OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 21, 1947
ŠTEVILKA NUMBER) 140
DomaČe vesti
Truplo najdeno
Kot je že bilo poročano je 5. julija ponesreči utonil pri ribolovu v Fairportu, Ohio, poznani John Mesnar, čigar truplo niso mogli najti do sedaj. Pokojni je bil 47 let star in je stanoval na 106 E. 216 St., Euclid, O. Doma je bil iz vasi Sabonje pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča brata Jo-sepha in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 47 let in je bil član društva France Prešeren, št. 17 SDZ. Zadnjih 10 let je bil zaposlen pri Chase Brass & Copper Co. kot inšpektor. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Olgo, rojeno Grzel, brata Rudolpha v Pittsburghu, Pa., tri nečake, štiri nečakinje in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Križa na E. 200 St. in Lake Shore Blvd. ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Seja Gospodarskega odseka
Jutri večer ob osmih se vrši seja Gospodarskega odseka Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Kdor se zanima za napredek Doma in se želi pridružiti temu odseku, je prijazno vabljen, da pride jutri večer na sejo.
Pismo iz domovine
V našem uradu imamo pismo za Antona Ponikvar, ki je prišlo iz Roba na Dolenjskem.
Na obisku
Iz Verona, Pa., so prišli Mr. in Mrs. John Jagodnik in njih hči in zet Mr. in Mrs. Paul Vidko-vich na obisk k bratu in njegovi družini Mr. in Mrs. John' Miha-lich na 21701 Nicholas Ave. Upamo, da so se prav dobro zabavali !
Zopet doma
Po tri-tedenskem obisku v San Francisco, Cal., sta se zopet vrnila na svoj dom Mr. in Mrs. Peter in Katarina Conte iz 15718 Calcutta Ave. Tamkaj sta stanovala pri družini pokojnega (brata Mr. Conte-ta, s katero so se videli prvič v življenju. Obiskala sta tudi mnogo drugih naših rojakov tamkaj ter zanimivosti mesta Zlatih vrat (Golden Gate) in okolice, ter pravita, da se jima je zelo dopadlo.
Prišel iz Kanade
Na pogreb svoje pokojne tete Mrs. Frances Turek je prišel Mr. Frank Marolt, p. d. štac-narjev iz Žerovnice pri Cerknici, in sicer iz Creighton Mine, Ontario, Canada. Obiskal je tudi mnoge domačine, s katerimi se ni sestal že desetletja. Pred povratkom v Kanado namerava obiskati tudi svoje domačine v Hibbingu in Ely, Minn.
Brata išče
Mr. John Kastelic, P. O. Box 422, Amherstburg, Ont., Canada, bi rad zvedel za naslov svojega brata Frank Kastelic, p. d. "Bauc", doma iz Zagorice v Do-brepoljah. Zadnje čase je živel v Utah. Za poročati mu ima važne reči iz starega kraja in prosi, da če sam to čita ali pa če kdo ve za njegov naslov, da sporoči na zgornji naslov.
Zadusnica
V sredo ob 7:30 uri se bo brala zadusnica v cerkvi sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v spomin druge obletnice smrti illiam Mehle. Sorodniki in pri-]atelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Francija proti novi politiki Zed. držav v zvezi z Nemčijo
Francoski ambasador predložil "demarš" proti načrtom, da se oživi nemško industrijo in jo uporabi za obnovo Evrope
WASHINGTON, 18. julija—Francija je danes opozorila Zedinjene države, da bo novi anglo-ameriški načrt za ustvarjanje ekonomsko močne Nemčije "zelo ogrozil" Marshallov načrt za obnovo Evrope.
Francoski ambasador Henri*"——-------
Bonnet je izročil ameriškemu državnemu podtajniku Robertu A. Lovettu "demarš" proti vsakemu načrtu, da se oživi nemško industrijo in jo uporabi za ekonomsko obnovo Evrope.
V svoji predstavki Francija apelira na Zedinjene države, naj ne ustvarjajo nobenih sklepov glede bodočnosti Nemčije v času ko države zapadne Evrope ustvarjajo soglasno z Marshal-lovim načrtom svoj lastni program obnove.
"Če se bo Francijo postavilo pred odločitvijo (v zvezi z zvišanjem kapacitete nemške industrije), katero pa ne more sprejeti, bodo pogajanja, ki so se v Parizu (v zvezi z Marshal-lovim načrtom) resno ogrožena", je izjavil francoski ambasador.
Nemška ekonomija bo vključena v Marshallov načrt
Bonnet je časnikarjem izjavil, da se pariška konferenca uspešno razvija in da bi bila v stanju pokazati v teku nekoliko tednov dobre rezultate v kolikor odločitve glede Nemčije, ki sta jih sprejele Anglija in Zedinjene države, ne bodo te načrte razdrle.
"Francija je zato, da se iz Nemčije dobi kolikor mogoče več premoga, toda je proti temu, da bi se ta premog uporabil za nemško produkcijo jekla", je izjavil Bonnet.
(Po konferenci, ki se je vršila v Moskvi sta Anglija in Zedinjene države odločile, da v svojih okupacijskih zonah povečajo nemško industrijo za katero smatrata, da je "jedro Mar-shallovega načrta". Zedinjene države ne verjamejo, da bo obnova Evrope bila mogoča brez ekonomskega jačanja Nemčije.)
Gen. Lucius D. Clay, ameriški vojaški governer v Nemčiji, je na časnikarski konferenci izjavil, da njegova nova navodila glede Nemčije dovoljujejo, da se "nemško ekonomijo vključi v Marshallov načrt." Ta navodila je Clay obelodanil že preteklo sredo.
«
Poljska proti novi ameriški politiki
WASHINGTON, 21. julija. — Poljska, ki se ni udeležila pariške konference glede Mar-shallovega načrta, poskuša prepričati posamezne velike sile, da ne more ustvariti trajen mir, če se bo obnovilo Nemško industrijo.
Poljski ambasador Joseph Wi-niewicz je danes izjavil, da se diplomatični oddelek Poljske namerava obrniti ha posamezne vlade s protesti proti vsakemu načrtu, ki bi dal "prioriteto nemškim potrebam nad potrebe izavezniških držav" ali pa dal Nemčiji priliko, da zopet postane industrijski orjak v Evropi."
Ambasador Je izjavil, da je prodaja poljskih izdelkov v Ze-dinjenih državah otežkočena in da je vsled tega poskušal dobiti kredite za kupovanje ameriškega bombaža, toda je bil od-
bit. Iz tega razloga kupuje Poljska bohbaž iz Rusije.
Preteklega leta Poljska ni mogla dobiti ameriško posojilo. Sedaj se je obrnila na Mednarodno banko in zaprosila za posojilo v znesku $600,000,000, da modernizira svoje premogovnike in železniško transportacijo.
Wineiwicz je izjavil, da je nje-goya vlada vznemirjena glede ameriškega načrta, da se Nemčiji pomaga pri modernizaciji njenih tovarn na račun njenih sosedov. Opozoril je, da se je ista reč zgodila po prvi svetovni vojni, Ro so ameriški krediti bili odobreni za obnovo nemške industrije.
Ves+i iz življenja ameriških Slovencev
Linden, N. J. — Zadnje dni sta prišla iz starega kraja žena in sinček* Jakoba Turka. Prišla sta iz Rogaške Slatine, in sicer do Pariza z brzovlakom, od tam v New York pa z letalom. Miss Anna Turk je šla delat za vlado v Tokijo. Uslužbena je pri mornarici.
Chicago. — Mrs. Alich se je te dni vrnila iz bolnišnice, kjer je srečno prestala operacijo. Zdaj je doma pod zdravniško oskrbo.
Glencoe, O. — Dne 24. junija je v Martins Ferryju na farmi pri hčeri naglo umrl Mike Miller, star 54 let, rodom Črnogorec, član SNPJ. Zapušča štiri hčere, sina, brata in več vnukov.
Kitzmiller, Md. — Po večletni bolezni je tukaj umrl John Vau-ken, star 72 let, doma iz Planine pri Rakeku, v Ameriki 44 let, član SNPJ in HBZ. Zapušča ženo, dva sinova in hčer.
Benld, 111. — Pri družini Watson so se 17. junija ustavile vile rojenice in pustile prvorojen-ko. Mlada mama je hči družine Andy Ferjancich, — Za četrti julij je bil tukaj na obisku Matt Vercic iz Sheboygan, Wis. Matt je še vedno vesel kot je bil prejšnja leta.
Dlptroit. — Dne 10. julija je za srčno hibo umrl John Oza-nich, star 59 let, v Ameriki 42 let, član SNPJ, Tukaj zapušča ženo, dva sinova in tri hčere, v Minnesoti sestro, v starem kraju pa tri sestre.
Ely, Minn. — Tukaj se je mudil na obisku pri Franku Chur-chu Joe Premik z ženo, sinom, hčerjo in zetom iz Pittsburga, Kans. Od tukaj so se podali v Californijo.
Arcadia, Kans. — Frank Do-linar, se je moral podvreči operaciji na kili. Nahaja se v bolnišnici Mt. Carmel v Pittsbur-gu.
Važna seja
Jutri večer ob ,osmih se vrši seja Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se starše in • odbornike, da se gotovo udeleže.
GRŠKI GENERALNI ŠTAB ZANIKAL VESTI O "MEDNARODNI BRIGADI"
ATENE, 19. Jul. — Brigadir Stylianos Manidakis je v imenu grškega general štaba izjavil, da se proti vladnim četam v severno-zapadni Grčiji ne borijo nobeni člani "nekq mednarodne brigade."
(Značilno je, ,da je vest, ki jo je razširil^ sama mo-narhistična vlada, zanikal član general-štaba v času, ko se posebna komisija Zed. narodov pripravlja na odhod v severno Grčijo, da izvrši preiskavo glede teh vesti o "mednarodni brigadi". Monarhistična vlada je dvignila krik, da so mednarodne brigade izvršile invazijo iz Albanije. Očitno je, da monarhisti sedaj čutijo, da bi mogli biti ulovljeni v lažeh in zatorej že v naprej zanikujejo vesti, ki so jih sami širili.)
Manidakis pa je izjavil, da je "popolnoma siguren", da je gerilska invazija prišla iz Albanije. Rekel je tudi, da ni nobenih dokazov, da nameravajo gerilci znotraj same Grčije^ ustanoviti svojo lastno državo.
Kratke vesti
TA MENDA NE BO VEČ ZDEHALA
WINSTON-SALEM, N. C., 17. julija—Sedaj, ko ima največ razlogov, da bi zdehala, Miss Wayne Ferguson tega ne more storiti! Kaj drugega ji še ostane kot da se, dolgočasi ?
Pred 20 dnevi se je tudi dolgočasila. Takrat se je nagnila, da bi odprla neka vrata in od samega dolgočasja je krepko za-zdehala. Nenadoma je čula, kako je nekaj počilo in Miss Wayne Ferguson ni mogla v pravem pomenu besede zapreti ust.
Po napornih poizkusih ji je končno uspelo, da jih je zaprla, toda evo vraga, zdaj* jih pa ni mogla več odpreti.
Sedaj se nahaja v bolnici že 20 dni in 15 zdravnikov se zastonj trudi, da bi ugotovili, kaj je prav za prav počilo.
Amerika ovira uničenje zalog atomskih bomb
LAKE SUCCESS, N. Y., 18. julija—Rusija^ jc daafis obtožila Zedinjene države pred poverje-ništvom za atomsko energijo Združenih narodov, da ovirajo uničenje vseh zalog atomskih bomb, ki bodo "prej ko slej morale biti uničene."
Sovjetski delegat Andrej Gro-miko je poskušal, da se osvoji predlog Rusije za uničenje vseh atomskih bomb. Ameriški delegat Frederick H. Osborn je izjavil, da "Zedinjene države ne marajo glasovati v zvezi s tem vprašanjem."
Do ostrega besednega spopada je prišlo med Gromikom in Osbomom v zvezi s predlogom za uničenjem vseh zalog atomskega orožja, ko je Gi-omiko obtožil Zedinjene države, da hočejo "zmešati javnost," ko se izo-gibljejo najbolj važnemu vprašanju v poverjeništvu za atomsko energijo.
Argentina je na današnji seji predložila, da se ukine pravico veta, ki jo imajo velike sile v Varnostnem svetu. Predlog Argentine je bil vključen v formalni dnevni red.
AMERIKA PREVZELA UPRAVO OTOKOV NA PACIFIKU
WASHINGTON, 19. julija. — Predsednik Truman je danes podpisal zakon, s katerim so Zedinjene države prevzele od poverjeništva Združenih narodov administracijo otokov na centralnem Pacifiku, ki so se nahajali pod mandatom Japonske. Obenem je Truman imenoval admirala Louis E. Denfel-da za visokega poverjenika novih teritorjev, ki so prvič v zgodovini ustvarili iz Zedinjenih držav silo s poverjeništvom nad tujim ozemljem.
GRŠKE ČETE VDRLE NA BOLGARSKO OZEMLJE
SOFIJA, 18. julija. —Iz uradnih krogov poročajo, da so grške vladne čete vdrle na bolgar? sko ozemlje 13. julija in sicer j pri mestu Svilengrad, ki se na-jhaja na grško-bolgarsko-turški meji.
Sovraštva obnovljena med Holandijo in Indonezijo
ZAVEZNIKI RAZDELILI 262 NEMŠKIH LADIJ
BRUSELJ, 17. julija—Medza-vezniška reparacijska komisija je do danes razdelila med 18 zavezniških držav 262 nemških trgovinskih ladij, katerih vrednost je cenjena na $48,000,000. V 18 mesecih svojega delovs-^j«* je komisija zaplenila tudi nemško industrijsko opremo, ki je cenjena na $34,568,844.
Do danes so Zedinjene države dobile 13 ladij, 28 raznih strojev in 15 delov kemijske opreme.
NACISTIČNI ZLOČINCI MENJALI ZAPOR
BERLIN, 19. julija—Pod rusko stražo so danes odpravili v berlinski zapor sedem nacističnih zločincev, ki so preteklega oktobra bili v Nuernbergu obsojeni na kazen zapora. Med zločinci se nahajajo Rudolf Hess, Walter Funk, bivši admiral Erick Raeder, baron von Neu-rath, Baldur von Schirac, dr. Albert Speer in bivši admiral Kari Doenitz. Doslej so se omenjeni vojni zločinci nahajali v ameriškem zaporu v Neurnbergu.
Ob priliki premestitve vojnih zločincev v novi zapor (zloglasni Capdau) so francoski uradniki izvršili preiskavo imovine nacističnih zločincev in odkrili v njihovih, vrečah veliko število ameriških cigaret. Vsled tega je prišlo do ostre kritike ameriškega postopanja z nacističnimi zločinci. Francoski uradnik je izjavil, da oni sami niso nikoli dobili boljši tobak in da se čudi, zakaj naj bi ga dobili ti nacisti.
ČLANI AMERIŠKE MISIJE ODPOTOVALI V GRČIJO
NEW YORK, 19. julija. — Danes je 20 članov ameriške "misije za pomoč Grčiji" odpotovalo z letalom v Atene. To je prva skupina, ki je na potu za Grčijo, kjer se že nahaja šef misije Dwight Griswold.
NOVE EKSPLOZIJE V SVETI DEŽELI
JERUZALEM, 21. julija. — Dve eksploziji sta diploma uničili angleško R.A.F. (letalsko) "radar" postajo v pristanišču Hai-fe. Podtalne judovske organizacije so obnovile napade proti Angležem že pred tremi dnevi.
Holandska letala bombardirala letališča na Javi; vojna je v polnem razmahu na več frontah
BAT AVI A, 21. julija—Indoneška časnikarska agencija poroča, da so holandska letala danes bombardirala indoneška letališča na Javi. Obenem z napadi iz zraka so ho-landske čete sprožile kopneno ofenzivo proti armadi "neodvisne" Indoneške republike.
Poročilo pravi, da je namen*—----
tega bombardiranja bil, da se paralizira zračno silo Indonezije, ki šteje 40 manjših letal, večinoma japonskih.
Obenem pa so holandske čete sprožile ofenzivo protj idoneš-kim postojankam na področju Bandoenga. Časnikarska agencija poroča, da so indoneške čete prožile ogorčen odpor holand-skim četam, ki imajo za tarčo svojih napadov bogate sudan-ske otoke.
Holandci uporabljajo metalce ognja
Pri napadih na indoneške postojanke se Holandci poslužujejo tudi z metalci ognja.
Vojaške operacije so holandske čete začele snoči. V prvih ofenzivah so uspele zavzeti več strategičnih točk v Bataviji, toda v glavnem mestu se še vedno ne sliši streljanje topov.
Začasni governer Hubertus Vau Mook je objavil, da so pc ■ gajanja z republiko Indonezijo propadla. Pred. tem pa je objavil, da so holandske čete pričele s "policijsko akcijo" na raznih frontah. Van Mook je izjavil, da so holandske čete udarile nenadoma."
V začetku samih vojaških operacij proti "neodvisni" republiki Indoneziji so Holandci zavzeli republikansko radio postajo. (Vsled tega ni nobenih poročil iz indoneških virov, dočim holandske oblasti vsa ostala poročila cenzurirajo.
Bevin se nada, da bodo Amerikanci ostali v Evropi
MORPHET, Anglija, 19. julija—Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes na pikniku premogarjev izjavil, da on ne vidi "nevarnosti, da bi prišlo do nove vojne v tej generaciji." Izrazil je nado, da bo Anglija našla neki način, da "združi Zedinjene države in Sovjetsko zvezo."
Bevin je v svojem govoru izrazil pesimizem glede ekonomskega stanja Anglije in izjavil, da bo ekonomska politika Anglije, da se čim manj koristi z dolarskimi posojili.
"Želo težko je voditi pogajanja z narodom, kateremu ste dolžni. Če ne /norete plačati dolgove, ti riarodi počutijo nekam višji."
Bevin je parkrat omenil vlogo Zedinjenih držav v "bodočem svetu" in izjavil: "Nadam se, da se Zedinjene države ne bodo nikoli več umaknile iz Evrope."
ITALIJA DOBI NAZAJ SVOJE LADJE
WASHINGTON, 18. julija — Kongresni trgovinski odbor je danes odobril zakon, po katerem bo Italiji vrnjenih 31 trgovinskih ladij in sicer kot odškodnina za ladje, ki jih je Italija izgubila v vojni. Istočasno se predvideva, da bo Italiji vrnjena zaplenjena imovina v znesku $60,-000,000.
DVE MISIJI DOSPELI V JUGOSLAVIJO
BELGRAD, 19. julija—V Bel-grad sta dospeli dve trgovinski misiji in sicer turška in poljska.
Turška misija se nada, da bo v kratkem sklenila z Jugoslavijo sporazum glede "ekonomskega sodelovanja." Poljska bo pa tudi vršila pogajanja za sklenitev podobnega sporazuma.
POLGARSKA MISIJA V MOSKVI
LONDON, 19. julija—V Moskvo je danes dospela delegacija bolgarskega parlamenta, ki šteje 34 'članov. Bolgarsko delegacijo vodi poslanec Rajko Dami-anov.
V BURMI SO KOLABORATORJI UMORILI SEDEM MINISTROV
RANGUN, Burma, 20. julija. — Burmanska policija je ubila tri pristaše aretiranega bivšega premierja Burme, U Sawa. Obenem je bilo aretiranih tam 19 ožjih sodelovalcev.
Do aretacij je prišlo ko so člani desničarskih strank ubili 7 ministrov.
U Saw, ki je voditelj stranke Myochit, je že enkrat bil aretiran. V zapor so ga spravili Angleži in sicer zaradi njegove ko-laboracije z japonskim okupatorjem.
Do krvavih spopadov med ko-laboratorji in novo protifašistično vlado je prišlo, ko sta U Saw in voditelj sTranke Domama Asiayone odbila, da podpišeta v Londonu sporazum, s katerim je Burma postala "neodvisna". Kot posledica je stara vlada odstopila in je bila ustanovljena
nova. Ko so člani nove vlade bili zapriseženi, se je na njih vsula toča strelov, šest ministrov nove vlade je bilo takoj ubitih dočim je sedmi umrl danes zjutraj za poškodbami. (Kot pravi poročilo United Pressa je tudi osmi minister umrl.)
Na tisoče Burmancev je v žalni povorki oddalo poslednjo počastitev ubitim ministrom, med katerimi se nahaja major-gen. U Aunk San, voditelj protifašistične Osvobodilne lige. Prebivalstvo Ranguna je dejansko jokalo, vse trgovine so bile zaprte in promet ustavljen.
Angleški governer major-gen. Sir Hubert Ranče se je obrnil na prebivalstvo s posebnim apelom, v katerem je urgiral naj "ostanejo mirni in sledijo modri poti v neodvisnost, katero so začrtali "vaši rajni ministri."
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
" ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
f Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) —--
For 3 Months—(Za 3 mesece) —-
21. julija 1947
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -_
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ...... .
For Half Year—(Za pol leta) —---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
MIHA KREK DOBIL "ZAUPNICO"
Miha Krek, ki je po svojem begu iz Jugoslavije leta 1941 bil tudi minister v kraljevski jugoslovanski vladi svo-ječasnega kralja Petra II, je sedaj "narodni voditelj." On je namreč vodja beguncev, v katerega posebno slovenski vojni zločinci, kolaboratorji in domobranci, gledajo kot v svojega odrešnika. Svoj "narod" pa bivši kraljevski minister, seveda vodi iz begunstva in sicer vsled dejstva, da so Churchillovi načrti, po katerih so Angleži pripravljali "osvoboditev" Slovenije na isti način kot so "osvobodili" Grke, splavali po vodi . . . Tako "narodni voditelj" dr. Miha Krek "vodi" narod iz Rima, njegov šef bivši kralj Peter "vodi" narod iz Švice (nedavno je ta ob priliki smučanja izjavil, da on celo "ljubi" svoj narod), Maček "vodi" narod iz Pariza, dr. Ante Pavelič pa, kot pravijo poročila, "vodi" narod iz Argentine. Poleg teh "narodnih' voditeljev" pa je seveda še cela vrsta manjših "narodnih voditeljev" raztrešenih po Avstraliji, Nemčiji, Kanadi, Zedi-n j enih državah, Argentini in seveda v Italiji in Vatikanu. Kot razvidno vsi vodijo "svoj narod" iz tujezemstva.
Dr. Miha Krek, katerega so, kot pravi "Ameriška Domovina," vsi "tisoči Slovencev," ki so bežali čez mejo, priznali za svojega in "celega naroda" voditelja—ta Miha Krek je od teh "tisočev Slovencev" dobil zaupnico. V Jugoslaviji pa ga je ljudsko sodišče obsodilo na petnajst let ječe! Iz tega je razvidno kakega kova "narodni voditelj" je. Kot "voditelja vseh Slovencev", ne priznajo dr. Kreka samo slovenski kolaboratorji in domobranci, ki se nahajajo na Koroškem, ampak ga prizna tudi A. D. To seveda ni nič čudnega kajti A. D. in dr. Miha Krek služita enemu ter istemu gospodarju.
Da bi vsa ceremonija in komedija okrog tega "narodnega voditelja" dobila čim bolj svečan, versko-pobožni, obenem pa hipokritski izgled, so begunci napisali izjavo na praznik Marije Pomočnice, katere prvi odstavek se glasi; "Predstavniki slovenskih beguncev v Avstriji, ki že več kot dve leti trpimo in prenašamo vse težave in skrbi begunstva, smo vendar srečni, da občutimo čudovito božje varstvo in dobroto. Prepričani smo, da nas naš nebeški Oče in Kraljica Slovencev Marija Pomagaj ne bosta prepustila sovražniku. Zavedamo se dalje, da je izkazal nam in našemu narodu največje usluge in dobrote Sveti oče Pij XII." Kot razvidno begunci imajo svoje "predstavnike" in čutijo "čudovito božje varstvo in dobroto" in njim je izkazal "največje usluge in dobrote" Sveti oče Pij XII. Jugoslovanska vlada je opozorila zaveznike na teror, ki ga izvajajo ti "predstavniki" beguncev, ko odvračajo begunce, da bi se vrnili n^ svoje domove in se prijeli gigantskega dela pri obnovi in industrijalizaciji svoje domovine. Toda do sedaj protesti jugoslovanske vlade,niso nič zalegli, ker ti "predstavniki" čutijo "čudovito varstvo in dobroto anglo-ameriške uprave" in njim izkazuje "svoje usluge in dobrote" Sv. oče Pij XII.
Ne bi se sploh ozirali na celo to komedijo okrog "zaupnice," ki jo je dobil dr. Miha Krek, če bi ta komedija ne bila tipični primer, kako se pod krinko "verskega boja" skriva najbolj notorična, zagrizena, sovražna in spletkar-ska propagandna gonja proti slovenskemu narodu v danes osvobojeni Sloveniji, proti temu narodu, ki je sit takih "narodnih voditeljev" kova Korošca ali pa Kreka. Kje je bil dr. Krek, ko se je slovenski narod boril na življenje in smrt proti nemškemu okupatorju? V Londonu je bil, seveda! Širil je tudi od tam propagandne laži po vzgledu največjega lažnjivca dr. Josepha Goebelsa. Prilagal je svoj delež, da ne bi prava resnica o tej gigantski borbi slovenskega naroda, ki se je z golimi rokami uprl sovražniku in domobranskim izdajalcem, prodrla v svet z vso močjo in razkrinkala že v samem začetku, kaj se dogaja za tem zastorom, ki so ga taki Kreki spustili nad Jugoslavijo! Sedaj ti "narodni voditelji" nadaljujejo svojo propagando laži in intrig, ro vari j o proti novi Jugoslaviji, terorizirajo begunce, ki so se naveličali večnega potepanja po taboriščih in jih odvračajo od njihovih namenov, da se vrnejo v domovino. Seveda, če bi se še ti begunci vrnili, kakšni vražji voditelji bi pa to bili?
Ob temu svečanemu dogodku, ko so samozvani "predstavniki" beguncev, izrazili "zaupnico" svojemu vodji
KOROŠKI SLOVENCI V BORBI ZA SVOBODO
Glasilo koroških Slovencev "Slovenski Vestnik," ki izhaja na Dunaju, piše z dne 20. junija o borbi za združitev koroških Slovencev z matičnim narodom v FLR Jugoslaviji. Uredniški članek "Slovenskega Vestnika," ki je bil priobčen pod naslovom: "V odločilnih trenutkih naše borbe za svobodo," se glasi;
Pred kratkim je POOF po-*-----
slal komisiji za mirovno pogodbo na Dunaju spomenico, ki so jo podpisale vse narodne organizacije koroških Slovencev.
Spomenica opozarja komisijo na naš položaj in ponovno zahteva priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji kot edino pravično rešitev vprašanja slovenskega ljudstva na Koroškem.
V spomenici je med drugim rečeno; koroški Slovenci zahtevamo priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji in ne bomo prejeli nikdar nobene druge odločitve. Edino zedinjeni s svojim narodom in ostalimi jugoslovanskimi narodi bomo zavarovali svoj narodnostni obstoj in doživeli resnično osvoboditev.
Pripravljeni smo dati komisiji na razpolago material o našem položaju in predlagamo, da se da predstavnikom OP za Slovensko Kdroško možnost, da pred komisijo izrazijo želje in zahteve koroških Slovencev.
Istočasno, ko je vodstvo koroških Slovencev opozorilo komisijo na Dunaju na položaj koroških Slovencev in na njihovo enodušno zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji, pošiljajo koroški Slovenci komisiji iz vseh krajev Slov. Koroške brzojavke z zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. Občinski odbori OF pa so zbrali dokumentarične podatke iz zgodovine svojih občin in jih bodo poslali zavezniški komisiji za mirovno pogodbo z Avstrijo. Vsepovsod in ob vsaki priliki se nadaljuje po-jačaaa borba za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji-
Dosedanja pogajanja o av-strijsko-jugoslovanski meji so se razvijala drugače kot so hoteli reakcijonarni krogi v Avstriji, Ameriki in nekaterih državah zapadne Evrope, ki so hoteli to vprašanje sploh zbrisati z dnevnega reda, češ da ni "vredno papirja", kakor je rekel lord Pakenham v angleškem parlamentu. Podpora Jugoslavije, Sovjetske zveze in vsega naprednega sveta nam je pripomogla, da je glas o naših pravičnih zahtevah podrl po vsem svetu. Vsi svobodoljubni ljudje
je že mnogo pretrpelo pod tujim robstvom, ki je že mnogo žrtvovalo za svobodo in je kljub temu še vedno izpostavljeno terorju velenemških' nacističnih elementov.
Koroški Slovenci hočemo, da sliši naš glas tudi zavezniška komisija na Dunaju, ki ima nalogo pripraviti načrt za mirovno pogodbo z Avstrijo. Opozarjamo predstavnike velikih zavezniških držav, da slovensko ljudstvo nikakor nima pravic, za katere je dalo toliko žrtev v boju proti fašizmu. Dati se nam mora prilika, da povemo velikim zaveznikom, kako težko je bilo naše trpljenje pod »tujim jarmom, koliko gorja nam je prizadejala germanizacija, ki je dosegla svoj višek v nasiljih naci-zma. še posebej moramo opozoriti zavezniške predstavnike, da niso popravljene krivice preteklosti, ampak da predstavniki avstrijskih oblasti ne kažejo ni-kake pripravljenosti, da bi spremenili svoj odnos do koroških Slovencev. Zavezniška komisija na Dunaju mora izvedeti, da fašistični hujskači na Koroškem niso iztrebljeni, da imajo vso možnost delovanja nacistične in emigrantske organizacije in da velenemški duh še vedno prevladuje v javnem življenju. Pokazati moramo demokratičnemu svetu, da je delo "Bunda der heimattreuen Sudkarntner", njegove metode in vse, kar se skriva za geslom "nedeljive Koroške" nadaljevanje načrtne germanizatorične politike. Predvsem pa mora ves svobodoljubni svet izvedeti, da smo dali nad 2000 partizanov za skupno zavezniško stvar in doprinesli velike žrtve za zmago nad fašizmom, v borbi, ki jo danes bijemo z enakim poletom kot takrat, v borbi za združitev s svojim matičnim narodom v FLR Jugoslaviji.
Naša pravica je stara. Potrjena je v desetletni borbi koroških Slovencev za narodnostni obstoj. Potrjena je s krvjo naših borcev-partizanov, s trpljenjem preseljencev in izgnancev. Toda položaj, v katerem smo in zasedanje zavezniške komisije
so prisluhnili klicu ljudstva, ki na Dunaju, ki išče možnosti za
Mihi Kreku, ne bi vse moglo iti pravilno, če ne bi tudi A. D. posvetila, par spodbujajočih besed polne vere in zaupanja v bodočnost in pozdravila velepomemben dogodek z naslednjimi besedami: "Ne mislimo pisati kake razlage te zaupnice. Le eno bi hoteli dodati. Ko zašije Sloveniji sonce svobode in ko spet stopi naš težko preizkušeni narod k volilnim skrinjicam, takrat si znova izbere svobodno in tajno svoje zastopnike. Niso naša stvar takratne volitve na Slovenskem. Upamo le, da bo narod pametno in dobro izbiral. Do takrat pa je treba reči, da je nesporni voditelj Slovencev stare domovine dr. Miha Krek, in se po temu ravnati." Tako piše glasilo slovenskih izdajalcev, Rupni-kovih domobrancev in Krekovih "predstavnikov" beguncev. Lepo napisano. Pretresljivo. Človek bi se najraje zjokal, tako so te besede urednika A. D., kot bi se to reklo, v "srce segajoče." S praktične strani pa so te besede seveda nova neumnost, ki jo je urednik A. t), izstresel v času svojega sanj aren j a o davni preteklosti, ko je talar krojil usodo slovenskemu ljudstvu. Pogledal je v preteklost in zazdelo se mu je, da se je čas nagloma po nekem "čudovitem božjem varstvu in dobroti" ustavil, da je "narodni voditelj" Miha Krek—bivši jugoslovanski kraljevski minister—res "nesporni voditelj Slovencev stare domovine." Pa pustimo mu te sanje!
Ko so razni Kreki krojili usodo slovenskemu ljudstvu in je življenje naroda bilo odvisno od talar j a in fraka, je veliki Cankar videl zarjo, ki se je porajala. "Prišel bo cas, ko se bodo majali beli gradovi ob svitu krvave gore," je pisal. Da, prišel je ta čas! Zrušili so se beli gradovi, ljudstvo pa je ostalo in si gradi svoje boljše življenje in boljši dom. "Ljudstvo si bo pisalo usodo samo—ne frak in ne talar mu jo ne bosta!" Tako je. A "narodni voditelj" dr. Miha Krek naj si svojo "zaupnico" kar zatakne za klobuk . . .
postavitev trajnega miru z Avstrijo, narekujeta, da ponovno in odločno zakličemo v svet, da zahtevamo pravico, da zahtevamo združitev s svojimi brati v FLRJ.
Naša borba za svobodo se nadaljuje in se bliža odločilnim dogodkom, h katerim gremo z zavestjo svoje moči in pravičnosti naših ciljev. Naša velika narodna osvobodilna borba, ki je nadaljevanje oborožene borbe proti fašizmu, mora za vselej potrditi naše pravice in privesti do dokončne osvoboditve.
Zaklad iz Donga
Italijanski neofašisii se hočejo maščavati za Mussolini j evo smrt
Italijanske progresivne sile si s težavo utrjujejo pot, po kateri hočejo pripeljati mlado italijansko republiko iz objemov neofa-šizma v demokracijo. Vsakovrstni poskusi reakcionarjev, ki sede danes na najvišjih državniških mestih, se ne odražajo samo v zunanjepolitični naslonitvi italijanske vlade na sile zapadnega imperializma in v njeiji vlogi, kot orodje mednarodnega imperializma proti vzhodnim demokracijam, temveč zavzema predvsem ostro obliko v notranjepolitičnem življenju države.
Kdor je zadnjih tednih sledil italijanskemu tisku, je nedvomno opazil tako v monarhofaši-stičnih listih, kakor v italijanskih naprednih listih obširne razprave in polemike o nekem zakladu iz Donga (Tesoro di Dongo). Dongo in njegov zaklad šo v zadnjih tednih postali predmet vseh italijanskih reakcionarnih in neofašističnih sil v borbi proti italijanskim naprednim silam in blatenju ter omalovaževanju italijanskega osvobodilnega gibanja.
Jasno je, da je ta skoncen-trirana kampanja vseh preostalih italijanskih fašističnih sil naletela na trd odpor med zdravimi silami mlade italijanske republike.
Dongo je malo mestece v bližini Coma. V tem mestecu so italijanski partizani v zadnjih dneh meseca aprila 1945 leta ju-stificirali in brez vsake ceremonije napravili konec Mussoliniju in njegovim pajdašem. Mussoli-nija in vso njegovo hierarhijo so italijanski partizani zajeli na potu med Comom in švicarsko mejo, ko so ti skušali pobegniti v sosednjo republiko.
Mussolini in njegovi so vlekli s seboj tudi več tovornih kamionov in luksuznih avtomobilov, potnih dragocenih predmetov. Ves ta plen, v kolikor ga ni razneslo prebivalstvo, ki je obkolilo zajeto kolono, so partizanske brigade izročile Glavnemu stanu italijanskih partizanskih edinic za Severno Italijo. Nihče se ni v tistem času spraševal, kaj je z Mussolinijevim zakladom in kako je končal. Italijanski narod je vedel samo to, da so partizani Mussolinija zajeli in ga ubili. Da se bo narod res prepričal o njegovi smrti, so ga končno obesili na Lorettijev trg v Milanu. Usmrtitev Mussolinija je bil tedaj največji dar, ki so ga italijanski rodoljubi in partizani lahko ponudili tistemu delu italijanskega naroda, ki se je zvesto boril na strani vseh zdravih sil sveta.
Kakor drugod, so tudi v Italiji partizani po osvoboditvi prepustili oblast civilnim organom. Italijanski demokrati so zmagoslavno izšli iz volitev v ustavodajno skupščino ter z referendumom proglasili Italijo za republiko. 2e v prvih mesecih se je mladi italijanski republiki obetalo trdo življenje. Monar-histi, podprti od vseh ostankov fašizma, justičnih zločincev, ko-laboracionistov, ki so vsled nedosledne borbe proti fašistom in raznih vladnih "amnestij," bili izpuščeni na svobodo, so pri-
čeli z odločnim napadom na republikanski vstroj italijanske države,, še preden je Italija delno zacelila svoje neozdravljive rane, posledice fašistične vojne, so ti gospodje, izkoriščajoč demokratične svoboščine—ki se na žalost v Italiji še danes tolmačijo v prid fašistom in fašističnim zločincem—začeli z ofenzivo proti demokratičnim silam italijanske republike.
Zato je bilo treba najti argumente, ki bi se jih dalo v tem smislu izkoristiti. Mobilizirali so umor Mussolinija v Dongu ter ves svoj tisk in prinesli na dan njegov zaklad. Monarhofašistič-ni listi so objavljali senzacionalne reportaže, v katerih so skušali prikazovati italijanski in svetovni javnosti, da so se italijanski partizani in njih voditelji polastili takoimenovanega Mussolinijesvega zaklada.
Polkovnika Valerijo, ki je ju-stificiral Mussolinija, so prikazovali kot neko legendarno osebo ter ugibali o njegovi identiteti; pisali so, da je bil Valerijo agent neke tuje|državey ter s tem naravno namigavali na Sovjetsko zvezo. Pisali so tudi, da je on ob priliki umora Mussolinija odnesel neke važne dokumente. Ta kampanja je zajela tako ostrino, da so pfičeli naravnost obdolže-vati voditelje italijanskega osvobodilnega gibanja kot tatove Mussolinijevega zaklada.
Tej monarhofašistični obreko-valni kampanji proti italijanskemu osvobodilnemu gibanju in njegovemu vodstvu, je nasedla tudi italijanska, vlada, ki je odredila uradno preiskavo o zadevi in to preiskavo poverila generalu Zingatesu. V teku preiskave se je pokazalo, da je prav general Zigates vnet monarhist, ki je podpiral monarhofašistič-no kampanjo ter dajal lažne izjave, izdajal službene tajnosti in tako nudil reakcionarnemu tisku material za senzacionalne članke.
Kampanja je dosegla svoj višek, ko je advokat Ambrosini iz Rima predložil vrhovnemu državnemu tožilcu obtožnico proti Togliattiju, Longu, Parriju in polkovniku Valeriju kot krivcem nezakonitega umora ^ussolini-ja.
Kaj se skriva za to kampanjo ? Predvsem je treba imeti pred očmi, da se bodo v nekaj mesecih v Italiji vršile volitve v republikansko skupščino. V zadnjem času so se italijanske napredne stranke silno okrepile. Rezultati upravnih volitev kažejo, da so socialisti in komunisti pridobili na račun desničarskih strank. Zaradi tega so reakci-onarji mobilizirali vse svoje sile, da preprečijo eventualno zmago social-komunistov in drugih italijanskih naprednih strank pri bodočih volitvah.
V ta namen so vodili kampanjo glede zaklada iz Donga, z katero so hoteli oblatiti voditelje italijanskega osvobodilnega gibanja, kLso danes predstavniki italijanskih naprednih strank.
Z izjavami in pojasnili voditeljev italijanskega osvobodilnega gibanja ter pojasnilom, ki ga j$ podal italijanski minister za narodno obrambo Gasparotto na zasedanju skupščine, so poskusi monarhistične kampanje klavrno propadli. Gasparotto je dejal, da je likvidacija Mussolinija predstavljala največji dar, ki so ga italijanski partizani podelili svojemu narodu.
. Pometo iz "Primorskega dnevnika"
ŠKRAT
De Pue, 111. — Dne 1. julija je v bolnišnici v Princetonu, 111., umrl Vincent Machek, star 74 let, doma iz Trške gore, občina Št. Peter pri Novem mestu, član SNPJ. Podlegel je operaciji na mehurju. Bil je eden prvih slovenskih naseljencev v tem kraju in ves čas do lani vodil grocerijo in mesnico in nekaj časa tudi gostilno. Zapušča ženo, dva sinova, poročeno hčer, štiri vnuke in štiri vnukinje ter več drugih sorodnikov.
Delo z glavo
Kmet je vozil odvetniku drva iz gozda in zahteval za delo deset dolarjev voznine. To je bilo odvetniku preveč. Toda kpiet mu reče: "Saj si tudi vi za kako tožbo daste plačati več nego deset dolarjev in vendar vam tožbe ni težko storiti!" — "Da, prijatelj," odgovori odvetnik, "moram pa delati z glavo!" — "Saj so morali tudi moji voli delati z glavo; ali mislite, da so vlekli z repom?"
*
Še drug pomoček, da se poslušalci zbude iz spanja.
Če pridigar vidi, da njegovi poslušalci niso pazni ali da celo spe, naj stori tako kakor dr. Alymer, škof londonski. Ko je nekdaj videl, daje večina njegovih poslušalcev spala, je začel na glas čitati iz hebrejskega Sv. pisma, ki ga je imel pri sebi. Ko so bili takoj vsi pozorni^ je dejal škof: "Kakšni ste vendar! Pazno poslušate, če vam kaj či-tam, o čemer ne umejete niti besedice; če pa z vami govorim v materinem jeziku, o rečeh, ki se tičejo vaše duševne blaginje, pa spite."
*
Gos pod mizo
Pri pojedini so prinesli celo pečeno gosko na mizo. Starej sina je vzel nož, da jo razreze. Ker pa pri takem poslu ni bil ravno spreten, mu je nož izpod-drknil in goska je ležala pod mizo. Ker je domači pes čakal podL mizo na kosti, ki so mu jih pridno svat je metali, so zdaj takoj zakričali vsi "Mrs! Mrs!" da bi psa splašili. Starejšina pa reče mirno: "Nič se ne bojte! Pes je ne dobi, z obema nogama stojim na njej!"
*
Pogumnež
Ko pride Telčnik domov iz mesta, kamor je bil poklican zaradi neke pravde, reče svoji ženi: "No, Katra, ali sem jim povedal, tem pričam! Dejal sem jim: Hinavci ste, sleparji in druge take ljubeznivosti!"
"Za Boga, mož," pravi žena, 'kaj si mislil, da si jim dajal take priimke; veš, da te bodo tožili!"
Moz. Ej, Katra, ne boj se; saj jim tega nisem rekel v sobi, ampak šele, ko sem bil že zunaj mesta sam na cesti!"
Kako se hudič'jezi
Premec je imel navado, daje rekel ob vsaki priliki: "Primoj-dunaj!" Ko ga nekdo opomni, da je tako rekati greh, se odreže takole: "Dobro delo, pravim jaz, dobro delo, ne pa greh! Le poslušajte! Če bi rekel: Pri moji duši, cesar me pa Bog varuj in sveti Florijan, bi to bilo greh! Kar je greh, to je pa greh. A jaz ne pravim tako; jaz zavpijem: Primojdu—, hudoba me že sliši. Alo, pa pero v kremplje in zapiše: 'Stari Premec se priduša!' Jaz pa pravim: 'Dunaj!' Tristo medvedov, zdaj je treba pa brisati! Tako zvijem hudobo, da se jezi, in hudiča jeziti je prav tako dobro delo, mislim, kakor če bi svetnika častili, primojdu-naj!"
*
Kaj je v peklu lepega.
Kmet je videl v cerkvi poslednjo sodbo naslikano. Stopil je pred podobo ter zlasti pazno ogledoval peklenski ogenj in one, ki so goreli v njem. To vidi imeniten gospod; stopi k njemu ter ga vpraša, ali mu je pekel res tako zelo všeč. Kmet odgovori: "Da, prav zelo mi je všeč; zlasti zato, ker ne vidim v njem nobenega kmeta, ampak zgolj gospodo!"
21. julija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ferdo Godina:
Penzioms+u Trampužu so vzeli sobo
Stari Trampuš je poštni uradnik v pokoju, človek nizke rasti, s popolno plešo na temenu, s pobožnimi očmi, v čeljustih pa ima kljub visoki starosti skoraj vse zobe. Zdrava, nekdanja kmečka korenika. Nekdanja, pravim, ker se je Trampuš v treh, štirih desetletjih življenja spremenil. On ni bil človek, ki bi mu na klunu pristajali "cvikerji" ali na visokih, lopatastih nogah lakasti čevlji. Trampuž ni bil kmet ne gospod, skratka, bil je neroda, a dobrega srca. Od vsega, kar se je učil nekoč, mu je ostalo nekaj zgodovinskih osebnosti v spominu. To so bili; Neron, jasno da tudi Jezus Kristus, potem Cezar, potem pa dolgo nič. Poznal je še dobro Marijo Terezijo, Napoleona in končno Franca Jožefa.
Vse, kar se je rodilo pozneje, ni ustvarjalo zgodovine. Njemu se je zdelo, da ne bo spet dolgo nič, kakor se to v zgodovini če-sto dogaja. Kar pa je te čase edino cenil, sta bili njegovi sobi, ki sta mu ostali od starih časov, kuhinja in njegov na pol gluhi in slepi pes Čuvaj.
V življenju ga ni niti prva niti druga vojna pretresla, kakor nekega dne odlok mestnega odbora, da mu kot samcu jemljejo eno sobo. Ni mogel verjeti, da se je to zgodilo. Okolje se je v teku let tako vpilo v njegovo notranjost, da je bil to zanj težak udarec.
In bolj ni zamrzil še nobenega človeka kakor invalida, ki je prišel k njemu stanovat. Bilo mu je ime Ivan Grahor. Ker je bil Trampuš boječ človek, je kazal svoj srd do Grahorja in vseh "prokletih novotarij" našega časa s tem, da se je zapiral v svojo sobo. Za zaprtimi vrati je potem poslušal, kako je Grahor priha-V jal in zapiral vrata, kako je neenakomerno hodil po predsobi proti kuhinji in kako mu je pri tem škripala proteza na nogi.
Ivan Grahor je hodil v službo zjutraj in se je popoldne vračal. Poležaval je potem na postelji, ki je imela starinski duh, kakor vse reči ,ki jih je starec pustil najemniku. To ozračje pa je še bolj onemogočal strahoten mir, ki se je zažrl v vsak kotiček teh temnih prostorov;
Se knjige, ki so ležale na mi-niso mogle Grahorja v toliki '^eri zaposliti, kakor si je to tned vožnjo želel.
"Ko bi jih imel . . ." je mislil svoj čas.
Zdaj jih ima, pa so'mu vendar premalo. Drugi gladko pišejo, neverjetno mnogo znajo, rabijo zapeljive tujke, kakor tradicija, kontinent, aplicirati in vse mogoče druge; njega pa se oprijema vedno bojazen, da drugih ne
bo dosegel. Ne, knjiga je premalo. Kaj ti pomaga. Ona leži tu mrtva, življenje pa gre naprej s tako naglico, da je nemogoče z njim vštric.
Edini človek, ki je obiskoval Ivana in s tem še bolj vznemirjal starega Trampuša, je bil Ja-nuš, s katerim je bil Ivan svoj čas skupaj v četi. Na stolu je njegova zadnjica komaj imela prostora, tako strašansko močan je bil. Imel je šest razredov ljudske šole, zato je bil pokroviteljski do Ivana.
"Samo uči se . .
"Ne gre samo za branje in pisanje. Tu je drugje vozel."
Oba sta potem molčala. Januš je lomil pepel s cigarete v škat-Ijico za vžigalice, ker pri hiši ni bilo pepelnika. Po šipah je škropil dež in nekje daleč je za-grmelo.
Občutek obeh fantov ni bil prijeten, a kje najti izhod? Pri prvih korakih bi bilo treba pomoči. Potem bi šlo lahko.
Ivan je ležal na postelji in počasi krehal. Januš je venomer puščal dim skozi široke nosnice, pod mizo pa je razkoračil noge. Da bi prekinil molk, je Januš rekel:
"PaVelic daje izjave pri Angležih, že veš?"
"To je svinjarija največjega reda," pravi Ivan, ne da bi se zganil.
"Čudno, da nimajo Angleži sramu pred zgodovino," je brundal Januš.
"Ce bi to imeli, bi bilo danes n& svetu drugače. Sicer pa ne bodo niti s Paveličem niti s Churchillom ustavili zemlje, da se ne bi dalje vrtela." Čutila pa sta pri razgovoru oba, da ju danes nekaj drugega tlači.
Ko je Januš odšel in je pes pri starem odlajal, se je Ivan nekoliko pomiril. Začel je tuhtati o tem, kako bi se čimprej res naučil pisati in brati in vsega, kar znajo drugi.
Vsi vemo, da mnogokrat prešine človeka čisto navadna, preprosta misel, do katere bi se lahko dokopal vsak trenutek in ki vsakdanji tok življenja večkrat obrne. Z Ivanom se je zgodilo podobno. Spreletela ga je topla radost ob misli, da je za njegove težave le rešitev.
Starec je tu, ki bi ga lahko učil. Ivan se je oprl na laket in gledal v mrak, v katerega so rezali bliski. Da, pri starem bo pomoč. Trampuž je sicer mrtev za čas, toda on zna pisati in računati, on zna tujke. Čeprav je bil Ivan s tem boječ do drugih, do starca je čutil nekako pravico. Neraben leži starec tu, kot staro železo.
Ivan je skočil s postelje, pri-
žgal luč in poiskal kos papirja. Z okornimi črkami in trdimi besedami je opisal svojo sobo. To mu je svoj čas že svetoval Januš.
Zvečer, ko je na štedilniku pustil denar za sobo, je položil zraven še svoj spis in listek s prošnjo:
"Prosim popravite. Spis plačam na zahtevo."
Vse to je ležalo še na razjede-nem in zarjavelem štedilniku, ko se je vrnil od večerje, kjer je seveda povedal Janušu svoj načrt. Legel je, toda zaspati dolgo ni mogel.
Ponoči se mu je sanjalo, da ga je grizel Trampužev pes. Tudi švabi so ga lovili in še mnogo drugih nejasnih odtenkov mu je blodilo po glavi, ko se je zbudil. Prvo pa mu je bilo, da je skočil v kuhinjo.
Vse je bilo prazno. Ne denarja ne spisa ni bilo. Ivan se je tega razveselil otroško kot pravi ,dober Primorec. Svoje šibko telo je zavil v oguljen angleški vojaški plašč in odkrev-sal od doma.
Šele zvečel mu je penzionist vrnil list. Ves je bil sčrtan in popisan z debelim črnim svinčnikom. Toda nič za to, si je mislil Ivan, to je živo, v tem je sila, s samimi knjigami pa je težko. Starec pa ni priložil listka z računom.
Ko je prišel Januš, sta zrla v kos papirja kakor v čudež. Skupaj sta ga brala in se ustavljala ob napakah. Januš je potem naročil Ivanu ,naj opiše vse, kar vidi skozi okno.
Sčasoma je bilo opisano, kar je doseglo oko. Ko mu je zmanjkalo, je 'Ivan opisal predsobo. Reč za rečjo je omenjal. Ustavil pa se je pri sliki, katero je starec pozabil odnesti v svojo sobo. Mlado dekle se je smehljalo z nje. Imela je temne lase, starinski sončnik v naročju, na glavi pa ji je ^del kakor košara širok klubok. Ivan jo je opisal okorno in preprosto.
Vendar ga je namesto popravljene naloge čakal zvečer v kuhinji pri štedilniku sam penzionist, in njegov pes je sprejel Ivana z lajanjern kar v kuhinji.
Starec je imel čisto bele, redke lase skrbno počesane po pleši. Fantu se je zdelo, da se je od takrat, ko ga je zadnjič videl, pomladil. Ogenj mu je žarel iz kalnih pobožnih oči. Ivan ga je peljal v svojo sobo, medtem pa sta popravljala. Ko pa sta prišla do dekleta, je starček zadrhtel.
Ivan je vse razumel. Človek je blago bitje in nič zagonetno, če je po srcu dobro. Starček je dodal Ivanovim stavkom še svoje spomine na njo. Ivan pa je moral prinesti njeno sliko iz predsobe (starček v temi ni nič videl), in potem je fantu prifJo-Vedoval. Tiste lastnosti je imela
IVffi
VISIT AIR FORCES FIELDS


riwrn i,
kakor vsak človek, ki nam je ljub in na katerega nas vežejo lepi spomini. Dekle pa ju je gledala nepremično ves večer s svojimi temnimi očmi. Ivan je strmel vanjo. Bog ve, če je bilo res toliko ognja v teh očeh in toliko strasti v njenih ustnicah, kakor da slutiti starček. Bog ve; bilo je to v davnih, davnih časih.
Ivan od tedaj ni več polagal svojih spisov na štedilnik, temveč je starček prihajal k njemu. Živa beseda in dobra volja starčka je Ivanu mnogo pomagala.
Nekega večera pa se je vrnil fant domov ves srečen. Sedel je na stol, da je suho zaškripala proteza na nogi.
"Veste kaj je novega? V večerno gimnazijo bom šel!"
Starčke je pretreslo. Tega ni prav razumel.
"Ali boste odšli " je vprašal. Luč s stropa je svetila nanj in glava se mu je spet tresla.
''Ne,".je dejal Ivan in se smejal. "Tu bom ostal, pri vas. Zdaj se bo treba še bolj poprijeti."
Starčku pa le ni šlo v glavo. "Pa boste prišli do univerze? Čudno, čudno."
Med tem razgovorom pride mimo hiše Januš. Videl je svetlo okno, pa je pristopil in lovil skozi luknje v starih zavesah obraze v sobi. Videl je, kako zreta napeto čez knjige drug drugemu obraz, pa je mislil, da sta spet pri učenju. Ni stopil noter, temveč se je obrnil proti domu in brundal: "Tako je prav, naj le delata."
LET'S EX1>L011E OHIO
coukTT&y
OI*.

Buckeye Lake i« Ohio's mid-state summer resort.
Its five square miles of rippling water is surrounded by hotels and cottages, amusement concessions, picnic grounds and trailer camps-Here one may swim, fishi shop and dance and top the day of fun with a moon-light ride on the lake boats.
Located just south of Newark Qnd convenient to reach from every part of the state on major highways, Buckeye Lake is administered by the Division of Conservation and Natural Resources of the Ohio Department of Agriculture.
It was constructed as a reservoir to impound water for the old Ohio-Erie Canal, which connected Lake Erie with the Ohio River.
At Newark are the most extensive and complex prehistoric earth-works in Ohio. Time was when this intricate maze of parallels, circles and geometric enclosures covered an area of four square miles. The Mound Builders' Country Club includes the impressive Octagon and Observatory Circle earth-works.
The Ohio State Archeological and Historical Society has a most interesting museum at North High Street and 15th Avenue in Colum- i bus, where examples of the truly • marvelous workmanship of the ' mound-builders are Included in J the displays of early Ohio.	j
Your state capitol is well worth | a visit on your way to one of the | state parks.	i
1)9 Mt*
-«i6wAtU<. ^ 6o€tc|yc
19G Mt

S pahljačo in ptičjo kletko
Kitajska je gosto naseljena dežela z mnogimi velikimi mesti. Poleti je neznosno vroČe v tesnih ulicah med visokimi zidovi. Čez dan sede ljudje doma med stenami temnih hiš in le zvečer ožive ulice. Tedaj gredo meščani na izprehod med hladne nasade ali na obrežja rek in kanalov. Ulice mrgole ljudi. Vsi si hlade lica z velikimi, močnimi pahljačami. In skoro vsi nosijo v roki ptičje kletke, v katerih skačejo razne ptice pevke.
Prav za prav niso Kitajci preveliki ljubitelji živali. Nikjer na svetu se konjem, volom in osličkom tako slabo ne godi, kakor na Kitajskem. Ali saj tudi ljudem ne prizanašajo na Kitajskem! Težak, "kuli" imenovan, mora nositi težke tovore, se mora vpreči pred dvokolesje "rik-šo," v katero se vsede kakšen-krat cela družina: oče, mati, otrok. Morda je lastno trpljenje krivo, da ne čuti Kitajec usmiljenja do živali. Na Kitajskem so najbolj priljubljeni petelinji boji. Končajo se navadno tako, da oba petelina izkrvavita. Celo boji med malipii murni so tam zelo priljubljeni. Gledalci poče-nejo v krogu in izpuste dva samska murna drugega proti drugemu. Živalci se besno napadata, odgrizujeta drug drugemu noge in tipalke, dokler se enemu ne posreči odgrizniti glave tekmecu. Le do ptičev, ki jih ne more uporabiti ne za boj, ne za delo, čuti Kitajec veliko ljubezni. Skoro vsak Kitajec ima doma kako ptico pevko, ki jo neguje in zanjo skrbi z neverjetno ljubeznijo.
Ko se reveži in bogataši, mladi in stari podajo poleti na večer na izprehod, nikoli ne poza-
bijo vzeti s seboj tudi kletko z ljubljeno ptičko. Povsod sreča tujec ljudi s ptičjo kletko: med pešci, v "rikšah," da, celo v tramvajskih vozovih! Skrbi polni obrazi ljudi se z jasne, ko se ptiček začne na svežem zraku snažiti, ko začne živahno skakati in celo peti. Ko dospo Kitajci s svojimi kletkami med zelenje, jih polože v travo in se sklonijo nad nje. Tako poslušajo petje svojih ljubljenčkov, da se zd^ kakor zamaknjeni. Pri tem primerjajo, kdo lepše poje, ali njihov škrjanček, ali sosedov kos, ali pekinški ščinkavec tam ob grmovju. Starci se pogovarjajo s pevci, hvalijo, grajajo. Tudi otroci so poleg. Pozabili so na igranje. Skrbno pazijo, da imajo njihovi pernati varovanci dovolj zraka.
Ko pade mrak na zemljo, pokrijejo kletke s posebnimi rutami, kajti noči so hladne in njihovi ljubljenčki bi se lahko prehladih! S tako pokritimi kletkami se vračajo v trumah v mesto.
V Šangaju, kjer prebiva na milijone ljudi, v nekem zloglasnem predmestju, kamor si ponoči noben tujec ne upa, ker ni varen življenja, v tem predmestju je sredi malega jezera lepo zračno poslopje, nekaka kavarna, kjer točijo čaj in kjer se zvečer shajajo bogati Kitajci. Tam je polno mostičkov in balkonov. Na ograje obesijo kletke svojih ptičkov in svečano poslušajo med srebanjem čaja petje svojih ljubčkov. Pri tem si mislijo, da niso več v mestu, temveč na deželi, kjer poslušajo petje škr-jančkov, kosov in ščinkavcev.
Ali če se sklonimo nad kletke, da bi videli, s kako radostjo gledajo te ljube ptičke na rožnato nebo in na mirno gladino jezera, tedaj moramo z grozo ugotoviti, da so vsi ti ptički slepi, če bi vprašali Kitaj cca, zakaj so ptički oslepeli, bi nam odgovoril: "Kaj še tega ne veste? Svojim ljubim ptičkom izžgemo z žarečo iglo oči, da lepše poj o."
To je senčna stran lepe ljubezni Kitajcev do svojih pernatih ljubljencev.
štva Združene Slovenke štev, 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
26.	oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
NOVEMBRA
2. novembra, nedelja — 25-Iet-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27.	novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja"
Društveni koledar
JULIJA
27. julija nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
27.	julija, nedelja — Piknik Go
. spodinjskega kluba. Slov. del dvorane na Prince Ave. na prostorih Doma zapadnih Slo vencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBRA
7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd
14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na
• Waterloo Rd,
21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd.
28.	septembra, nedelja — Kon cert pevskega zbora Slavul. v SDD na Waterloo Rd.
OKTOBRA
5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
12. oktobra, nedelja—Ples dru-
v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30.	novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
DECEMBRA
7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domi^ na Recher Ave. ob 3:30 pop.
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odsekgi v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Sloven-skem delavskem domu. na Waterloo Rd.
31.	decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * * *
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana * * *
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI, ZA OBISK • • •
Lastnika:
Bili Sitter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi ,
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8 -
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIK«
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
21. julija 1947
Voooooooc>oooo<x>ooooooooooooooooo< I	JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
9	ROMAN
'XX>0000000000000000000000000<X>00<^
( N adaljevanje)
Zadnji teden septembra meseca sta odpotovala nazaj v London. In takoj ga je zopet obšla tista nemirna, nerazločnjiva bolečina — tisti občutek, kot da ga nekaj vleče iz njega samega; tako da je iznova začel po cele ure pohajati po parku, po travi, že z listjem postlani, in je neprestano pričakoval — česa? — koprnel — po čem?
Pri Dromorejevih zaupanja vredni možak ni vedel kedaj se ijijegov gospod vrne domov; po 3t. legerskih dirkah se je odpeljal z Miss Nell na Škotsko. Ali je bil Lennan razočaran? Ne, še odleglo mu je. Toda njegova bolečina se je oglašala ves čas, hranila se je od skrivnosti, ki jo je nosil v sebi in je ni smel nikomur omeniti, in od samotno-sti. Zakaj ni že izdavna spoznal, da je mladost minila, da se je strast unesla, da se zgrinja nad njim jesen? Kako se ne sprijazni z dejstvom, da "čas hiti"? In kakor prej, se je zatekal edino k delu. Ovčarski psi in "Dekle na Magpieju" so bili končani. Začel je fantastičen relief — nimfo, ki gleda izza skale, proti nji pa se plazi skozi trsje mož z divjimi očmi. Ako bi mogel položiti nimfi v obraz nekaj tiate zapeljivosti mladosti, življenja in ljubezni, ki ga je tako mikala, možu v obličje pa stanje svojega srca, bi se mu nemara tisto čustvo poleglo. Po vsaki ceni se ga mora osvoboditi! In delal je ves oktober blazno, neumorno, a ni kaj prida napredoval . . . Kaj naj bi si bil tudi obetal, ko mu je brez prestanka življenje pritajeno trkalo na vrata?
V torek po zaključitvi zadnjih newmarketskih dirk, ko se je že mračilo, je življenje odprlo vrata in vstopilo. Imela je temno rdečo obleko, novo, in obraz — postava — sta ji bila res čisto drugačna, nego se jih je on_ spominjal! Oboje je bilo zaživelo, se priželo s sokom. Ona ni bila več dete — to je bilo jasno na prvi pogled. Lica, usta, vrat, boki — vse je bilo videti izoblikovano, izpopolnjeno; kodrasti svetlo rjavi lasje so ji bili zadaj speti pod žametno kapico; samo velike sive oči kakor da so ostale prejšnje. In ko jo je zagledal, mu je srce za-
plalo, kot da so vsa njegova nedoločna, hrepeneča čustva našlg, svoj smoter.
Nato se je mahoma vznemirjen zavedel, da je bil njegov zadnji trenutek s to deklico, ki zdaj ni več dete, skrivnosten trenutek tople razgibanosti, trenutek, ki je zanjo prejkone^po-menil, ki je v nji rodil čustva, ki jih on niti čutil ni. Skušal je prezreti to vzburkanost v svojem srcu, iztegnil je roko in za-mrmral:
"O, Nella! Vendar že nazaj! Vzrastli ste."
Tedaj mu je bilo, kot da so mu vsi udje omlahnili, in začutil je, kako mu je ovila roke krog vrata in se prižela k njemu. Isti hip ga je prešinila misel; To je grozno! Lahno, krčevito jo je stisnil — ali bi mogel sploh kateri moški manj ? — nato pa jo je samo rahlo odrinil in se trudil z vso silo misliti: Saj je še otrok! Ista stvar kakor po Carmen! Saj ne ve, kaj čutim jaz! Hkrati pa ga je obhajala blazna želja, da bi jo stisnil k sebi. Dotik z njo mu je pregnal vso negotovost, je položaj le preveč pojasnil, ga je vsega raz-palil.
Dejal je neodločno:
"Stopite k ognju, dete moje, in mi povejte vse."
Ce se ne bi bil oprijel misli, da je res samo dete, bi bil izgubil glavo. Perdita — "izgubljenka"! Res dobro ime zanjo, kakršna je stala tam, ko so se ji oči utrinjale v odsvitu plamena —' bolj magnetične nego so bile kedaj prej! In da bi ušel vabljivosti teh oči, se je sklonil, podrezal po ognju in dejal: "Ali ste se oglasili pri Silvi-jji?" Pa je dobro vedel, da se ni, še preden je nestrpno sko-mizgnila. Nato se je zbral in rekel:
"Kaj se vam je zgodilo, dete?"
"Nisem dete."
"Res, oba sva se postarala. Jaz sem jih bil ondan sedemin-štirideset."
Prijela ga je za roko — za Boga, kako voljna je bila! -in je zašepetala:
"Vi niste prav nič stari; čisto mladi ste."
Ves je bil zmeden, srce mu je utripalo, a še vedno ji je umikal oči in dejal:
"Kje je Oliver?"
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno Čtivo priljubljene povesti
Tedaj mu je izpustila roko.
"Oliver? Sovražim ga!"
Ker se je zbal, da ga bo potegnilo k nji, je začel korakati po sobi. Ona pa je stala in ga spremljala ž očmi — in odsev iz kamina ji je plesal po rdeči obleki.. Kakšna nenavadna tišina! Kakšno moč je razvila teh par mesecev! Ali ji je izdal, da čuti to njeno moč? In ali izhaja vse to iz enega samega kratkega trenutka na temnem hodniku, ko mu je stisnila cvetlico v roko? Zakaj ni bil takrat oster z njo — zakaj ji ni rekel, da je majhna, romantična norica? Sam Bog vedi, s kakšnimi mislimi se je bavila! A kdo bi bil slutil —- kdo sanjal — ? In zopet se je z vso odločnostjo oklenil misli: saj je otrok — samo otrok!
"Pridite!" je rekel; "povejte mi vse, kako je bilo na Irskem."
"O, tako pusto je bilo — vse je bilo pusto brez vas!"
To ji je privrelo brez obotavljanja ali sramu, in on je mogel samo zamrmrati:
"Aha — tožilo se vam je po risanju!"
"Je. Ali smem jutri 'priti?"
To je bil trenutek, ko bi bil moral reči: Ne! Ti si brezumno dete in jaz star bedak! A ni imel niti dovolj poguma niti jasnih misli; niti — želje. In brez odgovora je stopil k vratom, da bi privil luč.
"O, nikarte, prosim! Tako je prelepo!"
Senčna soba, sinjkasti mrak, naslikan na vsa okna, plapoja-joči soj iz kamina, temna bledi-na nerazločnih odlitkov v mavcu in bronu, in ta žareča postava tam pred ognjem! In z nekoliko žalostnim glasom je povzela:
"Ali niste veseli, da sem se vrnila? Ne vidim vas natanko, predaleč ste,"
Stopil je nazaj v svit in ona je zadovoljna lahno vzdihnila Pote m je rekel njen mirni, mladi glas prav razločno:
"Oliver bi rad, da bi ga vzela, jaz pa seveda nočem."
Ni si upal vprašati: zakaj ne? Sploh si ni upal črhniti. Bilo je prenevarno. Nato pa tiste osupljive besede. "Saj vi že veste, zakaj ne, kaj ne da veste? Seveda veste!"
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
BUY YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
PROTECT YOUR FUTURE
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogbCe priti v dotiko z vašim zobozdrnvni-kom, vam bo Dr. Zuptiik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov n.ifinv )e
DR. J. V. ŽUPNIK
8131 ST. CLAIR AVE. irogal E. 62nd St.; vhod mamo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
Bilo je smešno, skoraj sramotno, razumeti, kaj so pomenile. In stal je in strmel predse brez vsake besede; skromnost, plahost, ponos in neke vrste veselje, vse je vrelo in kipelo v njem v prečudni zmedi čustev. Toda rekel je samo:
"Pojdi dete moje; nobeden od naju ni danes čisto sam svoj. Pojdiva v salon."
Deveto poglavje
Ko je odšla, se je vrnil v mrak in samoto svoje delavnice in sedel vrtoglav pred ka min. Zakaj ni on kar navadno moško bitje, ki bi mogel uživa ti, kar so bogovi poslali? Bilo je, kot da je nekega november-skega dne nekdo odgrnil sive nebesne zavese in je zablestel v razgibu april — bujno belo cvetje, škrlaten oblak, mavrica, sočno zelena trava, svetloba, sijoča ne veš odkod, in vse to žvenkljajoče v taki življenski strasti, da so vsa srca zastala! To je torej čudoviti, očarlji vi, zamamni zaključek vsega tega leta, tako polnega nemira in koprnenja! Ta košček pomladi, ki ki mu je iznenada dodeljen sredi jeseni. Njene ustnice, nje-
Iz urada slovenske banke
se naznanja, da bo v vseh podružnicah od 28. julija naprej vpeljan nov čas poslovanja. Banka ne bo več odprta ob sobotah popoldne, bo pa odprta vsako sredo popoldne, kar je bila do sedaj zaprta. Vse tri podružnice bodo pa še v naprej odprte vsak petek večer med 6. in 8. uro za poslovanje.
Nova podružnica bo otvorje-,na v soboto 2. avgusta.
ne oči, njeni lasje; njena ganljiva zaupnost; in preko vsega — kako neverjetno! — njena ljubezen. Nemara niti ni prava ljubezen, nego samo otroške sanje. Toda na krilih sanj bi utegnilo to dete daleč, predaleč zle-teti — z vsem tem hrepenečim žarom pod lahno prevlako njenega protislovnega miru.
Zopet zaživeti — se nanovo potopiti v mladost in lepoto — začutiti še enkrat pomlad — izgubiti občutek, da je vsega konec, in da ti je ostalo samo še enakomerno capljanje v tihi domači sreči; zopet spoznati, globoko spoznati resničen zanos v ljubezni mlade deklice; iznova odkriti vse, po čemer mladost hlepi, kar čuti in upa, česar se boji in kar ljubi. To je pričakovanje, da bi zmedlo glavo tudi največjemu poštenjaku . . .
Samo oči mu je treba zapreti, in že stoji tam, in plamen ji poigrava po rdeči obleki; in spreletava ga tisti čudoviti srh, kot takrat, v tistem napol nedolžnem, zapeljivem trenutku, ko je vstopila in se privila k njemu; kako ga njene oči vlečejo, vlečejo k sebi! To je čaro-dejka, sivooka, rjavolasa čaro-dejka? — pa naj se še tako rada oblači v rdeče. V nji je čaro-dejna moč, ki pali vročico v žilah. In kar začudil se je samemu sebi, da ni pokleknil, ko je stala tam v plamenečem svitu, da je ni oklenil z rokami in ji
pritisnil obraza v naročje. Zakaj ni? Toda misliti ni hotel; zavedal se je, da ga bo tisti hi}), ko začne misliti, suvalo sem in tja, da se bo opotekal med pametjo in željami, med sočutjem in strastjo. Vsi njegovi čuti so ga hoteli po vsej priliki držati zavitega v toplino in opojnost odkritja, da je sredi jeseni vzbudil pomladi ljubezen. Presenetljivo, da more ona imeti to čuštvo zanj; in vendar je tako. Njeno vedenje nasproti Silvi ji pravkar je bilo skoraj nevarno spremenjeno; v pogledu ji je bila čudna, hladna nestrpnost, zlo znamenje pri nekom, ki je bil še pred tremi meseci tako ljubezniv. In pri odhodu se je kakor prej trepeta je vzpela k njemu, kot da se mu ponuja v poljub, in zašepetala: "Saj smem priti, ali ne? In prosim vas, ne bodite hudi name; ne morem drugače." Strahota, da se da pri svojih letih ljubiti mladi deklici, da ogroža njeno bodočnost! Strahota po vseh pravilih čednosti in spodobnosti! In vendar — kakšno bodočnost — s to naravo — s temi očmi -takega rodu — takega očeta in iz takega doma? Toda noče -sploh ne smo misliti!
Dela za moške
>9
Zastopniki
^^Enakopravnosti ★
Za 8t. clairsko okroi]«:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih Si.
Za coUinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
KEnmore 8034 ★
Za newburiko okroije:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
Mastrobuono Bros. - 13202 Union Ave.
BRUSIMO IN POPRAVIMO ŽAGE IN STROJE ZA KOSITI TRAVO.	SKyline 7639

Dvo-dnevna postrežba.
Zanesljivo delo po zmernih cenah.
EUCLID POULTRY COMPANY
549 EAST 185 ST. — JUŽNO OD BLVD.
Imeli bomo polno salogo prvovrstne perutnine in jajec. JOHN DEL MONTE Se priporočamo JERRY PETKOVSEK
DRAGI PRIJATELJI:
Pozor—pozor! Pridite in oglejte si našo obširno zalogo avtov od 1937 leta do 1947 leta. Veselite se vožnje na potovanju letos. Po nizkih cenah. Jamstvo na vseh.
čE imate AVTO NAPRODAJ, PRIDITE K NAM ALI POKLIČITE SW 8019
ELYSIUM AUTO SALES
10701 Euclid Ave. — SW 8019
ODPRTO OB VEČERIH
NAZNANILO!
NAZNANILO!
Vsem cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjava, da sva prevzela od Mr. Habata
GASOLINSKO POSTAJO
na Waterloo Rd.,
vogal Grovewood Ave.
POLEG GASOLINA, IMAMO MODERNO PRIPRAVO ZA MAZANJE AVTOMOBILOV. .
Ignition — Carburetor — Brakes
Prvovrstni eksperti. Se priporočava za naklonjenost.
HENRY BLUMEL in JOHN GORJANC
Kljub temu mu je bilo poznati, da se mnogo muči z mislimi ; zakaj po večerji mu je položila Silvija roko na čelo in dejala:
"Preveč delaš. Mark. Premalo hodiš na zrak."
Prijel jo je za prste in jih držal. Silvija! Ne, res ne sme misliti! Toda porabil je priliko in rekel, da pojde malo na zrak.
(Dalje prihodnjič)
Zemljišča

Bungalow naprodaj
5 sob v Euclidu. Vse moderno. Lastnik odide iz mesta in mora prodati kakor hitro mogoče. Pokličite IV 7090.
Delavci na vzmetih: izurjeni; ročno navijanje; plača od ure. — Wakefield Spring Co., Inc., 6513 Cedar Ave., HE 3164.
VOZNIK TRUCKA
ZA LAHKO PREVAŽKNJE Izvrstna prilika za pravega moškega. Dobra plača.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
BODY MAN
Izurjen; visoka plača od ure. Dobre delovne razmere.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
Popravljalnica ogrodij
Predelavec za popravljalnico in barvanje avto; tudi za preračunati na delu. Pišite na BOX 411, c/o Equality, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio.
ZIDARJI
DELO ZNOTRAJ; DOBRA PLAČA
OD URE FAULKNER CONSTRUCTION CO. c/o Chase Brass & Copper Co. Upson Rd. tovarna E. 260 St., RE 3355, Extension 77
AVTNI MEHANIKI
z izkušnjo pri Ford avtih; 50% enostavne plače. Visoka plača. Čista, moderna delavnica FALKE (FORD) 17600 Detroit
Prodajalec avtnih delov v trgovini
Dobra plača in izvrstne delovne
razmere.
ERDELAC SALES & SERVICE _8003 Broadway
Mehanik za Auto Tune-up
Mora biti popolnoma izurjen. Visoka plača od ure in jamčena eno-stavna plača. Pišite ija BOX 411, c/o Equality, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Dela za ženske

Ženske za šivanje preprog: izurjene, plača od ure. — East End Carpei Cleaning, 4313 Payne Ave., HE 0967.
Za hišna opravila; nov majhen dom.
Ima lastpo sobo in kopalnico. Dobra plača. SK 4141.
GOSPODINJA
Dober dom in plača; srednje starosti dvojica. OR 1710
Kuharica za Country klub
Prednost ima v stari domovini izurjena kuharica; $300 mesečno za začetek. Soba in hrana.
ACACIA COUNTRY CLUB. Cedar Rd., vzhodno od Richmond FA 8810
KNJIGOVODKINJA
z nekoliko izkušnjo; izvrstne delovne razmere v modernem uradu. Dobra plača.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
Prilika za žensko
srednjih let za gospodinjstvo. Nič snaženja ali pranja. Prosta ob sobotah in nedeljah. Tedenska plača. Intervuj po 6. zv. ali kadarkoli v soboto in nedeljo. 3527 W. 125 St.
Razno
ZA PRVOVRSTNO SUHO IN
SVEŽO MESENINO ter meso za sendviče, obiščite ZAREMBA'S FOOD STORE na 4214 Superior Ave. Prvovrstne jestvine, pivo in vino za na dom.
5 ALI 6 SOB
se želi dobiti v najem za 4 odrasle osebe. Družina se mora izseliti do 20. julija in nujno potrebuje stanovanje. Sporočite po telefonu na Mrs. Udovich. PO 1088.
Posluga
Zidarsko delo. — Strehe, dimnike, barvanje, stopnjice, itd. Delo jamčeno in po zmernih cenah. — CE 6602.
Napeljava električne žice po trgovskih prostorih in na domovih. — Vse delo jamčeno. — MR. KAM. MU 1188.
TIHANSKY FURNACE CO. 10212 Sophia Ave. RA 6456—SU 6706
Popravljamo strehe, žlebove in for-neze. Delo jamčeno — nizke cene.
Bodite srečni z BUCKY Oglejte si našo zalogo avtov BUCKY'S MOTOR MART 800 E. 1851h Si., KE 4550
VAŠ FORNEZ SČISTIMO IN POPRAVIMO
Inštaliramo forneze na plin, premog in olje po zmernih cenah. Na odplačila.
HOWARD HEATING CO., 11915 Corlett Ave., SK 5944
CEMENTNA DELA
Dovoze, hodnike itd. naredimo; popravimo kleti pod starimi hišami.
Cene zmerne. Delo jamčeno. TOMARO CONSTRUCTION CO. GA 5466—BR 6582
WOODHILL HOME IMPROVEMENT CO.
Splošni kontraktorji—delamo por-če, dormerje, itd. ter prenovimo in zgradimo komercijalna poslopja. — Posojila na F. H. A.
MR. ARTINO — LO 6331
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SeiŠČEN PO "VACUUMU"
do
National Heatmg Co.
Postrežba Sirom mesta
FA 6516
AUGUST KOLLANDER
v Slov. Nar. Domu,
6419 St Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri KoUandsrJu boste .vedno dobro postreieni.