Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesečno. - Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 16. november 1976 LETO XV - Izredna številka GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Delavci, delovni ljudje! Uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1976 in programi za leto 1977 ter sprejemanje samoupravnih sporazumov o srednjeročnem razvoju družbenih dejavnosti SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI so na osnovi poznavanja razmer, potreb in možnosti v občini, izhajajoč iz obveznosti sprejetega družbenega plana razvoja občine Domžale za obdobje 1976 -- 1980 pripravile osnutke programov in jih PREDLAGAJO v javno obravnavo. Izhodišče za oblikovanje svojih programov so SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI črpale iz naslednjega: 1. Gospodarska rast v občini ne omogoča povečanja skupne porabe, ki jo zagotavljajo delavci iz svojih bruto osebnih dohodkov. 2. Hitro naraščajoče potrebe delavcev in delovnih ljudi po oblikah družbenega standarda — zdravje, stanovanje, otroško varstvo, izobraževanje, kultura, telesna kultura in ostalo — narekujejo dosledno uresničevanje planskih ciljev, v okviru tega zlasti zagotavljanje tistih dejavnosti, ki bistveno vplivajo na življenjske in delovne pogoje ljudi in na delovno uspešnost delavcev. 3. Predloženi osnutki programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1977 so plod skupnih prizadevanj SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI glede uskladitve potreb in možnosti. Istočasno pa so ti osnutki le prva ponudba delavcem za njihove razprave in presojo ter se približujejo dosedanji (1976) višini združenih sredstev, ki jih prispevajo iz bruto osebnih dohodkov delavci. 4. Delavci poleg sredstev, ki jih združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih iz bruto osebnih dohodkov, združujejo tudi del dohodka za nekatere programe republiških in regijskih samoupravnih interesnih skupnosti, zato bodo sočasno na svojih zborih presojali programe in sporazume o srednjeročnih planih teh samoupravnih interesnih skupnosti ali posameznih zvez skupnosti. Da bi uspešno razvijali in poglabljali naš samoupravni socialistični sistem, je potrebno, da delavci, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah zagotovijo takšen način razprave, ki bo zagotavljal slehernemu delavcu, da bo na ustrezen in jasen način seznanjen s programi, kaj vsebujejo in koliko bodo v menjavi zagotavljali materialne pogoje za njihovo uresničitev in kaj bo kdo storil. KAKŠNA JE VREDNOST PREDLAGANIH PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V LETU 1977? PROGRAMI OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI izraženi v dinarjih: 342.860.000 din KAR PREDSTAVLJA 31,34 % bruto osebnega dohodka vsakega delavca (v letu 1976: 31,40 %). Razprave o programih so PRAVICA IN DOLŽNOST DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU. UPOŠTEVAJMO, DA JE POLEG PROGRAMOV V OBČINI POTREBNO ZAGOTAVLJATI NEKATERE SKUPNE NALOGE V SOCIA LISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI, ki zahtevajo širšo solidarnost in vzajemnost in jih zato predlagajo republiške samoupravne interesne skupnosti ali zveze kot so: ZDRAVSTVO, POKOJNINE, INVALIDNINE, OTROŠKI DODATKI, POPORODNI DOPUST, ZAPOSLOVANJE, ZNANOST IN OSTALO. Ti programi bodo na ustrezen način posredovani vsem delavcem. DELAVCI IN DELOVNI LJUDJE! Svoja stališča, pripombe in predloge POSREDUJTE svojim delegatom za obravnavo na zborih uporabnikov in izvajalcev. DELEGATU Prisluhnite razpravam, da boste verno prenesli stališča in predloge v delegatske skupščine I OBČINSKA KONFERENCA SZDL O URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI V LETU 1976 Ob spoznanju, kje smo pri uresničevanju zastavljenih ciljev in ob živahni razpravi, so delegati na 4. seji konference strnili svoja stališča: 1. Vsi skupaj, vsak posameznik v vseh sredinah, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela, smo dolžni storiti vse, da bo plan 1976 URESNIČEN. 2. Frontno organizirana SZDL mora ustvarjati pogoje za demokratične razprave delavcev in delovnih ljudi o uresničevanju ciljev in oblikovanju bodočih nalog. 3. Zveze sindikatov - osnovne organizacije Zveze sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela morajo vložiti največje napore v povečanje produktivnosti, ki je v tem trenutku še šibka točka pri našem delu. 4. Na vseh ravneh družbene potrošnje moramo dosledno upoštevati KAR NAJBOLJ ZMERNO porabo, ki mora biti v soodvisnosti z gospodarskimi dosežki in zmogljivostmi. 5. Samoupravne interesne skupnosti naj izoblikovane predloge o 5% prihranitvi zbranih sredstev POSREDUJEJO zborom porabnikov tako, da bodo delegati imeli dovolj časa pridobiti mnenje delavcev in delovnih ljudi za usmeritev in namen tako združenih sredstev. 6. Koordinacijska komisija za stabilizacijo naj še naprej deluje, ocenjuje stanje ter opozarja in usmerja na možna izhodišča za uresničitev plana 1976 - NAŠE SKUPNE ODGO VORNOSTI, ki smo jo zavestno prevzeli. Skupnost otroškega varstva IZVRŠEVANJE ZASTAVLJENIH PROGRAMOV NA PODROČJU RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA V OBČINI DOM2ALE ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 30. 9. 1976 Skupnost otroškega varstva je izvajala načrtovane naloge na osnovi izhodišč razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti utrjene z družbenim planom razvoja občine 1976 — 1980 ter nalogami, ki so izhajale iz preteklega mandatnega obdobja. V letu 1976 so izvajanje nalog spremljala načela, ki so izvirala iz: — potreb delovnih ljudi in delovnih organizacij: — spoznanja, da jc predšolsko obdobje izredno pomembno za celoten nadaljnji razvoj; — materialni in kadrovski pogoji za izvajanje vzgojnovarstvene dejavnosti. V občini Domžale jc vključenih v redno varstvo in vzgojo 17 % predšolskih otrok in dojenčkov. Tudi celoletno malo šolo ne obiskujejo vsi otroci, ker jc z Brdom in Moravčami bil fond ur zmanjšan, s tem pa se je število vključenih otrok v 120 ur trajajočo malo šolo povečal. Z dnevnim varstvom tako doslej nismo uspeli preskrbeti niti otrok zaposlenih staršev niti zagotoviti celoletne šole letniku pred vstopom v osnovno šolo. To ni samo posledica že omenjenih materialnih in kadrovskih možnosti, pač pa tudi vztrajanja na tradicionalni obliki predšolske vzgoje in prepočasnega razvoja njenih različnih oblik glede na razmere v socialnem okolju. V programih vzgojnovarstvene dejavnosti niso dovolj prisotne širše socialne prvine otroškega varstva, saj se doslej nismodovolj odzivali dejanskim razmeram in potrebam obojestransko zaposlenih staršev. Tako je z vzgojnovarstveno dejavnostjo najmanj preskrbljena prav najbolj ogrožena skupina otrok, v starosti do tretjega leta. Neskladje med zaposlenostjo staršev in možnostmi za organizirano varstvo in vzgojo njihovih predšolskih otrok predstavlja danes resen družbeni problem, saj negativno učinkuje tako na produktivnost, kot tudi na razvoj otrok. Glede na to je v tem trenutku najbolj aktualno vprašanje, kako doseči še hitrejšo dinamiko pri vključevanju predšolskih otrok v organizirane oblike otroškega varstva. Očitno je, da bomo morali v strategiji reševanja tega vprašanja upoštevati naslednja izhodišča: 1. Vsepovsod moramo z organiziranjem otroškega varstva dohitevati zaposlenost staršev in v ta namen razvijati razne oblike od novih enot vzgojnovarstvenih zavodov v naseljih, v novih stanovanjskih zgradbah in ob delovnih organizacijah, kakor tudi Z vključitvijo varstva v drugih družinah v družbeno organiziran sistem. Čim bolj bomo urejanje tega vprašanja povezovali z interesom staršev in njihovih delovnih organizacij, tem hitreje bomo lahko širili materialno osnovo te dejavnosti, saj lahko pričakujemo, da bodo delavci za varstvo in vzgojo otrok pripravljeni samoupravno združevati več sredstev iz osebnega dohodka in dohodka delovnih organizacij. Pred izvajalce otroškega varstva se postavlja naloga, da vzgojnovarstveno dejavnost organizirajo krajevno in časovno čimbolj usklajeno s potrebami zaposlenih staršev in njihovih delovnih organizacij. Za vse šestletne otroke moramo izpeljati celoletno malo šolo, da bi z njo omogočili zmanjšanje vzgojnih deficitov in bolj izenačen start otrok ob vstopu v osnovno šolo. To od izvajalcev male šole terja, da razvijejo oblike (mobilna mala šola, prevoz otrok itd.), s katerimi bodo omogočili vključitev vseh otrok v malo šolo in tudi potrebno kakovost pri izvajanju tega vzgojnega programa. ' Vzgojnovarstveni zavodi se morajo usposobiti kot organizatorji raznih oblik varstva in vzgoje predšolskih otrok v krajevni skupnosti. V njihovem upravljanju naj sodelujejo delegati staršev, TOZD in krajevnih skupnosti. Izvajanje programa razvoja mreže za leto 1976 V družbenih izhodiščih danih pri sprejemanju programa SOV za leto 1976 je bil poudarek na skrbi za otroka, ki ga je treba vzgajati že v predšolski dobi, če hočemo, da bomo vzgojili bodoče samoupravljalce. Posebno nalogo smo si zadali, ko smo dali poudarek na ustanovitev oddelka razvojno motenih otrok pri WZ, saj vemo, da jih je potrebno vzgojiti v koristne člane naše skupnosti. Cilji SOV za leto 1976 so bili, da se zadrži sedanji obseg prostorov v že prej obstoječih vrtcih in da se odpreta vrtca v Jaršah in Ihanu. S tem je bilo vključenih 750 otrok v redno obliko vzgojnovarstvene dejavnosti. V letu 1976 sta torej dokončno zgrajena dva objekta za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, ki predstavljata vrednost okoli 8,000.000 din. Pogodbene obveznosti so poravnane v celoti izvajalcu in kreditorju „Marles" Maribor. Otroški dodatek za otroke siromašnejših kmečkih družin po sprejetih kriterijih prejema 290 otrok. V okviru razširjenih dejavnosti, ki vključujejo masovnejše predšolske otroke in dojenčke ter razvojno motene otroke. RAZŠIRJENA DEJAVNOST Družinsko varstvo je organizirano od druge polovice leta dalje v 1 družini za 4 otroke. PreskrbeJjena je potrebna oprema za varovanje na domu. -h Gradnja otroških vrtcev v naši občini iz leta v leto napreduje Skrb za naše najmlajše v vzgojnovarstvenih zavodih je vedno prisotna Cicibanova šola se izvaja v KS Prevoje enkrat tedensko za 54 otrok. Gibalno ritmična vzgoja, ure pravljic in telesna vzgoja se izvaja vsak teden v vrtcih Mengeš, Radomlje in Vir. V te oblike je vključenih skupno 206 otrok. LETOVANJE V letovanje otrok je bilo vključenih 51 predšolskih otrok. Vpis pa je potekal po vzgojnovarstvenih ustanovah in krajevnih skupnostih. Družinsko varstvo: VVZ se je skupaj s SOV odločil, da v mejah možnosti razširi svojo dejavnost v skladu s programom še na: organizacijo varstva v 4 družinah in sicer: 1 v Domžalah 5 otrok 1 — 3 leta 1 v Mengšu 5 otrok 1 - 3 leta 1 na Rodici 5 otrok 0-15 mes. 1 v Trzinu 5 otrok 1 - 3 leta. Cicibanova šola Izvajanje programa cicibanove šole se razširi na KS Vrhpolje, KS Dob, KS Trzin in KS Dragomelj oz. KS Lukovica. Glasbeno ritmična vzgoja in ure pravljic se je v vseh vrtcih začela ob „tednu otroka" in poteka po rednem razporedu v vsakem vrtcu enkrat tedensko. Vključenih je preko 240 otrok v 8 vrtcih. Oddelek za razvojno motene bo organiziran v vzgojnovarstveni ustanovi „Janko" v Ihanu, ki bo vključeval 9 otrok sposobnih za nadaljnjo usposabljanje ter osebnostni razvoj. SOV je skupaj s Kulturno skupnostjo organizirala enkratno akcijo ob „Tednu otroka", to je lutkovne predstave v KS Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Prvič v SR Sloveniji je bilo organizirano tudi s pomočjo Skupnosti otroškega varstva v okviru medobčinskega društva Kamnik-Domžale za razvoj motenih otrok, letovanje prizadetih otrok skupaj z enim roditeljem v Piranu. V SOV so se zagotavljala tudi sredstva za redno poslovanje SOV in njenih organov. Prav tako je bilo z dogovorom sklenjeno za financiranje Občinskega poročevalca ter za sofinanciranje delovanja Skupnosti soc. varstva na podlagi samoupravnega sporazuma. IZHODIŠČA ZA PROGRAM ZA LETO 1977 V izvajanju programa skupnosti otroškega varstva za leto 1977 so zajeta naslednja izhodišča: — naloge začrtane v srednjeročnem planu razvoja občine Domžale 1976-1980; — programska usmeritev dogovorjena s samoupravnim sporazumom o srednjeročnem razvoju otroškega varstva za obdobje 1976—1980; — dogovorjeni vzajemni in solidarnostni program v okviru Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Dogovorjeni program je mogoče izvesti na podlagi naslednjih virov dohodkov A) PROGRAM 1. Za izgradnjo vzgojnovarstvenih ustanov in organizacijo razširjenih vzgojnovarstvenih dejavnosti ter zagotavljanje sredstev za redno dejavnost za nove kapacitete - redna prispevna stopnja iz brutto OD 0,61 5.767.000 din ■ - sredstva iz družbenega dogovora o financiranju spremljajočih objektov (30 %) 2,000.000 din - sredstva iz invalidnin in pokojn. 0,40 480.000 din - sredstva namenska za izplačevanje OD za kmečke otr. 500.000 din - drugi dohodki — SKUPAJ 8,747.000 din 2. Potrebna sredstva za izvajanje dejavnosti v okviru VVZ Domžale za leto 1977 — prenos dejavnosti in potrebnih sredstev iz OIS k SOV v višini 60 % ekonomske cene - stopnje 8.471.000 din SKUPAJ 17,218.000 din Za programsko nemoteno izvajanje začrtanih nalog v letu 1977 je potrebno zagotoviti sredstva po posameznih postavkah: 1. Izgradnja WZ v Krajevni skupnosti Domžale (lokacija ob sedanjem centralnem vrtcu Kidričeva) za 80 mest - prva faza 4,509.000 din 2. Izgradnja WU v Krajevni skupnosti Moravče (lokacija ob šoli Jurij Vega v Moravčah) za 40 mest 1.257.000 din Anuitete 722.000 din 3. Razširjene vzgojnovarstvene dejavnosti: a) varovanje na domu 400.000 din b) cicibanova šola 120.000 din c) celoletna mala šola 90.000 din d) gibalno ritmična vzgoja 60.000 din e) letovanje predšolskih otrok 100.000 din f) oddelek za razvojno motene predšolske otroke 250.000 din g) otroški dodatek za kmečke in prizadete otroke 500.000 din h) preventivno zdravstveno varstvo predšol. otrok 122.000 din 4. Socialno varstvene intervencije kot pomoč pri plačevanju oskrbnih stroškov za socialno šibke dogovorno prenesti na skupnost socialnega skrbstva 50.000 din 5. Sofinanciranje skupnosti soc. varstva Domžale 52.000 din 6. Sredstva za sofinanciranje strokovne službe 350.000 din 7. Sredstva za nadomestila voljenim in imenovanim članom skupnosti ali delegatom ter ostalim članom skupnosti 30.000 din 8. 1 % obvezni rezervni sklad od skupnega programa 137.000 din 9. Občinski poročevalec 50.000 din B) PROGRAM - REDNA DEJAVNOST Sredstva za financiranje redne dejavnosti po resolucijsko utečenih merilih 60% družba, 40% starši za 750 otrok (izhodišče 1976-1977 in nove kapacitete 120) 7.901.000 din PROGRAM VZGOJNOVARSTVENE DEJAVNOSTI V OBČINI Skupnost otroškega varstva bo v letu 1977 preko izvajalcev vzgojnovarstvene dejavnosti zagotovila, organizirala in vključila: I. V redni program vzgojnovarstvene dejavnosti: - v obstoječe kapacitete 755 otrok, od tega 230 otrok v starosti od 0-3 let; - z novimi kapacitetami bo zagotovljenih 120 novih mest ob koncu leta (december), od tega 80 mest za otroke od 0-3 let. Skupaj bo ob koncu 1977 leta zagotovljenih 875 mest v redni dejavnosti od populacije predšolskih otrok. Od tega 310 mest za otroke stare od 0 — 3 let. II.Subvencioniranje oskrbnih stroškov v okviru VVZ: - predviden prenos dejavnosti- in sredstev iz OIS k SOV s ciljem celovite obravnave področja vzgojnovarstvene dejavnosti; - WZ je preko utrjenih resolucijskih razmerij 60 % družba in 40 % starši, ki se v letu 1977 ne bodo spremenila in dejanskih stroškov varovanja in vzgoje v redni dejavnosti ne predvideva realni porast stroškov v letu 1977 skladno z gibanji ugotovljenimi s strani Zavoda za statistiko. Planirana sredstva pa so usklajena s trenutno dogovorjenim porastom (5 %). Ekonomska cena za leto 1977 znaša 145 din s tem, da je ekonomska cena varovanja dojenčkov in predšolskih ločena po predloženi subvencionirani lestvici: LESTVICA OSKRBNIN ZA LETO 1976 V VZGOJNOVARSTVENIH ZAVODIH V DOMŽALAH - predšolski dojenčki - otroci do 3 let v varstvu na domu 40 % starši Dohodek na družinskega člana do 900 od 900 do 1.200 od 1.200do 1.500 od 1.500 do 1.800 od 1.800do 2.100 od 2.100 do 2.400 od 2.400 do 2.700 od 2.700 do 3.000 od 3.000 do 3.300 Stalni prispevek: Doh. na družinskega člana od 900 do 1.500 od 1.500 do 2.400 od 2.400 do 3.300 Predšolski 378 513 648 783 873 972 1.044 1.134 1.170 Dojenčki 300 400 500 Dojenčki 450 580 720 900 990 1.062 1.116 1.170 1.240 Predšolski 200 300 400 WZ bo dvakrat letno poročal o realizaciji dohodka in razmerju udeležbe po dogovorjeni resoluciji za redno vzgojnovarstveno dejavnost. Evcntuelno ugotovljene prekoračitve realiziranih sredstev s strani staršev se usmerijo v vzdrževanje obstoječih objektov po programu Vzgojno-varstvenega zavoda. — Starši ki nimajo možnosti plačevati oskrbnih stroškov zaradi materialne ogroženosti (dohodek na člana družine, ki je nižji kot najnižji dohodek določen z lestvico z VVZ) nimajo drugih dohodkov naj bi bili oproščeni plačevanja oskrbnin. Starši, katerih socialni položaj vključno z materialnim po kriterijih skupnosti socialnega skrbstva ne izenačuje položaja z ostalimi starši naj bi bili deležni socialne pomoči. — WZ pri sprejemu spremlja plačilne zmogljivosti staršev in sporoča strokovni službi Skupnosti socialnega skrbstva, da obravnava problematiko in izdajo ustrezne sklepe o upravičenosti do pomoči. Skupnost socialnega skrbstva bo izvajala tudi izplačila. WZ deluje samoupravno s starši navzven preko sveta staršev in ustreznih komisij o skupnih problemih, ki zadevajo poslovanje in pedagoško delo. V svet staršev bodo vključeni tudi delegati staršev katerih otroci čakajo na vrtec. III. Razširjena dejavnost VVZ in društev ter drugih skupnosti 1. V okviru varovanja na domu, ki ga izvaja VVZ bo vključenih 25 otrok v 5 varstvenih družin. Stroški varovanja za leto 1977 bodo glede na bilanco stroškov 1976 poprečno 1.460din. Poleg pogodbenega odnosa VVZ in varuhinja se razvija tudi oblika varovanja izven tega razmerja z občasnim pedagoškim in higienskim mentorstvom. Subvencioniran sistem plačevanja je enak kot pri lestvici za redno dejavnost. 2. WZ bo v letu 1977 izvajal tudi vzgojo in varstvo za razvojno motene otroke za kar bo v 1 oddelku 8 otrok, katerih prizadetost bo omogočala bodoče delovno usposabljanje. Skupnost otroškega varstva bo prispevala za te otroke razliko med prispevki staršev po lestvici, ki velja za redne varovance in dejanskimi stroški za delo s temi otroci. 3. Vzgojno delo z otroci, ki niso redni varovanci vrtcev v starosti 3 -6 let, se bo izvajalo redno v Krajevni skupnosti Vir, Mengeš, Domžale, Radomlje (kjer so WU) enkrat tedensko v popoldanskem času, po razporedu javljenem preko šol in Občinskega poročevalca za skupno 200 otrok. Občasne oblike vzgoje - ob „tednu otroka" oz. drugih priložnostih - ure pravljic, lutkovne predstave, razstave in nastopi za otroke cele občine v večjih centrih: za Moravsko dolino, Črni graben, Mengeš in Domžale. 4. SOV bo skupno z ZPM Domžale organizirala letovanje 50 predšolskih otrok. Prioriteto pri letovanju imajo predvsem socialno ali zdravstveno ogroženi otroci, ki niso vključeni v VVU. 5. V malo šolo je v okviru VVZ vključenih 150 rednih varovancev zavoda (otroci starejših skupin). Celoletna mala šola pri vrtcu Ihan - 300 ur, od katere pokriva 120 ur OIS, 180 ur SOV Domžale, zajema 24 otrok. 6. Cicibanova šola - (potujoči vrtec) se bo izvajala v 5 krajevnih skupnostih: Dob, Trzin, Vrhpolje, Prevoje in Dragomelj - za skupno 250 otrok, v starosti od 3 - 6 let. Od tega financira 1 oddelek v KS Skupnost otroškega varstva, drugo pa KS sama, s tem da Skupnost otroškega varstva zagotavlja tudi igrače in didaktični material. Potrošni material, ki se porabi ob delu z otroki plačajo starši z enkratnim pavšalnim zneskom 100 din ob začetku izvajanja Cicibanove šole. WZ bo preko svoje pedagoške službe - vzgojiteljic skupaj s starši spremljal razvoj otrok v Cicibanovi šoli, kar bo nudilo oporo učitelju ob vstopu otroka v Šolo. Občinska izobraževalna skupnost DEVETMESEČNO POROČILO O POSLOVANJU OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE V obdobju j anuar-september 1976 je Občinska izobraževalna skupnost nadaljevala z napori, da bi vsem šoloobveznim otrokom v občini nudila enake možnosti vzgoje in izobraževanja in s tem prispevala k odpravljanju že obstoječih socialnih razlik. Poleg klasične oblike pouka je pospeševala razvoj tudi vseh tistih sodobnih oblik vzgoje in izobraževanja, ki naj prispevajo k temu, da bi vsi učenci naših osnovnih šol dobili pri pouku tisto množino znanja in tisto vzgojenost, ki naj jim omogoči enake možnosti odločanja pri izbiri poklica oz. usmeritvi po zaključenem osemletnem šolanju, katero naj bi vsi učenci tudi uspešno zaključili v osmem razredu. Rezultati naporov, usmerjenih v nakazano smer so vidni v tem letu v tem, da je bil učni uspeli ob zaključku šolskega leta 1975/76 99,4 % in da mora od skupnega števila šoloobveznih otrok, ki znaša 4969, v letu 1976/77 samo 29 učencev razred ponavljati. Osip, največja slabost našega obveznega šolstva v preteklosti, je tako v perspektivi zmanjšan na minimum, čeprav bo v naslednjih treh letih še določeno število učencev končavalo osemletno šolsko obveznost ne v osmem, ampak v sedmem ali šestem razredu, kar pa je le posledica drugačnega pristopa do ocenjevanja znanja učencev in drugačnega odnosa do učenca pred šestimi, sedmimi oz. osmimi leti. Sedanji, skoro 100 % učni uspeh je odpravil krivične razlike, ki so v preteklosti izvirale iz neenakih možnosti učencev, tak uspeh pa za prihodnje že zagotavlja tista izhodišča za nadaljnje izobraževanje, izbiro poklica in vključevanje v naš samoupravni družbeni mehanizem, ki so jih kot cilj postavili republiška resolucija o reformi vzgoje in izobraževanja ter sklepni dokumenti kongresov ZKS in ZKJ. Delo Občinske izobraževalne skupnosti Domžale je bilo v vseh njenih organih usmerjeno v čimdosledncjšo realizacijo plana razvoja vzgoje in izobraževanja v občini za leto 197)6 in je pri tem skrbela za dvig kvalitete dejavnosti, ki so že ustaljene in za uveljavitev oblik, kijih plan razvoja za leto 1976 vpeljuje kot nove ali razširjene: - v obdobju, katero obravnava to poročilo, je Občinska izobraževalna skupnost zagotavljala sredstva za nemoteno poslovanje Vzgojno varstvenega zavoda v okviru doseženega obsega razvoja; - organizirala je za vse šolske novince malo šolo v obsegu 100 ur pouka, na območju, kjer ni vzgojnovarstvenih zavodov (Moravče, Brdo, Dob) pa celoletno malo šolo, ki vsaj delno nadomešča pomanjkanje vrtcev; - razvijala je organizacijo in razvoj celodnevne osnovne šole tako, da je bilo 1. 9. 1976 v občini že organiziranih ali pa v končni fazi priprav za otvoritev 29 oddelkov z 800 učenci in sicer na šolah Josip Broz Tito v Domžalah, šoli Šlandrove brigade v Domžalah in Osnovni šoli Dob; - odprti so bili novi oddelki podaljšanega bivanja pri Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo. ki zajemajo učence vozače iz oddaljenih območij šolskega okoliša; - nadalje smo razvijali obrate šolske prehrane, posebno na šolah, ki imajo organizirano celodnevno osnovno šolo ali oddelke podaljšanega bivanja. Kosila v tem šolskem letu prejema na šolah že 1049 učencev, v prejemanje šolskih malic pa so zajeti skoro vsi šoloobvezni otroci v občini; - za učence, ki stanujejo več kot 4 km oddaljeni od šole, so organizirani brezplačni avtobusni prevozi in to delno z lastnimi prevoznimi sredstvi, delno pa na podlagi pogodb s podjetji Viator in SAP. V te prevoze so bili letos zajeti tudi učenci z območja Trzina, ki obiskujejo šolo v Mengšu in za učence z ukinjene šole v Šentgotardu, občine Zagorje, ki se vozijo v Blagovico oz. na Brdo; - Glasbena šola z nad 400 učenci je bila v tem obdobju financirana po merilih, veljavnih za osnovne šole, s čimer je bila v celoti izenačena z ostalimi vzgojnoizobraževalnimi organizacijami v občini; - v testiranje šolskih novincev pred vstopom v 1. razred osnovne šole je bilo zajetih nad 50% celotne populacije. Na šolah, kjer so sistemizi-rana delovna mesta šolskih psihologov, so bili testirani vsi učenci, na drugih šolah pa samo tisti del, za katere so dale predloge učiteljice, ki so oddelke male šole vodile; - sprejet je bil sklep, da se do leta 1980 na vseh popolnih osnovnih šolah sistemizira in tudi zasede vsaj po eno delovno mesto s področja šolskih svetovalnih služb (psiholog, pedagog, socialni delavec, logoped). Delovna mesta šolskih psihologov so že zasedena na Osnovni šoli Šlandrove brigade, Josip Broz Tito in v Osnovni šoli Dob; - sodelovali smo z Delavsko univerzo Domžale in dopisno Delavsko univerzo Ljubljana pri organizaciji in financiranju izobraževanja odraslih na vseh nivojih, še posebej na stopnji osnovne šole. Občinska izobraževalna skupnost sofinancira tudi izdajanje Občinskega poročevalca; - organizirali smo za vse učence četrtih razredov šolo v naravi. Zajetih je bilo 736 učencev; - v sodelovanju s kolektivi centralnih osnovnih šol smo pomagali pri Sodobno urejena učilnica omogoča boljše učne rezultate Ob zaključku šolskega leta se zberejo najboljši učenci vseh šol na svečani jx>delitvi skromnih priznanj ustanavljanju šolskih športnih društev in šolskih kulturnih društev in za to dejavnost zagotovili tudi najnujnejša finančna sredstva. Na vseh popolnih osnovnih šolali so že ustanovljena in registrirana šolska športna društva, na večini šol pa tudi šolska kulturna društva. Pri pospeševanju dela v teh šolskih organizacijah uspešno sodeluje Občinska izobraževalna skupnost s Telesno kulturno skupnostjo, Kulturno skupnostjo in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij; — organizirali smo zbor, pogostitev in obdaritev najboljših učencev posameznih oddelkov vseh šol v občini in sicer ob zaključku šolskega leta v dvorani Komunalnega centra. Udeležba: nad 300 učencev odličnjakov; — aktivno smo sodelovali pri naporih za hitrejšo uveljavitev načel usmerjenega izobraževanja, kadrovsko okrepili komisijo, ki ima na skrbi razvoj te dejavnosti in dajali pobude drugim organom, ki tudi imajo interes na razvoju tega področja izobraževanja; -si. januarjem 1976 smo začeli sami štipendirati kadre za pedagoške poklice, razpisali 30 štipendij za deficitarne poklice pri šolah naše občine in doslej odobrili 22 štipendij; — tudi v tem letu sodelujemo z zneskom 2,660.000,00 din v solidarnostnem programu za manj razvita obmejna področja, z zneskom din 578.000,00 pa pri vzajemnem zbiranju sredstev za investicije v šolski prostor v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije; — bili smo nosilci akcije za zbiranje sredstev za domove učencev in študentov in sklenili z združenim delom v občini ustrezne samoupravne sporazume; — organizirali smo srečanje z upokojenimi delavci v vzgojno-izobraže-valnih zavodih naše občine in zanje priredili avtobusni izlet v Prek-murje; — nadaljevali z razvojem dejavnosti posebne osnovne šole, pri kateri so bili ustanovljeni oddelki delovnega usposabljanja, — sodelovali pri reševanju problematike gradnje podružnične osnovne šole Krašnja in za začetek gradnje zagotovili iz sredstev združene amortizacije znesek din 1,320.000,00; — se dogovorili s skupščino občine Domžale o ukinitvi Sklada za izgradnjo šolske mreže, prevzeli vse njegove naloge in za urejanje zadev s področja izgradnje šolskega prostora ustanovili posebni organ, ki je odgovoren izvršnemu odboru OIS; — prenesli celotno finančno poslovanje na skupne službe, formirane v občini; — tesno sodelovali z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi službami v občini pri reševanju načelnih in konkretnih zadev z vseh področij vzgoje in izobraževanja, organizacije šolske mreže, ka- drovskih problemov, financiranja itd.; — po temeljiti in poglobjjeni javni razpravi sprejeli letni in srednjeročni program razvoja vzgoje in izobraževanja v občini za obdobje 1976-1980; — sprejeli merila za financiranje vzgojnoizobraževalnih organizacij v občini za leto 1976 in — predlog enotnih meril za financiranje solidarnostnega programa, enotnih za vso republiko Slovenijo in meril za financiranje specifičnih oblik vzgojnoizobraževalnega procesa v občini v okviru dogovorjenega programa. Financiranje vzgojnoizobraževalne dejavnosti v občini Domžale je v prvih devetih mesecih leta 1976 teklo točno po predvidenem programu in v okviru predvidene višine dovoljene porabe, devetmesečna realizacija predstavlja 74,9 % dovoljene porabe, iz cesarje razvidno, da je dovoljena poraba v celoti vsklajena z dejansko realizacijo, saj je odstopanje le 0,1 % in sicer v negativni smeri. PLAN RAZVOJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1977 Predlog delovnega načrta občinske izobraževalne skupnosti za leto 1977 je zasnovan na doseženi razvojni stopnji vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, ob upoštevanju posebnih objektivnih pogojev, ki jih narekuje družbenopolitični in družbenogospodarski razvoj občine Domžale sprejet s srednjeročnim programom. Sklepi 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS in na njihovih idejnih izhodiščih sprejeta zvezna ter republiška ustava, Zakon o združenem delu in drugi samoupravni sporazumi in dogovori zahtevajo od vseh, ki so zadolženi za vzgojo in izobraževanje mladih pokolenj temeljito preobrazbo. Poglobljeno delo je potrebno predvsem pri naporih za posodab^anje pouka, izenačevanju možnosti za izobraževanje vseh mladih, večjem vplivu delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih na oblikovanje programskih izhodišč za vsa področja združenega dela in za njihovo neposredno odločanje pri delitvi celotnega dohodka. Posebno pozornost zasluži idejnopolitična naravnanost vzgoje in izobraževanja na temeljih marksistične znanosti, ki vodi k oblikovanju vsestransko razvite mlade osebnosti, sposobne, d a se bo laliko vključila v vse tokove našega samoupravnega socialističnega družbenega razvoja. Skladno s temi usmeritvami so osnovne naloge Občinske izobraževalne skupnosti naslednje: 1. Vzgoja in izobraževanje 5154 šoloobveznih otrok v osnovnih šolah in 241 v posebni osnovni šoli. 2. Mala šola za vse otroke, ki se bodo v šolskem letu 1977/78 vpisali v 1. razred osnovne šole. 3. Celodnevna šola z 29 oddelki, ki bodo v šolskem letu 1976/77 v Dobu ter na Osnovnih šolali Šlandrove brigade in Josip Broz Tito v Domžalah. 4. Podaljšano bivanje, ki tvori postopen prehod na celodnevno šolo in bo organizirano v 12 oddelkih na osnovnih šolah Brdo, Mengeš, Trzin, Radomlje in en oddelek na osnovni šoli Šlandrove brigade, ki vključuje 314 učencev. 5. Sofinanciranje glasbene šole. 6. Financiranje dogovorjenih dejavnosti, ki v občini že obstajajo in so sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa. Med te sodijo: šolske interesne dejavnosti, izobraževanje pedagoških delavcev, štipendije za pedagoške poklice, šolska prehrana, prevozi, sofinanciranje društev in organizacij ter drugo. 7. Investicije v nove šolske prostore. 8. Usmerjeno izobraževanje. 1. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ŠOLOOBVEZNIH OTROK Šola Vpis v Celotni 1. razred vpis OŠ J anko Kersnik Brdo 101 641 OŠ Dob 48 367 OŠ Šlandrove brigade Domžale 128 990 OŠ Vencelj Perko Domžale 66 533 OŠ Josip Broz Tito Domžale 87 679 OŠ Matija Blejca-Matevža Mengeš 112 803 OŠ Jurij Vega Moravče 61 466 OŠ Radomlje 95 675 Skupaj 698 5.154 Posebno osnovno šolo Homec v letu 1976/77 obiskuje 241 učencev, in to 160 učencev z območja domžalske ter 81 učencev iz kamniška občine. Število šoloobveznih otrok se je za leto 1976/77 povečalo za 193 učencev, zaradi česar sta letos 2 nova oddelka na osnovnih šolah in 2 nova oddelka na posebni osnovni šoli. Tako je v šolskem letu 1976/77 na osnovnih šolah 190 oddelkov. Od tega jih je 104 na nižji in 86 na višji stopnji. V Posebni osnovni šoli na Homcu pa je 21 oddelkov. V tem šolskem letu obiskuje prve'štiri razrede osnovne šole 2696 učencev, višje razrede osnovne šole pa 2458 učencev. Število šolskih otrok se je torej v tem letu povečalo za 185 na osnovnih šolah in 8 na posebni osnovni šoli. Na porast števila učencev zelo vpliva hitro priselje- vanje mladih družin, kar je še posebej občutno na območjih, kjer so zrasle nove stanovanjske stolpnice in večje soseske individualnih stanovanjskih hiš, kar zajema šolske okoliše osnovnih šol na območju Domžal, Radomelj in Mengša. 2. MALA ŠOLA V letu 1977 bodo 120-urno malo šolo obiskovali vsi otroci, ki bodo v prihodnjem šolskem letu pričeli z rednim poukom v 1. razredu osnovne šole. Podatki nam kažejo, da se bo v 1. razred v šolskem letu 1977/78 vpisalo približno 700 otrok. Otroci, ki so vključeni v vzgojni varstveni zavod, bodo imeli malo šolo v njihovih ustanovah. 3. CELODNEVNA ŠOLA Že v letu 1976 prehajamo v domžalski občini na 29 oddelkov celodnevne osnovne šole z 800 učenci. Od tega je devet oddelkov prvega razreda, sedem oddelkov drugega razreda, sedem oddelkov tretjega razreda in šest oddelkov četrtega razreda. S tem bo glede na število otrok v nižjih razredih osnovne šole v celodnevno osnovno šolo vključenih 29,7 %, glede na število vseh šoloobveznih otrok v domžalski občini pa 15,5 odstotka učencev, kar pomeni, da smo že uresničili nalogo, kije na tem področju v srednjeročnem družbenem planu razvoja občine Domžale postavljena do leta 1980. Za primerjavo velja omeniti, daje bilo v preteklem šolskem letu le 5 oddelkov celodnevne šole. Prizadevanja v prihodnosti pa bodo naravnana v zagotavljanju možnosti za nove oddelke na tem področju, vključno z iskanjem takšnih oblik, ki bodo celodnevno šolo postopoma uvajale tudi na manj razvita območja občine. Hkrati pa si bomo prizadevali za nenehno vsebinsko kakovostno rast celodnevne šole. 4. ODDELKI PODALJŠANEGA BPVANJA V tem letu bo na osnovnih šolah 12 oddelkov podaljšanega bivanja z 314 učenci. Delo v teh oddelkih bo uvajalo vsebinsko zasnovo celodnevne šole in s tem prehajalo na višjo raven. 5. GLASBENA ŠOLA Dejavnost Glasbene šole je dogovorjena v enakem obsegu kot v preteklem letu. Obiskovalo jo bo 470 učencev. Svoje oddelke ima v Domžalah, v Mengšu, Radomljah, Moravčah in Dragorrdju. S takšno razpršitvijo zajema predvsem otroke delavskih in kmečkih družin. S svojim vzgojno-izobraževalnim delom omogoča mladim, ki imajo za to potrebne sposobnosti, ustrezno izobraževanje in hkrati vzgaja bodoče organizatorje in vodje glasbenega življenja v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih. Z šolsko dejavnostjo pa je vključena v celotno kulturno življenje na območju domžalske občine. Delež staršev za sofinanciranje Glasbene šole se je v tem letu povečal, s čemer smo želeli dvigniti tudi njihov interes zadelo te ustanove. 6. FINANCIRANJE V OBČINI DOGOVORJENIH DEJAVNOSTI Med te dejavnosti sodijo: - občinske svetovalne službe za testiranje, evidenco in analizo pedagoških in psiholoških opazovanj učencev; - izredni študij prosvetnih delavcev'; - marksistično izobraževanje; - štipendije za pedagoške poklice; - sofinanciranje izobraževalne dejavnosti Delavske univerze po posebni pogodbi skladno z dogovorjenimi merili; - sofinanciranje šolske malice, ki jo prejemajo vsi učenci; - zagotavljanje polnih obrokov po ekonr~cJci ceni za učence v celodnevni šoli in podaljšanem bivanju ter * učence, ki doma nimajo urejene prehrane; - prevoz šoloobveznih otrok skladno z občinskim odlokom; - testiranje šolskih novincev v dogovorjenem obsegu; - sofinanciranje šole v naravi za učence 4. razredov osnovnih šol; - sofinanciranje šolskih ekskurzij; - dejavnosti šolskih športnih in kulturnih društev in drugih interesnih dejavnosti; - knjižne nagrade za najboljše učence; - intervencije pri socialno ogroženih učencih; - sofinanciranje preventivne zdravstvene dejavnosti za učence osnovnih šoL I 7. INVESTICIJE V NOVE ŠOLSKE PROSTORE S sklepoma skupščine občinske izobraževalne skupnosti in delegatske občinske skupščine, so prešle vse naloge Sklada za izgradnjo šolske mreže občine Domžale na Občinsko izobraževalno skupnost. Na področju gradnje novih šolskih prostorov, je stekla graditev nove osnovne šole v Krašnji, ki je neprimerna, in jo je zadnji potres toliko prizadel, da je postal pouk v njej nevaren. Zaradi tega so se učenci iz šole v Krašnji preselili v zasebno stavbo. Nova šola bo zgrajena za 100 otrok, s predvideno celodnevno šolo. Predračunska vrednost znaša 4 milijone dinarjev. Finančna sredstva za šolo v Krašnji se zbirajo solidarnostno, ločeno od sredstev samoprispevka, ker gre za sanacijo problema, kije nastal po 2) DOGOVORJENI PROGRAM po merilih enotnih za vso Slovenijo: potresu. Občinska izobraževalna skupnost bo na področju investiranja v letu 1977 redno plačevala anuitete za zgrajene objekte, zapadle obveznosti sklada in pripravila programsko zasnovo ter finančno konstrukcijo za graditev telovadnic na Brdu in v Moravčah ter za novo osnovno šolo Vencelj Perko v Domžalah. Dela za telovadnici na Brdu in v Moravčah ter začetek del na objektu nove šole Vencelj Perko v Domžalah, bo Občinska izobraževalna skupnost oddala najugodnejšemu ponudniku. 8. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE . Občinska izobraževalna skupnost je aktivno vključena v sistem usmerjenega izobraževanja in sodeluje pri oblikovanju politike, izgrajevanju sistema in pri načrtovanju razvoja usmerjenega izobraževanja v občini, za kar se dogovarja z vsemi družbenopolitičnimi in drugimi dejavniki, s po sebnimi izobraževalnimi skupnostmi ter Izobraževalno skupnostjo Slovenije. Glede na obsežne in odgovorne naloge s tega področja, bo sistemizirala redno delovno mesto samostojnega svetovalca usmerjenega izobraževanja v občini Domžale. 9. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE ZA LETO 1977 1) SOLIDARNOSTNI PROGRAM po minimalnih standardih v SRS: Dejavnost osnovnih šol 28,379,200 din Dejavnost posebne osnovne šole 3,799.452 din Podaljšano bivanje 1,291.995 din Celodnevna osnovna šola 1,668.960 din Mala šola 309.680 din Šola za odrasle 30.047 din Štipendije 417.600 din Prevozi učencev 645.420 din Stroški bivanja učencev v domovih 106.496 din Amortizacija nepremičnin po stanju 31. 12. 1975 1.879.427 din Amortizacija opreme in učil po st. 31. 12. 1975 1,002.712 din Stroški organov in strokovne službe OIS 482.278 din 1 % obvezna rezerva 400.133 din Po cenah iz leta 1975 40,413.400 din — ovrednoteni solidarnostni program v 1. 1977 42,874.000 din Sofinanciranje Glasbene šole Sofinanciranje osnovne šole za odrasle Šolska malica učencev Učbeniki Ekskurzije ' Šola v naravi Testiranje šolskih novincev Izobraževanje pedagoških delavcev Anuitete 3) DRUGE DEJAVNOSTI: Sofinanciranje Glasbene šole Sofinanciranje Delavske univerze Domžale Knjižne nagrade učencem ob zaključku šol. leta Izlet upokojencev Sofinanciranje društev in organizacij (0,6 % od skupnih sredstev OIS) Preventivni zdrav, pregledi šolskih otrok Povečani oddelki COS nad planiranimi Obveznost OIS do družbenih dogovorov Socialne intervencije Dotacija Občinskemu poročevalcu 1 % razlika za stanov, gradnjo Plačilo za pobiranje prisp. iz privatne obrti Izdatki za samostojnega svetovalca usmerjenega izobraževanja občine Domžale Operativna rezerva Za investicije za izgradnjo šolske mreže (del obveznosti po srednjeročnem programu) Skupaj za leto 1977(brez WZ) Vzajemnost za leto 1977 1.672.000 din 141.400 din 823.050 din 274.350din 123.457 din 274.350 din 29.440 din 27.000 din 3,684.000 7,049.047 din 700.000 din 290.000 din 30.000 din 20.000 din 300.000 din 130.000 din 584.000 din 35.000 din 170.000 din 80.000 din 250.000 din 210.000 d in 187.000 din 500.000 din 3,486.000 din 1,000.000 din 54,409.047 din 666.000 din 55,075.047 din VSEGA ZA OIS Za uresničitev predloženega programa potrebuje Občinska izobraževalna skupnost Domžale 55,075.047,00 din. Ta znesek izražen v stopnji predstavlja 5,03 odstotka planiranega bruto osebnega dohodka. V tej stopnji ni zajeta dejavnost Vzgojno varstvenega zavoda, katerega financiranje s 1. 1. 1977 v celoti prehaja na Skupnost otroškega varstva, zajeta pa je vzajemnost v višini 0,06 odstotka od BOD in znaša 666.000 din. Kulturna skupnost POROČILO O IZVAJANJU PLANA V LETU 1976 Poročilo vključuje čas od 1. januarja do 30. septembra 1976. Kulturna skupnost je v letošnjem letu sprejeti program dosledno uresničevala in upoštevala sprejeto politiko prioritetnih nalog in stabilizacijskih ukrepov. Predvidene programske naloge, kijih mora Kulturna skupnost izvršiti še do konca leta, bodo v glavnem glede na sedanji dotok sredstev izvršene. Posamezne veje dejavnosti Kulturne skupnosti so v devetih mesecih letošnjega leta uresničevali takole: 1. Dejavnost društev v okviru ZKPO Kulturna skupnost je veliko skrb posvetila financiranju društev in raznih skupin, ki delujejo v okviru Občinskega sveta ZKPO. Z amatersko kulturno dejavnostjo na glasbenem, dramskem in likovnem področju se ukvarja kar 20 društev in skupin. Skupine so prizadevno delale in izvedle samostojne nastope ter sodelovale na številnih proslavah in prireditvah v občini in izven nje. Tudi v letošnjem letu je bila izpeljana revija pevskih zborov domžalske občine. n .. , ,„ „„ ,. Realizacija: 510.000,00 din 2. Dejavnost šolskih kulturnih društev Kulturna skupnost je podprla dejavnost vseh 11 šolskih kulturnih društev in finančno pomagala pri organiziranju revije mladinskih in otroških pevskih zborov, omogočila obiske gledaliških, glasbenih in lutkovnih predstav ter likovnih razstav in nudila pomoč skupinam, ki so gostovale izven občinskih meja. Relizacija: 68.300,00 din , 3. Knjižničarska dejavnost Sredstva so bila namenjena za osnovno dejavnost Občinske matične knjižnice v Domžalah in podružničnih ter za nabavo novih knjig. Preko 10.000 obiskovalcev si je v prvih devetih mesecih izposodilo preko 22.000 krnig. Realizacija: 22S.000.00 din (Nadaljevanje na 11. strani) Mladinski pevski zbori uspešno nastopajo na revijah Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale uspešno nastopa tudi na mednarodnih tekmovanjih in dosega tudi vidne uspehe OB TEDNU KOMUNISTA V DOMŽALSKI OBČINI ČLOVEK - DELO - KULTORA Uredništvo slovenske izdaje Komunista prireja letošnji teden Komunista s temo „Človek — delo - kultura". Cilj akcije je predvsem pospešiti podružbljanje kulture na temelju njenega samoupravnega koncepta, poživila pa naj bi tudi idejni boj na področju kulture. To naj bi dosegli, kakor je zapisano v programu letošnjega tedna Komunista, s širokim angažiranjem kulturnih ustvarjalcev in z ustrezno mobilizacijo komunistov in delovnih ljudi. Emblem ob tednu Komunista Ta cilj bi dosegli z nenehnim uresničevanjem programskih in kongresnih sklepov Zveze komunistov, pa tudi ustavnih opredelitev na področju kulture, hkrati pa še z različnimi pregledi kulturnih dosežkov samoupravne družbe, z bolj intenzivnim urejanjem stanja v posameznih kulturnih ustanovah in samoupravni skupnosti, s kritično oceno samoupravnih odnosov v kulturi, s pospeševanjem integracijskih procesov v kulturi, pospeševanjem različnih vrednot kulturnega in umetniškega ustvarjanja in z njihovo široko uveljavitvijo v družbi ter z reševanjem materialnih, kadrovskih in drugih problemov v kulturi in med njenimi ustvarjalci. Poleg kulturnih prireditev, ki bodo v okviru te akcije v posameznih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih in na katerih se bodo delovni ljudje seznanili s kakovostnimi dosežki domače kulturne ustvarjalnosti, bodo ob tem organizirane različne javne tribune in pogovori, ki lahko bistveno prispevajo h kulturnemu osveščanju delovnih ljudi. V tem okviru bo potrebno nameniti posebno pozornost vprašanju kulturnega izobraževanja, vzgoje in ustvarjalnosti naše mladine. Pri tej akciji mora biti delovni človek prevladujoč dejavnik razvoja in napredka kulture ter kulturne ustvarjalnosti. Akcija pravzaprav ne bo le trenutni pregled stanja in razmer v kulturi, temveč tudi priložnost, s katero komunisti in drugi delovni ljudje uresničujejo stalne možnosti za nenehno izvajanje in bogatenje kulturne politike in njenega programa, ki naj bi temeljil in mora temeljiti na marksističnih ocenah, in sicer v okviru politike Zveze komunistov. Razvijati in krepiti je treba tudi vlogo ifulturno-umetniških društev in družbenih organizacij v uresničevanju socialistične samoupravne kulturne politike. Komunisti si morajo prizadevati, da se bo v njih še posebej uveljavila skrb za kulturno vzgojo in kulturno aktivnost ter ustvarjalnost delovnih ljudi in mladine. Za rast in razvoj umetniške ustvarjalnosti je treba zlasti v društvih izostriti in konkretizirati boj za resnično socialistično in obče človeško poslanstvo kulturnih in umetniških dejavnosti. Osnovno merilo za ocenjevanje idejne in estetske vrednosti kulturnih in umetniških dejavnosti in stvaritev mora biti njihov prispevek v boju za osvobajanje človeka in njegovega dela. Hkrati z napori za podružbljanje kulturnih dejavnosti in demokratizacijo kulturne politike se morajo komunisti odločno zavzemati za razvoj marksistične kritike v kulturi, uveljavljanjem socialističnih idejno-estetskih meril in vrednot socialističnega humanizma in ustvarjanje temeljnih pogojev za kulturno življenje in umetniško izražanje delovnih ljudi, posebej mladine, sprejeta v slehernem delovnem oziroma krajevnem okolju. Uresničevanje sprejete samoupravne politike v kulturi mora postati trajna, drugim področjem enakovredna sestavina boja za celovito skladno socialistično samoupravno rast družbe, slehernega njenega posameznika, še posebej za mlade generacije. Prizadevanja Zveze komunistov za demokratizacijo kulture. Za njeno socialistično vsebino in odločnejšo krepitev materialne osnove kulturnega življenja ljudi morajo pomeniti vsem socialističnim silam spodbudo za še hitrejše zraščanje kulturnih, gospodarskih in vseh drugih družbenih dejavnikov v boju za nadaljnjo samoupravno preosnovo socialistične družbe in krepitev neposrednega vpliva delovnih ljudi na vsebino in podružbljanje kulturne politike. Ivan Cankarje dovolj jasno povedal, daje kulturni boj hkrati politični boj, ki mora obenem pomeniti tudi boj za kulturo človeka. Samoupravni odnos mora biti hkrati tudi kulturni odnos. Z akcijo želimo doseči večjo zavzetost za obravnavo kulture. V akciji je poudarjen človek, njegovo delo in način, življenja. Ob velikih svečanostih - velika manifestacija amaterske kulturne dejavnosti v naši občini KULTURNA SKUPNOST DOM ŽALE Ob ustanavljanju Temeljne kulturne skupnosti Domžale, ki je začela delovati 31. marca 1971, je bila vodilna misel, da se mora z novim samoupravnim mehanizmom uresničiti integriranje kulturnih dejavnosti v socialistično družbeno skupnost, da se morajo dotlej premalo povezana žarišča kulturne politike združiti v skupno demokratično dogovarjanje in da se mora zagotoviti tako kulturnim ustvarjalcem kot občanom demokratičen vpliv na usmerjanje in omogočanje kulturnih dejavnosti. Skupščino skupnosti so sestavljali zastopniki Občinskega sindikalnega sveta, Skupščine občine Domžale, Občinske konference SZDL, Občinske konference ZSM, Občinske organizacije ZZB NOV, Občinskega sveta ZKPO, Zavod za glasbeno izobraževanje in Občinske izobraževalne skupnosti. 19. decembra 1974 je bila d ruga prelomnica v samoupravnem razvoju kulturnih skupnosti. Za organizirano in samoupravno zago- tavljanje vsestranskih možnosti za kulturno življenje delovnih ljudi, za oblikovanje kulturne politike, za razvijanje in zadovoljevanje kulturnih potreb, za pospeševanje kulturnih dejavnosti ter za bogatenje slovenske narodne kulture in kulture vseh delovnih ljudi in občanov na območju občine Domžale so se združili delovni ljudje in občani v Kulturno skupnost Domžale po novem delegatskem sistemu. Skupščina skupnosti ima 54 delegatskih mest. V skupščino volijo svoje delegate temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, delavci in drugi delovni ljudje, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov, krajevne skupnosti (zbor uporabnikov); temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter društva in druge samoupravne organizacije, ki opravljajo kulturne dejavnosti (zbor izvajalcev). Zbor uporabnikov ima 37, zbor izvajalcev pa 17 delegatskih mest. Skupščina skupnosti je določene izvršilne funkcije poverila izvršhemu odboru, ki ima 7 članov. Za določene naloge so se pri izvršnem odboru formirale naslednje komisije: - komisija za kulturne domove, - komisija za šolska kulturna društva, - komisija za varstvo spomenikov NOV, - komisija za organizacijo koncertov v Grobljah, — komisija za gledališka gostovanja, — komisija za glasbena gostovanja. Z ustanovitvijo kulturnih skupnosti se je pričelo tudi sistematično delo pri razvoju kulturne politike, z načrtnim planiranjem v srednjeročnih načrtih (1971-1975; 1976-1980). Ves čas je Kulturna skupnost upoštevala in upošteva načela letih pa je prispevala večji del stroškov. Kulturna skupnost je podprla izdaje znanstvenih in poljudnoznanstvenih del s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, literarne zgodovine in etnografije, ki so obravnavala problematiko domžalske občine. Pravtakoje podprla ZKPO, ki deluje od leta 1964 dalje kot naslednik Sveta Svobode in združuje vsa amaterska kulturna društva. V Občinskem svetu so predstavniki večjih društev z različnih območij občine. Razvoj samoupravljanja terja reorganizacijo tudi na tem področju, da se tudi v Tudi folklorne skupine iz Mengša redno nastopajo na posameznih prireditvah množičnosti, kakovosti, kontinui-ranosti, akcijske gibčnosti, skladnosti razvoja posameznih kulturnih panog in posameznih območij domžalske občine, pri čemer še posebno pozornost posveča dejavnostim, v katerili so možne uveljavitve v slovenskem kulturnem prostoru. V Kulturni skupnosti se združujejo sredstva za kulturne dejavnosti, to je vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih vrednot; zlasti za glasbeno, gledališko, likovno in filmsko umetnost (tako za delovanja profesionalnih institucij s tega področja, kot tudi za amatersko dejavnost), muzejsko in knjižničarsko dejavnost, varstvo kulturne dediščine ter posredovanje kulturnih vrednot v založništvu. Ena poglavitnih nalog je financiranje amaterske kulturne dejavnosti, ki jo združuje Občinski svet ZKPO. knjige je eJcn izmed pomembnih pogojev za branje v večji meri in lahko tudi vzrok, da ljudje ne posegajo po knjigah. Storiti bi morali vse, da bi se ljudje s knjigo nenehno srečevali. Neprestano naj bi bila prisotna misel, tla brez knjige ni mogoče napredovati, da ni mogoče brez knjige rasti in da se ni mogoče razvijati v popolnejšo človeško osebnost. Dejavnost knjižnice prikazujejo naslednje primerjave: 1969 Sodobno urejena knjižnica v Domžalah Število vseh obiskovalcev Število izposojenih knjig Letna nabava je okoli 1.300 knjig, kar ne zadošča predpisanim merilom. Zate bo treba temu problemu v bodoče posvetiti večjo pozornost. Nekaj knjižne zaloge je še v šolskih knjižnicah, pa tudi v delovnih 12.362 27.732 1975 18.433 38.003 Tako izgleda obnovljeni Kulturni dom na Prevojah, ki so ga uredili ob pomoči Kulturne skupnosti krajani KNJIŽNIČARSKA DEJAVNOST Knjižničarsko dejavnost v naši občini razvija Občinska matična knjižnica Domžale s podružnicami v Mengšu in Moravčah ter na Prevojah in v Dragomlju. Knjižničarstvo na našem področju ni razvito v taki meri kot ga predvidevajo merila republiške matične službe za knjižničarstvo. Trenutno je na zalogi le 0,85 knjige na prebivalca v občini; merila pa predvidevajo 1,50 knjige na prebivalca. V naslednjih letih se bo Kulturna skupnost trudila dvigniti poprečje na eno knjigo na prebivalca. Potreba po knjigi še ni razvita v zadovoljivi meri. Dostopnost do organizacijah je še precej družboslovne literature. Pri Občinski matični knjižnici bo potrebno urediti oddelek z marksistično literaturo in časopisjem. Prav gotovo se bo stanje izboljšalo z otvoritvijo čitalnice v prvi polovici prihodnjega leta. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST Kulturna skupnost je prevzela sofinanciranje Občinskega poročevalca, glasila Občinske konference SZDL. Od letošnjega leta dalje prispeva Kulturna skupnost za štirinajstdnevno izdajo 14 % celotnih stroškov izdaje, v prejšnjih leposlovne, glasbene in znanstvene izdaje domačih piscev in ustvarjalcev. Podpirala je izdaje jubilejnih publikacij društev naše občine. Sofinancirala je izdajo knjige Slandrova brigada, dr. Miroslava Stiplovška, financirala izdajo publikacije Kamniško okrožje v NOB (ob Zboru gorenjskih aktivistov), izdajo pesmarice za najmlajše Tomaža Habcta in krila prve stroške za izdajo publikacije o spomenikih NOB v domžalski občini. DEJAVNOST DRUŠTEV V OKVIRU ZKPO Do ustanovitve Kulturne skupnosti je bila poglavitna nosilka kulturnega razvoja Zveza kulturno prosvetnih organizacij. Njeno delovanje je zelo oviralo pomanjkanje finančnih sredstev, po ureditvi materialnih pogojev pa se je v vsej ostrini pokazal in se še kaže problem pomanjkanja kadrov za delovanje na amaterskem kulturnem področju. Tako ni dovolj ustreznega strokovnega kadra, društvom pa primanjkuje tudi sposobnih organizatorjev in vodij posameznih skupin. Zaradi te pomanjkljivosti ni mogoče vedno uspešno voditi idejno ustrezne programske politike. Zaradi tega bo Zveza kulturno prosvetnih organizacij -ZKPO - ob pomoči Kulturne skupnosti in v sodelovanju z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami morala posvetiti posebno pozornost rešitvi kadrovske problematike in idejne usmeritve programov posameznih društev. Tu je tudi velika naloga družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, kjer delujejo društva. Poglavitno skrb za razvoj in usmerjanje kulturnih organizacij in društev v občini ima Občinski svet ZKPO uvede dosledni delegatski sistem v vseh organih upravljanja. Pravkar so v razpravi nova pravila ZKPO, bližnja republiška konferenca pa bo tudi glede samoupravnih odnosov dala nove smernice. V okviru ZKPO deluje naslednjih 20 društev in skupin v 28 sekcijah: DKPD Svoboda Mengeš: dramska sekcija, pevski zbor, harmoni-karski orkester in folklorna skupina. Prosvetno društvo „Tine Kos" Moravče: pevski zbor, godba in recitatorska skupina. Prosvetno društvo „Jožef Virk" Dob: dramska sekcija in pevski zbor. KPD Svoboda Ihan: dramska sekcija in lutkovna sekcija. Iviv. 1 . Tri naloge opravil pa zaslužijo še posebno pozornost: '■■'t A..;" a) Štipendiranje Ker smo v letu 1976 uspeli organizirati sistem spnotnega spremljanja kadrovskega štipendiranja in računalniško obdelavo osnovnih pod|tkov, bomo morali v letu 1977 vse, strokovne sile usmeriti v izkoriščanje teh pridobitev za oblikovanje strokovao.utemeljenih staljšč, ki bodo omogočala komisijam podpisnikov samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o štipendiranju ižpopo^eronje družbenega dogovora in samoupravnih sporazumovrtef'Vodenje smotrne štipendijske politike. b) Usmerjeno izobraževanje Že v letu 1976 smo si v javnih razpfa>ah o usmerjenem izooraft • ■ >»« prizadevali, da bo projekt reforme srednjega šolstva vseboval tudi program poklicnega usmerjanja v usmerjenem izobraževanju. V letu 1977 bomo s strokovnimi spoznanji in analizanii sodelovali pri izgrajevanju tega programa poklicnega usmerjanja in organizaciji izvajanja tega programa ter pri smotrnem oblikovanju šolskih centrov. c) V letu 1977 si bomo še posebej prizadevali za dosledno uresničevanje tistih določil družbei...ga dogovora in samoupravnih sporazumov, o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih, ki urejajo s konkretnimi kadrovskimi plani usklajeno spremljanje učencev v uk in razpisovanje kadrovskih štipendij, da se tako zagotovi z družbenimi potrebami usklajen razvoj strokovnega usposabljanja. Sodelovali bomo z OZD in samoupravnimi skupnostmi za izobraževanje pri organiziranju pogojev za izvajanje proizvodno-tehničnega pouka v OZD kot to predvideva projekt usmerjenega izobraževanjater pri usklajevanju izobraževalnih kapacitet v usmerjenem izobraževanju s srednjeročnimi in dolgoročnimi plani potreb po kadrih. NALOGE SOGALNE ZAŠČITE A. Zavarovanje za primer brezposelnosti Naloge s tega področja so predvsem svetovanje in informiranje delavcev o pravicah za primer brezposelnosti zlasti v primerih: vodenje postopka uveljavljanja pravic delavca do denarnega nadomestila, denarnega dodatka in denarne pomoči, vodenje postopka uveljavljanja pravic delavcev do priprave za zaposlitev, vodenje postopka prenehanja pravice delavcev do denarnega nadomestila, denarnega dodatka in denarne pomoči in drugih oblik gmotne pomoči, opravila v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem brezposelnih invalidnih oseb in opravila v zvezi z otroškimi do datki koristnikov denarnega nadomestila in denarne pomoči. B. Zavarovanje za primer brezposelnosti v tujini je urejeno na podlagi mednarodnih konvencij o socialnem zavarovanju NALOGE V ZVEZI Z OBLIKOVANJEM SKUPNOSTI IN NJENE STROKOVNE SLUŽBE Izvajali bomo sklepe in stališča organov Samoupravne skupnosti za zaposlovanje, predvidenih s programom za oblikovanje in uresničevanje samoupravne organiziranosti in samoupravnih splošnih aktov ter drugih predpisov. Med drugim bodo strokovne službe izdelale predloge za: — svobodno menjavo dela in dohodkovne odnose skupni interesi in potrebe na področju zaposlovanja; — organiziranost in možnosti dograjevanja skupščine samoupravne skupnosti in samoupravnih enot; — zasnovanje zbora izvajalcev in zbora uporabnikov v skupščinah skupnosti; — zasnovanje organizacije izvajalcev poklicnega usmerjanja in svetovanja ter izvajalcev usmerjenega zaposlovanja in skupnih služb samoupravne skupnosti za zaposlovanje z vidika osnutka zakona o združenem delu; — opredeljevanje odnosa med samoupravno skupnostjo in njenodelovno skupnostjo ter odnosa med samoupravno skupnostjo in zvezo skupnosti in med delovno skupnostjo samoupravne skupnosti in zvezo skupnosti; — organiziranje rednih posvetov s predsedniki skupščin enot in predsednikom skupščine samoupravne skupnosti ter vodji delegacij oz. predsedniki konference delegacij organizacij združenega dela in predsedniki skupščin enot; — izdelovanje uskladitvenih predlogov samoupravnih splošnih aktov za samoupravno skupnost za zaposlovanje in njenodelovno skupnost; — sodelovali bomo pri oblikovanju tistih določil samoupravnih splošnih aktov drugih interesnih skupnosti in delovnih skupnosti, ki vplivajo na socialno varnost brezposelnih delavcev. PROGRAM ZA LETO 1977 j,' Stopnja za zaposlovanje je v letu 1976 znašala 0,17% iz dohodka. Zaradi razširitve programa dejavnosti se predlaga za leto 1977 nova prispevna stopnja 0,346 %, kar znaša za regijo 52341.000 din. Od te vsote se v občini /TJomžale predvidoma zbere 6 %, kar znaša približno 3,140.000 din. V letu 1977 prehaja samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana na področju svoje dejavnosti poleg, d o sedaj zastavljenega programa še z dodatnimi nalogami. Skupnost prevzema poleg celotnega štipendiranja še zaposlovanje invalidbv v skladu s sprejetim zakonom. Z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (Ur. 1. SRS št. 18/76 z dne 16. 7. 1976) se urejata usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ki zaradi svoje telesne ali duševne prizadetosti potrebujejo pri usposabljanju in zaposlovanju posebno strokovno pomoč in ki imajo pravico do posebnega družbenega varstva, nimajo pa tega varstva kot invalidne osebe zagotov ljenega po drugih predpisih. Za usposabljanje, zaposlovanje invalidnih oseb in nudenj^; ustreznih pravic skrbi skupnost za zaposlovanje. Zagotavljanje in uresničevanje pravic v okviru skupnosti za zaposlovanje ter , Opravljanje opravil v zvezi z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidnih oseb po tem zakomrSe financira s prispevkom za zaposlovanje. /Prispevna stopnja.je bila za leto 1976 dogovorjena tako nizka, da ni bilo mogoče izvesti programskih nalog in se je delo odvijalo v zmanjša- nem obsegu. Prizadete so bile pri tem pravice delavcev, saj so v celoti izostale namenske dajatve za prekvalifikacijo in usposabljanje, kar pa ne bi smeli črtati iz programa. Že v letu 1976 smo poudarjali potrebo po 0,20% prispevni stopnji, odobrena pa je bila 0,17%. Kaj pomeni za skupnost 0,03 % manj sredstev, se je pokazalo pri realizaciji zastavljenih nalog, ki bi se morale izvajati v okviru skupnosti za zaposlovanje. Za pokritje izdatkov skupnosti po širše zastavljenem programu in za solidarno prelivanje sredstev je potrebna v letu 1977, upoštevajoč usklajeno povečanje osebnih dohodkov in porast zaposlenosti, prispevna stopnja 0,346 %, kar znaša 52,341.000 din, od tega: - za solidarnost 7,525.000 din, — za vzajemnost 3,089.000 din. Ta finančna sredstva so potrebna: za skupne zadeve zaposlovanja (za pokrivanje izdatkov zveze skupnosti in skupnih nalog zaposlovanja), za solidarno prelivanje (sredstva za druge skupnosti na območju republike), za socialno varnost brezposelnih, za pripravo delavcev za zaposlitev, za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o zaposlovanju, za naloge v zvezi z zaposlovanjem invalidnih oseb, za materialne izdatke skupnosti ter za delo strokovne službe. Preden začnemo z dogovarjanjem za višino prispevne stopnje za leto 1977, je treba vedeti, da skupnost poleg sredstev iz prispevka za zaposlovanje, nima drugih sredstev za kritje izdatkov. Ne moremo več črtati iz programa nalog, ki so povezane s pravicami delavcev in ne moremo več zmanjševati obseg nalog, ki so osnova za nadaljnjo dejavnost skupnosti. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Nove ustavne spremembe so narekovale spremembe tudi na področju požarnega varstva. V začetku letošnjega leta je bil sprejet nov zakon o varstvu pred požarom (Ur. list SRS 2/76), ki določa obvezno ustanovitev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom in ustanovitev zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije. V naši občini je bil imenovan iniciativni odbor za ustanovitev požarne skupnosti, ki je takoj pričel z delom. Tako je pripravil osnutek samou -pravnega sporazuma o ustanovitvi požarne skupnosti in osnutek statuta skupnosti ter ju dal v javno razpravo. Po obravnavanju pripomb na osnutka obeh samoupravnih aktov je bil pripravljen predlog, ki ga je iniciativni odbor poslal vsem podpisnikom v sprejem. Pri tem pa se je nekoliko zataknilo. Predvidoma je bilo pričakovati, da bo ustanovna skupščina sklicana že v avgustu, kot to določa zakon o varstvu pred požarom. Ker pa je bil ravno čas dopustov, ni bilo možno sklicevati zborov delovnih ljudi, in je pristopanje k sporazumu o ustanovitvi požarne skupnosti potekalo zelo počasi. V OZD in KS so sklicevali zbore šele v drugi polovici septembra in v oktobru tako, da imamo šele sedaj zadostno število podpisnikov o ustanovitvi skupnosti. Skupščina bo tako ustanovljena v mesecu novembru. Naloge skupnosti za varstvo pred požarom so široke, mnogo širše od samega gasilstva. Po samoupravnem sporazumu skupnost za varstvo pred požarom sprejema dolgoročne, kratkoročne in letne programe varstva in razvoja požarne varnosti na območju občine in skrbi za njihovo uresničitev. Na področju financiranja požarnega varstva sklepa o stopnji in virih sredstev za financiranje. Skupnost sodeluje pri določanju politike, pri sprejemanju zakonov in drugih predpisov na področju požarnega varstva. Glede sredstev, s katerimi razpolaga, določa načela delitve, merila delitve in uporabe sredstev, odloča o združevanju teh sredstev za financiranje drugih skupnih nalog. Pri povezavi v zvezo skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije pa se pojavlja kot soustanoviteljica in preko svojih delegacij sooblikuje politiko požarne varnosti v republiki. Glede na spremenjen način financiranja in na to, da skupnost še ni ustanovljena, je iniciativni odbor pripravil predlog finančnih sredstev za leto 1977, saj je nujno, da se tudi požarna skupnost vključi v dogovarjanje o prispevnih stopnjah za splošno in skupno porabo v občini Domžale. PREDRAČUN IZDATKOV POŽARNE SKUPNOSTI DOMŽALE za leto 1977 1. Stroški strokovne službe 15.000 2. Osebni dohodki tajnika 50.000 3. Potni stroški in dnevnice 5.000 4. Honorarji in nagrade 10.000 5. Pisarniški material 10.000 6. Stroški sej 5.000 7. Najemnina prostorov 12.000 I. Funkcionalni izdatki 107.000, 8. Popravilo motork 20.000 9. Odplačilo kreditov 25.000 10. Gasilska brigada Ljubljana 50.000 11. Občinska gasilska zveza 200.000 12. Dotacije gasilskim društvom 100.000 13. Zveza požarnih skupnosti 50.000 II. Dotacije in prispevki 445.000 14. Popravilo gasilskih domov 100.000 15. Nabava vodnih topov 300.000 16. Nabava gasilske opreme 200.000 17. Nabava inventarja 50.000 III. Investicijski izdatki 650.000 18. Solidarnostno prelivanje 150.000 19. Obvezna rezerva 200.000 20. Nepredvideni izdatki 48.000 IV. Ostalo 398.000 SKUPAJ 1.600.000 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST PROGRAMSKA IZHODIŠČA POSLOVANJA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN NJENIH ENOT V LETU 1977 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale je skupaj s svojimi enotami organizator in izvajalec stanovanjske politike v občini v skladu s predpisi in potrebami reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov. Reševanje stanovanjskih vprašanj kot enega od bistvenih vprašanj življenjskega standarda pa ni stvar le stanovanjske skupnosti in njenih enot, ampak vsakega posameznika, delovnih organizacij in celotne družbe. Politika reševanja stanovanjskih vprašanj in vzdrževanja obstoječega stanovanjskega sklada je začrtana v srednjeročnem planu razvoja občine in v srednjeročnem planu graditve v občini Domžale v obdobju 1976-1980. Samoupravna stanovanjska skupnost in njene enote pa imajo le delni vpliv na izvajanje programa stanovanjske graditve, saj razpolaga z nekaj več kot polovico namenskih sredstev, ki se po samoupravnem sporazumu oz. odloku izločajo za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. V celotni strukturi vseh stanovanjskih sredstev pa vsa sredstva, s katerimi upravlja samoupravna stanovanjska skupnost, predstavljajo komaj 20-25%. Z vsakoletnimi plani stanovanjske graditve se konkretizira izvajanje srednjeročnega plana. Poleg nalog, s katerimi je samoupravna stanovanjska skupnost in njene enote obvezana s srednjeročnim planom, se vsake" leto v odvisnosti od aktualnosti problematike politika ustrezno dopolnjuje. Kot najvažnejše naloge stanovanjske skupnosti in njenih enot v letu 1977 bi bile naslednje: - priprava in izvedba volitev organov samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih enot, ki jim poteče mandat; - priprava in sprejem samoupravnega sporazuma o izločanju minimalne stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; - priprava in sprejem sprememb in dopolnitev obstoječih samoupravnih aktov v skladu s predpisi in na osnovi praktičnih izkušenj; - priprava in sprejem novih samoupravnih aktov; - obravnava in sprejem planov dela organov in strokovne službe, ter planov dohodkov in izdatkov za leto 1977; - obravnava in sprejem poročil o delu organov, strokovne službe, poslovnih poročil, zaključnih računov in obračunov dohodkov in izdatkov za leto 1976; - organiziranje pogojev za realizacijo v srednjeročnem planu predvidenega obsega in strukture stanovanjske gradnje za leto 1977; - organiziranje pogojev za realizacijo policentrične gradnje stanovanj v KS; - sodelovanje z vsemi dejavniki, od katerih je odvisna učinkovita realizacija sprejete politike na področju stanovanjske dejavnosti; - vključevanje v napore vseh dejavnikov, ki imajo vpliv in soodgovorni za celovito in kompleksno reševanje stanovanjske problematike, vključno s potrebno komunalno in drugo infrastrukturo. Pri vsem tem bo samoupravna stanovanjska skupnost in njene enote zasledovala naslednje cilje: - organizirala pogoje za izgradnjo 320 do 364 stanovanjskih enot v letu 1977 - od tega 264 stanovanjskih enot v blokovni strnjeni, organizirani in usmerjeni stanovanjski gradnji in 120 stanovanjskih enot v stanovanjskih hišah; - uveljavila sistem premiranja namenskega varčevanja s ciljem, da si pritegne čimveč lastnih sredstev pričakovalcev stanovanj pri reševanju njihovih stanovanjskih vprašanj; - s konkretnimi ukrepi pospeševala obseg strnjene blokovne in organi- zirane usmerjene stanovanjske gradnje; — usklajevala stanovanjsko gradnjo z gradnjo komunalne in druge infrastrukture; — razvijala samoupravne odnose na področju stanovanjske dejavnosti tako, da se doseže odločilni vpliv delovnih ljudi in občanov na oblikovanje politike in konkretnih kriterijev in meril za njeno izvajanje; — pri gradnji stanovanj zahtevala od projektantov in izvajalcev upoštevanje sprejetih stanovanjskih standardov; — dvignila stanovanjsko kulturo in povečala odgovornost vseh dejavnikov za hitrejšo, cenejšo in funkcionalno stanovanjsko gradnjo ter za racionalno uporabo stanovanj; — zahtevala od delovnih organizacij izpolnjevanje obveznosti, sprejetih s srednjeročnim planom stanovanjske graditve; — izoblikovala take pogoje, kriterije in merila, da se izenači položaj pri-čakovalcev stanovanj. Sedanje dejstvo pa je v tem, da so stanovanjska sredstva precej razdrobljena, kar zmanjšuje učinkovitost prizadevanj za hitrejšo sanacijo stanovanjskega primanjkljaja. Navajamo vire, iz katerih se zagotavljajo sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj pričakovalcev stanovanj: — lastna sredstva pričakovalcev stanovanj; — namenska sredstva delovnih organizacij — 45 % od 7 % od BOD; — dodatna sredstva delovnih organizacij, bodisi v obliki višje stopnje, bodisi z izločitvijo dodatnih sredstev ob zaključnih računih; — sredstva samoupravne enote za družbeno pomoč; — sredstva samoupravne enote za graditev stanovanj; — bančna sredstva. V skladu z reformo stanovanjskega gospodarstva iz leta 1972 in sprejeto zakonodajo s tega področja, je bil izdelan srednjeročni plan stanovanjske graditve za obdobje 1972—1976. Na osnovi ugotovljenih potreb po stanovanjih (začetni primanjkljaj in tekoče potrebe), je bil v naši občini pripravljen in sprejet samoupravni sporazum o izločanju minimalne stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Za vse subjekte, ki niso podpisali tega samoupravnega sporazuma, paje bil sprejet občinski odlok o minimalni stopnji prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Po tem odloku je stopnja prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu izenačena za tiste, za katere velja sporazum in tiste, za katere velja odlok, ter znaša od 1972. leta 7 % od BOD. S samoupravnim sporazumom in odlokom je tudi določena struktura delitve navedene prispevne stopnje, kot sledi: — 30 % od 7 % od BOD se združuje za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Ta sredstva se vplačujejo po kraju bivanja. Zakon predvideva tri oblike družbene pomoči: gradnjo in nakup solidarnostnih stanovanj za borce in upokojence, mlade družine in socialne primere; premiranje namenskega varčevanja in subvencioniranje stanarin. Zaradi zakonskih in praktičnih problemov se v praksi izvaja le prva oblika družbene pomoči, t. j. gradnja in nakup solidarnostnih stanovanj za navedene kategorije občanov in delavcev. — 25 % od 7 % od BOD se združuje pri Ljubljanski banki - podružnici Domžale za kreditiranje stanovanjske graditve. Pravico do posojil iz teh sredstev imaj o delovne organizacije in delavci, zaposleni pri delovnih organizacijah, ki združujejo sredstva. Ta sredstva se vplačujejo po sedežu delovne organizacije. Iz teh sredstev samoupravna enota v skladu s predpisi in internimi akti dodeljuje naslednje vrste posojil: delovnim organizacijam za nakup najemnih stanovanj;delavcem v teh delovnih organizacijah za nakup etažnih stanovanj; delavcem v teh organizacijah za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in pooblaščenim delovnim organizacijam za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. — 45 % od 7 % od BOD ostaja delovnim organizacijam za prosto namensko razpolaganje. V letu 1972, koje bila sprejeta 7 % stopnja prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je znašala cena za 1 m2 stanovanjske površine okoli 3.100 din. Seveda, čeprav je še v veljavi 7 % stopnja prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, pa je cena 1 m2 stanovanjske površine že okoli 7.000 din. Torej znaša indeks porasta cen m2 stanovanjske površine v času 1972-1976 226. Res je, daje v navedenem času porasla tudi masa BOD zaradi povečanja zaposlenih in zaradi povečanja samih osebnih dohodkov, vendar so v navedenem obdobju stanovanjska sredstva bistveno zmanjšana z drugimi izdatki, kot so: financiranje gradnje Doma upokojencev v Domžalah, pomoč pri sanaciji posledic potresov na Kozjanskem in v Posočju, sofinanciranje gradnje dijaških in študentskih domov v SRS, sofinanciranje gradnje Doma medicinskih sester v Ljubljani itd. Poleg tega je s podpisom družbenega dogovora o osnovah srednjeročnega plana razvoja občine Domžale od 1976-1980. leta 7% stopnja prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu znižana od 7 % na 6 %, to je za 1 % za namene primarne komunalne infrastrukture. Iz vsega navedenega sledi, da pod temi pogoji in s tako okrnjenimi sredstvi ne bo možno realizirati srednjeročnega plana stanovanjske gradnje, ki predvideva zgraditev 1620-1820 stanovanjskih enot in s tem zmanjšanje stanovanjskega primanjkljaja na minimum. Zaradi tega se je nujno v javni razpravi o prispevnih stopnjah za leto 1977 opredeliti, kakšna naj bo prispevna stopnja iz BOD za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Jasno je, da bo ob enakih planskih obveznostih potrebno sedanjo stopnjo prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu povečati, vsaj za 1 %, za kolikor je z družbenim dogovorom o osnovah srednjeročnega plana bila zmanjšana. Razmišljanja gredo v smeri priprave novega samoupravnega sporazuma, po katerem naj bi znašala stopnja prispevka za stanovanjsko gradnjo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu iz BOD še naprej 7 %. Za financiranje primarne komunalne infrastrukture pa naj bi po posebnem samoupravnem sporazumu prispevali 1 % bruto osebnih dohodkov. Prav tako je potrebno odločiti, kako zagotoviti sistemske vire financiranja za gradnjo najnujnejših spremljajočih objektov (vrtci, šole). Če bi se tudi v tem primeru odločili za 1 %, bi tako skupna prispevna stopnja za vse tri namene — stanovanjsko gradnjo, primarno komunalno infrastrukturo in najnujnejše spremljajoče objekte — znašala 9 % od bruto OD. Naj omenimo, da so že leta 1972 obstajali nekateri predlogi, da bi prispevna stopnja samo za stanovanjsko graditev znašala 9 %. Res so delovne organizacije preveč obremenjene, vendar smo dolžni skupno reševati naše potrebe in preskrbeti materialne možnosti za njihovo zadovoljitev. V tem je tudi smisel javne razprave. Delavci so vedno znali oceniti, kaj je njihov življenjski interes. Prispevne stopnje, ki so predmet javne razprave tako za druge samoupravne interesne skupnosti, kot za stanovanjsko gradnjo, pa niso namenjene posameznikom, ampak zadovoljevanju interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Dokazovanje dvojne dobe iz časa narodnoosvobodilnega boja Z ozirom na sprejet zakon o dokazovanju posebne dobe iz NOB in priznanje dvojnega štetja s pričami (Ur. list SFRJ št. 18/76) se postavlja organizaciji ZB NOV izredno pomembna in odgovorna politična naloga. Dolžni smo, da vzpodbudimo vse tiste udeležence NOV, ki jim na podlagi udeležbe pripada dvojno štetje posebne dobe, vendar iz kakršnihkoli razlogov to niso uveljavljali, istočasno pa onemogočimo poskuse pridobitve te pravice tistim, ki jim ta po zakonu ne pripada. Izšla so posebna navodila za postopek, s katerim se uveljavlja posebna (borčevska) doba, ki so bila že objavljena v posebni prilogi TV - 15, Delu, Vzajemnosti -prilogi Delavske enotnosti. Da ne bi prihajalo do različnih tolmačenj in razlage tega navodila posredujemo stališča, kdo lahko začne postopek in sicer: — borec, ki prvič prosi za ugotovitev borčevske dobe; - borec, katerega prejšnja zahteva je bila zavržena ali pa zavrnjena, ker jo ni vložil v zakonitem roku (do konca leta 1966); - zainteresirani družinski člani umrlega borca NOB, Id do svoje smrti ni vložil zahteve ali če mu je bila prejšnja zahteva zavržena ali zavrnjena, ker jo ni vložil v zakonitem roku; — osebe mlajše od 15 let, vendar samo pod pogojem, da so bili borci v sestavi oboroženih enot NOB. Zahtevek za izdajo potrdila se vloži pri občinskem odboru ZZB NOV. Zahtevek in izjave prič se napiše v dveh izvodih, z opisom udeležbe v NOV oziroma aktivno in organizirano delo za NOB in to za vsako obdobje posebej. Na primer: za delo na terenu, zaporu ali internaciji se predlože izjave dveh prič, katerih podpisi morajo biti overjeni pred pristojnim organom občinske skupščine oziroma sodišča. Drugi izvod zahtevka in izjave prič prosilec zadrži za sebe in ko prejme potrdilo od predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, naslovi vlogo za priznanje dvojnega štetja na pristojno podružnico Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kateri priloži potrdilo občinskega odbora ZZB NOV in poleg opisanega dela za NOB tudi overjene izjave prič. Pri občinskem odboru ZZB NOV se dobijo vzorčne tiskovine, ker mora biti prošnja za izdajo potrdila in izjave prič napisano na predpisan način. — Vsak upravičenec mora vlagati zahtevo pri občinskem odboru ZZB NOV v občini, v kateri je aktivno in organizirano delal v NOB oziroma kjer je pretežno delal, če je njegova aktivnost segala v več občin. — Če se zahteva potrdilo o času pred vstopom v sestav oboroženih enot NOV je treba zahtevo vložiti pri občinskem odboru ZZB NOV v občini, v kateri je imel borec NOV stalno bivališče. — Če je organizirano delo za narodnoosvobodilno gibanje potekalo v zaporih, taboriščih in internacijah oziroma v taboriščih političnih in te mi ran cev je treba zahtevo vložiti pri občinskem odboru ZZB NOV v občini, v kateri je bila zadevna oseba prijeta oziroma iz katere je bila internirana, če pa je takšno delo potekalo v taboriš- (Nadaljevanje na 22. strani)