnikarji ter gledališkimi igralci. Vabimo vse zabave zeljne Mariborčane k tej prireditvi, katere cisti dobiček gre v pokojninski sklad časnikarjev in gledaliških igralcev.
m Jubilej skavtov. Samova četa skavtov je proslavila v nedeljo 5 letnico svojega obstoja Pro-slava se je vršila v limburškem gozdu v skavt-skem taborišču. Sv. mašo na prostem je daroval prof. Potokar, ki je nato blagoslovil P™P°r Sa-move čete, kateremu je botrovala ga. Novakova. Slavnosti je prisostvoval staresina dr. Mannič in
veliko število ljudi.	».„„«„„ :„
m Štampilje po najnovejšem načinu, trpežno in poceni izdeluje Sofra, Maribor, Gregorčičeva 24. Prepričajte se! Zastopnike sprejmemo!
m Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru je bil v nedeljo dopoldne v slavnostni dvoran, drž učiteljišča. Pred prehodom na dnevni red je predaval prof. Šilih o načelih pr, sestav, učnih načrtov. Predavanje je bilo zelo zanimivo zlasti z ozirom na nov učni načrt, katerega je sestav,la posebna komisija v Belgradu. Poročal, so nato o delovanju Pedagoške centralo predsednik m urednik »Rod. listat šilih, tajnik in upravnik »Rod. lista« A. Kopriva, blag. V. Dojčinovičeva knjižničar F. Haberman. Iz vseh poroči je odseva a slika velikega dela, ki ga je Pedagoška centra a v pretekli poslovni dobi vrs,la. Njeno delovanje zasluži vse priznanje in podporo tudi od strani
javnosti in oblasti.	.. , ,
m 20 letni .jubilej »Drave«. Zelezničarsko glasbeno in pevsko društvo »Drava« v Mar,boru e
proslavilo svojo 20 letnico. V okviru proslav je bil v soboto zvečer v veliki umonsk, dvoran, koncert, ki je bil zelo lepo obiskan. Slavnostni pozdrav je ime! predsednik društva Vokač, v imenu ljubljanskih železničarjih organizacij je društvu čestital Otrata. v imenu Ipavčeve pevske župe pa prof. Mirk, ki je odlikoval 18 zaslužnih članov »Drave« z zlatimi, srebrnim, in bronastimi svetinjami. V nedeljo popoldne pa je »Drava« razvila na telovadišču v Magdalrnskrm predmestju svojo zastavo, ki jo je blagoslovil g. Oboržan. Z razvitjem prapora je bila združena veselica, k, je združila številne železničarje in njihove pri-
'a,r'm V studencu utonil. Pri posestniku Viljemu Eberlu v Štrihovcu pri Št. TI ju se le vdinial za
nikoli ne bo
nekaj dni bivši viničar, 52 letni Karel Štajner. Pridno je delal, bil pa jo ves čas molčeč in žalosten. Ko so ga vprašali, kaj ga tez,, je dejal, da ga je njegova II) letna žena zapustila ter ne mara zanj, ker je prestar, štajner pa je 10. maja nenadoma izginil ter ga ni bilo več na izpregled. Posestnik je mislil, da je odšel kam drugam. Ko pa jo te dni napajal živino ter je jemal vodo iz globokega vodnjaka, je opazil, da plava v vodnjaku človeško truplo. Izvlekli so iz vodnjaka truplo Karla Štajnerja, ki je iz žalosti šel v prostovoljno smrt ter je skočil v vodnjak in utonil.
m Začetek protituberkulozncga tedna v Mariboru se je izvršil v nedeljo dojioldne v mestni posvetovalnici, kjer se je zbralo ob pol 11 vodstvo PT lige, zastopnik knezoškofa stolni kanonik in meslni župnik msgr. Umek, zastopnik državne oblasti okrajni podnačelnik dr. Brolih, zastopnik mestnega župana mag. ravnatelj Rodošok, zastopnik mestnega poveljnika upravnik vojaške bolnišnice major dr. Tadič, primariji splošno bolnišnice ter voditelji zdravstvenih ustanov. Začetno besedo je imel podpredsednik PT lige šolski nadzornik Alt. Zolo aktualno in izredno zanimivo predavanje je imel primarij oddelka za pljučne bolezni v bolnišnici dr. Radšel, ki je očrtal osnutke moderne borbe proli jetiki ter lokalne polrebe Maribora. Zaključek predavanja je izzvenel v zahtevi: za vsakega jetičnega bolnika bolniška postelja, ki mora biti takoj dosegljiva! V okviru protitunerkuloznega tedna bodo v Mariboru še številna predavanja po šolah in obratih ter podrobna propaganda med najširšimi plastmi prebivalstva. Na zunaj kaže Maribor veliko zanimanje za to akcijo z zastavami, ki so razobešene na magistratu, na stolpu stolnice in na državnih ustanovah ter z zastavicami, ki so jih trgovci in zasebniki namestili v svojih izložbah ter na oknih stanovanj. Na zastavah in zastavicah .je znak proti-tuberkulozne borbe: rdeč dvojni križ na belem polju.
In
jim varstvo—
Aofnfffh/
t _ spmoc* potujte/
KULTURNI OBZORNIK
Iz pogovora s poljskim prof. Golombkom
Profesor varšavske univerze dr. Jožef G o -labek, ki je imel ta teden v Ljubljani tri lepo uspela predavanja o poljski kulturi in zgodovini, je že 6tar znanec v Ljubljani, ki jo nedvomno visoko ceni. Ker smo imeli priliko priti z njim v ožji stik, 6iuo naprosili profesorja, naj nam pove kaj o svoji predavateljski turneji po Jugoslaviji, pa tudi kaj o razmerju Poljakov do nas in podobnega kaj. In gospod profesor je začel:
»Najprej se moram zahvaliti predvsem vsem univerzitetnim oblastem v Jugoslaviji, pri vas v Ljubljani pa še posebej, ker so mi šle toliko na roko in mi dale možnost, da sem imel na filozofskih fakultetah predavanje o poljski kulturi. Izbral sem dve poglavji: eno iz naše prve romantike, ko se je naša književnost dvignila posebno visoko v Mirkie\virzu, Slouackrm in Krasinskem, drugo pa iz druge naše romantike, iz Mlade Poljske, ki je prav tako dala Poljakom velikane poezije, tako Kasprowicza, Wyspianskega, Staffa, Przybyszewskega itd. Iz prve sem vzel Slo\vacke-ga — nisem pač vedel, da ste ga pri vas v Ljubljani že javno počastili v okvirju Društva prijateljev poljskega naroda — ker pač letos praznujemo 90 letnico njegove smrti in ISO letnico njegovega rojstva. Toda to. kako in kaj sem podal, veste sami. Toda vprašali ste me, kakšne vtise sem odnesel s svojih predavanj. Reči moram, da sem zelo zadovoljen z obiskom, kajti znano je, da v Jugoslaviji ljubezen do Poljakov ni ravno najbolj zasidrana. Kljub leniu sem imel,.v^koplju v gledališč«!"nad 700 poslušalcev,'kar hief''je"pre-senetilo. Prav tako sem zadovoljen z drugimi kraji in tudi v Ljubljani. Mislim, da 6e .bom. jeseni še povrnil v Jugoslavijo na novo turnejo, da zainteresiramo Jugoslovane za Poljake ter da poročamo Poljakom o kulturi v življenju v vaši lepi državi, za katero raste med nami vedno večje zanimanje.
Po tragiki Češkoslovaške, ki pa je nismo zakrivili mi, kakor pri Vas morda kdo misli, je pri nas tudi v občinstvu zaživelo z novim plamenom slovanska zavest in nujnost sodelovanja vseh Slovanov sploh. Zato se v javnosti in poljski publicistiki pojavlja vedno več razprav o slovanskih problemih in seveda tudi o jugoslo-
vanskih. Ne vem, kako bo uspeval naprej češki »Slovansky pfrehled«, zalo pa vem, da se bo razširil haš podobni poljski časopis »Ruch elovvian-ski«, ki izhaja že več let v Lvovu in ga gotovo dobro poznate. Med nami je n. pr. zdaj zelo živo vprašanje Lužiških Srbov in pred kratkim sem izdal tudi sam zgodovino Lužiških Srbov. Kako veliko je zanimanje za taka slovanska vprašanja sploh, priča n. pr. roman Kisielewskega »Zemlja«, ki 6e godi med starimi Polabskimi Slovani in se je v kratkem prodal v veliko tisočih izvodih. Razume ne, da je med Nemci prepovedan. Vsi večji časopisi in revije imajo svoje slovanske rubrike, tako »Obrona kultury«, »Slonska Fantatana« itd. Tudi specialno o Jugoslaviji je izšlo v zadnjem času več knjig, tako knjiga vašega prijatelja dr. Rosponda o Jugoslaviji sploh, tako je druga pisateljica napisala »Unda Jugoslawji«, Kolubski pa knjigo o razmerju Čehov do Poljakov itd. Tudi profesor Žabko Protopowicz se zelo zanima za jugoslovansko sociologijo ter je poročal večkrat o delih profesorja Gosarja. Toda priznati moram, da je slovenska kultura najmanj znana izmed vseh slovanskih kultur med Poljaki. Sicer so se inte-resirali dozdaj za Slovence le bolj s filološkega in jezikovnega stališča, manj pa z gospodarskega in splošno kulturnega. Zato bi bilo dobro, da bi prišel v Ljubljano na univerzo kakšen Poljak kot lektor, ki bi se obenem specializiral za slovenski jezik in literaturo ter bi mogel seznanjati Poljake specialno s slovenskimi problemi. Razgovori o tem so v teku in želeti bi bilo, da se zadovoljivo rešijo.
Povedali ste mi, da se snuje v Ljubljani slovanska knjiinica v okvirju mestne občine ter da tej knjižnici tvori temelj Masar.vkova knjižnica, ki jo je darovala češkoslovaška vlada. Želeli bi, da bi tudi Poljska prispevala k tej knjižnici, oz. za prvo potrebo pripravila vsaj razstavo moderne poljske knjige. Mislim, da bi se ta razstava dala uresničiti v mejah kulturne konvencije med obema državama in bom o tej zadevi govoril zlasti še, ker sem popolnoma vaših misli, da bi 6e taka razstava porabila tudi kot ugodpa prilika za lo, da 6e priredi *leden poljske kulture* v Ljubljani, s predavanji o poljski književnosti, zgodovini, s prireditvijo kakšne moderne poljske drame ali opere, morda tudi likovne razstave itd. To bi bila srečna misel in jo bom propagiral z vsemi svojimi močmi. Želel bi samo, da bi se to zgodilo čim prej, kajti tla 60 pri vas že lepo pripravljena.
Toda ne mislite, da mi samo od vas želimo, da spoznavate našo kulturo, ne, tudi mi bi hoteli spoznati čim natančnejše čim več slovanskega sveta in z njim čim tesneje sodelovati. V Varšavi se snuje sedaj Institut sloicianski, ki bo imel nalogo povezati in organizirati to sodelovanje vseh slovanskih narodov na sodobni osnovi, kulturni, gospodarski itd. Vsestransko sodelovanje vseh Slovanov, bi bilo temeljno načelo tega zavoda. Tako bi Varšava stopila na čelo slovanske vzajemnosti. To je sicer še vprašanje bodočnosti, se pa kažejo že temelji tega delovanja, ki ga moramo samo pozdraviti. Zato pa je treba spoznavanja ljudi in krajev in sicer od obeh strani. In to ima namen tudi moje potovanje.« '
V lepem pogovoru je minul čas ob dobrem kranjskem vinu, ki ga gospod profesor ni mogel prehvaliti in o katerem smo bili vse enakega mnenja, da bi kot »gospodarski predmet« bil mogel biti dobra vez med obema narodoma predvsem, ko vemo, da je na Poljskem dobro vino redka in draga pijača. In gospodarski ataše gosp. Chobowski je kot strokovnjak samo potrdil. In tako je bila odkrita tudi nova baza za prijateljsko sodelovanje. Toda Duh ima prednost in skupnost v njem je trdnejša in trajnejša.
In gospod profesor je tako lepo govoril o »Kralju Duhu«.	td.
Dve gostovanji v Operi
Ljubljansko operno gledališče je imelo te dni zopet v gosteh dva pevca: Znani italijanski tenorist Christi Sola ri, ki se je s svojimi prvimi nastopi tako močno prikupil ljubljanskemu opernemu občinstvu, je sedaj zopet nastopil v dveh različnih vlogah. Pel je Rudolfa v Puccini-jevi sBohemet in Edgarda v Donizettijevi »Lucii di Lammermoor«. Pevčev osebni stilni značaj je izrazito lirično zastavljen in zaradi nekakšne ko-mornosti najbolj prikladen mehko in rahlo oblikovanim postavam liričnih in klasicistično usmerjenih oper. Zato je v danih vlogah naturalističnega in precej dramatičnega značaja v celoti nekoliko zatemnel Vendar pa je v doseženem okviru zopet odločno osvajal občutljivega poslušalca, ki zna ceniti čisto lepoto petja pred nasilnostjo glasu, s svojim prožnJ izoblikovanim in mehkim petjem, ki zna doumeti bistvo v melodijo vjete vsebine ter podajati melodične člene v njih polnem glasbenem bistvu. Prepričevale so zlasti potankosti tega pevskega oblikovanja, med katerimi stoji v ospredju zmisel za čisto linijo in pa dovršeno in vzorna izgovarjava. — V vlogi Lucije pa se nam je predstavila mlada koloraturna soprani-stinja Alda Nollijeva. ki je pričela svojo operno umetniško pot v pretekli sezoni pri nas, pa je sedaj članica zagrebškega opernega gledališča V tem zelo občutljivem in napornem opernem liku nam je pevka razkrila svoj razvoj, ki je lep zlasti z ozirom na oblikovalni razmah. Sposobnosti pa so skoraj še premalo razvite in ne prav utrjene, da bi izpolnile to igralsko in pevsko napeto vlogo, ki je bila sicer v obliki korektna in izglajena, ki pa vsebinsko še ni bila prav izpolnjena in pevsko še ne prav sproščena. Prenagel razvoj pevski ne more biti v prid in se človek nehote boji za vse te izredne mlade sposobnosti, ki so v mladi umetnici zbrane, ki pa jim jfi treba skrbne nege in previdnega izdelovanja, da dosežejo 6voj pravi in polni razvoj. V celotnem obrisu je pevka vendarle dosegla priznanja vreden uspeh.
Predstavo je vodil z velikim elanom in s pravim smislom za stilni značaj dela ravnatelj
Mirko Polič.	V. U.
•
Emanuel Kolman: »V svetlobah in sencah« je naslov pesniški zbirki, ki je izšla na Jesenicah v založbi knjigoveznice Ivan Avguštin in je tiskana prav tam v tiskarni A. Blažeja. S to zbirko se torej ne predstavlja naši književnosti samo nov pesnik, temveč tudi nov tiskarnar in nov založnik v našem podeželju. O pesniški zbirki bomo še poročali.
V spomin Otokarja Brezini. — Kakor smo že omenili, ie lptos minulo deset lot od smrti enega največjih čeških pesnikov, Otokarja Bfezini. Sedaj je izšla v Brnu Brezinova številka katoliške revije
»Arche«, kateri je napisal uvod J. Sedlak. Fr. Jech je napisal članek: Smrt Otokarja Brezine v narodni poeziji«, kar je najbolj zanimiv članek te številke. Zanimiva je korespondenca Otokarja Brezine s katoliškim pesnikom Dostal-Lutinom, ki jo komentira O. Svozil. Vsi ti doneski so zanimivi, ker razlagajo z novimi viri Brezinovo razmerje do katolištva.
Meštrovič na Poljskem. Pred kratkim je Meštrovič obiskal Krakov ter si ga ogledal pod vodstvom slovenskega profesorja na tamkajšnji univerzi g. dr. Vojeslava Molela. Sedaj je pa v Varšavi, kjer si izbira mesto, kamor bo postavil svoj spomenik poljskemu maršalu Pilsudskemu. Znano je namreč, da bo tekmoval z drugimi poljskimi in svetovnimi kiparji tudi on pri postavitvi spomenika temu sodobnemu poljskemu junaku in ustanovitelju poljske republike. Kakor znano, je Meštrovič na Poljskem zelo popularen ter je monografijo o njem in njegovem delu napisal Slovenec, profesor umetnosti, dr. Mole. Meštroviča so Poljaki povabili, naj se razpisa spomenika udeleži.
Ne pozabi, da bo kongres Kristusa Kralja že konec julija. — Le žrtve bodo kongresu pomogle do uspeha!
Novo veliko češko gledališče v Pragi. — Že
kakih dvajsei let se govori, da bodo Cehi postavili ob Vltavi v Pragi novo ogromno gledališče, toda do realnih načrtov doslej še niso prišli. Kakor vemo, je praško gledališče premajhno, ter se more deliti tako, da je del predstav v Narodnem divadlu, del pa v starem Stavovskem. Kakor znano, ima Narodne divadlo 1800 mest, Stavovske pa 1200. Zdaj pa je ministrstvo prosvete sklenilo, da mora biti novo praško gledališče, ki bi imelo mesto za 3000 ljudi, zgrajeno že v treh letih. Ni pa določen še kraj, kjer naj 6e postavi. Toda tudi to se bo v kratkem odločilo. Tudi v Brnu se bo zidalo novo gledališče s 1800 mesti, kar je že sklenjeno in tudi denar že določen. Minister češke prosvete dr. Kapras je določil tudi, da se vsak teden trikrat vrše ljudske predstave po praških gledališčih po zelo znižanih cenah, kar je rodilo' velik uspeh.
Boj za tisk na Češkem. — Pri dr. Harhi so se zglasili češki žurnalisti in publicisti ter zahtevali večjo svobodo za češko časopisje. Znano je namreč, da je od oktobra lanskega leta prenehalo izhajati 1400 čeških listov zaradi politike izenačevanja. Ker v Nemčiji pripada že na 32 000 Nemcev en časopis, ni umestno, da se na Češkem znižuje število časnikov. Mnenja so ti žurnalisti, da se kuitura naroda kaže rttvno v raijleujeuoati nazorov, ne pa v poenostavljenju.
Z nedeljske delavske slavnosti v Ljubljani: Blagoslovitev zastav ZZD.
Zmagoslavje slovenske pesmi v Ptuju
Ptuj, 3. junija. Z veliko nestrpnostjo in radovednostjo je Ptuj pričakoval APZ iz Ljubljane, ki je s svojim včerajšnjim zmagoslavnim koncertom prvič prišel v slovenski Ptuj. Zanimanje za koncert je bilo izredno ter so bile vstopnice že pred nekaj dnevi razprodane. Vse je govorilo samo o koncertu našega najboljšega zl>ora.
Snoči ob pol 6 se je zbralo veliko število Ptuj-čanov na postaji, da pozdravijo nosilce prekrasne slovenske pesmi v svoji 6redi. Ko je privozil vlak, je zaigrala mestna godba pozdravno koračnico, iz vseh grl pa se je utrgalo veselo vzklikanje in pozdravljanje. Glasbena Matica je zapela dragim pevcem »Pozdrav«, nakar jih je pozdravil v imenu pripravljalnega odbora in ptujskih Slovencev odvetnik g. dr. Jurij Sluga. Zahvalil se je g. dr. Branislav Skaberne, ki je omenil, da prihaja APZ v Ptuj zato, da vžge s svojo pesmijo slovenska srca, da bodo gorela v velikem plamenu za dragi narod. Akademiki so nato zapeli Jenkovo zdra-vico »Komur mar za reč je našo«, ki ji je sledilo navdušeno ploskanje. Potem ko so dekleta pripela vsakemu bel nagelj z rožmarinom, se je formiral velik sprevod z godbo na čelu, ki je sel po glavnih ptujskih ulicah na živilski trg, kjer je bil razhod. Vsak pevec je odšel z gostoljubno družino. pri kateri je prenočeval.
Mestno gledališče je bilo že pred časom, ko je bil napovedan koncert, nabilo polno do zadnjega kotička. Med odličniki smo opazili župana g. dr. Remca, sodnega starešino g. dr. Poznika, minoritskega gvardiana g. p. Mirka Godino in druge. Ko so se prikazali, pevci v belili, srajcah in pisanih rutah okrog vratu na odru, je nastalo po vsej dvorani navdušeno vzklikanje in ploskanje, z balkona pa-se je vsipalo na akademike cvetje. Še večje navdušenje je pa postalo, ko se je prikazal pevovodja g. Marolt.
Naslov koncerta je bil »Pesem slovenskega preporoda«. Program je bil zelo pestro izbran.
Zbor je zapel: Potočnik-Foerster: Zvonikarjeva, Fleišman-Kozina: Tiha noč. Rihar: Jamica, Rihar-Kozina: Veseli godec, Mašek: Pri zibeli, Mašek: Mlatiči in llajdrihove: Pod oknam, Cerkvica in Hercegovska.
Vso dvorano je prevzelo nepopisno razpoloženje, ki se je stopnjevalo od pesmi do pesmi ter je prehajalo včasih v orkansko navdušenje. Posebno je vžgala »Hercegovska« s svojim borbenim ritmom in vsebino.
Predsednik Glasbene Matice g. Gorjup se je v krajšem govoru zahvalil pevcem, da so prišli v Ptuj in podaril pevovodji g. Maroltu krasen lovorjev venec z državnimi trakovi. Dvorana se je dobesedno tresla od velikega navdušenja. Po odmoru je zbor zapel Nedvedovo: Mašo II za moški zbor »K tebi srca povzdignimo« — a) Ky-rie, b) Gloria; Nedvedovo: Popotnikovo pesem, Vilhar: Ljubičica in Guslam ter Jenkove: Vabilo, Na moru in Lipa. Tudi to drugo polovico prekrasnega koncerta je spremljalo orkansko navdušenje. Ko je APZ končal svoj spored, ni mogel spričo navdušenja in triumfalnih ovacij, s katerimi ga je vsa dvorana pozdravljala, drugače, kakor da je ponovil vžigajočo »Hercegovsko«, dodal pa mogočno »Od Urala do Triglava«. Ti dve pesmi sla občinstvo tako navdušili, da ploskanja in vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja. Za konec pa je vsa dvorana stoje s pevci vred zapela himno »Hej Slovani«.
APZ je s svojim včerajšnjim zmagoslavnim koncertom dal Ptuju nekaj, kar mu še ni nikdo dal, namreč, da bomo Slovenci s svojo prekrasno .pasfliijo ostali močni, da bo v nas živela globoka narodna in državna zavest, ki bo temeljila na trdnem dejstvu, da smo verni sinovi matere Slave. Vam "pa dragi nosilci prekrasne slovenske pesmi, naša globoka, iz src prihaja joča zahvala I Slovenski Ptuj vašega dragocenega darila ne bo pozabil, temveč ca 1k> varoval svojim poznim rodovom v slavo in časti
ŠPORT
Nemčija : Anglija 3:0
V	seminfinalni teniški tekmi je v Berlinu nemška dvojica Henkel-Metaxa premagala angle-ža VVilde in Shffi z rezultatom 6:4, 6:4 in 6:2. in sicer v treh setih brez posebnega truda. Nemčija je torej prvi finalist v evropskem pasu tekmovanja za Davisov pokal in se bo borila z Jugoslavijo kot drugim finalistom v Zagrebu konec meseca julija.
Nedeljski nogomet
Bata : Maribor 5 : 2 (1 : 1)
Gornja nasprotnika sta odigrala v Mariboru pred 1000 gledalci prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v ligo, katero si je izvojeval Bata z naskokom treh golov.
Jubilejni turnir SK Svobode
SK Kranj : SK Svoboda 1:1
SK Ljubljana : 55SK Hermes 5:1
ŽSK Hermes : SK Svoboda 2:0
SK Ljubljana : SK Kranj 2:0
Zagreb : Gradjanski : Wicnna 3:1 (2:0)
Kolesarsko prvenstvo mariborske podzveze
V	tem prvenstvu so se posebno dobro odrezali Maratonci. Dirkali so juniorji in seniorji: prvi na 60, drugi na 80 km dolgi progi. Doseženi so bili tile rezultati:
Pri juniorjih se je plasiral kot prvi Planinšek (kolesarski klub Celje) v času 2,7.50. 2. Mukaš (kol. klub tekstilnih delavcev Maribor) 2,10.10, 3. Špajcer (kol. klub Celje) 1,11.01. Povprečni čas juniorjev je znašal 28.500. Pri seniorjih je prispel prvi na cilj Sodcc (Maraton) 2,54.45, 2. Sojč (Maraton) 2.57.42, 3. Sekta (Perun) 4,0.19. Povprečni čas 27.500.
Državno prvenstvo v kajak-slalomu
Na Savi v Tacnu pod Šmarno goro se je vršilo tretje državno prvenstvo v kajak-slalomu na 300 m dolgi progi.
Na startu je bilo 12 Zagrebčanov in 5 Slovencev.
Rezultati: 1. Malahovski Rudolf, Ljubljana, 4:56.5: 2. Donoval Ivo, Maraton, Zagreb, 5:16.2; 3. Knol Miroslav, Zagreb. 5:22; 4. Gluhak Edo, Maraton, Zagreb. 6:22.2; 5. Močnik Cveto, Ljubljana, 6:26; 6. Mikuš Adolf. Ljubljana, 7:15; 7. Drofenik Ivan, Ljubljana, 7:19.1; 8. Tepina Pavle, Ljubljana, 7:59.2.
Občni zbor Jugoslovanske zimskošportne zveze
Kakor vsa druga leta je tudi za letošnji občni zbor Jugosl. zimsko športne zveze vladalo veliko zanimanje. Poročila, ki so bila že pred občnim zborom poslana vsem prizadetim, se niso čilala, temveč se je vršila samo debata o njih. Iz posameznih poročil posnemamo v glavnem, da je
bila naša udeležba v inozemstvu v pretekli sezoni odlična in sicer v vseh disciplinah. Tudi domača državna prvenstva so bila izvedena z velikim uspehom. Izdatkov pa je imela zveza letos izredno veliko. Za tekmovanja je izdala 93.371.50 din, za podpore podzvezam in klubom za gradnjo skakalnic 33.843 din, skupaj torej za obe omenjeni postavki 127.214.50 din.'
Nato so sledili predlogi podzvez in klubov. Spremembe pravil in pravilnikov so bile sprejete. Zelo huda debata se je razvila pri predlogu Gorenjske podzveze, naj imajo člani posameznih klubov svoje člane le iz svojega okoliša. Za svetovno FIS-ino prvenstvo leta 1942. se osnuje osebni odbor. Sedež zveze ostane še v Ljubljani, v novi odbor pa je bil po daljši debati izvoljen za predsednika dr. Ivo Pire, za tajnika Tone Kun-stelj, za blagajnika Bogo Šramelj, za tehničnega načelnika pa Stane Predalič.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Kolesarska podzveza Ljublja)m ima svojo redno IX. sejo drevi oh 20 v prostorih kavarne Vošpernik, Stnri trg ,14. Ker bomo razpravljali o prireditvi za olimpijski dan, prosimo sigurne udeležbe. Pismenega vabila ne bo. — Tajnik.
Belgrajske novice
Belgrad, 5. jun. m. Prestolniška policija 6e je znova znašla v težkem položaju. Izvržen je bil namreč napad na milijonarko Jeleno Jotič. Po vsestranskih preiskavah je prišla na sled pravim napadalcem, ki so sorodniki stare milijonarke. Napadalci so ponaredili oporoko ter so vso dediščino prepisali sebi. Policija nadaljuje preiskavo. Stara milijonarka je snoči umrla. Policija jn naročila, da se mora izvršiti obdukcija, da bo policija točno določila prave vzroke smrti.
Belgrad, 5. junija. AA. V gradbenem ministrstvu bo 22. t. m. prva ponudna dražba za prvi del gradbenih del za novo poslovanje Zavoda kneza Pavla za proučevanje in zdravljenje raka v Belgradu. Proračunski znesek: 3,845.000 din.
Belgrad, 5. junija. AA. Danes ob 11.55 se je pripeljal z letalom iz Sofije norveški pooblaščeni minister in izredni poslanik za vse balkanske države San-berger. Sanberger jc. prišel, da izroči poverilnice knezu namestniku kot pooblaščeni minister in izredni norveški poslanik.
Belgrad. 5. junija. AA. Pravosodni minister je sestavil komisijo, ki bo pripravila izdajanje zbornikov, uredb in pravilnikov, ki jih sodišča v praksi izvajajo. Kot prvi zvezek tega zbornika izide te dni uredba z zakonsko močjo o dejanskih pravicah na ladji in pomorskih privilegijih, ki io je izdal na predlog pravosodnega ministra ministrski svet. V kratkem pa izda pravosodno ministrstvo pregledano besedilo uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z vsemi pravilniki in verodostojnimi razlagami. Komisija je začela tudi delali in obdelovati gradivo s področja kazenske zakonodaje.
UIŠEK NEmŠKIH IZDELKOU
na področju INDUSTRIJE AVTOMOBILOV in MOTORNIH KOLES bodo pokazale na LJUBLJANSKEM VELESEJMU sledeče znamke:
jŠSrdL,
MAYBACH
JU
HOREK
SACHS-MOTOB
H^amant
Ljubi j a n a 316. - 12. 6.1939
Strašen zločin na Gorenjskem
Ljubno na Gorenjskem, 4. junija,
Vsa Gorenjska je pod vtisom strašnega dogodka, ki se je izvršil v tuk. kraju. Ljudje se skoraj nič drugega ne pogovarjajo, kakor o strašnem umoru, ki ga je izvršil starejši oženjeni posestnik nad 21 letno služkinjo Marijo Ceferinovo. Vse premalo pa mislijo in govorijo ljudje, da je to obenem tudi svarilni pr6t božji, ki kaže, kam pripelje razuzdano življenje.
Marija Ceferinova je bilo drugo dekle 18 članske družine, ki je do nedavna stanovala v svoji hišici v Zalem logu v Selški dolini. Ta hišica je bila leto6 prisilno prodana in zato je oče Ceferin prosil za delo na železnici. Vsa družina se je nato preselila v Ljubno na Gorenjskem, kjer pa je vladala revščina, ker so plače progovnih delavcev silno majhne, posebno za tako veliko družino. Hčerka Marija je pred tednom šla služit k Čukovim na Posavc.
V petek dopoldne se je pripeljal na postajo Otoče 45 letni posestnik Janez Rant iz Zbont pri Zalem logu. Poizvedoval je za Ceferinovo Marijo in se izdajal za njenega ženina. Ko je izvedel, da služi pri posestniku Kokalu, po domače Čuku, je šel tja in profil gospodarja, če bi smel govoriti z dekletom. Gospodar, misleč,, da gre za resnega ženina, je dovolil sestanek v hiši. Nekaj pred pol-
dnem je Marija zapustila Čukovo domačijo in šla k svoji materi, kjer je potožila, da jo je prišel nadlegovat Rant iz Zalega loga in hoče, da bi odšla z njim. Povedal je, da tega človeka ne mara, da je Rant poročen in ima nedorasle otroke.
Na poti proti domu je pa Rant ustavil Marijo Ceferinovo in jo zvabil prati bližnjemu gozdu, kjer jo je zopet nadlegoval. Med njima se je najbrže vnel hud boj, v katerem je Marija Ceferinova podlegla kot žrtev noža. To je bilo okrog 1 ponoči.
V soboto, 3. junija, se je morilec Janez Rant javil na orožniški postaji v Škofji Loki in povedal svoj zločin. Orožniki so truplo našli okrog 2 zjutraj. O strašni smrti so obvestili Marijine starše. Na kraj zločina je prišla zjutraj komisija in truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je bila obdukcija. Obdukcija je pokazala, da je bila Ceferinova zabodena v vrat, imela je prerezano žilo odvodnico, tako da je nekaj minut po zabodli izdihnila. Trupla je bilo pokopano v nedeljo na pokopališču v Ljubnem.
Pri zasliševanju na orožniški postaji je Janez Rant sicer trdil, da je med njim in Ceferinovo vladala že dalj časa ljubavno razmerje. Usodnega dne mu je Ceferinova baje tožila — tako jc trdil Rant — kako je zaradi tega nesrečna in ga prosila, naj jo ubije, da bo konec njenega trpljenja. Pozneje je
trdil zopet, da sta sklenila storiti skupno smrt, tako da bi Rant ubil njo, takoj na ta pa še sebe. Toda ko je storil zločin nad Ceferinovo, mu je zmanjkalo poguma in zalo ni storil po umoril še samo,umor. S tema dvema izjavama jc Rant prišel v protislovje, kar dokazuje, da bo resnica ta, da Ceferinova ni marala Ranta in je ta prišel v Otoče že z namenom, da jo ali odvede s seboj, ali pa umori, kar dokazujejo tudi okoliščine. Morilec Janez Rant je bil oddan okrožnemu sodišču v Ljubljani.
Kranj
Zborovanje Slomškove podružnice za kranjski in škofjeloški okraj bo v nedeljo 11. junija ob 10 s sv. mašo na sv. Joštu. Predaval bo šol, nadzornik Rupret Vinko: »Učitelj kot šolski in javni delavec«. V primeru slabega vremena se vrši zborovanje ob pol 10 v ljudski šoli v Kranju.
/ <
Jesenice > -
V sredo 7. junija 1939 bo predaval v telovadnici ljudske šole ob 20 pod okriljem P. T. L. g. dr. Neu-bauer, šefzdravnik na Golniku o temi: »Vprašanje tuberkuloze v Slovenji s posebnm ozirom na delavstvo«. Požrtvovalnost gospoda dr. Neubauerja pcpla-čajmo z mnogoštevilnim obiskom predavanja. Proti-tuberkulozna liga na Jtsenicah.
Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v sredo 7. junija ob pol 9 zvečer in na praznik 8. junija ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer senzacionalni film — kriminalno dramo »Alibi«. Člani F. O. se opozarjajo za čimprejšnjo prijavo za »Mladinski tabor v Maribor«. Udeležba jeseniškega odseka mora biti častna.
Litija
^ešnjev sejem priredi konec mesora junija okrajni kmetijski odbor litijski v prostorih ljudske šole v Litiji. Sodelovale bodo tudi okoliške sadjarske podružnice. Sadjarji bodo postavili na sejem češnje iz Sv. Križa, Pri makovega, Šlange in Kresnic. Naprodaj bo samo prvovrstno blago. Nato opozarjamo posebno Ljubljančane in industrijske kraije, kakor tudi lotovišča. Točen dan bomo šo priobčili.
Šolarji novinci naj pridejo k vpisovanju in
zdravniškemu pregledu danes po deseti maši.
Laško
Slinavka se je letos zopet pojavila v našem okraju, in sicer v treh občinah. Upanje imamo, da se tudi letos ne bo bolezen razširila, kakor se tudi laui ni Oblast jo storila svojo dolžnost. Živinorejci pa morajo od svoje strani storiti, da se bolezen zatre.
Aleksij Pclipcnko:
41
Ukrajina joka . • •
- ' Tu so zaboj naložili na tovorni avtomobil in okoli zaboja postavili strojnice. Potem so Komar in njegovi oblekli komunistične vojaške uniforme, nataknili na avto rdečo zastavo in
se odpeljali.	i
i •
Y
1 Cez en teden je prišel Vasilij kot dogovorjeno v Vranji gozd. Komar je nanj že čakal. Prijazno je Vasilija pozdravil in mu rekel:
»Hvala Bogu, vse je v redu. Tu imaš list, potrdilo je. Nesi ga škofu Fotiju v Nemiriv. Najraje bi sam šel, pa je že bolje, da greš ti.«
Vasilij je vzel papir in šel domov. Brati ni znal, lista pa tudi ni hotel imeti dolgo v hiši, zato se je še ponoči odpravil na pot k škofu v Nemiriv.
Škof je list prebral, pokimal z glavo in dejal:
>Prav sva storila, da sva Komarju izročila cerkveni zaklad. Storil pa je z njim drugače, kot sva si mislila. Odpeljal je zaklad na Poljsko in ga dal tam nekemu ukrajinskemu samostanu v shrambo. Tu imam potrdilo tega samostana. Cerkveni predmeti naj ostanejo toliko časa tam, dokler ne bo pri nas zopet mir in red. Tako je torej Komar izvršil voljo župnika Nikandra. Počakaj trenutek, Vasilij, naredil bom prepis, ki ga boš oddal svojemu župniku v Volovodivki. Ti zakladi pripadajo volovodivški cerkvi in zato naj tam tudi vedo-kje so.<
»Ce pa dobe komunisti te papirje?« je Vasilij v skrbeh vprašal.
»To jim nič ne koristi,« je škof Fotij odgovoril, »kajti samostan leži izven njihovega območja. Original si bom sam
obdržal. Vse je izteklo zelo dobro in tudi tebi se zahvaljujem Vasilij, da si stekel tolike zasluge za voiovodivško cerkev.
Zadovoljen je Vasilij odšel domov, težko breme' mu je padlo od srca.
Čekislinja Dunja.
Komarjevo početje je začelo komuniste skrbeti. Noben komisar si ni upal več v breclavsko in lipovško okrožje, na progah Kristinivka—Koziatin in Vinica—Nemiriv—Hajsin je bil promet ukinjen, tudi noben kmet ni plačeval davkov.
Ko so prenehali prihajati žitni davki iz najrodovitnejšega ukrajinskega predela, so poslali nanj pozorni tudi v Moskvi. Upora vendar niso mogli trpeli in zato je centrala Ceke v posebni seji sklenila, da je treba Štefana Komarja ujeti in pokončati, naj stane kolikor hoče.
Na seji je bila prisotna tudi mlada čekislinja. Klicali so jo Dunja. Kako ji je bilo njeno pravo ime in od kod je bila, ni vedel nihče. Znana je bila kot strokovnjakinja za likvidiranje upornih kmetov in njej so poverjevali prav posebno važne naloge. Na razpolago je imela četico čekističnih jezdecev, po večini Tunguzov. S temi je bila vedno na poti, saj je jezdila kot rojen kozak.
Dunja se je začela zanimati za Komarjevo zadevo in je zato prosila, da se ji ga naj prepusti, da bo opravila s tem mladim možem. Dobila je ustrezajoča pooblastila, naložila je svojo četo na vlak in se odpeljala o Ukrajino.
V Vinici se je na čelu svoje pol stotice Tunguzov javila pri gubernijskem komisarju, pokazala mu je svoja pooblastila in zahtevala podporo, če bi jo slučajno potrebovala. Komisar jo je zelo vljudno sprejel, poučil jo o posebnostih pokrajine in jo opremil s potrebnimi zemljevidi.
»Ce boste kaj potrebovali, tovarišica, bosle našli v Lipovcu dosti vojaštva«, je rekel. »Jaz sam ne morem odstopiti niti
enega. Lipovčani poznajo okolico tudi mnogo boljše in se spoznajo tam, kjer se Komar skriva. Mogoče boste obiskali celo posadke v Šmerinki in Koziatinu; tam so junaški in prebrisani Tatari.«
Po kratkem vmesnem odmoru v Koziatinu je Dunja prispela v Lipovec in takoj obiskala okrožnega komisarja. V to mestece je prišla pred kratkim močna posadka, da se je okrožno oblastvo pomirilo. Bila je mrzla zima, vendar brez snega. Zaradi mraza ni bilo mogoče zunaj ostati, tako da ni bilo misliti na večje podvige.
Komaj se je Dunja pojavila v Lipovcu, so že po vseh vaseh govorili o čekistinji, ki je prišla lovit Štefana Komarja. Pravili so, da je zelo lepa in zvita in da je ugonobila že mnogo upornikov. Zato so se kmetje bali za Komarja, komu1-nisti pa so se veselili.
Dunjinl podvigi so se začeli s plesnim večerom, ki ga ji je na čast priredil okrožni komisar. Povabljeni so bili preizkušeni okoliški komunisti, da bi ob tej priliki spoznali Dunjo. Prišlo je tudi precej zastopnikov vaških sisvjetov, rdečih vojakov in Cekistov.
Slavnost se je začela z gledališko predstavo. Potem jo igral orkester plesne komade.
Dunja je tudi plesala. Bila je štiriindvnjsetietno dekle, pravi ruski tip. Lepa sicer ni bila, o tom se je ljudski glas zmotil. Nasprotno, bila ni nič posebnega. Glav« je imela okroglo in široko z nizkim čelom. Vse na njej je. bilo okorno in surovo. Rdeče lase si je po moško strigla. Krepki, zavaljeni život sta nosili dve kratki, debeli nogi. Da bi pa izgledala večja, je nosila glavo pokoncu in nekoliko nazaj nagnjeno. Sivozelene oči so bile majhne in njen pogled je razodeval, da je junaška, žilava, vendar pa nekoliko omejena. Oblečena jo bila v vojaško uniformo, ki jo tudi ni polepšala.
OtroSM kotiiek.
60
Konti Ahačif?
Nosan in Zalika
!—7"
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po l din. — Za pismene odgovore glede mali!) oglasov treba
priložiti znamko.
1	t -j ' /j** /v.\ V .	t
i ' nsJpfn \
Kapelnik
/.V r/ / /...../.....LJ....L./.\/.K.
Peto poglavje:
Zapuščena — pozabljena
za godbo lia pihala Išče mesta kjerkoli. Naslov v upr. »Slovenca« pod številko 8715.	(a)
Kot gospodinja
Iščem mesto k bolniku ali starejšemu gospodu. M. Z., Krakovska ul. 19.
Fant
vojaščine prost, vajen kmečkega dela, išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8995.
s	t j/-..
Drugo jutro je zlato sonce poeuknilo spečo Tanko za kodrček in jo zbudilo: s Sonček se ti na lice blešči. Deklica Taci,« odpri oči! Halo! Halo! Zdaj moraš vstati in se z igračami poigrati. Bumček že brunda, Gagica gaga, Zalika bi se počesala rada, Iskri razgraja, Nosanu nagaja! Taci, juhe! Prebudi se že!«
BANKA BARUCH
11, Hne Anber, Psris (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje hi po
najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6(5, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Lujcembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Fant
kmečkih staršev se želi učiti avto-mehanike. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8953.	(a)
Enomesečno plačo
dobi, kdor ml preskrbi stalno službo Inkasanta ali podobno. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 9066. (a)
\mmu
Frizersko vajenko
sprejme »Poianc«, Kopitarjeva ulica.	(v)
llužbodobe
Nekaj dobrih zidarjev
sprejmemo na zgradbi sanatorlja na Golniku, b
Hlapca
vestnega, sprejme takoj Černe, Fužino št. 7, pri Ljubljani.	(b)
IflTfffffffiJ}
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana .VVollova ulica št. 3
■ UTiTihliiH
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, LJubljana.	(1)
i
Hišo z gostilno
In velikim vrtom v sre dlnl mesta prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8635.	(p)
Manjše posestvo
z novim poslopjem, živino, pripadajočim orodjem ln posetvijo, prodam v Zasavju ob banovinski cesti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8285.
Dvostanovanjsko hišo
z vrtom, dve minuti od tramvajske proge, mirna in sončna lega pod hribom, prodam za 85.000 din. Z še ne dovršenim gospodarskim poslopjem skupaj 120.000 din. Pod-gora št. 10, St. Vid nad Ljubljano.	(p)
Hlapca
starejšega in poštenega, z dobrimi spričevali — I sprejme župnlšče Sv. Pe- [ ter pri Mariboru. (b)
Tricikelj
prav poceni prodam. Nosi do 300 kg. Ambrož, Ri-harjeva 6, Kolezija. (1)
Trgovska pomočnica
agilna ln sposobna, iz učena v elektrotehničnem podjetju, Išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8904.	(a)
Organist in cerkovnik
želi kot vsestransko sposoben pevovodja ln društven delavec dosedanje mesto zamenjati. Naslov, pove uprava »Slovenca« pod št. 8932.	(a)
Darujte
za kongres Kristusa Kralja
Organist
ki lahko takoj nastopi, se sprejme. Pogoj : poročen. — Župnijski urad štanga pri Litiji. (b)
Posestvo
a vsemi gospodarskimi poslopji, z lepim sadnim vrtom, njivami, travniki ln doraščenim gozdom, ob banovinski cesti, 20 minut od farne cerkve Zagorje in postaje, naprodaj. Vse podrobnosti se zvedo na poštnem uradu Dole pri Litiji. (p)
Pisarniška mož
za autopodietje, z delnim tehničnim znanjem, se išče za takoj. Ponudbe in reference na upravo »Slovenca« pod št. 8943.	(b)
Čebelnjak
hrastov, poceni naprodaj Polzvo se pri Hedžet — Aleševčeva ulica 7, Ljub ljana VII.	(l)
Služkinjo
mlado, pošteno, pridno, takoj sprejmem za vsa hišna dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Začetnica«.	(b)
Več otroških vozičkov
športnih in globokih naprodaj pri : »PROMET« v Ljubljani, nasproti krl-ževniške cerkve. (Stare jemljemo v račun.) (1)
Garažnega mojstra
in dva avtomehaničarska pomočnika sprejme avto-podjetje. — Ponudbe pod značko »Takoj 8942« upravo »Slovenca«. (b)
Umrl je naš predobri stric, stari stric in svak, gospod
Karel Prostor
dekan v Š m a r t n e m ob Paki, k o n z i s t. svetnik
v starosti 75 let.
Pogreb bo v torek, dne 6. junija ob 10 dopoldne. Pokoj n jegovi blagi duši I
Šmartno ob Paki, Celje, Prelasko, Ljubljana. Maribor,
dne 4. junija 1939.
Družina Presker in ostali sorodniki.
Naša dobra mama, gospa
Marija Gregorc
roj. Jerančič
vdova pn revidentu državne železnico
nas je po kratki bolezni 4. junija ob 6 zjutraj za vedno zapustila. — Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 6. junija t. 1. ob pol treh popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožeta na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4- junija 1939. Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Šofer
zdrav ln močan, k! bi opravljal tudi druga od-kazana dela — se takoj sprejme. Samo pisniene ponudbe brez priloženih znamk upravi »Slovenca« pod št. 9101.	(b)
113321
Mreže
za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega ulica 34. (1)
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrst žimnlc, otoman, najmodernejših couch-zof. • V zalogi vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva itd. - Solidno delo I Točna postrežba! Konkurenčne ceno I
Stanovanja
IŠČEJO:
Stanovanje v Kranju
kuhinjo in eno sobo Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sončno« št. 9105.	(č)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
komfortno, pri Sv. Krištofu, oddam s 1. julijem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9114.	(č)
Vojno brodovje
podmornice, križarke, rušile! s topovi, zelo lepo in masivno izdelani, po ameriškem načrtu, so zakasnili prevoz v Ameriko ter se bodo prodali na ljubljanskem velesejmu, in sicer na veselič-nem prostoru po smešno nizki ceni 15 din komad. Razveselite otroke s to lepo in trajno igračo.
PFAFFovi, več SINGER-
jevih in raznih drugih i šivalnih strojev z dvajsetletno garancijo, poceni naprodaj pri : »PROMET« v Ljubljani, nasproti križanske cerkve.
Lepa parcela
že Izpareelirana, naprodaj od 500 m! naprej. — Elektrika in voda na mestu. Tudi na mesečne obroke, fikrblnc, Vižmar-Je-	(P)
Lepe stavbne parcele
prodam skupno ali posamezne na najlepši legi v Trebnjem. Cena 10 do 15 din. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 9012.	(p)
HflMGiMNE
za moSfte športne in promenodne obleta
iz domačih in inozemskih tovarn nudi po posebno znižanih conah
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 29.
Oglejte si razstavljeno blago v naših izložbah, kakor tudi zalogo v naših novih prostorih, kjer imate svetlobo za izbirati kot na prostem!
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl
Zaičltm znak
V naši podružnici v Kranju
(pri vhodu na novi most) lahko dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila za časopise.
Naprodaj pritlična hiša
z dvoriščem na Vidovdanski cesti, zaenkrat še pripravna za poslovne ali stanovanjske prostore. — Dviga pa njeno vrednost stavbišče, namenjeno za veliko vogalno stavbo ob dveh zelo prometnih cestah. Več se poizve na Vidovdanski cesti 9. (p)
Lepo prenovljeno hišo
blizu Ljubljane, z elektriko in vodovodom, nasproti farne cerkve, blizu kolodvora, z zelo dobro-ldočo trgovino ln gostilno, takoj prodam ali dam najem. Event. jo zamenjam tudi za stanovanjsko hišo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9024. (p)
Parhete. trslle, bahulo, strešno lepenho, bi tu menlulo, lesni cement, harbollnel. strešni lah. Katran, JUGOLIT-DioSfe za predelne stene ln Izolacllo
in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri
J0S. R. PUH, Lf ublf ana

Gradaška ulica 22
Telefon št. 25-13
Potrtega srca sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega dragega moža, očeta, brata, svaka, strica, gosp.
Jakoba Vodopivca
poštnega poduradnika v pokoju.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 6. junija ob 4 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče, kjer bo položeno v družinsko grobnico. Sv. maša zaduš-nica se bo darovala v sredo 7. junija ob 7 zjutraj v stolnici.
Maribor, dne 5. junija 1939.
Žalujoči ostali.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
takoj oddam. Zvonarska ulica 11, Vldemšek. (b)
Poizvedbe
Pes
Irski seter, sliši na Ime Boli, se jc zgubil. Prosim sporočila proti nagradi: A. Korhar, Domobranska cesta 1, Ljubljana. (e)
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič