GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM elan naša smučina LETNIK XIX ŠTEVILKA 3 15. MAREC 1980 »Elanova hiša« v LAK K PLACIDU ELAN OLIMPIJSKI ZLATI MEDALJI NA NAŠIH SMUČEH H LAKE PL \( 'P •Jugoslovanska ekipa po velikem uspehu v veleslalomu Tako težko pričakovane xIII. olimpijske igre v Lake Placidu so za nami. Tudi te so bile, kot še vsake dose-daj, polne veselih dogodkov kakor tudi razočaranj, saj je kot v vsakem športnem boju tudi tukaj športna sreča in koncentracija v pravem trenutku odigrala ravno tako pomembno vlogo kot večletne sistematične priprave. Tekmovanja, ki smo jih dvanajst dni gledali, so bila na visokem kvalitetnem nivoju in so izražala željo tekmovalcev po vedno novih, boljših dosežkih. Postavljeni so bili številni novi olimpijski rekordi, tako da je meja človeških sposobnosti naredila še korak naprej proti cilju, ki si ga nihče ne upa dokončno postaviti, saj vedno novi rekordi in dosežki podirajo vse tabuje o tem, kje ima ta razvoj svoj vrh. Svoje poslanstvo pa so poleg tekmovalcev opravljale tudi številne firme, ki so vsaka na svoj način hotele tudi ob tej priliki predstaviti svoje izdelke oz. svoj proizvodni program. Tudi nam je naš ugled in položaj v svetu narekoval da smo se odločili, da nastopimo z dokaj močno akcijo. Dodatna razlaga za akcijo sta bila tudi možnost naših tekmovalcev za osvojitev katere od medalj, poleg tega pa je naš položaj na trgu ZDA zahteval od nas, da to prireditev izkoristimo kot odlično reklamo za prodajo naših izdelkov v prihodnosti. Poleg tega smo pričakovali, da bo določene pomoči potrebna tudi naša ekipa serviserjev, kot tudi reprezentanca, kar se je izkazalo kot zelo umestno. Vrata naše hiše v Lake Placidu smo uradno odprli v ponedeljek 11. 2. 1980. Prostorov in zunanjosti (zgradbe nam ni uspelo opremiti čisto tako, kot smo si prvotno zami- slili doma. vendar je bila tudi izdelana inačica dokaj posrečena. Dosegli smo. da je soba dajala videz velikega, svetlega in gostoljubnega prostora, tako da smo bili deležni številnih pohval. Obiskovalcev je bilo ogromno, saj smo ocenjevali, da je bil dnevni obisk v prostoru kjer je bila razstava, ki je predstavljala našo kolekcijo smuči in Elan kot celoto, med 500— 700 obiskovalci. Drugi del razstavnega prostora smo odstopili organizatorju prihodnjih O. I. v Sarajevu, tako da je bila pozornost dela obiskovalcev namenjena tudi temu. V drugem delu sobe, ki je bil navidezno ločen od razstavnega dela, smo sprejemali predvsem poslovne partnerje, novinarje in predstavnike večjih firm. Trudili smo se, da bi bila naša gostoljubnost kar naj več ja. Predvsem pomembne za nas so bile tiskovne konference, ki smo jih v času trajanja O. 1. prirejali v naši zgradbi. Bilo jih je pet, sledile pa so si takole: 16.2. 1980 Prva tiskovna konferenca, ki je med vsemi novinarji naletela na izreden odmev, je bila organizirana ob prisotnosti vseh tekmovalcev na naših smučeh. Največje zanimanje je tudi tokrat vladalo za Stenmarka in naše alpince, saj je bilo to praktično prvo srečanje omenjenih tekmovalcev z novinarji po zadnji tekmi za svetovni pokal. Tako so se pri nas zbrali predstavniki vseh pomembnejših časopisov in celo 12 TV družb. Za to srečanje smo pripravili tudi poseben informacijski material z opisom Elana in življenjepis nekaterih tekmovalcev. 17.2. Ta tiskovna konferenca je bila posvečena prihodnjim olimpijskim igram v Sarajevu. Vodili so jo predstavniki organizatorja, po- vabljeni pa so bili predvsem novinarji večjih revij iz periodičnega tiska iz ZDA. 19. 2. Po končanem tekmovanju v veleslalomu smo se zvečer zbrali na razgovor. Prisotni so bili vsi jugoslovanski alpski reprezentanti na čelu s četrto uvrščenim Bojanom, poleg tega pa so se zbrali tudi skoraj vsi domači novinarji. Vsi tekmovalci so si z velikim zanimanjem ponovno ogledali svoje vožnje, ki smo jih med direktnim prenosom posneli na video kaseto, nakar se je med njimi in našimi novinarji razvil sproščen pogovor o samem tekmovanju. 21. 2. Na prošnjo pred- stavništva CoCa —Cole v Nevv Yorku, ki zastopa Slovin iz Ljubljane, smo pripravili krajšo tiskovno konferenco in se na ta način vsaj delno oddolžili predstavnikom omenjenih firm za njihove usluge, saj so nam v Lake Placid brezplačno poslali precejšnje količine kvalitetnih slovenskih vin. 22.2. Poslovilno srečanje s tekmovalci in novinarji smo organizirali zvečer po končanem slalomu. Tega srečanja so se udeležili vsi naši tekmovalci na čelu z zmagovalcem veleslaloma in slaloma Inge-marjem. Tudi tokrat je bil odziv novinarjev precejšen, kar je glede na udeležbo tekmovalcev razumljivo. Ta večer smo posebno presenečenje pripravili vsem našim tekmovalcem, trenerjem in servoserke.. saj smo vsem v spomin na XIII. olimpijske igre podarili spominsko darilo v obliki zlatega obeska z znakom iger in vgraviranim napisom Elan. Te naše pozornosti so se vsi zelo razveselili. Hiša pa ni služila samo temu namenu, ampak smo pod našo streho poskrbeli tudi za nekatere druge, za nas zanimive osebnosti. Tako so skupaj z nami stanovali predstavniki velike ameriške športne revije SKIING, ki izhaja v nakladi 450.000 izvodov. V zahvalo se je na naslovni strani februarske številke pojavil Ingemar v položaju, iz katerega je zelo dobro mogoče razbrati napis Elan na drsalni oblogi. Gre za odličen posnetek, ki bo ob pravem času krožil po Ameriki in delno tudi Evropi. Poleg njih so bili z nami tudi predstavniki drugega ameriškega časopisa SKI RACINO, ki so nam tudi zelo naklonjeni pri našem reklamiranju. Od naših zastopnikov, katerim smo poslali vabila, so se temu odzvali le Norvežani, ki so poslali 4 trgovce. Vsi so bili zelo zadovoljni, saj smo jim omogočili ogled kar največjega dela prireditev. Z nami je stanovalo tudi (> članov organizacijskega komiteja olimpiade v Sarajevu. Z njimi smo tako navezali še nekoliko tesnejše odnose. Ce strnemo to prvo poročilo, lahko rečemo, da smo tudi tokrat uresničili tisto, kar smo si zamislili. Z dobro zamišljeno akcijo z osvojenima zlatima medaljama in ob dobrem sodelovanju novinarjev smo naše ime ponesli še dalje, upamo, da tudi na precej takih krajev kjer za nas še niso slišali. To pa bo za prihaja jočo prodajno sezono še kako pomembno. dipl. oec. Uroš Al jančič 999 LE S<_ At. O M yu yu yu Zastopstvo Elana v Lake Placidu, ki je ob pomoči našega zastopnika v ZDA izpeljalo ves zamišljeni program S sejma »ISPO« v Miinchnu Tudi letošnji sejem ISPO v MUnchenu je za nami. Sejem se iz leta v leto prostorninsko povečuje, s tem seveda tudi število razstavljalcev, ki jih je bilo letos že 1.111. Ce upoštevamo, da vsi razstavljalci nudijo zimsko-športne ali vsaj sorodne proizvode, potem se moramo resno zamisliti nad modno ponudbo teh izdelkov. Nekateri proizvajalci izginjajo, vendar se pojavlja zato večje število novih, ki za vsako ceno želijo uspeti. Sejem je bil 12. po vrsti, odkar se je preselil v Miin-chen, toda tako slabo obiskan ni bil do sedaj še nobeden od predhodnih. Vzrok je prav gotovo v izredno slabi zimski sezoni v ZDA, Kanadi in Japonski. Trgovcev iz teh treh velikih področij skoraj ni bilo. To ni le naša. ampak splošna ugotovitev, in temu primerno sta se gibala ponudba in povpraševanje. Iz tega sledi, da moramo pričakovati precej težko leto v naši prodaji smuči, kajti eden naših največjih trgov — Amerika — doživlja letos krizo v prodaji zimsko-športnih proizvodov. Pri tem ne gre za popolni izpad prodaje v ZDA, ampak za bistveno težjo situacijo na-pram preteklim letom, ko smo iz leta v leto dvigali prodajo na tem področju. Celotno situacijo na svetovnem tržišču zaostruje še dejstvo, da večji del proizvajalcev smuči že v preteklem letu ni bil razprodan in sedaj razprodajajo svoje zaloge po izredno nizkih cenah in s tem povzročajo zmedo in celo paniko. Posledice te konkurenčne borbe za obstoj prenekaterih proizvajalcev bodo občutne še v prihodnjih letih, kajti zmede v cenah ni tako lahko popraviti in se po pravilu reflektira še v novih proizvodih. Elan na srečo v preteklih letih ni imel težav s prodajo, celo obratno, vendar nam to kritično obdobje ne bo prizaneslo. Voditi bomo morali takšno politiko cen, da si ne bomo pokvarili prodaje v prihodnjih letih, pa čeprav bi se letos morali zato odreči prodaji teoretično možnih večjih količin smuči. Spuščati cene na tržišču je lahko, vendar kasneje jih popravljati pa je zelo težko. Ce upoštevamo še stalno naraščanje proizvodnih stroškov, potem o zniževanju cen smuči ne smemo razmišljati, seveda na škodo trenutne konkurenčnosti na svetovnem tržišču. Ne smemo biti paničarji in mislimo tudi na jutri. Prav gotovo pa se bomo morali obnašati mnogo bolj gospodarno in aktivirati vse naše rezerve, ki jih je pa še dovolj. Težko bi sedaj podal dokončno sliko našega stanja v prodaji smuči za 1980/81, ker je minil šele ISPO, ostali nacionalni sejmi tako v Evropi kot v severni Ameriki pa so še pred nami. Stanje po Ispu nam kaže, da bomo vse proizvodne kapacitete v alpskih smučeh uspeli razprodati, v RC modelih bomo morali celo naše zmogljivosti v proizvodnji nekoliko povečati (za 8— 10.000 parov). V tekaških smučeh pa je situacija slabša in ne bomo pokrili predvidenih proizvodnih zmogljivosti. Zato bomo morali nekoliko pregrupirati našo proizvodnjo v korist alpskih smuči in bomo s tem skušali obdržati vrednostno prodajo na planski višini za leto 1980. Kljub težki tržni situaciji v prodaji zimsko-športne opreme na svetovnem tržišču smo Elanovci le uspeli na osnovi tekmovalnih uspehov in vseh ostalih aktivnosti v zadnjih letih pridobiti izredno ugoden položaj in zanimanje za naše proizvode. Ti uspehi pa nas ne smejo uspavati in moramo naše trenutno še šibke pozicije okrepiti. To bomo dosegli le z boljšo kvaliteto proizvodov, stalnim napredkom v razvoju in s še večjo aktivnostjo na svetovnem tržišču. dipl. oec. B. V. clfJuvnL/ mtblfuj mj dnmj itmou OS fttCjlLrnjt, Končno premik na stanovanjski soseski Poddobrava Na delegatsko vprašanje E-lana. kaj bo ukrenila občina ob občutnem pomanjkanju zazidalnih površin z zazidalnim načrtom v Poddobravi, se je zadeva premaknila z mrtve točke. 8. II. 1980 je strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica — Alp-dom sklicala posvet odgovornih predstavnikov KS Begunje. Elana, Sukna, Psihiatrične bolnice Begunje, Skupščine obč. Radovljica, Sam. stanovanjske skupnosti, SZ DOM, SIKS Radovljica, Radovljica Komunalnega Komunalnega gospodarstva in Alpdoma. Na tem sestanku so pregledali dosedanje delo in zadolžitve posameznih nosilcev nalog za realizacijo ZN Poddobrava in pa vzroke, zakaj je delo na tem področju prenehalo. Po širši razpravi so se zedinili, da je to akcijo treba nadaljevati in odpraviti zapreke, ki so do zdaj stale na poti. Dogovorili so se za opredelitev bodočih nalog in resnost pristopa k temu delu: 1. Alpdom kot nosilec naloge pridobi v roku 30 dni od projektantskih organizacij: PTT Kranj, Elektro Kranj, PNZ Ljubljana ponudbe za izdelavo izvršilnih načrtov komunalnih naprav, izdela osnutek — način financiranja na- črtov in skliče KO. ki bo končno opredelil način in oblike financiranja. 2. KS Begunje predloži KO do seje verificirana planska izhodišča in stališča do Pod-dobrave in to za obdobje 1976—80 in sklep skupščine KS o nadaljevanju veljavnosti planskih dokumentov. •'). Samoupravna stanovanjska skupnost in stanovanjska zadruga pred izdajo odloka o razlastitvi predloži KO srednjeročne planske dokumente o izgradnji Poddobrave. 4. Stavbna zemljišča za individualno gradnjo se bodo oddajala v skladu z zakonom in samoupravnimi akti SZ DOM Radovljica. 5. Premoženjsko-pravna služba Sob Radovljica se zadolži, da realizira razlastitev in sicer: — februar: izdaja se odločbe o prenehanju lastninske pravice — marec: izvedejo se vse potrebne meritve skupaj z geodetsko upravo — april: izvede se izračun površin ZN — do 15.5: izdela osnutek odloka o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe zemljišč po ZN Predloži osnutek odloka IS v obravnavo in potrditev. Organizira javno razpravo Odloka Zaključni računi ugodni Za leto 1979 naj posebej omenimo, da predpisi, ki spremljajo in urejajo računovodsko in finančno poslovanje niso doživeli posebnih spremmb. Tako velja: — da smo celotni prihodek izkazali v višini kolikor je bil plačan, — da bi bilo lahko v zalogah gotovih izdelkov še !>()'/ osebnih dohodkov. Elan ima vse svoje terjatve v tujini zavarovane, to ima dvojno vrednost: podana je varnost izterjave, ti prihodki (prodaja) pa se štejejo za plačano realizacijo. Vse temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb so v preteklem poslovnem letu obračunavale amortizacijo po pospešeni stopnji, 25'? za opremo in stroje in 10*? za gradbene objekte. Leto 1979 je bilo zaradi naših naložb v lastno podjetje v Avstriji in vlaganj v razširitev proizvodnih kapacitet smuči v Begunjah izredno, vsestransko polno. Obe investiciji sta bili končani v rekordno kratkem času, v Avstriji smo pričeli z gradbenimi deli maja 1978, februarja 1979 pa je že stekla proizvodnja. V Begunjah pa smo pričeli graditi junija 1978. proizvodnja pa je stekla avgusta 1979. To so vsekakor veliki uspehi, ki nam bodo prinašali nove denarje v prihodnosti. Vsekakor so to dobri vložki družbenih sredstev. Med pomembnejše dejavnosti na področju urejanja dohodkovnih odnosov spada vsekakor sprejem: — samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku, dohodku in čistem dohodku, — samoupravni sporazum o formiranju posebne finančne službe, — samoupravni sporazum o ustvarjanju, porabi in združevanju deviznih sredstev. Gospodarjenje s sredstvi Elan je v preteklem letu, brez naložb v Avstriji naložil v osnovna sredstva 189 milijonov din sredstev. Največji delež v naložbah ima temeljna organizacija smuči saj znaša 79 n( ali 149 milijonov dinarjev. Kam smo vložili ta sredstva: — v novo proizvodno halo za smuči, — stroje in opremo za vse temeljne organizacije in delovno skupnost, — dokončanje trgovine v Beogradu, — adapatacija objekta na Fortuni za letalsko proizvodnjo. Vrednost vseh osnovnih sredstev Elana, po nabavni vrednosti, ki je vsako leto revalorizirana znaša 497 milijonov din, po sedanji vrednosti pa 289 milijonov din, kar pomeni, da imamo v celoti z doslej obračunano amortizacijo odpisane vse stroje in opremo, kateri so v vseh osnovnih sredstvih udeleženi z 34,02?. Tako stanje je v vseh temeljnih organizacijah. Lahko to področje zaključimo z naslednjo splošno ugotovitvijo: — oprema in stroji so skoraj v celoti odpisani, — gradbeni objekti, — proizvodne hale, skladišča in upravna zgradba pa 35 %. Veliko sredstev, ki jih temeljne organizacije s svojim delom in uporabo družbenih sredstev ustvarijo, imajo le-te združena v samoupravnih interesnih skupnostih za ceste, železnice in elektrogospodarstvo. Skupna vrednost tako združenih sredstev znaša 31 milijonov dinarjev. Ta združevanja imajo znatno hitrejšo rast kakor sredstva, ki jih namenimo za razširjeno reprodukcijo. V tem vidimo našo skupno, veliko napako. Pa ne zato. ker združujemo, ampak zato: — ker se velikokrat ta sredstva trošijo brez pravih projektov, — ker ni projektov, se nenamensko trošijo, ali stojijo mrtva in jih uničuje molj inflacije, — ker se veliko teh sredstev potroši za administracijo, ki s temi sredstvi upravlja. Podatek, da so tako združena sredstva od leta 1977 porasla za (J,66 krat, celotni prihodek za 2,70 krat, osebni dohodki za 2,20 krat, sredstva za razširjeno reprodukcijo pa 4,60 krat, nam z gotovostjo kaže smer, kje moramo tudi iskati vire za stabilnejše gospodarjenje. Od plasiranih sredstev na dolgoročni rok, zavzemajo prvo mesto sredstva, ki jih dajemo kot posojilo za nerazvite republike in AP Kosovo, znašajo 18 milijonov in predstavljajo skupaj z združenimi sredstvi 24 ci plasmaja poslovnega sklada. Prav je, da zaradi obveščenosti tu posebej izpostavimo, da za ta združevanja plačujejo tudi takrat, ko temeljna organizacija ne ustvari zadosti sredstev čistega dohodka, ki bi ga razporedila v poslovni sklad za te namene. To pomeni, da načenjamo vire, ki smo jih ustvarili v preteklih letih. Sredstva rezerv, ki so jih vse temeljne organizacije po zaključnem računu za leto 1979 ustvarile v višini 2,5 cf od dohodka, znašajo po stanju 31. 12. 1979 din 19 milijonov. Ta znesek zadošča za 1,5 mesečnih osebnih dohodkov vseh delavcev Elana. Med letom koristimo rezervna sredstva za obratne namene. 5 % od vskoletnih izločanj v rezervni sklad, moramo po samoupravnem sporazumu združiti v republiški in občinski rezervni sklad. To združevanje se obrestuje, vračilni rok pa je 6 let. Stanje tako združenih sredstev znaša 1,8 milijona din. Sredstva skupne porabe imajo .štiri pojavne oblike: — denarna sredstva — plasirana in združena sredstva t. j. krediti delavcem za stanovanjsko graditev in združevanje v banki in samoupravni interesni skupnosti, — objekti družbenega standarda (počitniške kapacitete). — stanovanja, ki so last Elana, pa so združena v samoupravni interesni skupnosti Vseh sredstev skupne porabe imamo 52 milijonov dinarjev, ki so v naslednjih oblikah premoženja: — 21,65 c/r jih je združenih v LB in samoupravnih interesnih skupnostih, — 9,24 ? predstavljajo počitniške kapacitete, — 50,29? so vezana sredstva pri banki in posojila delavcem. -818,82'? pa so stanovanja last Elana kot družbena stanovanja. V preteklem letu beležimo veliko spremembo pojavnih oblik denarnih sredstev. Vse več je vrednostnih papirjev: menic in čekov, manj pa gotovine. Tako je bilo na žiro računih temeljnih organizacij 15 milijonov din. vrednostnih papirjev (menic) pa smo imeli 58 milijonov din. Terjatve so primerjane z letom poprej malenkostno padle, vendarle predstavljajo v denarnih sredstvih najvišjo postavko. To iz razloga, ker temeljna organizacija smuči pretežno večino svojega prihodka ustvari v inozemstvu, tam pa ne veljajo pri nas dogovorjeni plačilni roki. Iz razprav zaključnih računov UVOD — pozitivna zunanjetrgovinska bilanca, — pri delitvi sredstev dohodka, obnašanje skladno z načeli dobrega gospodarjenja, — varčevanje pri stroških reprezentance in potnih stroških Vodje delovnih skupin na pripravljalnem sestanku Spornih terjatev ni, razen v temeljni organizaciji plastika, kjer pa je vložena tožba za izterjavo terjatve pri pravni pisarni. Od vseh terjatev odpade na terjatve do kupcev v tujini 85,62'?. Upnikom dolgujemo 75 milijonov din, v tem sta največji postavki: — dolgovi do upnikov v tujini 46,7 r? — dolgovi za dospele a ne fakturirane surovine 42,6 1 . Zaloge vseh vrst, znašajo 223 milijonov dinarjev, v tem znesku so udeležene: — zaloge surovin z 41,701, — zaloge polproizvodov 16,14'I, — zaloge gotovih izdelkov 22,42 1, — trgovsko blago 19,74'?. To so velika sredstva, ki nas ne stanejo samo tedaj, ko jih v hišo dostavimo, sredstva zanje trošimo in to ne majhna tudi ko so le-ta v skladiščnih policah ali regalih. S tega vidika moramo tudi gledati na trošenje sredstev. Pa še nekaj! Tu se začenja naš glavni in oprijemljivi stabilizacijski adut. Smotrno naročanje, skrbno skladiščenje, varčno trošenje vseh oblik sredstev dela. Manj kala, manj izmečka, to je naša naloga, ne samo za leto 1980, ampak dolgoročna naloga, iz nje bomo največ iztržili, iz nje pridobili večji dohodek, ki nam je še kako potreben. Stroški, ki so najtesneje povezani in v največjem znesku odvisni od tega kako ravnamo in trošimo surovine in polizdelke, so v preteklem letu za 49 1 porasli v primerjavi z letom 1978 in za 12 1 v primerjavi s planom. Največjo udeležbo v porabljenih sredstvih 51,05 1 predstavljajo porabljene surovine in energija, sledijo proizvodne storitve drugih z 18,05 1. Zanimiv je podatek, da so reklamni stroški, kot pomemben dejavnik naše poslovnosti in uspešnosti v vseh porabljenih sredstvih udeleženi s 3,24'?, dnevnice in potni stroški z 1,10 'V in reprezentanca le z 0,10 1. Krediti, so za vse naše temeljne organizacije, posebej še za temeljno organizacijo smuči velika postavka, pomenijo tudi velik strošek, vendar nujno potrebni zaradi narave naše proizvodnje in prodaje. V vseh kreditih so kratkoročni krediti udeleženi s 63,40'?, ostalo pa so dolgoročni krediti za osnovna in obratna sredstva. V kratkoročnih kreditih predstavljajo največji znesek krediti za pripravo blaga za izvoz in za izvoz temeljne organizacija smuči. REZULTATI GOSPODARJENJA 1. Elan, delovna organizacija kot celota Elan kot celota je v letu 1979 dosegel 1,007.685.000. — din celotnega prihodka kar je 31 1 več kakor leto poprej, tj. skoraj trikrat toliko kakor leta 1976. Enako se giblje tudi prodaja brez internih učinkov realizacije prihodkov, saj je le-ta za 36 1 večja kakor leta 1978 in skoraj trikrat večja kakor 1976. leta. Izvoz smo povečali za 12 1 in znaša v $ 10,473.(MM) ali 225.561.000.— din. Uvozili pa smo reprodukcijskega materiala in opreme za 8.841.(MM).— $. ali za 191 več kakor leta 1978. Dohodek se je povečal za 31 1, čisti dohodek za 25'?, sredstva čistega dohodka za osebne dohodke so za IS'? višja kakor leta 1978, povprečni osebni dohodek pa znaša 6.884.— din. Za sklade smo namenili za 48*1 več sredstev čistega dohodka kakor leta 1978, pri tem pa se je število zaposlenih povečalo za 7 'V in je znašalo ob koncu leta 1001 delavec. 2. Elan, temeljna organizacija SMUČI Temeljna organizacija smuči je plan celotnega prihodka dosegla s 100'?, v primerjavi z letom 1978 pa znaša povečanje 45 1, tako je celotni prihodek znašal 516,770.000. — din, ki je dosežen 46 1 z izvozom, 34*? na domačem trgu, 17 1 so prihodki znotraj delovne organizacije in 7 1 razni prihodki. Dohodek je po načrtu za leto 1979 presežen za 2 r? in 39 1 več kakor leta 1978. Čisti dohodek je za 21 1 večji kakor leta 1978, za osebne dohodke pa je bilo porabljenega čistega dohodka 121 manj kakor smo načrtovali in 20'? več kakor leta 1978. Povprečni osebni dohodek je znašal 6,185.— din. ali 13r? več kakor lani. STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA TEKOČEGA ijf j, stop. LEGENDA: 34 1 34 122 42 151 17 61 7 25 I---------1” I_________I i) R1HODK1 I STVAR.IENI NA DOMAČEM TRGI’ 1 IZ’ izvoz PRIHODKI DOSEŽENI V OKVIRI’ DO OSTALI PRIHODKI Osnovni podatki o uspešnosti poslovanja in uresničevanja plana v temeljni organizaciji v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta _______________________________________________ (v (MM) din) INDEKS PODATKI Plan 1979 Realizacija realizacija 197« IQ7Q 1979 realizacija plan 1978 ' 1979 1. Celotni prihodek 516.731 357.084 516.770 145 100 2. Celotni prihodek v primerjavi s por. sredstvi (vi) 134 137 135 98 101 3. Dohodek 131.444 96.640 133.846 139 102 4. Dohodek na delavca 283 252 296 117 105 5. Čisti dohodek 72.718 55.647 67.354 121 93 6. Predlagana razpored. čistega dohodka: — del za osebne doh. 53.600 39.447 47.157 120 88 — del za skupno por. 9.657 10.248 10.714 105 111 — del za poslovni skl. 5.882 3.536 6.137 174 104 — del za rezervni skl. 3.379 2.416 3.346 138 99 — tabela štev. 2, nam pokaže kakšno je razmerje delitve ustvarjenega dohodka za potrebe splošne in skupne porabe, osebne dohodke in akumulacijo, tudi tu imamo primerjavo s tem kaj smo načrtovali in kje smo v primerjavi z letom poprej. Primerjava osnovnih razmerij v razporejanju ustvarjenega do- hodka v 1 (dohodek 100,0) Podatki Plan Realizacij a 1979 31.12.78 31. 12. 79 1. Ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 100.0 2. delež za akumulacijo r? 16,0 15,3 16,1 3. delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo v 1 36,0 39,4 32,8 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD v 1 48,0 45,3 51,1 — tabela štev. 3, nam pokaže sliko, kje je temeljna organizacija v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji Elan. 3. Elan, temeljna organizacija športna orodja Temeljna organizacija športna orodja je letni načrt celotnega prihodka presegla z Št in 271 več kakor leta 1978, skupaj znaša celotni prihodek 153,376.000,— din, ki je bil ustvarjen takole: 72 1 na domačem tržišču. 1 1 z izvozom in 27 1 znotraj delovne organizacije. ELI W v V Dohodek je za 201 višji kakor smo planirali in 52 r? višji kakor leta 1978. Pri tem so se osebni dohodki v masi zmanjšali za 1 1 po načrtu in 17 1 več kakor leta 1978. Povprečni osebni dohodek znaša 6.913,- din ali 181 več kakor leta 1978. Čisti dohodek je za 29 *? nad načrtom in 63 1 višji kakor leta 1978. STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA TEKOČEGA LETA Iz tabel štev. 1, 2 in 3 lahko razberemo: — tabela štev. 1, nam pove uspešnost poslovanja glede na načrt za leto 1979 in primerjava z istim obdobjem lanskega leta. 1 i. stop. 72 259 72 r? 27 r? LEGENDA: 4 L; PRIHODKI I STVAR.IENI NA DOMAČEM TRGI' IZVOZ PRIHODKI DOSEŽENI V OKVIRI' DO OSTALI PRIHODKI (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) Osnovni podatki o uspešnosti poslovanja in uresničevanja plana v temeljni organizaciji v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta (v ()(X) din) PODATKI Plan 1979 Realizacija 1978 1979 • 1. Celotni prihodek 2. Celotni prihodek v primerjavi s por. sredstvi (v c( ) I). Dohodek 4. Dohodek na delavca 5. Čisti dohodek 6. Predlagana razpored, čistega dohodka: — del za osebne doh. — del za skupno por. — del za poslovni skl. — del za rezervni skl. 144 43.158 288 25.521 19.190 2.987 2.20« 1.078 139 34.134 244 20.334 16.262 3.117 102 853 151 51.861 353 33.046 18.948 4.795 108 152 145 163 117 154 8.006 7.849 1.297 152 Primerjava osnovnih razmerij dohodka razporejanju ustvarjenega v °/i (dohodek 100,0) Podatki Plan Realizacija 1979 3, 12.78 31. 12. 79 1. Ustvarjeni dohodek 100,0 100,0 1(M),() 2. delež za akumulacijo r/< 14,7 11.1 24,9 3. delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo v rr 38,2 42,7 35,0 4. delež za splošno in skupno porabo in druge namene izven TOZD v r{ 47,1 46,2 40,1 4. Elan, temeljna organizacija plastika Temeljna organizacija plastika je dosegla 82,207.000 din celotnega prihodka kar je za 19*? več kakor leta 1978, ustvarila ga je 74 na domačem trgu, 7? z izvozom, 17^ v okviru delovne organizacije in 2 n{ so razni prihodki. Dohodek je za 28 višji kakor leta 1978, čisti dohodek pa za 19'?, pri tem so osebni dohodki porasli za 9 in znašajo povprečni osebn dohodki 7.436,- din kar je za 23 več kakor leta 1978 STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA TEKOČEGA LETA rf 1. stop. I KGKN1)A: I PHIHODK1 1'STVAHJENl NA <4 266 I I oomaOkmthgu 17 V 25 61 J izvoz PRIHODKI DOSEŽENI id v okviri; do OSTAI.l PRIHODKI Osnovni podatki o uspešnosti poslovanja in uresničevanja plana v temeljni organizaciji v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta (v 000 din) PODATKI INDEKS Plan Realizacija rea>‘zaci'a rea“zacij£ 6. Predlagana razpored. INDEKS realizacija 1979 ' realizacija plan 1979 i<)7<) čistega dohodka: — del za osebne doh. 10.010 8.895 9.737 109 97 — del za skupno por. 990 1.274 2.286 179 231 — del za poslovni skl. 1.471 49 121 247 8 — del za rezervni skl. 618 460 589 128 95 Primerjava osnovnih razmerij v razporejanju ustvarjenega dohodka _________________________________________ v % (dohodek 1(K).0) 142.281 120.969 153.376 127 108 Podatki Plan Realizacija 1979 31.12.78 31.12.79 105 120 123 129 99 161 363 120 1. Ustvarjeni dohodek 2. delež za akumulacijo r£v«n‘ T()8rT IAK£ PLACID W.C J Ne samo v Elanu, ralcev značk. 3001 REPUBLIQUE CENTRAFRICAINE Znamka iz Centralne Afrike v času Olimpiade .Taks filacuL, Vbuu 7fcrdc Uta of n«0 Wlnt.r Olrmplc F --------------- Vlllag«, Mlrror Lak«, Lak Skatlng Oval and Rac«r on Olymplc Tral Skl Rac« Start on Mlrror Lak«, In Olymplc Ar«na. Photo by R. K. Dian ' > -03- 1980 HOME 0F THE WINTER 0LYMP1CS TT post capo-1 ?■ S O a tudi v Lake Placidu je bilo veliko vnetih zbi- ;,t L A kJ I 'faiartvo, s^*l. J«t2.75 -"ČKjUkJj E •CaIul Ptaad. /fatunL *.«. 0,1« /°lut A/i/sr_r ..j fOboUM 7J ^{jTcrpA- Najboljši na državnem mladinskem prvenstvu ■■ \Q^CTW}4’<).10 SUOMI Zmagovalke pri mlajših mladinkah i Cfjt j i. «< fe/Tj ■, V-rv*—>y e_ tor ji: toplotno okolje, plini, pare ter prah nad MDK, ropot preko dovoljene meje 90 dcb. Da bi se delovno okolje izboljšalo. se uporabljajo osebna zaščitna sredstva ter tudi zaščitne naprave na strojih in napravah. V marsikaterem obratu so delovni pogoji že izboljšani (pred kratkim odprta hala A. ter rekonstrukcija hale B). Veliko izboljšav pa bo še potrebnih, da bodo delavci lahko delali v takšnem okolju, do kakršnega imajo vso pravico. Znano je dejstvo, da delavec odgovarja na prevelike obremenitve ter škodljivosti pri delu z utrujenostjo, fluk-tuacijo. pogostejšimi poškodbami pri delu. boleznimi v zvezi z delom, ki se včasih končajo celo z invalidnostjo ali v skrajnih primerih celo s smrtjo. Po drugi strani pa se v tukajšnji O A srečujemo tudi s problemi v tekstilni industriji. O tem, kakšno delo je v tovarni, dovolj zgovorno priča podatek, da pri strojih le izjemoma delavka prične in konča svojo delovno dobo. Veliko bolj običajna je invalidska upokojitev ali premestitev na lažje delo. Očitno tudi v Suknu pogoji dela niso primerni v vseh obratih. Še posebej pa pogrešam mesta, kamor bi premeščali delavke samo začasno, medtem, ko čakajo napr. na ortopedske operacije, v času nosečnosti itd. pa tudi trajno. Ustanavlja se neke vrste invalidska delavnica. kjer bodo zaposlovali ravno te vrste delavcev. Omenila bi še rada. da je ambulanta zaprtega tipa in da skrbi za pribl. 1400 zaposlenih. Pohvalimo se lahko z dokaj dobro organizacijo dela. Nekaj dlje običajno čakajo le delavci, ki so v staležu. medtem ko tiste, ki želijo priti v OA med delom kličemo telefonično in so na vrsti takoj. Še vedno pa šepa preventiva (ne na zdravju škodljivih del. mestih!), predvsem zaradi preobsežne kurative. Trudili se bomo. da bo v bodoče večji poudarek na preventivi. prav tako pa želimo, da bi bila čim preje zgrajena nova OA, ki bo omogočala boljše zdravstveno varstvo delavcem. dr. Marjana Grm Proti vrhu Stola Obč. sind. prvenstvo v tekih na smučeh Kot vsa leta nazaj je tudi letos občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih disciplina, ki je prva na sporedu SŠI. Tako se je v nedeljo 27. januarja v Gorjah zbralo nad dvesto ljubiteljev tega zimskega športa, ki v zadnjem času doživlja razcvet kakršne-ni doživela še nobena športna disciplina. Vedno več je ljubiteljev tega belega zimskega športa, ki v njem najdejo poceni možnost razgibati zastale ude, se naužiti svežega zralfa in pa okrepiti telo. S tem namenom je prišla velika večina tekmovalcev tudi v Gorje, kjer naj bi v lepem sončnem vremenu potekala tudi borba za občinska sindikalna odličja in pa seveda za točke v ekipni konkurenci. Kdor pa je hotel svoji delovni organizaciji priboriti vsaj točko je moral preteči progo, ki je bila za ženske dolga 2,5 km. za moške pa 5 km. Speljana je bila po obronkih Zgornjih Gorij in po mnenju rekreativcev kar zahtevna. Poleg tega pa je potrebno nekoliko kritizirati organizatorja tudi glede priprave proge, ki ni bila taka kot je treba, oziroma taka kot je bila vsa prejšnja leta. Pohvaliti je potrebno discipliniranost udeležencev, ki so s tem omogočili hiter potek tekmovanja. Na tekmovanju je nastopilo 46 žensk v treh starostnih kategorijah in 170 moških v štirih starostnih in enem tekmovalnem razredu. Skupaj je tako sodelovalo 216 članov Zenske do 27 let: (K sindikata iz 6.'! OOZS, kar pa |e za 65 manj, kot pa se jih je skupaj prijavilo. Klan je bil pri tem soudeležen z 12 tekmovalci. Kot vedno tudi tokrat ne moremo biti zadovoljni z udeležbo še posebej zato, ker smo v Klanu v zadnjih treh letih podelili za malenkostno članarino 20,— din kar 240 prov rabljenih in novih tekaških smuči 170. posameznikom. Iz teh podatkov lahko vidimo kako skromna je bila naša udeležba na prvenstvu. Dvainštirideset tekmovalcev in tekmovalk je le četrtina od vseh tistih, ki so takorekoč zastonj dobili smuči, pa ne morejo zato niti enkrat na leto zastopati barve Klana. Zares sramotno. Kakor z udeležbo, tudi z rezultati ne moremo biti zadovoljni, saj nismo ubranili lanskih prvih mest v vseh ekipnih konkurencah. Premalo smo imeli dobrih posameznikov predvsem v moški konkurenci, in se imamo le precejšnjemu številu tekmovalcev zahvaliti, da smo bili drugi. Pri ženskah so bili rezultati in udeležba dobri pa so zato zasluženo osvojile prvo mesto, čeprav z malenkostno prednostjo pred Vezeninami. Pa poglejmo rezultate: 1. Kovačič Irena Vezenine Nastopilo devet tekmovalk. Zenske od 27 do 35 let: 1. Pirnat Darinka ZD Bohinj 6. Zupan Marija Klan 7. Vavpotič Olga Klan 9. Repe Vera Klan 10.52.8 10.42.3 12.38.1 13.02.6 13.15.0 10. Brejc Nuša Elan 13.38.6 16. Praprotnik Lenka Elan 16.19.9 Nastopilo devetnajst tekmovalk. Ženske nad 35 let: 1. Kosmač Lojzka SDK Radovljica 11.17.5 2. Vavpotič Marija Elan 12.34.6 3. Podlipec Amalija Klan 12.50.0 8. Kelih Nataša Klan 13.46.4 Nastopilo osemnajst tekmovalk. ŽENSKE EKIPNO: 1. ELAN Begunje 40 točk 2. Vezenine Bled 38 točk 3. LIP Bled 29 točk 4. Veriga Lesce 14 točk Moški do 27 let: 1. Kersnik Borut Iskra Otoče 17.43.8 7. Kelih Jože Klan 19.53.6 9. Praprotnik Filip Klan 21.25.6 11. Potočnik Zvone Klan 21.47.0 17. Legat Anton Klan 22.30.5 20. Rozman Janez Klan 23.00.6 23. Hrovat Brane Klan 23.36.5 24. Klinar Valentin Klan 23.48.3 31. Gogala Franc Klan 25.37.5 40. Legat Peter Klan 34.40.6 Nastopilo enainštirideset tekmovalcev. Moški od 35 do 45 let: 1. Kobilica Pavel GG Bled 16.02.2 7. Kobilica Vlado Elan 21.22.5 18. Resman Franc Elan 23.40.2 20. TonejcJože Klan 23.52.1 30. Balant Jože Klan 25.37.2 32. Iskra Franc Klan 25.49.4 36. Dežman Jože Klan 26.04.2 38. Globevnik Darko Elan 26.25.9 42. Resman Andrej Klan 27.53.8 43. Luznar Kane/. Klan 28.22.5 45. Koselj Filip Klan 28.51.0 46. Pogačar Franc Klan 34.26.6 Nastopilo devetinštirideset tekmovalcev. Moški od 27 do 35 let: 1. Pogačnik Zdravko Iskra Otoče 17.53.5 7. Krivec Janez Klan 20.39.0 12. Pretnar Miha Klan 21.55.0 16. Urbanc Janez Klan 22.34.2 22. Kokalj Rudi Klan 23.44.2 23. Šolar Franc Klan 23.57.6 25. Dobida Janez Klan 24.35.2 28. ZvanJure Klan 24.51.6 34. Igličar Vinko Klan 25.31.4 39. Kelih Dušan Klan 26.47.2 49. Kleindinst Anton Klan 29.12.6 36. Benedičič Anton Klan 45.14.2 Nastopilo šestinpetdeset tekmovalcev. Moški nad 45 let: 1. Reš Jaka O. Š. Lipnica 19.02.0 3. Hrovat Janez Klan 20.16.7 12. Finžgar Miha Klan 27.52.1 Nastopilo sedemnajst tekmovalcev. Moški tekmovalni razred: 1. Podlogar Cveto Klmont Bled 14.26.7 3. Zupan Tine Klan 16.13.5 Nastopilo 8 tekmovalcev. MOŠKI EKIPNO: 1. LIP Bled 72 točk 2. ELAN Begunje 56 točk 3. GG Bled 47 točk 4. Iskra Otoče 36 točk 5. Veriga Lesce 34 točk EKIPNO SKUPAJ: 1. LIP Bled 38 udeležencev 101 točka 2. ELAN Begunje 42 udeležencev 96 točk 3. Vezenine Bled 15 udeležencev 55 točk 4 — 5. Veriga Lesce 28 udeležencev 48 točk 4-5. GG Bled 10 udeležencev 48 točk P. F. Pravila sindikalnih športnih iger ELANA (SSl ELANA) Velja od 1. 1. 1980dalje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Pravico nastopa na tekmovanjih imajo vsi TOZD in DS OZD Elan. 2. Za ekipo TOZD ali DS lahko nastopajo moški in ženske, ki pripadajo določenemu TOZD ali DS. Izjema je le ekipa TOZD Trgovina, za katero lahko nastopajo delavci, ki delajo v skladišču gotovih izdelkov smuči. 3. Tekmovanje vodi tričlanska komisija, ki jo za vsako leto izvoli upravni odbor SŠD Elan. Vse zadeve v zvezi s tekmovanjem vodi in rešuje ta komisija in njene odločitve so dokončne. 4. Komisija lahko diskvalificira posameznika-ekipo v eni panogi ali pa za celo tekmovanje, v primeru nešportnega vedenja na tekmovanjih. 5. Tekmovanja se lahko izvedejo v naslednjih disciplinah: a) veleslalom h) .smučarski tek c) veslanje d) streljanje e) plavanje — 50 m proste izbire Za vse zgoraj navedene discipline velja, da ekipo TOZD ali DS sestavljajo štirje najbolje uvrščeni tekmovalci-ke (proga mora biti za vse enaka). 0 kegljanje borbene partije — ekipa šteje šest članov (5 tekmov.-l- 1 rezerva) g) kegljanje mešano — ekipo sestavlja 5 najbolje uvrščenih tekmovalcev h) šah — ekipa šteje štiri člane (3 tekmov.+ l rezerva) i) namizni tenis — ekipo sestavljajo trije člani — ženski sistem j) balinanje — ekipo sestavljajo štirje tekmovalci k) mali nogomet — ekipo sestavlja šest tekmovalcev (5 + vratar) 1) odbojka — ekipo sestavlja šest tekmovalcev 6. Tekmovanje naj sekcije organizirajo v okviru sindikalnega prvenstva Elana. V razpisu mora biti navedeno, da tekmovanje velja za SŠI Elana. II. naCin izvedbe POSAMEZNIH TEKMOVANJ 1. Za izvedbo tekmovanj so odgovorni vodje posameznih sekcij. 2. Vodja sekcije najmanj 14 dni pred tekmovanjem s soglasjem komisije sestavi razpis za posamezno panogo. 3. Razpis mora biti javno objavljen najmanj sedem dni pred pričetkom tekmovanja. 4. Na tekmovanju mora biti poleg organizatorja tekmovanja prisoten vsaj en član tekmovalne komisije, ki skrbi za regularnost samega tekmovanja. 5. Delegat poroča komisiji o izvedbi in pogojih tekmovanja, nakar komisija sklepa o regularnosti tekmovanja. III. DOLOČITEV VRSTNEGA REDA 1. Točke po posameznih disciplinah se podelijo po ključu: 1. mesto 13 točk 2. mesto 9 točk 3. mesto 6 točk 4. mesto 4 točke 5. mesto 3 točke (i. mesto 2 točki 7. mesto 1 točka 2. V končni razvrstitvi SŠI Elana doseže višje mesto tista ekipa, ki zbere v skupnem seštevku več točk. 3. V primeru enakega števila točk je boljša tista ekipa, ki je osvojila več boljših mest v posameznih disciplinah. IV. PODELITEV PRIZNANJ 1. V posameznih disciplinah naj sekcije podelijo vsem sodelujočim ekipam spominske diplome. 2.. Ob zaključku tekmovanja komisija podeli: a) PREHODNI POKAL, ki preide v trajno last, če je osvojen trikrat zaporedoma, ali petkrat v presledkih. h) Diplome vsem sodelujočim TOZD ali DS. c) Po svoji presoji komisija lahko podeli: — priznanje za »fair pla.v« — priznanje za izjemne rezultate — priznanje za borbenost 3. Podelitev prehodnega pokala in diplom se izvrši na občnem zboru KOOZS ali SŠI) Elan. Kegljanje PROGRAM ZA LETO 1980 IN UDELEŽBA NA RAZNIH TURNIRJIH MAJ: — udeležba štirih članov na MAREC: dvoboju JLA: občina Radov- - redni mesečni turnir lj'ca . - uddrfha na U.rni.ju ,a ; ' pokal marSala Tit, (Ifi. 3, 80) ^ ""Z ” APRIL: 10. 5. 1980) - redni mesečni turnir - udeležba na občinskem - turnir med TOZD in sindikalnem prvenstvu, okvir-DSS(12. 4. 1980) ni datum: 17.5.1980 USPEŠEN ZAČETEK SEZONE Kegljanje je stara ljudska igra. Določiti letnico začetka razvoja kegljaštva je težko. Po vsej verjetnosti so kegljanje prinesli k nam iz severnih alpskih dežel. V Sloveniji smo v primerjavi z drugimi našimi republikami začeli dokaj pozno. Leta 1948 je bil postavljen mejni kamen za začetek športnega kegljanja. Na pobudo nekaterih posameznikov in ob podpori tedanje Fizkulturne zveze Slovenije je bil osnovan kegljaški odbor, leto pozneje pa je bila ustanovljena Kegljaška zveza Slovenije. Danes je v Sloveniji že nad 100 kegljaških organizacij — z nad 8000 člani, katerim pa je na razpolago več kot 200 avtomatskih kegljaških stez. Kegljanje delimo v družab-no-razvedrilno in športno-tekmovalno. Za družabno-raz-vedrilno kegljanje smatramo vsako tisto kegljanje, ko določene skupine od 3 do 15 kegljačev igra na kegljišču; družabne igre — kot: libek. pokopavanje, borbeno, lovsko, dux partije in drugo — igre pri katerih ima vsak tekmovalec enega ali največ šest zaporednih lučajev. Te igre razvijajo pri igralcih smisel za kolektivnost in družabnost ter za sklepanje novih poznanstev. O športno-tekmovalnem kegljanju pa govorimo takrat, kadar se od tekmovalcev zahteva večji napor in zato tudi predhodne priprave — treningi. Med tekmovalne discipline, v katerih se igrajo prvenstvene tekme, uvrščamo tudi borbene igre, ali borbene partije, kot jih mi ponavadi imenujemo. Tako prijateljsko tekmovanje je imela v soboto — 9. 2. 1980 tudi naša kegljaška sekcija. Nasprotniki so bili kegljači in kegljavke Društva upokojencev iz Radovljice. Tekmovanje je potekalo v moški in ženski konkurenci, tako da je moško ekipo sestavljalo 6 tekmovalcev, žensko pa 6 tekmovalk. Vsak tekmovalec je imel v enem setu na voljo 3 mete, oz. 18 na eni stezi in 18 na drugi. Predvsem pri moških je bil dvoboj dokaj izenačen, še posebej ko smo končali prvi krog tekmovanja, ko je bila naša prednost le enajst kegljev. Povedati je potrebno, da je ekipa upokojencev ena boljših v občini, saj je na raznoraznih občinskih sindikalnih tekmah posegala po boljših mestih. Prav zaradi tega smo bili Elanovci lahko zadovoljni z vodstvom, pa čeprav minimalnim. V drugem krogu smo metali še bolje kot v prvem, čeprav rezultat tega ne kaže, saj smo imeli precej manj zgrešenih metov. Upokojenci so bili nekoliko slabši in je bila razlika 17 kegljev dovolj, da smo na koncu zmagali z 28. kegl ji prednosti. Pri ženskah so bile naše tekmovalke prepričljivo boljše in so že po prvem krogu priigrale tolikšno prednost, da jih upokojenke tudi v drugem krogu niso mogle prehiteti, čeprav naše tekmovalke ne bi več metale. Na koncu je bila razlika ogromna — kar 166 kegljev v prid naše ekipe. Za žensko ekipo so nastopale: Gosak D., Jesenšek V., Bec M., Bulovec T„ Košir M.. Lavrič M.; za moško pa Peinkiher M.. Hanžič J.. Legat Z.. Praprotnik F.. Blažič A. in Hrovat A. REZULTATI: Društvo upokojencev — moški Skupaj: 434 kegljev ELAN Begunje — moški Skupaj 462 kegljev Društvo upokojencev — ženske Skupaj 187 kegljev ELAN Begunje — ženske Skupno 353 kegljev P. F. Sindikalne smučarske tekme 3. Jamšek Majda 2.12..'! Start na sindikalnem veleslalomu Smučarski maraton v Delnicah V nedeljo ;i. februarja je bilo v Krpinu ob lepem sončnem vremenu organizirano letošnje Elanovo sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki se je upoštevalo za uvrstitev v tekmovanju Sindikalnih Športnih Iger Elana 1980, ali kratko SŠI Elana 80, kot se sedaj imenuje tekmovanje za izbor najboljšega TOZD ali DS na športnem področju Elana. Ker v lanskem letu ni bilo sindikalnega prvenstva v Krpinu zaradi pomanjkanja snega v februarju in marcu, se je letos alpska sekcija odločila pohiteti z organizacijo in ujeti ugodne snežne razmere, ki so bile sredi januarja. Tako je kazalo da bo po dolgem času potekalo prvenstvo zopet na domačem smučišču, v najboljših pogojih in na celi progi, vendar pa je nenadna odjuga pobrala skoraj ves sneg, tako da je bilo potrebno tekmovanje odpovedati in prestaviti za teden dni. Seveda pa snežne razmere tudi v nedeljo niso bile najboljše, tako da je bila proga skrajšana in zaradi tega za vse razrede enaka. Za tekmovanje se je prijavi- lo nad 130 tekmovalcev in tekmovalk, od tega sedemnajst iz Brnice, ki pa so bili na žalost obveščeni, da tekmovanje odpade. Tako je nastopilo v nedeljo na pobočjih Sv. Petra 68 tekmovalcev in 12 tekmovalk v 4 moških in 2 ženskih starostnih razredih. Proga ni bila dolga, zato pa na enem delu precej zahtevna, tako da je veliko tekmovalcev tam zgrešilo vratca. Ta usoda je doletela tudi samega postavljalca proge Perkovič Franca, tako da je bil tudi on na koncu brez uvrstitve. Poleg njega je odstopilo ali bilo diskvalificiranih še trinajst tekmovalcev in tri tekmovalke. Na koncu so bili s tekmovanjem vsi zadovoljni, le nekaj pripomb je bilo slišati na merjenje časa. K tako dobremu razpoloženju pa je seveda najbolj vplivalo lepo sončno vreme. Kot smo že napisali je to tekmovanje štelo tudi kot ekipno prvenstvo za SŠI Elana 80. Za ekipni rezultat TOZD ali DS so šteli štirje najboljši časi tekmovalcev ali tekmovalk ne glede na starostni razred. REZULTATI V VELESLALOMU Ženske do 30 let: 1. KajdižOlga 0.40.9 2. Žerovnik Marjana 0.45.5 3. Kolman Barbara 0.45.7 4. Šimnic .Jolanda 0.46.6 5. Brejc Nuša 0.52.2 6. Bulovec Tinca 1.03.2 Diskv.: Krivic Alenka. Kokalj Božena Ženske nad 30 let: 1. Kelih Nataša 0.48.7 2. Lah Marija 1.41.4 Diskv.: Podlipec Amalija Moški do 30 let: 1. Krivic Jože 0.32.0 2. Krivic Janez 0.32.7 3. Koželj Viktor 0.33.3 4. Vojvoda Vojko 0.33.5 5. Olip Boštjan 0.33.9 6. Mulej Vlado 0.34.0 7. Mikič Vlado 0.34.2 8. Hrovat Danilo 0.35.5 9. Finžgar Bogdan 0.35.6 10. Stroj Zvone 0.35.7 11. Možina Srečo 0.35.7 12. Hrovat Brane 0.35.9 13. Hebrle Rudi 0.37.0 14. Dolar Milan 0.37.9 15. Dobida Janez 0.37.9 16. Arh Ivo 0.38.5 17. Beravs N iko 0.38.5 18. Žvan Jure 0.39.0 19. Hrovat Alojz 0.39.0 20. Mali Boštjan 0.40.0 21. Šefic Miha 0.40.0 22. Cerar Jani 0.43.5 2.1 Ferjan Dušan 0.44.7 24. Krmelj Rudi 0.47.5 25. Arh Franc 0.51.9 26. Valant Franc 0.59.5 Diskv.: Gerčar Mirko. Ambrožič Maks. Kokalj Rudi. Vrečko Milan, Rozman Janez, Ferkolj Janko. Dolenc Ivan. Krmelj Marjan, Langus Slavko. Moški od 30 do 40 let: 1. Vogelnik Andrej 0.34.3 2, Peternel Janez 0.35.5 3. Gmajnar Matjaž 0.35.8 4. Svetina Alojz 0.36.0 5. Tonejc Jože 0.36.3 6. Dežman Jože 0.36.5 7. Vidic Miran 0.37.0 8. Bešter Jože 0.37.4 9. Resman Franc 0.38.7 10. Toman Slavko 0.38.8 11. Resman Pavel 0.38.9 12. Kržišnik Lado 0.39.3 13. Globevnik Darko 0.40.5 14. Meglič Alojz 0.41.2 15. Resman Anton 0.41.7 16. Kelih Dušan 0.43.0 17. Urh Jože 0.43.5 18. Luznar Janez 0.44.9 19. Pretnar Franc 0.45.0 20. T onejc N iko 0.46.2 Diskv.: Legat Marjan. Podobnik Anton. Šlibar Avgust, Trlej Jože. Moški od 40 do 50 let: 1. Bohinc Janez 0.33.4 2. Vogelnik Jurij 0.36.9 .'!. Palovšnik Albin 0.38.0 4. Iskra Franc 0.44.3 5. Dobre Stane 0.55.4 6. Albinini Anton 0.57.5 Diskv.: Perkovič Franc Moški nad 50 let: 1. Cvenkelj Franc 0.36.0 2. Gatej Štefan 0.52.9 EKIPNI REZULTATI: 1. TOZD Vzdrževanje 2.18.2 2. TOZD Športno or. 2.18.8 3. TOZD Inštitut 2.19.2 4. TOZD Smuči 2.24.3 5. TOZD Trgovina 2.26.6 6. DS Škupne službe 2.55.4 P. F. VTISI S SMUČARSKIH TEKOV »MEMORIAL 26. ZMRZNJENIM PARTIZANOM« V DELNICAH - MRKOPALJ Po dolgotrajnem zatišju na področju organiziranih smučarskih tekov, ko sta bila zadnja 27. 1. 1980 v Ravnah na Koroškem in isti dan tudi v Cerkljah, je vse ljubitelje tekov razveselila novica, da se v Mrkopljah organizira množična prireditev v smučarskih tekih. Organizatorji niso imeli težav s snegom (bloški teki 3. 2. in trnovski maraton sta bila zaradi tega odpovedana). Sama prireditev je bila posvečena spominu 26. zmrznjenim partizanom, ki so v februarju leta 1944 omagali na pohodu zaradi velikih naporov mraza in snega. Omenjenim partizanom je postavljen tudi spomenik s posvetilom, poleg tega pa je tudi 26 velikih skalnatih kipov, ki so razvrščeni v polkrogu in zlovešče opozarjajo na vojne strahote. Prireditev je bila v neposredni bližini kamnitih kipov, ki se nahajajo približno 25 km od Delnic, na t.i. Matič poljani. Ljubitelji smučarskih tekov so letos prireditelje močno presenetili zaradi množičnosti. Vzrok je bil verjetno pomanjkanje snega po Sloveniji. Ta prireditev naj bi postala tradicionalna in je bila letos že drugič. Udeleženec prve prireditve v letu 1979 mi je povedal, da so lani startali na »ena-dva-tri« tako, da je prva vrsta imela eno smučko za pol koraka naprej. Letos se udeležencev ni dalo zadržati in so že pred napovedano uro za start ušli. Smučarski tekači, ki se udeležujejo podobnih prireditev po Sloveniji, bi imeli na račun prireditelja dosti pripomb. Osnovna pripomba bi bila, da je navedena proga za rekreativce in množico neprimerna. Vsebuje dva strma smuka, kjer se zaradi kotanje ni dalo zaviti ne na levo, ne na desno, prepuščen si bil lastni iznajdljivosti, da si tekmovalca pred seboj čimbolj »nežno« povozil in seveda pri tem upal, da bo isto storil tekmovalec za teboj. Proge so bile dolge 10 km za pionirje. 21 km mali maraton in 42 km veliki maraton. Prireditelji v slovenskih časopisih tudi niso navedli ure starta, zato se je ob 8. uri zjutraj zbrala na domnevnem startu množica avtomobilov s KR in LJ registracijo. Izgledalo je. kot da bo to odprto prvenstvo Slovenije v smučarskem maratonu. Organizator se je pripeljal ob 9. uri in napel med dva kola napis »START« in »CILJ« ter razdelil številke brez kakšnega zahtevka po plačilu startnine. Pol ure pred startom so na progo poslali skupino oboroženih lovcev na smučeh. Obrazložitev, zakaj je to potrebno, je bila. da je na tem področju nevarnost volkov in medvedov. Dejansko so bili ti lovci potem razporejeni ob progi. Okrepčila ob progi so organizatorjem še nejasna. Ko me je po približno 30 km zvijalo od žeje, sem oh progi lovca na straži vprašal za okrepčilo. Z roko mi je pokazal na 10 m oddaljen štor, kjer so bili kot v samopostrežbi razporejeni kosci limone in sladkor, toda večina novincev na tem teku tega sploh ni opazila in so v svoji zagnanosti hiteli proti cilju z upanjem, da jih bo okrepčilo čakalo tam. Toda tudi tukaj je bilo pripravljeno presenečenje, ali pa kazen za prepočasen tek. Kdor namreč ni bil dovolj hiter, je ostal brez čaja, ker ga je zmanjkalo že veliko pred zaključkom prireditve. Na teh tekih je bilo opaziti tudi zelo veliko konkurenčnih smuči iz tovarne »JELA« Delnice. Tudi sama proga je bila označena z njihovimi zastavicami. S strani naše tovarne bo potrebno tudi tej prireditvi posvetiti pozornost z ozirom na konkurenco, ki je tu izredno močno prisotna. M.V. NAŠA SMUČINA V LETU 1979 Program Elanovih 7. Sindikalno prvenstvo v malem nogometu: Organizator: Nogometna sekcija Kraj prireditve: Begunje Datum: maj, junij 1980. Tov. Selčan na delovni dolžnosti Še nekaj pravil o uporabi šahovskih ur: — uporabljajo jo lahko le tisti, ki so tekmovali na občinskem sindikalnem prvenstvu v letu 1979, drugim pa bodo odvzete. — ŠS je registrirana za leto 1980 — v letu 1980 bo organizirano hitropotezno prvenstvo Gorenjske v šahu, okv. datum 29.6.1980 rr, u 1 one Benedičič sindikalnih prvenstev V letu 1979 je izšlo 11 številk glasila po 20 strani v 1.700 izvodih: t. j. 18.700izvodov (374.000strani). Glasilo so prejemali brezplačno vsi zaposleni v Begunjah ca. 1000 kom in upokojenci ter v omejenem številu v Brnci v Avstriji in pa v Podpreski. Nadalje družbenopolitične organizacije v občini in republiki, poslovni sodelavci, tekmovalci, trgovci, instituti, knjižnice, sosednja podjetja in drugi, mesečno skupaj povprečno po 600 komadov. Stroški: 1. Tiskanje (Gorenjski tisk Kranj) 410.276,10 2. Netto honorarji 39.005,24 3. Prispevki od honorarjev 9.751,26 skupno: 459.032,60 Stroški za en izvod (cena) 1. Tiskanje 21,94 2. Netto honorarji 2,08 3. Prispevki od honorarjev 0.52 Skupaj: 1 številka povprečno 24,54 List je urejal 7 članski uredniški odbor, ki je bil pred neka j meseci zamenjan s člani iz vseh TOŽI), DSSS. 8. Sindikalno prvenstvo v plavanju: Organizator: Plavalna sekcija Kraj prireditve: Radovljica Datum: julij, avgust 1980 9. Sindikalno prvenstvo v veslanju: Organizator: Brodarska sekcija K raj prireditve: Bled Datum: september 1980. 10. Sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu: Organiza tor: Namiznoteniška sekcija Kraj prireditve: Begunje Datum: posamezno — 4. oktober, ekipno — oktober 1980. 11. Sindikalno prvenstvo v odbojki: Organizator: Odbojkarska sekcija Kraj prireditve: Begunje Datum: november 1980. Datum: november 1980. 12. Sindikalno prvenstvo v kegljanju — mešano: Organizator: Kegljaška sekcija Kraj prireditve: Radovljica ali Bled Datum: oktober — november 1980. Vsi datumi so okvirni in so možne spremembe. P. K. Najboljši šahisti v letu 1979 Rezultati tekmovanja za najboljšega šahista v letu 197!) po pravilih smučarskega svetovnega pokala po točkah: za I. mesto 25 točk, 2. 20, 3. 15. 4. 12. 5. 11, 6. 10 in po točko manj do 15. mesta. Šteje 5 najboljših rezultatov. 1. Maks Vrečko 125 točk 2. Milan Dragan 110 točk 3. Mirjan Langus 90 točk 4. Vinko .Jerala 86 točk 5. Zvone Potočnik 78 točk 6. Franc Resman 67 točk 7. Tone Benedičič 54 točk 8. Franc Blažič 42 točk 9. Darko .Jauh 37 točk 10. Vinko Omejc 35 točk II. Andrej Resman 29 točk 12. Dolar Milan 29 točk 13. Jože Korošec 29 točk 1. SINDIKALNO PRVENSTVO V VELESLALOMU Organizator: Smučarska alpska sekcija Kraj prireditve: Krpin Datum: nedelja - 3. februar. 1980 2. Sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih: Organizator: Smučarska tekaška sekcija Kraj prireditve: Gorje ali Pokl juka Datum: marec 1980. 3. Sindikalno prvenstvo v streljanju: Organizator: Strelska sekcija Kraj prireditve: Begunje ali Radovljica Datu m: 29. marec 1980 4. Sindikalno prvenstvo v kegljanju — borbene partije: Organizator: Kegljaška sekcija Kraj prireditve: Radovljica Datum: 5. april 1980. 5. Sindikalno prvenstvo v šahu: O rganizator: Šahovska sekcija Kraj prireditve: Begunje Datum: ekipno — 12. april, posamezno 10. maj 1980. 6. Sindikalno prvenstvo v balinanju: Organizator: Balinarska sekcija Kraj prireditve: Lesce Datum: 19. april 1980 Šahisti za leto 1980 Do naslednjega mandatnega obdobja ostane predsednik Tone Benedičič. Iz programa se črta sodelovanje v Gorenjski ligi. če bo dovolj sredstev od htr. prvenstva Gorenjske, se pripravi turnir ob 35. letnici tovarne. Točkuje se po pravilu svetovnega pokala. 5 najboljših rezultatov in sicer 1. mesto 25 točk. 2. mesto 20 točk. 3. 15. 4. 12, 5. 11, 6. 10 in po 1 točko do 15. mesta. Arhiv šahovske sekcije bo vodil tov. Vrečko Maks. Članarina za leto 1980 znaša za člane 100 din, za podporne člane in članice pa 50 din. Prve žičnice »POMAGALSKI v SR Hrvatski Kadri letos Stanje zaposlenih delavcev po TOZD in DS koncu leta 1979 je bilo naslednje: TOŽI), DS Število delavcev 31.12. 1979 Smuči 456 Športna orodja 149 Plastika 77 Inštitut 37 Trgovina 55 Vzdrževanje 111 DS Skupne službe 136 Skupaj 1021 delavcev V začetku leta sta pričeli obratovati na Platnu — 1111 m nad Rijeko dvosedežnica in vlečnica Radeševo. To sta prvi žičnici pomagalski v sosednji republiki, ki je na področju zimskega turizma še slabo razvita. V dogovoru smo tudi že za izgradnjo dveh dvosedežnic in ene vlečnice na Planini Bjelolasica 1533 m pri Ogulinu. katere investitor je republička samoupravna interesna zajednica fizičke kulture. Tehnični podatki dvosedežnice in vlečnice Radeševo Dolžina 890 m 225 m Višinska razlika 240 m 70 m V delovno razmerje so bili v mesecu januarju in februarju sprejeti naslednji delavci: 1. Kunčič Anton. KV ključavničar, za dela in naloge ključavničar III v TOZD Vzd rže vanje 2. Trdina Srečko, strojni tehnik, za dela in naloge samostojnega tehnologa II v TOZD Smuči 3. Lečič Bojo, KV prodajalec, za dela in naloge prodajalec II v trgovini v Beogradu 4. Primožič Jože, KV strojni ključavničar, za dela in naloge vodoinštalater III v TOZD Vzdrževanje 5. Babič Miro. NK delavec, za dela in naloge priučenega ročnega delavca I v TOZD Smuči (1. Terlikar Slavko, PK delavec, za dela in naloge pomoč v razredu v pripravi lesa TOZD Smuči, vrnitev iz -JI,A H. Ozmec Ivan, NK delavec, za dela in naloge pomožnega mizarja v lesnem oddelku TOZD Športna orodja 9. Markič Rihard, ing., za dela in naloge vodja oddelka nabave domači trg, DS Skupne službe 10. Požar Peter, KV vodoinštalater. za dela in naloge vodoinštalater III v TOZD Vzdrževanje 11. Brezar Rok, NK delavec. za dela in naloge pomožnega mizarja v lesnem oddelku TOZD Športna orodja 12. -Justin Aleksander. KV mizar, za dela in naloge mizar II v lesnem oddelku TOZD Športna orodja Z delom so prenehali v istem obdobju naslednji delavci: I. Štuhec Marjan, NK delavec, potek dela za določen čas, TOZD Smuči 2. Dolinar Lojze, SS delavec, potek dela za določen čas, TOZD Trgovina 3. Pavlin Branko, PK delavec, sporazumno prenehanje, TOZD Smuči 4. Gluščič Miha. KV kuhar, potek dela za določen čas, TOZD Trgovina 5. Šorl Jana, NS delavka, potek dela za določen čas, DS Skupne službe 6. Zupan Irena, SS delavka, potek dela za določen čas, TOZD Trgovina 7. Pristavec Alojz, KV ključavničar, upokojitev. TOZD Športna orodja 8. Šorli Olga, PK delavka, upokojitev, TOZD Smuči 9. Kaufman Vlado, KV fi-nomehanik, sporazumno, TOZD Vzdrževanje 10. Kaufman Jožica, PK delavka, sporazumno, TOZD Smuči M. Z. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta NOVAK ŠTEFANA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, posebno pa še sodelavcem kovinskega oddelka za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči sin Štefan ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta FRANCA MRAKA se iskreno zahvaljujeva vsem za izrečena sožalja, predvsem pa sodelavcem polizdelka obeh izmen za venec na grob in denarno pomoč. Žalujoča sinova Franci in Andrej /.družinama ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage sestre ANICE MIKETIČ se zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečena sožalja, Ind. gas. društvu ELAN pa še posebna zahvala za denarno pomoč. Žalujoča sestra Marija Lavrič ZAHVALA Oh izgubi matere MARIJE KUClC se vsem sodelavcem izdelave jadralnih letal na Fortuni lepo zahvaljujeva za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Žalujoča Franc Kučič in Marija Peterman UREDNIŠKI ODBOR: Arh Franci, Urbanc Janez, Kos Marjan, Stare Anton, Knafelj Slavko, Kolman Barbara, Vrhunc Anton, Brejc Nuša, — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Tiska Gorenjski tisk Kranj Kapaciteta 1000 smuč/uro 500 smuč /uro dipl. ing. Jože Balant Razgovor s predstavniki gospodarske zbornice SRS pod vodstvom ANDREJA VERBIČA