Published and distributed under permit (No. 728) autho r. by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
1

VOLUME IV. — LETO IV.	CLEVELAND, O, V PONDELJEK, (MONDAY) JANUARY 24	ST. 19. (NO.)
»ingle Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
PREDSEDNIK WILSON PROTI NADA UNEMU VMEŠAVANJU V RUSIJI
priporoča ne samo, da se velesile same
vzdrže vmešavanja v notranje zadeve
Rusije, temveč tudi, da se medsebojno sporazumejo, da ne bodo istega dovolili nobeni drugi državi.
Romunsko-ruska kriza.
Enajst ubitih v bojih na Irskem.
v WASHINGTON, 22. januarja. — Predsednik je pri-na dan s priporočilom, da se svetovne sile vzdrže vmešavanja v notranje zadeve Rusije, in da puste ruskemu nar°du samemu, da sam odloča svojo usodo.
Predsednik ne priporoča samo, da se velesile vzdrže VoJaškega posredovanja v Rusiji, temveč on je celo prepričan, da je potrebno, da sklenejo medsebojen spora-glasorh katerega bodo preprečile vojaško vmešava-n*1e v Rusiji tudi od strani ostalih dežela.
Tozadevno uradno naznanilo je bilo podano nocoj v °bli'ki note, katero je poslal predsednik Wilson predsed-Lige narodov, Pavlu Hymansu. Nota je bila posla-Še prav posebno z ozirom na armensko vprašanje. Kot znano, je prišla Armenija izza časa, ko je prednik Wilson sprejel od Lige narodov ponujeno nalogo določitev armenskih meja, pod vpliv Rusije, in da je anes v Armeniji ustanovljena sovjetska vlada. . Predsednikov predlog z ozirom na Rusijo, ki naspro-Je njegovemu lastnemu prejšnjemu delovanju, prihaja predvečer njegove umaknitve z arene svetovnega po-lcnega življenja, v katerem je igral tako važno in dol-vlogo, in tvori obenem poziv evropskim in azijatskim . arodom, da dokažejo z dejanjem iskrenost svoje često azene želje, da pride do resničnega svetovnega miru. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila 'tozadevna izja-^ Podana ravno na dan, ko je bil deportiran iz Združenih 2av sovjetski zastopnik Ludvik Martens. Brez haska je, opozarja predsednik Wilson v svoji ^ t!> ako se sklene mir na enem kraju samo z namenom, j, ®e Čete, ki so proste boja, pošlje na kak drug del obsežne meje, in da se boji tamkaj obnove. _ "Biti mora očitno vsem," pravil Wilson v svoji noti a Symansa, "da, male, za obstanek se boreče države ob neJvi Rusije, ne bodo napadle velike Rusije, ako jim moč-države ne bodo dajale povoda k temu z obljubami, dajo svojo pomoč. "Predsednik je torej prepričan, da je za dosego pra-e8a miru brezpogojno potrebno, da se velesile medseboj-
0	slovesno obvežejo, da si ne bodo prizadevali okoristiti e ^ad sedanjim stanjem Rusije, da ne bodo kršile njene ^itorijalne integritete, da ne bodo podvzele nobene na-a|jne invazije v Rusijo, niti trpele, da jo podvzamejo
druge sile.
. 'Tak sporazum bi pomenil ravno toliko kot če bi se ^m, ki so sedaj v Rusiji na vladi, reklo: Od zunaj vam ^ Preti nobena nevarnost. Velesile so se svojevoljno spo-azuinele, da vas varujejo pred napadom. Sedaj je mir m°goč, če ga želite."
v Na tak način bi se predsednikovem mišljenju odgo-v^ost za vsako nadaljno vojno lahko brez težave polo-o odgovornost za vsako nadaljno vojno na sedanjo ru-vlado.
v , Ako velesile zavzamejo to naziranje sedanjega polo-n..?a' tedaj bo nemudoma poslal svojega osebnega zastop-•' a> Henry Morgenthaua, da prične s tozadevnim poga-<]0^ert1, V nasprotnem slučaju pa bo Morgenthau osta
kj ^edsednik opozarja v noti, da ni danes nič bolj na-boljševikom kot kdaj prej, in da jih še vedno j,Q za 'tiransko in nasilnosti se poslužujočo manjšimi >*i nikakor ne zastopa pravih namenov in |elja ru-
1	ljudstva."
to °^enem pa tudi povdarja, da ni nikdar veroval v akc--a Se ruski problem rešiti potom zunanje vojaške
Pra '^cer se ^asa do časa lahko da pomoč od zunaj," iw.1 n°"ta> "toda poizkusi z vojaško silo ne morejo pri -^ičesar dobrega." 56
Pariz, 22. jan.—(Poroča Walter Duranty.)—V zadnjem času je prišlo'med izjavami francoskega zunanjega ministrstva in romunslkega časnikarskega urada in romunskih državnikov z o-zirom na položaj v Besarabiji do raznih nasprotij.
To navskrižje se je pojavilo prvič pred enim mesecem, ko je tukajšnji brezžični 'urad naznanil, da Romunija mobilizuje tri razrede armade, ker se boji bolj-ševiškega vpada. Nikakih znamenj ni, ki bi kazala, da je bilo tozadevno poročilo podano pod vplivom zunanjega ministrstva, toda zunan'je ministrstvo je skoro takoj nato naznanilo, da so se na meji Besarabije pričele zbirati močne boljševiške armade. Pozneje se je to potrdilo tudi iz Moskve, in sicer je Cičerin naznanil, da se je ta vojaSka gibanja odredilo z ozirom na de-mobilizacijo.
Medtem pa je eden izmed člana v tukajšnjega romunskega poslaništva naznanil, da 'je cela stvar izmišljena, in da je na-meejena le za to, da vpliva na denarni trg. Poleg tega je bila včeraj objavljena iz Moskve do-šla brzojavka, v kateri se vabi lomunijo na prijateljsko konferenco, in v kateri se prav posebno povdarja, da Rusija ne želi ni-kake vojne z Romunijo.
V isti koloni lista "Temps" pa e objavljena še ena brzojavka, ki razlaga celo skrivnost. Ta brzojavka opisuje prisrčni sprejem, (ki je bil prirejen v Bakare-štu poljskemu generalu Jlaller-ju, in obenem govori v upapolnih izrazih o pričakovanem obisku poljskega zunlanjega ministra Sapiehe.
Časnikarski dopisnik navaja poleg tega še sledeči paragraf iz nekega vodilnega romunskega časopisa:
"Več kot možno je, da bo propast poganjanj med Polj'aki in Rusi v Rigi, in pa odločitev sovjetske vlade, da je poslala svoje čete tekom zime v pokrajino ob Dnjestru, dovedla do tega, da Dosta Poljska in Romunija z ozirom na ruski problem nastopali skupno.
Znano je, da Romunija jako zeli, da pride med njo in Poljsko rlo tesne zveze. Misel je bila v zraku že več mesecev. Romunija, skupno s Jugoslovani in Cehi je najbolj propagirala misel "Male entente" za časa, ko je bila Poljska v nevarnosti, da podleže Rusiji. Ko pa so Poljaki zavrnili sovjetske armade, se je tudi 'Male ententa" začela krhati.
V sedanjem momentu mi razmerje med Romunsko in Češko skoro nič bolj prisrčno kot med Cešiko in Poljsko, med katerima je nesporazum radi tešinsk. premogovnega ozemlja še vedno neporavnan. Iz jako zanesljivega vira se poroča, da je Češka pričela odstranjevati eno izmed železniških prog, ki jo veže z Romunsko, katere bi se v slučaju vojne ne dalo tako hitro uničiti, medtem ko je pustila drugo progo, ki gre preko širokega mostu, ki bi se ga v slučaju vojne lahko hitro uničilo.
Dublin, 23. jan.—Konec tedna je prinesel zopet novo prelivanje krvi. Poročilo iz dublinske-ga gradu poroča, da je bilo v raznih spopadih ubitih enajst o&eb, dve pa ranjeni. Ko'ristabler John. ston, ki je bil ranjen ob •napadu pri mostu v Parnellu v Corku, je danes umrl.
Vsa poslopja na: Palace ulici, ki se nahajajajo ob vhodi na du-blinski grad, so zasedena od vojaštva. Stanovalcem se je ukazalo, da zapuste hiše pred torkom.
Belfast, 23. jali.—Danes je bilo najdeno na cesti blizu Ban-dona truplo nekega vojaka, Dennis Dyerja. Na njem je bil pripet listek, na katerem je bila zapisano, da je kriv špijonsstva.
Včeraj sta bila odpeljana dva kmeta. Enega so našli kasneje mrtvega, o drugem pa ni nobenega sledu.
Poroča se, da so bili v okraju Galway ustreljeni trije moški, ko so se skušali izogniti aretaciji. Ko so se v sobotu podali na izprehod trije stražniki, in jih ni bilo dolgo nazaj, se jih pričelo iskati. Dva sta bila najdena mrtva, eden pa 'smrtno nevarno ranjen.
Zavezniška konferenca v Parizu.
GONJA PROTI TUJIM RADI-KALCEM V PARIZU.
Pariz, 22. jan. —Policija je tekom zadnjega tedna polovila skoro 700 nezaželjenih tujcev, ki so osumljeni radikalizma, ter se jih bo držalo toliko časa, da dokažejo svojo identiteto in na kak način se živijo. Med temi se nahaja tudi precej čisto nedolžnih Amerik'ancev, ki so v denarnih teškočaih, in ki so se podali na lov za aventurami v tujem svetu, ne da bi vzeli s seboj k&ka izkazi-la. Med zajetimi se nahaja posebno veliko Rusov in Nemcev.
VARENJE PIVE NA DOMU JE DOVOLJENO.
MORNARJEV v kanalu angleški submarin K-5, INILO, KO SE JE POTO- —" *--------' —21----
-pri čemur je našlo smrt pet častnikov 'in enoinpetdeset mož. Ne-r 1 sreča se je pripetila, pri vajah,
-Manjj. ----Angleška katerih 'se je vdelezilo 5 subma-
<ia. Se . ^eta je danfes naznanila, rinov.1 K-5 se'je potopil, ne da bi
PlL SUBMARIN.
-i**
Je Pretekli četrtek potopil se še Maj dvignil na površje.
CARUSO ODIDE DOMOV.
New Yonk, 21. jan.—Poroča se, da bo Enrico Caruso, slavni italijanski tenorist v kratkem odpotoval v Italijo, da si odpočije in da zopet dobi svoj glas.
Chicago, 23. jan.—Frank D. Richardson, prohiibicijski ravnatelj za centralne države, se je nocoj ob svojem povratku iz Wa-shingtona, kjer se je posvetoval z glavnim prohibicij'skim komi sarjem, John F. Kramerjem, izjavil, da se onim, ki na domu kuhajo pivo, za sedaj še ni ničesar bati. "Sicer se kuho pive na domu ne odobrava," se je izjavil Mr. Richardson, "toda očividno je, da ako bi se hotelo to zabra-niti, bi bilo treba v ta namen še veliko večjega moštva, kot pa ga ima sedaj ustroj za vsiljen je pro-hibicije. Zato so se prohoblicijski uradniki odločili, da bodo kuhanje piva na domu za nekaj časa pustili še pri miru, in da bodo šli za večjimi kršitelji zakona."
JEKLARNE BODO POVEČALE OBRATOVANJE4
Youngstown, O., 23. jan.—Po. roča se, da bo več neodvisnih je-klaren v teku prihodnjega tedna zvišalo svoje obratovanje, ki je bilo zadnje čase komaj 30-pro-centno.
Alliance, O., 23. jan. — The Morgan Engineering Co., ki normalno uposljuje 1,000 mož, in ki je zadnje čase obratovala le z 10 procentno kapaciteto, 'bo pričela z operacijami jutri, in delalo se bo vseh šest dni v tednu.
Pariz, 23. jan.—< Razoroženje Nemčije, pri čemur se misli tudi na razpust raznih "samo-bramb-nih" nemških organizacij, kot je bavarski "Einwohnerwehr," to bo (tvorilo prvo točko na programu zavezniške konference, ki se bo pričela jutri v tem mestu. —■ Čudno je to, da se to vprašanje smatra že skoro v 'Angleži se v tem strinjajo z nami," je splošno francosko mnenje," zato v tem ne bomo imeli sitnosti."
Akoravno je res, da je maršal sir Henry Wilson istega prepričanja kot Francozi, da se namreč številne nemške civilne organizacije nič druzega kot kamofla-žirane vojaške organizacije, ki bi v času potrebe zavzele mesto v armadi, vendar pa je več vzrokov, ki navajajo k različnosti mnenja med Francijo in Anglijo z oairom na način, po katerem naj se to razoroženje izvede.
Kot se razumeva, so'Angleži v prilog načrta, glasom katerega naj bi se razoroženje izvedlo v teku več mesecev potom nemške vlade same, katero želijo kolikor mogoče utrditi.
Francozi na drugi strani pa so mnenja, da v očigled dejstva, da je rok za razoroženje v soglasju s sporazumom, ki je bil sklenjen v Spa, že potekel, se Nemcem ne more dovoliti dolgega roka, in da naj razoroženje nadzoruje madzavezniška komisija, da se na ta način ugotovi njegovo aktualnost.
Francozi so mnenja, da bi bilo v očigled neurejenih razmer v centralni Evropi in negotovosti boljševiiških načrtov z ozirom na Nemčijo, zelo nespametno, ako bi se Nemčiji rok podaljšal.
"Nemci se ne bodo razorožili, dokler se jih ne bo v to prislilo," pravijo Francozi. Mi vemio, da se širom Nemčije pridiguje sovraštvo in maščevanje proti Franciji. Nemčija nas je enkrat že vje-la, toda nas ne bo vdrugič."
Pariz, 23. jan.—David Lloyd George, angleški ministrski predsednik, in grof Sforza, italijanski zunanji minister, sta dospela danes v Pariz, da prisostvujeta zavezniški konferenci, ki se prične jutri.
MARTENS DEPORTIRAN IZ ZDRU ŽENIH DRŽAV.

velika množica somišljenikov ga je obsipala z rdečimi naglji in poljubi, pred-no je stopil na parnik, ki ga odpelje
v rusijo.
NEW YORK, 22. jan. — Ko je danes odhajal sovjetski zastopnik Ludvig C. A. K. Martens, katerega pa ameriška vlada ni hotela priznati, se je zbrala na pomolu množica, brojeca več sto oseb, da se poslovi od njega. Martens s svojim štabom vred je bil deportiran na parni-ku Stockholm v soglasju s tozadevno odredbo tajnika delavskega departmenta, Wilsona.
Ko se je Martens rinil skozi gnečo, ki je nastala krog r jega, je nosil v eni roki velik šop rdečih nagljev, v drugi pa svojo malo hčerko Svetlano. Moški in ženske so ga od vseh strani obsipali s poljubi, in vsakdo mu je hotel seči v roke ali pa ga saj potrepljati po rami ali hrbtu.
Gneča okrog njega ja nastala tako velika, da je začasno izgubil družbo svoje žene, in da je bil prisiljen izročiti svojo hčerko nekemu članu svojega štaba; toda nikdar ni izpuštil iz rok velikega šopa rdečih nageljev.
Martensova kabina de leuxe na krovu Stockholma je bila tudi vsa okrašena z rdečimi naglji, darovi sovjetskih somišljenikov, in tudi ženske, pripadajoče k Martensove-mu štabu, so nosile rdeče šopke.
Martensa je vzelo skoro pol ure, da se je preril skozi gnečo, ki se je zbrala na pomolu. Hčerka Svetlana se je med prerivanjem pričela jokati, toda Martens se je smeh-al. ko je stopil na krov, in je v družbi žene, lOletnega sina in tajnika Weinsteina fmstil, da so številni fotografi vzeli slike.
Spremstvo Martensa je obstojalo iz 45 oseb. Bila je o jako slikovita družba. Izmed moških jih je več nosilo isoke ruske škornje, in ženske so imele na glavi po veči-n' kožuhovinaste "čapke" ali kape, kakršne nosijo v Ru-iji. Ko so drug za drugim stopali na parnik, so se iz množice dvigali krepki klici poslavljanja in opogumije-vanja.
"Saj se kmalu zopet vidimo," in "pridite kmalu na-aj," se je slišalo od vseh strani v ruščini in angleščini.
Martens je stal na krovu mirno in s smehom na obrazu. Da se prepreči možnost vsakih nemirov, je bil postavljen na pomolu oddelek policije, ki je vzdržoval red, pomagal Martensu, da se je preril skozi množico. Parnik Stockholm je odplul proti Gothenburgu nekoliko po 3. uri. Na istem parniku se je nahajala tudi /ečja skupina radikalcev, katere se je tudi deportiralo, oda ti so bili predeljeni od Martensovega spremstva.
KOLIKO JE VREDEN ZAKON
SKI MOZ?
•■M!
Springfield, Mo., 22. jan. — koliko je vreden zakonski mož' Vlada računa njegovo vrednos na približno $10,000. To je naj višja svota, za katero se je mogel tekom vojne zavarovati kali vojak. Ženska mnenja o tem predmetu so različna: nekatere pravijo, da je več vreden, druge, da še toliko ne. Toda tu živi Mrs Madge E. Milligan-Simmons, katero je njen mož veljal $500,-000 (pol milijona), in ona pravi da nima dvoma, da je toliko vre den. Mrs. Simmions in njen mož ■Julian D. Simmons se sedaj na ha jata na poročnem potovanju nekje na Vzhodu. Ko je umrl prvi mož gospe Simmon's, 'je v svoji oporoki določil, da ako se njego va žena še kdaj poroči, tedaj iz gubi vso njegovo zapuščino, in da jo dobi njuna hči. So(diy uradniki so preprečunali, da je Mrs. Simmons s tem zavrgla $500,-000. Pozabita-se seveda ne, sme, da tudi sedanji mož gospe Simmons ni berač, temveč generalni upravitelj neke velike tvrdke.
PROTI-VLADNA STRANKA NA JAPONSKEM .ZAHTEVA UMAKNITEV IZ SIBIRIJE.
SEATTLE BO BAZA ZA TRGOVINO Z RUSIJO.
Tokio, 22. jan.—Stranka Ken-sekai, ki je stranka opozicije, je lanes na generalnem kongresu prejala resolucije, v katerih se ahteva takojšnje umaknjenje z Sibirije, splošno volilno pra-/ico Japonske z ozirom na napeljevanje v Calif orni ji. To zborovanje se je vršilo z ozirom na odprtje japonskega parlamenta. .PrJporoča se, da naj se vlada v prvi vrsti zavzame pa vstanovi-tev prijateljskih odnošajev z A-merifco, odobrilo se je tudi Ligo narodov. Priporoča se tudi obnovitev angleško-japonske zveze.
TRAJNA PROTI-BOLJSEVI-SKA ORGANIZACIJA.
Pariz, 22. jan.—Proti-boljše-viško zborovanje, katero je skli cal Aleksander Kerenski, je nastavilo komitej devetih mož, kateremu se je dalo nalogo, da o-snuje trajno^ organizacijo, ki bo delovala proti sedanji sovjetski vladi na Ruskem. Eden izmed namenov organizacije bo apeli rati na narode in vlade vsega sveta, da pomagajo ruskim be-) juncem, in na ta način rešijo ruski prispevek k svetovni kulturi. Med člani komiteja so Kerenski, Miljukov in Avksijentev»
London, 22. jam. — Neka brzojavka iz Moskve pravi, da se je ameriški sindikat, ki je pred (ratkim pri sovjetski vladi izpo-sloval koncesije za eksplotacijo Kamčaatke, sklenil, da se bo za bazo svojega trgovanje s sovjetsko posluževal1 mesta Seattla, Wash., Brzojaivka pravi, da se je v Seattlu že pričelo z zragdbo ve-ikanskih skladišč, ki bodo služila za eksport v Vladivostok.
r - ■ •
BIK UBIL KMETA.
Delaware, O., 21. jan.—Sorod, niki farmerja Clarence Currena so po večurnem iskanju našli njegovo razmesarjeno truplo na polju, kjer ga je očividno popa del razsrjen bik, ki se je nahajal na paši.
DESET UBITIH V NEMTRIH V NEAPLJU.
Neapelj, Italija, 21. jan. — Pri izgredih proti komunističnim članom mestne administracije v Castellammare Di Stabia, je prišlo do bojev, v katerih je bilo 10 oseb ubitih in 50 ranjenih. Kot se poroča, so člani rdeče garde u-strelili na množico, ki se je nabrala na kolodvoru, ko so dospeli komunistični člani mestne vla-•de. 1 ] t ; f - . :fi
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST1
JANUARY 24th, 1921.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bnssineg Place of the Cerooration,__6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. 12.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c _
/ Lastuie in izdaia jra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglaaov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O, V PONDELJ EK, (MONDAY) JANUARY 24
104__
PROPAD AVSTRIJE
nja avstrijska vlada, ki proglaša bankerot države, je klerikalna.
Na vsak način bo morala Avstrija pričeti svoje življenje čisto iznova, ravno tako kot so ga morale pričeti novoporojene države, ki so zrastle na njenih razvalinah. Preurediti mora vse svoje 'notranje življenje, in gledati na to, da med njo in z sosednjimi državami zavladajo prijateljski odnošaji, na kateri način ji bo polagoma mogoče dobiti nazaj vsaj nekoliko svoje nekdanje važnosti v življenju centralne Evrope.
Neka žena toži za razporoko. Pravi, 'da je mož odšel z doma pred šestimi meseci, rekoč da gre k brivcu. To je v resnici grozno, koliko časa pustijo dandanes brivci človeka čakati. •
segalo v ilirsko dobo, kajti bil je učenec Stanka Vraza in drug pisateljev Valjavca in Mama. Benigar je s posebno vnemo pospeševal kulturno zbližanje med Slovenci in Hrvati, šireč slovensko knjigo med poslednje. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 26. t. m. ob veliki udeležbi toliko s slovenske kolikor
takimi razmerami je nemogoče, pustiti zastopnika socijalno-de-mokratične stranke še dalje v vladi. Podpredsednic Daszinski je takoj, ko je izvedel o tem sklepu, dal predsedniku vlade svojo d emisij o.
300,000 frankov honorarja 'je dobil Caillaux za knjigb "Moji zapori" ki jo je prodal Ameri-
Neka organizacija, katere namen je odvračati ljudi od pregrešnih dejanj, ima za svoje geslo: Premisli dvakrat, predfio piješ . .Tak nasvet je danes brezpotreben. kancem in Angležem Prva misel večina moških dandanes je: Kje ga dobim kozarček? Druga pa: Kje bi se dalo dobiti še enega.
Sodeč po poročilih, prihajajočih iz nekdanjega središča avstro-ogrske monarhije, mora biti položaj na Dunaju naravnost obupen. Vlada je bankerotna, in je obvestila zaveznike, da ako v najkrajšem času ne dobi finančne pomoči, bo prisiljena izpustiti vladne vajeti iz rok, potem pa naj se zgo!di karkoli hoče
Kakšne bi bile posledice, ako bi dunajska vlada svoje svarilo tudi izpolnila, ni teško reči. Ker ni nobena stranka pripravljena stopiti na krmilo države, ki se potaplja, bi brezdvoma zavladala anarhija, ki bi se najbrže ne u-stavila na avstrijski meji. Seveda, upati je, da do kaj takega nikdar ne pride.
Eden izmed glavnih vzrokov, da se Avstrija danes nahaja v tako žalostnem položaju, leži v mestu Dunaju samem. Pred vojno bil je Dunaj središče države, ki je štela nad 50.000.000 prebivalstva. Bil je srce centralne Evrope, in trgovsko ter kulturno središče obširne države. Bil je glavni stan, s katerega se je dirigiralo vse trgovsko in industrijalno življenje države. Na stotisoče oiseb, u-radnikov, trgovcev in delavcev je, ki sicer še žive na Dunaju, toda njih delo ni več v zahtevi, ker parmilijonska državica ne more vzdrževati svojega nekdanjega stališča, druge novoporojene države, Jugoslavija, Čehoslova-kija in Madžarska, pa si ustanavljajo svoja trgovska in kulturna središča, in ne marajo več rediti Dunaja, ki je živel luksurijozno življenje na njih račun dolga stoletja.
Tudi ako bi zavezniki prevzeli vlado Avstrije, bi to samo na sebi nič ne pomagalo. Avstrija mora spoznati, ■da vzpričo sedanjega položaja ne more voditi življenja, ki ga je vodila nekdaj, temveč, da se mora prilagoditi razmeram.
Se ena stran je pri tej 'zadevi, ki se je morda ne poudarja dovolj. Znano je, da so avstrijski kmetje povečini klerikalnega mišljenja, medtem ko so mestni prebivalci, ki so povečini delavci, socijalisti. Klerikalci so zd ■fasa socijalno-demokratične vlade med kmetiškim ljudstvom ustvarili tako mržnjo do vlade in prebivalstva na :Dunaju, da je zelo nerado zamenjavalo svoje poljske pridelke za malovredni avstrijski denar. Kmetje so raje kopičili poljske pridelke doma, medtem ko je mestno prebivalstvo 'stradalo.
RAZNOTEROSTI.
IDRIJA — OGROŽENA.
Tržaška "Edinost" piše: V tržaškem "Lavoratore" cd 5 t. m. je objavil posl. Alessandri članek 'Rudniški problemi v Julijski Benečiji," iz katerega posnemamo, da se vrši sedaj v Rimu boj med F. I. A. M. (laško zvezo rudniških uslužbencev) in med rudniško družbo z Monte Anna-ta, radi vprašanja, komu naj se izroči uprava in izkoriščanje sedaj državnih rudnikov v naši deželi, v prvi vrsti onih v Idriji, Rablju in Labinju. Boj gre torej med socijalistično (delavsko) organizacijo in med kapitalistično družbo. Ker se to vprašanje tiče predvsem bodočnosti Idrije, bodi nam dovoljena odkrita beseda.
Brezdvomno bi bilo v korist I-drije, da država sama vodi rudnik v svoji režiji, ker je dolžnost države, da skrbi za obstanek prebivalstva brez ozira na pasivno bilanco enega ali drugega podjetja. Samo država lahko poravnava izgubo v tem podjetju z dobičkom v drugem. Vsaka kapitalistična družba bi pa gledala le na to, da napravi v najkrajšem času iz rudnika čim večje dobitke; bodočnost rudnika bi jj bila pri srcu le v toliko, da ne bi bil rudnik izčrpan poprej, dokler ona nima kritih svojih eventuvelnih investicij. Pobirala bi iz jame brezobzirno le bogatejšo rudo, kar bi ji prinašala velike dobičke; ubožnej-še rude, z malo vsebino živega srebra, ki se morejo plodonosno izrabljati le istočasno s težko, bogato rudo, da se na ta način pokrije primanjkljaj pri revnejši ru-
To se je maščevalo na klerikalcih samih, kajti seda-|di—bi Pa taka dobička lačna ka-
pitalist, družba opustila in rudnik bi bil izčrpan v najkrajšem času. Pripomniti moramo, da je že nemška up*ava med vojno idrijski rudnik naravnost oropala in s tem težko grešila na rudnikovi bodočnosti. Vse naprave so izrabljene, le za silo popravljene, in se je le čuditi, da se more pri teh razmerah obrat nadaljevati,brez večjih nesreč. Potreba velikih investicij je nujna. Novih Haprav pa nihče ne izvršuje lažje, nego država; o-na najlažje oskrbuje parne kotle in žgalniške peči s kurivom, Die-selove motorje z oljem, in nabavlja vse druge neštete potrebščine, ki niso samo drage, ampak jih privatnik sploh le s težavo dobiva.
ZA NOVO GIMNAZIJSKO PO-SLOPLJE V PODGORICI.
Ljubljana. — Robert Lane, u-pravitelj ameriškega Rdečega križa za Evropo je pred svojim od-potovanjem iz Pariza izjavil, da se je odločilo, darovati 200,000 frankov za zgradbo nove srednje šole v Podgorici v Crnigori. S tem darom se bo moglo nadaljevati delo zgradbe, ki je zastalo zaradi pomanjkanja sredstev. Ta denar prispeva ameriška šolska mladina. V novi šoli se bo vzidala spominska plošča v spomin na darežlji-vost ameriške dece.
Imenovanje pri južni železnici. Nadzornik Fran Vidic, načelnik komercijalnega oddelka pri o-bratnem ravnatelstvu južne železnice v Ljubljani, je imenovan višjim nadzornikom.
Poljski socijalisti in vlada.— Varšava. Vodstvo socijalno-demokratične stranke je sprejelo sklep, v katerem se izjavlja, da
skem položaju vlade neodhodno potrebno, da vlada točno in jasno zasleduje svoj program in e-notne smernice, katerih se v takem položaju mora držati. Dokler pa bodo v vladi zastopniki socijalne in gospodarske reakcije, bo to nemogoče. Politika vlade, ki si jo je podvrgel reakcijo-. narni vpliv, ne more dajati de- s hrvatske strani. Bratu njegove-iavstvu potrebnega varstva. Pod mu, širom Istre znanemu rodoljubu, župniku A. Benigarju, naše iskreno* sočutje.
Poizkušen samomor. 31. dec. popoldne je bil nemudoma pozvan zdravnik rešilne postaje v u-lico Beccečrie št. 47. Tam je potrebovala nujne zdravniške pomoči 201etna Marija Silla, ki se je bila zastrupila z lizalom. Zdravnik jo je dal nemudoma odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IX. odelek. Njeno stanje je zelo nevarno.
Nesreča dr. Tavčarja. — Dr Tavčar, ki je navajen milega ljubljanskega podnebja je zelo nejevoljen na belgrajsko burjo, ki zadnji teden zelo absolustično gospodari v Belgradu. Tako je imel v petek dr. Tavčar smolo, da ga je burja podrla na tla. Jezen in razburjen nad nesrečo, ki se mu je pripetila je prišel v klub demokratske zajednice in rekel: "Jaz ne prestanem več tukaj; naj pride »aje Reisner na moje mesto."
Ločitev .cerkve od .države v Cehoslovaški. — Pri razpravi o proračunu v senatu je bila sprejeta resolucija nemških socialnih demokratov, v kateri se zahteva, naj vsaka narodnost sama zase u-pravlja svoje šolstvo. Nadalje je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva nov šolski zakon na podlagi ločitve cerkve od države. O tej resoluciji so glasovali v dveh delih ter je bil drugi del sprejet s 56 glasovi proti 55 glasovom.
Vlak povozil konja! Ko ,se je v
nedeljo zvečer dne 19. t. m. okoli 8:30 uri vračal iz Radovljice posestnik Valant Franc v Družbi posestnika Ferjan Jakoba v Bo-dešče, obč. Ribno pri Radovljici/; se je mimogrede ustavil tudi v gostilni "Pri Lectarju,' ter privezal 'konja vpraženega v sani, pred gostilno. Med tem časom pa so neznani zlikovci popolnoma razpregli 'konja, ter ga zapodili v zasneženo polje. Ubogo živinče je tavalo celo noč po snegu o-krog, ter zašlo proti jutru na že-leznišiki tir—'kjer ga je prvi jutranji vlak, tik pred postajo po-vcfeiil. Ker je bil konj boljše pasme se ceni škoda na 10 do 12 tisoč kron. Zlikovce zasleduje tukajšnje orozništvo.
Volitve na Nemškem. V februarju (20.) bodo na Nemškem deželnozborske, provincialne in okrožne volitve. Poleg tega so razpisane za bivša glasovalna o-izemlja še volitve v državno zbornico.—Wei's 'je izjavil v glavnem odseku državne zbornice, da bo njegova 'stranka pri bodočih predsedniških volitvah kandidirala sedanjega državnega predsednika Eberta.
To imajo za plačilo 'Pravo Li-du' poroča, da se je zopet vrnilo v Delavski dom. Češki listi pišejo, da je bilo nad 500 komunističnih 'kolovodij' izročenih praškemu deželnemu sodišču. Brnske ječe so* prenapolnjene.—To torej plodovi hujskanja političnih bedakov. Kdo trpi?
Profesor Ivan Beningar.— Na božični večer je umrl pri Radečah kraj Zidanega mosta gimnazijski profesor Ivan Beningar v 76tem letu svoje dobe. Pokojnik je bil markantna in popularna osebnost v Hrvatski, kjer je služboval na Reki, v Karlovcu in Zagrebu. Rodom pa je bil iz Trnovega pri llir-
AMERISKA POMOČ ČRNOGORSKEMU PREBIVALSTVU.
je v sedanljem, talko težkem političnem, socijalnem in gospodar-ski Bistrici. Življenje njegovo je
Ljubljana. V Crnigori se kuha vsak dan v 24 kuhinjah za približno 9000 otrok. Steviio kuhinj se bo povečalo, tako da se bo kuhalo za 15,000 otrok pozimi, kakor poroča glavni u^ad ameriškega Rdečega križa v Washingtonu. Kuhinje se nahajajo v raznih krajih Crnegore. Poverjenik za prehrano y Crnigori je izrazil največje priznanje za delo, ki se vrši v korist dece. Službena poročila iz raznih občin pričajo, da ima ta vrsta pomoči mnogo uspehov in da je popularna. Občinstvo je po-vsodi navdušeno spričo takih izrazov ljubezni do otrok in pomaga pri tej akciji. Prehrana dece je pokazala jako ugodne posledice pri šolskem obisku. Kajcor hi-
tro so začele delovati kuhinje, je narasel šolski obisk od 50 do 100 procent.—Vsak dan prihaja na Cetinje v šolo bolniška strežnica, ki pregleda otroke. Po njenem prizadevanju se je napravilo tudi začasno kopališče za deco. Tukaj se otroci kopljejo in zdravijo, mnogokrat pa dobe tudi obleko.
Potegnitev eno in dvokronskih movačnic iz prometa. Finančno ministrstvo je izdalo naredbe svojim organom v novih krajih, ki smo jih dobili od Bolgarov, da takoj izvršijo odkup levov po zadnjem borznem kurau. — Kar se tiče zamenjave perperov in kron (malih novačnic), se bo rešilo vprašanje takoj po 'sestavi nove vlade. Male kronske novačil ice se bodo začele jemati iz prometa takoj, ko pride v promet kovani drobiž. Glavno državno računovodstvo ježe izdelalo razpored, kako se bo drobiž paraz-delil na posamezne pokrajine.
"Tehnična srednja šola v Ljubljani". Poverjeništvo za uk in bogočastje naznarija, da se dogovorno z ministrstvom trgovine in industrije, oddelek v Ljubijo ni, s pričetkom II. semestra tekočega šolskega leta 1920-21 ime Državne obrtne šole v Ljubljani izprameni v ime: Tehnična srednja šola v Ljubljani. Organizacija 'zavoda ostane pri tej izpre-•nembi naslova povsem neizpre-menjena.
Železniška nesreča. Na prog» Špilje-Radgona je trčil dne 17. t-m. ob pol 11. ponoči v bližini Ger-sdorfa osebni vlak v tovorni vlak-Od železniškega spremljevalnega os ob j a je bila 1 oseba ubita, oba strojevodji pa sta bila težko ranjena, nekaj jelezničar-jev osebnega vlaka je bil° ranjenih. Več vagonov je skočil0 s tira ter so se razbili.
Stavka uradnikov v Jul. Bene* čiji. Stavka državnih srednješol' skih učiteljev in profesorjev traja dalje. Stavba državnih uči tel' iev meščanskih šol je končana-Stavka. državnih nameščenceV» ki traja že peti dan, se nadaljuj® kompaktno v Trstu in po vsej Julijski Benečiji.
Nemško državno pravdništV zahteva /izročitev Erzbergerja* da se bo sodil radi krive priseg®' Tiče se raznih točk v njegovih izpovedbah za časa
Helfferieho-
vega procesa. Erzberger je izja' vil, da bo sam 'zahteval razvelj3' vo imunitete.
Komisija za rešitev vprašanj®
o rečnih parnikih na Donavi j® dovršila svoje delo. Amerik1 polkovnik Krac bo poročilo o delu v Belgradu predložil vrhovi^' mu arhitru Hoynau.
f

m
Razkrinkani Habsburzani
SPISALA GROFICA LARISCH.
S
t
m
Moje razpoloženje je .bilo tako temno kakor megla, ki je obdajala mesto, in ulice okrog hotela so bile popolnoma prazne, kajti večina ljudi je šla gledat prestolonaslednikov pogreb. Bila sem zatopljena v bridke misli, ko je malo se obotavljajoč vstopila Jeny s pismom v roki, ki mi ga je izročila, he da bi izpregovorila besedico.
Zunanji ovitek je bil naslovljen na moj^ strežaj-■ko, v njem pa je bilo majhno zapečateno pisemce, naslovljeno name.
"To je pravkar došlo," je rekla. "Nek sel ga je pustil v hotelu.' f. .
Bre'z posebnega zanimanja sem odprla pismo, ob jjprvih besedah ipa sem se prestrašena 'zdrznila. Pismo je Jjilo ipisano s svinčnikom :in »topila sem 'k oknu, da bi ga lažje brala.
"Ako ste brez strahu in še vedno zvesti svoji besedi, dani mrtvemu, prinesite Vam znano reč danes 'zvečer ob polenajstih na promenado med Schwarzen-Wg in Heugasse. Molčite zaradi njegovega spomina.
R. I. O. U."
Vse mišice so trepetale v meni, ko sem čitala to skrivnostno obvestilo. Pestrašeni Jenin obraz me je zo-„pet malo pomiril.
"Mislila sem si, da bi se nanašalo na ubogobarone-feo," je odvrnila Jeny. "Nimate pojma, gospa .grofica, kakšno govorice krožijo o tej žaloigri.. Nekateri pravijo, da je.prestolonaslednika ustrelil nek lovec; drugi trdijo, da je vojvoda Braganza udaril njegovo cesarsko veličanstvo s stolom po glavi; nadalje se sporoča, da je baronesa Marija s silo prišla do prestolonaslednika in
ga ranila, ker je hotel ipretrgati zvezo med njima, in pripovedujejo tudi, da .se je potem sama ustrelila v meyerlingš'kem gozdu, kjer so našli njeno truplo."
'Ni)kari ne verjemite ničesar, kar slišite," sem ji re. kla. "Poslušajte me, Jeny; želim nemudoma prav močnega čaja, kajti strašno slabo se počutim in glava me grozno bol-i. Neodhodno potrebno je izaiife, da grem zvečer od doma; venda/ me ne Vprašujte ničesar. V nobeni nevarnosti nisem. Rada bi imela vaš plašč; in dalje mi morate preskrbeti enovprežnega izvoščeka, ki me bo ob tri četrt na deset počakal pri služabniškem vhodu v hotel. Naročite pa izvoščeka bol od daleč. Nočem, da bi me spoznali.".
"Ali mi gospa grofica ne dovoli, da bi vas spremljala?" je vprašala Jeny skrbno.
"Ne...." sem odgovorila. "Vaš prostor je taka j. Zaklenite se v mojo sobo, dokler se ne povrnem ter za noben način ne dovolite grofu, da pride noter."
Nato sem jo poslala do Jurjevega služabnika, da mu naroči, da bi rada govorila ž njim. "Grof utegne priti malo pozno domu," sem mu rekla. "Prosim, povej tp nfiu, da sem šla že spat in da ne želim biti motena, ker zjutraj zarana odpotujemo."
Začela sem spravljati svoje reči skupaj—vse samo, da si preženem nedobrodošle misli. Zdaj sem bila trdovratna in sem sklenila, da ne podam cesaričini zastopnici prav nikakega obvestila. Nameravala sem bila poslati jekleno skrinjico cesarici, da stori z njeno vsebino, kar bi se j!i 'najbolj primerno videlo; trpela sem, ker se mi je njeno ravnanje videlo nepravično, in sem se sklenila, da bom ravno talko nepopustljiva, kakor teta. Ničesar ne sme izvedeti od mene.
Tisti hin se je vrnila Jeny ter mi je izročila posetni. co, rekoč: "Njegova ekselenca grof Andrassy je zunaj ter bi rad govoril z gospo grofico." ' Pohitela sem k vratom. Bila sem prevesela—grof Julij Andrassy! Kakšna dobra sreča ga je privedla k meni? Bijl je moj najboljši prijatelij izza mojega prvega prihoda v Avstrijo in jaz sem vedno vanj zaupala ka-
darkoli sem bila v Goedoelloe v kakem težavnem položaju.
Grof je bil obsojen na smrt vsled odlične vloge, ki jo je igral v ogrski vstaji 1. 1848, a bil je pomiloščen in je slednjič postal državni kancler. Grof Andrassy je sicer že pred mnogo leti zapustil to svoje mesto, vendar je bil v zelo prijateljskem razmerju s cesarjem, in teta mu je popolnoma zaupala. Kakorhitro sem uzrla njegov prijazni obraz in poštene oči, sem takoj čutila, da sem imela pravega prijatelja pred seboj, in z radostnim vzklikom sem ga prijela za obe roki.
"Uboga moja grofica Marija," je rekel grof prijazno; "tako strašno mi je hudo, videti vas v tako žalostnih o-kolnostih; vendar ne izgubite poguma ; morda se vse popravi."
Sedla sva. Nato sem ga vprašala : "Povejte mi, ali se je teta omehčala? Oj, recite, da me želi videti."
On pa je zmajal z glavo. "Zal, da ne. Njeno veličanstvo je .v tako bednem stanju, da je nemogoče, razumno govoriti ž njo; vendar morebiti pozneje.... na vsak način pa povejte meni resnico. Kak'o ste mogli biti tako graje vredni, da ste poseli zaupnica prestolonasledni-ikoVa? Nikdar ne bi bil verjel kaj tacega.' V hipu sem postala zakrnjena. "No, kaj pa me obtožujejo? Vedno sem ljubila teto in bila poslušna njenim željam, Zakaj se tako srdi ne da bi poslušala z moje strani cele zgodbe?"	%
"Cesarica misli, da ste vi in baronica Večera skupno delovali in pospeševali Rudolfovo nagnenje do Marije."
"Sveta nebesa!" sem vzkliknila. To je pa že prea-botno!"
"Vsekakor," je odgovoril grof resnobno, "pa je bila vaša dolžnost, takoj obvestiti cesarico, ko ste izvedeli, kaj se godi."
"Kaj pa sem mogla storiti? Teta je sama kriva za posledice moje vzgoje. Ona sama me je vedno učila, da ne smem nikdar prelomiti enkrat dane besede ter mi je velela, da moram biti posebno diskretna v ljubavalh za-
devah. Izvrševala sem samo njene lastne nauke. Bij"
sem tako nespametna, da sem dala Rudolfu obljubo ^
od te nisem mogla popustiti. Ko sem ga grajala, se i*1!
je smejal. Da, grof Andrassy, ponavljam, smejal se i*1!
'je, vi pa povejte cesarici, kaj je rekel njen sin. Sicer ^ ... ... _ .
prijetno, toda jaz nočem, da bi me krivo sodili, kedaj pa,'
"0<1
Kouaj pa, je refeel Rudolf, "si se naučila igrati svetnice ? Ti si pa res prava, da bi mi govorila o časti a1' udanosti. Ti, ki si bila donašavka zdrah za mojo ter!"
"Nobene besede več, grofica."
"Ne, le poslušajte. Bila si donašavka za mojo ter izza svojih dekliških let, in vendar se drzneš gov°' riti o nravnosti in gledala, kako je bil mo'j oče varani Lahko obračate obraz proč, grof Andrassy, ali resnic° govorim. Ponesite to moje sporočilo teti. Ce bi bila prijaznejša do Rudolfa, bi bil on njej zaupal in ne ^ uporabljal mene."
Začela sem krčevito ihteti in grof me je tolažil K*' kor otroka. "Bodite mirna. Vem, da se počutite bed"" in nesrečno, vendar vam ne bo nimalo pomagalo, če stanete pri tej svoji zlovolji. Povejte mi, ali vam Rudolf .kdaj omenil politiko? Kajti vedeti morati, $ prestolonaslednikova smrt ni povsem ljubavna igra."
Jaz pa sem trdovratno molčala. "Jaz nimam sar razkrivati." sem rekla hladno.
"Ali nimate nič več povedati; ali boste še natre[ pustili, da vas smatra cesarica odgovorno za smrt nega sina?"
"Ne. Ker spoznam, da imajo take predsodke zoPef mene, ne maram ničesar več reči."
Grof Andrassy je vstal s stola. "Kako dolgo ost8' nete na Dunaju, grofica?'
/ (Dalje prih.)
: i f riill.i f > i i 11 i 1 it I 111 I
JANUARY 24th, 1921.
"ENAKOPRAVNOST*
^'WHitHiiiniiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiuiiiii.............................................................................................................
STE LI STORILI SVOJO DOLŽNOST? j
e
Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče.
NE POZABITE
i *	g
da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila	|
vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar	|
vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v	|
starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi	g Podpisi prejemnikov dokažemo.
SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI.	|
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim I Potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, = in sicer BREZPLAČNO.
Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času iD opravljamo vse javne notarske posle.
i
Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na:
NEMETH STATE BANK 1
IVAN NEMETH, Predsednik.
10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., I
NEW YORK CITY, N. Y.
ili^wwiirjmiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiciiiiMHniioiiiuiiiii^^
Prank J. Lausche slovenski odvetnik
.Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svo.io odvetniško Pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila.
__ PHONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
Cenjenemu občinstvu v naznanje na izvanredno znižane cene:
Moški jopiči $5.00	Cf>
sedaj po ...............................
Moška sp. obleka (Fleece) $1.50	7Rff*
sedaj po ............................... I
Moški Union Syits (Fleece) $3.00	^-J fffl
sedaj po ...............................^ *
Moške flanelaste srajce $2.50	4C
sedaj po ...............................** ■
Moške praznične srajce $2.50	O C
sedaj po ...............................^ "
Moški klobuki $5.00 " '	Effr
sedaj po ...............................
Moške kape $2.00,	fiO
sedaj po ......................... ^
Moške obleke $35.00	$17 50
sedaj po ............. ...........^ ■ ■
Srajce za dečke $1.75
sedaj po ................•••.......
Izdelujemo moške obleke po meri,	T* Eft
sedaj po ......................"S«
BELAJ & MOČNIK,
6205 ST. CLAIR AVENUE.

lilllll^llliilfilliUliiPlllllllllilllilllil' glav. Usojeno je bilo, da puste
lliiiiiiuliniiiirii m i tiuiiiii^i u itimiii i tHmuiftlu i mi fi]iiii>i i ii* i.uiiiii* 11 ■ itmiiiiiu n ■ i uinn m nitiui >1' pQj^j jyg tretjini svojega moštva
na bojišču; od tega slovitega naskoka je preostala zgolj slavna
aiiiimiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniAiiiiliimim	I» ,	, ,	, .,.
~iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiliilliiliiilllll blaznost: da so sa po«ku«h.
Maurice in Jean, ki sta zasledo-
POLOM
(Dalje)
Skozi točo pa je šel orkan z, burjo in bliskom, ki je tresel zemljo in puščal v solnčnem soju vonj po sežgani volni in znojnih zvereh.
Po petsto metrih je Prosper padel, pod strašnim trkom, ki je odnesel vse s seboj. Zagrabil je Zefira za grivo, da se je mogel zopet pognati v sedlo. Sreda, obsuta s kroglami in ozdolbena od streljanja, 3e je pričenjala umikati, dočim sta se obedve krili razpršili in stopali nazaj, da obnovita svoj naskok. To je bilo nujno in že naprej očividno uničenje prve ška-drone. Ubiti konji so zapirali ozemlje; nekateri so bili poginili V prvem hipu, ostali so otepali v divjem smrtnem boju. In videl si jezdece brez, konj, kako so tekali z vso močjo svojih kratkih nog in iskali živali. Ze je bila zemlja posuta s trupli; mnogo konj je ga-lopiralo vse naprej in se vračalo nazaj na svoja mesta, v blaznem besu, kakor da jih smodnik mika in vabi v ogenj. Napad se je obnovil; drugi škadron se z rastočim gnevom vrgel naprej; vojaki so ležali na vratovih svojih konj, sablje povešene, pripravljeni k u-darcu. Se dvesto metrov so preje-zdili ob glušečem hrupu nevihte. A sreda se je zopet vgreznila. — Ljudje in živali so padali ter ovirali galop z nerazrešnim klopči-čem svojih trupel. In tudi drugi škadron je pokošen in uničen prepustil mesto tistim, ki so mu sledili.
Vala junaški galop škadronov, sta srdito vkriknila:
"Strela božja! Saj nič ne pomaga biti hrabremu!"
In izstreljavala sta svoji chas-sepotki, čepeča za grmičjem malega griča, kjer sta se nahajala kot strelca. Tudi Richas je bil pobral neko puško in pričel streljati. Toda Illy-ska planota je bila zdaj pač docela izgubljena; pruske čete so se od vseh strani razsipale nanjo. Ura je utegnila biti dve, združenje se je bilo naposled izvršilo. 5. armadni zbor je dosegel gardo, da sta sklenila obroč.
Jeana je nagloma vrglo vznak.
"Jo že imam," je zajecljal.
Padlo mu je bilo po vrhu glave kakor silen udarec s kladivom, in čepica mu je odletela ter raztrgana obležala za njegovim hrbtom. Najprej je menil, da ima če-pinjo odprto in možgane odkrite. Nekaj trertotkov si ni upal potipa-ti z roko prepričan, da najde luknjo. Nato se je osrčil, potipal in zagledel svoje prste rdeče od gostega potoka prvi. In občutek nad tem pogledom je bil tako silen, da je padel v omedlevico.
V tem trenotku'/e dal Rochas povelje za umikanje. Neka pruska kompanija je bila le še dve do tristo metrov daleč od njih; pretila je nevarnost, da jih ujame.
"Ne spesite preveč, obračajte se in streljajte. . . Tam spodaj, za tistim nizkim zidom, se zberemo.
se vlekel z njim naprej, pobiraje se pač dvajsetkrat iznova, med strnišči in grmičjem, kjer se je spotikal nad slehernim kamnom in vedno zopet vstajal. Nepremagljiva sila volje ga je držala pokoncu—odpornost, ki bi mu bila dala magar moč prenašati gore. Za nizkim zidom je našel Rochasa in tistih par mož njegovega' oddelka; venomer so streljali ter branili zastavo, ki jo je držal podporočnik pod pazduho.
« Za slučaj neuspeha ni imel armadni zbor nobenih navodil, kam da naj se umika. V tej obči neprevidnosti in neredu je bilo ravnanje vsakega generala prepuščeno njegovi prosti volji, in to uro je metal strašni objem zmagovitih nemčkih armad vse francoske čete naczaj na Sedan. Druga divizija 7. armadnega zbora se je umikala v dokaj dobrem redu, dočim so se razvaline ostalih divizij, zmešane z o-stanki 1. zbora, že v strašnem vrvežu valile proti mestu—hudournik srda in groze, ki je od-plavl'jal ljudi in živeli s seboj.
Ta hip je Maurice učakal veselje, da je videl Jeana odpreti o-či; in ko je tekel do bližnje struge, da mu izmije obraz, je bil sila začuden, ko je na svoji desni, globoko v skriti, s strmimi jregovi zavarovani stranki dolinici, zagledal kmeta, ki ga je videl že zjutralj, in ki je brez naglice nadaljeval obdelovanje svojega polja ter pehal svoj plug, zaprežen z velikim belcem. Čemu bi izgubljal dan? Zaradi tega, ker se ljudje bijo, žito ne bo prenehalo rasti, svet ne bo prestal živeti....
DR. L. E. SIEGELSTKJIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 3°8 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure jLdo 8- zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
NAZNANILO.
Razprodaja, katero sem priredil do 21. januarja, 1921 se nadaljuje še do
31. januarja 1921
Cene ostanejo deloma iste kot na razprodaji toda ' mnogem drugem bodejo cene še bolj znižane, ker Preostala je še velika zaloga ženskega blaga:
Zimski jopiči (sweaters), plahte, (blankets), suknje za dečke in deklice, gingham, volneno blago na Jaide, moške srajce, spodnje moško in žensko perilo, delavske srajce, overalls, moške hlače, pletene kape za dečke in deklice, gingham in volnene oblekce za dekli-Ce- nočne ženske srajce, spodnja krila, volnene obleke (suits) za dečke, beli in pisan barhent itd.
CENE BLAGU SO RAZVIDNE V TRGOVINI.
JOHN TOMŠIČ
16005 Waterloo Rd. & E. 160. Str.
Takrat, ko se je v junaški trdo-vratnosti vršil tretji naskok, se jc našel Prosper pomešanega ined huzarje in francoske lovce. Polki so se mešali drug z drugim, ostajal je le še ogromen val, ki se je brez prestanka razbijal in se tvoril iznova, da pogazi vse, karkoli mu pride naproti. Zdaj ni imel nobenega pojma več o tem, kar se je godilo; ves se je prepuščal svojemu konju, vrlemu Zefiru, kate-lega je tolikanj ljubil, in ki se jc zdel ves divji od rane na ušesu. Zdaj je bil v sredi, drugi konji o-krog njega so se vzpenjali in pre-kopicavali. Ljudi je metalo na zemljo kakor da bi jih odnašal veter, dočim so drugi, ubiti na mestu, ostajali vsedlu ter z zaprtimi trepalnicami naskakovali vse naprej. In to pot so se pokazala str-nišča za tistirpi dvesto metri, ki 30 jih bili zdaj zavojevali, posejani z mrtvimi in ranjenci. Med njimi so bili nekateri, ki se jim je bila glava zarila v zemljo; drugi, ki so bil padli na hrbet, so gledali v solnce z izbuljenimi očmi, polnimi groze. Drugje spet je ležal velik črn konj, častniški konj z odprtim trebuhom in si zaman prizadeval vstati; obe dve sprednji nogi sta se mu bili zapletli v čeva. Pod ognjem, ki se je podvajal, sta prhni-li krili še enkrat narazen ter se u-maknili, da se z zagrizenim besom povrneta vnovič.
Sele četrtemu škadronu se je ob četrtem obnovljeju napada vendar že enkrat posrečilo prodreti med pruske vrste. Prosper je vihtel sabljo in bil po pikelhav-bah in temnih uniformah, ki jih je videl skozi nekakšno meglo. Tekla je kri; zapazil je, da Zefir krvavi iz gobca, in je menil sam pri sebi, da od tega, ker je grizel po sovražnikovih vrstah. Sum o-krog njega je prihajal takšen, da ni slišal več niti last-nefga upitja, dasi se mu je trgalo grlo od tuljenja, ki je moralo prihajati iz njega. Toda za prvo prusko vrsto je bila druga, nato zopet ena in, še ena. Junaštvo je cstajalo brezuspešno, globoke trume ljudi so bile kakor visoka trava, v kateri so izginjali konji in jezdeci. Najsi so kosci še tako kosili, zmanjako je vendar ni. Streljanje je grmelo s tako silo od moža v moža, da so se užigale u-niforme. Vse je padalo. Bilo je .poginjanje med bajoneti sredi prebodenih teles in razklanih
Maurice te obupaval.
"Gospod poročnik, saj vendar ne pustimo svojega korporala tu?"
"Kaj hočete storiti, če je po njem?"
"Ne, ne! Saj še diha. . .. Odns-3<mo ga!"
Rochas je skomizgnil, kakor bi hotel reči, da nq gre, motiti se z vsakomer, ki pade. Na bojišču ranjenci ne štejejo več. Takrat 3e je Maurice obrnil k Pache-u in La-poulle-u ter zaprosil:
"Dajta, pomagajta mi! Jaz sam sem preslab."
Nista ga poslušala, ker ga nista slišala v prerazdraženem nagohu sebeohrane. Ze sta se plazila po kolenih in se izgubljala proti nizkemu zidu. Prusi so bili jedva še sto metrov daleč.
Maurice je jokaje od jeze 0-stal sam z onesveščenim Jeanom Objel ga je z rokami ter ga hotel odnesti. A bil je zares preslab, šibek in upehan od trudnosti in strahu. Opotekel se je in padel svojim bremenom. Ko bi bil videl vsaj kakega nosilca! Z blodeči-mi očmi je iskal naokrog; zdelo se mu je, da jih vidi med ležečimi, zato jih je vabil s širokimi vzmahi. Nihče ni prišel. Zbral je svoje poslednje moči, prijel Jeana iznova, in posrečilo se mu je priti trideset korakov daleč; takrat je poleg njiju počila granata, in bilo mu je, kakor da je pri kraju tudi z njim in da umre na truplu svojega tovariši.
Maurice je počasi vstal. Otipal se je; ničesar ni bilo, niti praske. Zakaj ni bežal? Se je bilo časa, s par skoki je mogel doseči nizki zid, kar je pomenilo rešitev. — Strah se je vrnil in ga storil norega.'Ze je bil skočil v beg, ko so ga mahoma ustavile vezi, silnej-
gala v naglih curkih, ki so jih takoj ustavljali.
Z naglo hojo semintja so prinašali ranjence in adna'šali operirane; jedva jim je ostajalo časa, izbrisati voščeno platno z gobo. Na drugem koncu trate, za
grmovjem, kjer so morali napraviti mrtvaščinb, da spravijo mrt_ ve s poti, ,30 metali vanjo tudi odrezane roke in noge in vse ostanke mesa in kosti, ki so ostali na mizi.
(Dalje prih.)

Vsak moški ali ženska si lahko prihrani En DOLAR na teden, da ga vloži v naš božični klub.
Storite slednje in prihodnji božič boste imeli $50.00. Sledeče lestvice razlagajo naše različne klube, ki so primerni za majhnega deteta pa do velikega TRGOVCA.
lc klub ..........$12.75
2c klub ...........$25.50
5c klub ..........$63.75
10c klub ........'.$127.50
Na visoki terasi, kamor je bil zbežal, da razgleda položaj, je Delaherche-a naposled pričela mučiti nova, nestrpna želpa, da kaj izve. Videl je pač, da lete granate čez mesto in da je tistih troje ali četvero, ki so raztrgale strehe sosednjih hiš, le odgovor na počasno in tako neuspešno streljanje "Palatinata." Bitke pa ni videl; navdajala ga je nujna potreba po izvestijih, ki jo je še bolj razvnemal strah, da izgubi v katastrofi 'premoženje in življenje. Pustil je svoj daljnogled obrnjen proti nemškim baterijam in odšel dol.
Spodaj pa ga je za trenotek u-stavil pogled na glavni vrt tovarne. Bilo je okrog ene. Lazaret je bil prenapolnjen z ranjenci. — Pod vrati se vrsta voz ni več končavala.
Ze je manjkalo predpisanih dvokolnih in štirikolnih voz. Videli so prihajat; .-modniikove vozove topništva, vozove za krmo in za vojaške priprave, izkratka vse, kar je bilo mosoče dobiti na bojišču; naposled so dospeli celo kolesij i in kmetske kolesnice, po. brane po kmetijah in zaprežene s konji padlih jezdecev. Vanje pa so pokladali vojake, pobrane in za silo obvezane po ambular.-cah. Skladanje siromakov je bilo nekaj strašnega; nekateri so bili aelenkastooledi, drugi m -dvc.rdeči va-ol nastajanja krvi; mnogo jih je hib brez zajesti, dvi/gi spet sj t'.'fciii i ostrimi g'a-aovi; nekaner: so se omoteni in z nemi polnimi groze prepuščali lazaretnim mg. an dočim .«0 drugi vzdofCU.ali in umiri'1, kakor hit.-j se jih je kdo do';•;.'■<
NAČRT KLUBA ZA VLOŽKE ENAKIH SVOT
Vložite enako svoto vsak teden in v 50 tednih vam izplača:
25c klub .........$12.50 $2.00 klub........$100.00
50c klub .........$25.00 $5.00 klub........$250.00
$1.00 klub........ .$50.00 $10.00 klub ......$500.00
$20.00 klub plača $1,000.00.
Pridite in se pridružite temu klubu sami in vpišite tudi vašo celo DRUŽINO. Postali bodo varčni in ne potratni.
PRIDRUŽITE SE DANES.
The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS €0.
ST. CLAIR & E. 62. CESTA.
■IsliiliiliildiildiildiiUliilBliiUiilaliilnliiUiiUiilslii
SLOVANSKA DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
Združena 3 Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919.
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
še od smrti. Vse njegovo lastno >ni telo bi bilo krvavelo od tega; bra i tovstvo, ki je bilo vzrastlo med njim in med tem kmetom, je segalo do notranjosti njegovega bitja, tik do korenine življenja samega. Izviralo je nemara izza prvih dni sveta; saj se je zdelo, da je na zemlji le še dvoje ljudi, izmed katerih se ta ne more odreči onemu, ne da se obenem odreče sebi.
Ce ne bi bil Maurice uro poprej pojedel svojega (kruha pod dežjem granat, na bi bil nikdar našel moči, da stori, kar je storil zdaj. Siqer pa se kasneje sam ni mogel dobro spomniti. Najbrž si ■je bil naložil Jeana na rame in
Pritisk so bile kaula mce v pro 51)
XJi-at$) tolikšen, cla ij.ožene vse žim ••', nizki dvora t..
in tla je Stnbni varavnik B -r-o che ukazni rab/. . lamo, k3 tere je bil na c'.r'j?eip konc i i-vo rune v(.lel t ap:a-iii široko s,«. •• nato ležišče. Vendar pa so on in njegovi pomočniki še zadoščali za operacije. Zahteval je bil novo mizo z žimnico in voščenim plat nom, ki jo je postavil v uto, kjer so operirali. Pomočnik je naglo pritiskal ranjencem pod nos ser-vijeto, ki je bila napoj ena s kto roformom. Tenki jekleni noži so se svetili, žage so šumele s tihim šumom strgalnikov, kri je briz-
Sprejema vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali hrez bolniške podpore.
Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—.16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Ztir. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika.
J. PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street Johnstown, Pa.
5323484853235353484848534848484853485353484801010053239101005300000201000002010253010102480248010202234823232323234848
Zrtvovalna razprodaja. Vse ža ji polovično]|ceno?|j
Seveda, naše cene so celo nižje kot POLOVIČNA CENA
Usnjaste gamaše
U. S. armadni čevlji
iz samega usnja. Vse velikosti.
Izberete si katerikoli par želite
iz samega usnja, in vseh' velikosti. ' Cena je čudovito nizka.
ARMADNI BLANKETI
iz same volnene O.	1
D. blanketi. Špecijal
Usnjati jopiči.
Te jopiče prodajamo za mnogo nižjo ceno, kot smo plačali mi zamjei Nikdar se še niso nahajali na trgu po tako niaki ceni. Navadno se prodajajo po $12.00— SEDAJ
O. D. VOLNENE SRAJCE
Imamo na stotine O. D. Regulation Wool Shirts, katere bomo prodajali za nižje, kot lastno ceno.
Špecijal
Težke Denim White (overalls)
delavne hlače f............
Jopiči iz same volne........
Coveralls, unijskega izdelka; regularno $5.00, sedaj ............
Mnogo drugih predmetov, katerih je preveč, da bi jih tu navajali.
Sam's Army & Navy Stores Čil
GLAVNA TRGOVINA, 1420 PROSPECT
PODRUŽNICE 1753 W. 25th Str.	2011 W. 25th Str.
Armadne volnene rokavice..... 39c Volnene moške nogavice, 3 pari $1.00
Naročila po
pošti nemudoma spopolnjena
SAM
prodaja ceneje kot kdo drugi.
Stran 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JANUARY 24th, 1921.
Lokalne novice.
r—Predsednik clevelandske pli-novne družbe je poslal na vse clevelandske liste naznanilo, v katerem izjavlja, da vesti, ki so bile objavljene v soboto, češ, da je on pripravljen sprejeti kom-promismo pogodbo z mesitno vlado, bi bila enaka oni iki je uvelja vljena y Akronu, niso utemeljene, in da ni on nikdar kaj takega rekel. V isti izjavi tudi pravi, da še vedno Stoji na stališču, ki ga je označil v svoji zadnji formalni ponudbi, tki so je podal mestni (zbornici, namreč, da zahteva 50c za prvih 5,000 kubičnih čevljev, 55c za nadaljnih 5,000, 60c za na-daljnih 10,000 in $1 za ves plin preko 20,000 'kubičnih Čevljev.
—.Včeraj popoldne je govorila v gledališču Hippodrome, ki je največje v Clevelandu, MSs's Ma ry McSwiney, sestra pokojnega korlškega župana Terence Mac Swineyja, ki je podlegel lalkotne-mii štrajiku, ko je bil zaprt Londonu. Dejala je, da je 91 % ljudstva na Irskem 'za Irsko re publikansko vlado, in da je dolžnost ameriške vlade, da prizna neodvisnosti Irske. Vdeležba na-shodu je bila ogromna, in opaziti je ibilo izredno veliko štev&o katoliške in protestantske duhovščine, k jati znano je, da vera i-<gra važno vlogo v irskem vprašanju.
' _V soboto zgodaj zjutraj je izbruhnil v nekem poslopjiu na 601 Prospect ave. požar, ki se je ijako hitro razširil, ter napravil za $150,000 škode. V poslopju kjer se je pojavil ogenj najprej, ■se nahaja več malih tovarniških podjetij. V neposredni bližini stoje ruzne prodajalne, v katerih se nahajajo velike množine olja, !barv in drugih predmetov. Ki ijako radi gorijo. Ako bi se bil o-genj razširil, bi bila škoda velikanska.
—V soboto se je na poti v Chi. cago oglasil v našem uradu Mr. Frederik Zalaznik, ki je pravkar dospel iz stare domovine, kamor je bil poslan od American-Jugoslav Commercial Board. OPravi, da politično delo, ki smo ga vrši li Jugoslovani zadnja leta, je z izvolitvijo konstituante končano, da pa se nam na gospodarskem polju nudijo velike prilike za sodelovanje s starim krajem. S seboj je prinesol definitivne načrte ki se bodo razmotrivali na konvenciji JRZ.
—V nedeljo zgodaj zjutraj se v prostorih De Klyn Candy Co. 1965 E. 59 St. vnel požar ki je po gnal na prosto pol ducato okoli fctanujočih družin ter napravil za približno $150,000 škode.
nost prav nic naklqnjena stav-sam in sami komunisti so se že večkrat izdali, da s stavkami ne mislijo doseči izboljšanja socijal-nega položaja delavstva, temveč se dobro zavedajo, da povzroča tako početje le postopno draženje vseh potrebščin in sorazmerno padanje denarne vrednosti.— Toda pravijo, to da je pot, po kateri se dovede vladajoči gospodarski zistem v nemožnost, in to da je zopet način, na kateri bi se dala država sedanjosti najbolj la-> hko upropastiti, češ, temelj te države je ravno vladajoči gospodarski zistem.Stavka rudarjev je že iz gospodarskih razlogov nepopularna, zlasti vsled zimskega časa in ž njim združene večje potrebe premoga, izgublja v javnosti zadnjo sled kake simpatije, zopet iz političnih razlogov, ker je pretežna večina jugoslovenskega prebivalstva odločno nasprotna vsakemu poskusu katerekoli stranke ogrožati obstoj jugoslovenske države. Dočim se najboljši politiki v Belgradu trudijo, da sestavijo novo vlado, da združijo v predstavništvu vse sile k pozitivnemu delu, katero edino zamore utrditi e-dinstvo in dovesti do nostranje u-redbe države, proglašajo rudarji stavke in na ta način kalijo položaj. Ker pa je notranja uredba države prvi pogoj njenega obstoja in glavni temelj njenega uveljav-jenja nasproti inozemstvu, to poslednje zopet edina pot, po kateri more priti država do ugodnega gospodarskega razvoja v prid vsem slojem prebivalstva, je sklenila vlada, da na najodločnejši način uduši vsako gibanje, ki ima za cilj zdrobitev države. In v tem jo podpirajo vsi nekomunistični elementi. Rudarjem so se pridru žili samo komunisti. V Zagrebu so proglasili včeraj komunisti 24 urno protestno stavko. Vsled tega ni izšel tudi noben zagrebški list.
-Ljubljansko bar-
ni prostor naje!
Težka železniška nesreča na
Nemškem. — Rudarski vlak iz Saargemuenda je trčil pri Kreuz-waldu ob tovorni vlak, 17 oseb je bilo mrtvih, 25 ranjenih.—Tudi v avstrijski republiki pri Wagra-mu sta trčila dva vlaka, kar je zahtevalo 25 ranjencev.
Manica Komanova:
Vseh mrtvih dan.
Mrzla burja začne polagoma pevati svojo jesensko pesem, i-graje se z orumenelimi listi, ki se spuščajo na zemljo. Obledeli solnčni žarki nas le poredkoma poljubijo skozi gosto, dolgočasno meglo. Prej cvetoča narava je do bila namah otožno lice—živa sli ka razdvojene človeške duše.
Vseh mrtvih dan! Množice ljudstva v žalnih oblačilih se vrste na pokopališčih od jutra do večera.
Umrla je za letos lepota nara-
ve in usahnilo je njeno cvetje. Toda ko stopamo danes na počivališče naših nepozabnih pokojni-nikov, nas navdaja občutek, da vlada tu najlepša cvetoča pomlad.
Spomeniki so okrašeni z raz-nobojnimi venci, v ličnih vazah se šopirijo rudeče rože, ki nas pozdravljajo s svojim prijetnim vonjem, na grobovih pa se razprostirajo bele krizanteme, ki o-bračajo svoje težke cvetove k tlom, kot da se hočejo spoštljivo klanjati onim, ki pod njimi spa-vajo nevzdramno spanje.
In še vedno prinašajo prišleci novega cvetja.Ce ti splava poglad tja čez gomile, se ti zdi, da je vse pokopališče en sam velik beloru deč šopek....
' Cvetoče gomile in naša tužna srca—kakšen kontrast!
A vendar moramo priznati, da nas, stoječe in klečeče ob grobo vih, prevevajo povsem drugačna čustva kakor prejšnje čase.
Dočim se nam je prej v bolesti krčilo srce nad izgubo prerano u-
mrlih naših najdražjih, se spominjamo danes z vdano mirnost-1 jo, da, celo z nekim zavidanjem vseh onih, ki ?pijo v miru božjem pod hladno rušo....
Mnogo jih je, ki so nas zapustili tekom letošnjega leta, mnogo. In med njimi si tudi ti, zlata mamica moja odšla tja, odkoder ni vrnitve. Odšla si in vzkliki moje obupane duše' hite za teboj in pekoče solze rose v tvoj spomin.
In danes, na vseh mrtvih dan, nanovo pokropim tvojo gomilo s solzami. In vendar te, ljubljena mamica, iskreno blagrujem, da počivaš....
O kako rada bi se vlegla poleg tebe in zasanjala s teboj vred v večnem, nevzdramnem snu! (Konec prihodnjič.)
POZOR!
Članstvu društva Slovan št. 3 S. D. Z. naznanjam, da bodem pobiral asesment vselej na seji ki se vrši drugo sredo v mesecu v dvorani št. 4 v S. N. Domu in pa 24. v mesecu v sobi št. 6 v S. N. Domu od 6 do 8. ure zvečer. L. MEDVEŠEK, tajnik.
®®®®®<5Xs)®®^
Pohištvo in druga domača
oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
PRODA SE POCENI gostilna z mehkimi pijačami.
Proda se tudi hiša v kateri se gostilna nahaja — oziroma cela hiša se odda v najem. Odda se tudi stanovanje obstoječe iz 6 sob z električno razsvetljavo. Več se poizve na 15616 Calcutta Ave., Collinwood.	(19
Mohar & Oblak,
9206 Superior Ave.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete
dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R
SOBA
za enega ali dva fanta
MAROHNIC, PREDSEDNIK NARODNE HRVATSKE ZAJE-NICE JE UMRL.
Včeraj, 23. januarja oib 3. uri ejutraj je umrl v Pittsburgu po 8-dnevni bolezni Josip Marohnič, ki je bil 11 let predsednik Hrvatske Narodne Zajednice, katere Članstvo znaša 46,000 oseb. Vzrok smrti je bila bolezen hrbtenici. Zapušča ženo, 3 hčere in 1 sina.
v
AMERIŠKA CARNIKARKA V MOSKVI OPROŠČENA.
Baltimore, 21. j an. —« Mrs Margarite E. Harrison iz Baltimore, ki je bila pred kratkim v Moskvi prijeta kot špijonka, je bila sedaj izpuščena na prosto.
RAZNOTEROSTI.
ODLOČEN NASTOP JUGOSLOVENSKE VLADE PROTI RUDARSKI STAVKI.
Zagreb. Rudarska stavka ni od vsega početka sem uživala prav nobene popularnosti, ker so vai sloji občinstva z delavstvom vred prepričani, da bi imela stavka v slučaju, ako bi se zahtevam rudarjev ustreglo, za posledico podraženje premoga in vseh industrijskih izdelkov. V obče ni jav-
V obče pa ni prišlo v Zagrebu do znatnejših incidentov. Delavcem nasproti so tudi delodajalci proglasili enodneven izpor, da na ta način protestirajo proti komunistom. Vlada pa je proglasila nekako izjemno stanje, vsled česar so prepovedani obhodi, shodi in zbiranja in morajo biti zaprte vse hiše že ob 6 zvečer. Tudi belgraj-ski komunisti so proglasili tridnevno protestno stavko v prilog rudarjem. Na nekom shodu so govorniki besno napadali vlado in poživljali na revolucijo. Ko so pa stopili na ulico, da bi uprizorili javno demonstracijo, jih je raz-gnala policija, katera je tudi zasedla Delavski dom. Vlada je razpustila vse komunistične organizacije, potlačila vse komunistično časopisje, in zaprla glavne o-sebe. Obenem se naznanja uradno, da se bo postopalo po vsej državi na isti način, ako se komunisti ne premislijo in ne opustijo svoja protidržavna početja. Oglasi, ki so vsepovsod po belgrajskih ulicah afiširani, vsebujejo izjemne točke proti komunistom. Ulice so močno zastražene in vojaštvo konsignirano. Do resnih spopadov dosedaj ni prišlo, za kar gre zasluga sicer energičnemu, toda zmernemu nastopu izvršuj očih organov. Pričakuje se, da se položaj v par dneh razčisti in spoznajo komunisti, da je njihovo početje brez izgleda na uspeh.
Pametni zakoni na Češkoslovaškem. Justični minister je podal zakonski načrt, ki izključuje vse pogojne kazni nasproti vojnim oderuhom in tihotapcem. — Dalje bodo imenovani ptički pri-morani uvrstiti se v oddelke kaznjencev, ki se bavijo s prisilnim delom in sicer v dobah od enega meseca do enega leta. Taki oddelki bodo uporabljeni za telesno delo, n. pr.: popravljanje in pometanje cest, prekladanje blaga, pri zgradbah itd.—Ali bi ne bilo špasno, da bi se taki zakoni tudi pri nas uveljavili in bi videli n. pr. dolge kolone narodnih očetov, rodoljubov, "prijateljev delavstva," dekorirane državnike itd. itd, še druge za državo zaslužne ljudi prevažali ljubljansko barje na ljubljanskih ulicah na njegov edino upraviče-
— prise odda.
Brezplačne preiskave in ' i posvetovanja - ta teden!
Zavedam se, da je v Clevelandu in v bližnjih mestih na stotine ljudi, ki trpijo radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolezni, ki potrebuje pažnjo dobrega zdravnika. Ako pridete v moj urad ta teden, vas bom natančno preiskal brezplačno in vam naravnost razodel, kaj vam je. Ako vidim, da vas sploh ni mogoče več ozdraviti, ne bom sprejel vašega slučaja. Mnogo mojih bolnikov je ozdravilo pri meni, dočim jim drugi zdravniki, katere so obiskavali, niso mogli ničesar pomagati; v resnici so poskusili vse načine zdravljenja predno so prišli k meni.
Že leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in žensk. Ko me enkrat obiščete boste takoj spoznali zakaj dobivam rezultate v dosledno kratkem času .Jaz odstranim resničen vzrok in simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj, v resnici polovico manj, kot navadno. Pridite danes ter. zadovoljite sami sebe. Jaz špecijaliziram v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni, ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in W-vične nadloge, tudi revmatizem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol, zabasanost, vrtoglavost, izpah-ki in katarh v nosu, glavi in grlu. Moje najboljše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnevem. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pismenim potom. Prinesite ta oglas, kadar pridete.
REZULTATI ŠTEJEJO
ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIKO in DIREKTNO VBRIZGAVANJE SOKRVICE, VAKCINOV in BAKTERINOV, KATEREGA SE POSLUŽUJEM, VAM JAMČIJO U-SPEH. POSVETUJTE SE Z MENOJ ŠE DANES. NE ODLAŠAJTE ŠE NADALJE.
URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zveč.
DR. KENEALY
OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop.
647 EUCLID AVE.
Vrata zapadno od Star eledališča
DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BLDG.
CLEVELAND, O.
frata vzhodno on Bond's trsrovine
pravna za pečlarje -Vprašajte na 6 1 1 1 St. Clair Ave.
(20
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
ISCESE
dobra ter izvežbana kuharica za slovenski restav-rant. Restavrant se nahaja v sredini slovenske na; selbine. Katero veseli, naj se oglasi za takojšni na* stop.
16011 WATERLOO RD. in E. 160. St.
NONE BETTER
IN ALL THE WORLD
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
t m isi ® ® i=i ® i
PRIPOROČILO.
Se priporočam Slovencem za obilen obisk, ker bom vedno skrbel, da boste dobili dobro blago po zmernih cenah.
TRGOVINA Z ŽELEZNI-NO IN VSO KUHINJSKO OPRAVO in z vsem drugim hišnim orodjem.
LOVRENC AUCIN 15406 Calcutta Aveu
JUGOSLOVANSKI KOLEDAR ZA LETO 1921.
Poleg katoliških in pravoslavnih godov obsega mnogo drugih zanimivosti, kakor zabavne in podučne povesti, razne koristne nasvete za hišo in dom, več pesmic, smešnice itd. Cena mu je samo 25c s poštnino vred. Naroča se pri
SLOVENIJA 383 First Ave.
Milwaukee. Wis.
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakrajšek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
PRODAJAMO
HIŠE - LOTE in FARME
ISTOTAKO1 ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedno
obrnite na D. STAKICH & J. KRALL 15813 WATERLOO RD.
I1I1I1111111I1HHHH11H
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addiwon Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
PURE, CLEAN, FRESH EVERY DAY
THE CLEVELAND GRAIN & MILLING CO. t
RIIIB1I11NBIII0
NAZNANILO.
Društvo Jugoslav Camp št. 293 Vf■ of the W. je sklenilo da je prost vstopnine vsak nov član do mesec* februarja 1921. zatorej rojaki sed»J se vam nudi lepa prilika priti v en" največjo organizacijo v Ameriki. Sprejema se člane od 16 do 52. leta! plačuje se po lestvici.
Opozarja se tudi rojake, ki so P11 Woodmen organizaciji ,da lahko Pre' stopijo v slovensko kampo, ali dr0' štvo, ki spada k Woodmen of the World. Seja se vrši drugo soboto v' S. N. D. soba št. 4. Nadaljna poj*9' nila dobite pri društvenem predse^' niku Jos. Želetu na 6502 St. Cl»'r Ave. ali pa pri društvenemu tajnik" Wm. Candon, 6305 Glass Ave.
■■■■■■■■■■■lllBl
KUPITE DELNICE SLOV.DE^' DOMA V COLLINWOODU.
LIBERTY BONDI EN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plaiaH3"
v	gotovini takoj .Simon, zanesti*'
vi	prekupčevalec, soba 216 Le* noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal de V ta cesta in Eucli dave., nad Si® ger Sewing Machine Co. Odi*' to do 6. ure zvečer, (sxsxsxsxsxixsx^^
Tel. Central 2373 R.
Gramofonsk e Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ar in zlatnine.
Wm. Sitter
ST. CLAl* AVENUB
Cleveland, O.
Ustavite se
st«
010002530100020201020202020102020202020200010202000002020202000000010000000102020200
022323530201010200010200010201010102020202000202010200020202312348480101020148020148480201020202010248020201010102010100000201