Ptuj, petek, 29. decembra 2006 letnik LIX • št. 99 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) Eleganten, vznemirljiv, dinamičen. Novi Tbuian z novo podobo in bogato opremo bo zagotovo zapeljal vas in vaSo družino. Dominkod.o.o.,Zadruini trg 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 SUki je dmbohu. &upiu poabu 5^-8,1 lyiOO kra. Emldje COi: 168-133 T g/km. Dobrodošli v novem hipermarketu SPAR ORMOŽ na Opekarniški c. 2! Sport Šport 2006 v sliki in besedi Stran 22-24 Šuimki TEDKD Danes priloga Vsem bralcem St9|eriRiga tednika in poslušalcem Radia Ptuj ter ^poslovnim partnerjem želimo vse najlepše v prihajajočem u 2007, veliko osebnih, družinskih in poslovnih uspehov! ^ ' Delavci družbe Radio-Tednik, d. d., Ptuj Foto: Martin Ozmec Kmetijstvo Ptuj • Zakaj prednovoletna gneča na KGZ-ju? Stran 2 Zanimivosti Leto 2006 v karikaturah Stran 3 Aktualno Podlehnik • Zadnje dejanje v Motelu Podlehnik Stran 4 Po mestni občini Ptuj • Večina denarja za že sprejete obveznosti Stran 5 Po naših občinah Kidričevo • Brez evro kalkulatorjev ne bo šlo Stran 8 Reportaže Ptuj • Praznični večer dobre glasbe in humorja Stran 6 Po naših občinah Ptuj • Kapital in kriminal že kar lepo sodelujeta Stran 9 Po naših občinah Markovci • Vroče zaradi gasilskega denarja Stran 11 9770040197060 Ptuj • Zakaj gneča na KGZ-ju? Ko voda teče v grlo ... Petkov predbožični dopoldan je bil itak že zaradi predprazničnega vzdušja in divjanja precej napet, neverjetna gneča avtomobilov in ljudi pa se je zgodila tudi pri ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu. Kaj se je dogajalo in zakaj so nekateri kmetje izgubljali živce, smo hitro izvedeli. Po domače bi se temu reklo zvoniti tik pred ali - pa bolj verjetno - že po toči. KGZ je namreč pripravil v svoji dvorani eno zadnjih predavanj (oziroma zadnje strokovno predavanje), ki so obvezna za vse kmete v programu SKOP za pridobitev subvencij. Po zakonodaji morajo vsi kmetje za pridobitev neposrednih plačil v petih letih od vključitve v program SKOP odposlušati in pridobiti potrdilo o opravljenih vsaj 15 urah strokovnih predavanj, in sicer v prvem letu vključitve najmanj tri ure, v drugem letu sedem ur in tako naprej. Če se predavanj ne udeležijo in nimajo potrdila o tem, potem se jim prvo leto od upravičenega zneska subvencije odbije 20 odstotkov, naslednje, drugo leto, pa sploh nimajo več pravice do Uvodnik pridobitve tega plačila oziroma se jim le-to zavrne. Pri tem je vseeno, ali kmet ni odposlu-šal niti ene ure predavanj ali pa mu do zakonsko določene kvote ur manjka le ura oziroma celo manj. Znano je, da so v zadnjem obdobju kmetje že dobili odločbe, v katerih so jim bili deleži subvencij zaradi manjkajočih potrdil o prisotnosti na predavanjih odvzete ali pa so jim bile (tistim, ki so že drugo leto v programu SKOP) v celoti zavrnjene. In ker je ptujski KGZ v petek organiziral še eno predavanje, so nanj pridrveli vsi, ki jim ure še manjkajo, saj so se očitno začeli zavedati resnosti izgube ur in zaradi tega tudi denarja. Tako se je v dvorano KGZ poskušalo na vsak način zgnesti približno 350 slušateljev, čeprav je pros- Važdaev Kar vidim jih pred seboj, kako se znajo visokostno nakremžiti, ko jih človek povpraša, če so kdaj vprašali kakšnega vedeževalca ali jasnovidca, kaj jih čaka v prihodnje. Večina teh pove, da jih niti malo ne zanima, kaj jih čaka (uf, kakšna laž/), preostalih nekaj pa, da je to „čisto nategovanje folka". Saj večinoma res je, sploh pri takem kalibru napovedovalcev usode, kot jih poznamo pri nas... Osnovna pravila „vedeževanja" - takšnega ali drugačnega - se namreč lahko relativno hitro nauči vsak, ki mu je vsaj malo do tega, in če nič drugega, potem se lahko to izkoristi ob kakšnih zabavnih druženjih, posebej še novoletnih, koje pred nami tako zelo neznano in zanimivo leto. No, za pomoč: leto bo saturnovsko, se pravi bolj resno, kar pomeni, da bo na splošno uspevalo le tisto, kar bo mišljeno zelo zares, kar bo načrtovano z vso resnostjo, po vodi pa bo splavalo vse tisto „cagavo"... Osebno dam na vedeževalske tehnike toliko kot na letošnji decembrski sneg, priznam pa tudi, da me nekatere zgodbe resnično fascinirajo. Recimo zgodba 13-letnega ruskega fantiča Danila Važdaeva, kije brez napake in zelo točno napovedal tragedijo v Beslanu in celo, kdo jo je povzročil, da o raznih drugih drobnih življenjskih zadevah, ki jih je videl oziroma še vidi, ne govorim. Recimo: nekaj ur pred tragedijo je točno napovedal zrušitev letala in helikopterja, kar se je potem res zgodilo. Med drugim ta dečko pravi tudi, da Putin ne bo več tretjič kandidiral za predsednika in da Osama bin Laden lepo živi v srednji Evropi, pravi pa še, da bo leto 2007 za Rusijo polno naravnih katastrof. Bomo videli, do zdaj je ugotovil vse „ v nulo". Za Slovenijo ni povedal nič in zdi se mi prava škoda, da nimamo tudi Slovenci takega Važdaeva, ki so ga pod drobnogled vzeli tudi znanstveniki in priznavajo, da res vidi prihodnost, kako, pa jim seveda ni jasno. Po eni strani bi ga bilo prav dobro imeti za soseda, da ga malo povprašaš o tem in onem. Ampak, bogpomagaj, kako bi si potem lahko odkrito voščili srečno zdravo in nevemkakšno še, v glavnem sploh in oh najboljše novo leto, če bi vedeli, kaj strašnega se bo komu zgodilo in kaj grdega ti nekdo naklepa za hrbtom?! Po tej plati je dosti boljše biti neveden in pač (bolj ali manj) iz srca vsem naokoli voščiti vse naj. Voščim vam tudi jaz, z lahkim srcem, ker ne vem, kaj vas čaka od ponedeljka naprej. In to čisto odkrito: vse najlepše v letu 2007! Vam pa še povem, da je Važadaev za leto 2012 napovedal svetovno katastrofo. Dajmo potem res čimbolj uživati do takrat! Simona Meznarič tor primeren za največ 100 udeležencev. Gneča je bila seveda nepopisna, živčnost in napetost pa je naraščala. Toda izvajalci predavanja za to tokrat niso bili niti malo krivi. KGZ Ptuj je namreč ne svojem območju, ki ga pokriva, skozi obe leti redno izvajal najrazličnejša predavanja na številnih lokacijah, tudi po drugih občinah, udeležba kmetov pa je bila bolj tako - tako ... Tako so zdaj pač vsi tisti, ki so jim manjkale ure in potrdila, poskušali izkoristiti še zadnjo priložnost v tem letu. Kot so povedali na KGZ-ju, so kmetje prišli celo iz ljubljanske okolice, ne le iz naše ... Uradno sicer velja, da je zadnji rok tekočega leta za pridobitev potrdila o prisotnosti na obveznih predavanjih 31. avgust, kot je slišati, pa naj bi se zbornica zavzemala, da se kmetom upoštevajo tudi ure predavanj do konca tega leta. In v tem kontekstu je razumeti naval kmetov, ki so že dobili odločbe z delno ali popolnoma zavrnjenimi izplačili zaradi manjkajočih ur predavanj, da v zadnjem hipu nadoknadijo zamujeno. Morda pa bo vendarle „šlo skozi", in če bodo ta „izobraževalni kriterij" dosegli, bodo upravičeni do polne subvencije. Seveda to ne velja za čisto vse udeležence predavanj, toda večina je bila vendarle prav teh, ki so morali nabrati število potrebnih ur oz. potrdilo o tem. Zanimivo pri vsem skupaj pa je še nekaj; vsebina predavanj, ki se jih kmetje morajo udeležiti za pridobitev pol- Na predbožični petek je bila v dvorani KGZ neverjetna gneča - izvajalo se je namreč zadnje letošnje predavanje za kmete, ki za pridobitev plačil iz programa SKOP morajo dokazati prisotnost na določenem številu ur strokovnih izobraževanj. nega izplačila, ni pomembna! Edini kriterij je le postavljeno in doseženo število ur. Seveda je pametno in najbolje, če se kmetje udeležujejo predavanj, ki so pomembna in povezana z njihovo (glavno) dejavnostjo, in je neumno pričakovati, da se bo specializirani gove-dorejec udeleževal predavanj o sadjarstvu, vendar ko gre za nohte, to ni več pomembno ... Je pa vseeno precej čudno, da ne rečemo skoraj neverjetno, da kmetje za pridobitev neposrednih plačil iz programa SKOP niso uspeli čez vse leto zbrati vsaj minimalnih treh oziroma sedem ur predavanj (odvisno od tega, ali so vključeni v program prvo ali drugo leto), sploh pa takšen neresne odnos velja okrcati pri tistih, ki so že lani bili ob 20 odstotkov subvencije zaradi manjkajočih ur. Navsezadnje tri ali sedem ur prisotnosti na enem izmed številnih predavanj skozi celo leto ni tako velika zahteva in tudi ne pomeni tako velike odsotnosti s kmetije, da bi zato lahko trpelo gospodarjenje. Jeza kmetov zaradi gneče na zadnjem predavanju je tako povsem brezpredmetna in brez osnove. Možnosti za pridobitev določenega predpisanega števila ur je bilo namreč čez leto zelo veliko, toda če vsi čakajo na konec, na to, da jih najprej udari palica (beri: odločba z delnim ali popolnim odbitkom subvencije), potem morajo posledice pripisati sebi! SM Sedem (ne)pomembnih dni Zbogom, tolar Televizijski Hri-bar je sredi čedalje glasnejših skrbi (in čedalje večjih nesporazumov) v zvezi s sliH MAJuroi/e? MeraatorSVS. d.d. Ptuj Perutnina Ptuj TUS Foto: M. Ozmec Čarovnik Avgustino je navduševal vse po vrsti. Od tod in tam Krčevina pri Vurberku • Božični večer na prostem Foto: Črtomir Goznik Blizu tisoč ljudi je čar in veselje Božiča podoživelo v idilični Mohorkovi grapi v Krčevini pri Vurberku. Že drugo leto zapored so jih na božični večer s koncertom na prostem povabili člani Moškega pevskega zbora Grajena, ki ga vodi Rudi Mohorko, in Glasbena šola Decima (na fotografiji). Z božično pesmijo so poskrbeli za toplino in mir v srcih. Moški pevski zbor Grajena deluje že 31 let, danes v njem poje 29 pevcev. Nastopajo doma in v tujini. Od pesmi do pesmi je na koncertu vodil p. Mirko Pihler. Obiskovalci pa so lahko uživali tudi ob lepih jaslicah, ki so jih obdajale domače živali, pastirci in kresovi. MG Veržej • Blagoslovitev konjev Tudi letos so v mnogihprleških krajih na dan svetega Štefana (26. december) pripravili blagoslov konjev. Tokratni obred, s starodavnimi običaji so "izvedli" v Križevcih, Pristavi in Veržeju (na posnetku). "Žegna-nje" so si ogledali številni obiskovalci, za kmetije v Prlekiji pa je značilno, da so te priljubljene domače živali najprej uporabljali pri raznih domačih opravilih, pozneje pa so jim vse bolj namenjali tudi tekmovalni pomen, saj so Ljutomerčani znani po 135-letni rejski in kasaški tradiciji. N.Š. Ptuj, Zavrč • Iz dekanijskih Karitas Sodelavci dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč se iskreno zahvaljujemo vsem obiskovalcem, sponzorjem in nastopajočim za pomoč in udeležbo na dobrodelnem koncertu v novembru. Prav tako se zahvaljujemo vsem poslovodjem in trgovcem v trgovinah s prehrambenimi artikli, ki so nam v tednu Ka-ritasa omogočili, da smo lahko v njihovih trgovinah zbirali hrano za socialno ogrožene. Vsem skupaj in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujemo in Vam ob prihajajočih praznikih želimo dosti dobrega in božjega blagoslova. A.T. Kidričevo • Na prvi izredni seji le o treh zadevah Brez evro kalkulatorjev ne bo šlo Svet občine Kidričevo se je zadnjič v letošnjem letu sestal v četrtek, 21. decembra, in na 1. izredni seji razpravljal le o treh zadevah - vrednosti točk za nadomestilo stavbnega zemljišča in komunalne takse ter o potrditvi pogodb o prodaji zemljišč. Novoizvoljeni župan Jožef Murko je uvodoma pojasnil, da je izredno sejo sklical predvsem zaradi tega, ker je potrebno še v letošnjem letu sprejeti sklepa o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in vrednosti točke za komunalno takso. Svetnik Anton Leskovar (SDS) se s tem očitno ni strinjal, saj je župana opozoril na poslovnik, v katerem naj bi bilo zapisano, da se izredna seja skliče le v primerih, ko ni pogojev za redno sejo. Menil je namreč, da bi lahko o predlaganih zadevah sklepali na redni seji. Županov pravni svetovalec Egon Repnik je pojasnil, da temu ni tako, saj je v poslovniku zapisano tudi, da bi za sklic redne seje morali svetnikom dostaviti gradivo najmanj 20 dni pred sejo, pri sklicu izredne seje pa je dovolj če pošljejo gradivo le 3 dni pred sejo. Ker pa je bilo treba o obeh točkah sklepati še v letošnjem letu, je županu svetoval, da skliče izredno sejo in tako je tudi storil. Na vprašanje, zakaj o tem sklepajo tako pozno, pa je župan Jožef Murko pojasnil, da pri nekaterih opravilih nekoliko kasnijo za drugimi občinami, predvsem zaradi poznejšega drugega kroga volitev. Foto: M. Ozmec V svetu občine Kidričevo so kar tri svetnice; na posnetku z novim županom Jožefom Murkom v sredini. Po tem, ko je večina svetnic in svetnikov vendarle soglašala z dejstvom, da je bil sklic izredne seje vendarle potreben, je pri obravnavi predlaganega dnevnega reda župan pojasnil, da mora občinski svet s sklepom določiti vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in točke za izračun komunalnih taks v naslednjem letu. V letu 2004 je bila vrednost te točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 0,235 tolarja, v letu 2005 je niso usklajevali, v letu 2006 pa so jo uskladili z rastjo cen komunalnih proiz- vodov in storitev na vrednost 0,260 tolarja. Nov predlog vrednosti točke, ki predstavlja 2,4 % povišanje glede na leto 2006 pa mora zaradi spremembe valute vsebovati njeno vrednost v evrih, zato so v predlogu zapisali da naj bi bila vrednost točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v prihodnjem letu 2007 odslej 0,01 evra oziroma 0,27648 tolarjev. Svetnik Zoran Žunko (LDS) je ob tem ugotovil, da naj bi bila ob takem predlogu preračuna v evre, cena dejansko nižja od dosedanje, zato je Odllčna^^ena in oprema OPEL Qy klimatska naprava © ABS K^ radio s CD predvajalnikom 4 zračne blazine* sprednje meglenke elektro paket Odlično opremljena Astra že za 3.190.000 SIT Odlično opremljena Meriva že za 2.990.000 SIT Ne zamudite odlične cene in opreme! Samo še do konca leta vas pri Oplu čaka zadnja tolarska ponudba. Novi Opel predstavlja čudovito naložbo vaših zadnjih tolarjev. Ker je zaloga omejena, vam svetujemo, da čimprej obiščete pooblaščenega trgovca z vozili Opel! AVTOHIŠA HVALEC Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, tel.: 02 796 33 33 *Velja za Astro in Zafiro. Posebna ponudba velja za omejeno količino vozil pod posebnimi pogoji prodaje (leasing). Slika lahko prikazuje opremo, ki ni serijska. Za več informacij obiščite pooblaščene trgovce z vozili Opel. Povprečna poraba goriva za vse modele: www.opel.si od 4,4 do 10,7l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaors, Szabadság u. 117, Madžarska. predlagal, da pri preračunavanju v uradni tečaj evra upoštevajo vsaj 3 ali celo 4 decimalke. Takemu predlogu se je pridružil tudi svetnik Jože Medved (N.Si) in ker nihče od svetnikov ni imel pri sebi primernega kalkulatorja, da bi to storili, je župan Jožef Murko za pripravo novega izračuna predloga vrednosti točke predlagal krajši odmor. Kljub temu je v nadaljevanju seje obveljal županov predlog, ki je menil, da je najbolje, da sprejmejo le sklep o tem, da vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2007 povišajo za 2,4 %; natančen izračun v evrih na več decimalk pa bodo opravili pozneje v občinski upravi. Manj težav je bilo v nadaljevanju seje, saj so brez pripomb soglašali s predlogom, da znaša vrednost točke za izračun komunalnih taks za leto 2007 natanko 0,24 evrov oziroma 56,32 tolarjev. Dodati velja, da je bila ob uveljavitvi odloka koncem leta 2006 vrednost te točke 50 tolarjev, v letu 2005 njene vrednosti niso usklajevali, v letu 2006 pa je znašala 55 tolarjev. Pri tretji točki dnevnega reda pa je župan Jožef Murko pojasnil, da je o potrditvi osmih pogodb za prodajo stavbnih in kmetijskih zemljišč v lasti občine sklepal že odbor za gospodarjenje s premoženjem. Svetnik Anton Leskovar je dodal, da so o tem veliko razpravljali že v prejšnjem mandatu in predlagal, da vseh osem omenjenih pogodb potrdijo v paketu, svetnik Janko Ba-števc (LDS) pa je ob tem predlagal, da v izogib morebitnim poznejšim nejasnostim, poleg vsake pogodbe dodajo še map-ne kopije. Ker pa je to že bilo storjeno, so že sklenjene pogodbe soglasno potrdili tudi na občinskem svetu. Ker na izredni seji ni bilo vprašanj in predlogov je župan Jožef Murko ob koncu svetnike seznanil, da namerava vodje svetniških skupin sklicati takoj po novem letu. Ker pa bi se o predlogih za posamezne občinske odbore in komisije radi dogovorili čimprej, so svetniki županu predlagali, da bi se sestali še v letošnjem letu oziroma v tem tednu. Od tod in tam Ptuj • Sprejem Luči miru iz Betlehema Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju so plamen Luči miru iz Betlehema pozdravili 23. decembra pred Mestno hišo. Letos je prišel iz Betlehema že šestnajstič zapored. V slovenske domove ga vsako leto ponesejo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveze tabornikov Slovenije, Zveze bratovščin odraslih katoloških skavtinj in skavtov, Slovenske zamejske skavtske organizacije in Mladinski ceh. Namen letošnje akcije Luči miru iz Betlehema ni samo polepšati praznike vsem tistim, ki pridejo v stik z njo, temveč z njenim izkupičkom tudi pomagati ljudem v stiski. Letos so skladno z geslom »Razprodaja miru« izbrali več ljudi, ki jim želijo pomagati s konkretnimi darovi. Pred Mestno hišo na Ptuju je plamen Luči miru sprejel ptujski župan dr. Štefan Celan. MG Miklavž pri Ormožu • Blagoslov konj Prleško konjeniško društvo je v Miklavžu pri Ormožu organiziralo blagoslov konj, ki v tem kraju na štefanovo tradicionalno poteka že deset let. Blagoslov, s katerim se lastniki zahvalijo za dobro zdravje svojih živali in prosijo za zdravje tudi v novem letu, je opravil domači župnik Alojz Trunk, ki je konje blagoslovil z blagoslovljeno vodo, po stari navadi pa so živalim dali tudi blagoslovljen kruh. Kljub temu da se letos blagoslova niso udeležili konjeniki iz Središča ob Dravi, je domači župnik Alojz Trunk blagoslovil okoli 25 konj, konjeniki iz Miklavža pri Ormožu pa se udeležujejo tudi drugih tovrstnih prireditev - na Runču ter na Svetinjah, kjer blagoslov poteka na Jurijevo. ns Mala vas • Žive jaslice Na domačiji Jožeta Muhiča v Mali vasi (občina Gorišnica) so v soboto zvečer izvedli prvo uprizoritev živih jaslic. Kot je povedal gospodar Muhič, so to prireditev nameravali izvesti že lani pred božičem, pa jim jo je zagodlo vreme. Letos je bilo vreme odlično, čeprav ni bilo snega, večer pa je bil za ta letni čas topel. Na dvorišču seje tako že pred pričetkom zbralo veliko število ljudi, zlasti sosedov in domačinov iz okoliških vasi, ki so bili nad dobro uro trajajočo predstavo navdušeni. Organizatorji so se namreč resnično zelo potrudili, saj so pripravili verodostojno scenografijo in kulise znane krščanske epopeje o rojstvu Jezusa, naturščiki pa so prizore pred in po največjem krščanskem dogodku odigrali res dobro. V predstavitev dogodka so se vključili tudi pevci z božičnimi pesmimi. Žive jaslice v Mali vasi so tako odlično uspele in vsem tistim, ki so jih letos zamudili, priporočamo, da si jih ogledajo naslednje leto, saj Muhičevi obljubljajo, da jih bodo ponovili. Foto: ns Foto: SM Ptuj • Neodvisni sindikati opozarjajo "Pri nas kapital in kriminal že kar lepo sodelujeta" Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl je nedavno tega opozoril javnost na dejstvo, da se je že v sedemdesetih letih v Sloveniji pojavila drugačna ideja gospodarskega razvoja države - Slovenija druga Švica, ki so jo zagovarjali tedanji sistemski liberalci. Tako kot volk dlako menja, narave pa ne, je prepričan, da se je ta ideja v osemdesetih letih pojavila v novi obleki - kot Slovenija zeleni vrt Evrope. Predsednik NS Rastko Plohl je trdno prepričan, da je bil pod krinko ekologije tedaj osnovni namen predvsem uničiti celotno težko gospodarstvo, pri tem pa vendarle ohraniti bančništvo z zavarovalništvom, trgovino, turizem, nekaj industrije, bele tehnike, kemične in farmacevtske industrije in vzpostaviti ekološko neokrnjeno krajino. "Prepričan sem, da je v devetdesetih letih tranzicija načrtno uničila dobršen del gospodarstva, preostali del pa je prišel v roke domačih podrep-nikov in tuje gospode. V prvih deseti letih po letu 2000, bi se vse, kar še ni še bilo uspešno uničeno ali prevzeto od našega družbenega gospodarstva, moralo dokončno uničiti z izmišljenim slovenskim pojmovanjem trajnostnega razvoja. Pod krinko zaščite okolja je potrebno zapreti (beri uniči in ne sanirati ali prenoviti) vso preostalo industrijo, da bi se v državi vzpostavilo sledeče stanje, kot je bilo načrtovano pred desetletji, kot predpogoj, da se ustvari Slovenija - dežela solz in rdečih neonskih luči; Kaj je že to Slovenija - dežela na sončni strani Alp?" je prepričan Plohl. Še bolj je prepričan, da so končni cilji usmerjeni v bistveno drugačne namene, kot je slišati v javnosti, saj je o tem dejal: "Vso to čudovito potovanje in radostno transformiranje ima samo en cilj: kako iz Slovenije napraviti sodoben zaslužkonosen Bangkok, na račun hazarda, prodaje belega blaga in kriminala. In kako bi to izgledalo? V ekološko neokrnjeni - deviški deželici, zraven dežel Beneluksa, Črne gore in še kakšne baltiške ali črnomorske državice, bi vele kapital postavil raj - prosto cono za hazardno igralni-štvo, prostitucijo vseh vrst in drugo obliko šverc comerca. Da se to doseže, je potrebno uničiti celotno industrijo, da narod nima več zaposlitve in sprejme to kot rešitev v sili in kot nov način preživljanja. »Službe« bi bile le še v državni upravi, bankah - zavarovalnicah (pralnice denarja), trgovinah in podobno in še to le za te, ki bi to podpirali ali pa imeli srečo." Ob tem pa je Rastko Plohl trdno prepričan, da je Slovenija kot majhna deželica s svojo lego idealno mesto, še posebej za ameriški kapital, saj je ob tem poudaril: "Slovenija je kot zaslužkonosni ventil pravi El Dorado, kjer bi se iz tega dela Evrope in sveta zbirali in letovali seksualni sprevrženci, Foto: M. Ozmec Rastko Plohl: "V Sloveniji kapital in kriminal že kar lepo sodelujeta!" pedofili, sodomisti, odvisneži, hazarderji ter drugi delikventi in kriminalci, ki bi se očitno imeli prav lepo. Verjemite mi, da se bi. Smodnik in znoj čisto drugače dišita v čistem ozračju, kot pa v ekološko obremenjenih velemestih. Zamislite si, da se gangsterji in iztirjenci zjutraj namakajo v Jadranu, popoldne smučajo v Alpah, zvečer plešejo valček v kakšnem imenitnem gostišču in dočakajo jutro v kazinoju. Po tako napornem urniku se jim prileže malo masaže v katerih od slovenskih term in rekreativno jahanje v Lipici. Svoj obisk pa zaključijo ob dobri pristni kapljici in domači ekološko pridelani hrani na kakšni turistični kmetiji. Ali ni to življenje?" Posebej globoko in za marsikoga tudi boleče pa je Rast-ko Plohl vrezal s trditvijo: "Nesporno je, da v Sloveniji kapital in kriminal že prav lepo sodelujeta z roko v roki ali točneje, živita v sožitju, medtem ko se dekleta in žene že prodajajo za deset Evrov, morda se bodo kmalu že za pet. Ali si želite to? Ali nas čas že ne prehiteva? Denarja, ki se ga držita kri in solze, ne potrebujemo!" OM Ormož • Podelili občinska priznanja Stanko Janežič - častni občan Na slovesnosti v ormoškem gradu so minulo soboto podelili priznanja občine Ormož za leto 2006. Komisija za odlikovanja in priznanja pa je odločila, da letos podelijo bronasto, srebrno in zlato plaketo ter naziv častni občan. Bronasto plaketo je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu, ki letos praznuje 85 let delovanja ter je prvo in najstarejše društvo, ustanovljeno na območju Miklavža. Srebrno plaketo je prejela Ljudmila Panič s Huma, kjer živi vseh devetdeset let svojega življenja. V zakonu so se ji rodili trije otroci, skrbela pa je tudi za osirotelo nečakinjo Marijo. Že 37 let skrbi za danes 62-letno hčerko Pavlo, ki jo je bolezen priklenila na posteljo. Zlato plaketo občine Ormož za leto 2006 je prejelo Kulturno društvo Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje. Gledališka skupina društva je septembra na državnem tekmovanju ljubiteljskih gledališč Slovenije osvojila prvo mesto med ljubiteljskimi skupinami v Sloveniji, na Čufarjevih dnevih so osvojili prvo mesto za najboljšo žensko vlogo ter dru- go mesto po izboru občinstva. S poletnimi predstavami na prostem so v Veliko Nedeljo privabili šest tisoč obiskovalcev, vse leto pa sodelujejo tudi na vseh krajevnih in nekaterih občinskih proslavah. Naziv častni občan so podelili profesorju doktorju Stanku Janežiču, rojenemu v takratnem Pavlovskem Vrhu, danes Veliki Brebrovnik. Teologijo je študiral v Mariboru, Ljubljani, Trstu, Parizu in Rimu, kjer je tudi doktoriral. Ob duhovniški in profesorski službi je dr. Janežič vsa leta pisal pesmi in prozo, v katerih opisuje rojstne kraje in Prlekijo. Njegova prozna dela so znana tudi med tržaškimi in goriškimi Slovenci, kjer je opravljal duhovniško službo, s svojimi deli pa je doktor Janežič občino Ormož in svoj rojstni kraj vsa leta predstavljal v Sloveniji in zamejstvu. ns Od tod in tam Sv. Andraž • O podžupanu prihodnjič V četrtek, 21. decembra, so se svetniki občine Sv. Andraž sestali na 2. redni seji. Najprej so imenovali člane delovnih teles občinskega sveta. Sklenili so, da bodo nadzorni odbor sestavljali Olga Fekonja, Albina Druzovič in Darinka Hanželj. Članice statutarno-pra-vne komisije pa so Rosvita Druzovič, Helena Čuček in Janja Druzovič. Za člane in članice odbora za negospodarstvo so bili imenovani Darko Rojs, Rosvita Druzo-vič, Helena Čuček, Peter Gomzi in Milan Žvarc. Člani odbora za gospodarstvo pa so Marjan Gavez, Simon Druzovič, Marjanca Herga Najvirt, Ivan Hanžel in Edvard Kupčič. Svetniki in svetnice pa so sklenili, da bodo odbor za gospodarsko infrastrukturo sestavljali Ivan Pučko, Marjan Gavez, Rosvita Druzovič, Simon Druzovič, Marjanca Herga Najvirt, Helena Čuček, Darko Rojs, Cigula Alojz, Albin Druzovič, Ivan Zadravec, Zvonko Fekonja, Iztok Anželj in Edvard Kupčič. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še hišni red o uporabi telovadnice in pravilnik o njeni uporabi. Pri pobudah in vprašanjih so svetniki in svetnice tudi na tej seji imeli veliko vprašanj, tako so ponovno zahtevali poročilo o finančnem stanju občine in seznam neporavnanih obveznostih, postavili pa so tudi kar nekaj vprašanj povezanih s komunalno infrastrukturo in postavili kar nekaj vprašanj, povezanih z delovanjem društev. Svetniki so tudi na tej seji od župana zahtevali, da nemudoma imenuje podžupana. Župan Franci Krepša je svetnikom povedal, da se še ni odločil, koga bo imenoval na to funkcijo. Zmago Šalamun Sv. Trojica • Podžupan Janez Voglar V petek, 22. decembra, so se svetniki v novonastali občini Sv. Trojica sestali na drugi seji. V začetku jih je župan Darko Fras seznanil z aktivnostmi pri konstituiranju občine Sv. Trojica. V nadaljevanju seje so svetniki s sklepom določili vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2007. Odločili so se, da bo v prihodnjem letu točka za zazidana stavbna zemljišča ostala enaka, kot je bila letos v skupni občini Lenart, vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča pa so zmanjšali za 50 odstotkov. Župan občine Sv. Trojica Darko Fras pa je svetnike seznanil, da je za podžupana imenoval Janeza Voglarja (SLS), in jih seznanil s sprejetim sklepom o začasnem financiranju občin Lenart, Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Pri pobudah in vprašanjih pa so svetniki županu podali kar nekaj vprašanj in pobud, največ s področja prometne varnosti in gradnje pločnikov ter na splošno s področja problematike urejanja cestne infrastrukture. Zmago Šalamun Benedikt • Imenovali člane delovnih teles V sredo, 20. decembra, so se svetniki občine Benedikt sestali na 2. seji. Na njej so najprej sprejeli odlok o ustanovitvi delovnih teles občinskega sveta. V nadaljevanju so imenovali komisijo za statut in poslovnik, ki jo sestavljajo Jožef Maurič, Milan Repič in JanezRajšp. Komisijo o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo sestavljajo Marjan Kraner, Dragica Lipnik in Janez Fekonja. Člani odbora za kmetijstvo so Milan Repič, Franc Fekonja in Janko Zemljič. V svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin so bili imenovani Marjan Rojs, Janez Kaučič in Jože Pinta-rič. V svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj so bili imenovani Maja Breznik, Janez Kaučič in Franc Lasbaher. V komisijo za dodelitev občinskih priznanj so bili imenovani Jožef Maurič, Janez Leopold, Breda Ra-kuša Slavinec, Janez Šijanec in Dragica Lipnik. V komisijo za program športa so bili imenovani Marjan Kra-nar, Stanislav Bernjak, Jože Pintarič, Predrag Kosijer in Damjan Rajšp. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sestavljajo Janez Klepec, Stanko Fekonja, Milan Budja, Predrag Kosijer in predstavnik PP Lenart. Svetniki so razpravljali tudi o predlaganih članih za člane nadzornega odbora, vendar pri sestavi nadzornega odbora zaradi proceduralnega zapleta niso dosegli dogovora in tako bodo člane nadzornega odbora imenovali na naslednji seji. Za stalnega člana varnostnega sosveta so imenovali Janeza Zorka. Na seji pa so svetniki sprejeli še Letni program športa v občini Benedikt za prihodnje leto. Župan Milan Gumzar pa je svetnike seznanil tudi s sklepom o začasnem financiranju občine Benedikt v obdobju januar-marec 2007. Zmago Šalamun Foto: ZS Ptuj • Osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 1 Destrnik • Dobrodelni koncer t: Za državo po Platonu V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 26. decembra osrednja proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj. Slavnostni govornik je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Za kulturne užitke so tokrat poskrbeli Pihalni orkester Ptuj s solisti s pevcem Alfijem Nipičem, ki je ob tej priložnosti zapel venček svojih uspešnic. Ptujskemu županu, ki na Štefanovo praznuje svoj god, pa je podaril šest svojih zgoščenk. Darila sta si že po tradiciji izmenjala tudi oba Štefana, župan in dirigent Pihalnega orkestra. Večji del svojega govora je ptujski župan posvetil državi. Prepričan je, da bo v bodoče potrebno temeljito premisliti in na novo opredeliti vlogo države. Ta temeljit premislek Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj je bil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. pa bo moralo opraviti človeštvo kot celota in ne zgolj posamezna država. »Po moji oceni v tem trenutku stoji pred mnogimi narodi sveta odprto vprašanje o prenovljenem pomenu in vlogi sodobne države. Morda nam bodo danes izrečene misli pomagale razumeti nekatera dejanja sedanjega predsednika naše države dr. Janeza Drnovška. V njegovem početju je na videz morda veliko nenavadnega, za prijazno bodočnost človeštva in narave pa zagotovo veliko koristnega. Prepričan sem, da bo čas pokazal, kako bistveno je, da Denar za šolarje 14. decembra je v telovadnici OŠ Destrnik potekal tradicionalni deveti dobrodelni božično-novoletni koncert, ki ga je organiziral JVIZ OŠ Destrnik-Trnovska vas. Foto: Črtomir Goznik V kulturnem programu je nastopil Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom prof. Štefana Petka, z gostom Alfijem Nipičem, ki je zapel venček svojih uspešnic. tako posamezniki kot narodi pri reševanju človeških problemov odkrijemo moč skupine pred posameznikom in pričnemo graditi državo na nekoliko prenovljenih, a še vedno sodobnih Platonovih izhodiščih. Prihajajoče leto 2007 naj nam vsem prinese veliko osebne in družinske sreče. Pri snovanju naše države pa ostanimo pri Platonu, ki pravi, da je država človek v velikem in človek država v malem,« je v sklepnem delu svojega govora še posebej poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. MG Nastopili so: Brendi, Natalija Kolšek, Mili in Marjan, Dinamika, Irena Cebe, Harmony, Peter Januš, Anita Kralj, Tanja, Ocean, Ptujski kvintet, ljudske pevke Urbančanke, Destrniški oktet, mešani pevski zbor KD Destrnik ter otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Kot je povedal ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, je bilo zbranih 623.000 tolarjev. Ravnatelj Drago Skurjeni upa, da bodo s sponzorskimi sredstvi pokrili stroške koncerta, tako bodo lahko z vstopnino zbrana sredstva v celoti namenili za plačilo šol v naravi in bivanja v Centrih šolskih in obšol-skih dejavnosti za tiste učen- ce, ki bi bili sicer prikrajšani za to doživetje. Ravnatelj je še povedal, da glede na število vlog letos ne bodo porabili vseh zbranih sredstev, vsi, ki pa so vloge oddali, pa bodo dobili delno ali v celoti plačano šolo v naravi ali bivanje v Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti. Poudaril je, da so z obiskom zadovoljni, končno poročilo o koncertu pa bo podano po novem letu, ko bo vse postopke pregledala tudi komisija. V OS Destrnik-Trnovska vas so odločeni, da bodo s humanitarno dejavnostjo nadaljevali tudi v bodoče, zato tudi že razmišljajo o organizaciji jubilejnega, desetega dobrodelnega koncerta. Zmago Šalamun Jagrosd.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat TRGOVINE V sklopu objekta bo Supermarket in tehnična trgovina 2.500 m^ prodajnih površin. ODDAMO ALI PRODAMO 2.000 M2 LOKALOV V ETAŽI ODDAMO ALI PRODAMO 600M2 STANOVANJ V ETAŽI ODDAMO ALI PRODAMO LOKAL CCA 150M2 ZA TRGOVSKO STORITVENO DEJAVNOST VPRITLIČJU. POSLOVNO - STANOVANJSKI OBJEKT JAGER, PTUJ Informacije: Jagros d.o.o. Laše 1b, 3241, Podplat, tel.: 03 812 10 65, gsm: 040 422 584, e-mail: jagrosdoo@amis.net Markovci • Zadnja letošnja seja Vroče zaradi gasilskega denarja Svet občine Markovci je na zadnji letošnji seji razpravljal o devetih točkah dnevnega reda. Brez bistvene razprave so soglašali z županovim predlogom proračuna za prihodnji dve leti, temperatura pa je močno narasla, ko so razpravljali o predlogu Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj se niso mogli dogovoriti, ali naj občina nakazuje denar gasilskim društvom ali njihovi zvezi. Uvodni del 3. redne, sicer zadnje seje sveta občine Markovci v letošnjem letu, je v sredo, 20. decembra potekal v prijetnem vzdušju, saj sta župana in svetnike nagovorila poveljnik in podpoveljnik občinskega gasilskega poveljstva Markovci, Milan Majer in Ivan Poljanec, ki sta se jim v imenu vseh gasilcev zahvalila za skrb in plodno sodelovanje čez leto in jih tudi obdarila. Preden so začeli zares, pa so na predlog župana Franca Kekca dnevni red dopolnili še s točko: predlog sklepa o vrednosti točke nadomestila za stavbno zemljišče. Ko so razpravljali o predlogu proračuna občine Mar-kovci za prihodnji dve leti, je po uvodnem pojasnilu župana Kekca svetnik Stanislav Toplak v imenu svetniške skupine N.Si izrazil razočaranje, ker v županovem predlogu niso našli svojih pripomb, zato je predlagal, da poleg predloga proračuna dajo v javno razpravo tudi njihove pripombe. Predlagal je tudi, da postopek za sprejem obeh proračunskih dokumentov nekoliko upočasnijo, da bi lahko izvedeli kakšne bodo osnove za prihodke lokalnih skupnosti po novem zakonu. Svetnik Franc Obran (SLS) je ob tem dodal, da bi bilo smotrno oba predloga proračuna ponuditi v razpravo tudi vaškim odborom, ki naj bi jih sklicali kmalu po novem letu, pri čemer naj bi se vsak večer posvetili eni vasi. Slavko Rožmarin (N.Si) je snovalce proračuna vprašal, ali so upoštevali enakomerni razvoj vasi, saj je opazil, da so upoštevane le želje Bukovcev, Stojncev pa ne. Pridružil se mu je Vladko Kelenc (N.Si), saj je nad vsebino obeh proračunov izrazil globoko razočaranje, ker po njegovem mnenju niso upoštevani predlogi vseh, ampak le nekaterih vasi. Poleg nepravilnosti pa ga je motilo, zakaj se denar jemlje športu in daje drugam. Župan Franc Kekec in svetnik Milan Gabrovec (LDS) sta razpravo poskušala pomiriti in opozorila, da gre le za predlog proračuna ter predlagala, da bi z obema dokumentoma načeloma soglašali, dokončno pa bi ju izoblikovali na podlagi predlogov in pripomb v javni razpravi. S tem je soglašal tudi Stanislav Toplak, ob pomirjujočih besedah pa ponovno predlagal, da dajo v javno razpravo tudi pripombe in predloge svetniških skupin. In pri glasovanju se je pokazalo, da je pomagalo, saj so s tem vsi strinjali. Predlog občinskega proračuna, ki po besedah ra-čunovodkinje Helene Težak predvideva v letu 2007 okoli 655 milijonov, v letu 2008 pa okoli 761 milijonov tolarjev prihodkov, sta tako v javni razpravi skupaj s predlogi in pripombami svetniških skupin, predvidoma do druge polovice januarja prihodnje leto. Komu denar, društvom ali zvezi - to je vprašanje? Temperatura razprave je začela strmo naraščati, ko so se lotili predloga Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju občine Markovci. Župan Franc Kekec je opozoril, da je sprejetje tega odloka nuja, saj so negativno mnenje računskega sodišča prejeli tudi zaradi tega, ker do sedaj tega dokumenta niso imeli. Tudi predsednik statu-tarno-pravne komisije Franc Rožanc (N.Si) je ob pojasnilu, da so predlog tega odloka dopolnili s pripombami in predlogi revizijske komisije - ta je med drugim menila, da mora občina sredstva za požarno varnost nakazovati posameznim gasilskim društvom ne pa krovni gasilski zvezi, društva pa naj gasilsko zvezo plačujejo po dejansko opravljenem delu - svetnikom predlagal, da predlog v predložni obliki sprejmejo. Svetnik Janez Liponik (N.Si) je najprej opozoril, da gasilstvo in zakonodajo s tega področja dobro pozna (saj je vendar eden vodilnih v regijski gasilski zvezi) in, da dobro ve, kakšne načrte je potrebno imeti v občini, ob tem pa zatrdil, da se gasil- Svetnik Janez Liponik (levo) je vztrajno zagovarjal svoje stališče, mnenja, mirili pa so ga tudi strankarski kolegi. Foto.M. Ozmec čeprav je bila večina drugačnega stvo v vsej regiji ne financira v skladu z zakonom oziroma da je do sedaj financiranje gasilstva potekalo nelegalno. Po njegovem mnenju bi bilo nevzdržno, če bi občina sredstva za gasilsko dejavnost pošiljala direktno posameznim društvom, saj bi bilo potem onemogočeno ažurno poslovanje gasilske zveze, zato se je odločno zavzel, da bi občina še naprej nakazovala denar gasilski zvezi, ta pa posameznim društvom po dejanskih stroških, kar se opredeli s pogodbo. Župan Kekec je ponovno opozoril, da je računsko sodišče izdalo negativno mnenje o poslovanju prav zaradi neprave poti financiranja, saj so tudi lani okoli 14 milijonov sredstev za gasilstvo nakazali gasilski zvezi, ta pa dalje društvom, vendar je računsko sodišče ugotovilo, da z zvezo niso imeli nobene pogodbe za okoli 3,5 milijonov, torej je možno sklepati, da naj bi ta znesek nekje zmanjkal; zato je računsko sodišče mnenja, da mora biti pot financiranja obratna, da občina nakazuje denar svojim gasilskim društvom, ta pa so dolžna plačevati zvezi le dejanske stroške zanje. Janez Liponik se s tem ni strinjal in je poudaril, da je stališče gasilske organizacije, da ostane način financiranja takšen kot je bil do sedaj, torej, da se denar za gasilstvo nakazuje najprej zvezi, ona pa nakazuje posameznim društvom po dejanskih stroških. Nestrinjanje z Liponikovim predlogom je jasno izrazil tudi njegov strankarski kolega Slavko Rožmarin, ki je menil, da bi bilo do vseh bolj pošteno, če bi denar najprej nakazovali gasilcem oziroma društvom, ta pa naj plačujejo zvezi zares le tisto, kar je treba, tako bi se pokazala tudi skrb za dobrega gospodarja nad denarjem, ki je namenjeno gasilstvu. Tudi Milanu Gabrovcu se je zdelo nesmiselno, da bi občina morala plačevati zve- Foto. M: Ozmec: Stanislav Toplak (v sredini) je tokrat deloval zelo pomirjujoče: "Ivan, ustavi se!" zi, ne pa društvom, ki skrbijo za požarno varnost, takega mnenja pa je bil tudi svetnik Franc Obran (SLS). Janez Liponik je jezno ski-maval in posmehujoče ter s povišanim tonom dejal: "Prosim vas, kako pa bi bilo, če bi na srečanju gasilskih veteranov šteli, koliko klobas je pojedel kdo iz kakega društva. Če bi gasilci iz nekega društva pojedli 75 klobas, bi potem občini poslali račun zanje, ja kam pa bi prišli?" Takšen cinizem je očitno razburil Franca Obrana, ki je Liponika opozoril, da zakon o gasilstvu velja za vse gasilce enako, na kar je opozorilo tudi računsko sodišče in ga ob tem vprašal: "Zakaj vendar zagovarjaš ta gasilski lo-bij, kakšne koristi imaš ti od tega, ne vleči me za jezik, da ne bom pred novinarji povedal, za kaj gre?" Žal odgovora ni dobil, vročo razpravo pa je poskušal pomiriti Stanislav Toplak, ki je dal vsakemu nekaj prav in predlagal, da naj se o načinu financiranja raje odločijo gasilci v posameznih društvih. Župan Kekec je takoj pojasnil, da je o tem že imel sestanek s poveljniki vseh gasilskih društev, kjer se jih je večina odločila, da občina nakazuje denar najprej društvom, nikakor pa niso bili proti gasilski zvezi kot krovni organizaciji. Slavko Rožmarin je dodal, da bi gasilska zveza morala najti kompromis z društvi in se ponovno zavzel za županov predlog, saj bi tako imela občina večji nadzor nad denarjem. Župan je predlagal, da bi ponovno sklical poveljnike gasilskih društev, ki naj bi se izjasnili, kako bo s financiranjem, s čimer se sicer Toplak ni stri- njal. Gabrovec pa je menil, da bi bilo vendarle prav, da bi do naslednje seje prejeli strokovno mnenje o tem. Li-ponik je ponovno zagovarjal svoje stališče in pojasnil, daje bil "na Ptuju pri Čelanu, v Za-vrču pri Vuku in na Hajdini pri Simoniču", pa ni nikjer naletel na odpor do ustaljenega načina financiranja, kot to počno v Markovcih, zato je predlagal, da prenehajo s - po njegovem - prazno razpravo ter se na občini čimprej sestane gasilsko poveljstvo in pove svoje mnenje. Ker je bil pri tem očitno preveč glasen, ga je pomiril celo strankarski kolega Toplak: "Ivan, ustavi se!" Potem se je razprava vendarle počasi umirila in po krajšem prepričevanju so sklenili, da bodo zadnjo besedo o načinu financiranja rekli gasilci sami, na sestanku z gasilskim poveljstvom občine Markovci. Zavrnili povečanje nadomestila za stavbno zemljišče V nadaljevanju so soglašali z dopolnitvami odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, s katerim prevzemajo jamstvo nad poslovanjem zavoda v sorazmerju z vloženimi sredstvi. Malce je kazalo, da se bo vroča razprava spet ponovila, a so z 9 glasovi vendarle sprejeli tudi predlog Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za izbor projektov in prejemnikov za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov proračunskih sredstev. Med drugim smo namreč slišali, da je računsko sodišče pogrešalo tudi ta pravilnik. Kot županovo obvestilo so sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju občine v obdobju januar-marec 2007, soglašali so tudi s predlagano prodajo inventarja na kmetiji v Zabovcih 36, ki jo je podedovala občina, zavrnili pa so predlog za povišanje vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj so menili, da ne bi bilo primerno občanov še bolj obremenjevati. Še bolj kot to, je dobro dela zaključna beseda župana Franca Kekca, ki se je članom občinskega sveta in uprave zahvalil za opravljeno delo v letošnjem letu in jim tudi v novem letu 2007 zaželel veliko osebne sreče in lepih trenutkov, predvsem pa več strpnosti! Ptuj • V Komunalnem podjetju začeli s projektom kogeneracije Zagnali generator za sočasno proiz- vodnjo toplotne in električne energije V Komunalnem podjetju Ptuj so predstavili pričetek sočasne proizvodnje toplotne in električne energije ali tako imenovane kogeneracije, s katero so pričeli na generatorju v prostorih obstoječe kotlovnice na Volkmerjevi cesti. Poleg velikih prihrankov primarne energije gre tudi za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe. Kot je na predstavitvi omenjene tehnološke novosti v ponedeljek, 18. decembra, poudaril direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, gre za ekološko naravnano novost, saj so pričeli s sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije, torej za soproizvodnjo ali kogenera-cijo; enostavneje povedano, gre za proces sočasnega pretvarjanja energije goriva v toploto in električno energijo. Pri tem uporabljajo električni generator, ki ga poganja mehanska energija vrtečih delov motorjev oziroma turbin. Pri pretvorbi notranje energije goriv se namreč sprošča velika količina toplote, ki jo pri tem načinu koristno uporabijo za ogrevanje ter istočasno za proizvodnjo električne energije. Sočasna izraba goriva za proizvodnjo toplotne in električne energije omogoča predvsem velike prihranke primarne energije in zmanjšanje stroškov energetske oskrbe, ne da bi pri tem bilo treba spreminjati proizvodni proces. Komunalno podjetje Ptuj ima v upravljanju sistem daljinskega ogrevanja na območju MO Ptuj, ki je namenjen proizvodnji in distribuciji toplotne energije za potrebe daljinskega ogrevanja 1900 stanovanj in 12 večjih poslovnih objektov. Poleg tega pa skrbijo za ogrevanje sanitarne vroče vode pri večjih porabnikih, kot so Bolnišnica, Zdravstveni dom, Dom upokojencev, Dijaški dom, Vrtec in podobno. Celotni sistem tvorita dve dislocirani, a funkcionalno povezani plinski kotlovnici in sicer kotlovnico EO1, v neposredni Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec O sodobni in energijsko varčni tehnološki rešitvi je govoril Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj. bližini Šolskega centra Ptuj - v Rabelčji vasi -zahod in kotlovnico EO 1 na Rimski ploščadi, v neposredni bližini Bolnišnice, poleg tega pa sistem tvori tudi toplovodno omrežje s toplotnimi podpo- Foto: M. Ozmec Ptuj • Odprli prvo trgovino z naravnimi izdelki Na Potrčevi cesti 2 je Mojca Lešnik uredila trgovino Agharti. V njej so na voljo bio-izdelki iz preverjene ekološke predelave brez rafiniranih sestavin (bela moka, bel sladkor, bela sol) in brez umetnih dodatkov, izdelki iz gensko nespremenjene soje, ekološko pridelane moke, zeliščne paštete, čemaži, prehrambeni dodatki, musliji, žitno-sadne rezine, hladno stiskana nerafinirana olja, dodatki za pripravo peciva in kuhanje, ekološko pridelani sokovi, naravna kozmetika in čista, naravna eterična olja. Vsi, ki se želijo prehranjevati po zakonih narave in živeti zdravo, bodo v prvi ptujski trgovini z naravnimi izdelki našli še veliko več. Njena ambicija ni samo kakovostna ponudba zdravil živil, temveč želi kupce ozaveščati, da bi lahko z naravnimi izdelki lažje skrbeli za svoje zdravje in vitalnost. MG Direktor hčerinske družbe TOP energija Franc Jerenko je predstavil delovanje sistema kogeneracije. stajami. V kurilni sezoni oziroma v zimskem obdobju v ta namen obratuje kotlovnica EO 1, ki oskrbuje tudi sistem ogrevanja sanitarne potrošne vode preko prenosnikov toplote v kotlovnici EO 2, medtem ko kotlovnica EO 2 služi kot vršilna kotlovnica. V poletni sezoni pa vso toplotno energijo, ki je potrebna za ogrevanje sanitarne potrošne vode pri večjih porabnikih, kot so Bolnišnica, Dom upokojencev in Vrtec, proizvajajo le v kotlovnici EO 2. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je na predstavitvi med drugim pojasnil, da so v iskanju najugodnejših tehnoloških rešitev kot koncept razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije opredeljeni lokalni energetski koncepti. Ti, poleg načinov bodoče oskrbe in rabe energije, vključujejo tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo, uporabo obnovljivih virov energije in odpadkov. Za MO Ptuj je energetsko zasnovo izdelal ECO Consulting iz Ljub- Po predstavitvi so generator za sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije tudi predstavili. ljane v letošnjem letu, pri če- Za bolj zdravo življenje Po prvem prazniku ekoloških kmetij, ki je potekal 18. novembra na Novem trgu na Ptuju, je 15. decembra Ptuj dobil tudi svojo prvo trgovino z naravnimi izdelki. Foto: Črtomir Goznik mer je izgradnja kogeneracije v Komunalnem podjetju Ptuj že vključena v to energetsko zasnovo. Projekt soproiz-vodnje toplotne in električne energije sledi temeljnim usmeritvam republike Slovenije, ki izhajajo iz sprejetega nacionalnega energetskega programa; ta pa govori tudi o zagotavljanju neodvisnosti z investicijami v nove proizvodne kapacitete z visokimi izkoristki in okoljsko sprejemljivimi tehnološkimi rešitvami. V Komunalnem podjetju Ptuj so se odločili za postavitev sistema soproizvodnje toplotne in električne energije z vgradnjo ene kongregacij-ske enote s plinskim motorjem, na osnovi dolgoročne strategije razvoja družbe in izvajanja energetske dejavnosti, ocene izvedljivosti vgradnje, s tehno-ekonomskimi kazalniki upravičenosti gradnje, študije izvedljivosti, na podlagi investicijskega programa vgradnje v obstoječi sistem daljinskega ogrevanja v MO Ptuj ter na podlagi skrbno izdelane idejne zasnove. Po besedah Franca Jeren-ka, direktorja TOP energije, sicer nove hčerinske firme Komunalnega podjetja Ptuj, bodo kogeneracijo za sedaj izvajali le v zimskem času, ko izvajajo daljinsko ogrevanje, obstajajo pa možnosti, da bi to počeli tudi skozi vse leto. Rezultati študije izvedljivosti so pokazali ekonomsko upravičenost izgradnje so-proizvodnje električne moči 2428 kW in toplotne moči 2265 kW in sicer v prostorih kotlovnice Rabelčja vas - zahod na Volkmerjevi cesti 20. S pridobivanjem vseh potrebnih soglasij so pričeli že spomladi leta 2005, julija istega leta sta bila izdelana projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za razpis, nato so do novembra lani pridobili še vse potrebne licence od Javne agencije RS za energijo in energetsko dovoljenje, z gradbenimi deli pri izgradnji prizidka pa so pričeli aprila letos. Glavnina, postrojenja ko-generaciji oziroma motorja z elektro generatorjem, je nameščena v prostoru ob kotlovnici, kjer je bila prej mehanična delavnica. V celoti je izvedena zvočna izolacija in požarno-odporna obloga, vsa posluževalna oprema pa je nameščena v prizidku. Vsa pridobljena toplota iz kongre-gacijskega postrojenja, hlajenje motorja, dimnih plinov in mešanice goriva se preko toplotnih usmerjevalcev in vro-čevoda vodi v obstoječe vro-čevodne kotle, kjer se voda dogreva in pošilja v sistem daljinskega ogrevanja MO Ptuj. V strani objekta je zgrajena nova transformatorska postaja srednje napetostnega postroja s transformatorjem 10/20 kV prek katerega se plasira vsa proizvedena električna energija iz kongregacije v omrežje. Hčerinsko družbo TOP energija, d. o. o., so v Komunalnem podjetju Ptuj ustanovili julija letos, skupaj s strateškim partnerjem Naša energija, d. o. o., v lastniškem razmerju 60 %:40 % kot obliko javno-zasebnega partnerstva. Gre za skupno podjetje dveh partnerjev, ki v skladu z novo energetsko zakonodajo, skupaj s povezanimi lastniki, predstavljajo celovito energijsko podjetje. Cilj vsega tega pa je nadaljevanje projekta soproizvodnje toplotne in električne energije s tako imenovano trigeneracijo oziroma sočasno kombinirano proizvodnjo toplotne, električne in hladilne energije. Ugotovili so namreč, da lahko učinkovitost sočasne proizvodnje toplotne in električne energije izboljšajo z dodatno vključitvijo absorbcijskih hladilnikov. Take trigeneracijske sisteme pa največ projektirajo v objekte, kjer potrebujejo toplotno in hladilno energijo, to so predvsem trgovski centri, hoteli, bolnišnice in razne poslovne zgradbe. To pa so objekti, kjer je pretežni del instalacije za hlajenje že zgrajen. M. Ozmec Ptuj • Dobrodelna akcija več kot uspešna Končana akcija Mladi mlajšim Dobrodelna akcija Mladi mlajšim, ki so jo izpeljali v Mladi liberalni demokraciji mestnem odboru Ptuj, se je po petih dneh zbiranja starih in novih igrač končala več kot uspešno. Odziv ljudi je bil neverjeten, skupaj so zbrali preko 1500 kosov igrač, s katerimi bodo praznike polepšali socialno šibkim otrokom. Akcija je potekala od ponedeljka do petka, 15.-22. decembra, ko so zbrane igrače uradno predali direktorju Centra za socialno delo Ptuj mag. Miranu Kerinu. Darilne škatle, v katere so se odlagale igrače, so postavili v nakupovalnih centrih in osnovnih šolah na Ptuju, in sicer v Qlandiji na Ptuju, hipermarketu Mercator na Ormoški, supermarketu Mer-cator na Dornavski, Blagovnici Ptuj, Gimnaziji Ptuj, OŠ Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika na Ptuju in na Osnovni šoli Kidričevo. »S to akcijo smo želeli zbuditi občutek solidarnost med mladimi, saj smo prepričani, da je to vrlina, na kateri je potrebno graditi že v mladosti in nato skozi celo življenje,« je povedal Gregor Šmigoc, predsednik MLD Ptuj. Kot je povedal Šmigoc, so nad odzivom ljudi bili zelo presenečeni. Akcija, ki so jo izvedli letos tretjič zapored, je bila nedvomno najbolj uspešna doslej. Največ se je zbralo plišastih igrač, organizatorje pa je presenetilo dejstvo, da je bilo zelo veliko novih igrač, česar doslej niso bili vajeni. Po besedah Šmi-goca bodo s to in podobnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje. Tudi prihodnje leto bo zasnovana tako kot letos, saj se je pokazalo, da je tak način zbiranja igrač, kjer jih odložijo v škatle, zelo blizu. Precejšen delež zbranih Foto:Dženana Bećirović MLD je Miranu Kerinu v petek predal igrače, ki so jih zbrali. Ormož • Koncert treh zborov Božični koncert v cerkvi sv. Jakoba V ormoški cerkvi sv. Jakoba je bil konec decembra Božični koncert. Na njem so združili pevske moči kar trije zbori, ki jih vse vodi Klavdija Zorjan Škorjanec. Kot je zborovodja povedala sama, so njene sanje delati z otroci, jih popeljati v svet glasbe na zabaven način. Svoje sanje uresničuje tudi tako, da je pred leti ustanovila glasbeni studio Klavdija, v okviru katerega uspešno potekajo glasbene urice za najmlajše, pouk instrumen- tov in baleta, šele pred nekaj meseci pa je pričel delovati tudi otroški pevski zbor Wil-lems. Ime nosi po metodi, ki jo zborovodja uporablja pri igrač je prispevala tudi žena ptujskega župana Andreja Čelan, ki se je osebno angažirala in poiskala donatorja, ki je igrače daroval. Podjetje Deniss toys je tako že drugo leto zapored na pobudo Čelanove podaril ogromno igrač. »Mislim, da je bila akcija izpeljana ob pravem času. Nekateri otroci imajo zelo veliko, medtem ko drugi nimajo osnovnih igrač. Zelo sem zadovoljna, da bomo te otroke lahko razveselili in jim podarili zbrane igrače ravno za praznike. Tudi prihodnje leto bova z možem poskušala prispevati svoj košček k tej akciji,« je dejala Čelanova. Na petkovi predaji igrač se je vsem, ki so pomagali izpeljati akcijo, zahvalil direktor CSD mag. Miran Kerin. Kot je dejal, bodo igrače namenili rejencem, ki jih imajo okrog 80 in otrokom iz socialno šibkih družin. »Naše socialne delavke te otroke poznajo. Za nekatere so že izbrale igrače, saj vedo, kaj si kateri otrok želi. Vesel sem, da smo zbrali toliko igrač, po tem se vidi, da socialna čut do sočloveka še ni zamrla med ljudmi in da tisti, ki imajo dajo tudi drugim, ki to potrebujejo,« je zaključil Kerin. Dženana Bećirović poučevanju glasbe. Ker zbor-ček deluje šele kratek čas, so se predstavili s tremi zimskimi otroškimi pesmicami. V pričetku letošnjega šolskega leta je Klavdija Zorjan Škor-janec prevzela tudi vodenje pevskega zbora OŠ Stanka Vraza. Glasba je pomemben del dela z otroci s posebnimi potrebami, zato pri ustvarjanju v razredu sodeluje s kolegico Tanjo Prosnik. Nastop v polni praznični cerkvi pa je bil za pevce in gledalce gotovo nepozaben dogodek. Pevski zbor Gimnazije Ormož je po dveh letih dela z isto zborovodjo lahko že pokazal, kaj so se dekleta naučila. Predstavile so venček domačih in tujih božičnih napevov. Zborovsko petje je bilo umeščeno v posebno privlačen glasbeni okvir v spremljavi violinistke Andreje Klinc in korepetitorja Toma Hajška. Predstavil se je tudi gimnazijski kvartet flavtistk, ki je tokrat nastopil s pomočjo Ane Nuše Jurči-nec. Čarobno pa je s kora po cerkvi zazvenel godalni kvintet glasbenega studia Klav-dija, pod vodstvom Andreje Klinc. Program je povezovala Lea Majcen. Koncert je bil zelo dobro obiskan, saj so organizatorji morali namestiti celo dodatne stole, da so se lahko vsi, ki so želeli prisluhnili božičnim napevom, ki so pričarali čarobno praznično vzdušje, udeležili. Viki Klemenčič Ivanuša Od tod in tam Gorišnica, Cirkulane • Dedek Mraz na obisku V občini Gorišnica in Cirkulane je letošnji dedek Mraz kar malo pohitel, saj sije za dan obdarovanja izbral že predbožično soboto. V gorišniški kulturni dvorani ga je pričakalo veliko otrok, večinoma v varnem objemu svojih staršev, tisti malo večji pa so si izborili svoj sedež. Da bi bilo čakanje na belobradega moža malo lažje, so se otroci zabavali s kratko lutkovno igrico o zvitorepi lisici, v kateri so tudi sami aktivno sodelovali. Potem je končno nastopil veliki trenutek, ko je cingljanje zvončkov napovedalo Mrazov prihod in še preden je dedek Mraz povedal vse, kar je mislil, so se najmlajši zapodili do njega in komaj pričakali, da je segel z roko v velik koš daril ter jih začel deliti. Seveda pa dedek Mraz ni izpustil niti cirkulanskih nadebudnežev; te je obiskal že zgodaj popoldne, takoj po dvanajsti uri. SM Cirkulane • Koncert v cerkvi sv. Barbare Na predbožični sobotni večer je bilo v cerkvi sv. Barbare v Cirkulanah nadvse slovesno in dokaj velik osrednji cerkveni prostor premajhen za vse, ki so prišli poslušat ubrano petje v okviru predbožičnega koncerta. Številnim zbranim so se namreč s serijo pesmi najprej predstavili znani Mladi veseljaki, nato pa še Slovenski oktet. Ljubitelji tovrstne glasbe so bili več kot zadovoljni, saj so se tako eni kot drugi nastopajoči izkazali z izvrstno izvedbo izbranega repertoarja. SM Gorišnica • Osti jarej v cerkvi sv. Marjete Sobotni večer so si za svoj predbožični nastop izbrali tudi mladi pevci iz Vidma, ki sestavljajo mešani mladinski pevski zbor Osti jarej. Zapeli so v cerkvi sv. Marjete v centru Gorišnice in ne glede na ne ravno veliko število poslušalcev ter mrzlo ozračje v cerkvi odlično odpeli vse pesmi v okviru načrtovanega koncerta. Vstopnine ni bilo, koncert pa je organiziral Klub študentov Gorišnica. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Knjiga vinsko-pivskih aforizmov in karikatur Iskriv nagovor malih in velikih vinoljubov V nakladi tisoč izvodov je Tovarna tradicij založila v zbirki Umetnost Slovenije knjigo vinsko-pivskih aforizmov in karikatur pod naslovom V vinu je resnica, resnost pa ne. Javnosti so jo predstavili v Vinskem hramu Ptujske kleti 21. decembra. Avtor aforizmov je Milan Fridauer Fredi, avtorica karikatur Aljana Primožič, urednik knjige je doc. dr. Aleš Gačnik, urednica zbirke Stanka Gačnik, oblikoval jo je S. Kolibri. Aljana Primožič je karikature v začetku risala bolj za hobi, konec osemdesetih let pa je prerasel v poklic. Skorajda ni slovenskega časopisa, ki ne bi objavil njene karikatu- re. Med letom 1991 in 1993 je bila hišna karikaturistka časnika Slovenec, že trinajst let pa je njena karikatura zaščitni znak Slovenskih novic, kjer je od leta 1998 tudi stal- no zaposlena. Poleg karikak-tur za časopise, Aljana riše tudi karikature - ilustracije za številne brošure, pratike in knjige. Leta 2002 je izšel tudi izbor njenih karikatur v knji- Foto: Črtomir Goznik Knjigo o vinsko pivskih aforizmih in karikaturah, V vinu je resnica, resnost pa ne, so v Vinskem hramu Ptujske kleti 21. decembra predstavili: Stanka Gačnik, Milan Fridauer Fredi, Aljana Primožič in doc. dr. Aleš Gačnik. gi Heksenšusi. Svoje delo je doslej predstavila na več kot 30 samostojnih razstavah po Sloveniji in tudi tujini, udeležuje se tudi mednarodnih ka-rikaturističnih natečajev. Milan Fridauer Fredi je prve satirične prispevke objavil leta 1988 v Pavlihi, prve aforizme pa v Večerovem Totem listu leta 1989. Kmalu zatem se je povsem zapisal »romanom v enem stavku«. Doslej je kljub »lenobi« objavil že več kot 12 tisoč bolj ali manj priostrenih misli v številnih slovenskih medijih, njegovi aforizmi so zašli tudi na internet. Njegovi romani v enem stavku so doslej izšli že v petih knjigah, V vinu je resnica, resnost pa ne, je njegova šesta knjiga. Za svoje aforizme je leta 1998 na drugem trienalu satire in humorja v Šmarju pri Jelšah prejel prvo nagrado - zlati aritas. Marca letos pa je bil v makedonski Strumici nagrajen s tretjo nagrado v okviru mednarodnega aforističnega natečaja. Lani pa so bili njegovi aforizmi uvrščeni v knjigo Slo- Ptuj • Projekt Živa slovenščina Letošnji projektni teden, ki je peti zapored, je pripravil aktiv slavistk, pod vodstvom Marije Holc. Z izvajanjem projekta so pričeli v ponedeljek, prva je o Narečjih s posebno osvetlitvijo panonske narečne skupine predavala Zinka Zorko. Isti dan je sledilo še predavanje Martina Prašničkega z naslovom Kako se pišeš? Prvi dan projektnega tedna so na Gimnaziji zaključil z glasbo in sicer s koncertom Tadeja Vesenjaka. O govoru kot signalu so se z dr. Zdrav-kom Kačičem pogovarjali v torek, O človeškem govoru pa jih je poučila profesorica in novinarka dr. Vesna Vuk Godina, zaključili pa so s predstavo uporabnikov VDC Sonček Ptuj. O ljudskih glas- venski smeh v okviru Zbirke Triglav, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev. Aljana Primožič na predstavitvi knjige ni govorila, bolj so govorile njene karikature, ki jih je ob tej priložnosti podarila. Tudi Milan Fridauer Fredi ni »izskočil« iz konteksta, vsem tistim, ki knjige še niso videli, je prebral nekaj aforizmov. Z izčrpnejšo besedo pa se je oglasil urednik knjige doc. dr. Aleš Gačnik. Povedal je, da mojster iskrivih misli Milan Fridauer Fredi in mojstrica edinstvenega ka- rikaturnega rokopisa Aljana Primožič na hudumušen in iskriv način nagovarjata male in velike vinoljube z vinsko-pivskimi aforizmi in karikaturami, v katerih se zrcalijo male in velike življenjske resnice ter modrosti. Izdajo knjige o vinsko pivskih aforizmih in karikaturah je pospremila pesem Mladih veseljakov iz Cirkulan pod umetniškim vodstvom Franca Lačna in poskušnja odličnih ptujskih vin pod vodstvom enologa Bojana Kobala. MG Na Gimnaziji je bilo pestro Minuli teden so od ponedeljka do petka na ptujski Gimnaziji izvajali projektni teden, ki so ga poimenovali Živa slovenščina. Zamišljen je bil kot nadgradnja rednega izobraževalnega procesa. Profesorji in dijaki so bili dejavni v številnih medpredmetnih in ustvarjalnih delavnicah, gostili pa so tudi kopico uveljavljenih predavateljev, družili so se z otroki iz vrtca Narcisa, z učenci OŠ Mladika, s člani ptujskega društva Zreli vedež ter z uporabniki VDC Sonček Ptuj. Dijaki so pripravili tudi božično-novoletno razstavo dobrot. Foto: Dženana Bećirović bilih so se v sredo pogovarjali z dr. Darjo Koter, Dušica Kunaver pa je pripravila predavanje z naslovom Naša dediščina - naše bogastvo. Brez glasbe pa tudi v sredo ni šlo, popoldan so namreč pripravili pevsko tekmovanje, dan pa so zaključili s tekmovanjem v debatiranju. Predzadnji dan so začeli s predavanjem o Ivanu Potrču, ki ga je pripravila Viktorija Dabič, Samo M. Strelec pa si je izbral naslov Pokaži mi jezik, pa ti povem, koga ljubiš! Četrtek so na Gimnaziji zaključili z literarnim večerom, zadnji dan projektnega tedna pa z zaključno prireditvijo, ki je potekala od 9. do 13. ure, na njej pa so se dijakom pridružili tudi učenci Osnovne šole Olge Meglič in otroci iz vrtca Narcisa. Kot je dejala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih so s potekom projektnega tedna zelo zadovoljni. »Že zaključna prireditev je pokazala, da so tudi dijaki zadovoljni s takšnim načinom dela,« je še dodala Centrihova. Dženana Bećirović Tednikova knjigarnica Čas je za zimske radosti Zadnjo knji-garnico v letu 2007 namenjam novosti založbe Uradni list RS, saj se nova strokovna publikacija krepko tiče mnogih Slovencev. Kot je poudaril avtor Tomaž Marušič, nekdanji odvetnik in pravosodni minister, zganja zimske športne radosti kar 500.000 Slovencev, a samo preteklo leto je bilo na slovenskih smučiščih 1600 nesreč, nekatere s hudimi posledicami in dolgotrajnimi sodnimi spori, oziroma odškodninskimi zahtevki. Slovensko smučarsko pravo in varnost na smučiščih je prva tovrstna publikacija, ki je namenjena profesionalni in laični javnosti. Urejena je nazorno in pregledno, odlične, vabljive ilustracije je prispeval mojster Miki Muster, kar daje izdaji posebno tehtnost in očarljivost. Le poredkoma se namreč zgodi, da kakšno čtivo s pravno zakonodajne prakse izide v obliki, ki lahko zadovolji široki krog uporabnikov. Knjiga zajema zgodovinski pregled smučarskega prava, vsebuje zakon o varnosti na javnih smučiščih, zakonsko ureditev varnosti na žičnih napravah za prevoz oseb v Sloveniji. Priloge vsebujejo: odlok o redu na smučiščih, zakon o varnosti na smučiščih, pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitnih sredstvih, pravilnik o vrsti in obliki opozorilnih in obvestilnih znakov... Pravzaprav bi vsak »zimski rekreativec« moral poznati, kakor udeleženec v prometu, pravila, predpise, znake in oznake ... Kajti smučar (in drugi uživalec zimskih radosti) ni odgovoren le za svoje napačno ravnanje, ampak tudi za posledice pomanjkljive opreme. Smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi. Svojo hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču. Ali ste vedeli, da je smučar do l2. leta dolžan nositi smučarko čelado? Takšnih 'ali ste vedeli' je veliko! Knjiga razjasnjuje tudi terminologi-jo.Tako je npr. smučanje drsenje po snegu s pomočjo smuči in smučem podobnih športnih rekvizitov z različnimi smučarskimi tehnikami. Smučar je tudi de-skar, telemark smučar, »fun carver«, tekač na smučeh in drugi. Iz navedene publikacije se lahko splošna javnost seznani s kodeksom učiteljev in trenerjev smučanja, z zapisnikom nesreče na smučišču, z natančnimi navodili in pogoji za nadzornika smučišča ... Založniku bi veljalo prišepniti, da bi »knjižno smučarsko pravo« potrebovali še otroci in mladina v posebni, prilagojeni izdaji. Le veliko snega in užitka na njem ter zdravo in veselo leto 2007 želim. Liljana Klemenčič Ljubljana • Mladinska knjiga predstavila novosti Sopek knjig za praznično darilo Založba Mladinska knjiga je prejšnji torek predstavila zadnje letošnje knjižne novosti, predvsem za mlade in najmlajše bralce. V zbirki Najlepše pravljice je izšla Pepelka Jakoba in Wilhelma Grimma, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler. Od izida novembra je ilustrator-ka prejela nagrado Hinka Smrekarja za leto 2006 na slovenskem bienalu ilustracije in nagrado za najlepšo knjigo v kategoriji knjig za otroke in mladino na slovenskem knjižnem sejmu. Izredno dober sprejem je doživela tudi v Italiji na mednarodni razstavi otroških ilustracij, kjer predstavljajo najboljše sodobne ilustratorje iz vsega sveta in je najpomembnejša tovrstna razstava v Italiji. Nanjo se lahko uvrstijo ilustratorji le na priporočilo iz strokovnih krogov. Vsako leto žirija posebej izbere avtorje za razstavo. Na njej predstavijo 300 originalov. Ilustracije Pepelke so bile v Italiji tako s strani žirije kot publike na otvoritvi izredno lepo sprejete, saj navadno izberejo štiri ilustracije vsakega avtorja, letos pa je žirija Utrinek s tiskovne konference (od leve): urednik Andrej iic, ilustra-torka Pepeike Alenka Sottier in likovni urednik Pavle Učakar. Pred njimi so razstavljene zadnje letošnje novosti Mladinske knjige. še pred izidom knjige izbrala za razstavo kar 6 ilustracij Pepelke. V zbirki Deteljica je izšla knjiga Majde Koren Eva in kozel z dvajsetimi kratkimi ilustriranimi zgodbicami, ki bodo šle zlasti v slast začetni- Foto: MS Avtorica knjige Eva in kozel Majda Koren in ilustratorka Suzi Bricelj. Ptuj • Oblikovanje iz gline Starši v šoli Sodelovanje staršev in šole postaja vse pomembnejše, saj pripomore k dobremu delu in rezultatom. Zato so se v oddelku podaljšanega bivanja na OŠ Ljudski vrt odločili, da bodo staršem in otrokom popoldneve popestrili z ustvarjalnimi in športnimi delavnicami. Tako so v prednovoletnem škim bralcem. Pred časom je Mladinska knjiga izdala pesniško "kompilacijo" Komadi, s podnaslovom 111 pesmi za mlade in njim podobne. Ker je izbor s svojo sproščenostjo naletel na veliko zanimanje in odobravanje med bralci vseh starosti, je urednik Andrej Ilc pripravil še nadaljevanje - Druge komade, Še 111 pesmi za mlade in vse druge; od Adonisa pa vse do Zupana. Pesmi so izšle v zbirki Sončnica. Pa še zanimivost: o prvih Komadih je v Štajerskem tedniku pisala naša sodelavka, knjižničarka Liljana Klemen-čič. In veseli smo, da je njena ocena Komadov objavljena v Drugih komadih ... Za mlade, ki so že prerasli svet pravljic, pa se vendar še zmeraj radi prepustijo domišljiji, fantazijskemu svetu in avanturam, kakršne poznajo morda že iz Talkienovega Gospodarja prstanov, pa bodo knjige iz zbirke Srednji svet (no, v tej zbirki je izšel tudi Gospodar prstanov). V zbirki so tokrat izšli trije naslovi. Priljubljeno nemško pisateljico Cornelio Funke boste spoznali že z drugim delom njenega najobsežnejšega dela, fantazijske trilogije Srce iz črnila; njegov naslov je Kri iz črnila. Delo je polno novih in nepričakovanih obratov. Klasično delo fantazijske književnosti Saga o Zemlje-morju, ki jo je ameriška pisateljica Ursula K. Le Guin začela z romanom Čarovnik iz Zemljemorja, se nadaljuje z na tokratni tiskovni konferenci predstavljeno Atuansko grobnico. V zbirki Srednji svet pa pričenjajo novo serijo, Sago o Otorijih, avtorice Lian Hearn, zgodovinsko pripoved o rodbini Otori, ki se dogaja v izmišljeni deželi, podobni srednjeveški Japonski, sodi pa med najboljša dela sodobne fantastične književnosti za bralce vseh starosti. "Orientalski Harry Potter," so napisali v New York Timesu. Prva knjiga Sage o Otorijih ima naslov Meč v tišini. Ste morda ob branju teh vrstic pomislili, da so tu prazniki, katerih značilnost je tudi obdarovanje? In da je eno najlepših in najbolj trajnih daril prav knjiga? Zakaj ne bi letos dedek Mraz izbiral med naštetimi naslovi Mladinske knjige? Verjemite, veselje bo trajalo precej dlje kot ob kakem plastičnem avtomobilčku ^ EČ Top 10 Najbolj prodajane knjige v knjigarnah IVIladinske knjige december 2006: času organizirali likovno delavnico Oblikovanje iz gline, na katero so povabili tako starše kot tudi njihove otroke. Glino so izbrali zaradi lastnosti materiala, ki vzpodbuja motoriko, domišljijo in 1. Leksikon Sova, Cankarjova založba 2. Bistvo sveta, Janez Drnovšek, MKZ 3. The Curious Incident of the Dog in the Night-time, Mark Haddon, Random House 4. Zlate misli o življenju in zavedanju, Janez Drnovšek, MKZ 5. Misli o živijenju in zavedanju, Janez Drnovšek, MKZ 6. Ime mi je rdeča, Orhan Pamuk, MKZ 7. Angeli in demoni. Dan Brown, MKZ 8. Nova družinska pratika za navadno leto 2007, Mohoijeva založba Celovec 9. Dedu za petami, Aarto Paasilinna, MKZ 10. Pasja grofica, Bogdan Novak, MKZ © Mladinska knjiga TRGOVINA Knjigarna in papirnica IVIIadinslœ loijige. Novi trg 4. Ptuj. tel.: 02 749 2134 spretnost. Ob tem pa ta material zaradi vsestranskih možnosti oblikovanja, dodajanja in odvzemanja, omogoča, da izdelek nastane z medsebojnim sodelovanjem starša in otroka. Delavnice so bile zastavljene tako poučno kot tudi ustvarjalno. In tako so se udeleženci lotili oblikovanja čajne lučke, ki jim bo pričarala praznični čas. Nastali izdelki so bili zanimivi in izvirni, starši in otroci pa so delavnico zapustili zadovoljni in s prijetnimi občutki, ki jih je prineslo skupno druženje. Tajka Šnuderl Svet je majhen "Dobri" in "liudobni" V Štajerskem tedniku smo pred meseci analizirali pomembnost besed Benedikta XVI. v Regensburgu. Danes znova ugotavljamo, da čeprav je težko biti bolj papeški od papeža, to Benediktu XVI. uspe. Minilo je že nekaj časa od njegovega uradnega obiska v Turčiji, vseeno pa je sklepanje, da je svet pridobil naslednika G. W. Busha, popolnoma upravičeno. Sveti Oče je letošnjo peto obletnico 11. septembra preživel v tišini svojega rojstnega kraja. Vse moči in besede je varčeval za naslednji dan. Pisali smo že, kaj vse je želel povedati v Regensburgu, ko je svet razburil z visoko filozofskim govorom, vendar po njegovem uspešnem sprejemu v Carigradu velja poudariti diplomatsko spretnost in moč vatikanskega voditelja. Papež ni bil zaželen, a ni popustil, šel je, prilagodil se je ozračju in še enkrat vsem pokazal moč razuma. Turčijo je zapustil triumfalno. Benedikt XVI je že zamenjal Busha na mestu kontro-verznega voditelja znotraj civilizacijskega spopada. Medtem ko ameriški predsednik še danes govori o islamu kot o »veri miru«, ga je papež kar preskočil in pojasnil, da terorizem lahko izvira iz islama. Ko so se kolegi nekega raziskovalnega centra jeseni leta 2001 začeli ukvarjati z vprašanjem o možnih strategijah, s katerimi upravljati islamsko grožnjo, bi se veselili sodelovanja današnjega papeža. Skušali so odgovoriti na vprašanje morebitne spremembe kulturnega kodeksa in prišli do pozitivnega odgovora. A ne zato, ker že obstajajo »dobri« islamci, temveč zato, ker jih je možno ustvariti. Po geopolitičnih merilih izključitev milijarde in pol islamskih akterjev ne pride v poštev. Na analize, ki vnaprej determinirajo »hudobnost« določenih socialnih krogov, lahko pogosto naletimo znotraj antropoloških študij pod vplivom strukturalizma, za katerega, ko se enkrat določena struktura oblikuje, takšna ostane. In vera predstavlja prav eno od takšnih struktur, še bolj islamska. Temu se reče inercijska tendenca. Vendar je razum vedno odprt za nove izkušnje in spremembe. Spreminjanje kulturnega sistema je vedno odvisno od socioloških in političnih faktorjev - ne le od psiholoških. Močne, obvladujoče in oblikujoče ideje najdejo vedno pot do družbenih temeljev. Islamski kodeks je zaradi svoje zgodovine, družbene razdrobljenosti in vseh drugih socialnih razlogov, o katerih bi lahko napisali knjigo, zagotovo močno zaprt. V smislu italijanske antropologinje »hudoben«. A se nedvomno lahko spremeni. Sicer je mogoče islamski svet razdeliti na »dobre« oz. kompatibilne z Zahodom - in »hudobne«. Mogoče je skleniti zavezništvo s prvimi in jih podpirati v boju proti drugim. Odkrito povedano, brez velike diplomacije, s funda-mentalistično islamsko grožnjo se mora upravljati tako, da sprožimo oziroma izkoristimo že obstoječo civilno vojno znotraj islamskega sveta. Potrebujemo demokratična gibanja, pobude za sekularizacijo, simbolične politike. V zvezi z imigracijsko politiko bi morale države zagotovo poostriti nadzor na številom in kvaliteto migrantov. Dobrodošli so tisti s kompatibilno kulturo, npr. subsaha-riani, ki so odrasli pri misijonarjih, stari, dobri, balkanski islamci, državljani srednjemorskega sveta, ki so se učili po svetu itd... Čeprav se sliši lahko, misija ne bo enostavna. Moramo jih razdeliti. Moramo podpirati »dobre«, jih nagraditi. Le tako bomo dosegli cilj, da bodo sami postali kontrolno in asimilacijsko sredstvo za »hudobne«. Moramo pametno razdeliti njihovo skupnost. Kritika profesorice Magli temelji na dejstvu, da razmišlja le o obrambni strategiji, medtem ko se problem lahko reši le z napadalnim pristopom. Islam je do nas uporabil prav takšen nastop. Potrebno ga je razdeliti, mu postaviti pogoje, pridobiti razum in zahodno vplivati. Sami se morajo rešiti. Sami se morajo spopasti eden proti drugemu. »Dobri« morajo z našo pomočjo pridobiti toliko moči, da bodo premagali skrajneže, tudi znotraj njihovih kolonij ustanovljene po zahodnem svetu. Medtem ko mi Evropejci čakamo, kritiziramo in gojimo teren za terorizem, ZDA razmišlja na zgoraj opisani način. Za večino dobro mislečih politično nepravilno, moralno nesprejemljivo in sam sem prepričan, da bom s takšnim pisanjem sprožil val kritik, ker se takšne zadeve delajo le za zaprtimi vrati in se zagotovo o njih ne govori, vendar zdaj vsaj vem, da tudi Benedikt XVI. razmišlja enako. Papež Benedikt, zadnji realist in neocons, ki mu ni potrebno poročati svojim volivcem in čigar diplomacija se modro prilagaja oviram, jih preskoči in pušča za seboj le zmage. Dr. Laris Gaiser Foto: MS Ptuj • Spomini Alenke Pintarič na tri desetleja slovenske estrade Alenka ne poje vec, zato pa pise in razgalja tudi z besedo V hotelu Mitra na Ptuju je bil v torek, 19. decembra, izjemen večer, tudi zaradi gostje Alenke Pinterič, ki je bila v zlati dobi slovenske popevke ena najboljših slovenskih popevkaric. Vedno, ko je pela, je pela zares in brez popustov, poudarja. Danes ne poje več. Sicer pa se v slovenska srca ni zapisala samo kot pevka, temveč tudi kot igralka, slikarka, kantavtorica in v prvi vrsti kot izjemna osebnost. Zagotovo bo sedaj vžgala tudi kot pisateljica spominov. Nekateri, ki so se v knjigi že prepoznali, kar ni težko, ker »še vedno govori samo resnico« in je naturalistično odkrita, so ji že v nekaj dneh napovedali trinajst tožb. Kot je v predgovoru knjige zapisal Mojmir Sepe, ki ga Alenka v knjigi o svojih vzponih in padcih posebej izpostavlja, je pomembno sooblikovala slovensko in jugoslovansko glasbeno in estradno sceno, poustvarjalen vrh v igralskem in pevskem izrazu pa je dosegla z izjemnimi kreacijami karakternih vlog v musicalih na odrskih deskah. Opera SNG Maribor, kjer je pela v zboru in bila solistka, je kot prva v bivši Jugoslaviji uprizorila musical - Človek iz Manche, nastopila v vlogi Aldonse - Dulcineje. Pravi, da je to vlogo dolgo nosila v sebi. V opereti Kneginja čar-daša Emmericha Kalmana pa je z dovoljenjem skladateljeve vloge smela kot ženska, prvič v zgodovini tega dela, obleči moško obleko in odigrati karakterno vlogo princa Kere-keša, imenovanega Feribači. V moški vlogi je tako navdušila, da so jo po predstavi pred službenim vhodom čakale ženske. V poletju 2004 je še posebej garala. Nastajal je avtorski projekt »Čuj, zašpilaj mi blues«, premierno je bil uprizorjen 22. novembra, ki ga je posvetila 750-letnici mesta Maribor. Veliko se je podila in preganjala po svetu, da je morala imeti en svoj pristan, ker so v Mariboru živeli tudi starši, si ga ni ustvarila drugje. Maribor ji pomeni dvorišče, v njem se počuti doma. Je volk samotar. V prvih dneh svojega upo-kojenstva, upokojila se je konec novembra letos, nazadnje je delovno dobo nabirala kot članica Slovenskega narodnega gledališča - Opere in baleta v Mariboru, se je tudi Ptujčanom predstavila kot avtorica knjige o svetu skozi njene občine, ki ji je dala pomenljiv naslov: The Beatles, Tito in jaz. Beatlesi ne samo, da so spremenili njeno življenje, bili so revolucionarji v pravem pomenu besede, spremenili so svetovne za- konitosti. »Beatlesi so me prevzeli kot nihče razen Tita. Nič me ni tako globoko pre-sunilo, prestavilo, sleklo, kot so me Beatlesi.« Vzgojena je bila v duhu bratstva in prijateljstva, dolgo ga je širila odprtih rok in nog, je povedala. »Ksenofobizma nismo poznali. Strogo smo bili Titova mladina. Takrat sem se počutila svobodno, tako v Sloveniji kot Srbiji. To so bili neponovljivi časi, čeprav ni bilo vedno lepo. Živeli smo skromno, imeli smo zavarovanje, lahko smo menjavali službe, šolanje je bilo brezplačno, krediti so bili na 35 let. Čez mejo smo tudi hodili. Težje mi pada današnja svoboda.« Alenka je bila med izbranci, ki so Titu peli v domu mladine in ki jih je povabil v predsedniško palačo na zakusko. Za to priložnost se je »okrasila« z novo belo uniformo, kombinirano s temnomodrimi epoletami z zlato obrobo. Na zakuski je sedela poleg njega. V najčistejši slovenščini ji je takrat povedal, da vidi, da je v hrani zelo razgledana, samo, ko boš velika, boš morda debela. Ta dogodek s Titom je nepozaben, vidim ga kot belo svetlobo. »To vedno povem in zatem stojim,« je tudi na Ptuju posebej poudarila. O Titu piše tudi kot o svetovni barabi, ampak je imel stil. »Tito se je tudi, ko se je zadolževal, zadolževal z velikim stilom, ne pa tako kot zdaj, ko se tako kmetavzarsko zadolžujemo. Prišel je z jahto Galeb, z briljantnim prstanom, in se zadolžil.« Zgodba upanja in razočaranja Alenkina knjiga ima več kot 300 strani, izšla je v študentski založbi Litera, na predstavitvi jo je predstavljala Jana Skaza, ki je povedala, da doslej v založbi takšnih in podobnih knjig niso izdajali, a se je pokazalo, da je bila izdaja Alenkine knjige izredno modra poteza. Foto: Črtomir Goznik Na predstavitvi v hotelu Mitra (od leve proti desni): Dejan Levanič, Alenka Pinterič in Jana Skaza. Foto: Črtomir Goznik Alenka Pinterič: »Nič me ni tako globoko presunilo, prestavilo in sleklo kot so me Beatlesi.« Torkov večer v hotelu Mitra je nastal v sodelovanju z Mladim forumom SD Ptuj, pogovor z Alenko Pintarič pa je vodil Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma Slovenije. Alenkina avtobiografska knjiga je zgodba o upanju in razočaranjih, o 25 letih življenja športne pivke, do leta 1995 je bilo vse dodobra inpregnirano z alkoholom, zato je tudi opisala, da je njen spomin podoben rumtopfu. Zelo ponosna je na to, kot je zapisal Direkt, da je bila 25 let življenja športna pivka, ker dokler ni sama začela alkohola obvladovati, je bila pot dolga, polna padcev v njeno škodo. Pila ni kot dama, temveč ga je lokala, ko je alkohol začela obvladovati, se je telo uprlo, organizem ji je rekel, da je bilo dovolj. Zato, da napiše knjigo, je odločilo tudi to, ker je njeno življenje neprimerljivo z življenjem kogarkoli. Kot je sama povedala, je velikokrat izzivala usodo, za vse, kar se ji je zgodilo, je kriva sama. V knjigi je popisala estrado dvajsetih oziroma tridesetih let, v njem se bodo našli vsi, ki so v tem času nekaj pomenili. Dvakrat jo je zaneslo tudi v politiko, ob osamosvojitvi Slovenije je imela v Mariboru predstavo Kurc vas gleda, svinje generalske, pred nekaj leti pa se je na listi takratne največje stranke potegovala za državni zbor. Med slovenskim osamosvajanjem je pela z dušo in srcem, za kandidaturo pa se je odločila iz obupa, kmalu pa je spoznala, da so jo politiki izrabili za nabiranje glasov za nekoga drugega v stranki, v kateri pa nikoli ni bila, da se je lahko Rudi Moge, ki je bil na meji, vrnil v parlament, Tone Partljič pa je še vedno lahko pisal uspešnice. Bivši predsednik države Milan Kučan ji je »vstop« v politiko odsvetoval, da naj se rajši še enkrat poroči za en dan, ker bo naredila manj škode, kot da vstopi v katero- koli opcijo, ker v parlament tako in tako ne bo prišla. Če pa bi se zgodil čudež in bi na volitvah uspela, bi se morala obrniti za 180 stopinj. Ena od Alenkinih življenjskih epizod je tudi poroka z nekim brez-veznim gejem, s katerim se je poročila za en dan, potem ko se je klavrno končal eksperiment - zakonski jarem. Mož za en dan je bil privlačen, zabaven, morda bi celo ostala z njim, če ga ne bi našla v postelji z brkatim ljubimcem. Dejan Levanič se je ob koncu pogovora Alenki Pinterič zahvalil, pihnil ji je na dušo v imenu mnogih, ki se z nostalgijo spominjajo vsega njenega raznolikega ustvarjanja, ker ima v sebi še veliko energije, da naj, za božjo voljo še nekaj naredi. Tistim pa, ki so po uri pogovora postali še bolj zvedavi, je Litera ponudila nakup Alenkine knjige po promocijski ceni, kot praznično darilo pa so prejeli še Alenkin CD. MG Dobrodošli V deželi nakupov QLANDIA Ni konec in ne začetek, je le točka kroga, ki da nov zalet, je energija, ki združuje ljudi, je cas, ko svetle misli potolažijo skrbi. Naj bo prihajajoče leto polno energije in lepih misli. Srečno 2007. s § GffiMâ (ffn ■' -""II- ' YP5IL0N BAGS S MORE DA&Y CCilTtK. STEN ©TIME- zoornc Ljubljana • Ob tednu vseživljenjskega učenja Boj za evropska sredstva se je pričel! Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMERIUS) je v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport v ponedeljek, 11. decembra, v kongresnem centru Mons v Ljubljani organiziral konferenco evropskega programa Vseživljenjsko učenje (VŽU). Da je tema Slovencem pisana na kožo kaže dejstvo, da se je konference udeležilo okrog 550 ljudi, skoraj enkrat toliko pa so jih zaradi zapolnjenih kapacitet zavrnili. Taka udeležba izraža velik interes za pridobitev evropskih sredstev, ki so rezervirana za Slovenijo. Konference se je udeležil tudi Franc Vr-bančič, učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli Šolskega centra Ptuj, s katerim smo se pogovarjali o pomenu tovrstnih programov. Kako je nastal program VŽU? Čeprav je Evropski odbor za kulturo in izobraževanje podal predlog programa VŽU evropskemu svetu in parlamentu že sredi leta 2004, sta le ta sprejela sklep o uvedbi programa VŽU - šele 15. novembra letos. Od načrtovanih 15 milijard so programu namenili 6.97 milijard evrov, denar pa morajo porabiti v časovnem obdobju 2007 do 2013. Kaj je bilo vodilo pri oblikovanju programov? Programu VŽU za leta 2007-2013 je oblikovan na osnovi izkušenj in rezultatov iztekajoče se generacije programov kot so Socrates - izobraževanje, Leonardo da Vinci - poklicno in strokovno usposabljanje ipd. ter na osnovi rezultatov razprave, ki je bila odprta tako za javnost, kot za vse strokovnjake s področja izobraževanja in usposabljanja. Katera področja izobraževanja pa zajemajo programi? Gre za široko področje, ki je razdeljeno na štiri sektorje, ki se izvajajo vzporedno in sicer: Comenius - šolsko izobraževanje, Erasmus - višje in visokošolsko izobraževanje, Leonardo da Vinci - poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje ter Grundtvig - izobraževanje odraslih. V vseh sektorjih sta posebej poudarjeni mobilnost in učenje tujih jezikov. Kakšne novosti prinaša nova generacija programov? Glede na dosedanje aktivnosti VŽU je treba omeniti pomembni novosti kot je področje Comenius-Regi . Gre za spodbujanje sodelovanja v stilu »vezi brez meja« med organizacijami sosednjih dežel - držav, predvsem na področju šolstva ter spodbujanje šolskih partnerstev pri večjih in dalj časa trajajočih projektih. Predvidoma bodo sredstva za ti področji na razpolago šele v letu 2008. Kaj pa vsebinske spremembe? Vsebinsko so spremenili tudi program Leonardo da Vinci, ki po novem pokriva predvsem razvoj in prenos kakovostih inovacij in dobrih praks na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter usposabljanja. Študijske izmenjave, učenje in poglabljanje tujih jezikov pa je premaknjeno iz področja Leonardo v področje Erazmus, kjer bo odslej ena izmed primarnih dejavnosti. Kakšne so ambicije EU? EU želi postati svetovna referenca za kakovost na področju izobraževanja in usposabljanja - izobraževanje kot življenjska stalnica dosegljiva vsakomur v EU. Pomembno vlogo bodo odigrale moderne informacijske in komunikacijske tehnologije, ki bodo v veliko pomoč pri zasnovah, prijavljanju in vodenju projektov ter vzpostavljanju, izmenjavanju informacij ter širjenju dosežkov in človeških stikov. Kakšni so ključni cilji programov vseživljenj-skega učenja? Ob upoštevanju raznoliko- Foto: Dženana Bečirovič Franc Vrbančič, učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli. sti evropskih narodov, ki izvirajo iz različnega kulturnega, zgodovinskega, izobraževalnega, verskega in političnega razvoja posameznega naroda, so ključni cilji programa VŽU naslednji: inovativni pristop k razvoju in širitvi kakovostnega VŽU, skozi nacionalne politike spodbujati učenje tujih jezikov, spoznavanje drugih kultur in narodov ter krepitev strpnosti do drugačnosti, ustvarjanje občutka pripadnosti skupnemu evropskemu kulturnemu, gospodarskemu in izobraževalnemu prostoru, mednacionalno sodelovanje pri pripravah, izvedbah in izkoriščanju finančnih, človeških, materialnih in drugih virov ter enakopravnost posameznika pri dostopu do izobraževalnih in drugih dobrin ne glede na vero, spol, starost. Kdo bo koordiniral in nadziral aktivnosti? Cilji se bodo uresničevali s pomočjo decentraliziranih aktivnosti, ki jih koordinira in nadzoruje nacionalna agencija, ki jo imenuje posamezna država, ter skozi centralizirane aktivnosti, ki jih v večji meri koordinira in nadzoruje Evropska agencija, deloma pa tudi nacionalne agencije sodelujočih držav. V Sloveniji je nacionalna agencija CMEPIUS - Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Nacionalne agencije so dobile večjo vlogo pri koordiniranju projektov in širjenju njihovih rezultatov. Kdaj se bo vse skupaj pričelo izvajati? Prve aktivnosti so predvidene konec decembra letos. Predvidena roka za prijavljanje aktivnosti pa sta v februarju in marcu naslednjega leta. Podrobnejše informacije so dosegljive tudi na spletnih straneh www.cmepius.si. Je potrebno še kaj dodati pred začetkom novega izobraževalnega obdobja? Iz povedanega izhaja zasnova enotnega modela evropskega izobraževalnega in gospodarskega prostora, čeprav je področje še vedno v domeni posamezne države in se skuša ohraniti drugačnost in bogastvo kultur. Seveda bo to možno uresničit le, če bodo evropske države znale preseči ozke nacionalne interese ter združiti finančna sredstva in človeške vire pri razvoju takšnega modela. Dženana Bećirović Za drobiž marsikaj dobiš. Od 1. januarja 2007 bomo plačevali z evri. Se posebej bodite pozorni na kovance, ki bodo precej vrednejši kot tolarski, saj bomo veliko manjših zneskov - tudi kavo ali dve - lahko plačevali z njimi. BANKA SLOVENIJE evropska komisija Evro-za vse nas evrofon 080 2002 www.evro.si Od tod in tam Ormož • Dedek Mraz prinesel darila V nekdanji občini Ormož je natanko 900 otrok, starih od ena do sedem let, ki jih je v teh dneh obiskal dedek Mraz. Občina Ormož je za obdarovanje namenila skupno 1,8 milijona tolarjev, v paketu pa so malčki našli knjigo J. Bitenca Kužapazi, plišastega kužka in lesenoperesnico z 12 barvnimi svinčniki in šilčkom. Vsebina je bila za vse enaka. Obdarovanje po posameznih krajevnih skupnostih je organiziral Vrtec Ormož. Med ormoške otroke je dedek Mraz prišel v sredo, 20. decembra, in je tako prehitel Božička. V programu so si otroci ogledali predstavo z gozdnimi živalmi, ki so jo pripravile učiteljice OŠ Miklavž, nato pa še nastop več baletnih skupin glasbenega studia Klavdija, ki so naznanile prihod dobrega moža. vki Ptuj • Praznična čestitka starejšim od 90 let Foto: Črtomir Goznik V Domu upokojencev na Ptuju in v Murentincih so 20. decembra predstavniki mestnih četrti Panorama in Breg obiskali starejše od 90 let, ki jesen življenja preživljajo v tej ptujski ustanovi. Z območja obeh četrti jih je v domu enajst, devet pa jih biva doma; tudi te so obiskali in jim zaželeli vse najboljše v novem letu. Predsednika Rudija Vrabla in Vlada Koritnika so spremljali člani svetov obeh četrti Jožica Težak, mag. Kristina Dokl in Marjan Rozman. V jedilnici so se srečali z Marijo Žnidarič in Ljudmilo Simonič, ki sta se obiska zelo razveselili, druge domske varovance pa so obiskali v njihovih sobah. MG Ptuj • »Ekobazar« na OŠ dr. Ljudevita Pivka to: Amalija Krajnc V ponedeljek, 11. decembra, je potekal na OŠ dr. Ljudevita Pivka tehniški dan za učence 7., 8.,in 9. razreda in oddelka kombinirano motenih učencev. Izdelovali so izdelke iz naravnega materiala, s katerimi so se pozneje predstavili na novoletni stojnici. Delavnice so potekale pod vodstvom mentorjev. Učenci so se sami odločili, s katerim učiteljem so preživeli čas v šoli. V ponos jim je izdelek, s katerim so se morali sami ukvarjati in je rezultat njihovega dela in truda. Ob delu so spoznavali različne naravne materiale, njihovo uporabnost in vrednost. Izdelkov za stojnico oz. Ekobazar pa niso izdelovali le na tem tehniškem dnevu. Zanje se trudijo vsi učenci. Izdelujejo jih med poukom v oddelkih vzgoje in izobraževanja, pri pouku gospodinjstva ter tehnike in tehnologije. V tednu pred božičem so jih predstavili in prodajali na stojnici v središču mesta. Amalija Krajnc Foto: vki Rokomet Opozorilo pred tekmo pokala EHF Stran 20 Kegljanje Podgoršek za las pred Ivekom Stran 20 Simon Starček: »Ptuj bo vedno moje mesto« Stran 21 Mali nogomet Veterani Poetovie prvi, Bar Saš do 1/4 finala Stran 20 Šport 2006 Šport v letu 2006 v sliki in besedi Stran 22-24 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak Piše: Jože Mohorič Vrhunski rezultat se začne z entuziazmom Koledarsko leto 2006je (skoraj) za nami, športniki pa v obdobju božično-novoletnih praznikov večinoma mirujejo (obstajajo seveda izjeme: nogometaši v angleški 1. ligi, smučarski skakalci na novoletni turneji, košarkarji lige NBA Letos se je zgodilo kar nekaj pomembnih prireditev, ki so pritegnile pozornost svetovne športne javnosti: SP v nogometu in košarki, EP v atletiki in rokometu (dekleta) Šele ob teh spektaklih lahko vidimo, kakšne so dejanske razsežnosti športa. Mi v tem oziru še precej capljamo za športno razvitimi državami, vendar glede na velikost ne moremo pričakovati bistveno boljše situacije, vsaj kar se tiče rezultatov v medijsko najbolj izpostavljenih športih (nogomet, košarka, rokomet, atletika). A situacija za nas ni samo črna, kakor se zdi na prvi pogled. Tudi vrhunskim športnikom v Nemčiji, Angliji Italiji ali ZDA ni vse položeno v zibelko, ampak morajo za vrhunski rezultat trdo delati. Jasno je, da imajo večinoma bistveno boljše pogoje dela in da jih spremljajo vrhunske ekipe strokovnjakov, vendar brez trdne volje in vere v uspeh tudi tam ni poti do medalj na velikih svetovnih tekmovanjih. Na začetku je vedno entuziazem ali navdušenje nad športom, nato ponavadi leta treningov, ob ugodnih pogojih pa na koncu še razvoj do vrhunstva. Matic Osovnikar in Petra Majdič, športnika leta 2006 v Sloveniji, sta že dober primer zato, da lahko tudi majhni stopijo na prste: Matic je eden najboljših, če ne celo najboljši belopolti šprinter, Petra pa uspešno premaguje tudi Skandinavke, kjer je tekačev toliko, kot nas je Slovencev vseh skupaj. Možno je torej, da bo tudi iz katerega našega Tinčka, Mihca ali Mojce kdaj nastal športnik, ki se bo postavil ob bok Federerja ali Woodsa. Uspešno 2007! tednik iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu! RADIOPTUJ tut ú^tíeiu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Športnik leta 2006 Vas izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. januarja 2007 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic. Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in Športnih novic in poslušalci Radia Ptuj, izbrali naj- popularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konku-rencah. Štajerski RADIOPTUJ 89,8>98,E>I04,3 ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2006 ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _ Ime in priimek: _ naslov: _ Poštna številka, kraj:_ IZPOLNJEN KUPON POŠUITE NA NASLOV: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI. OSPOHTWfWOWCE" Boks • Dejan Zavec v petek pripravil tiskovno konferenco Vse poti vodijo (nazaj) v Nemčijo V petek, 22. decembra, je Dejan Zavec na tiskovni konferenci objavil, da je od srede 20. decembra od 20. ure naprej član nemškega Sports Events Stein-forth Teama. Za mnoge je bila novica presenečenje, vendar se je medcelinski profesionalni boksarski prvak združenj IBF in WBO v velterski kategoriji za to potezo odločil po treznem premisleku in je ob tem dejal: »V zadnjih treh tednih je prišlo do preobrata, potem ko je moj bivši maneger Ulf Steinforth pokazal veliko zanimanje zame. Prišlo je do pogovorov med njim in slovitim ameriškim promotorjem Donom Kingom, iz katerih je prišlo do skupnega dogovora, da postanem ponovno član SES Teama. Ob tem moram še povedati, da sem pred pol leta podpisal pogodbo z Donom Kingom, od katere sem pričakoval veliko več. V tem času sem se pripravljal na Ptuju na prvi dvoboj, vendar do dvoboja ni prišlo in so ostale le obljube. Obljubljeni dvoboj bi me namreč še približal cilju, to pa je osvojitev naslova svetovnega prvaka.« Pot do naslova bo sedaj malo daljša, a kot je še povedal Zavec, bolj predvidljiva. Že kmalu ga čaka prvi dvoboj, nasprotnik bo 27-letni Italijan Luciano Abis, ki ima za sabo 19 profesionalnih dvobojev in prav toliko zmag: 9 dvobojev je predčasno končal s knock outom. Dvoboj bo v Nemčiji, možna datuma pa sta 3. februar ali 17. februar. Do takrat se bo Dejan Zavec pripravljal pod vodstvom Tomaža Barade, ki bo skrbel za njegovo boksarsko tehnično pripravljenost in pod vodstvom Tomija Jagarinca, ki bo skrbel za njegovo fizično pripravljenost. Približno dva do tri tedne pred dvobojem pa Foto: Črtomir Goznik Ulf Steinforth in Dejan Zavec - spet (še vedno) skupaj? bo Zavec opravil zaključne priprave v Nemčiji. Sicer pa za leto 2007 v Sports Events Steinforth Teamu in sam promotor Ulf Steinforth napovedujejo, da bi naj naš šampion boksal tudi za naslov prvaka evropske unije in nato še za naslov evropskega prvaka. V primeru zmag pa Zavcu v pogodbi piše, da bi se lahko ob koncu leta 2007 ali najkasneje Kdo je Luciano Abis? Abis je star 27 let (roj.: 28. 7. 1979), rojen pa je v Cagliariju na jugu Italije. Med profesionalnimi boksarji je že 6 let, doslej pa je v 19 dvobojih zabeležil prav toliko zmag. Še dve zanimivosti: doslej je prav vse dvoboje boksal v Italiji, njegov vzdevek pa je Bazuka (se še spomnite kazahstanske bazuke Andreja Jeskina?)! v letu 2008 boril za naslov svetovnega boksarskega prvaka v velterski kategoriji. Svojo odločitev, zakaj Nemčija in zakaj ne ZDA in sloviti promotor Don King, je Dejan Zavec opisal z naslednjimi besedami: »Veliko sem razmišljal ali se naj vrnem nazaj v Nemčijo ali ne. Konec koncev sem tam začel svojo profesionalno kariero, doživel sem veliko lepih trenutkov, prav tako pa imam zelo pozitivne izkušnje z managerjem Ulfom Steinforthom. V glavnem pa me je zanimal rezultat ali kdo mi lahko ponudi boljše možnosti in hkrati tudi hitrejši razvoj. Ob tem pa moram poudariti, da so mi Nemci ponudili tudi varnejšo in konkretnejšo pot do naslova svetovnega prvaka. Kar pa me je še najbolj presenetilo in je pripomoglo k končni odločitvi je tudi ponudba, ki so mi jo pripravili Nemci, saj mi je odhod v ZDA zelo pripomogel k boljši pogodbi z SES Teamom, ki je iz finančnega vidika za približno 30 % višja od Kingove.« Dejana Zavca tako ponovno vse poti vodijo v Nemčijo in naš poklicni boksar je zadovoljen z novo pogodbo ter pogoji, ki so mu jih postavili v Sports Events Steinforth Teamu, za katere se bo že čez dobri mesec spet pojavil v ringu in bo boksal z neugodnim Italijanom Lucianom Abisom. V letu 2007 čaka Zavca veliko novih izzivov in upamo lahko, da bo prihajajoča sezona še uspešnejša od letošnje, v kateri nam je 23. maja ponudil v športni dvorani Center največji športni dogodek na Ptuj za letošnjo leto in spektakel brez primere, ko je v desetih rundah premagal Ka-zahstanca Andreja Jeskina. David Breznik Rokomet • ZRK MT Ptuj Sanja Potočnjak naslednjih šest mesecev v Žalcu Samo dober teden rokome-tašice ŽRK Mercator Tenzorja Ptuj loči od prve tekme tretjega kroga pokala EHF. Po prihodu izkušene Vesne Puš sta se zgodila dva odhoda igralk, najprej je Ptuj zapustila Mojca Derčar, sedaj pa še kadetska in mladinska reprezentantka Sanja Potočnjak. Slednjo je ptujski klub za obdobje šestih mesecev dogovorno posodil v RK Žalec. Foto: Črtomir Goznik Sanja Potočnjak bo naslednjih šest mesecev igrala za RK Žalec. Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj Opozorilo pred tekmo pokala EHF Celeia Žalec -Mercator Tenzor Ptuj 34:25 (18:16) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Mihič 6, Ciora 5, Raškovič 4, Volarevič 4, Murko 2, Strmšek 1, Brumen 3, Prapotnik, Ramšak, Kelenc (10 obramb), Marinček (14 obramb). Trener: Mišo Toplak. Rokometašice ptujskega Mercator Tenzorja so v Žalcu odigrale prijateljsko tekmo, ki sodi v okviru priprav na prvo srečanje 3. kroga pokala EHF s slovaško ekipo Iuventa Mihalovce. Nasprotnik je bil pravi, vendar Ptujčanke tokrat tekme niso odigrale na tistem nivoju, ki si ga želi strokovno vodstvo (manjkale so sicer Pu-šova, Majcnova in Rajišičeva). V prvem polčasu je bila igra enakovredna, nato pa je sledil nerazumljiv padec. Klub dobrim obrambam Kelenčeve in Marinčkove, ki sta zbrale kar 24 obramb, le-ti ob nerazumljivi slabi igri obrambi nista mogli preprečiti visokega Foto: Črtomir Goznik Bo poraz na prijateljski tekmi z Žalčankami pripomogel k še bolj zavzetemu delu rokometašic Ptuja? poraza. Ta poraz je bil velik opomin za igralke pred najbolj pomembnim srečanjem v letu 2007. Zmaga proti Slovakinjam bi prinesla uvrstitev med prvih osem ekip v tem tekmovanju. Napredovanje pa Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj Podgoršek za las pred Ivekom V četrtek, 21. 12. 2006, je bilo končano tradicionalno decembrsko prvenstvo MO Ptuj v kegljanju za leto 2006, ki je bilo rekordno po udeležbi, saj je v ekipni konkurenci nastopilo 20 štiričlanskih ekip, torej 80 kegljačev in kegljačic. V ekipnem tekmovanju so v absolutni konkurenci nastopili tako moški kot ženske (ni bilo ločenih kategorij). V finalne nastope posameznikov in posameznic se je uvrstilo najboljših 10 moških in 6 žensk iz ekipnega dela tekmovanja. Tekmovanje, ki je potekalo od 4. do 21. decembra na dvo-steznem kegljišču pod tribuno nogometnega stadiona, je bilo v celoti zelo zanimivo, še posebej kvalitetno in napeto pa je bilo v moški konkurenci, kjer je šele predzadnji lučaj Janeza Čuša - Iveka odločil zmagovalca; to je postal Janez Podgoršek. Če bi Ivek podrl vse tri keglje, bi imel še met na polno, v katerem bi potreboval za zmago 4 keglje, kar bi mu skoraj zagotovo uspelo. Žal se Matej Zorman in Ivan Čuš mu ni izšlo po načrtu in tako je svoji beri drugih in tretjih mest dodal še eno. Od ostalih je treba pohvaliti nastop veterana Franca Žnidariča, nekoč odličnega tekmovalca Konstruktorja, ki je nastopal za ekipo upokojencev. Matej Zorman je imel v ekipnem delu najboljši rezultat 545 kegljev, vendar v finalu ni ponovil svoje igre iz predtekmovalnega dela, tako, da je osvojil tretje mesto. V ženski konkurenci je Romana Čuček presenetila favorizirane tekmovalke KK Drava, pri katerih je bilo čutiti utrujenost po jesenskem delu tekmovanja. Zmaga Čučkove je vsekakor zaslužena, saj je tudi v prejšnjih letih že dosegala dobre rezultate. Vsekakor bi si jo tudi vodstvo KK Drava želelo v svoji ženski ekipi. Rezultati: Ekipni del: 1. Čevljarstvo Pavlek 1987, 2. Gostišče pri Tonetu 1971, 3. Optimisti Lovec 1932, 4. Royal Red 1915, 5. Avanturisti 1900 podrtih kegljev. Ženske posamično: 1. Romana Čuček (Petovia avto) 464, 2. Marina Kramberger (Dravca I.) 461, 3. Nada Fridl (Dravca I.) 461, 4. Ivanka Plajn-šek (Royal Reed) 451, 5. Nevenka Kolar (Dravca II.) 425. Moški posamezno: 1. Janez Podgoršek (Gostišče pri Tonetu) 544, 2. Janez Čuš (Gostišče pri Tonetu) 541, 3. Matej Zorman (Čevljarstvo Pavlek) 514, 4. Franc Žnidarič (DU Ptuj) 499, 5. Milan Čeh (Optimisti) 494. Danilo Klajnšek Mali nogomet • 3. mednarodni turnir U-8 Zmagali Celjani, Ptujčani srebrni Poleg prazničnega vzdušja, ki nas obdaja te dni, je za zdravo zabavo poskrbela organizatorka 3. mednarodnega turnirja v malem nogometu za selekcijo U-8; NŠ Poli Drava Ptuj je v dvorano Center privabila kar 16 ekip iz Slovenije iz sosednje Hrvaške. V polfinalnih obračunih so se pomerile tri slovenske in ena hrvaška ekipa: CMC Publikum je z 2:0 premagal Triglav, NŠ Poli Drava A pa je bila z 2:1 močnejša od Slaven Belupa. V obračunu za najprestižnejši pokal turnirja so Celjani ugnali Ptujčane s končnim rezultatom 2:1. NŠ Poli Drava A: Metod Kostić, Matic Furjan, Nejc Ekart, Rok Krajnc, Tim Lončarič, Niko Vajda in Tomaž Murko. BS Foto: Črtomir Goznik Mladi nogometaši so v dvorani Center prikazali veliko borbenosti. bi bil največji uspeh v zgodovini ptujskega ženskega rokometa. Danilo Klajnšek M. nogomet MNZ Ptuj V 1. ligi so nogometaši Poetovio Vitomarci Petlja brez težav premagali ŠD As in se povzpeli na 2. mesto, z enakim številom točk, kot jih ima vodeče moštvo Mark 69 Aba Roletar-stvo. V 2. ligi pa je vodeče moštvo Toyote Furman tokrat le remiziralo proti ŠD Vitomarcem, tako da so se jim na prvenstveni razpredelnici približale ekipe NK Apače in Doline Winettu. Vinogradništvo Plajnšek je remiziralo z zadnje uvrščeno ekipe Ptujske gore, ki je tako osvojilo sploh prvo točko v letošnji ligi. 1. LIGA Rezultati 5. kroga: Športno društvo AS - Poetovio Vitomarci Petlja 2:6 1. MARK 69 ABA 5 5 0 0 29:9 15 2. POETOVIO V. P. 5 5 0 0 23:7 15 3. B. JURŠINCI 5 4 1 19:10 13 4. BAR SAŠ 5 4 0 1 24:5 12 5. JURE HAJDINA 5 3 0 2 12:12 9 6. BAR CHEERS 5 2 0 3 10:18 6 7. ŠD RIM 5 1 2 2 10:10 5 8. KMN MAJOLKA 5 1 1 3 11:19 4 9. KMN JADO 5 1 0 4 12:16 3 10. HOBIT APAČE 5 1 0 4 10:17 3 11. ŠD PODGORCI 5 1 0 4 15:33 3 12. ŠD AS 5 0 0 5 9:28 0 2. LIGA Rezultati 5. kroga: Toyota Furman - ŠD Vitomarci 1:1, Feluka bar - Dolina Winettu 1:2, ŠD Cirkulane - Club 13 0:2, ŠD Ptujska gora - Vinogradništvo Plajnšek 3:2, Draženci - ŠD Zimica 4:2 1. TOY. FURMAN 5 4 1 0 22:9 13 2. ŠD APAČE 5 4 0 1 20:10 12 3. DOL. WINETTU 5 3 1 1 16:7 10 4. VIN. PLAJNŠEK 5 3 1 1 13:7 10 5. CLUB 13 5 3 1 1 16:12 10 6. ŠD ZIMICA 5 3 0 2 18:18 9 7. ŠD VITOMARCI 5 2 1 2 14:15 7 8. DRAŽENCI 5 2 0 3 12:21 6 9. ŠD CIRKULANE 5 1 0 4 12:17 3 10. FELUKA BAR 5 1 0 4 10:16 3 11. KPŠ 5 1 0 4 8:18 3 12. PTUJ. GORA 5 0 1 4 14:25 1 Danilo Klajnšek Piše: Uroš Gramc Bomo Ptujčani kdaj dobili svojega Bojana Križaja? Še tri dni in konec bo leta 2006. Ko bodo črto pod sezono potegnili tudi športniki. Čeprav so mnogi to že naredili, saj je tekmovalno leto zanje večinoma že zaključeno. No, razen za tiste, ki nastopajo na novoletni skakalni turneji ali kakšnem drugem zimskem tekmovanju. V teh disciplinah smo Ptujčani še dobesedno »eksoti«. In bomo na tem še kar vztrajali nekaj časa. Ptujčani in Ptujčanke raje brcnemo žogo, igramo rokomet, nogomet, tenis in odbojko. Prav tako radi sedemo na kolo, plavamo in igramo vaterpolo. Tudi strelstvo je priljubljeno, judo in ostale borilne veščine najdejo prav posebno mesto na ptujskem. Pa atletika, namizni tenis, kegljanje in po novem tudi bowling. Športov kar ne zmanjka, teh poletnih, v hladni polovici leta pa smo rajši doma ali mogoče v kakšni športni dvorani. Bo kar držalo, saj se za proste termine v raznih telovadnicah klubi in društva »stepejo« že dolgo pred začetkom zime. Če pogledamo resnici v oči, si moramo priznati, da z dvoranskimi kapacitetami nismo ravno nadpovprečni. No, nismo niti v slovenskem povprečju. Kar pa se tiče zimskih športov, smo še nižje. Podnebje in površje nista na strani smučarije, čeprav se dandanes tudi za takšne ovire najde primeren odgovor. Slovenija je še daleč od tega, da bi gradila tovrstne objekte, ko pa je še za osnovno infrastrukturo, vsaj kar se športa tiče, bolj malo posluha. Zimski športi, ki se odvijajo pri nas, zato ostajajo domena otrok in »vaških posebnežev«. Vsak, ki se loteva le teh bolj resno (tudi rekreativno ali pa zgolj turistično) se odpelje v bližnji Maribor ali na Roglo, kjer so zadeve precej bolj urejene. Tudi tujina je zelo blizu, ugodnosti so velike, čeprav v življenjskem standardu še zdaleč ne hodimo vštric. Zimski športi so še vedno precej velik finančni zalogaj. V tem se še nekako znajdemo, a kaj, ko nas rezultati naših športnikov zadnja leta vse manj razveseljujejo. Pa ne smemo biti preveč zahtevni. Maribor je konec koncev svetovni fenomen v razvoju zimskih športov. Na našem področju organizirajo v Juršincih smučarske skoke, na Drstelji veleslalom in še kaj bi se našlo, vendar se ob tem poraja nekaj drugih vprašanj. Bi bil Bojan Križaj, če bi živel na Ptuju, prav tako smučarski as? Ali bi bil morda nogometaš, kolesar, atlet ali kaj drugega, »ptujskega«? V prvih petdesetih letih podeljevanja nagrade najboljšemu njemu podobnega na prestolu ptujskega športa ni bilo, ga bomo kronali v naslednjih petdesetih? Veterani Poetovie Ptuj prvi v Lukni, člani Bara Saš do četrtfinala V Mariboru je v torek potekal zaključek tradicionalnega novoletnega turnirja v organizaciji MDNS Maribor. Tudi tokrat sta se med najboljše uvrstili dve ekipi iz Ptuja. V članski konkurenci so se igralci Bara Saš uvrstili v četrfinale, kjer so po zelo izenačenem dvoboju izgubili z ekipo Študenstki servis Maribor Masel Branik Talci (0:1), za katero je že v 2. minuti zadel Zlatko Zahovič. V predtekmovanju so bili Saševci boljši od ekip ŠD DEM, Največje zvezde in Bara Ostržek. Bar Saš: Sebastjan Golob, Peter Murko, Tomaž Toplak, Boris Sambolec, Matej Lenart, Rok Letonja, Gregor Sluga, Simon Krepek, Damjan Bezjak, Jure Arsič in Denis Krajnc. Še uspešnejši so bili veterani Poetovie, ki so v svoji konkurenci prepričljivo opravili z vsemi nasprotniki. V polfinalu so 3:0 premagali ekipo Bar Torino, v finalu pa 5:2 Casino Joker (strelci v finalu so bili: Milan Emeršič 2, Fridl, Pukšič in Gajser po 1). Poetovio: Ivo Kornik, Emil Šterbal, Vlado Kokol, Franci Fridl, Robert Ve-senjak, Danilo Pukšič, Damjan Gajser, Milan Emeršič, Tomi Emeršič. Ekipa Poetovie je tako dopolnila zbirko naslovov na tem turnirju; pred-tem so že slavili v konkurenci mladincev in članov, letos še med veterani. JM Športni napovednik MALI NOGOMET Liga MNZ Ptuj Sobota 30.12 ob 8.30: Cheers Cyber caffe - Jure MTS Hajdina; ob 9.10: Bramac Juršinci - Bar Saš; ob 9.50: Mark Aba Roletarstvo - ŠD Podgorci; ob 10.30: Poetovia Vitomarci Petlja - Hobit Pub Apače; ob 11.10: KMN Majolka - Športno društvo AS; ob 11.50: Feluka bar - Klub ptujskih študentov; ob 12.30 Dolina Winettu - ŠD Zimica; ob 13.10: Vinogradništvo Plajnšek - Draženci; ob 13.50: ŠD Vitomarci - ŠD Ptujska gora; ob 14.30 Club 13 - Toyota Furman Ptuj; ob 15.10 NK Apače - ŠD Cirkulane, ob 15.50: KMN Jado - ŠD Rim. 6. Toyota turnir Športno društvo Center Ptuj organizira v soboto, 6. 1. 2007, v športni dvorani Center na Ptuju. 6. Toyota turnir v malem nogometu. Turnir se bo pričel ob 9.uri. Prijavnina znaša 15.000 tolarjev (62 evrov), ki jih je potrebno nakazati na TRR. 04 202-0000780884 s pripisom - za nogometni turnir ali na dan žrebanja v gotovini. Žreb bo v četrtek, 4. 1. 2007, ob 18. uri v gostišču Maraton, Cankarjeva 11, Ptuj. Organizatorji pripravljajo atraktivne finančne in praktične nagrade! Ekipe bodo igrale po pravilih FIFE (4 + 1), z akumuliranimi prekrški. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev. Dodatne informacije: 041 578 980 ali 041 677 243. Foto: DK Simon Starček, direktor Direktorata za šport » Ptuj bo vedno moje mesto « Simon Starček, vodja Direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport Od ideje do izvedbe intervjuja s Simonom Starčkom je preteklo kar nekaj dravske vode. Čeprav bi si želel pogovor objaviti že prej, pa je morda vendarle prav, da leto zaključimo s pogovorom z osebo, ki je na enem od najbolj izpostavljenih mest v slovenskem športu nasploh. Sedaj je namreč že več kot pol leta vodja Direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport, njegov urnik pa je natrpan s sestanki, konferencami, potovanji in delovnimi srečanji ter seveda vožnjami med Ptujem in Ljubljano. »Delovni dan se začne ob 5 uri in se konča pozno popoldan ali tudi v večernih urah, a mi ni žal nobene minute, ki jo vložim v delo,« pove za začetek. Že prej, ko je bil direktor Zavoda za šport MO Ptuj, je slovel po svoji delovni vnemi in zagnanosti, prav ti pa sta mu poleg širokega znanja odprli pot na MŠŠ. Njegova poklicna kariera je pravzaprav odlična zgodba o uspehu: začel je s poučevanjem na ptujski gimnaziji, vendar ga je poleg matematike zanimalo še vsaj ducat drugih stvari, posebno mesto v tem pa je imel šport. Matematika in šport Kaj te je potegnilo v prvega in kaj v drugega? Simon Starček: »V oba svetova sem vstopil z željo raziskovati neznano in odkriti del sebe. Oba sta še kako povezana in dopolnjujoča. To je lepo orisal že Froebel, znani nemški pedagog in raziskovalec, ki je dejal: »matematika je bolj kot katerakoli druga znanost vezni člen med človekom in naravo, med notranjim in zunanjim svetom, med mišljenjem in občutki«. Izhajajoč iz tega, je bil in je zame svet matematičnega raziskovanja in svet športa - športa kot gibanja, sproščanja, povezovanja, dialoga in raziskovanja, nedeljiv sistem. Matematika in šport sta del mene in mojega vsakdana domala od malih nog. Me izpolnjujeta, sta vodilo, pot in moč ter pogosto tudi orodje v vsakdanjem življenju. Mistični svet številk, izrekov, sistem zapletenih in po drugi strani sila enostavnih matematičnih pravil in zakonov mi predstavljajo brezmejno širino in svobodo razmišljanja. Pogosto so mi v oporo pri mojem vsakdanjem delu; predvsem sistematičnost, eksaktnost, natančnost ter multiplikativnost, ki pa so nujni predpogoj za uspešno iskanje odgovorov in reševanje ne samo matematičnih problemov. Šport mi še danes predstavlja neločljiv del moje osebnosti. Prvi koraki v športu so prepleteni z nepozabnimi trenutki in dogodki, številnimi potovanji, spoznanji in ljudmi, ki so zaznamovali moje življenje. Preizkusil sem se v domala vseh segmentih in pojavnih oblikah športa. Od aktivne tekmovalne in trenerske poti, kjer sem sodeloval z izjemnimi strokovnjaki na področju juda: prof. Eminom Žnidaršičem, prof. Vladom Čušem in trikratnim udeležencem olimpijskih iger Filipom Leščakom, do ostalih aktivnosti, preko katerih sem si nabiral prepotrebne izkušnje za vse kar počnem danes. V tem trenutku mi sicer šport predstavlja nov izziv. Ocenjujem ga kot globalni povezovalni element najširše množice ekonomskih, političnih, gospodarskih in ostalih družbenih sistemov in kot vedno pomembnejši element posameznikove socializacije. S tem sicer ne izstopa iz svoje tradicionalne vloge, dobiva le novo podobo in nov potencial ter družbeni pomen. V vsakodnevnem življenju pa seveda ostaja pomemben element sprostitve in nabiranja novih moči.« Kje si se srečal z judom? Simon Starček: »Interesno področje v mladostniških dneh je bilo, kot najverjetneje vseh mojih vrstnikov, izjemno široko. Šport v obliki igre, druženja in »merjenja moči« je bil vseskozi del vsakdana. Vendar se je bilo potrebno nekako odločiti. Judo je bil v našem mestu že pred desetletji dobro poznan, predvsem po rezultatski plati. Pa vendar je v meni vzbudil kanček več zanimanja izmed preostalih športov, ki so se ponujali. Predvsem me je pritegnila njegova mi-stičnost, navidezna preprostost in lahkotnost. Znova nekaj neznanega, ki v sebi vzbuja red, disciplino, uravnoteženost in mir. Ob prvem vstopu na blazine sem vedel, da sem vstopil na ne lahko, pa vendar danes ocenjujem, da zagotovo pravo pot. Skozi dolga leta procesa treninga, tekmovanj in kasneje učenja juda sem spoznaval bistvo športa, temelje kulture od koder ta veščina izhaja, sočloveka in seveda sebe. Vztrajnost se je izplačala, okronana je z mojstrskim nazivom (črnim pasom) nepozabnimi trenutki ter številnimi prijatelji širom sveta. Profesionalna pot te je vodila za kateder. Simon Starček: »Ptujska gimnazija, kjer sem pričel s prvim službovanjem, mi je predstavljala izjemno kreativno in dinamično delovno okolje, kar mi je dajalo poseben zanos pri mojem pedagoškem delu. Delo z dij aki me je izredno veselilo. Predvsem mi je bil izziv predstaviti matematične vsebine na zanimiv in razumljiv ter uporaben način. Z vpletanjem umetnosti, zgodovine, fizike, računalniške tehnologije idr. v učne vsebine sem poskušal poskrbeti za dodatno motiviranost dijakov in njihovo željo po spoznavanju skrivnosti matematike. Delo na gimnaziji je prepleteno s številnimi uspešnimi projekti, tudi mednarodno primerljivimi inova-tivnimi pristopi, ki sva jih razvijala s prof. Šenvetrom.« Izziv na Zavodu za šport Ko si dobil ponudbo za vodenje Športnega zavoda (sedaj Zavod za šport) MO Ptuj, si jo sprejel z odprtimi rokami. Simon Starček: »Možnost, ki mi je bila ponujena, sem sprejel kot izziv, tako organizacijski kot managerski. Zavodi za šport imajo v lokalnih skupnostih poseben pomen in pomembno ter odgovorno vlogo. Poskušal sem jo izkoristiti predvsem v razvojnem smislu. Na podlagi dolgoletnih izkušenj sem prepoznal potrebe in številne potenciale mesta in regije na tem področju, seveda v povezavi s številnimi drugimi aktivnostmi in subjekti, ki jih šport povezuje. Športna infrastruktura v našem mestu se v preteklosti ni razvijala v skladu s pričakovanji, potrebami in sodobnimi trendi. Skoraj sto športnih klubov in društev ter relativno visok delež gibalno aktivnega prebivalstva odlikuje športno podobo našega najstarejšega slovenskega mesta. Ob kar dveh olimpijcih, Mirku Vindišu in Filipu Leščaku, se mesto ponaša s številnimi mladimi uspešnimi športniki, ki krojijo sam svetovni vrh v številnih športnih panogah. Vsi ti uspehi so še posebej zavidanja vredni ob dejstvu, da je športna infrastruktura v našem mestu dolga desetletja kazala več kot klaverno podobo. Vlaganja v posodobitev in izgradnjo novih, sodobnih vadbenih površin so bila po več kot treh sušnih desetletjih nujnost. V zadnjih nekaj letih smo lahko priča najpomembnejšim premikom na tem področju v zgodovini mesta. V času vodenja Zavoda za šport na Ptuju, ki je po mojem mnenju pomembno prispeval k razvoju športa nasploh, smo uspeli izgraditi okrog 25.000 m2 športnih površin od tega 13.000 m2 novih, sodobnih zunanjih vadbenih površin, novo pokrito atletsko stezo, dogradili in celostno posodobili Mestni stadion na Ptuju, revitalizi-rali 6.000 m2 nogometnih površin v neposredni bližini blokovskih naselij ter ob tem pripravili izhodišča za naslednjo fazo razvoja športne infrastrukture ob upoštevanju globalnih turističnih trendov in specifik, značilnih za to okolje. S temi pridobitvami se je mesto približalo ciljem Nacionalnega programa športa in primerljivim okoljem. Za realizacijo omenjenih projektov je zaslužno predvsem mesto ob podpori tudi Ministrstva za šolstvo in šport RS ter Fundacije za šport. Zasnovali in izpeljali smo, skupaj s številnimi partnerji, tudi vrsto novih, inovativnih projektov na področju športa, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti ptujskega športa in mesta nasploh. Dve leti zapored je bil zavod izbran za najuspešnejšega izvajalca programov na področju športa otrok in mladine, ponudili smo nove vsebine na področju športa za vse, posodobili in nadgradili siceršnje prireditveno dogajanje s ciljem povečanja deleža gibalno aktivnega prebivalstva v mestu, se aktivno mednarodno povezovali, gradili informacijski sistem, predvsem pa se osredotočali na uspešno črpanje siceršnjih virov sredstev za razvoj športa v mestu. Korak naprej Sledila je selitev na delovno mesto generalnega direktorja Direktorata za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki je ena najpomembnejših funkcij v slovenskem športu nasploh. Simon Starček: »Povabila k sodelovanju sem bil izredno vesel, kar si štejem tudi v veliko priznanje in čast, da je minister dr. Milan Zver prepoznal v meni potenciale za vodenje tega zelo zahtevnega področja znotraj državne uprave.« Kateri so najbolj aktualni projekti na področju športa v Sloveniji? Simon Starček: »Cilji Vlade RS in Ministrstva za šolstvo in šport so na področju športa povsem jasni in usmerjene v razvoj na vseh segmentih športa - od športa otrok in mladine do vrhunskega športa, športne infrastrukture, izobraževanja in raziskovanja v športu itd. Šport je izjemno dinamično in hitro razvijajoče se okolje, ki mu na ministrstvu znamo in zmoremo slediti. Pred nami so, že v kratkoročnem programu, pomembne naloge. Smo v fazi pričetka izvedbe projektov v okviru Resolucije nacionalnih razvojnih projektov, ki predstavlja operacionalizacijo Okvira ekonomskih in socialnih reform in sicer na področju predlogov ukrepov za učinkovitejšo porabo sredstev EU za hitrejši razvoj. Namen resolucije je z jasno postavitvijo prednostnih državnih razvojnih projektov od leta 2007 do leta 2023 zagotoviti hitrejše doseganje ciljev Strategije razvoja Slovenije in Državnega razvojnega programa, ki opredeljujeta vizijo in cilje razvoja države ter predstavlja- ta pot, po kateri bomo svoje nacionalne cilje dosegali trajnostno ter v okviru skupnih evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljene Lizbonske strategije. Ker podaja ambiciozno in koncentrirano načrtovanje investicij z več sektorskimi učinki in daje posebno težo t.i. velikim osrednjim projektom, je ključnega pomena za hitrejši gospodarski zagon in uresničenje gospodarskih razvojnih ciljev. Številni izmed 35 projektov resolucije se na najrazličnejše načine povezujejo tudi s področjem športa. Na ministrstvu smo v okviru resolucije odgovorni za izvedbo projekta Nordijski center Planica. Vseh teh aktivnosti se je ministrstvo lotilo z izdatnim povečanjem proračunskih sredstev za področje športa, ki so pomembno oplemenitena z evropskimi sredstvi socialnega in strukturnega sklada, predvsem na področju športne infrastrukture in izobraževanja v športu. Leta 2001 je bilo iz državnega proračuna za področje športa namenjeno okrog 1.6 milijarde tolarjev, v letu 2007 pa za to področje namenjamo kar 5.7 milijarde, pri čemer so sredstva predvsem razvojno-projektno usmerjena. S temi usmeritvami in ob prevetritvi normativne ureditve športa (spremembe Zakona o športu in vrste podzakonskih aktov), bomo zagotovo še aktivneje in tesneje stopili ob bok najrazvitejšim državam ter zagotavljali rast in razvoj tega pomembnega družbenega sistema. Direktorat skrbi tudi za aktivno mednarodno vlogo naše države v okviru Evropske unije in tudi sicer. Smo pomemben sooblikovalec krovnega dokumenta EU (bele knjige) za to področje. Oktobra smo organizirali široko okroglo mizo, kjer so sodelovali predstavniki 22 držav; sprejeli smo pomembna izhodišča za oblikovanje krovnega evropskega dokumenta. Ta temeljna izhodišča za razvoj športa v Evropi so bila sprejeta tudi na ministrski konferenci v Moskvi, kar si štejemo za poseben uspeh. Celotna država, tako tudi na našem ministrstvu, pa se že intenzivno pripravljamo na predsedovanje EU leta 2008. Pripravljamo nabor inovativnih rešitev in projektov tudi na področju športa, ki jih bomo lahko ponudili ostalim članicam.« Zanimiva tema je črpanje evropskih sredstev. Kako Di-rektorat za šport lahko pomaga pri tem? Simon Starček: »Ob ratifikaciji pogodbe o vstopu Slovenije v EU je postala naša država upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike Evropske unije. Najpomembnejši inštrument strukturne politike, ki je namenjen skladnemu regionalnemu razvoju, predstavljajo prav strukturni skladi - socialni sklad in sklad za regionalni razvoj, za katera je odgovoren tudi naš Direktorat. V finančni perspektivi, ki se zaključuje z letošnjim letom, smo bili na področju športa izjemno uspešni. V minulih dveh letih se je s pomočjo sofinanciranja programov izobraževanja in usposabljanja na področju športa dodatno izobrazilo oz. usposobilo več kot 2500 posameznikov, realizirali so se oz. so v fazi realizacije številni projekti na področju izgradnje športno-turistične infrastrukture širom Slovenije, predvsem s ciljem dviga konkurenčnosti, inovativnosti in oblikovanja novih delovnih mest. V novi finančni perspektivi (20072013) je za spodbujanje razvoja na področju športa namenjeno iz omenjenih virov še veliko več Ptujčan za vedno Simon Starček: »Če delam v nekem drugem kraju, v tem primeru je to Ljubljana (lahko pa bi bil tudi kateri koli drug kraj na svetu), sem s srcem vedno na Ptuju, s polnim zavedanjem odgovornosti do tega mesta. Ptuj bo vedno moje mesto. Sta pa Ptuj in Ljubljana zelo specifična: Ptuj s to svojo majhnostjo in prijaznostjo ter tradicionalnostjo daje toplo zavetje. Ljubljana je na drugi strani sodobno evropsko mesto, čeprav za evropske razmere majhno. Ritem je veliko višji, manj je pristnih medosebnih odnosov; v končni fazi pa je največ odvisno od posameznika. Meni je naša prestolnica kljub vsemu všeč. Kako dolgo pa bom tam ostal, pa je odvisno predvsem od rezultatov dela. Dal bom vse od sebe, stremim pa predvsem k optimalni kvaliteti dela in učinkom.« sredstev. Modeli črpanja sredstev so znani, vsekakor pa je ministrstvo odprto za dodatne informacije. Kot že v preteklosti bodo imeli prednost realni in racionalni projekti, usmerjeni v razvoj in ki bodo zagotavljali vzpostavitev trajnih in kvalitetnih delovnim mest. Predvsem na področju športno-turistič-ne infrastrukture, kjer bodo sredstva pomemben vzpodbujevalnik tudi javno-zasebnega partnerstva. Športna dvorana na Ptuju leta 2008? Kako gledate sedaj na ptujski šport? Simon Starček: »Ptujski šport je dobro in sistemsko urejen ter glede na možnosti, predvsem prostorske, zelo uspešen. V zadnjih treh-štirih letih se je ob novih vzpodbudah, tako finančnih kot infrastrukturnih, ta potencial izredno dvignil. Po moji oceni, ki jo zagovarjam že nekaj let, mora mesto Ptuj sprejeti strategijo razvoja športa. Ta mora biti seveda povezana razvojnimi strategijami in usmeritvami na ostalih področjih. Že samo geostrateški položaj in geografska razgibanost okolice mesta daje našemu kraju izjemne priložnosti, najti pa je treba primerno povezavo predvsem s turizmom. V nekaterih okoljih znajo to že zelo dobro izkoriščati; za Ptuj zaenkrat tega ne bi mogel reči. Pa vendar je mesto tako široko razvojno usmerjeno, da si bo šport moral priboriti status, ki si ga zasluži. Prepričan sem, da bo mestna oblast z mestnim svetom sledila razvojnim usmeritvam preteklih let. Pri vsem tem pa moramo biti zelo racionalni pri izgradnji mreže športnih objektov, kjer v prvi vrsti manjka športna dvorana; ta bi pomembno prispevala k rešitvi primanjkljaja vadbenih površin in terminov. Odgovornost pa ni samo na mestu in mestni politiki. Za razvoj smo odgovorni vsi. Oblikovati bomo morali dovolj vzpodbudno okolje, ki bo znalo in zmoglo pritegniti najširši nabor zainteresiranih. Pri tem v prihodnje pričakujem tudi večjo vlogo gospodarstva.« Kako do nove dvorane? Simon Starček: »Prvi korak je seveda odločitev mesta, da sprejme ta izziv in nameni določena sredstva v proračunu. Možnosti vidim tudi na področju javno-zasebnega partnerstva, saj sem prepričan, da ni racionalno graditi takšne infrastrukture izključno iz javnih sredstev. Po pogovorih, ki so potekali še v času mojega delovanja na Ptuju, je na Ptuju dovolj interesa in kapitala za izvedbo takšnega projekta. Na jasno izoblikovanih izhodiščih in ob jasno zastavljenih ciljih lahko takšno dvorano zgradimo relativno hitro. Primeri dobre prakse za izgradnjo tovrstne infrastrukture in v skladu s sodobnimi trendi obstajajo, potrebno jih je morda prilagoditi in smiselno nadgraditi. Dvorana lahko, ob ustrezno oblikovanem konceptu, predstavlja tudi del športno-turistične infrastrukture, s čimer se ponujajo tudi dodatne oblike sofinanciranja izgradnje. Če si dovolim biti drzen - morda lahko že leta 2008 v njej odigramo kakšno pomembno mednarodno tekmo. Izjemnega pomena bo tudi lokacija dvorane, ki bo morala omogočiti možnost nadaljnjega razvoja, povezovanja z obstoječo infrastrukturo, ki bo implementirana v razvojne okvirje ter predstavljala dodano vrednost širši regiji, ne samo Ptuju. Gledati je potrebno dolgoročno, saj bomo takšno dvorano gradili za daljše časovno obdobje, morda za več desetletij. Mesto strategijo razvoja že ima in ta dvorana ji mora biti na nek način tudi podpora.« Prepričan sem, da bo Simon Starček po svojih najboljših močeh pomagal pri uresničitvi tega in še veliko drugih projektov. Je ena redkih oseb, ki v sebi harmonično združuje umirjenost in hiperaktivnost; to je tudi vzrok, zaradi katerega so mu odprte praktično vse poti. Jože Mohorič Srečno 2007! Sport v letu 2006 v sliki in besedi Januar: - Rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja so uspešno vstopile v novo leto, saj so v prvi tekmi premagale Celeio iz Žalca z rezultatom 40:33. Ptujčanke so na glas napovedale, da je njihov cilj sezone uvrstitev v enega izmed evropskih rokometnih pokalov. - 26. januarja je bila v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj odlično organizirana zaključna prireditev za izbor najboljših športnikov na Ptuju. Najboljši športnik je postal kolesar Perutnine Ptuj Mitja Mahorič, pred judoistom Judo kluba Drava Ptuj Klemnom Ferjanom in kolesarjem Perutnine Ptuj Gregorjem Gazvodo. Najboljša športnica je rokometašica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Mojca Derčar. Sledili sta športna plezalka Mina Markovič in Sabina Kolednik, članica KBV Ptuj. Nagrado za življenjsko delo je dobila športna pedagoginja Silva Fartek. - Poseben izbor za najboljšega športnika Spodnjega Podrav-ja smo skupaj izvedli Radio Ptuj, Štajerski Tednik in Športne novice. Pri moških je prepričljivo zmagal Dejan Zavec, medtem ko je pri ženskah zmagala atletinja Nina Kolarič. - Med 25. in 28. januarjem so na tekmi svetovnega pokala v streljanju v Munchnu z našega področja nastopili Majda Raušl, Boštjan Simonič in Simon Simonič. - Na državnem prvenstvu v judu v Slovenski Bistrici so Ptuj-čani osvojili štiri medalje. Naslova sta osvojila Klemen Ferjan v kategoriji do 81 kilogramov in Lea Murko v kategoriji do 78 kilogramov. Februar: - 1. februarja je Kolesarski klub Perutnina Ptuj praznoval 20 let uspešnega delovanja. Prav tako pa so na svečani prireditvi predstavili njihovo profesionalno ekipo za leto 2006. - V zimski malonogometni ligi MNZ Ptuj je zmagala ekipa Poetovio Petlja Vitomarci, ki je v finalu s 5:2 premagala ekipo Bara Saš Buldog. To je bila že njihova deseta zmaga v ligi v letu, ko klub praznuje dvajset let uspešnega delovanja. - Tjaša Flanjak iz Gimnastičnega društva Ptuj je postala državna prvakinja v skokih z male prožne ponjave. - Kolesarji Perutnine Ptuj so sezono začeli s štirimi etapnimi zmagami na Kubi, medtem ko je bil v skupnem seštevku na 3. mestu najboljši Matija Kvasina. - Košarkaško stanje v ptujski košarki je že nekaj let zelo slabo. Tekmovanje v 2. SKL so košarkarji Košarkaškega kluba Ptuj zaključili na zadnjem mestu in so skozi sezono zabeležili le eno zmago. Marec: - Strelec Simon Simonič je nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v streljanju v Moskvi in je dosegel 31. mesto. - Z 19. krogom se je začel spomladanski del v 1. slovenski nogometni ligi. Drava se je doma namučila z Rudarjem in zmagala z 2:1. - Kolesar Perutnine Ptuj Borut Božič je zmagal na 4. trofeji Istrske pomladi. - Judoist Judo kluba Drava Ptuj Klemen Ferjan je zmagal na tekmovanju 23. New York Open. - Deveto sezono rekreativne košarkaške lige Omrezje.net & parkl je dobila ekipa Pragerskega. - Dejan Zavec je v Berlinu dosegel svojo 20. profesionalno zmago v boksu, potem ko je premagal Čilenca z avstrijskim potnim listom Joelom Mayom. - Kolesar Perutnine Ptuj Radoslav Rogina je zmagal na kolesarski dirki po poteh kralja Nikole. - 19. mednarodni pokal Ptuja v judu je osvojila domača ekipa Judo kluba Drava Ptuj. - Rokometašice ŽRK Mercatorja Tenzorja iz Ptuja so sezono 2005-2006 zaključile nižje, kot so pričakovale, saj so na koncu osvojile 8. mesto. April: - Kegljači Drave so zmagali v 3. SKL in se uvrstili v višji rang tekmovanja. - Na 15. državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem je Boštjan Simonič (SD Kidričevo) zmagal v streljanju s pištolo. Med članicami je bila Ptujčanka Majda Raušl tretja. Naslov najboljšega med mladinci pa je osvojil Simon Simonič. - Po rednem delu tekmovanja v 1. SNTL je članska ekipa zasedla prvo mesto in je igrala kvalifikacije za obstanek v prvi ligi, medtem ko so ženske bile desete in so izpadle iz 1.lige. - Odbojkarice ŽOK Ptuj so suvereno zmagale v 2. ligi. - V 26. krogu 1. SNL se je na štajerskem nogometnem derbiju na Ptuju na tekmi med Dravo in Mariborom zbralo več kot 3500 gledalcev. Mariborčani so na Ptuju pustili tri točke, saj je Drava zmagala s 3:2 in polno blagajno. - Odbojkarice Benedikta so v 1. DOL na koncu osvojile zelo dobro 4. mesto. - V Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju so odprli novo plezalno steno, na kateri plezajo člani Plezalnega kluba 6b. Foto: Črtomir Goznik Direktor KK Perutnina Ptuj Rene Glavnik je ob 20-letnici kluba prejel iz rok predsednika KZS Borisa Lozeja posebno priznanje za prispevek pri razvoju kolesarstva v Sloveniji. Atletinja AK Keor Ptuj Nina Kolarič je med drugim postala državna prvakinja v sedmeroboju, v daljavo pa je letos preskočila kar 636 cm. Judoistka JK Drave Ptuj Lea Murko je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dominikanski republiki osvojila 5. mesto, na mladinskem EP v Estoniji je bila tretja, postala je državna prvakinja ... Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je marca v Oranienburgu pri Berlinu nadaljeval svoj zmagoviti pohod med profesionalnimi boksarji v velterski kategoriji; v 20. dvoboju je premagal Čilenca Joela Maya. Ptujska športna plezalka Mina Markovič je v letu 2006 dosegla nekaj izrednih rezultatov, med drugim je v kitajskem Ximingu na tekmi svetovnega pokala osvojila 2. mesto. Na 15. DP v streljanju z zračnim orožjem je Boštjan Simonič zmagal v streljanju s pištolo, Ptujčanka Majda Raušl je bila tretja. Foto: Črtomir Goznik Igralci KMN Poetovio Petlja Vitomarci so postali zmagovalci zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj. Decembra so na svečanosti obeležili 20-letnico delovanja kluba, ki ga uspešno vodi Fredi Kme-tec, zaslužnim posameznikom pa so podelili zahvale. Foto: Črtomir Goznik Na nogometni tekmi med Dravo in Mariborom se je v spomladanskem delu prvenstva 2005-06 na ptujskem Mestnem stadionu zbralo približno 3500 gledalcev, zmaga pa je ostala doma. Maj: Junij: - Kolesar Perutnine Ptuj Matej Stare je zmagal na dirki v Šentjurju, medtem ko je njegov moštveni kolega Mitja Mahorič na veliki dirki na Poljskem osvojil 4. mesto. - Rokometaši Velike Nedelje so osvojili 2. mesto v 1. B DRL in se uvrstili v 1 A. DRL. - Brodarsko društvo Ranca Ptuj je organiziralo jadralno regato Jadro Ranca 2006, na kateri je sodelovalo kar 47 tekmovalcev v razredu Optimist. - Plavalni klub Terme Ptuj je organiziral veliki mednarodni plavalni miting, na katerem je nastopilo več kot 500 plavalcev in plavalk. Najboljše rezultate mitinga so dosegli Tanja Šmid (KPD Zvezda Kranj), Marino Dadič (PK Jadran Split) in Nina So-vinek (PK Olimpija Ljubljana). Izmed domačih plavalcev so se najbolj izkazali Domen Terbuc, Gregor Šerbec, Breda Zorec in Vida Vidovič. - 5. ptujskega triatlona se je udeležilo kar 190 tekmovalcev. Zmagovalca sta bila Bojan Cebin in Nataša Nakerst. - Moška ekipa NTK Ptuj je z dvema zmagama proti Radljam ostala v 1. ligi. - Atletinja Atletskega kluba Keor iz Ptuja Nina Kolarič je na mitingu v avstrijskem Hartbergu skočila v daljino 620 centimetrov. - Kolesar Perutnine Ptuj Borut Božič je dosegel kar tri etapne zmage na dirki Olympia Tour na Nizozemskem. - Nabito polna dvorana Center je 23. maja doživela svoj naj-sijajnejši večer. Naš profesionalni boksar Dejan Zavec nam je podaril nepozaben večer, potem ko je po desetih rundah premagal Kazahstanca Andreja Jeskina. To je bil športni spektakel brez primerjave na Ptuju, na katerem smo videli kar devet boksarskih dvobojev, hkrati pa je to bil največji športni dogodek na Ptuju v letu 2006. - Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so osvojili 4. mesto v 2. ligi v sezoni 2005-2006. - Kolesar Perutnine Ptuj Jure Golčer je zmagal na dirki Grand Prix Hydraulika, medtem ko je njegov klubski kolega Boštjan Mervar zmagal na dirki Grand Prix Palma. - Judoist Judo kluba Drava Ptuj Klemen Ferjan je na evropskem prvenstvu v finskem Tampereju v kategoriji do 81 kilogramov osvojil 9. mesto. - Rokometaši Jeruzalem Ormoža so v sezoni 2006-2007 zasedli končno 7. mesto. - Atletinja Nina Kolarič (AK Keor Ptuj) je postala državna prvakinja v sedmeroboju. - Nogometaši Drave so lansko sezono zaključili z zmago nad Nafto z 2:0. Na koncu so zasedli 5. mesto in osvojili 54. točk oziroma so dosegli 15. zmag, 9 neodločenih izidov in 12. porazov. Dali so 50 zadetkov in jih prejeli 46. Najboljši strelec in igralec ptujskih modrih je bil Viktor Trenevski s 16 zadetki. Državni prvaki pa so postali nogometaši Hita Gorice. - Kolesarji Perutnine Ptuj so nizali zmaga kot po tekočem traku. Jure Golčer je zmagal na dirki v nemškem Schwarzwaldu, Boštjan Mervar je zmagal v Kranju in Mitja Mahorič je v avstrijskem Raifeisenu. Na glavni dirki sezone Dirki po Sloveniji, je etapno zmago dosegel Borut Božič, medtem ko je bil v skupnem seštevku Jure Golčer drugi. - Po rednem ligaškem delu je ženska teniška ekipa Nesa iz Ptuja osvojila prvo mesto. - V Termah Ptuj so organizirali Ptujski dan vaterpola. - Mladinci NK Aluminija so z zmago v Novi Gorici proti domači ekipi (3:1) v finalu pokalnega tekmovanja osvojili pokal NZS. - Na finalu atletskega pokala Slovenije sta se z rezultati iz Atletskega kluba Keor iz Ptuja najbolj izkazali Natalija Sbull in Nina Kolarič. - Na državnem prvenstvu v kolesarstvu v cestni dirki je zmagal kolesar Perutnine Ptuj Jure Golčer. - Denis Rus je osvojil 26. Zlato rokavico v boksu. - Nina Kolarič (AK KEor Ptuj) je na mitingu v Čakovcu v skoku v daljino skočila kar 636 centimetrov. - Na 49. svetovnem prvenstvu v streljanju v Zagrebu so iz našega področja nastopili Majda Raušl, Boštjan Simonič in Simon Simonič. - Člani Atletskega kluba Keor iz Ptuja so na državnem prvenstvu v Novem mestu osvojili štiri srebrne medalje. Dve je dobila Natalija Sbull, po eno pa Nina Kolarič in Dejan Dokl. - Nogometni klub Drava Ptuj je po odhodu Milka Durovskega dobil novega trenerja Dražena Beseka. - Sezono 2006-2007 so nogometaši Drave začeli s porazom v Mariboru z 1:0. Avgust 2006: Julij: - Več kot 200 atletov in atletinj iz petih držav je tekmovalo na mednarodnem mitingu Ptuj 2006, ki ga je zelo dobro organiziral Atletski klub Keor iz Ptuja. Najboljši rezultat mitinga je v skoku ob palici dosegel Jure Rovan. - AMD Ptuj je na kartodromu v Hajdošah organiziralo moto-ciklistične dirke. - Na Ptuju je potekal kvalifikacijski turnir v golfu za nastop na evropskem prvenstvu. Slovencem je malo zmanjkalo, da bi se uvrstili na prvenstvo. Med našimi igralci je bil najboljši Ptujčan Matjaž Gojčič. - Ptujska športna plezalka Mina Markovič je na članskem evropskem prvenstvu v ruskem Ekaterinburgu osvojila 10. mesto. - Na 16. Odprtem članskem državnem prvenstvu v plavanju na Ravnah sta Domen Terbuc in Gregor Šerbec iz Plavalnega kluba Terme Ptuj priplavala do dveh finalnih nastopov. - Ob koncu meseca julija in v začetku meseca avgusta je športna plezalka Mina Markovič nastopila na plezalnem ma-sterju v francoskem Serre Chevalieru in zasedla osmo mesto. - Na 49. mladinskem in kadetskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu v Sarajevu je članica ptujskega kluba Vesna Rojko v paru sKristin Fatorič osvojila 5. mesto. - Rudi Zavrl, predsednik NZ Slovenije, Štefan Čelan, župan MO Ptuj in Jože Cvetko, direktor KP Ptuj so na uradno odprli novo igrišče z umetno travo. - Brodarsko društvo Ranca je uspešno izpeljalo 14. Ranca-rijo. - Mina Markovič je v kitajskem Ximingu dosegla uspeh kariere, potem ko je na tekmi svetovnega pokala osvojila 2. mesto. - Kolesarji Perutnine Ptuj so dosegli ekipno zmago na močni večetapni dirki Rothaus Reglo Tour v Nemčiji. Posamično je bil najvišje Mitja Mahorič na 6. mestu. - Mlada Majšperčana Peter in Kristijan Tadič sta nastopila v Helsinkih na mladinskem svetovnem prvenstvu v motokrosu. Peter je v kategoriji do 80 ccm zasedel 60. mesto, medtem ko je bil Kristijan v kategoriji do 120 ccm 14. - Na poti na evropsko prvenstvo v vaterpolu, ki je bilo v Beogradu je bila v Termah Ptuj prijateljska tekma med Slovenijo in Črno Goro. Gostje so zmagali s 5:9. - Terme Ptuj in Plavalni klub Terme Ptuj so organizirali 1. državno prvenstvo v toboganskem spustu. Državna prvaka sta postala Damijan Petek in Smiljana Petek. - Športna plezalka Mina Markovič je v Avstriji na mladinskem svetovnem prvenstvu priplezala do petega mesta. Foto: Marjan Kelner Za kolesarji KK Perutnina Ptuj je izjemna sezona, v kateri so dosegli veliko posamičnih etapnih pa tudi ekipnih zmag. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je ljubiteljem boksa v nabito polni dvorani Center na Ptuju podaril nepozaben boksarski Nogometaši Drave so tekmovanje v 1. SNL v sezoni 2005-06 končali na 5. mestu, državni prvaki so večer, ki ga je začinil z zmago nad Kazahstancem Andrejem Jeskinom; dvoboj je neposredno prena- postali nogometaši Hita Gorice. šala DSF. Pozneje je bil ta dvoboj proglašen za dvoboj leta v velterski kategoriji po verziji WBO. September 2006: - V Gaju pri Pragerskem je potekalo evropsko prvenstvo v streljanju s puško šibernico. - Več kot tisoč gledalcev si je v Hajdošah ogledalo 5. motoci-klistično dirko za državno prvenstvo. - Na 15. ptujskem maratonu sta zmagala Igor Šalamun in Daneja Grandovec. - Ptujski padalci so na mednarodni tekmi v nemškem Alter-marktu osvojili 3. mesto. - Lea Murko je na mladinskem evropskem prvenstvu v Estop-niji osvojila bronasto medaljo. - Hrvaški kolesar Perutnine Ptuj Matija Kvasina je na dirki Tour De L Avenir osvojil končno 6. mesto. - V sončnem vremenu je popolnoma uspel 4. Poli maraton, na katerem je kolesarilo kar 6200 rekreativnih kolesarjev vseh starosti. - Pred svetovnim prvenstvom v kolesarstvu je dobro formo pokazal Matija Kvasina, potem ko je zmagal na dirki na Češkem. - Po devetih krogih ali četrtini prvenstva v Prvi ligi Telekom Slovenije so bili nogometaši Drave uvrščeni na 3. mesto in so zbrali 14. točk. Pred 2500 gledalci pa so Ptujčani že v naslednjem krogu doma igrali 1:1 v štajerskem derbiju proti Mariboru. - Rokometaši Velike Nedelje so po povratku v 1. ligo sanjsko začeli prvenstvo, saj so v 1. krogu premagali Trimo. - Na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu v avstrijskem Salzburgu so iz ekipe Perutnine Ptuj nastopili Matija Kvasina, Borut Božič, Hrvoje Mihojlovič in Gregor Gazvoda. Slednji je razočaral v kronometru, medtem ko je bil Kvasina 27., Božič 76., Mihojlovič pa je odstopil. - Na 11. Urhovem memorialu v namiznem tenisu sta zmagala Mitja Horvat in Kristin Fatorič. Lep uspeh pa sta z nastopom v finalu dosegla domača igralca Bojan Pavič in Vesna Rojko. - Članica Atletskega kluba Keor iz Ptuja Natalija Sbull je na državnem prvenstvu za mlajše člane dobila dve zlati medalji, saj je zmagala v tekih na 800 in 1500 metrov. - Igralke Teniškega kluba Ptuj so sezono končale brez poraza, a so vseeno osvojile drugo mesto v državi. V finalu v Portorožu so proti Mariborčankam v okrnjeni zasedbi igrale 2:2. - Vladimir Sitar je postal novi direktor Zavoda za šport Ptuj. Oktober 2006: - Ptujska padalka Petra Podgoršek je presenetila z zmago na 6. tekmi za evropski pokal, ki je bila v Švici. - Uspehi Mine Markovič so se nadaljevali, saj je na tekmi svetovnega pokala v Shanghaiju ponovno stala na stopničkah. Tokrat za tretje mesto. - Mlada judoistka Judo kluba Drava Lea Murko je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dominikanski republiki osvojila 5. mesto. - Rokometašice Mercatorja Tenzorja so se prepričljivo uvrstile v 3. krog pokala EHF, potem ko so na Cipru dvakrat visoko premagale ekipo Latsia iz Nikozije. - Med 24. in 29. oktobrom je v Lizboni potekalo evropsko prvenstvo v kickboksu - semi kontakt. Zmagovalno se je vrnila Ptujčanka Nadja Šibila, ki je klonila šele v finalu in postala vice prvakinja Evrope. Aleksander in Sabina Kolednik pa sta osvojila 5. mesti. - Evropskih iger mladih pod okriljem Specialne olimpijade, ki so potekale v Rimu, se je udeležil tudi učenec Marko Bratušek iz osnovne šole Ljudevita Pivka iz Ptuja. Osvojil je zlato medaljo v štafeti 4 krat 100 metrov in bronasto medaljo v teku na 100 metrov. November 2006: - Na zaključnem turnirju najboljših štirih ekip v 1. slovenski judo ligi v Slovenski Bistrici so judoisti ptujske Drave zasedli 3. mesto. Zmagali so judoisti Impola iz Slovenske Bistrice. - V italijanskem Penneju je na tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju Mina Markovič osvojila 6. mesto. - Na finalu državnega prvenstva v kickboksu na Ptuju so domačini osvojili štiri naslove državnih prvakov. Najboljši v državi so Nadja Šibila, Aleksander Kolednik, Sabina Kolednik in Adri-jana Korez. - Strelski klub Ptuj se je izkazal z organizacijo 2. kroga držav- nih lig v streljanju v zračnim orožjem. V streljanju s pištolo so zmagali strelci iz Kidričevega, Ptujčani pa so bili drugi. - Nogometaši Aluminija vsekakor ne morejo biti zadovoljni z jesenskim delom prvenstva, saj so na zadnjem mestu v 2. slovenski nogometni ligi in so zbrali le 13. točk. - Zadnjo tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju pri nas v Kranju je Mina Markovič končala na sedmem mestu, medtem ko je v skupnem seštevku osvojila šesto mesto. - Ptujski modri, nogometaši Drave so z zmago proti Kopru s 3:1 sklenili jesenski del sezone. 26 osvojenih točk Dravaše uvršča na 5. mesto po 20. krogih tekmovanja v Prvi ligi Telekom Slovenije za sezono 2006-2007; do drugega mesta zaostajajo samo štiri točke. December 2006: - Na zadnji tekmi državnega prvenstva v športnem plezanju v Škofji Loki je zmagala Ptujčanka Mina Markovič.V skupni razvrstitvi štirih tekem je Markovičeva na 3. mestu, zmagala pa je Natalija Gros. - Na zadnji letošnji tekmi Alps Toura v golfu v francoskem Cap D'Adge je zmagal ptujski profesionalni igralec golfa Matjaž Gojčič. To je tudi največji Gojčičev uspeh v profesionalni karieri, ki jo je začel v mesecu oktobru. - Na 15. državnem prvenstvu v boksu v Ljubljani so kar tri naslove dobili v novem ptujskem Boksarskem klubu Ring. Najboljši v državi so postali Ivan Pučko v kategoriji do 60 kilogramov, Dušan Rakuš v kategoriji do 75 kilogramov in Anja Kolarič v kategoriji do 63 kilogramov. - Kar štiri rokometašice Rokometnega kluba Mercator Tenzor iz Ptuja Mojca Derčar, Ana Mihaela Ciora, Kristina Mihič in Miša Marinček so s slovensko reprezentanco nastopile na evropskem prvenstvu na Švedskem, kjer pa je naša reprezentanca izpadla že po predtekmovanju. - Klub malega nogometa Poetovio Ptuj je slovesno praznoval 20 let uspešnega delovanja. - Na ekipnem državnem prvenstvu v šahu so šahisti Šahovskega kluba Ptuj Veplas Velenje osvojili tretje mesto. Pripravila David Breznik in Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ZOK Ptuj so v sezoni 2005-06 osvojile 1. mesto v 2. Rokometaši Ormoža so tekmovanje v sezoni 2005-06' zakijučiii Toni Hazdovac (TK Ptuj) je letos tri mesece prebil na prvem ' mestu pOL, v®"dar ®® v vodstvu kluba niso odločili za napredovanje v 1. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik na 7. mestu. mladinske letvice TZS. ligo. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Piavainl klub Terme Ptuj je maja organiziral velik mednarodni pla-Rokometašice ŽRK Mercatorja Tenzorja Ptuja so sezono 2005-06 valni miting, na katerem je sodelovalo več kot 500 plvalcev in zaključile na 8. mestu. plavalk. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznil< Rokometaši Velike Nedelje so se po osvojitvi 2. mesta v 1. B SRL uvrstili v 1. A SRL. Foto: Alenka Slavinec Septembra je v Gaju pri Pragerskem potekalo EP v streljanju s puško šibrenico. Ptujski golfist Matjaž Gojčič se je oktobra letos odločil za prestop med profesionalce; decembra je v Franciji osvojil svoj prvi turnir serije Alps Tour. Ormož • Mladi in varna spolnost Spolnost naj postane vrednota Na Gimnaziji Ormož je nedavno potekala okrogla miza na temo Mladi in spolnost. Polona Krajnc, ki je okroglo mizo vodila, je k sodelovanju povabila zanimive goste, ki so predstavili odgovore na vprašanja, ki so mlade najbolj zanimala. Dogodek pa so pričeli z debato na temo Ali je potrebno uvesti spolno vzgojo v šolo, sodelujoči pa so predstavili argumente za in proti. Veselin Šučur, dr. med., je uvodoma predstavil nekaj zanimivih statističnih podatkov po katerih so mladi imeli leta 1996 v povprečju prvi spolni odnos z 18,5 leti in leta 2004 s 17 leti. Po svojih izkušnjah iz ginekološke ordinacije je bil Veselin Šučur mnenja, da mladi pri nas s spolnimi odnosi pričnejo nekoliko bolj zgodaj, kot je pokazala raziskava. Pri 15-ih letih je namreč v Sloveniji spolno aktivnih 24 % fantov in 21 % deklet, v EU 31 % fantov in 22 % deklet, zanimivo, v Ameriki pa le 15 % fantov in 13 % deklet. Tudi razlogi za prvi spolni odnos so različni. 44 % mladih se zanj odloči iz ljubezni, pri 30 % se to zgodi slučajno, 12 % se jih odloči zanj iz radovednosti, 6 % zaradi alkohola ali kakšne druge droge. Ankete kažejo, da je imelo leta 1996 pri 15 letih stike z isto-spolnimi partnerji 2 % fantov in 2,5 % deklet, leta 2004 pa še vedno 2 % fantov, a kar 10 % deklet. V zadnjih dvajsetih letih se je tudi drastično zmanjšalo število najstniških nosečnosti. Leta 1981 je bilo na 1000 mladostnic 61 zanositev, ki so se v 37 primerih končale s porodom in 24 s splavom. Leta 1992 je bilo le še 25 nosečnic, od tega se jih je 12 odločilo za splav, leta 2003 pa je od 1000 mladostnic zanosilo le še 15, od katerih se jih je 9 odločilo za splav. Številka je sicer majhna, vendar še vedno večja, kot bi si želeli, saj v podobni situaciji v Belgiji Na okrogli mizi so sodelovali ginekolog Veselin Šučur, družinski terapevt Jernej Kovač, farmacevt Aleš Kosec, psihologinja Irma Zuman in socialna delavka Marina Novak, vodila pa jo je svetovalna delavka Polona Krajnc. beležijo 4, na Nizozemskem pa 5 splavov na 1000 mladostnic. Ozaveščenost o spolno prenosljivih boleznih in o zaščiti pred neželeno nosečnostjo je prav tako porasla, saj je leta 1996 pri prvem spolnem odnosu kondom uporabilo 60 % mladostnikov, tabletko pa 15 %, leta 2004 je uporaba tabletke porasla na 32 %, uporaba kondoma pa na 75 %. Mlade pogosto zanima tudi varnost posameznih kontracepcijskih metod. Pri redni in pravilni uporabi se pri uporabi kontracepcijskih tabletah zgodi 0,2 nosečnosti na 100 mladostnic, pri uporabi kondoma 3 do 10, ob uporabi materničnega vložka 1 do 2, diafragme 2 do 15, pri metodah zaščite, kot so prekinjen odnos, metoda varnih dni in podobno pa je tudi čez 20 nepričakovanih nosečnosti. Veliko je bilo tudi vprašanj o tem, kdaj h ginekologu in kakšen je prvi obisk. Veselin Šučur je povedal, da imajo pravico do izbranega ginekologa dekleta stara 15 let. Takrat jim lahko kontracepcijske tablete predpiše tudi brez vednosti staršev, ginekološki pregled pa pred tem običajno ni potreben. Zakon tudi določa, da pri splavu mladostnice, starejše od 15 let, o tem ni potrebno obvestiti staršev. Obisk pri ginekologu pa Šučur priporoča, ko ima dekle redne spolne odnose ali ko ima težave in potrebuje nasvet. Sicer pa je mladim priporočil ABC izbiro: A - ab-stineno od tveganih spolnih odnosov, B - biti zvest in C - uporaba kondoma. »Ampak ginekologi pridemo povsem na koncu zgodbe, mi le predpišemo tabletke, zdrav odnos do spolnosti se skozi leta odraščanja zgradi v družini.« Kdaj je mladostnik zrel za spolne odnose? Irma Žuman, univ. dipl. psih, je predstavila psihološko plat spolnosti, saj mladim, ki so fiziološko sicer zreli za spolnost, manjka psihična, socialna in čustvena zrelost. Tako kot na drugih področjih, je tudi v spolnosti najpomembnejša dota, ki jo mladostnik prinese iz primarne družine. Mladi velikokrat ne zmorejo predelati vsega, kar jim je dostopno v medijih, zato je zdrav odnos med staršema najboljša orientacija. Če se mati in oče ljubita, sproščeno pogovarjata o spolnosti, je to najučinkovitejša spolna vzgoja je, prepričana Irma Žuman. Večina družin se o spolnosti doma ne pogovarja, zato se tudi mladi kasneje s svojimi otroci ne bodo. Na ta način je zakrit en pomemben del odraščanja. Na vprašanje, kdaj pričeti s spolnimi odnosi, seveda ni bilo univerzalnega odgovora, zgodili pa naj bi se med dvema človekoma, ki se imata zelo rada, si zaupata, imata dobro komunikacijo in sta se sposobna dogovoriti tudi o zaščiti. Aleš Kosec, mag. farm., je predstavil možnosti zaščite in povedal, da dekleta največ posegajo po kontracepcijskih tabletah, fantje pa prihajajo po kondome. Izpostavil je tudi zadrego, s katero se mladi borijo, ko prihajajo v lekarno. Zato imajo za takšne primere, ko vam je neprijetno svoje težave razlagati pred ostalimi strankami, na voljo tudi prostor za svetovanje. Marina Novak, dipl. soc. del. pa pri svojem delu v centru za socialno delo dnevno spoznava mlade, ki so se prehitro odločili za partnerstvo, spolne odnose, ko se niso dovolj spoznali in so z mladostno trmo v takih razmerjih tudi vztrajali. Takšna razmerja se največkrat končajo z razvezo. Leta 2003 je bilo v Sloveniji 2461 razvez. Sklenitev zakonskih zvez zelo upada, narašča pa število zunajzakonskih skupnosti. Zanimiv pristop k spolnosti je predstavil tudi Jernej Kovač, spec. zakonske in družinske terapije, ki je izpostavil, da je potrebno spolnost obravnavati kot vrednoto in ne kot greh. Do 70 let minulega stoletja je bila spolnost popolnoma prikrita, potem je prišla spolna svoboda, seksualna revolucija, ki je spolnost razvrednotila. »Zato je potrebno spolnosti spet dati vrednost,« je prepričan Kovač, »Ne smemo pozabiti, da preko nje gradimo partnerski odnos, po katerem hrepenimo. Ljudje smo edina bitja, ki imamo možnost, da se med spolnim aktom gledamo v oči. Mladostnik mora najprej spoštovati samega sebe, potem še partnerja. Če v odnosu ni spoštovanja, gre za zlorabo.« Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Predavanje Marjana Šenice Ce hočeš videti, moraš gledati s srcem Ljubiteljski botanik Marjan Šenica, ki je pravo ljubezen do flore začutil leta 1993, ko se je iz Maribora preselil v Spuhljo, svoje znanje že prenaša na druge. Najprej se je začel ukvarjati s fotografiranjem, kasneje pa tudi z razstavami in predavanji. Danes je priznan botanik, ki pozna skoraj vsako cvetlico, ki raste ob Ptujskem jezeru in v okolici. V začetku decembra so v Društvu upokojencev Spuhlja pripravili predavanje, na katerem je Šenica predstavil Ptujsko jezero in cvetje na nasipu. K'mmmmmmmiirn mêïijL « m mam ^ Foto:Dženana Bećirović Marjan Šenica »Ljubezen do flore se je razvila iz pohodov v planine, kjer sem opazoval različne cvetlice. Začel sem jih fotografirati, kasneje pa so postale del mojega življenja. To me je zagrabilo in mislim, da me ne bo spustilo do konca življenja,« pravi Šenica. Leta 1999 se je Šenica osredotočil na floro Ptujskega jezera. »Gre za področje, ki je zelo bogato s floro. Tu imajo rastline mir, gre za tip suhega travnika. Določene rastline, ki rastejo tukaj, so zelo redke,« še dodaja ljubiteljski botanik. Odcedna gramozna podlaga, ki ustvarja suho in toplo rastišče, je za rastline zelo ugodna. V Sloveniji imamo 76 vrst orhidej, Šenica pa jih je samo na nasipu na- šel osem. Pravi, da jih je na tisoče, enkrat jih je celo pre-štel in od čistilne naprave do Markovcev naštel kar 6320 orhidej. Skupaj je na nasipu 45 družin in približno 200 različnih rastlinskih vrst, od tega jih ima polovico tudi fotografiranih. »Zelo srečen sem, da živim blizu območja, ki je v Naturi 2000 in je tako bogato s floro. Slovenija je med najbogatejšimi državami na svetu, kar se tiče flore. Pri nas raste čez 3400 različnih vrst. Dosti je tudi rastlin, ki so »prave Štajerke«. Pohvalimo pa se lahko tudi z dejstvom, da je Slovenija edina v Evropi, ki ima tri zveri: risa, volka in medveda,« še dodaja Šenica. Pravi, da je že velikokrat slišal, da ljudje obiščejo nasip in ne vidijo nobene zanimive rastline. »Če želite videti čim več različnih vrst, svetujem, da se na nasip odpravite maja ali junija, takrat je idealen čas za floro in je možno videti zelo veliko vrst. In kar je najpomembnejše, da če želiš videti, moraš gledati s srcem,« še dodaja. Še-nica pa se ne ukvarja samo s floro na nasipu Ptujskega jezera, predava tudi o samem Ptujskem jezeru, ki meri 346 hektarjev in je največje umetno jezero v Sloveniji, ter o ptičih, ki tam prezimijo. Na vseh svojih predavanji udeležencem pokaže tudi slike rastlin in ptičev, ki so zanimive in vredne ogleda. Dženana Bećirović Novoletne navade, šege, vedeževanja, običaji, koledovanje ^ Novo leto, mlado leto, kaj prineslo boš, povej? Z božičem, ki je že za nami, se decembrska praznovanja ne končujejo. Za nami je tudi štefanovo, pa šentjanževo in tepežnica. Potem nas do konca leta čakata samo še dva dneva in ponovno bomo obrnili list na koledarju ter skočili v nov čas, v leto 2007. Seveda nas vse zanima, kakšno neki bo. Kaj nam bo prineslo, mogoče veliko dobrega ali tudi kaj slabega? Najprej bomo nekoliko pobrskali po preteklosti in izbrskali, kako so si prestop iz starega v novo leto popestrili v prejšnjih časih v naši bližnji okolici, prav tako radovedni, kaj jim prinaša novo, pravkar rojeno leto. Zadnjemu dnevu starega leta rečemo silvestrovo, ker ta dan goduje sv. Silvester, rimski papež. V njegovem času se je rimski cesar Konstantin spreobrnil v krščansko vero. Sv. Silvester je umrl zadnji dan leta 335 v Rimu. Upodabljajo ga s papeževo tiaro in bikovo glavo ob strani. Na nekaterih podobah drži v roki ključ, s katerim naj bi odklenil novo leto. Vendar še pred stoletji prvi januar ni bil novoletni dan, ampak osmina Gospodovega rojstva, kar pa ljudem ni veliko pomenilo, Julij Cezar je že leta 46 pred n. št. določil 1. januar kot začetek leta. Ko pa so v Rimu uvedli božični praznik, se je začetek novega leta premaknil na božič. Šele papež Inocencij XII. je pred 314 leti novo leto ponovno prestavil na prvi januar in tako je tudi ostalo. Najbolj znan simbol novoletnega praznovanja je smrečica, ki so jo po drugi vojni poimenovali »novoletna jelka«. Poleg dreveščka je bil po drugi vojni kot simbol novoletnega praznovanja za otroke nadvse popularen dedek Mraz, ki je v socialističnem svetu zamenjal Božička. Zadnja leta oba prijazna možica menjata vlogi in v veliko primerih prihajata med otroke oba in tisti, ki darove prejemajo od obeh, nimajo nič proti tej navadi. Božiček ali dedek Mraz, saj je prav vseeno, odločitev je v nas samih. Pa poglejmo, kako je bilo pred prvo svetovno vojno z božičnim drevesom kot simbolom večnega zelenja. Po starem verovanju je zimzeleno rastlinje, ki v mrzlem zimskem času kljubuje otrplosti in smrti, čar, ki bi naj v zimskem mrazu in temi zadrževal minevajoče življenje narave. Zato so naši predniki krasili v hiši »hišni kot« ali »hišno svetišče« s smrečjem, bršljanom, belo omelo, božjim drevcem, zimzelenom, vse pa ozaljšali s papirnatimi rožami. Smrečica, ki sprva ni bila okrašena, ni stala v lesenem križu, temveč je visela s stropa. Krasiti so jo začeli kasneje, pod vplivom »nemškega božičnega drevesa«. Sprva so jo krasili le s pisanimi trakovi, malimi rdečimi jabolki, pobarvanimi orehi, pozneje pa vse bolj s kupljenim svetlečim okrasjem. Na smrečici, ki so ji rekli »božje drevce«, ponekod pa tudi »košek«, je bil tudi ptič, največkrat golob, narejen iz lesa ali drugega materiala. Pravili so mu »hišni duh«. Foto: Martin Ozmec Silvestrov večer zaznamujejo zadnja leta hrupne prireditve, takšen način praznovanja na kmetih ni bil v navadi, vendar se tudi tod zadnji čas marsikaj spreminja. Ljudje so v prejšnjih časih pred vstopom v novo leto delali obračun sami s seboj. Gospodinje so pripravile, tudi še danes, bogato obloženo mizo, kot na božič, samo, da je k obrednemu kruhu prišlo še kaj drugega. Tako so v Halozah k pomižjeku priložili še denarnico, molitvenik, rožni venec, nož, kozarček blagoslovljene vode, vejico brinja, steklenico vina, koruznega, pšeničnega in drugega zrnja ali bučnic, pod mizo pa so se znašli repa, krompir in srp. Za mizo je sedela družina, se pomenkovala in čakala novega leta. Otroci, ki so počakali polnočno uro, so morali vsak na svoj stol in pri tem misliti na to, kar si želi v novem letu. Ko je v zvoniku udarila dvanajsta ura, to je polnoč, so otroci s stolov skočili na tla, s polnim srcem obljub in želja. Simbolično so torej skočili v novo leto, s trdno voljo, da bodo vedno taki, kot so si želeli. Povečini pa se na Slovenskem ponovili obredi božičnega večera. V mraku so kropili in kadili kot pred božičem. Na Štajerskem so ponekod kropili tudi polja, povsod na Slovenskem pa so v tej noči gorele luči. Sicer nam pokanje petard in drugo streljanje hudo naj-eda živce, saj tovrstno vese-ljačenje vsako leto zahteva žrtve, pa gre pri streljanju za staro navado, katere prvotni pomen je bil s hrupom preplašiti in pregnati škodljivce, to so zle duše pokojnikov in druge hudobne demone, ki v tej noči oživijo. V novoletni noči lahko pod posebnimi pogoji pogledaš v prihodnost. Iz vere v moč čara izhaja želja po zabavi, obilni jedi in dobri pijači in prepričanje je, če stopiš v novo leto dobre volje in sit, boš tak vse leto. Za to se na staro leto zvečer pozabavali tudi v družinskem krogu in na vrsto so prišle najrazličnejše družabne igre, tudi vedeževanje. V preteklosti je k novoletnim zabavam spadalo tudi vlivanje svinca. Po oblikah, v vodi strnjenega in ohlajenega svinca, so potem vedeževali o prihodnosti. Tudi vedeževanje z listi je bilo v preteklosti nadvse zabavno. Uporabljali so ga predvsem fantje, ki so želeli izvedeti ime bodoče žene. Pred spanjem so listke z imeni položili pod vzglavnik. Ko so se zjutraj prebudili in izvlekli listek so na njem prebrali ime, ki naj bi bilo ime bodoče žene. Danes te liste dajo v klobuk in vlečejo. Za- bavno pa je prav tako. Posebna šega v novoletni noči in novoletnem jutru je tudi darovanje vodi. To so v glavnem počela dekleta, ki so želela izvedeti, kaj v zvezi z bodočim možem. Pa si dekleta niso želela le moža, želja je bila tudi, da bi bila voda skozi vse leto čista in obilna. Tudi sol in jabolko so v naši bližnjih krajih na novo leto pred zoro vrgli v vodnjak. Na novoletni dan so nekoč dekleta vrgla rdeče jabolko v vodo in ga opazovala. Če je plavalo s pecljem navzgor, bi naj dobila dobrega in pridnega moža, če pa je bil pecelj spodaj in muha na površju, pa naj bi bil dedec hudoben in siten. Naši stari so imeli navado, da so pred novim letom uredili in trikrat pometli dvorišče, hleve in hišo. Tako je domačija lepa, čista in urejena dočakala novo leto, od katerega so si veliko obetali. Ta navada očiščenega dvorišča bi marsikomu prišla prav tudi v današnjem času. Ob novem letu si zaželimo drug drugemu vse najboljše. Tudi pisna voščila so pri nas v navadi že dolgo časa. Za slovenske voščilnice, ki so morale biti vedno in čitljivo ter lično izpisane in tudi okrašene, lahko rečemo, da bi lahko hodile vštric z voščilnicami drugih narodov. Posebno voščilo za praznike so v hišo prinašali tudi ko-ledniki. To niso bili samo domači, temveč so pogosto prihajali iz drugih vasi. Hodili so od hiše do hiše, peli posebne koledniške pesmi in zaigrali na kakšen instrument. Gospodar in gospodinja sta jih z veseljem pričakala, saj so s pesmijo želeli vse najboljše na polju, pri živini in ljudeh. Pogostila sta jih in jim dala še kaj za popotnico. Koledova-nje, ki je v naših krajih skoraj izginilo, zadnje čase ponovno obujajo po vaseh skupine ljudskih pevcev v veselje domačinov in tudi sebi. Kaj pa vam mi želimo ob vstopu v novo leto ? Pričakajte ga brez jeze v srcu, z ljubeznijo do vseh ljudi. V vas naj bo obilo lepih misli, želja, predvsem pa iskrenosti. Vedite, da staro leto živi od spominov, novo pa od pričakovanj. Naj vam novo leto prinese vse, kar je staro pozabilo: sreče, zdravja in uspehov polno dlan. Veselite se časa, ki prihaja, ne zamudite srečnih trenutkov, ki vam jih bo podarilo življenje. Z iskrenimi željami Vida Topolovec Od tod in tam Videm • Sladka presenečenja iz „Cuker jame" Videmsko društvo prijateljev mladine je tudi v letošnjem prednovoletnem času izvedlo že tradicionalne delavnice za najmlajše pod imenom Cuker jama. V treh večerih enournega druženja, ki so se začeli v torek, zaključili pa v četrtek, so se otroci lahko zabavali in uživali ob lutkovni igrici. Lutke oživijo in potem so na to temo izdelovali svoje lutkice iz najrazličnejši materialov, lotili so se tudi peke pisanega prazničnega peciva ter izdelave novoletnih okraskov. V občinski dvorani, ki se je tri večere zaporedoma res spremenila v pravo „Cuker jamo", je bilo nadvse živahno, vodja projekta Nataša Varnica pa je še povedala, da je udeležba za vse otroke (in malo tudi starše) zastonj, sredstva namreč v večini zagotavlja kar DPM, deloma pa tudi kakšni sponzorji, z eno izmed tovrstnih delavnic pa se bo društvo predstavilo na koncertu za male in velike. SM Dornava • Božiček med otroki Božiček ima te dni toliko dela, da ga je že težko ujeti, ko se kje ustavi. V sredo zvečer seje odločil obiskati najmlajše Dornavčane, ki so ga pričakali v vaško-kulturni dvorani, pod veliko in lepo okrašeno jelko. Da čakanje na moža z belo brado in košem daril ne bi bilo pretežko, je majhne nadobudneže najprej zabavala in dodobra nasmejala Pika nogavička, potem pa je kar hitro, brez zamude, prisankal tudi Božiček. Sicer se mu je kar mudilo, saj so ga enako napeto pričakovali še v dornav-skem zavodu, toda svojo nalogo je opravil odlično. Otroci so namreč dobili veeeelike vrečke, v katerih so se skrivale igračke in pobarvanke, seveda pa ni šlo niti brez sladkarij. Zadovoljstvo je bilo obojestransko... SM Ptuj • V Evroparku svetlobna skulptura Foto: Črtomir Goznik V predpraznično podobo Ptuja, ki je v primerjavi z drugimi mesti v Sloveniji, precej klavrna, so prispevali tudi člani TD Ptuj. Po zamislih podpredsednika TD Ptuj Zdravka Zamude so postavili svetlobno skulpturo v obliki rože, da vsaj malo razbijejo praznično praznino pri vhodu v mestO ob podvozu. Že po tradiciji pa so novembra zamenjali zastave članic EU z zastavami ptujskih podjetij in ustanov, ki bodo visele do prvega maja prihodnjega leta, ko bodo ob obletnici vstopa Slovenije v EU ponovno obesili zastave držav članic EU. Foto: SM Foto: SM Severna Afrika • Iz dnevnika maroške avanture (II. del) Spanje sredi mestnega parka - cisto običajna stvar! Rabat je glavno mesto današnjega Maroka, leži severno od Casablance, prav tako ob Atlantski obali. Prispeli smo zvečer in jasno, da je bila prva (in za marsikoga edina) postojanka hotel, kjer so nas nastanili. Dobro, da je bil večer in tema; hotel se je sicer ponašal s tremi zvezdicami, ampak v muslimanskem svetu, kar je nekaj podobnega kot hotel z eno zvezdico po evropskih pojmih ... No, saj ni bilo tako katastrofalno, sobe so imele vse, kar je potrebno - dve postelji, kopalnico in WC školjko, celo TV z enim ali dvema programoma, razgled pa na usrano in zazidano dvorišče, kamor so iz kuhinje metali odpadke ... pa to tisti večer sploh ni bilo važno, ker, če me spomin ne vara, smo po 48 urah budnega stanja vsi popadali med rjuhe in o kakem izhodu ali večerji ni razmišljal nihče. Počitek po igri, po jedi, zaradi prevročega sonca ... ni važno kdaj, predvsem pa sploh ni pomembno kje - velja tudi sredi mestnega parka v senci palm. Tako izgledajo umetelno potetovirane roke domačinke; najine so bile hudo manj lepe ... Celo pekoče trde rjuhe in ovalni visoki vzglavniki niso uspeli kogarkoli obdržati budnega. Edini ceremonial, ki sva si ga privoščili s sotr-pinko Ane v sobi, je bilo pranje zob, tuš in požirek Jagermaistra, pa ne zaradi kakšnih nagnjenj ali razočaranja, ampak izključno iz preventivnih razlogov, saj je hrana in pijača v Maroku pač čisto nekaj drugega kot pri nas ... In biti slabe volje. Naslednje jutro nas je pričakalo sonce, temperatura okrog 30 stopinj, zajtrk za reveže in natrpan plan ogledov. Seveda peš, saj se po mestu ne splača voziti z avtobusom. Kaj vse smo videli? Prmejduš, en kup nekih grobnic in spomenikov, mošej in minaretov, ne me spraševati, kaj vse, ker je najbolje, če si to ogledate sami. Meni osebno, z vsem dolžnim opravičilom do vseh poznavalcev islama, še posebej pa maroške zgodovine in njenih junakov ter kraljev, se je zdelo vse zelo podobno. Grobnice z neverjetnimi pisanimi mozaiki, v glavnem z rožnatimi simboli ali pa še to ne. Menda se v tej državi ni smelo upodabljati v mozaikih ljudi ali živali, ker, da to odvrača pozornost ljudi ali od mo- litve ali od spomina umrlemu, zato so bili povsod pač neki fantazijski oziroma geometrični vzorci. Sicer pa mi je bil Rabat všeč; prehodili smo ga podolgem in počez, od priobalnega pasu s pristanišče, ki ga ravnokar gradijo, do stare medine (stari del mesta), vmes smo se ustavili v enem od lepo urejenih vrtov, kjer so nas pogostili s sladkarijami iz medu in čajem, mene in Ane pa domačinke, preden si rekel keks, potetovirale po rokah. Da ne boste mislili, da je to zastonj! Stalo je celih 100 dirhamov (cca 10 evrov), čeprav ne ena ne druga ni imela želje po risbici, ki se povrhu sploh ni dala zbrisati. Lokalni vodič je sicer kasneje povedal, da se takšne „usluge", ki jih ne želiš in ne naročiš, ne plačajo. Toda po toči zvoniti je prepozno ... in biti slabe volje zato, je še bolj neumno. Najbolje in najbolj pametno se je prepustiti znanemu islamskemu reklu: Inšalah!, prevedeno, če bog da, potem bo, če ne pa ne, ali drugače, bo kakor bo. Sekirati in živcirati se, če nekaj ne gre po planu, je brez smisla, ker itak ne bo drugače in je pač najbolje počakati, kaj bo. Če nimaš kaj drugega početi, potem se je najbolj pametno zlekniti v kakšno senco in počakati na razplet. Takšna počivanja sredi belega dne, v senci palmovih dreves, je bilo videti v Rabatu marsikje, tudi v parku sredi mesta. Menda je to nekaj povsem vsakdanjega in nihče - razen nas - ni z debelo radovednostjo opazoval ležečih teles. Ej, si predstavljate kaj takega narediti v našem mestu?! Najprej in prvo, kar bi takega človeka doletelo, bi bilo obrekovanje, da je pijanec ali vsaj lenoba, če se mu ni že zmešalo. V arabskem svetu pa je to čisto normalna stvar. Mi je nismo pokoristili, čeprav bi nam prišel počitek čisto prav, ampak smo se namesto tega zapodili v najstarejši del mesta, v mrežo ulic in uličic z brezštevilnimi prodajalci in trgovinicami, ki pogosto niso merile več kot dva kvadratna mesta. V teh medinah, ki jih imajo vsa maroška mesta in ki so pravzaprav največje zanimivosti, se lahko kupi popolnoma vse na svetu, verjetno še avto, čeprav preko „posrednika". Na nekaj metrih se tako zvrstijo pulti s svežim mesom, parklji in raztelešenimi trupi drobnice ali govedine, na katerih se množično pasejo muhe, ki jih stranke in mesar po potrebi - če si želijo kakšen kos bolje ogledati - celo prepodijo, potem cele skladovnice pisanih začimb in sadja, vmes se postavljajo stojnice s CD-ji, mobiteli in oblačili, povrhu pa se kriče preganjajo trgovci s čevlji in spominki ter gostilničarji s pijačami in hrano. Mravljišče vonjav je popolno, izgubiti se v množici pa najlažja stvar na svetu. Kaj naj bi človek v medini kupil? Hm, nimam nasveta. Lahko čisto vse, lahko pa nič. V maroških medi-nah velja le eno pravilo; kakršnakoli je cena artikla, ki te zanima, se zavedaj, da je vsaj trikrat previsoka. In če ti trgovec reče, da nekaj stane 30 dirhamov se moraš jasno zavedati, da si se slabo pogajal, če si to stvar kupil za polovično ceno .... imajo pa v rabaški medini čudovite naravne sokove, ki jih iz sadežev stiskajo kar pred teboj. To je bilo edino, kar sem kupila - brez „cenkanja". In povem vam dve stvari; prvič, da tri deci tega gostega soka čisto zadošča za eno dobro malico, če že ne za kosilo in drugič, da so prav vsi okusi odlični - tudi za evropski jezik. SM (se nadaljuje) Ptuj • Strojni krožek »Posestnik« na ekskurziji Kmetijstvo na Hrvaškem in v Srbiji Zadnji konec tedna v novembru je strojni krožek »Posestnik« izvedel jesensko strokovno ekskurzijo. V sklopu poslovnih stikov, tudi s partnerji v tujini, so tokrat obiskali center za dodelavo semena blagovne znamke Pioneer v Osijeku. Udeležence ekskurzije je sprejel direktor podjetja g. Tutić in nazorno predstavil podjetje. Blagovna znamka Pioneer je na območju prostora bivše Jugoslavije prisotna že preko 30 let. Center za dodelavo koruznega semena obratuje na površini 15 ha pokritih površin, kjer razpolagajo z vso potrebno mehanizacijo in strojno opremo za ne- moten potek dela. 19 zaposlenih v podjetju, katerih povprečna starost je 34 let, si močno prizadeva, da center nemoteno obratuje tudi v času delovnih konic. V sušilnicah v samo dveh mesecih posušijo od 5 do 6 tisoč ton semena, 10 tisoč ton semena pa dodelajo in kalibrirajo za prodajo na trgu. Tutić še zagotavlja, da je seme v »Posestniki« so se izobraževali. Na farmi v Tenju pri Osijeku. predpisanih tolerancah, brez vsebnosti GSO (gensko spremenjenih organizmov) ter primerno tudi za slovenske pridelovalce koruze, od katerih vključenost v izvajanje ukrepov SKOP-a zahteva uporabo izključno semen brez GSO. Center bo v prihodnjem letu posodobljen s sodobnejšo Siemensovo nadzorno programsko in strojno opremo z na- menom, da postane regionalni center za ta del jugovzhodne Evrope. V nadaljevanju so udeleženci ekskurzije obiskali farmo v kraju Tenja pri Osijeku, kjer redijo goveje pitance. Lastnik podjetja »Simental Commerce« Mato Mamić je povedal, da se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja že preko 30 let. Na farmi redi goveje pitance, za ta namen teleta uvaža večinoma iz držav Evropske unije. Gledano skozi prizmo evropskih predpisov in standardov v kmetijstvu pa kani gospodar ob vstopu Hrvaške v EU imeti nekaj težav v zvezi z obremenitvijo GVŽ/ha, kakor tudi z izvajanjem standarda nitratna direktiva, saj nas z ustreznostjo in zadostnostjo skladiščnih kapacitet za organska gnojila ni povsem prepričal. Na območju pokrajine Baranja so si udeleženci ogledali še naravovarstveni park »Kopački rit«, ustavili pa so se še v Vukovarju. Na pokopališču, kjer je v skupni grobnici pokopano veliko žrtev zadnje morije, je bila samo en teden pred našim obiskom organizirana velika državna slovesnost, ki so se je udeležili vsi najpomembnejši državni voditelji in preživele žrtve iz omenjenega obdobja. V nadaljevanju ekskurzije so udeleženci pot nadaljevali v Srbijo in obiskali Beograd s premnogimi znamenitostmi. Jože Murko Foto: SM Foto: MJ Foto: MJ Kuharski nasveti Praznične dobrote Te dni se zagotovo vse vrti okrog praznikov, na eni strani državnih, na drugi strani božično-no-voletnih, ki prihajajo. Božič in novo leto praznujemo po svojem okusu in po običajih, ki veliko pomenijo nam in tistim, ki z nami praznujejo. Za praznične dni najprej pripravimo piškote in druge sladkarije. Ne glede na to katere piškote pripravljate, je pomembno, da se širi vonj po piškotih, ker pa jih pripravljamo na zalogo, je osnovno merilo izbora, da pripravimo piškote, ki jih lahko hranimo za daljši čas. Zraven tega pa so piškoti pogosto odišavljeni z mletim janežem, mletimi klinčki, ci-tronko, muškatnim oreškom in podobnimi dišavami. Tako pripravimo različne vrste medenjakov, janeževe piškote, orehove piškote, različno medeno pecivo, kokosove in druge poljubčke ter različne vrste makronov. Pri uporabi krhkega testa iz njega naredimo različne rogljičke, zvezdice in oblike, ki nas spominjajo na božično-novoletne praznike. Zraven tega pa ima skoraj vsaka družina še svojo posebnost, kar običajno pomeni, da ne manjka sladic ki jih ima najraje ali jih v družin- skem krogu pripravljamo le takrat, ko smo vsi zbrani. Ostala peciva pripravljamo že tik pred prazniki, tako ne manjka potice, sadnega kruha, božičnih kolačev oziroma zelo znanih paneton, marci-panove in druge štruce iz pre-finjene mešanice kvašenega testa z dodatkom marcipana in kandiranega sadja. V Italiji je značilno, da pripravljajo za božič slavnostne kolače v enem kosu, tako že nekaj let lahko po trgovinah spremljamo, glede na okuse, različne slavnostne kolače panne-tone. Gre za bogate kolače z različnimi okusi, izredno nežnega prefinjenega testa. Tako jih pogosto odišavijo z medom, orehi, kandiranim sadjem, zelo priljubljeni so s tekočo čokolado. Tako jih v času praznikov lahko v Italiji kupimo v najmanjših delikatesnih trgovinah. Še en kolač, ki ni tipičen za Slovenijo, smo že skoraj vzeli za svojega in sicer gre za stolen oziroma pri nas imenovan božična štruca. Gre za podolgovat kolač, ki ga pripravimo iz težkega kvašenega testa z rozinami, mandlji, citronatom, kandiranim sadjem, bogato začinjen s sladkimi dišavami in začimbami in odišavljen z aromatičnim likerejem. Za glavne jedi ostaja osrednja vrsta mesa za božično pojedino pečena perutnina, Mokri smrček Odgovor: Izdaja in uporaba zdravil, ki imajo bolj ali manj močan vpliv na psihofizične lastnost ljudi in živali mora biti pod stalno kontrolo zdravnika oz. farmacevta, ki omenjene preparate izdaja, saj so možne najrazličnejše zlorabe. Lexaurin (bromaze- Strah pred pokanjem Vprašanje bralke Simone: Imamo psičko, ki se močno boji pokanja in grmenja. Ker se približujejo prazniki, me zanima, katera pomirjevala lahko damo naši psički, da ji ne bi škodili in v kakšnih dozah. Doma imamo humano zdravilo Lexaurin. Ali ga lahko uporabimo brez škode za žival? Hvala za odgovor. pam) je preparat, namenjen izključno v humano uporabo, zato ga pri naših hišnih ljubljencih ne predpisujemo oz. ga v veterinarski medicini ne uporabljamo. Humana pomirjevala lahko uporabljamo pri hišnih ljubljencih le v primerih in dozah, ki so tako zraven kombiniramo priloge in prikuhe, glede na goste, ki jih pričakujemo. Standardnim okusom ustreza dušeno rdeče zelje, ki ga lahko popestrimo z jabolki, rižem, za klasične priloge veljajo tudi kruhovi cmoki, kruhova štruca, mlinci in široki rezanci. V kolikor je jedilnik precej širok za priloge, pripravljamo enostavne priloge iz cenjene zelenjave, kot so cvetača, ki jo le skuhamo in prelijemo z zeliščnim maslom, kuhani brokoli, popeče-ne narezane gobe, druga fino narezana zelenjava, kot so korenje, bučke, kalčki in druga zelenjave. Izberemo lahko zelenjavo, ki nam je prav tako po okusu zelo všeč, jo narežemo na tanke rezance in na kvalitetni maščobi med nenehnih mešanje pražimo do mehkega. Od maščob lahko izbiramo tudi odišavljena olja, kot so oljčno z okusom timijana, česnom ali olje, odi-šavljeno s tartufi. Od mesnih jedi pripravimo za najdaljšo noč v letu jedi iz znanstveno potrjena in predpisana. Nekaj takšnih preparatov, ki bi jih lahko uporabili pri psu so: Apaurin (diaze-pam ) v dozi 0,25 mg na kg. telesne teže s hrano ali vodo največ 2 dni zaporedoma. Za mačke znaša doza 0,5 do 1mg na kg. Drug preparat je Fluval ali Prozac (fluoxetin HCL) v dozi 1 mg na kg max 1-krat dnevno. Omenjen preparat se uporablja izključno pri psih, lahko tudi skozi daljše časovno obdobje. Najučinkovitejši je Sedalin (Acepromazin) v obliki gela in Prom ace tabletke, ki pa sta tudi edina učinkovita veterinarska preparata na našem tržišču. Doze omenjenih preparatov so 0,55 mg na kg za pse in 0,05 - 0,1 mg govejega fileja, kot so različno pripravljeni bifteki, stea-ki in medaljoni v omakah, ki jih pripravimo iz vloženega zelenega popra ali iz sirov, ki zorijo s plemenito plesnijo. V kolikor uživamo jedi hladne, ne manjka tatarskega bifteka, prekajenega lososa, pršuta, najzahtevnejši gostje bodo poskusili tudi kaviar. Od solat ponudimo dragocene zelene solate kot so mo-tovilec, rukola, pečena paprika, francoska solata ter druge znane solate. Za slaščico pripravimo slaščice iz kostanjev, kot so kostanjeva pena, sladki kostanjevi ocvrtki s čokolado, kostanjev ali čokoladni parfa-eit ali višnjevo in druge okusne torte, ki jih imate radi. V vsakem primeru ne smemo pozabiti, da je izbor jedi odvisen od okolja, okusov in navad ljudi, s katerimi bomo preživeli praznične dni. Želim vam prijetne praznike ter bogato obloženo mizo. Nada Pignar, profesorica kuharstva Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TED-NIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik. si. na kg za mačke enkrat dnevno. Humani preparat Prazine (promazin), ki je prav tako zelo učinkovit, se zaradi načina aplikacije pomirila, ki je pri živalih omejen na injekcijsko obliko lastnikom živali ne predpisuje oz. se ga ne izdaja. Pred vsakim dajanjem omenjenih zdravil je smiselno, da se posvetujete o možnih neželjenih učinkih ter obiščete svojega veterinarja ali povprašate farmacevta. Vojko Milenkovič, dr. vet. med. ZASEBNA AMBUU^NTA ZA MALE ŽIVA 8 02/77] 00 82 V vrtu Vrt - srečanje z naravo Sklenilo se je še eno leto v tem večnem krogotoku, ko vrtna narava spomladi zbrsti in zacveti, poleti raste in se razvije, v jeseni dozori in obdari s plodovi, da se pozimi odpravi k počitku, z ohranjenim semenom pa pripravi na novo pomlad. Ko je vrtna narava legla k zimskemu počitku, se vrtnar za hipec ustavi, obriše pot s čela, nekoliko oddahne, se z radostjo ozre na prehojeno pot in opravila v vrtu in že načrtuje kaj in kako v prihodnje. Ob izteku leta se ozremo za leto nazaj, kako smo podo-življali vrt in bivalno okolje skozi letne čase, kako smo ga negovali ter kako uspešno smo se z vrtnimi opravili uspeli prilagajati vremenu, ki ima tako odločilen vpliv na razvoj vrtne vegetacije. Kot nevesta se je ob začetku minule zime narava odela v snežno belino. Vrtna narava je mirno počivala, odeta pod snežno odejo, do poznih zimskih dni. Zemlja se je v minuli zimi, ki je bila ves čas pokrita s snežno odejo, dobro napojila od snežnice, da poleti ni bilo čutiti za vrtno rastlinje stresnih sušnih obdobij in pomanjkanja talne vlage. S prihodom pomladi so se sicer ob sorazmerno hladnem in deževnem vremenu pričela pomladanska vrtna opravila. Spomladanske setve in posaditve ter brstenje trajnic je nekaj časa kasnilo, kar pa je kljub spremenljivemu in muhastemu aprilskemu vremenu časovno nadomestilo, da je koncem meseca aprila vzcvetelo zgodnje spomladansko cvetje, vzklili zgodnji posevki vrtnin in vzcvetelo sadno drevje. Čebele so pri opraševanju sadnega drevja vsled hladnega in deževnega vremena bile ovirane, kar se je pri nekaterih sadnih vrstah odrazilo v količini in kakovosti pridelka v minuli sadni letini. ^^ v'- t mmm. Ledeni možje so vrtno naravo minulo pomlad obšli, da vrtno rastje ni utrpelo poškodb po spomladanskih pozebah, meseca rožnika pa vstopilo z vso vegetacijsko močjo in bujnostjo v poletje. Poletno vreme je bilo vrtni naravi izjemno naklonjeno, toplo in sončno vreme je pospeševalo rast, dež pa je v umirjenih enakomernih presledkih svežil vrtno naravo, da ni čutila pomanjkanja vlage za svojo rast in razvoj. Rastlinske bolezni in škodljivci v minulem poletju na vrtnem rastju niso povzročali večje škode, bilo pa ni tudi večjih vremenskih ujm, kot so poplave, toča in viharji. Poraba kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci se občutno zmanjšuje. Vrtnarji se vse bolj poslužujejo naravnih načinov varstva, ki se prične z izbiro kakovostnih in zdravih semen in sadik vrtnega rastja, vzgojenim in prilagojenim v našem naravnem okolju, s pravočasno in dobro pripravo zemljišča, uporabo kolobarjenja pri razvrstitvi posevkov in gnojenju, pa vse do obdelave, pletve in redne nege, da je vrtno rastje čvrstejše, zdrave rasti in odpornejše, poseganje po kemičnih pripravkih pa prihaja v poštev le v izjemnih primerih. Občutek, da je bilo poletje kratko in hladno, je ozaljšal jesenski čas z izjemno ugodnim vremenom za dorašča-nje in dozorevanje plodov vrtne narave in prelestmi jesenske barvitosti listja in cvetja. Vrtno rastje je v dolgi sončni in topli jeseni ugodno zaključilo vegetacijo ter tako dobro pripravljeno leglo k zimskemu počitku. Ni zime brez snega. Vrtni naravi je snežna odeja potrebna za prezimitev vrtnega rastja, zemlja pa se napoji s snežnico. Ko zapade sneg, vrtna narava prične globoki zimski počitek, delo na vrtu je opravljeno, zato sledi zaslužen počitek tudi vrtnarju. V prazničnih dneh in vstopu v novo leto si vrtnar nekoliko oddahne, nakar pa brž, ko okrog oglov zavija zima že izza zapečka razmišlja o vrtu, načrtuje in se pripravlja na novo vrtnarjevo leto. V prihajajočem novem letu želim, da v zeleni naravi najdemo vir zadovoljstva, vedrine in zdravja! Miran Glušič, ing. agr. Slavni ljudje, ki so obogateli z branjem Za uspeh slehernega resnično velikega človeka ima navadno zasluge kaka dobra knjiga. Archie Moore, nekdanji boksarski šampion lahko-težke kategorije, ki je v 228 dvobojih knockoutiral rekordnih 141 tekmecev, ni nikoli veliko bral, dokler ni sprejel vloge sužnja Jima v filmu Prigode Huckleberrya Finna. Knjigo je prebral med pripravami na snemanje in od takrat naprej je zagnan bralec, ki trdi: »Šele zdaj, ko sem odkril knjige, res živim«, ali kot pravi Mark Twain: »Pismen človek, ki ne bere, ni nič na boljšem kot nepismen.« In še: »V dobri knjigi je več pravega bogastva, kot v dobri banki«, pravi Roy L. Smith. J.W. Marriotta, predsednika hotelske verige Marriott, je sporočilo knjige Največji prodajalec na svetu tako zelo ganilo, da jo zdaj podari vsakemu svojemu tržnemu direktorju. In kaj je tako pretresljivo zapisanega v tej knjigi? Zgodba se odvija pred dva tisoč leti v Palestini nedaleč od Nazareta. Premožen star trgovec, imenovan Hafid, znan tudi kot »najboljši trgovec na svetu«, pripoveduje svojemu zaupnemu služabniku zgodbo o tem, kako je iz reveža postal bajno bogat. Pripoved je domiselna in polna napetosti. Da vam ne uničim užitka pri njenem branju, vam bom povedal samo eno podrobnost. Velik del knjige sestavlja deset starodavnih zvitkov, sleherni zvitek pa podaja eno od večnih načel uspeha. Izdal vam bom štiri od teh desetih načel uspeha: Prvi zvitek pravi: Danes začenjam svoje novo življenje tretji zvitek pravi: Vztrajal bom, dokler ne uspem peti zvitek pravi: Ta dan bom prebil, kot da je moj zadnji deveti zvitek pravi: Delovati bom začel takoj zdaj! Kot lahko sami vidite, so ta načela bolj povezana s srečnim in polnim življenjem, kot pa s prodajo samo. Kljub vsemu je prodaja življenje in življenje je prodaja. Ali ste že slišali stavek »Kar začnem z branjem, moram dokončati z delovanjem!«, ali - res velika knjiga vas nauči več kot le to, kar preberete v njej. Hitro jo namreč morete odložiti in njene nasvete preskusiti v praksi. Le tako boste vedeli, če njeni nasveti resnično delujejo. Imam prijatelja Petra, ki si je vzel za mentorja pisca malo prej omenjene knjige Največji prodajalec na svetu. Knjigo mu je pred časom podarila njegova svakinja. Naveličala se je namreč Petrovega nenehnega pritoževanja o velikih računih, slabemu direktorju, pritoževanju da so vsi drugi krivi za njegovo nesrečo ... Spomnim se še, da je takoj, ko je prebral knjigo do konca, dal svojemu direktorju odpoved, saj mu je služba predstavljala velik mrtev rokav. Zaprosil je za novo delovno mesto prodajalca mobilnih telefonov. Za to delo je kandidiral brez najmanjših trgovskih izkušenj. Spominjam se, da je takrat že na vse zgodaj čakal direktorja prodaje, da ga prosi za novo delovno mesto. Dobesedno ga je moral prosjačiti, preden mu je končno odobril novo delovno mesto, plačo v višini 300 € in odstotke od prodaje. Vendar se je na svoje delovno mesto moral voziti v kar 80 km oddaljeno podeželsko območje. Tako je samo za vožnjo na delo in z njega potratil dve uri. In kaj me je pri njem najbolj impresioniralo? Za uspeh slehernega resnično velikega človeka ima navadno zasluge kaka dobra knjiga... Nadaljevanje prihodnjič. Mitja Petrič Čarobni utrinki prihodnosti v letu 2007 OVEN (21. marec do 20. april) Kreativnost - piljene svoje osebnosti www.poravnava.si Splošne smernice v letu 2007: Če pogledamo splošno prognozo lahko ugotovimo, da vas čaka precej temperamentno in razigrano leto. Splošno boste veliko delali na sebi in se znali postaviti zase. Po naravi ste temperamentni, dinamični in hitri. To se bo v tem letu stopnjevalo, skozi dinamično igro se učite in pridobivate na moči. Na drugi strani boste občutili, kar nekaj blokad in omejitev. Ni nujno, da je to slabo, ampak tako najdete ravnovesje. Obiskala vas bo vila kreativnega izražanja in čas bo, da na določenih področjih svojega življenja rečete bobu bob. Ni dobro, da se obremenjujete, ampak je bolj spodbudno, da si zaupate. V letu 2007 vas spremlja kar nekaj preobrazb in novih poti. Dokazati boste morali svojo vztrajnost in tako dosegli daleč največ. Iz majhnega raste veliko. Iz plodnosti, v ustvarjalnost in povečano gmotno varnost Ljubezen: vročekrvna narava vam bo prišla še kako prav in našli boste tisto, kar iščete. Bodite zelo prožni in vedite, da morate graditi na Tâc/ej óinÁ Imtsntl a^hg ( v!.. aa^ (o^j i-a 16 oi J^jllgm. eni 90G VmK Ç^ï^iiitciia Hoka malenkostih. Veliko prijetnosti lahko dokažete v sodelovanja z ljubljeno osebo. Marca prihaja na tem področju vaš čas in tako boste deležni čarobne sreče. Znali se boste postaviti zase in na pravilen način žeti tisto, kar čutite in vam je blizu. Zelo družinski boste na zgodnje poletje in ustvarjali, ko bo sonce sijalo in bo vročina na višku. S partnerjem čutite neko posebno povezanost in val sreče se bo le še stopnjeval. Jesen bo zrela za zdrave odnose in pogovore. Samske septembra čaka veliko možnosti, da si najdejo sorodno dušo, kajti kdor išče ta tudi najde. Zima bo prijetna, harmonična in romantična. Leto 2007 bo na splošno precej plodno leto. Služba: Na delovnem mestu se ne bo podpirala lenobnost in seveda se boste vprašali, kdaj pa se je, toda to bo leto, ki bo v tem pogledu kar naporno. Imeli boste več sodelovanja s tujino in tudi možnost službenih potovanj. Mnogi, rojeni v tem znamenju se zaradi službenih obveznosti odpravite študirat in pri tem imate srečno roko. Finančno ploden bo mesec maj in tedaj naredite korak ali dva naprej, imate možnost, da se osamosvojite in tako bo sreča popolna. Zanimivo je, da vas v tem pogledu zelo zaznamuje ustvarjalna nota in želja po novostih. Tokrat za spremem- Duševno zdravje Inteligenčni kvocient Janez je v zadnjem času veliko prebral o inteligenčnem kvocientu. Zanima ga, kdaj govorimo o nekom, da ima visok inteligenčni kvocient oziroma, kako ga merimo? S pojmom inteligentnosti označujemo sposobnosti oz. skupino sposobnosti, ki omogočajo nekomu reševanje različnih problemov in znajdenje v novih situacijah. Razmerje med duševno in dejansko starostjo lahko izrazimo v obliki inteligentostnega količnika, kar pa merimo s pomočjo inteligentnostnih testov. Če nekdo uspe rešiti na takem preizkusu vse naloge ki ustrezajo njegovi starosti, potem je njegov inteligent-nostni količnik natanko 100 ali povprečen. Če nekdo uspe rešiti le naloge, ki so pod njegovo dejansko starostjo potem je njegov količnik podpovrečen. O visokem iteligentnost-nem količniku govorimo, če nekdo reši naloge na nivoju, ki presega njegovo starost in potem govorimo o nadpovprečnem inteligentnostnem količniku. Polovica vseh ljudi je normalno inteligentnih in leži njihov inteligentnostni količnik v intervalu med 90 in 110. Tisti, z inteligentnostim količnikom od 111, so nadpovprečno inteligentni, tisti z IQ od 80 do 89 so podpovprečno inteligentni, tisti z IQ po 79 pa so podnormalno inteligentni. Inteligentnostni količnik sme izmeriti samo psiholog z univerzitetno izobrazbo. Rad bi še samo poudaril dejstvo, da je napovedna vrednost na osnovi IQ za uspehe pri delu in življenju posameznika relativno majhna, saj ne smemo pozabiti na mnoge vplive, ki izhajajo iz osebnostnih lastnosti, od čustvovanja do motivacije ter dejavnikov, ki učinkujejo na posameznika, tako iz ožjega kot širšega socialnega okolja. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. bo ne boste šli z glavo skozi zid, ampak bili zelo previdni. Na poletju boste prej kot ne žalostni, če ne dosežete svoje. Vendarle je tista prava mera sodelovanja in da zaprosite za pomoč. Na zimo se vrnete v stare vode in v vse tisto, kar znate in zmorete. Vrnejo se vam ljudje iz preteklosti. Prijateljstvo: Na svoj način se zavedate pomembnosti kontaktov in jih ohranjate. Od februarja do marca navezujete kontakte z lahkoto in tako pridobite avtoriteto. Naučili se boste, da je v življenju od časa do časa pomembno poslušanje in sodelovanje. Že res, da je to za vas naporno šola, ampak tako se veliko naučite. Šola, študij: Tisti, ki obiskujete osnovno šolo, je dobro, da niste preveč trmasti in da se naučite prilagoditi sistemu. Seveda vsak sistem ni dober in imate pravico misliti s svojo glavo, toda prilaganje dela čudeže in v tem letu ravno to spoznate. Če obrnemo na humor bo najbolj uspešen čas za vas obdobje počitnic. In če smo resni, 080 13 14 «»k sr«'' ^**^ ■ " ■ ^ univ. dipl. prav. Nenad Đukić, mag., MBA Poravnava, d.o.o., odgovarja Vprašanje Pred mesecem dni sem doživel j)rometno nezgodo, v kateri sem utrpel nateg vratnih mišic in udarec v desno ramo. Želim uveljavljati odškodnino in me zanima, kakšna je razlika med uveljavljanjem odškodnine pri podjelu Poravnava, d.o.o. in odvetniško pisarno. Naštejte mi, prosim, vaše prednosti, da se bom laqe odločil. Luka, Novo mesto Odgovor Bistvena prednost uveljavljanja odškodnine pri podjetju Poravnava, d.o.o. je dejstvo, da vse do izplačila odškodnine nimate nobenih stroškov. V nasprotju s tem je treba pri odvetnikih že za prvi obisk plačati kar nekaj tisoč tolarjev. Naslednja pomembna prednost uveljavljanja odškodnine pri našem podjetju pa je ta, da vas v primeru neuspeha (neizplačane odškodnine) ne bremenimo za nikakršne stroške. Naše celotno plačilo je 10 odstotkov izterjane odškodnine šele ob izplačilu odškodnine, pri odvetniku pa se odvebiiške nagrade gibljejo od 10 do 15 odstotkov. Podjetje Poravnava, d.o.o. vam poleg tega nudi tudi brezplačno telefonsko številko, na kateri dobite brezplačne informacije o vašem primeru. Izbira je vaša! Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na iNFO@PORAVNAVA.SI aii po pošti na nasiov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ruj in v treh dneli boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. STE BILI POŠKODOVANI PE PTUJ, Vodnikova 2 ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? E^é^/^íiSř 080 13 14 Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. bo to šolsko leto bolj naporno in drugo jesen boste dokazali, da kar nekaj znate in da ste sposobni. Srednješolce čaka leto v katerem morajo pokazati svoje znanje in počasi bo čas, da se izogibati lenobnosti in da bremena prelagate. Učili se boste žal največkrat zadnjih pet minut in v primeru, da se bo kaj zalomilo, bo čas ugoden za popravne izpite avgusta. Delajte vendar na tem, da se to ne bo zgodilo. Študentom se obeta daleč najbolj uspešno leto in korak za korakom sledite svojim sanjam. V primeru, da ste tik pred diplomo, se vzemite v roke, kajti resnično prihaja vaših pet minut. Zdravje, prosti čas: Nedvomno bo do izraza prišla nujnost zdravega prehranjevanja, kajti kar sejete to ža-njete. Ko čutite, da si morate vzeti tisti čas zase, to storite. In pomagajo vam sprehodi v naravo, po neokrnjeni gozdni poti. Energetsko je naporno poletje, ravno zaradi slabih navad in razvad. Vendarle je delo tisto, ki vas naredi srečno in leto ustvarjalnosti vam bo tako ali drugače koristilo. Opomba: Začela se je nova serija prispevkov o prihodnosti zodiakalnih znamenj, začeli smo z Ovnom in nekoč bomo prišli do Rib. Tadej Šink, horarni astrolog Zahvala Bolnišnice Ptuj Namesto voščilnic in novoletnih dani so Bolnišnici Ptuj darovali: Elektro Maribor, d. d., 1.500.000,00 tolarjev; Cestno podjetje Ptuj, d. d., 700.000,00 tolarjev; Mizarstvo Žlahtič 300.000,00 tolarjev, Ulmer, d. o. o., Maribor 150.000,00 tolarjev, Odvetniška pisarna Resnik 50.000,00 tolarjev. S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci in bolniki Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. Direktor, Robert Čeh, dr. med. spec. S, rečno 2007 v Štajerski RADIOPTUJ 89,8<'98,2°I04t3 Top 100 hitov za leto 2006! 1. Hips Don't Lie - SHAKIRA & WYCLEF JEAN 2. Crazy - GNARLS BARKLEY 3. I Don't Feel Like Dancin' - SCISSOR SISTERS 4. Patience - TAKE THAT 5. Maneter - NELLY FURTADO 6. Sexyback - JUSTIN TIMBERLAKE 7. Love Generation - BOB SINCLAR 8. Unfaithful - RIHANNA 9. Sorry - MADONNA 10. Stupid Girls - PINK 11. SOS - RIHANNA, 12. Ain't No Other Man - CHRISTINA AGUILERA, 13. Promiscious - NELLY FURTADO & TIMBALAND, 14. I Wish I Was A Punk Rocker - SANDI THOM, 15. Buttons - THE PUSSYCAT DOLLS & SNOOP DOGG, 16. Chasing Cars - SNOW PATROL, 17. Thunder In My Heart Again - MECK & LEO SAYER, 18. Run It - CHRIS BROWN, 19. Dani California - RED HOT CHILI PEPPERS, 20. Smile - LILY ALLEN, 21. Put Your Records On - CORINNE BAILEY RAE, 22. Pump It - BLACK EYED PEAS, 23. Who Knew - PINK, 24. My Love - JUSTIN TIMBERLAKE & TI, 25. Irreplaceble - BEYONCE, 26. Ugly - SUGABABES, 27Hung Up - MADONNA 28. Is It Any Wonder - KEANE, 29. The Rose - WESTLIFE, 30. Deja Vu - BEYONCE & JAY Z, 31. America - RA-ZORLIGHT, 32. Stars Are Blind - PARIS HILTON, 33. Check On It - BEYONCE & SLIM THUG, 34. Rudebox - ROBBIE WILLIAMS, 35. London Bridge - FERGIE, 36. I Belong To You - EROS RAMAZ-ZOTTI & ANASTACIA 37. That's My Goal - SHAYNE WARD, 38. When You Were Young - THE KILLERS, 39. U + UR Hand - PINK, 40. Call Me When You're Sober - EVANESCENCE, 41. Nasty Girl - NOTORIOUS BIG, 42. Everytime We Touch - CASCADA, 43. You Give Me Something - JAMES MORRISON, 44. One - MARY J BLIGE & U2, 45. In The Morning - RAZORLIGHT, 46. Goodbye My Lover - JAMES BLUNT, 47. World Hold On - BOB SINCLAR & STEVE EDWARDS, 48. Sin Sin Sin - ROBBIE WILLIAMS, 49. Get Together - MADONNA, 50. Who Says You Can Go Home - BON JOVI, 51. Smack That - AKON & EMINEM, 52. Don't Forget About Us - MARIAH CAREY, 53. From Paris To Berlin - INFERNAL, 54. An Easier Affair - GEORGE MICHAEL, 55. Say Say Say - HI-TACK, 56. Advertasing Space - ROBBIE WILLIAMS, 57. Be Without You - MARY J BLIGE, 58. Incredible - SHAPESHIFTERS, 59. Hurt - CHRISTINA AGUILERA, 60. Talk - COLDPLAY, 61. Mas Que Nada - SERGIO MENDES & BLACK EYED PEAS , 62. Upside Down - JACK JOHNSON, 63. Beep - THE PUSSYCAT DOLLS, 64. Amazing - WESTLIFE, 65. Control Myself - LL COOL J & JENNIFER LOPEZ, 66. No Tommorow - ORSON, 67. Put Your Hands Up For Detroit - FEDDE LE GRAND, 68. It's All Coming Back To Me Now - MEAT LOAF & MARION RAVEN, 69. All Good Things - NELLY FURTADO, 70. Volvert A Ver - JUANES, 71. Hard Rock Hallelujah - LORDI, 72. Tell Me Baby - RED HOT CHILI PEPPERS, 73. Come To Me - P DIDDY & NICOLE, 74. Break The Night With Colour - RICHARD ASHCROFT, 75. Lovelight - ROBBIE WILLIAMS, 76. Temperature - SEAN PAUL, 77.Tonight - REAMONN, 78. Where'd You Go - FORT MINOR & HOLLY BROOK, 79. LDN - LILY ALLEN, 80. Red Dress - SUGABABES, 81. No No Never - TEXAS LIGHTNING, 82. Sleep - TEXAS, 83. Me And You - CASSIE, 84. All Over Again - RONAN KEARING & KATE RUSBY, 85. The Saints Are Coming - U2 & GREEN DAY, 86. You're All I Have - SNOW PATROL, 87. Jump - MADONNA, 88. Big City Life - MATTAFIX, 89. Something Kinda Oooh - GIRLS ALOUD, 90. Far Away - NICKLEBACK, 91. This Is Not Real Love - GEORGE MICHAEL & MUTYA, 92. Woman In Love - LIZ McCLARNON, 93. Call On Me - JANET JACKSON & NELLY, 94. Rock Steady - ALL SAINTS , 95. Dance - GOLEO & LUMIDEE & FATMAN SCOOP, 96. I Call It Love - LIONEL RICHIE, 97. Ridin - CHAMILLIONAIRE, 98. Downtown - EMMA BUNTON, 99. Star Girl - McFLY, 100. Easy - SUGABABES Power Play's: 1. Shame - MONROSE (nemška popstars skupina) 2. A Moment Like This - LEONA LEWIS (britanska X Factor zmagovalka) 10. Nemška pevka je uspela z hitom Let's Get Back To Bed Boy. 9. Ameriška pevka je v osnovi članica skupine No Doubt. 8. Rudebox - Big Bang. 7. Pravo ime senegalskega pevca Akona je Aliaune Damala Bouga Time Puru Nacka Lu Lu Lu Ba-dara Akon Thiam. 6. Christina je trenutno in tudi v hitu Tell Me raperja P. Diddy - ja. 5. Irsko skupino Westlife je popeljal v svet popularne glasbe Simon Cowell. 4. Justin je svojo glasbeno pot začel v skupini N'Sync. 3. Beyonce Giselle Knowles se je rodila 4. septembra 1981. - 25. let 2. Nelly ima v ZDA novi hit Say It Right. 1. Take That so se razšli 13. februarja 1996, ko so izdali takrat tudi poslovilni singl ali hit How Deep Is Your Love. Power Play's 2006: 1. Crazy - GNARLS BARKLEY 2. I Don't Feel Like Dancin' - SCISSOR SISTERS 3. Hips Don't Lie - SHAKIRA & WYCLEF JEAN David Breznik Glasbeni kotiček Naša scena 2006 (2.) Drugo polovico glasbenega leta je Slovenija zašla še bolj v tralali-tralala glasbene vode. Glasba na prvi posluh ali turbo 'sprdavščine ' so definitivno okužile preveč ljudi in posploševanje, da gre za ljudsko glasbo, je norost. Hopa cupa glasba je namenjena za zabavo, prepričevanje avtorjev te glasbe o silni kvaliteti pa je zavajanje ljudi, ki imajo okus in vedo, kaj je dobra in kvalitetna glasba. Julij: Vsako poletje oživi naša obala in naša scena. Zakaj? Iz glasbenega aspekta zaradi festivala Melodij morja in sonca, ki ga v zadnjem času organizira radio in televizija Net TV. O izboru izvajalcev in tehnični izpeljavi je brezveze izgubljati besed, a rumeni tisk je imel po prireditvi kost, saj bi naj Domen Kumer zmagal na nepošten način s svojo bizarno poletno temo Banana. Pravi pop sta predstavili na festivalu Manca Špik s sila spevno pesmijo Marinero in postavna Korošica Monika Pučelj z dinamično plesno bombo Fešta. Iz pevskega kota, iz glasbenega vidika in iz tekstualnega dela si bi nagrado zaslužil Peter Januš za krasno skladbo Verjemi mi. Prav zares pa mi lahko verjamete, da je bilo večina pesmi podpovprečnih in na dnu bi pristal idiotski Lepi Dasa, ki nekaterim zdi fora, a je zadeva daleč od tega, saj zares poneumlja ljudi. Poleti je s svojimi skromnimi vokalnimi sposobnostmi želela presenetiti tudi bivša miss Slovenije Rebeka Dremelj, a njena dalmatinsko usmerjena Ribica je bila prevelika kopija zadnjih ustvarjanj Severine, da bi vžgala pri množicah. Avgust: Iz dopusta se polna novih doživetij in idej vrnila Saša Lendero. Ta je bila na dopustu v Grčiji. Njen fant Miha Hercog je iznajdljiv producent in je hitro namočil slovensko publiko z roko na srce solidno skladbo Ne grem na kolena, ki jo v izvirniku poje Anna Vissi. Ta pesem je zares postala pravi hit in tudi album gospodične Lendero se v zadnjih tednih zelo dobro prodaja v Sloveniji. Kakšno bi bilo poletje brez skupine Kingston? Kislo! Zato so naši reagge asi naredili lahkotno Non Stop in ponovno zažigali malo kasneje na absolventskih žurkah na vroči Kreti. Bolj za šalo kot zares so Domen Kumer, Steffanio in Mirna Reynolds ustanovili skupino Tris. In bolj za šalo kot zares posneli pop in reagge parodijo na narodno zabavno vižo V dolini tihi. Kot strela se je ponovno na sceni pojavila zasedba Perpetuum Jazzile in je s svojim večglasnim petjem ali accapel-lo dala nove dimenzije pesmi Ne zameri mi skupine Leeloja-mais. Najboljšo zadevo meseca sem prihranil za konec ter se imenuje Miniatura. Klavirska pop balada je daleč od miniature, saj ima odličen aranžma, življenjsko ljubezensko besedilo in odlično vokalno izvedbo mlade pevke Ylenie Zobec. September: Po letih in letih ustvarjalskega premora se je vrnil band Hazard s kanček tršim rockom v komadu Skrivnost. Brez skrivnosti lahko zapišem, da je Primorka Anika Horvat prišla do posebnega glasbenega naslova, saj je namreč zmagala na izboru za Slovensko popevko z zahtevno popevko Belo nebo. Iz tega festivala sta moji zmagovalki pesmi Dobrodošel spet on meni pevke Maje Slatinšek in Kriv sem pevca Sebastiana. Sicer sam ne vem čisto pojasniti zakaj Siddharta niso letos bili tako popularni, a eden izmed razlogov je tudi njihov ostrejši rock na plošči Petrolea in odpičen singl Domine. Ko sem pri rocku naj dodam, da je Nina Pušlar zares dokazala svoj potencial s hitom Rok trajanja, ki pa še definitiv- Filmski kotiček Filmsko leto 2006 V iztekajočem se letu sta oba velika kino prikazovalca uvedla znižane cene vstopnic. Tako sta prislovično »mrtve« kino dneve (začetek tedna, najbolj ponedeljek in torek), ko filme v kinu gledajo le pajki s svojih mrež, spremenila v brbotajoč lonec, poln filmskih navdušencev. Torkovi dnevi so zadeli žebljico na glavo in pokazali, koliko so gledalci realno pripravljeni odšteti za ogled filma v kinu - veliko manj kot bi si kino prikazovalci želeli. Tako se je zgodilo, da se je letu 2006 znova, po doooooooolgih letih na blagajnah pojavil že davno pozabljen napis: Predstava razprodana. Na ta napis smo letos naleteli vsaj štirikrat. Kaj takega se ni zgodilo že že Vsakť? 5re6û in ne^eUû med in 2.0. uro Kdo je glavni i crali vfamuDaVinčijei Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ ec K [jeva šifra? in NAGRADNO VPRAŠANJE O Davčna številka:________ Nagrajenec prej^ega tedna je Igor Kotolenko, Gorićak 12,2283 Zavrč Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu. Odgovore poS^iie do srede, 3. januarja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, RaičevaS, 2250 (za Infa). no ni potekel bandu Dan D, ki je zares pozitivno presenetil z izvrstno rock balado Voda. Oktober: Špela ali Špelca je sedaj vprašanje? Slednja je prikorakala nazaj z razigrano popevko Vrni se nazaj z butastim tekstom, medtem ko je Špela še zmeraj ikona skupine Atomik Harmonik (ti so kasneje letos dobili tudi okrepitev v pevki Tejči), ki še zmeraj zastruplja s svojimi turbo domislicami v komadu Zavriskaj na ves glas. Večstranska Anja Rupel je bila v plesni pop formi s tematskim komadom Prihaja jesen, medtem ko je Neisha v komadu Maš še kje čas med seboj spojila zanimive prvine popa in r&b-ja. Mesečno žensko premoč je razbil le Jan Plestenjak z orienta-skim popom v komadu Jadra. November: Letošnji prvi del pregleda leta 2006 sem začel z Nušo Derenda in njeno skladbo Luč, ki ji je po dolgem času sledilo boljše nadaljevanje njena tipična pop balada z naslovom To je ljubezen. Še veliko dalj časa smo čakali na veliko vrnitev Tinkare Kovač, ki nas je razvadila s projektom Orange in najavna pesem Ujeti svet je takšna kot se "šika' ter je zapeta v kombinaciji med slovenskim in angleškim jezikom. Uspešno leto ima za sabo nedvomno tudi Domen Kumer, ki je v teh dneh 'in' s kombinacijo reaggeja in popa v hitu Jutri. December: Mladi Anžej De-žan se sicer ni preveč izkazal na Evroviziji, a je kljub temu njegova pesem Plan B postala pravi hit v Sloveniji. Enako si Anžej želi tudi za pesem Kot Romeo in Julija, v kateri pa bolj kot pop prevladujejo rock glasbene prvine. Cool rap komad Hej DJ je naredil 6 Pack Ču-kur, v katerem je spet pokazal precej inovativnosti in se je v glasbenem smislu vrnil v 80. leta. Še veliko prej so s svojim ustvarjanjem začeli Faraoni, ki bodo prihodnjo leto praznovali 35 let uspešnega delovanja in so v mesecu decembru ponudili grobo in nestandardno rock pesem Gremo naprej. To pa bi bila lahko geslo za televizijsko oddajo Spet doma, saj so izbrali novo zmagovalko Evo Černe. Slednja odlično poje, a njena prva dinamična pesem Kdaj, če ne zdaj zveni premalo obdelano oziroma preveč otroško. Lanska zmagovalka omenjene oddaje Nina Pušlar pa bo končala leto 2006 z nasmehom zaradi uspehov in čudovito pop-rock balado Vse kar rečeš mi. Jaz lahko rečem ali zapišem, da je za nami zanimivo glasbeno leto. Iz dveh člankov ste lahko dobili občutek, katere pesmi so bile najbolj vroče v Sloveniji v letošnjem letu in katere so zaradi svoje posebnosti prav tako zaznamovale leto. Naši glasbeniki pa sem prepričan, da nas bodo tudi v letu 2007 zabavali, presenečali in šokirali s svojimi skladbami, koncerti in dogodki. David Breznik no, ne pomnimo več kdaj. V praksi se je torej izkazalo tisto, kar smo v teoriji vedeli že vsi: za upad kino obiska niso krivi pirati in internet temveč previsoke cene kino vstopnic - vsaj glede na kakovost ponujenih filmov, ki so povečini nadaljevanja, rimejki, franšize in filmi po knjigah ter vsa možna kombinacija le-teh. Pa si poglejmo, pri katerih filmih je prišlo do tega že skoraj nedoumljivega pojava razprodane dvorane: Da Vinčijeva šifra - tako kot knjigo je tudi film drlo gledat neverjetno število gledalcev. Film, ki je usekal po vseh generacijah - od najstnikov do starih mamic. Kdor je prebral knjigo (in prebrali so jo vsi, razen tisti, ki so se je zanalašč izogibali) je letel tudi v kino. Rezultat? 104.000 gledalcev in razprodane dvorane. Toda ta film kljub temu ni bil najbolj gledan film pri nas. Pirati s Karibov 2 so privabili za tisočaka več gledalcev. Pop corn film, ki nima nič večjih pretenzij, kot biti nezahtevna akcijska komedija polna piratov, pomorskih bitk, mečevanja in ljubezni. To nalogo je opravil več odlično, saj film ni nič več in nič manj kot to. Če vam zaradi razprodane dvorane ni uspelo videti Piratov, niste nič bolje odnesli z Gejšo, ki je prav tako postala nerazumljivo velik hit, čeprav ji kritiki niso bili kdo ve kako naklonjeni. Tik pred koncem leta je filmske dvorane dodo- bra napolnil in razprodal tudi Borat, ki je svojim (pretiranim) obešenjaškim humorjem, ki bi ga prej pričakovali v kakšnem Jackass filmu, vrgel veliko rokavico v obraz Ameriki in njenemu sistemu vrednot. Žal tega mnogi niso dojeli, zato se glavni igralec trenutno utaplja v tožbah jeznih sodelujočih »igralcev«, ki niso vedeli, za kaj v resnici gre. Končno se je po dolgih štirih letih suše vrnil prenovljeni agent 007 v filmu Casino Royale, prenovila pa se je tudi Sharon Stone v Pr-vinskem nagonu 2, vendar manj uspešno. Vražja eska-drilja je (uspešno) obudila že skoraj pozabljen žanr letalskih dvobojev iz 1. svetovne vojne, Michael Mann pa hudo pogrnil z Miami Vice. In če smo si ogledali nekaj največjih hitov letošnjega leta, omenimo še prelep film Otroci človeštva - ta čudovito posneta in ganljiva zgodba bo zaradi napačnega marketinga (reklamira se jo kot ZF triler) in termina predvajanja (veseli december) ostala nezasluženo prezrta. Tako bi lahko naštevali v nedogled, saj je bilo na voljo res ogromno število filmov. Naj nam bralci odpustijo za vsak film, ki smo ga po njihovem mnenju pozabili omeniti. Matej Frece SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC) MAVEC,GIPS CESKI |KAJAKAŠ(JIRI) PREKINITEV GOVORA RAZSIP AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (JOSEPH) IRSKI NOGOMETAŠ (ROY) ANTON CEHOV NAŠ IGRALEC BRATINA GLAVNI ŠTEVNIK KISELKAST OKUS VINA KOCINA EMAJL, LOŠČ NAŠA SEVERNA SOSEDA GRČASTA VASICA NA KRASU FR. SMUČAR (BERNARD) VEČANJE, DVIG ADAM BOHORIČ NAJVEČJA AM.DRŽAVA FR. GORSKA REKA VOLUMEN EDEN OD ARGONAVTOV PREDMET, REČ IZ BESEDE VRSTA UDOJÛRGENS SENENA KOPICA PULJSKA ZNAMENITOST UŽIVALKA MAMIL 60 MINUT 2. DAN V TEDNU RASTLINSKA BODICA SEDANJA DOBA, SEDANJOST AMERIŠKA FILMSKA DRUŽBA IVO JAN VAS NAD BAŠKO GRAPO TONE ANDERLIČ KOŠARKAR FOTSIS TRŠI DEL KRUHA ČEŠKA PRITRDILNICA PORTIRKA IZ ČRK ANJA + BET SPIDVEJSKI STADION V BRADFORDU EVA OVARI NADARJENOST ŽELEZNA PALICA DETE ANGLEŠKI ŠAHIST TINE ŠROT IGRALNA KARTA PRI TAROKU (XXII) ČEBELJA TVORBA V LATINSKO IME ZA JANEŽ IGRALKA AMANDA POD AMERIŠKA FOTOGRAFI-NJA (19091995) VRSTA PROSA NA KITAJSKEM ALENKA STRNAD SLAVKO AVSENIK SLAPASTA STENA V GRŠKIH TEMPLJIH Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: strelovod, teoretiki, ustavitev, Daut, roji, Mohamed, Nuša, olive, Desa, štor, NKS, sprednjača, datsun, TAAR, Ječev, staranje, Eržebet, tlesk, MV TT, stena, arija, Arleena, Kendič, Ane, flancati, Arjana, JA, bor, tat. Ugankarski slovarček: AKAST = eden od Argonavtov iz grške mitologije; BETANJA = gručasta vasica na jugovzhodnem obrobju Krasa; KOALIANG = posebna vrsta prosa na kitajskem, sirek; LEEN = ameriška fotografinja (Nina, 1909-1995); MTINDO = tanzanijski ples in glasba; ODSAL = angleški stadion za spidvej v Bradfordu; PRSKAVEC = češki kajakaš (Jiri); STRICK = ameriški filmski režiser (Jospeh, 1923-). Zanimivosti Za nalaganje filmov prek mobitela v Italiji plačali 50.000 evrov Bergamo (STA/dpa) - Mobilni operater Vodafone je nekemu Italijanu za nalaganje treh filmov z interneta prek mobilnega telefona zaračunal kar 50.000 evrov. 30-letni obrtnik je bil prepričan, da mu njegov »connect 600«paket pri Vodafoneu omogoča neomejeno brezplačno nalaganje vsebin s svetovnega spleta, a se je pri tem pošteno uštel. Naročniki omenjenega paketa si namreč lahko brezplačno z interneta naložijo le 600 megabitov na dva meseca, za vse ostalo pa jim Vodafone zaračuna dva centa na kilobit. In glede na to, da ima povprečen film v stisnjenem formatu okoli 600 do 700 megabitov, vsak megabit pa 1000 kilobitov, astronomskega računa ni težko razumeti. Debelim tujcem na Kitajskem prepovedali posvojitve Hongkong (STA/AFP) - Tujcem s prekomerno telesno težo bodo po navedbah ameriških agencij za posvojitev otrok na Kitajskem prepovedali posvojitve. Peking naj bi v kratkem uvedel vrsto omejitev, ki bodo zagotovo zmanjšale število tujih prošenj za posvojitev kitajskih otrok, s tem pa naj bi se občutno zmanjšala tudi čakalna doba, kije sedaj kar 15 mesecev. Med drugim naj bi posvojitve prepovedali vsem zakoncem, ki imajo za sabo več kot dve ločitvi, so poročeni manj kot dve leti ali imajo že več kot štiri otroke, avtomatsko pa bodo izključeni tudi vsi samski prosilci in tisti, ki jemljejo kakršnekoli antidepresive. Potencialni novi starši bodo morali biti poleg tega starejši od 30 in mlajši od 50 let, njihov indeks telesne teže pa ne bo smel presegati 40. Mednarodne zdravstvene oblasti sicer vsem, katerih indeks telesne teže presega 40, svetujejo takojšnje hujšanje. Oprah želi uspeti še z resničnostnimi oddajami Los Angeles (STA/dpa) - Ameriška televizijska zvezda Oprah Winfrey se lahko pohvali z izjemnim uspehom svoje pogovorne oddaje, prav tako uspešna je njena revija »O«, ena najbogatejših žensk na svetu pa se je dokazala tudi pri produkciji radijskih oddaj, filmov in gledaliških predstav. Kot so nedavno sporočili iz njene produkcijske hiše Harpo, 52-letna Oprah načrtuje še skok v produkcijo resničnostnih oddaj. Tekmovalci oddaje »Big Give« se bodo pomerili med seboj v tem, kako na najboljši način določeno vsoto denarja, ki je še niso razkrili, nameniti v dobrodelne namene. V oddaji »Your Money or Your Life« bodo strokovnjaki tudi pomagali družinam iz finančnih kriz. Na »Kitajsko demokracijo« bo potrebno še počakati New York (STA/AP) - Oboževalci nekdaj izjemno priljubljene ameriške rock skupine Guns N'Roses bodo morali še nekoliko počakati na najnovejši glasbeni izdelek skupine. 44-letni pevec Axl Rose je namreč na spletni strani sporočil, da bo novo zgoščenko z naslovom »Chinese Democracy« mogoče kupiti od 6. marca prihodnje leto naprej. Rose je še avgusta na podelitvi glasbenih nagrad napovedal izid zgoščenke do konca letošnjega leta, sedaj pa se je oboževalcem opravičil za zamudo. Lujzek • Dober den vsoki den Zodjič v totem leti se srečuvlemo, si zimske šo-lje obuvlemo, duge gate ob-ločimo in našemi pujčeki kožo doj sločimo. Z Mico sma ga v tunko sprav- la, klobose naredla, tak ke je še močka na peči zadovoljna predla. Pes seje s kostmi masti-ja, naš sosid Juža pa se je tudi z nami vred mastija in poleg še malo napija ^ Z Mico sma hodla na božični večer kpolnočnici, sepripo-ročala k Mici pomočnici, da bi naji tudi drugo leto rada mela, se z nama veselila in pela ^ Pred nami je silvester, ki naj bo dober in pester. Na našem bregi bomo meli vašo veselico, pojeli eno prasico in na stežaj odprli pivnico. Vsi bomo peš šli na silvestrovoje, da ne bi keri prehitro odiša po glbaje. Saj vete, kak provi tista pametna misel: Če piješ, ne vozi, če voziš, ne pij, da te teta Matilda ne vlovi Kaj vam naj še ob kunci to-tega leta povem? Aha, že vem, da sma nocoj z Mico povoble-na na en rojstni den k storemi znonci, h keremi še neje segna asfalt in boma šla po blatnem klonci. Saj človik še neje stori, na plečah nosi samo sedemdeset pomlodi, samo problem pa je v tem, da je že dugo na sveti, skoro tejko kak jaz, ki sem za vsoki hec in špas. Zima in novoletni cajt sta hujda sovrožnika storih in be-težnih lidi, ki se jim v mestih in na deželi boj slabo godi. Zato naj sosid stopi do osamlenega in betežnega soseda, ki ga živ-leje postroni gleda. Ponudite mu pomoč, če nič drugega, pa vsaj toplo besedo, ki včosik boj ogreje store kosti kak druge oblike materialne pomoči . Vidite, toto mojopisaje gre h kunci, v daljovi se čujejo pro-znični zvunci. Poslušajte jiho-vo pesem, vsoki človik naj bo resen, v leti, ki je pred nami, pa bodite zdravi in veseli, siti in ne lačni, radi se mejte in to še drugim povejte! Vse to in še več vam želi in vošči tudi moja Mica, ki glih zaj pri krušni peči švica! RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 30. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NEDELJA, 31. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 2.00 SILVESTRSKI PROGRAM (Marjan Nahberger in Danilo Majcen). 2.00 NOČNI PROGRAM (do 8.00). PONEDELJEK, 1. januarja: 8.00 UVOD. 8.30 NOVICE (še 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 8.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PRO- GRAM (glasbene želje). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). TOREK, 2. januarja: 5.00 JUTRANJI PROGRAM, do 10.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 19.05 NAREJENO V ITALIJI. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škr-janec). 22.10 Glasbene želje_ (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora, Škotja Loka). SREDA, 3. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart). ČETRTEK, 4. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart). PETEK, 5. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture._ 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Življenje je igra in tega se boste zavedli v svojem bistvu. Skozi delo odkrivate svet okoli sebe, spoznavate ljudi in lahko ustvarjate. Dobro je, da se počutite koristni in da z naprednimi idejami pomagate drugim ljudem. Nekaj več tišine nadoknadite z aktivno ustvarjalnostjo v pisani besedi. BIK Pri vaši hiši bo prav prijetno dišalo in uživali boste v gurmanskih užitkih. Potrdil se bo rek, da ljubezen gre skozi želodec. Partnerjeva podpora vam bo koristila. Vaši popotnici v tem tednu bosta trma in svojeglavost. Tako dosežete več, spremembe so nujne in živite življenje. DVOJČKA Notranji nemir se bo le še stopnjeval in tako boste iskali možnosti, da pridobite mir. Preberete lahko kakšno knjigo in naredite korak ali dva v smeri raziskovanja svoje osebnosti. Zanimivo je, da ne boste pozabili na prijatelje, kajti zavedate se, da so oni vino življenja. RAK Zabave se bodo stopnjevale in pospešile tempo. Prav je, da se sprostite, da zaplešete in da uživate. Včasih je pomembno tako malo, da osrečiš sočloveka, čar decembrskih luči se bliža h koncu in vendarle upanje ostaja. Če boste zaprosili za pomoč, je boste na veliko presenečenje deležni. LEV Samozavest je nekaj normalnega, krepi človeški značaj in samopodobo.Časje.dana pravilen način pristopite k projektom in tako se bodo kocke usode obrnile vam v prid. Osebna bilanca bo naporna, toda vse v življenju mine, ostanejo le spomini. Barva starega zlata bo amulet zaščite. DEVICA V tednu, ki je pred vami boste zelo kreativni in umetniški. Spoznali boste določenezakonitosti in sledili boste svojim pravilom življenja. Včasih je treba kaj spregledati in dobro je, da prosti čas izkoristite za tiste stvari, ki vas veselijo. Obeta se vam dinamičen konec leta! TEHTNICA Sporočilo zadnjih decembrskih dneh je ljubezen in le-te boste na svoj način deležni tudi vi. Vsekakor se morate postaviti zase in bo tako ali drugače počasi nujno, da rečete bobu bob. Vonj domačega ognjišča vas bo ponesel v sladke sanje, harmonične odnose in romantična doživetja. ŠKORPIJON Odgovorno se boste lotili tistih stvari, za katere občutite, da uspeh nesme ali da ne bo zaostal. Korak za korakom odkrivate svoje bistvo. Počasi postanete bolj komunikativni, zgovorni in odprti. Odpravite se na krajšo pot in povabite k sebi prijatelje. Vsi za enega in eden za vse, bo moto prihodnosti. STRELEC Čarobna sreča je na vaši strani in tako boste iskali in našli svoje sanje. Včasih seje dobro spustiti na zemljo in stvari pogledati logično. Seveda to znate, včasih pa le to pozabite. Močna potreba po varnosti vas bo zaznamovala tako v poslovnem kot zasebnem življenju. KOZOROG Pokazali boste svoja čustva in potrdili staro pravilo astroloških aforizmov, dasteznanipotem, da ste kot suhi gozd, če ga zakuriš, gori zelo močno. Na drugi strani se vam odpirajo vrata v svet prihodnosti. Če boste imeli več priložnosti bo sreča popolna - in ravno to se dogaja. VODNAR Prihaja tih, skrivnosten in v svojem bistvu čaroben čas. Trenutki sreče bodo kot drobni biseri, več jih je, bolj se svetijo. Bodite prožni in naredite nekaj zase. Potreba po samostojnem življenju se bo okrepila in tako najdete notranjo trdnost. V ljubezni priporočam več pogovora. RIBI V tednu se bodo dogajale prijetne stvari. Navezali boste nova prijateljstva in obudili stara. Trenutki v dvoje so lahko čarobni, toda čas je namenjen spoznavanju. Nekaj več priložnosti in prepoznavnosti bo v širšem krogu ljudi. Umetnost, tišina in prostovoljna samota bodo priložno_st za osebno rast. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Letni horoskop 2007 - leto Saturna in kitajsko leto divjega prašiča Pred vami je novo leto. Polni načrtov, ambicij in želja, da bo sedaj resnično drugače stopate naprej. Na koncu letnice je število sedem, kar obljublja srečo, saj je po ljudskem izročilu najbolj srečna številka. Vladar leta bo Saturn, ki je bog časa in v tem letu bo do izraza prišlo dejstvo, kar boste sejali, to boste tudi želi. Zaznamovala vas bo resnost, odgovornost in zdi se, da bodo končno prišle na površje in realizacijo potrebe malega človeka. Na splošno bo leto trezno, čeprav bodo nejasnosti blizu, kajti sedem je Neptunovo število. Zato boste morali sami najti zlato sredino. Želim vam, da bi se vse zvezde spustile z neba in vas objele v pentljo ljubezni, spoštovanja in naj se izpolnijo skrite želje! Oven 3 (21. 03. - 20. 04.) ^ Misel leta: kuj železo, dokler je vroče V letu 2007 vas bo obiskala vila kreativnega ustvarjanja - kar pomeni, da boste skozi celo leto ustvarjali in se zavedali, da se počasi daleč pride. Slednje včasih pozabite in, ko vam kaj ne gre, se odpravite na sprehod in premislite stvari. Tako bo svet lepši in dnevi prijetnejši. Na ljubezenskem obzorju se vam obeta več prijetnih kontaktov, spoznali boste primerno osebo za skupno življenja. In v primeru, da jo že poznate, se bo potrebno več pogovarjati. Pričakujte tudi duhovno potovanje in nabiranje novih spoznanj. Učenje bo eliksir mladosti. Bik Dvojčka Rak Lev H 'J iV/ Devica Tehtnica (23. 09. - 23. 10.) Misel leta: prijateljstvo je vino življenja Po kitajskem horoskopu bo leto divjega prašiča in tako boste našli vse tisto, kar ste iskali. Seveda naj vas opozorimo, da boste nagnjeni k pretiravanju in tako nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Na drugi strani boste imeli moč in se tako ali drugače znali upreti avtoriteti, kar je po svoje pomemben dosežek. Sledili boste intuitivnim signalom v sebi. Na delovnem mestu boste morali biti igralec in vendarle pretirane improvizacije se ne bodo izplačale. Ljubezensko življenje bo podobno vrtnici, potrebna bo nega. Prijatelji bodo v tem letu kot zvezdi prah, se pravi mistični. (21. 04. - 20. 05.) Misel leta: ljubezen je dehteči cvet vrtnice Spremljala vas bo močna potreba po preobrazbi, ki vam jo bo uspelo doseči. Čeprav morda nekoliko dvomite vase, boste dosegli vse. Zavedate se, da pri tem ni potrebno hiteti, ampak je dovolj umetnost opazovanja. Energije bo skozi celo leto dovolj. Druga polovica meseca marca in prva polovica aprila vas čakajo dobre energije v ljubezni. Tedaj se lotite vsega, kjer lahko dokažete umetniške sposobnosti. Ne pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Resnica v življenju sega dlje in v tem letu boste spoznali več duhovnih razsežnosti. Skorpijon (24. 10 - 22. 11.) Misel leta: kdor hoče vidite mora gledati s srcem Številka sedem je Neptunovo število in moč nevidnih magnetnih valov boste v tem letu uporabljali sebi v prid. Magnetično privlačnost so vam ob rojstvu podarile rojenice in v tem letu boste dar obudili. Začetek leta bo obetaven in pričakujte dobre rezultate. Skozi pogovor boste pridobili iskano in ne mislite, da bo pri tem ostalo. Imeli boste neko pomembno službeno pot, uspehi se bodo vrstili v pogledu izobraževanja in zlate ženske bodo uspele pri svojih projektih. Ljubezensko življenje bo za nianso drugačno, bolj sproščujoče, preteklost vas je izučila. Strelec (21. 05. - 20. 06.) Misel leta: pogovori so ključ uspeha Začetek leta bo nekoliko turoben, kajti nikakor ne boste našli izzivov. Na delovnem mestu bodo stvari potekale v tistem znanem zaporedju. Toda leto 2007 ima za vas mnogo presenečen, novosti in nepredvidljivih stvari. Odkrivali jih boste po kapljicah in s tem bili deležni čarobne sreče. V pomoč vam bodo ljudje, ki vam bodo delček za delčkom odkrivali sporočila, ki jih za vas piše življenje. Sonce ljubezenske sreče ne bo zašlo, ampak bo visoko sijalo in tako je pravilno, da ste prožni. Konec leta sledi prenova v pogledu doma. _ (23. 11. - 21. 12.) Misel leta: sreča je na strani pogumnih Jupitrovi varovanci boste v letu 2007 zaščiteni / in imeli obilo dobrih priložnosti. Začetek leta \ V boste zajeli z veliko žlico in dosegli veliko. Bo- ^ dite nekoliko oprezni in se varujte pretiravanja, špekuliranja in tveganja. Omenjenega naj bo le za vzorec. Zdi se, da boste sami kovali svojo srečo in tako dosegli največ. V ljubezni vas bo partnerjeva ponudba prav prijetno presenetila in se boste strinjali. Na delovnem mestu se obeta neko ravnovesje in skladnost. Sledi finančni uspeh in ugodna priložnost. Prihaja čas kreativnih idej, ki bodo sprejete v širši javnosti! (21. 06. - 22. 07.) Misel leta:»človeka zanima prihodnost, sprejeti mora preteklost in živeti sedanjost Delavno leto je pred vami, zato vam priporočamo, da si že na začetku leta zavihate rokave in se lotite dela in delovnih obveznosti. Čas bo ugoden, da razrešite svoje težave in naredite sintezo prihodnosti. Na delovnem mestu boste imeli srečno roko in val sprememb bo kot oaza sredi puščave. Ljubezen bo prijetna dolžnost in tako bo ostalo vse leto. Včasih človek potrebuje čas zase in zato si ga vzemite. Energije bo veliko konec leta, od aprila dalje ste lahko nekoliko bolj senzitivni. Pridobivali boste na intuitivnih signalih in čas je, da si prisluhnete. Kozorog (22. 12. - 20. 01.) Misel leta: uspehi so kot diamanti - bolj jih brusiš, lepši so Držali se boste starega načela in ljudskega izročila, »da imajo vsake oči svojega malarja«. Sledi neka pomembna preobrazba in tisto, kar je tako ali drugače za vas neuporabno boste odstranili. Plezanje po statusni lestvici bo nujno in naredili boste vse, da dosežete svoje cilje. Nekoliko težje bo, če bodo cilji previsoki. Zanimivo je, da vas čaka posebno leto, kajti spoznali boste, da v bistvu resnica sega dlje, kar lahko vidite in občutite. Kako? Tako, da se soočite z načeli duhovnosti in ezoterike. Ljubezen: barčica bo mirno plula, julija dokažite več odločnosti! (23. 07. - 22. 08.) Misel leta: vsak trenutek v dvoje je svet Saturnovo leto bo minilo za vas v smislu resnosti, delavnosti in odgovornosti. Po majhnih korakih boste sledili svojim sanjam. Počasi se daleč pride in na začetku leta boste speljali več pomembnih pogovorov. Nujna bo sprostitev in, da spoznate kaj vas veseli. Sreča v ljubezni ne bo minila, prav nasprotno, okrepila se bo. Večeri v dvoje so prijetni. Kreativne in umetniške dejavnosti vam bodo vlivala zaupanje in samozavesti. Avgusta vas čaka neka prijetna novost in v pogledu službe boste morali nekoliko počakati. Konec leta pričakujte finančni uspeh. Vodnar (21. 01 - 18. 02.) Misel leta: zdrav duh v zdravem telesu Dokazali boste svojo darežljivost in si tudi v tem letu vzeli veliko časa za prijatelje in znance. Z lahkoto in s prijetno dolžnostjo ohranjate stara prijateljstva in navezujete nova. Moč pozitivnih mislih bo močna in v pogledu sodelovanja boste naredili red. Na delovnem mestu bo tokrat šlo po principu počasi in sigurno. Čas bo že, da se naučite opaziti malenkosti. Na ljubezenskem obzorju bo vse tako, kot mora biti. Sprejeti preteklost bo blagoslov. Samske čaka veliko prijetnosti. Telesu je pomembno dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Ustvarjajte! ^^ (23. 08. - 22. 09.) ( J 7 Misel leta: duhovnost je življenje ' ' Notranji nemir bo prav poučen in počasi bo- ste našli ključ in sledili svoji resnici. Zvezde se ravno ne bodo spustile z neba (tega niti ne pričakujete), dobro pa je, da najdete koščke sreče in svoj prostor pod soncem. Znani ste po tem, da vas privlačijo majhne stvari in tako bo tudi v tem letu. V prvi polovici leta boste nekoliko bolj študiozni in v drugi se vam zna vrniti nekaj iz preteklosti, kar je povezano s prijateljstvom. Znali boste najti most med prijateljstvom, svobodo in doslednostjo. Na delovnem mestu bo po starem, v ljubezni pričakujte več izzivov. Ribi JiKT^I^ (19. 02 - 20. 03.) Misel leta: solze so kot biseri ^ ' Planetne vibracije bodo na vas delovale kot har- moničen zvok violine. V primeru, da niste zadovoljni s svojo službo, bo čas, da jo zamenjate. Prav možno bo tudi napredovanje v že obstoječi službi. Končno boste imeli tudi sami priložnost, da pokažete odločnost in vodilne sposobnosti. Sprva se omenjenemu opirate, ampak to bo počasi postalo nujno. Ugodno leto, da se dokažete in gledate na vse z aktivno udeležbo. Pasivnosti naj bo zgolj za odtenek. Ljubezenska sreča bo na vaši strani, seveda je včasih potreben kakšen sporček, tako se boste imeli še rajši. V to sveto noč, v presveti čas, v svetlobi zvezde repatice prihaja blagovest med nas Poti, Življenja in Resnice. Lep božični in novoletni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Silvestrski horoskop Zima je dodobra pokazala zobe in mraz je tu. Snežink je le za vzorec, toda vsaka vliva upanje in belina ponazarja tudi čistost. Seveda je ljubezen tista, ki daje, obuja in oživlja. Glasba, ples, lepe želje in vera v boljši jutri je v teh dneh zaščitni znak. V današnjem časopisu lahko preberete celoletno napoved. Poleg tega sem pripravil posebni horoskop za najdaljšo noč v letu. Pravijo, da se po jutru dan pozna, potem mora biti naslednjo leto zelo komunikativno, klepetavo in zgovorno. Srečno 2007! Oven (21. 03. - 20. 04.) Ambiciozen dan, ki prinaša veliko izzivov, prijetnih trenutkov in pogovorov. Razpoloženi boste delovno. Harmonično praznovanje bo na ulici ali ob živi glasbi. Magičen nasvet: Oblecite nekaj v rumeni ali modri barvi. Bodite pozorni na malenkosti kot so urejeni nohti in razne priponke. Moški skrbno izberite kravato. Bik (21. 04. - 20. 05.) Jutranja ura bo neusmiljeno tiktakala, vendar boste morali vstati relativno zgodaj, obveznosti vas bodo klicale. Ne bodite toliko malenkosti in uživajte. Poskrbeli boste za gurmanske užitke in se zavrteli ob romantični glasbi. Magični nasvet: Ženske naj oblečejo nekaj v rožnati barvi in moški v peščeno rdeči. Ne pozabite na nakit kot je verižica ali prstan. Dvojčka (21. 05. - 20. 06.) Ljudje vas bodo komaj dohajali, vsi se bodo smejali in vi boste v središču pozornosti. Ostali boste prožni. Zdi se, da se vam obeta nepozabna noč, le v kozarček ne glejte preveč. Magičen nasvet: Priporočamo vam, da se umislite nekaj v rumeni barvi, da ste pozorni na trepalnice in si na lase nanesete bleščice v rdeči barvi. Rak (21. 06. - 22. 07.) Staro leto se poslavlja in novo prihaja. Slovesov niste nikoli marali in novo leto je za vas takšen čas. Toda, lahko se lotite nekih umetniških projektov, da se sprostite in nekoliko sanjarite. Praznovali boste v krogu prijateljev ali doma. Magičen nasvet: Oblecite nekaj v peščeno rumeni ali svetlo zeleni barvi. Parfum bo kot ocean čarobnega napoja. Lev (23. 07. - 22. 08.) Središče pozornosti, ki je boste deležni na silvestrovo, vam bo tako prijalo, da boste imeli občutek, da ste v nebesih. Osrečevali vas bodo kontakti. Praznovanje bo drugačno in ne bo nič kaj tradicionalno. Magični nasvet: Kraljevo modra vam bo zelo odgovarjala, lahko pa si umislite tudi kaj v turkizni. Hlače ali krilo naj bo nekaj posebnega. Devica (23. 08. - 22. 09.) Vaše nemirno oko bo opazilo malenkosti in vendarle vedite, da je življenje igra in da bo počasi čas, da se sprostite. Mnogi boste danes zelo delavni, pridni in marljivi. Sprostite se in z ljubljeno osebo nazdravite novemu letu. Magičen nasvet:Obvezen dodatek so bleščice in barva v svetlečo srebrni barvi. Za moške lahko satenasta srajca. Tehtnica (23. 09. - 23. 10.) Cel december je bil razigran in takšna bo tudi najdaljša noč v letu. Smeh in dobra volja se bo širila in ta dan bo za vas nekaj posebnega in žarite, kot soj luči okrašenega mesta. Morda boste kaj zapeli in se vsekakor zavrteli v novo jutro. Magični nasvet: Oblecite nekaj v vijolični ali modri barvi. Ne pozabite na modni dodatek kot je ruta, šal ali kravata. Škorpijon (24. 10 - 22. 11.) Uživati je treba znati v tistih malih drobnih trenutkih sreče. Dan bo v osnovi nekoliko bolj tih in skrivnosten. Samo, taki ste že po naravi in tako se zdi, da vam bo pisan na kožo. Praznovali boste v krogu s tistimi, ki jih cenite in tako bo veselo. Magični nasvet: Oblecite nekaj v zlati barvi in ne pozabite na modni dodatek kot je pas in za moške naramnice. Strelec (23. 11. - 21. 12.) Zadnji dan leta bo minil v znamenju kontaktov, razgovorov in priprav. Možno je, da boste zelo aktivni in da vas bodo kontakti z ljudmi poživljali. Vsekakor se lahko lotite določenih obveznosti in izbrali si boste glasno družbo in veselo bo do jutra. Magični nasvet: Skoraj nujno je, da imate nekaj v pastelni barvi rumene in ne pozabite na bleščice. Kozorog (22. 12. - 20. 01.) Zavihali si boste rokave in se aktivno lotili vseh obveznosti, ki vas bodo še čakale. Teh ne bo malo, vendarle je treba znati tudi v delu uživati. Možno je, da to noč preživite v službi. Bodite prožni in se razvedrite! Magični nasvet: Priporočam vam nekaj v srebrno zeleni kombinaciji. Obutev bo pomembna in naj pusti takšen ali drugačen pečat. Vodnar (21. 01 - 18. 02.) Dan bo v osnovi razgiban, razigran in poln pričakovanja. Postali boste pravi umetnik in dokazali, da znate biti virtuoz kuharskih veščin. Nekaj časa potrebujete tudi sami zase. Najdaljšo noč preživite z mladimi ljudmi. Magični nasvet: Priporočam vam, da oblečete nekaj v živi barvi pomaranče in čokoladno rjave. Pokazali boste tudi nekaj gole kože. Ribi (19. 02 - 20. 03.) Zasanjan in romantičen dan, toda vse zvezde vam bodo naklonjene in vi boste uživali. Tiho se boste lotili pomembnih opravil in bili zelo ustvarjalni. Zavedate se dejstva, da iz majhnega raste veliko. Praznovanje bo minilo v okrilju doma. Magičen nasvet: Ugajala vam bo bela ali srebrna barva in ne pozabite na nakit iz poldragih kamnov ali umetnih biserov. Iščete svoj stil Slovo z rdečo barvo optimizma Danijel Kukovec je star 20 let, po poklicu mizar, doma iz Juršincev. Pozimi ves prosti čas posveti smučanju, rad je tudi kurent, poleti pa posebnega hobija nima. Za akcijo Iščete svoj stil pa se je prijavil iz radovednosti. Danijel prej ... Foto: Črtomir Goznik ... in pozneje Foto: Črtomir Goznik Tudi Danijel je kozmetični salon obiskal prvič, zato mu je kozmetičarka Neda Tokalič postopek nege kože podrobno predstavila, svetovala mu je tudi kakšen losion in kremo naj uporablja po britju glede na mešani tip kože. Kožo mu je površinsko očistila in s pilin-gom odstranila odmrle celice, da je kožo na novo zadihala. V Frizerskem salonu Stanka KOLEKTIV SALONA îïîosKo m ^ensKo FÏÎ12GÏÎ5CV0 z Slomškava 22 S 10 % popust v januarju frizerka Danica Zorčič ni imela veliko dela z Danijelovo novo pričesko. Striženje ni bilo potrebno, tik pred povabilom v akcijo Iščete svoj stil, se je namreč ostrigel. Lase mu je sfazonirala, pramene pobarvala v ognjeno rdeče, na koncu jih je oblikovala z gelom, da so pridobili na živahnosti. Za tisto malega make upa, kolikor ga je bilo potrebno tokrat, je poskrbela kar stilistika Sanja Ve-ličkovič. Da se obraz pri fotografiranju ne bi svetil, ga je prekrila s pudrom. Drugih ličil pri Danijelu ni uporabila. Danijel je zadnji udeleženec akcije Iščete svoj stil v letu 2006, tik pred novoletnimi prazniki, zato je tudi izbor oblačil šel v tej smeri. Pravijo, da je prava barva za žensko obleko rdeča, z njo pa seve- pa akcije Iščete ' svoj stil: NedaSOkalič, SanjaVe ičkOviči Majda Goznik, Vlado'Cuš',' Frizerski salon:; Stanka; in Črtomir Goznik želi;v|em;bralkajmiin briícě™ Štajerskega tednika sr^Čnoin; zajdoVolj-' noopeto 2007, Obenem;se zahvajjjo^zia- .ztUpànjfe Foto: Črtomir Goznik Danijel v oblačilih iz prodajalne Mura in čevljih iz Alpine. Družbo mu dela direktorica hotela Mitra Daniela S. Cartl. Hotel je bil celo leto delovna oaza udeležencev akcije Iščete svoj stil, zato smo tudi skupaj nazdravili novemu letu. da tudi rdeče perilo. Pri moških se zadeva pri samih barvah kaj hitro ustavi na klasični črni obleki, beli srajci in mogoče rdeči kravati. Zakaj ravno rdeča? Rdeča barva naj bi bila prva barva, ki jo je človek poimenoval. Rdeča je optimistična, vitalna, barva aktivnosti, vročine, gibanja, borbe in strastnega življenja. Človeško najbolj izrazna, ekstravertirana barva, ki je povezana s polnostjo življenja, s pogumom, žrtvovanjem, ljubeznijo, z močnimi čustvi in dejanji strasti. Rdeča nikogar ne pusti hladnega. Lahko jo ljubite ali sovražite, ob njej težko ostanete ravnodušni. Ljudje, ki ljubijo rdečo barvo, ne prenesejo monotonega življenja, so samozavestni in zaupajo v svoje sposobnosti. Življenje skušajo čim bolj izkoristiti in ga zajemajo s polno žlico. Za razliko od njih, so ljudje, ki rdeče barve nikakor ne prenesejo, na nek način čustveno zadržani. Če vas torej rdeča barva moti, se nečesa bojite, ste zadržani. Ker se prazniki neizprosno približujejo, smo se tokrat odločili, da vam v svojem stilu zaželimo prijetne praznike in srečno novo leto. Odločili smo se, da ob našem kandidatu Danijelu povabimo k sodelovanju tudi Danielo S. Cartl, direktorico hotela Mitra. V hotelu Mitra smo se namreč celo leto srečevali z našimi kandidati. V njihovih prostorih, ki so nam venomer bili na razpolago, smo jih preobrazili in nemalokrat tudi izkoristili za ozadje naših fotografij. "V letu, ki se izteka, sem velikokrat sodelujočim v akciji Iščete svoj stil svetovala, da naj čim prej najdejo in odkrijejo sebe ter se ne ozirajo na pisane ali nepisane stereotipe, v katerih ostanejo neopazni. Tako sem se tudi danes odločila, da bom Danijela, sicer mladeniča športnega duha, oblekla v elegantno črno moško obleko, ki ji bom strogost skušala razbiti z nestereotipnimi detajli. Oblačila za Danijela sem izbrala v trgovini Mura. Našla sem obleko, ki je že v obliki reverja nakazovala malo manj klasične strogosti. Izbrala sem še dve srajci in sicer v črni in rdeči barvi. Tudi kroj srajc je neklasičen, kar pomeni, da tudi na teh moških srajcah najdemo všitke, ki omogočajo lepše prileganje telesu. Ker sem Danijela oblekla za polnočno zdravico, mu seveda ne sme manjkati kravata, ki je tokrat diagonalno črtasta v rdeče črnih tonih. Za zadnji neste-reotipni dodatek pa sem poiskala še transparentni tanek črno-rdeč šal. Plesne čevlje za najdaljšo noč pa sem našla v Alpini. Le zakaj potrebuje dve srajci, se verjetno sprašujete tudi vi? Ravno zato, da pokažemo, da lahko tudi s takšnim trikom popolnoma spremenimo klasično podobo mlajšega moškega v obleki. Najprej smo oblekli črno srajco, preko nje rdečo, ki sta obe razpeti ob vratu. Ovratnika črne in rdeče srajce se »lovita« z ohlapno padajočo kravato. Namesto klasičnega usnjenega pasu, sem tokrat pasu zavezala šal, ki je s svojim rdečim delom padal po sprednjem delu hlač. Zakaj pa ne bi tudi moški zakorakali v novo leto z rdečo barvo? Da bi naša konfekcijska industrija izdelala moško obleko v rdeči barvi so danes iluzije, zato pa lahko zadevo rešimo s srajco, ovitim šalom namesto pasu in kravato. Tudi našo Danielo smo oblekli v rdečo dvodelno obleko. Spodnji del, krilo je posuto z »biserčki«, zgornji del pa preko nesimetrično kombiniranih dveh materialov nakazuje žensko silhueto. Širok ovratnik, ki pada preko ramen, nas spominja na čase velikih filmskih div 60 let. Obleka je ena od mojih kreacij iz pretekle modne revije Pod krinko," je Da-nijelo in Danielino praznično preobrazbo pokomentirala stilistka Sanja Veličkovič. Danijela čaka še obisk v Športnem studiu Olimpic, ki ga bo opravil po novem letu. Tudi njemu pripada mesečna brezplačna vadba v izbranem programu, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš. MG O »toplotni smrti« v kompleksnih sistemih Investirajmo v ljudi, ne le v objekte Opisali bomo nek pojav v družbenem kompleksnem sistemu (katerega komponente so ljudje), ki mu v znanstvenih krogih pripada oznaka »toplotna smrt« Omejili se bomo na regionalni družbeni sistem, v katerega središču je kompleksni sistem (mesto), ki mu bomo rekli »centralni sistem« ali kar »center«. Fizikalni model Pojav toplotne smrti bomo obravnavali (modelirali) s pomočjo termodinamičnega (toplotnega) sistema. Vzemimo, da imamo v centru nekega stvarnega prostora izvor toplote, na primer gorečo peč ali delujoč električni grelec. V skladu s termodinamičnimi zakoni vemo, da bo imel delujoči izvor toplote višjo temperaturo od njegove okolice, zato se bo toplotna energija pretakala iz centra v njegovo okolico, kar bo vzdrževalo temperaturo okolice na višjem nivoju, kot bi bil, če izvor toplote ne bi deloval. Takšna stacionarna porazdelitev temperature, ki je posledica toplotnega toka iz centra v njegovo okolico, bo trajalo vse dokler grelec v centru deluje. Če pa neha delovati, temperatura v centru postopoma pada, zato se postopno tudi zmanjšuje toplotni tok v okolico. Končna posledica tega prehodnega pojava je, da se temperatura centra postopoma izenači s temperaturo okolice, posledica tega pa je, da se ustavi toplotni tok iz centra v njegovo okolico, saj vemo, da ta tok ni mogoč v primeru, da ni nikakršne razlike med temperaturama centra in okolice. Toplotno gibanje se v tem primeru torej ustavi in temu pojavu pravimo »toplotna smrt«, po analogiji s smrtjo živih bitij, po kateri v njihovem telesu ni nobenega gibanja. Družbeni model Vedenje zgoraj opisanega fizikalnega modela nam lahko služi za razlago (model) obnašanja v regionalnem družbenem kompleksnem sistemu, kjer nam omenjeni center predstavlja osrednje mesto v regiji, okolica pa okolico mesta, to je podeželje. V tem modelu ne bomo ob- ravnavali materialnega stanja v mestu in na podeželju, kjer naj ne bi bilo večjih razlik za bivalne razmere, pač pa naj nam predstavlja temperatura iz fizikalnega modela kulturni in duhovni nivo v mestu oziroma v njegovi okolici, toplotni tok iz centra v okolico pa nam naj ponazarja kulturne in duhovne tokove iz mesta v podeželje. Če primerjamo opisani družbeni model s fizikalnim, lahko rečemo, da lahko tudi v družbenem sistemu nastopi »toplotna smrt« v primeru, da je kulturni in duhovni nivo v mestu enak tistemu na podeželju. Mesto, v katerem vlada toplotna smrt, je mesto le po zgradbah in ulicah, kulturno in duhovno pa je na enakem nivoju kot podeželje, zato bi mu prej pripadal vzdevek »vas« kot pa »mesto«. Kako torej v mestu vzdrževati višji kulturni in duhovni nivo, kot ga ima okolica? Le v tem primeru namreč lahko tečejo kulturni in duhovni tokovi iz mesta v njegovo okolico, kar povzroči tudi dviganje kulturnega in duhovnega nivoja na podeželju. V skladu s predstavljenim fizikalnim modelom je treba v mestu »prižgati izvor toplote«, kar pomeni v praksi, da je treba začeti ak- tivno podpirati ustvarjalne nosilce izvirnih znanstvenih in kulturnih aktivnosti, saj to dviga kulturni in sočasno duhovni nivo mesta. Seveda v omenjene izvore toplote ne sodijo rutinske storitvene dejavnosti, ki ne prinašajo resnično novega znanja, pa čeprav zahtevajo obilo starega znanja. Menim, da je treba bolj investirati v ustvarjalne ljudi, nekoliko manj pa v materialne objekte, saj v nasprotnem primeru lahko slej ko prej pričakujemo v regiji toplotno smrt, če je tam že ni. V pametnih regijah se tega zavedajo. Adolf Žižek Ptuj • Gimnazijci in dobrodelnost Obdarili sirote v Beogradu December je čas obdarovanj. Mesec, ko se spomnimo svojih prijateljev, pomembnih ljudi v naših življenjih in svojih družin. S humanitarno akcijo, ki je zaznamovala zadnji teden v mesecu novembru, smo se dijaki Gimnazije Ptuj z vodstvom šole spomnili naših vrstnikov v sirotišnici v Beogradu, kjer prebiva 700 otrok, ki so ostali brez staršev in skrbnikov. Foto: arhiv Gimnazije Ptuj Ravnateljica Melani Centrih z enim od otrok v sirotišnici. Dijakinja Anja predaja darilni bon direktorju beograjske sirotišnice. Foto: arhiv Gimnazije Ptuj S skupnimi močmi in ob skromni pomoči sponzorjev smo zbrali 167.748,00 tolarjev (700 evrov) denarne pomoči. V sodelovanje smo povabili tudi Poklicno in tehniško strojno šolo Ptuj, ki je darovala rabljene računalnike. 4. decembra smo se dijaki obeh šol skupaj s profesorji in ravnateljema, gospo Mela-ni Centrih in gospodom Raj-kom Fajtom, odpravili predat računalnike in denarno pomoč. V Beogradu smo bili deležni izredno gostoljubnega sprejema slovenskega veleposlanika v Srbiji gospoda Miroslava Lucija in njegove soproge gospe Irene Luci. Ogledali smo si stavbo sirotišnice, kjer živijo najmlajši, tisti, ki še niso dopolnili treh let starosti. 320 obrazov, radovednih oči in iskrenih nasmehov nas je prepričalo, da smo naredili dobro delo in jim tako vsaj nekoliko poskušali polepšati letošnje božič-no-novoletne praznike. Gimnazija Ptuj Anja Dangubič in Maja Jurgec Prejeli smo Žival za »darilo« je velika odgovornost Pred vratih so prazniki in v teh dneh se bo dogajalo marsikaj. Dogajala se bodo velika in majhna obdarovanja, dogajala se bodo obdarovanja tudi z živalmi in to z živimi živalmi. Velikokrat slišim starše, ko veselo razlagajo: »Naš otrok, hčerka ali sin, pa ima tako zelo rad živali, zato moramo za praznike nekaj nabaviti.« Gre tudi za psa ali muco, seveda! Ali v takem primeru starši pomislijo, da s takim živim darilom prevzemajo glavno odgovornost na sebe, saj njihov otrok nima finančnih sredstev, s katerimi bo to darovano živalco preživljal. Zato se velikokrat zgodi, da takoj po prazničnih dneh mine veselje do tega darila, ki ne služi samo za igračko, temveč rabi hrano, vodo, sprehode in veliko pozornosti, kar je pa najhujše, to darilo tudi kaka in lula in je potrebno za njim tudi počistiti. Zato se velikokrat zgodi tisto najhujše, da darilo pristane pred hišnimi vrati ali pa celo na cesti brez strehe nad glavo. Nič kolikokrat se je že zgodilo, da taki darovalci potem kličejo na pomoč Društvo proti mučenju živali, češ ne bodo imeli več te živali, ki so jo podarili otroku, ker on pač noče skrbeti za njo. Zato apeliram na vse starše, da dobro premislijo pri sebi, ali so sposobni sprejeti »novega člana« pod svojo streho in ali imajo toliko ljubezni, da jo bodo lahko podarili tudi tej darilni živalci. Kajti nikoli ni dovolj, če ima žival rad samo otrok, ker ta žival lahko tudi nemudoma zboli in jo je treba peljati v Veterinarsko bolnico in takrat nastanejo tudi lahko veliki stroški, ki jih morajo pokriti starši ne pa otrok. Posebej pa bi rada opozorila še na nekaj, to je sterilizacija muce ali psičke oziroma kastracija mucka ali psička. Še vedno je pri nekaterih ljudeh prisotno mnenje, da gre tukaj za mučenje živali in da žival pač mora živeti »normalno« življenje. Ne zavedajo pa se, koliko tegob preživi žival, ko hormoni ponorijo, kot v šali včasih temu rečemo. Kolikokrat se živali ravno zaradipo-norelih hormonov izgubijo, se stepejo in obgrizejo med seboj, ker pač branijo svoj teritorij. Ali smo še resnično tako »nerazgledani oz. slabo poučeni«, da tako razmišljamo in svojemu hišnemu ljubljenčku ne privoščimo umirjenega življenja brez velikih stroškov za takšna nepotrebna zdravljenja. Verjemite mi, da vam bodo živali še kako hvaležno vračale vašo pozornost oziroma zelo hitro boste pozabili vse tiste stroške, ki ste jih imeli s posegom za preprečitev nezaželenega legla. Tukaj pa je potrebno še eno opozorilo: obiščite strokovnjaka oziroma specialista za takš-neposege, ne iščite najcenejšega ponudnika, ker lahko pride tudi do kakšnih zapletov, zato vam posebej priporočam Veterinarsko bolnico Ptuj, ki premore najboljše veterinarje za male živali, ki so poznani po vsej Sloveniji. Opozorila bi rada še na takšne lastnike, ki so si nabavili psa, ko je pes star nekaj let in ker so se ga naveličali, ga enostavno odpeljejo na veterinarsko bolnico in zahtevajo usmrtitev. Ali se takšni lastniki ne zavedajo, da so z dnem, ko so si pripeljali mladega kužka v svoj dom, prevzeli odgovornost zanj za 10 do 15 let, ob dobri oskrbi in rednem cepljenju in morda potrebnem zdravljenju še nekaj let več. Zato bi bilo nujno, da ljudje preberejo tudi kakšno dobro literaturo, ki je danes na razpolago povsod ali pa se posvetujejo z veterinarjem, da bodo poučeni o življenjski dobi hišnih ljubljenčkov. Kajti pred kratkim se je zgodilo, da je lastnik pet let starega psa odpeljal k veterinarju in zahteval usmrtitev, ker to po nobenem zakonu ni dovoljeno, če je pes v dobri kondiciji in popolnoma zdrav, se je znesel še na DPMŽ češ, kako smo vsi nesramni, ker mu nočemo pomagati, da bi se on rešil tega psa. Celo tako je rekel, da ga društvu podari, društvo pa ga naj proda, ker zneska, ki ga zavetišča zahtevajo za prevzem lastniškega psa, že ne bo plačeval, ker je pač že toliko star, da je za usmrtit. Nujno bo potrebno dosledno upoštevati Zakonska določila o Zaščiti živali in strogo kaznovati takšne nevestne lastnike, ker si takšni lastniki ne zaslužijo pasje ljubezni. Preden zaključim, še posebej pozivam vse tiste, ki smatrajo, da brez metanja petard ne bodo praznikov preživeli, da namesto teh nakupov podarijo tista odvečna finančna sredstva na račun DPMŽ Ptuj za pokritje računa za zdravljenje najdenih oziroma zavrženih živali in sicer na TRR 02150-0253133812 pri Nova LB Ljubljana. Če boste tako storili, verjemite mi, boste veliko srečnejši, ker boste vedeli, da sta storili nekaj dobrega, humanega in vaše praznovanje bo veliko lepše. Vsem bralcem Štajerskega tednika, posebno tistim, ki še vedno smatrajo, da je žival samo žival, v razmislek, vsem že ljubiteljem živali v spodbudo, da bodo opozarjali na nepravilna ravnanja z živalmi, predvsem pa Članom društva proti mučenju živali Ptuj, želim obilo srečnih trenutkov ob svojih hišnih ljubljenčkih ne samo v prazničnih dneh, temveč vse leto 2007. In ne pozabite poskrbeti v prihajajočih zimskih dneh za topla bivališča in zamenjavo vode v zaledeneli pasji posodi. Predsednica DPMŽ Ptuj Kristina Pšajd Ptuj • Humanitarnost med komunalci Namesto voscilnic denar za Mojco Sagadin V Komunalnem podjetju Ptuj so se tudi letos odločili, da predvidena sredstva za novoletne voščilnice in darila namenijo v humanitarne namene. V ta namen je vodstvo podjetja namenilo 600.000 tolarjev za hudo bolno hčerko svojega sodelavca Mojco Sagadin; sodelavci pa so zbrali še dodatnih 617.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov. Kot je na slovesnosti ob zaključku poslovnega leta v petek, 22. decembra, v prostorih gostilne Lužnik pred zbranimi sodelavci povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko, so komunalci vedno pripravljeni prijeti za vsako delo, vedno znova pa dokazujejo, da znajo biti tudi solidarni. "Večini zaposlenih nam je bilo znano, da ima naš sodelavec Janez Sagadin iz enote Energetika hudo bolno hčerko Mojco, ki je potrebna pomoči. Zdravniki so ji priporočili uporabo stalne ba-klofenske črpalke, ker pa ta način zdravljenja v Sloveniji ni možen, zbira sredstva za posvet in vstavitev črpalke v mednarodno priznanem centru v Pittsburgu v ZDA, kjer je vodilni nevrokirurg prof. dr. Leland Albright takšno črpalko že uspešno vstavil trem pacientom, ki bolehajo za enako boleznijo kot Mojca. V vodstvu podjetja smo se zato odločili, da znesek 600.000 tolarjev, ki bi ga sicer namenili za novoletna darila in čestitke, nakažemo Foto: M. Ozmec V imenu Komunalnega podjetja Ptuj je direktor Jože Cvetko (levo) oba zneska svečano izročil Mojči-nemu očetu, sodelavcu Janezu Sagadinu. na zbirni račun sodelavčeve hčerke Mojce." je s ponosom povedal Jože Cvetko. Duhu humanitarnosti pa so prisluhnili tudi Janezovi sodelavci, saj so poleg tega zbrali med zaposlenimi še 617.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov. Skupaj so torej za bolno Mojco zbrali 1.217.000 tolarjev, ki jih je Jože Cvetko na omenjeni slovesnosti svečano izročil sodelavcu Janezu Sagadinu. Po simbolični izročitvi se je Mojčin oče vidno ganjen iskreno zahvalil vsem, ki so denar prispevali ter med drugim pojasnil: "Naša Mojca boleha za redko boleznijo, ki je prva te vrste v Sloveniji, ker pa potrebuje pomoč 24 ur na dan, bi bila zelo vesela, če bi lahko prešla vsaj na opornico. Največji problem je ta trenutek v zdravilih, saj ji zaenkrat lahko pomagajo samo z raznimi vitamini, ker njen želo- dec in prebavni trakt drugih zdravil ne bi prenesel, zato so zdravniki predlagali operativno vstavitev baklofenske črpalke. Predvidevajo, da bi lahko na operacijo v ZDA, ki bo veljala okoli 35.000 evrov odpotovala marca ali aprila prihodnje leto. Resno se bojim, da bomo morali stroške nositi sami, zato sem solidarnosti vodstva Komunalnega podjetja in svojih sodelavcev od srca vesel. Vsa zbrana sredstva gredo takoj na Moj-čin račun v A-banko. Resnično sem hvaležen vsem, ki ste pomagali in prispevali, nisem vedel, da sem v službi v taki firmi, še enkrat hvala vsem tudi v imenu hčerke Mojce." Da bi Sagadinovi zbrali dovolj denarja in da bi Mojčina operacija tudi uspela, pa so ob koncu humanitarnega dogodka vsi skupaj nazdravili in si zaželeli tudi vse najlepše v novem letu 2007! OM Mali Okič • Z baklami na „polnočko' Tradicija, ki se ohranja V Malem Okiču, na t. i. Devekovi domačiji, so se člani sekcije za ohranjanje starih običajev pod okriljem Turističnega društva Cirkulane, na nedeljsko božično popoldne lotili izdelave bakel, s katerimi si ponoči svetijo na poti do cerkve. Gre za izjemno star običaj, ki je za veliko let zamrl, ponovno pa so ga začeli obujati leta 2000. „Z izdelavo bakel za pot k polnočki smo pred šestimi leti začele vse vaške skupnosti v Cirkulanah, zdaj pa to tradicijo ohranjamo le še v vaški skupnosti Mali Okič-Slatina," je najprej povedal Rajko Lesjak, medtem, ko je zgodaj popoldne že zavijal prvo baklo: „Bakla mora biti iz brezovega lesa, ki mora biti primerno suh. Letos smo ga tako nabrali že poleti in ga doslej naravno osušili, če pa je stiska s časom, ga posušimo v peči. Dolžina kija za baklo je okrog enega metra; les je obdelan ročno, zgornji konec pa mora biti nekoliko širši, da se vanj zareže ali izvrta odprtina. V to odprtino potem nasu-jemo orehove luščine, da je sij plamena lepši in bolj modrikast. Potem, ko je les pripravljen in oblikovan, se zakuha smola ter nareže-jo trakovi iz vrečevine. Ti trakovi se nato potopijo v tekočo smolo in hkrati ovijajo na palico. Tako je bakla končana in pripravljena za uporabo," je potek izdelave bakle na stari način še razložil Lesjak. Letos so člani društva tako izdelali 40 bakel, ki v povprečju gorijo od dve do tri ure. Da je bilo delo prijetnejše in da je lažje teklo od rok, so pomagale prave domače klobase, kruh in vino, pa veliko zabavnega besedovanja, ki se je zavleklo do poznega večera. In ko se je nad haloško gričevje spustila prava noč z gosto temo, bitje zvona pa je okoličane pozivalo k polnoči maši, se je kolona pohod- nikov s prižganimi baklami že pomikala proti domači cerkvi. Ob prihodu so bakle zabili v zemljo pred cerkvijo in v času maše so počasi dogorele. Do naslednjega božiča, ko se bodo cirkulan-ski zagnanci ponovno lotili izdelave starih svetil ... SM Ptuj • Božiček na otroškem oddelku ptujske bolnišnice Da bi bili čimprej doma ... Božiček je letos na otroškem oddelku ptujske bolnišnice obdaril petnajst otrok. Darila mu je že po tradiciji pomagala deliti aktualna mis Slovenije Iris Mulej. Prispevali so jih Ptujske pekarne in slaščičarne, Mladi forum SD Ptuj in Mercator. Božiček je najprej z malimi bolniki zaplesal, jih razveselil s pravljico o Rdeči kapici, zatem pa jim ob pomoči misice izročil darila. Zaželel jim je čimprejšnje okrevanje in da bi praznične dneve že preživeli doma. Pozdravil jih je tudi direktor bolnišnice Robert Čeh. Slovenske misice prihajajo ob božiču na otroški oddelek ptujske bolnišnice že deset let, prva je leta 1996 prišla Ptujčanka Alenka Vindiš. Srečanje z Božičkom je z igranjem na citre obogatila Petra Grabrovec iz Podlehnika, ki se igranja na ta narodni instrument uči pri Citi Galič. MG „Prava bakla mora biti iz presušenega brezovega lesa, napolnjena z orehovimi luščinami in ovita v smolnato vrečevino," je ob izdelavi bakel po starem receptu povedal Rajko Lesjak. Foto: SM Ptuj • Mestna četrt Center Vzpodbuditi medgeneracijsko sodelovanje Na konstitutivnih sejah so se v novembru sestali tudi vsi sveti mestnih in primestnih četrti mestne občine Ptuj. Osrednja točka drugih in tretjih sej pa so finančni načrti in programi dela za leto 2007, delno tudi že za leto 2008. V MČ Center, predsednik sveta je Boris Miočinovič, so o finančnem načrtu in programu dela za leto 2007 razpravljali 6. decembra. V tem letu bodo razpolagali s skoraj 4,3 milijone tolarjev. Eden pomembnejših projektov, ki ga bodo delno sofinancirali še v letošnjem letu, glavnino pa v letu 2007, je ureditev sanitarij v prostorih Stare steklarske. S sredstvi bosta sodelovali tudi MO Ptuj in tudi ZKD Ptuj. Po projektu, ki naj bi ga pridobili še do konca letošnjega leta, bodo uredili sanitarije za obiskovalce, za invalide in nastopajoče. Problem ni tako majhen, kot se zdi, saj prostore Stare steklarske uporablja tudi Mestno gledališče Ptuj, kjer trenutno poteka obnova, so pa brez sanitarij. V letu 2007 si bodo v okviru razpoložljivih sredstev prizadevali tudi za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Vzpostaviti želijo boljšo komunikacijo in sodelovanje med občani različnih generacij, MČ Center je po številu starejših občanov, najstarejša četrt v MO Ptuj. Poskrbeti želijo za starejše in pomagati tudi ostalim z izkušnjami in nasveti. Sprejeli so pobudo Društva upokojencev Ptuj, s katerim bodo skupaj izvedli nekatere aktivnosti. Prva konkretna skupna akcija bo že obdarovanje starejših nad 80 let na območju četrti. Še naprej pa si bodo prizadevali, da bodo skozi svoje aktivnosti prispevali k reševanju nekaterih perečih problemov mestne četrti Center. Med največjimi problemi je zagotovo neurejen promet v starem mestnem jedru, prav tako je problem Maistrova ulica, ki je ena večjih črnih točk v MO Ptuj in kjer si že dolgo prizadevajo za ureditev krožišča. Z vmesno rešitvijo za postavitev ležečih policajev niso uspeli. Prav tako je potrebno posneti stanje požarne ogroženosti v starem mestnem jedru, ki bo osnova za sprejem ukrepov za izboljšanje požarne varnosti. 12. decembra pa so v prostorih Doma upokojencev na Ptuju izvedli srečanje starejših občanov. Od 413, kolikor so jih povabili, jih je prišlo okrog 200. V kulturnem programu je nastopila ženska vokalna skupina Fortuna DPD Svoboda Ptuj. dedek Mraz, v tej vlogi je nastopil član sveta četrti Oto Mesarič, pa je vsakemu prinesel simbolično novoletno darilo. MG Foto: Črtomir Goznik Po številu starejših občanov nad 70 let in tudi tistih od 65 let dalje je MC Center »najstarejša« četrt v mestni občini Ptuj. Več kot 10 odstotkov njenih prebivalcev je starih nad 70 let, od skupnega števila 3681 - okrog 413. Predsednik mC Center Boris JMiočinovič (na fotografiji levo), ob njem podpredsednica sveta Branka Bezeljak Glazer in Andreja Celan, pravi, da si bodo po najboljših močeh skupaj še z nekaterimi prizadevali spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje. Lenart • Druga seja svetnikov Župan imenoval podžupana in podžupanjo Svetniki občine Lenart so se na drugi seji sestali v četrtek, 21. decembra. Po potrditvi zapisnika prve seje so sejo pričeli s pobudami in vprašanji občinskih svetnikov. Svetnico Emilijo Šuman je zanimalo, kdaj bodo v Lenartu pričeli z gradnjo Doma za starejše občane. Jože Dukarič iz občinske uprave je pojasnil, da so vsi postopki pred gradnjo v zaključni fazi, zato je realno pričakovati pričetek gradnje v kratkem. Nato je župan mag. Janez Kramberger svetnike seznanil z aktivnostmi, ki jih je izpeljal, odkar je prevzel vodenje občine. Povedal je, da je v zemljiški knjigi umaknil zaznambo spora v zvezi s podjetjem Landis, ki je kupilo zemljišče v Lenartu, na katerem želi v prvi fazi zgraditi preko 100 stanovanj. Projekt pa je vreden preko dve milijardi tolarjev. Župan je dejal, da so skupaj z občinsko upravo ocenili, da je podpisana pogodba med omenjenim podjetjem in občino dovolj dobra, da bodo lahko preko nje reševali morebitne spore, ki bi nastali po tehničnem prevzemu. Z umikom zaznamka se lahko nadaljuje postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in bo podjetje Landis lahko prodalo zemljišče drugemu investitorju, ki želi investirati v stanovanja. Župan je tudi povedal, da je podaljšal odpiralni čas gostinskih lokalov. Tako so lokali po novem med tednom odprti do 23. ure, med vikendom pa do 2. ure zjutraj. Dejal je tudi, da so nadzorne kamere v Lenartu ugasnjene, razen v občinski avli in na občinskem dvorišču. Dejal je tudi, da je odločbe o deležih oskrbnin v vrtcu, ki jih plačujejo starši, spravil v zakonske okvire in tudi odločbe o plačilo zavarovanja občanom za čas brezposelnosti. Župan Kramberger je še povedal, da ne bo dovolil vpi- Darinka Čobec in Emilija Šuman. Svetniki so sprejeli tudi statutarni sklep in spremembe poslovnika, s katerim so zmanjšali število odborov občinskega sveta. Sledilo je imenovanje članov odborov. V nadzorni odbor občine so bili imenovani Saša Tomažič, Vlado Čeh Ambruš, Milan Haupt-man, Dušan Burian, Jolanda Kovačič, mag. Marjan Fekonja in Ljubo Neuhold. V odbor za komunalno in gospodarsko infrastrukturo, varovanje okolja in urejanje prostora so bili imenovani Miralem Hadžise-limovič (predsednik), Štefan Fras, Roman Muršec, Feliks Kocbek, Franc Schonwetter, Danijel Kovačič in Jože Šeligo. Člani odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in finance pa so Marjan Bezjak (predsednik), Friderik Lešnik, Milko Slanič, Manca Zlodej, Darja Petač, Franc Bezjak in Janez Erjavec. Odbor za družbene Revizijsko poročilo je podala notranja državna revizorka Vlasta Zupanič Domanjko. sa zemljiško knjigo pri nakupu zemljišča, ki ga je v Lenartu kupilo podjetje Vinstor-vis s Ptuja za ureditev parkirnih prostorov za poslovno stanovanjske objekte, ki bodo po projektih zgrajeni na zemljiščih, ležečih med potokom Globovnico in cesto Maribor-Lenart. Zemljišče je v naravi njiva ob cesti, ki povezuje športnorekreacijski center Polena in cesto Maribor-Le-nart. Omenjeno podjetje je kupnino že poravnalo na osnovi podpisane pogodbe s prejšnjim županom, vendar o prodaji ni razpravljal občinski svet in je naknadno potrditev prodaje premoženja občine zavrnil. Svetniki so najprej imenovali člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Franc Krivec, ostali člani pa so Štefan Fras, Jožef Kramberger, Feliks Kocbek, Janez Erjavec, O revizijskem poročilu je govoril tudi dosedanji direktor občinske uprave Bojan Mažgon. dejavnosti sestavljajo David Maguša (predsednik), Ana Mlinarič, Franc Kepnik, Simona Vezovnik Peserl, Petra Cvikl, Darinka Čobec in Emilija Šuman. Statutarno pravno komisijo pa sestavljajo Manca Zlodej (predsednica), Franc Krivec, Aleš Smrdelj, Karmen Hadela, Damijan Rojko, Mira-lem Hadžiselimovič in Rudi Šeligo. Svetniki pa so kot nove člane v svet javnega zavoda ZD Lenart imenovali Franca Žvajkerja, Damira Jelenka in Tanjo Cebek. Svetniki so na seji na predlog župana mag. Janeza Krambergerja sprejeli sklep, da vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za zazidana stavbna zemljišča ostane enaka, vrednost točke za nezazidana stavbna zemljišča pa se zmanjša za 50 odstotkov. Župan je svetnike seznanil še s sklepom o začasnem financiranju občin Lenart, Sv. Trojica in Sv. Jurij v prvih treh mesecih leta 2007 in jih seznanil, da je za podžupanjo imenoval Manco Zlodej iz SLS in Franca Krivca iz najmočnejše svetniške skupine SDS v občinskem svetu. Ob koncu seje pa je sledilo revizijsko poročilo državne notranje revizorke Vlaste Zupa-nič Domanjko o izvrševanju proračuna za leto 2006, do 1. decembra letos. Revizorka v poročilu ugotavlja, da je bilo v prvih 11 mesecih leta 2006 za 954 milijonov tolarjev prevzetih obveznosti v breme proračuna za leto 2007 (o ugotovitvah revizorke poročamo posebej). Zmago Šalamun Foto: ZS Mali oglasi STORITVE GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. IZVAJAMO vsa slikopleskarka dela, manjša zidarska popravila, mansarde in predelne stene po sistemu Knauf. Tel. 745 36 41; 041 895 504, D. Ivančič s. p., Žabjak 61. ODKUPUJEMO VSE vrste hlodovine. Možen odkup lesa na panju po konkurenčnih cenah. Tel. 041 610-210 ali 769 15 91. Gozd-bio les, Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale. UGODNO zimske cene barvanja stanovanj in ostalih slikopleskar-skih del, sprejemamo naročila za izvedbo izolacijskih fasad iz stiroporja in kamene volne. Jože Voglar s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. DO 45 % ZNIŽANJE avtoplaščev do odprodaje zalog. Vulkanizer-stvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž, tel. 02 629 62 77. TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si. f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dornava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električnih ključavnic, menjava starih varovalk z avtomatskimi. PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si. Vsem strankam in občanom želijo srečno in uspehov polno novo leto 2007. KMETIJSTVO PRODAM 10-colski Oltov plug, novi plug Tomo Vinkovič, 2 brazdni in plužno desko za Tomo Vinkovič. Tel. 031 646 291. PRODAM telico za zakol. Tel 030 913 549. PRODAM tri prašiče domače reje. Tel. 761 02 39. PRODAM prašiče od 20 do 100 kg. Cena po dogovoru. Tel. 051 359 076. PRODAM prašiča težkega 200 kg. Tel. 793 58 91. NAKLADALKO Sip 16, rotacijsko kosilnico SIP 135 , silo kobajn SIP silo 80 B in konje po izbiri, prodam. Tel. 041 565 005. KUPIM seno v kockah, njivo ali travnik v ravnini in večji gozd. Telefon 031 406 235. PRODAM bikca simentalca. Tel. 763 21 41. NAKLADALNO prikolico SIP 35, 24 nožev, hidravlični dvig, prodam. Tel. 041 591 106. PRODAM odojke težke 25 kg. Tel. 031 593 030. KUPIM kravo ali telico. Tel. 041 941 878. NEPREMIČNINE KUPIM vikend, po možnosti bivalni, na območju Sovič, Vareje ali Dravinjskega Vrha. Tel. 031 646-291. PRODAM gradbeno parcelo v centru Podlehnika. Tel. 041 490 913. DOM STANOVANJE V NAJEM oddamo novo trisobno stanovanje. 84 m2, delno opremljeno, v okolici Ptuja. Tel. 041 394 131. PRODAM dvosobno stanovanje, 58 m2, Rimska ploščad 12, Ptuj (IV. nadstropje). Informacije na telefonski številki 031 734 888. MOTORNA VOZILA PRODAM golf IV, 1.9 TDI, karavan, letnik 2000, rdeče barve, reg. do novembra 2007, klimatronik, cena 1.500.000,00 sit. Tel. 041 358 996. Prireditvenih RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. FIGURICE kinder ali pez, lahko tudi nekompletne, kupim. Tel. 041 429 376. PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270. KLAVIRSKO harmoniko Hohner 72-basno in diatonično harmoniko zelo ugodno prodam. Tel. 041 733 973. íPoíHuíajÍE. naí na íuzíovnzin íjiíztul RADIOPTUJ Maa/ítietec Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26, 2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040 141 262 prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil TIP VOZILA LETNIK BARVA JEEP GRAND CHEROKEE 2,7 CRD 2002 4.390.000 18.319,15 ČRNA MITSUBISHI PAJERO 2,8 GLX 2000 2.590.000 10.807,88 RDEČA LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI 1996 1.590.000 6.634,95 RDEČA MERCEDES BENZ E220 CDI AVT. 2002 4.990.000 20.822,90 KOV. MODRA MERCEDES BENZ CLK 200 SPORT 1998 2.590.000 10.807,88 KOV. SREBRNA MERCEDES BENZ C200 CDI 1998/99 1.899.000 7.924,39 BELA MERCEDES BENZ ML400 CDI 2004 7.990.000 33.341,68 ČRNA VW SHARAN 1,9 TDI 2003 2.990.000 12.477,05 ČRNA SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI 1998 1.590.000 6.634,95 BELA RENAULT LAGUNA 1,9 DCI 2001/02 1.990.000 8.304,12 MODRA OPEL CORSA 1,2 16V 2000 780.000 3.254,88 KOV. ZELENA FORD MONDEO 2,0 TDCI 2003 2.190.000 9.138,71 SREBRNA PORSCHE 924 1988 599.000 2.499,58 KOV. ČRNA JEEP GRAND CHEROKEE 5,9 LIMITED 1998 1.490.000 6.217,66 KOV. ČRNA Ponudba rabljenih vozil Znamka VW PASSAT 1.9 TDI FIAT BRAVA 1,6 KIA PRIDE LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FORD IVIONDED 1,8 R LAGUNA GRANDTOUR 2.2 RENAULT CUO 1,2 RENAULT THALIA 1,4 VW POLO CLASIC FORTBANSIT300S LANCIA Y 1,2 OPEL CORSA 1,7 ŠKODA FELICIA CITROEN JUIVIPERKIPER ŠKODA OCTAVIA sa^a mUPrstec Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 letnik g,T Cena ^ T MODRA SREBRNA SREBRNA T MODRA BELA ČRNA B R B SI ËELA SREBRNA BELA SREBRNA 04,12 1,00 ,00 1,83 1.627,44 9.138,00 3.714,00 3.296,00 1.300,00 9.138,00 2.462,00 3.710,00 2.462,00 11.267,00 6.760,00 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dohitele do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing Petek, 29. december Kolosej Maribor 19.00 19.30 22.00 Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za izven Ptuj, dvorana hotela Mitra, glasbeni poleti, Keel Klezmer Band, tradicionalna judovska glasba Maribor, KGB Vojašniški trg 5, koncert skupine, No name Blues band Sobota, 30. december 18.00 18.00 19.00 19.00 19.30 20.30 22.00 Polenšak, cerkev svete Marije, Božično-novole-tni koncert Razkrižje, v naravnem ambientu pri Ivanovem izviru, Božična noč Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za izven Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla (klošter), Božično-novoletni koncert Ptuj, v Cantante cafe (nasproti kina), Sirup sreče Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, koncert Big Banda Maribor, KGB, Vojašniški trg 5, novoletni bal z skupino The kronik's Ptuj, hotel Mitra, Božični koncert, Stare evropske božične pesmi, nastopajo Mladinski zbor Musica, Komorni zbor Musica, zborovodja Robert Feguš Nedelja 31. december 17.00 Maribor, SNG, Seviljski brivec, VelDvo, za izven 18.00 Maribor, SNG, Ti nori tenorji, StaDvo, za izven 18.30 Maribor SNG, Pavlek, Silvestrska predstava, MalOd, za izven 21.00 Maribor, KGB, Vojašniški trg 5, Silvestrovanje 21.00 do 3.00 Ptuj, zabava na mestnem trgu z ansamblom Prepih in Natašo, pet minut čez polnoč bo zbrane nagovoril župan, petnajst minut čez polnoč pa bo ognjemet - Središče ob Dravi, Polnočni ognjemet v novi občini Središče - Slovenska Bistrica, Trg svobode, V pričakovanju leta 2007, silvestrovanje na prostem Torek, 2. januar Ormož, Novoletni pohod po ormoški planinski poti, organizira PD Ormož, telefon 041 698 741 Sreda, 3. januar 19.30 Maribor, SNG, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Dijaški 3 in izven Četrtek, 4. januar 19.30 Maribor, SNG, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Dijaški 2 in izven Kino Ptuj 29. in 30. december, ob 17.00 Vse je šlo k vragu, Pete Tong. Ob 19.00 Odpleši svoje sanje. Ob 21.00 Borat. Petek, 29. december, ob 22.10 Apokalipto. Ob 20.10 Hvala, ker kadite. Ob 13.40, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Tiger in sneg. Ob 12.20, 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Alatriste. Ob 19.10 in 21.50 Deja Vu. Ob 11.10, 13.35, 16.05, 18.30, 21.00 in 23.25 Vesele nogice. Ob 12.20, 14.10, 16.00, 16.40, 17.20 in 18.00 Božiček in Snežak 3D. Ob 13.00, 14.50, 18.40, 19.50 in 21.00 Divji safari 3D. Ob 12.30, 14.50, 17.10, 19.30, 21.45 in 00.05 Eragon. Ob 13.00, 15.50, 18.50 in 21.40 Počitnice. Ob 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 Božiček 3. Ob 21.15 Kratki stiki. Ob 23.30 Pogodba s hudičem. Ob 13.15, 15.15 in 17.15 Odplaknjeni gizdalin. Ob 12.10, 15.10, 18.10, 21.10 in 00.10 Casino Royale. Ob 11.50, 13.50, 15.40, 17.30 in 19.20 Bo-rat. Ob 13.00, 14.50, 18.40, 19.50 in 21.00 Divji safari 3D. Ob 12.20, 14.10, 16.00, 16.40, 17.20 in 18.00 Božiček in Snežak 3D. Sobota, 30. december, ob 22.10 Apokalipto. Ob 20.10 Hvala, ker kadite. Ob 13.40, 16.30, 19.00, 21.30 in 00.00 Tiger in sneg. Ob 12.20, 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Alatriste. Ob 19.10 in 21.50 Deja Vu. Ob 11.10, 13.35, 16.05, 18.30, 21.00 in 23.25 Vesele nogice. Ob 12.20, 14.10, 16.00, 16.40, 17.20 in 18.00 Božiček in Snežak 3D. Ob 13.00, 14.50, 18.40, 19.50 in 21.00 Divji safari 3D. Ob 12.30, 14.50, 17.10, 19.30, 21.45 in 00.05 Eragon. Ob 13.00, 15.50, 18.50 in 21.40 Počitnice. Ob 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 Božiček 3. Ob 21.15 Kratki stiki. Ob 23.30 Pogodba s hudičem. Ob 13.15, 15.15 in 17.15 Odplaknjeni gizdalin. Ob 12.10, 15.10, 18.10, 21.10 in 00.10 Casino Royale. Ob 11.50, 13.50, 15.40, 17.30 in 19.20 Bo-rat. Ob 13.00, 14.50, 18.40, 19.50 in 21.00 Divji safari 3D. Ob 12.20, 14.10, 16.00, 16.40, 17.20 in 18.00 Božiček in Snežak 3D. Nedelja, 31. december, ob 13.40, 16.30 in 19.00 Tiger in sneg. Ob 12.20, 15.20 in 18.20 Alatriste. Ob 19.10 Deja Vu. Ob 12.30, 15.00 in 17.30 Vesele nogice. Ob 12.20, 14.10, 16.00, 16.40, 17.20 in 18.00 Božiček in Snežak 3D. Ob 13.00, 14.50 in 18.40 Divji safari 3D. Ob 12.30, 14.50, 17.10 in 19.30 Eragon. Ob 13.00, 15.50 in 18.50 Počitnice. Ob 12.00, 14.00, 16.00 in 18.00 Božiček 3. Ob13.15, 15.15 in 17.15 Odplaknjeni gizdalin. Ob 12.10, 15.10 in 18.10 Casino Royale. Ob 11.50, 13.50, 15.40, 17.30 in 19.20 Borat. Ob 20.00 Noč v muzeju. Ob 13.00, 14.50 in 18.40 Divji safari 3D. Ob 12.20, 14.10, 16.00, 16.40, 17.20 in 18.00 Božiček in Snežak 3D. QLANDIA Dežela nakupov in petovi^^ podarjata Renault Megane Nagradno žrebanje: sobota, 3. februar 2007 ob 17. uri CENA SIT EUR Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem ApmtvRTK'P nagradnem žrebanju /AC»I\\j7Dl AO Centra aerobike. www.aerobika.net z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! MAR0ŮLN1CA ZA I I I I Ime in priimek: I Naslov:_ Štajerski TEDNIK Pošta: Davčna številka: Telefon: _ I Datum naročila: I Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE nove napsinoke štaje Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: IME IN PRIIMEK Ivanka Strmšek Zg. Jablane 28, 2326 Cirkovce Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PILATES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA, AEROBIKA ZA STAREJŠE, TAI JI QUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilates: O.Š. Olge Meglič, Prešernova 31, Ptuj Step aerobika: Nad tribuno Mestnega stadiona Ptuj, Čučkova 7, Ptuj Aerobika: Peršonova 50, Ptuj OPTIKA Pogled na svet skozi umetniški dotik je možen samo z Art optiko na Slomškovi 24 na Ptuju. Imajo novo ponudbo in nov prodajni tim. Na vse modele so pripravili do 30 % popust. Okulist Vas bo pregledal vsako sredo. Za informacije odtipkajte 771 59 80. Spoštovani t ^ prijatelju J, posiovni partnerji, cenjene* * stranice ! à Sreče, zdravja, veselja in uspehov v letu 2007 vam želimo. -j POSLOVNI CENipR HALO Cirkulane 56, 2282 CIRKtILANE, 02 795 32 00, www.halo.si' Nagradni vprašanji Kdo podarja avtomobil? Koliko trgovin in lokalov je v deželi nakupov ©. QLANDIA? Odgovorite na nagradni vprašanji, izpolnite kupon s svojimi podatki in ga odložite v razstavni avtomobil v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju. V deželi nakupov vas pričakuje 35 trgovin in lokalov: Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie mar^kt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon Organizator nagradne igre ''Qlandia Ptuj'' je družba Hypo Investicije d.o.o., Dunajska cesta 117, 1000 Ljubljana. Nagradna igra traja od 8.12.2006 do 3.2.2007. Nagradna igra se zaključi dne 3.2.2007 ob 17.00 uri z javnim nagradnim žrebanjem v nakupovanlem centru Qlandia na Ptuju, Ormoška cesta 15. Sodelovanje v nagradni igri ni pogojeno z nakupom. Dobitnik nagrade bo objavljen na info točkah nakupovalnega centra Qlandia Ptuj in v časniku Štajerski tednik ter bo najkasneje v 14 dneh po končani nagradni igri o nagradi pisno obveščen po pošti. Pravila nagradne igre so objavljena na vpogled v nakupovalnem centru Qlandia Ptuj. CENTRALNA KURJAVA VODOVOD strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 MESARSTVOWVALENKO DORNAVA 32/A, DORNAVA, (02) 755-03-01 Prodaja svežega mesa, izključno slovenskega porekla 15 LET VAŠEGA ZAUPANJA, 15 LET NAŠIH USPEHOV! Iz lastne predelave ponujamo kmečko tunko, suhe salame, domače krvavice, domače narezke, tatarski biftek, domače klobase, hrenovke in ostale kvalitetne izdelke. BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921 vvvvw.avtozebec.com GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil J I I ZNAMKA LETNIK SIT CENA EUR BARVA AUDI M AVANT 1.9 TDI IDO KM 2003 3.366.600 14.021,93 KOV. ČRNA CHRYSL£RPT CRUISER 2.2 CRDUMUED 2002 2.796.600 11.642,46 KOV. T. MODRA CHRYSLfR VOYAGER 2.5 CRD 2003 3.496.600 14.563.51 KOV.SRERRNA DAEWDDNDDIRA1.E 1998 459.600 1.877,62 ZELENA DAEW00TACUIIIIA2,0AVTDIIIIATIK 2001 1.466.600 6.092,47 KOV.ZIATA FORD ESCORT 1.6 m 1995 299.900 1.216.15 KOV. SIVA FORD GAIAXY 1.9 TDM15 2002 2.999.900 12.477,65 ČRNA MERCEDES A170 CDI 2003 2.699.900 11.225,17 KOV. S. ZELENA MERCEDESE 300 TD 1998 1.999.900 6.304.12 KOV. T. MODRA OPELZAFIRA2.0DT1 2004 2.699.900 12.659.76 RDEČA RENAULT CLI01.4 RT 2000 999.900 4.131,20 REIA RENAULT KANGOD 1,6 2002 1.599.900 6.634,95 RDEČA RENADLTIAGUNAGRANDT0UR2,2DCI 2004 2.799.900 11.642,46 KOV. ČRNA SEAT LEON 1,4 2001 1.599.900 6.634,95 KOV. BORDO RDEČA VW PASSAT 2,0 TDI 2005 5.099.900 21.246.19 KOV.SREDRNA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239.640 Ptujska C. 68. IVliklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@email.si www.avtonniiciavz.si ZNAMKA LETNIK CENA su BARVA CITROEN C31.41 2005 2.090.000 FIAT STIL01.9 JTD 2001 1.630.000 FIAT SCUOO 2,0 JTO 2000 1.498.000 FORD FOCUS 1,61 1999 1.250.000 FORD MONDEO 2 TDOI KARAVAN 2003 2.430.000 OPEL CORSA C 1,3 DTI 2004 1.895.000 OPEL ASTRA 2.0 LIMUZINA 2000 1.250.000 OPEL MERIVA 1,616V 2003 2.250.000 RENAULT TWING01,2 2001 840.000 RENAULT MEGANE 1,9 TOI KARAVAN 2000 1.220.000 RMEGANE1,5DCIGRANDT0UR 2004 2.350.000 SEATALHAMBRA2,0I 1997 998.000 VOLVO C70 2,4 1999 2.150.000 VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2002 2.790.000 VWT0URAN1,9TDI 2004 3.590.000 Na zalogi preko 40 vozil. 8.721,41 6.801,86 6.251.04 5.216,15 10.140,21 7.0907,69 5.216,15 9.389,08 3.505,25 5.090,96 9.806,37 4.164,58 8.971,79 11.642,46 14980,80 ČRNA SREBRNA BELA KOV ZELENA KOV MODRA SREBRNA MODRA KOV MODRA ČRNA KOV ZELENA KOV SIVA KOV RDEČA KOV ČRNA KOV ČRNA KOV SIVA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 Stečajni upravitelj: dr. Drago Dubrovski Ptuj, 19. 12. 2006 Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 11. 12. 2006, opr. št. St 10/2006, v stečajnem postopku nad dolžnikom MSO - proizvodnja, trgovina in posredništvo, Marjan Sever, s. p. - v stečaju, Hajndl 24, 2274 Velika Nedelja objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB Predmet prodaje je: Idealni delež - ^ stanovanjske hiše v naselju Hajndl 24, Velika Nedelja, uporabne površine 192,47 m2 (klet, pritličje, mansarda) s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 17.964 m2, vpisano pri vl. št. 326 k. o. Velika Nedelja, št. parcel 580/3, 583/1, 583/2, 584, 587/1, 587/2, 587/5 in 587/6, ter vl. št. 721 k. o. Velika Nedelja, št. parcele 193.S, po izklicni ceni 1.230.000,00 tolarjev (5.132,69 evrov). Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Marjan Sever, s. p. - v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10% od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, pri NLB, d. d. Ptuj, št. 02150-0255798887. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Stanovanja hiša je v zemljiški knjigi označena kot črna gradnja. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljena cena ne vsebuje nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946. Ste odlični v prodaji? iPALETAf Ter zraven tega Se samozavestni, zanesljivi, z delovnimi navadami in bi radi dobro zaslužili? Če sta vaša odgovora "DA" in se ne bojite izzivov, vas vabimo da postanete - vodja komerciale - itomerciaiist Vloge pošljite na Panap d.o.o., Rogozniška 33,2250 Ptuj s pripisom "razpis". Pričakujemo kratko in jedmato vlogo z življenjepisom, delovnimi izkušnjami, sposobnostmi in znanji. Vloge sprejemamo 8 dni po objavi. Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE! Prodaja vozil Znamka Letnik (SIT) Cena RENAULTMEGANE COUPE 1,6 E 1998 929.803 3.880,00 RUMENA RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E 1996 730.902 3.050,00 RUMENA VOLKSWAGEN POL01,4 SERVO 1995 524.812 2.190,00 KOV. VIŠNJA R LAGUNA 1,616V EXPRESSION 2001 1.881.174 7.850,00 KOV. SIVA VW PASSAT 1,8 T KARAVAN 1999 1.289.742 5.382,00 BELA FIATPUNTO55S 1995 359.999 1.501,00 BELA R KAR. MEGANE 1,9 DCI EXPRESS. 2001 1.389.912 5.800,00 KOV. SREBRNA OPEL VECTRA 2,2 DTI 2004 3.249.997 13.562,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGNE POLO 1,4 16V 2005 2.349.670 9.805,00 KOV. SREBRNA RENAULT CLI01,2 RL 1998 529.604 2.210,00 RDEČA CITROEN XSARA 1,4 I SX 1999 958.560 4.000,00 KOV. VIŠNJA DAEWOO EVANDA 2,0 DCX 2003 1.649.682 6.884,00 BELA SUZUKI SWIFT 1,3 GLX 1997 388.217 1.620,00 KOV. ZELENA HONDA CIVIC 1,4 I 2002 2.048.922 8.550,00 KOV. SREBRNA DAEWOO LANOS 1,5 S 1998 479.280 2.000,00 KOV. VIŠNJA PEUGEOT 1,8 16VST 1999 1.318.020 5.500,00 KOV. ZELENA FIATPUNTO1,2SX 2000 920.218 3.840,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 607 2,2 HDITIPTRONIC 2001 2.798.995 11.680,00 KOV. ZELENA ROVER 2141 1998 680.578 2.840,00 KOV. ZELENA DAEWOO KALOS 1,4 SX 2003 1.389.912 5.800,00 KOV. MODRA RENAULT THALIA 1,4 2001 939.389 3.920,00 KOV. SIVA BMW 320 I 2000 2.489.860 10.390,00 KOV. ZELENA FIAT STILO 1,6 16V 2002 1.679.876 7.010,00 KOV. MODRA OPEL MERIVA 1,7 DTI ENJOY 2004 2.719.914 11.350,00 KOV. SREBRNA Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR Razpored dežurstev zobozdravnikov petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Stanko Šale, dr.dent.med v ZD Ptuj NOVO! KREDITI - mobilno bančništvo - > POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tudi za OD nižji od 417 EUR oz. 100.000 SIT ) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI Mestna občina Ptuj župan Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1; ZUrep-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-UPB, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05) je župan Mestne občine Ptuj sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za poselitveno območje P11-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. Prekomorske) 1. Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za poselitveno območje P11-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. Prekomorske), ki ga je pod številko 220-LN/06, z datumom december 2006, izdelala družba Urbis, d. o. o., iz Maribora. 2. Razgrnjeni predlog sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obravnava spremenjeno razporeditev predvidenih objektov blokovne gradnje s podzemnimi garažami, umestitev vrstnih in prostostoječih družinskih hiš v območje ter novogradnjo poslovno-trgovskega objekta. 3. Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od petka 12. 1. 2007 do vključno ponedeljka 12. 2. 2007. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta izvedena v sredo 31. 1. 2007 ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep so objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik. Številka 3505-3/2006 Datum 15. 12. 2006 Dr. Štefan Čelan župan Mestne občine Ptuj Vse življenje boriti si se znal, tudi hudi bolezni se dolgo nisi vdal, v decembrskem jutru utrujen in izmučen si zaspal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata Franca Hergula IZ CVETKOVCEV 41 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Jožefu Šipošu za sveto mašo in opravljen obred, pogrebnemu podjetju Aura iz Ormoža, g. Herguli za poslovilni govor, ge. Anici Magdič, podgorskemu cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem praporov, godbeniku in sindikatu Taluma. Posebna zahvala družinam Petek, Cvetko-Žohar, Tomažič-Gašič in Plohl, kolektivu Moler, sodelavcem Anodne mase, vodilnim podjeta Ex Cvetkovci za razumevanje v težkih trenutkih. Zdravstvenemu osebju SB Maribor, oddelku plastične kirurgije - opekline, posebej dr. Bojanu Šparašu. Žalujoči: žena Marija, sinova Stanko ter Francek z družino, hčerka Marta, vnukinja Zorica s Francem, sestra Marjeta z družino ter brat Anton z družino Tiho, tiho je še pesem ptic onemela, le daleč tam, nekje, nekoč se srca naša bodo objela. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre in tete Marije Tetičkovič IZ BUKOVCEV 60 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavkam, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala za izrečeno sožalje. Posebna hvala tudi g. župniku za sv. mašo in opravljeni cerkveni obred, govornicama za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči mož Franc, sin Aleš, hčerka Mateja z družino in ostalo sorodstvo SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. dent. med. Zvonico Notesberg Traionovo 1, Plui |ob Moribonki c«li|, lel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIĆNI NADOMESTKI V 5 DNEH UGODNA POSOJILA* IC02/2280110 KREDITI! Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr Krediti na osnovi vozila ter leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovecs.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560,041 331 991. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUIWU DO S. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČEnmU ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-1 o ali 02 749-34-37. taks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@iradlo-tednlk.si, za večje objave predhodno poklieite. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 ffi AKTALd.0.0 Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31 gRieiikZAWejIDlNI^^^^ (mm m wěj^T m EP^W© DDa MJID [?Ě3(š)[FDy5)W Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! SPOMIN 3. januarja bo minilo pet let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče in dedek Martin Ojsteršek IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 113 Čas neusmiljeno beži in celi rane, a lepi spomini na čas, ki smo ga preživeli skupaj, ostaja. Hvala sem, ki se z lepo mislijo, prižgano svečko ali s cvetjem spomnite nanj in se ustavite ob njegovem grobu. Zelo te pogrešamo, tvoji najdražji Nekega dne v nekem času, se naš čas ustavi, izteče, umre. V istem dnevu, v istem času, pa življenje teče dalje, ima svoj čas, ki je neskončen in nesmrten. Vsak čas je vreden časa. (Jelka Sernec) SPOMIN V dneh, ko se staro leto izteka in si vsi veseli voščimo vse najlepše v novem, se naš spomin povrne v čas, ko so bili naši najdražji še z nami. Z ljubeznijo v srcu se spominjamo naše stare mame in mame Cecilije Korže, moža in očeta Jakoba Topolovca, sina in brata Antona - Zvonka Topolovca ter hčerke in sestre Angele Topolovec - Gaži Obiskujemo njihove grobove, prižgemo svečo in se z mislimo vrnemo v čas našega skupnega bivanja. Za nas vse je bil to srečen čas. Vsi vaši Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre Antonije Šprah, rojene Peinkiher IZ ZG. PRISTAVE 5 A se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste iskreno pristopili h krsti naše mame, jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje, sveče in za svete maše njej v slovo. Posebna zahvala sosedama Verici in Štefki ter vsem, ki ste nam ponudili svojo pomoč v teh najtežjih trenutkih. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, Župnijskemu uradu Videm, pevcem Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo in gospodu Šeguli za besede slovesa. Hvala Društvu upokojencev Dolena, pevcem za odpete pesmi, sekciji Aktiva žena Dolena in maminim bivšim sodelavkam iz Dijaškega doma Ptuj. Hvala tudi kolektivu Okrepčevalnice Majolka in Avtoelektrike Bračič. Še enkrat iskrena hvala vsakemu od Vas, ki se je z lepo mislijo poslovil od naše mame ali ji privabil nasmeh na usta v času, ko je bila še med nami. Tvoji najdražji Anketa • Novoletne žeje Zdravje, sreča, služba ... Mojca Horvat, univ. dipl. ing. gradbeništva: "V letu 2006 sem spoznala, kako težko je uskladiti službo in materinstvo. V letu 2007 si kot mestna svetnica želim, da bi odkrila področje dela, kjer bi lahko uporabila svoje znanje in motiviranost za dobrobit občanov. Osebno pa si želim, prav tako tudi vsem drugim, da bi bile družine čim bolj srečne in nerazdruž-ljive." Cvetana Režek, upokojena komercialistka: "Posebnih želja zase nimam. Družini in vsem drugim želim veliko zdravja in sreče. Moja velika želja pa je, da bi hčerka dobila službo." Katja Janžekovič, absolventka Visoke zdravstvene šole: "Predvsem si želim veliko zdravja, ki mi ga je v zadnjih letih primanjkovalo. Želim diplomirati in čim prej dobiti tudi pripravništvo za delo v svojem poklicu." Milorad Nojič, invalidski upokojenec: "Moja največja osebna želja je seveda zdravje, nič drugega. Več želja pa je vezanih za družino, ženi želim, da bi čim prej doktorirala, sin diplomiral in da bi še vedno ostal v vrhunskem plesnem svetu." Branko Vidovič, zavarovalni zastopnik: "Želim si, da bi bilo leto 2007 vsaj takšno kot je bilo letošnje. Želim tudi, da bi nam evro dobro služil. O cenah pa ne bom govoril, saj dnevno opazimo njihov dvig, kljub drugačnim obljubam." Irena Luci, veleposlanikova žena: "Želim si, da bi ljudje znali prisluhniti drug drugemu, da bi se znali poslušati. Če bomo to dosegli, bomo dosegli tudi mir med nami in veliko dobrega, kot to govori tudi poslanica Luči miru iz Betlehema. Vsem želim veliko zdravja, prijatelj- Foto: Črtomir Goznik Branko Vidovič stva, medsebojnega druženja v družini, med prijatelji, veliko sreče in veselega razpoloženja." MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mojca Horvat Cvetana Režek Katja Janžekovič Milorad Nojič Irena Luci Črna kronika Policisti zasegli mamila Na mejni prehod Gruškovje je 23. decembra ob 16. uri pripotoval 36-letni avstrijski državljan. Pri mejni kontroli policistom in carinikom ni ničesar prijavil. Kljub temu so se policisti na podlagi določil Zakona o nadzoru državne meje odločili za pregled vozila, potnikov in prtljage. Pri tem so med oblačili v prtljažniku vozila našli dve steklenici, v katerih je bila snov, za katero so sumili, da je prepovedana droga smola - konoplja, bolj znana pod imenom hašiš. V nadaljevanju so v plastični embalaži (kinder jajčka) našli Foto: arhiv PU Maribor isto snov in manjšo količino marihuane, ki je bila skrita pod prevleko otroškega sedeža. S preliminarnim testiranjem so policisti ugotovili, da je avstrijski državljan v vozilu prevažal bruto 437,9 g prepovedane droge konoplje - smole oziroma hašiša. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili mu je bila odvzeta prostost in je bil 24. decembra s kazensko ovadbo priveden k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju. Ker je obstajal sum, da je avstrijski državljan vozil osebni avtomobil pod vplivom prepovedanih drog, je bil zoper njega podan obdolžilni predlog na OS Ptuj. Preprodajalec pred Šolskim centrom Policisti PP Ptuj so imeli 15. decembra ob 9.45 pri Šolskem centru na Ptuju v postopku še ne 18-letnega fanta iz okolice Ptuja. Med postopkom so mu zasegli elektronsko tehtnico in 25 gramov marihuane, pripravljene za nadaljnjo prodajo. V nadaljevanju so pri njemu na domu opravili še hišno preiskavo, v kateri so mu zasegli še okoli 40 g marihuane, dva naboja in radijsko postajo, na kateri je imel frekvenco nastavljeno na kanal OKC PU Maribor. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu kazenskega zakonika ptujski policisti nadaljujejo zbiranje obvestil. Avtomobilist zadel 12-letnika Na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici se je 20. decembra ob 18.20 zgodila prometna ne- Napoved vremena za Slovenijo Kolikor tednov po božiču prvič zagrmi, toliko tednov pred Jurijem ozeleni. ^ -1/-4 Danes bo prevladovalo jasno, na Primorskem pa bo občasno nekaj nizke oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, najvišje dnevne na Primorskem do 9, v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod pa od 2 do 6 stopinj C. Obeti V soboto bo delno jasno. Po nekaterih nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, na Primorskem pa nizka oblačnost. V nedeljo bo na vzhodu delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno. Na zahodu bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Ponekod bo čez dan zapihal jugozahodnik. sreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 41-letni voznik osebnega avtomobila Opel iz okolice Slovenske Bistrice je vozil s parkirišča na Ljubljanski cesti proti vozišču Ljubljanske ceste. Najprej je ustavil pred prehodom za pešce, ko pa je speljal na Ljubljansko cesto, je z desnim delom vozila zadel 12-letnega otroka, ki je tedaj prečkal vozišče preko prehoda za pešce. Starši so otroka najprej odpeljali v Zdravstveni doma, nato pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Mariborsko bolnišnico. Trčenje v križišču V križišču Minoritskega trga in Osojnikove ceste na Ptuju se je 27. decembra ob 18.55 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo, tri osebe pa lažje poškodovane. 71-letni voznik osebnega avtomobila Peugeot 206 je vozil iz smeri Ormoške ceste proti Osojnikovi cesti. V križišču z Osojnikovo cesto je začel zavijati na levo, kjer je trčil v osebni avtomobil Seat cordoba, ki ga je tedaj iz njegove desne strani po Osojnikovi cesti pripeljal 19-letni voznik. V prometni nesreči je bil voznik osebnega avtomobila Peugeot hudo telesno poškodovan, njegov 76-letni sopotnik pa lažje, prav tako sta bila lažje telesno poškodovana voznik Seata in njegov 21-letni sopotnik. Vlomi Neznani storilec je 27. decembra vlomil v hišo na Zgornji Polskavi in iz nje odtujil za okoli 500.000 tolarjev zlatnine. Neznani storilec je 23. decembra vlomil v stanovanjsko hišo na Ptuju in iz nje odtujil za okoli 2.000.000 tolarjev gotovine in zlatnine. Neznani storilec je 23. decembra vlomil v stanovanjsko hišo v Kungotipri Ptuju in iz nje odtujil za okoli 600.000 tolarjev gotovine. Neznani storilec je 23. decembra vlomil v stanovanjsko hišo v Novi vasi pri Ptuju in iz nje odtujil za okoli 500.000 tolarjev zlatnine in gotovine. Neznani storilec je 21. decembra vlomil v stanovanjsko hišo na Prešernovi ulici v Slovenski Bistrici. Iz hiše je odnesel za okoli 300.000 tolarjev denarja in zlatnine. Požari Policisti iz Slovenske Bistrice so 23. decembra zvečer obravnavali požar v stanovanjski hiši v naselju Farovec. V požaru, ki so ga pogasili gasilci, je bila uničena ena soba, ena nadstropje pa je v bilo poškodovano. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 3.500.000 tolarjev, vzrok požara pa je najverjetneje prižgana sveča v sobi. V kraju Rucmanci pri Ormožu je 26. decembra iz do sedaj še neznanega vzroka zagorelo na gospodarskem poslopju. V požaru, ki so pogasili gasilci, je zgorelo ostrešje, materialna škoda pa znaša po nestrokovni oceni okoli 5.000.000 tolarjev. Policisti vzrok požara še ugotavljajo. Osebna kronika Rodile so: Simona Schroll, Slovenski trg 9, Ptuj - Kajo; Jožica Sven-šek, Tovarniška cesta 13 - Lejo; Lidija Rakuša, Vi-čanci 10, Velika Nedelja - dečka; Sabina Lozinšek, Ul. 25 maja 17, Ptuj - Re-neja; Maja Golub, Zamen-ci 8/a, Dornava - Špelo; Aleksandra Slaček, Sovjak 13, Trnovska vas - Jana; Lidija Habjan, Spodnje Gruškovje 7, Slovenske Konjice - Alena; Hermina Golc, Hrastovec 155, Zavrč - Davida; Majda Topolovec, Markovci 73 - Andreja; Danica Ovčar, Čarmanova ul. 4/a, Ptuj - Tilna; Jelena Kostić Je-remić, Rimska ploščad 19, Ptuj - Zalo. Umrli so: Marija Mirko, rojena Krajnc, Dražen-ci 85, rojena 1923 - umrla 12. decembra 2006; Franc Janžekovič,Bukovci 129/ b, rojen 1955 - umrl 18. decembra 2006; Rozalija Horvat, rojena Šegula, Podvinci 118/a, rojena 1930 - umrla 11. decembra 2006; Milan Korošec, Mestni Vrh 22, Ptuj, rojen 1946 - umrl 16. decembra 2006; Konrad Vrbnjak, Nova vas pri Markovcih 21, rojen 1950 -umrl 14. decembra 2006; Tomislav Borovinšek, Miklošičeva ul. 4, Ptuj, rojen 1936 -umrl 14. decembra 2006; Marija Juršek, rojena Rihtarič, Hrastovec 150, rojena 1934 - umrla 16. decembra 2006; Zdenka Znidarič, rojena Seršen, Belski Vrh 8, rojena 1952 - umrla 16. decembra 2006; Neža Belšak, rojena Hriberšek, JanškiVrh 4,rojena 1934 - umrla 18. decembra 2006. Poroki - Ptuj: Tomaž Krajnc, K Jezeru 13, Ptuj in Ksenija Petrovič, Ob Ro-goznici 12, Ptuj; Boris Ha-zimali, Stojnci 23/a in Bet-ka Meglič, Markovci 21. Poroka - Ormož: Robert Lazar, Ljutomerska c. 20, Ormož, in Katja Zo-bovič, Gregoričeva ulica 9, Ormož. miAlKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela - manjša gradbena dela ABA SiU Blillaiitrnilitf. PVC OKNA, VHATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA Štuki 26a ISmerGr^enây Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME ê Jeklene konstrukcije in industrijske armature ê Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo ê Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo ê Oprema in deli za železarne ê Izdelava orodij in priprav ê Izdelava zobnikov in reduktorjev ê Izdelava valjev in gredi ê Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod ê Storitve st^ženja, rezkanja in bušenja izdelkov ê Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala TRGOVINA ê Črna in barvna metalurgija ê Varilni material in varilna tehnika ê Električno orodje ê Pnevmatsko orodje ê Ročno orodje ê Rezilno orodje ê Merilno orodje ê Stroji in naprave ê Vijačni material in okovje ê Ležaji ê Verige in bremenske v^i