VOLITVE V DS TOZD IN CENTR. DS
Čeprav je mandatna doba samoupravnim organom podjetja potekla že aprila lani, bodo ,.stari" organi nadaljevali z delom do sprejetja zaključnega računa za leto 1973, ki se bo predvidoma potrdil konec februatja.
Prizor z volišča, kjer smo volili predstavnike v delavske svete TOZD in centralni DS
Mandatna doba se je samoupravnim organom podaljšala zato, da se bo začeto delo na področju ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela privedlo do kraja.
Ze izvoljeni delavski sveti - izvoljeni novi organi so bili pogoj za registriranje podjetja po novi organizaciji — bodo pričeli z delom po sprejetju statutov temeljnih organizacij združenega dela in statuta organizacije združenega dela, ki bodo natančno urejali pravice, dolžnosti in pristojnosti samoupravnih organov.
Kot je znano smo se delavci podjetja na svojih zborih odločili za pet TOZD in delovno skupnost skupnih služb, združenih v delovno organizacijo Novoteks.
Volitev organov upravljanja, ki so bile od 25. do 26. decembra 1973, se je od 2417 v volilnem imenike vpisanih volilcev udeležilo 1982 ali 82 odstotkov.
V	vseh temeljnih organizacijah razen v TOZD Trgovina so delavci izvolili svoje delegate v delavske svete. Poleg delavskih svetov TOZD pa so volili delegate še v centralni delavski svet delovne organizacije Novoteks.
V	delavske svete TOZD so bili izvoljeni:
DS TOZD Predilnica: Anton Ivec, Stanko Jelenčič, Anica Škof, Anica Štefančič, Stanko Breznik, Daniel Starc, Branko Janeš, Lovro Gusič, Ivanka Matjašič, Urška BAjuk, Katica Mužar in Nikola Cigič.
DS TOZD Tkanina: Marija Cer-van, Drago Novak, Alojz Blažič, Franc Franko, Fani Kranjc, Golob Alojz, Štefan Klobučar, Peter Priv-šek, Peter Kralj in Jože Novak; PRIPRAVA: Marinka Jaklič, Marija Mohar, Franc Čebin, Franc Štine, Stane Hudoklin, Tončka Gorenc, Jože Špan, Rezka Žagar in Franc Murgelj; TKALNICA IN PREDILNICA: Martin Gorenc, Milka Rapuš, Justi Damjanovič, Alojz Potočar,
Slavko Hočevar, Boja Ceh, Marija Petrinčič, Draga Pate, Minka Švigelj, Boža ller in Mara Švener. OPLEME-NITILNICA: Stane Hočevar, Joža Kobe I, Mara Avsec, Marjan Somrak, Marko Zupančič, Ivanka Sančanin, Rudi Žagar, Rozi Sitar, Ida Blažič, Darinka Šiler in Nikola Rebe. SKUPNE SLUŽBE:	Stane
Bobnar, Marjana Božič, Živko Pitamic, Mimi Bučar, Milena Galič, Miha Legan in Mara Ponikvar.
DS TOZD Konfekcija - Novo mesto: Milan Močnik, Mira Kump, Tončka Gačnik, Martin Dolinar, Vlado Petrovič, Martin Udovč, Majda Arko, Anica Resnik, Vera Zupančič, Martin Radež, Anica Gričar, Jožica Brinec, Alenka Škufca, Rozalija Medle, Alenka Zorko, Zdenka Bokan, Marija Perc, Cvetka Zemljak, Branko Drganc, Tone Potočar, Tine Filip in Marija Goršin. Konfekcija Trebinje: Mihajlo Ninkovič, Jasminka Pirič, Branko Sredanovič, Lidija Stražičič, Branko Deretič, Sadjila Erkočevič, Dika Bašič, Radojka Da-vidovič, Radomir Grubačič in Mila Dursun. Konfekcija Vinica: Majda Kadič, Nedeljo Žučak, Martina Gornik, Branko Flajnik, Danica Jarne-vič, Franc Mukavec, Ivan Štefančič, Marica Simčič, Marija Fugina in Marija Čemas. DS TOZD Strešnik: Jože Dule, Fani Hočevar, Jože Jerman, Darko Oberč, Franc Gruden, Franc Zaman, Stane Hočevar, Ivan Kraševec in Franc Zorko.
V centralni delavski svet delovne organizacije Novoteks so bili izvoljeni:
TOZD Predilnica: Anton Ivec, Stanko Jelenčič, Anton Gregorčič, Ivan Jerina in Marija Šot.
TOZD Tkanina - predilnica: Jože Novak, Drago Težak in Fani Kranjc, priprava: Marija Mohar in Franc Čebin. Tkalnica in pletilnica: Ivan Ivkovič, Matija Kramar in Magda Zupančič. Oplemenitilnica: Ivan Pate, Marjan Somrak in Darin-
ka Šiler. Skupne službe: Peter Kumer.
TOZD Konfekcija - Novo mesto: Milan Močnik, Anton Dimič, Tončka Gačnik, Martin Aš, Jelena Dolinar in Teodora Kovačič. Konfekcija Trebinje: Dobro Brkovič in Nataša Ninkovič. Konfekcija Vinica: Marica Mravinec, Mladen Radojčič in Darinka Zupančič.
TOZD Trgovina: Slavko Božič, Martina Mesarič in Marjan Pirc.
TOZD Strešnik:	Jožice Dule,
Alojz Luzar in Franc Gruden.
Delovna skupnost skupnih služb je volila samo delegate v centralni DS: Martin Geršič, Franc Žunič, Drago Sotler, Slavko Bogovič in Mirt Kos.
Ap
Kam največ izvažamo
------Ižvot /VA- ČABOJ)
------IJU02-AJA VčhoD
Iz člankov v glasilu tekstilne tovarne Novoteks si ustvaijamo sliko poslovanja našega podjetja. Zanimivo pa bi bilo videti še, kam potujejo naši končni izdelki.
Končni izdelki TOZD Tkanina so metrsko blago ali tkanine in pletenine, ki so namenjene konfekcijski predelavi na jugoslovanskem trgu in tudi v tujini.
Kam torej izvažamo naše tkanine?
V poslovnem letu 1973 smo na zahodno konvertibilno področje izvozili za 23,926.721,30 dinarjev tkanin, na vzhodno, t.im. klirinško področje, pa za 10,111.143,05 dinarjev. Na Zahodu plasiramo naše izdelke
na skandinavski trg, predvsem na Dansko in Švedsko, ter v sosednjo Italijo. Skandinavski trg je izredno zahteven glede kvalitete, saj vemo, da je to področje visoko razvitih dežel, in tovarna, ki prodre na to področje, mora izdelovati res visoko kvalitetne proizvode. Novoteksu je uspelo z dolgoletnim velikim trudom tako zelo izpopolniti svojo tehnologijo, da lahko uspešno konkurira svetovno znanim proizvajalcem tkanin.
V Italiji je naš največji odjemalec firma G.F.T. Torino, ki je med največjimi konfekcijami v tej deželi. Lansko leto smo ji dobavili približno 30.000 m tkanin. Na Vzhodu pa smo firmi „Exportljon“ iz Moskve
preko Centrotextila dobavili 115.000 m tkanin.
Ker TOZD Tkanina nima svojega izvoznega oddelka, moramo svoje izdelke izvažati reko posrednikov, kot so: ommerce, Poslovno združenje,
in Centrotextil, ti pa seveda dobijo za to 3-odst. provizijo.
Na koncu si še oglejmo grafični prikaz gibanja izvoza po mesecih na Zahodno in vzhodno tržišče
Tex
Poprečno čakanje - 72 dni
Novo leto je že daleč za nami, podatke o poslovanju v preteklem letu pa zbiramo in zaključujemo še sedaj.
Kaj lahko rečemo „konfekcionarji“ za leto 1973? V tem letu smo na domačem trgu prodali 416.516 kosov konfekcijskih izdelkov za 69.930.884,00 din. Od tega:
Artikel	Komadi	Odstotki od skupne količ.	Vrednost
moške hlače	250.276	60	44.599.956
ženske hlače	80.576	19	13.862.315
dekliške hlače	23.972	6	3.196.487
fant. hlače	56.885	14	7.287.803
krila	1.996	0,4	267.470
gostinstvo	2.811	0,6	716.853
SKUPAJ	416.516	100,0	69.930.884
Kako se je gibala prodaja po mesecih, nam prikazujeta naslednja tabela in diagram:
Mesec	komadi	Mesec	komadi
I	9.876	VII	33.800
11	25.216	VIII	34.013
III	39.563	IX	32.504
IV	42.909	X	46.218
V	41.810	XI	46.510
VI	29.248	XII	34.849
Če pa primerjamo leto 1973 z letom 1972, vidimo, da se je fakturirana
realizacija na domačem trgu povečala za 131 odst., plačana realizacija pa za
ruzjbAi*. po	v i.
r	a
Modni
kotiček
\_____________/
Predstavljamo vam vedno priljubljeno športno krilo, popestreno z nekaj gubami, dvema našitima žepoma ter gumbi za zapenjanje. Model 256 je izdelan iz artikla Tit, mešanice diolen/volna, z dodatkom lanu. Ta model je v pomladnih in poletnih dneh hladen in prijeten za nošenje.
T
94. Seveda bi bilo idealno, ko bi se tudi plačana realizacija povečala premo-sorazmerno s fakturirano, to pa zaradi upadajoče likvidnosti v državi ni bilo mogoče. V celotni fakturirani realizaciji v letu 1973 zajema domači trg z gostinstvom 60 odst. celotne realizacije, izvoz 36 in trgovine 4 odst. celotne fakturirane realizacije.
V zvezi s terjatvami moramo omeniti koeficient obračanja terjatev. Dobimo ga z naslednjim razmerjem:
Promet
poprečne terjatve
Za leto 1973 je koeficient celotne terjatve znašal 5, oziroma vezava dni je bila 72. To pomeni, da smo lani poprečno čakali na plačilo računov 72 dni! Želimo si, da bi se ta rok še skrajšal (vsaj na 40 dni, tedaj bi moral biti koeficient terjatev 9). Upoštevati pa moramo tudi koeficient obračanja terjatev glede na:
K	vezava dni
domači trg	5,6	64	dni
indirektni izvoz	1,8	200	dni
direktni izvoz	4,7	77	dni
Zanimivo bi bilo izračunati koeficiente obračanja terjatev glede na posamezna področja prodaje v državi, saj že po izkušnjah vemo, da obstaja razlika med solidnostjo plačevanja po posameznih republikah.
K.T.
Sprejem upokojencev
Upokojenci tekstilne tovarne „Novoteks“ iz Novega mesta smo bili, kot že vrsto let, tudi letos povabljeni na novoletni sprejem v podjetje.
Kot vedno, smo bili tudi tokrat prijetno presenečeni, ko nam je predstavnik podjetja pripovedoval o novostih v tovarni in otvoritvi treh novih obratov v preteklem letu.
Napredek, ki je bil dosežen, nam je v veselje in nam dokazuje, da trud, ki smo ga vložili v razvoj tovarne tudi mi upokojenci, ni bil zaman. Zato z zanimanjem spremljamo razvoj podjetja in se skupaj s člani
POVEČANE
ZMOGLJIVOSTI STROJA
Stroji za končni pregled blaga so v tekstilni industriji neobhodno potrebni. Pred leti je Novoteks tak stroj uvozil iz Nemčije, nato pa so domači strokovnjaki dodali nekaj delov, tako da v Novoteksu že več kot eno leto delujejo štirje predelani stroji.
Načrte za predelavo je naredil Jože Kolih iz investicijsko-vzdrževal-nega sektorja. Pod njegovim vodstvom so povečali dolžino mize za pregledovanje blaga, spremenili so nekatere komande in dodali števec za tekoče število metrov. Istočasno so montirali še brezstopenjski regulator hitrosti in močnejšT elektromotor. Na stroj lahk/Jpritrdimo tudi druge zobnike in tako močno povečamo hitrost pregleda blaga.
delovne skupnosti veselimo velikega napredka in novih delovnih zmag.
Novoletno srečanje in nagrade, ki smo jih prejeli, so dokaz, da na nas niste pozabili in da spoštujete naš trud, ki zlasti v prvih letih po ustanovitvi tekstilne tovarne „Novo-teks“ ni bil majhen.
V novem 1974. letu želimo, da bi temeljne organizacije združenega dela v podjetju zaživele ter tudi v novi organizacijski obliki dosegale vsaj take, če ne še boljše delovne uspehe kot doslej.
Upokojenci
NOVOTEKSA
S tem strojem se je produktivnost povečala za 100 odst., saj so pred leti pregledovali blago ročno.
25. decembra lani so predstavniki ,JVOVOTEKSA" iz Novega mesta podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v OZD NOVOTEKS, tekstilno tovarno Novo mesto.
Franc Pavlin, predsednik sindikata
dipl. inž. Avgust Fajfar, direktor Novoteksa
Danilo Kovačič, sekretar OOZK Novoteks
V zgodovini novomeške tekstilne tovarne bo ta dan prav gotovo zapisan z velikimi črkami. 2300-članski delavski kolektiv Novoteksa z vsemi svojimi obrati se je namreč odločil, da bo v bodoče delal v nekoliko spremenjenih pogojili kot do sedaj - v petih temeljnih organizacijah združenega dela. Ustanovljene so bile naslednje TOZD: Trgovina, Strešnik iz Dobruške vasi, Predilnica Metlika, Tkanina-Novo mesto in Konfekcija-Novo mesto ter delovna skupnost skupnih služb.
Pred podpisom samoupravnega sporazuma je spregovoril predsednik sindikalne organizacije Novoteksa Franc Pavlin, ki je med drugim poudaril, da se začenja za Novoteks novo obdobje samoupravnega dogovarjanja, v katerem bomo še bolj smotrno in gospodarno izkoriščali družbena sredstva.
Vsem podpisnikom je čestital direktor dipl. inž. Avgust Fajfar, ki je dejal, da delo še ni končano ter da bo treba ustavne spremembe še bolj vplesti v praktično življenje; goste pa je pozdravil v imenu občinskega in medobčinskega komiteja ZK sekretar OOZK v Novoteksu Danilo Kovačič.
Po zaključni slovesnosti podpisa samoupravnega sporazuma smo povprašali vseh pet .Uiovih direktorjev", kaj si od tega pomembnega dogodka obetajo, kako bodo delali in po-■lovali v temeljnih organizacijah združenega dela ter kakšno je njihovo stališče do morebitnih problemov, ki lahko nastopijo
ob novem načinu dela. Odgovorili so nam takole:
ANDREJ SMUK, TOZD Metlika: ..Prepričan sem, da bomo z| reorganizacijo, ki smo jo izvedli v Novoteksu, uspeli. Delovni ljudje bodo od sedaj naprej upravljali z delom svojih sredstev, ki bo ostal v TOZD, preostali denar pa bo šel v skupno blagajno. Po posameznih oddelkih bomo lahko izboljševali proizvodnjo, močno pa se bo tudi povečala odgovornost posameznika, saj se bo točno vedelo, kam je šel kakšen dinar. Z delom lastnih sredstev bomo lahko npr. financirali posamezne krajevne skupnosti in tako tudi pomagali našim delavcem. Želel bi, da bi se samo-upravljalci zavedeli odgovornosti, ki jim je bila naložena. Le tako si lahko obetamo od nove organiziranosti boljših rezultatov."
Inž. FRANCI KOVAClC, TOZD Tkanina: „ V bodoče bo večina zadev, ki so bile še pred nedavnim nekje v oblakih, veliko bližje proizvajalcem, ker so se tudi telesa približala delavcem (prej je bil samo en DS, sedaj jih bo več). Ljudje bodo lahko vplivali na prodajo, nabavo in proizvodnjo, vse odločitve bodo hitrejše in natančnejše. Zaradi lažje kontrole in ugotavljanja nepravilnosti bomo produktivnost povečali, stroške pa racionalizirali. S tem bomo
močno vplivali na trg- Pokazalo pa se bo tudi, če kakšen odde-(lek ne dela tako, kot bi moral; takoj bomo vanj vložili nova sredstva in ga modernizirali ali pa bomo začeli izdelovati nove artikle. .
Dipl.'oec. STANE ŠKUFCA, TOZD Konfekcija: ,Del sredstev se bo po TOZD lahko racionalnejše uporab'), tot če bi bil ves Novoteksov d<har na kupu. Prav tako bodo ljudje za ta sredstva tudi bolj oigovarjali, saj se bo točno vedelo, v kaj je bil denar vložen in Č( je bila to pametna naložba ali t;e- Razvoj Novoteksa bi se m<'ral nekje ustaviti, če bi še delih po starem. Z novo organizacijo po temeljnih organizacijah združenega dela pa bomo dosegli večjo ekonomičnost in uspešnost gospodarjenja, uspešno^ naložb bo boljša, ker bo za ''sak dinar vedelo in odgovarjalo več ljudi, pa tudi odnosi bodo zaradi čistih računov veliko boljši. Že sedaj pa so dani temeljiza nadaljnji razvoj Novoteksa!'
Inž. LADO KOTNIK, TOZD Strešnik:	..Razdelit^’' Novo-
teksa na temeljne organizacije združenega dela bo phtesla same koristi: največ s^di tega, ker je pri taki organizaciji dela nemogoče skrivanje enega za drugim. Računi bodo morali biti vedno čisti! Sado'i dela se bodo kazali posamič110 — pri vsakem delavcu v TO^U- Pri delu se bo povečala stofUoost, ker bodo ljudje spoznali, da se da le tako boljše živeti, s tern pa bo napredovalo tudi Podjetje. Sredstva se tako ne b’do nikamor nekontrolirano odlivala. Pri poslovanju v ok\tHj-združene organizacije Novot(ks bomo morali delati po uskbjcnem in enotnem programu, kajti le
Pred volitvami v skupščine družbeno političnih skupnosti
združena sredstva lahko dajo tudi pri razvoju katerekoli TOZD najboljše rezultate!"
VIKTOR CUJNIK, TOZD TRGOVINA: „Od nove organiziranosti vsi pričakujemo večje uspehe, ker bomo lahko točneje ugotavljali izvire stroškov. Prav tako bo imel veliko koristi tudi Novoteks, saj se bo vsaka temeljna organizacija združenega dela borila za sebe, istočasno pa bo dvigovala tudi „centra-lo“. Plansko bomo lahko nižali stroške na eni ter povečevali dohodke na drugi strani. Konkretno v naši TOZD imamo nekaj težav z administracijskimi problemi. Zaradi velikih oddaljenosti (naše trgovine so po vsej Jugoslaviji) bomo zelo težko sprejeli nekatere skupne organe; odločili smo se že, da ne bomo imeli delavskega sveta TOZD."
Z osnutkom ustave SRS, ki ga je dala v javno razpravo skupščina SR Slovenije, in njenim sprejetjem, bomo končali drugo fazo ustavnih sprememb.

Amandmaji iz leta 1971, zlasti t. im. delavski amandmaji, opredeljujejo družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu, izpodkopujejo temelje pojavom, ki so se razbohotili v
naši družbi — predvsem odtujevanje rezultatov dela od tistih, ki so ga ustvarili, omejevanje samoupravnih pravic delavcev, deformiranje družbene lastnine v nekakšno kolektivno lastnino in podobno. Dalje želimo z novo ustavo zagotoviti odločilno vlogo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri odločanju o družbenih zadevah.
Nova ustavna ureditev z uveljavljanjem delegatskih razmerij postavlja pred vse delavce-obča-ne v volilnem procesu zahtevne naloge. Osnovna pravica in dolžnost delavcev je, da neposredno, enakopravno in demokratično odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter da prav tako neposredno rešujejo skupna družbena vprašanja. Pri uresničevanju teh pravic delovni ljudje ne nastopajo kot neorganizirani posamezniki, temveč so povezani in združeni v svojih temelnih samoupravnih skupnostih.
Klasičnega odbornika in poslanca bodo zamenjale delegacije delovnih ljudi, organiziranih v temeljnih samoupravnih skupnostih. Prav te delegacije bodo temelj in sestavni del skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Namesto političnega odločanja in preglasovanja se bo vse bolj uveljavljalo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje. Temeljna samoupravna skupnost je osnovna celica, iz katere se delovni ljudje vključujejo v celoten proces samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Delovni ljudje se
vključujejo v ta proces na osnovi svojih interesov in potreb, ki jih imajo kot delavci v združenem delu ali kot občani v krajevni skupnosti, občini itd.
Ko govorimo o uresničevanju delegatskih odnosov, mislimo pri tem na posebno obliko demokracije, v kateri delavci neposredno sodelujejo pri izoblikovanju vsebine družbenih odločitev po svojih delegatih ozir. delegacijah.
Sistem povezovanja delegatov in delegacij, ki se bodo iz vseh temeljnih samoupravnih skupnosti srečevale v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, naj pripomore tudi, da se bo razvijala zavest o medsebojni odvisnosti samoupravnih skupnosti, zavest o tem, da delo skupnosti dopolnjuje celoto in Ja lahko z dobrim gospodarjenjem sleherne družbene celice hitreje napreduje celotna družbena skupnost.
V koordinacijskih in volilnih postopkih se bomo zavzemali za kandidiranje takih ljudi, ki s svojo družbenopolitično aktivnostjo in delovnimi uspehi prispevajo svoj delež k razvoju socialističnih družbenih odnosov, ki so sposobni in pripravljeni učinkovito reševati družbene probleme ter se samo z demokratičnimi sredstvi zavzemajo za razvoj samoupravnega socializma.
To so načela, ki naj vodijo družbenopolitične organizacije pri evidentiranju možnih kandidatov za člane delegacij na vseh ravneh.
Kot smo volili v DS TOZD in centralni DS, bomo tudi v skupščine družbenopolitičnih skupnosti
Nova organiziranost mladih
Predsedstva OK ZMS, ObSS in občinske konference mladih delavcev v Novem mestu so na skupni seji sprejeli okviren načrt za organiziranje Aktivov mladih delavcev (AMD) v občini Novo mesto. V okviru tega predloga si zamišljamo novo organizacijo mladih v delovni organizaciji Novoteks takole:
KONFERENCA	IZVRŠNI ODBOR MO
AMD AMD AMD AMD AMD AMD AMD TKANINA METLIKA KONF. KONF. KONF. STREŠK SKUP. SL. N .m. Trebinje Vinica
SVET METRAŽE SVET KONFEKCIJE
V konferenco voli vsak aktiv mladih delavcev po 5 delegatov. Eden izmed teh petih pa je izvoljen še v izvršni odbor. Izvršni odbor koordinira delo mladinske organizacije združenega podjetja Novoteks in pripravlja konferenco.
Vsak aktiv mladih delavcev ima svoj izvršni odbor, ki šteje 7 članov: predsednik, tajnik, blagajnik, predsednik komisije za šport in rekreacijo, kulturo in izobraževanje ter član odbora.
Vsakemu odboru pa je prepuščeno, koliko članov bo v komisijah. Zaradi boljše koordinacije dela po dejavnostih imamo še svet metraže, ki ga sestavljata AMD Tkanina in AMD Metlika, ter svet konfekcije, ki ga sestavljajo AMD konfekcij No-
vo mesto, Trebinje in Vinica. V svetu so vsi predsedniki AMD in po en član iz AMD ter predsednik sveta.
AMD Tkanina, konfekcija Novo mesto, skupne službe s trgovino in Strešnik pa ustanovijo še svete za šport in rekreacijo, kulturo in izobraževanje. Te svete sestavljajo vsi predsedniki komisij po posameznih področjih v AMD.
Člani predsedstva MO Novoteks smo prepričani, da bodo aktivi mladih delavcev, organizirani in tak način, zaživeli. To bi izboljšalo tako delovanje sindikata, kot tudi delovanje zveze mladine v skupnem boju za nadaljnjo graditev naše samoupravne socialistične družbe.
M. M.
Najsodobnejše naprave
Kontrolni sektor s kemijskim in fizikalnim laboratorijem je eden izmed pomembnejših oddelkov v naši tovarni, saj tam preizkušajo vse, od vlaken do tkanin in pripravljajo recepture za nove barve. S to svojo aktivnostjo omogoča kontrolni sektor vzdrževanje nivoja kvalitete naših proizvodov.
V deloma novih prostorih opravljajo tehniki vse kemijske in fizikalne analize za potrebe Novoteksa - metražo in konfekcijo, razen tega pa opravljajo usluge tudi zunanjim naročnikom (ljubljanskemu tekstilnemu inštitutu, raznim tovarnam itd.). Laboratorija sta registrirana za atestiranje vseh uvoženih
materialov, od surovin do končnih izdelkov, opremljena pa sta z najmodernejšimi napravami, s katerimi lahko analiziramo snovi po jugoslovanskih in inozemskih standardih.
Kmalu bodo v prostore kontrolnega sektorja montirali še klimatske naprave in nekatere manjkajoče instrumente, tako da bodo delovni pogoji še boljši in z njimi tudi uspehi.
Fizikalni laboratorij
KLJUB REDUKCIJAM-DOBRO POSLOVANJE
Ob zaključku poslovnega leta je v navadi, da se ozremo nazaj in pregledamo rezultate preteklega leta ter ugotovimo, kako smo poslovali. V tem članku boste lahko zvedeli s kakšnimi proizvodnimi rezultati smo zaključili leto 1973.
Predilnica I je naredila za 1 odst. manj kot v letu 1972, prav za toliko pa tudi ni bil dosežen plan. K temu so največ prispevale redukcije električne energije v zadnjih lanskih mesecih.
Predilnica II in priprava sta kljub redukcijam dosegli planske obveze. Prva je dosegla enako proizvodnjo kot lani, priprava pa jo je povečala za skoraj 8 odstotkov,
Tkalnica je stkala 4,7 odst. več kot v letu 1972, zaradi istih razlogov kot pri ostalih pa ji manjka do plana le nekaj manj kot 1 odstotek.
Oplemenitilnica in pletilnica sta presegli plan za en oz. za 8 odstotkov.
V konfekciji Novo mesto so naredili 56.000 hlač več kot v letu 1972 kar pa je kljub temu le 88,5 odst. Plan ni bil dosežen zato, ket niso mogli dobiti dovolj delovne sile v novomeški okolici za četrti trak, za katerega je bilo predvideno, da bo v letu 1973 obratoval s polno zmogljivostjo. Poleg novomeške konfekcije pa sta v letu 1973 pričela proizvodnjo še dva nova obrata konfekcije: v Trebinju, kjer so naredili 101. 889 hlač, in na Vinici, kjer so naredili 22.257 hlač.
Obrat Strešnik je lani izdelal 3.570.878 strešnikov, to je za okrog 2000 streh. Za ta obrat je bilo najprej predvideno, da bo že lani delal v treh izmenah. Zaradi uvajanja tehnologije in pomanjkljivosti pri opremi, ki jih je bilo potrebno odpraviti, pa to ni .bilo mogoče. Vse to in še nekaj drugih manjših stvari pa so glavni vzrok, da je bil plan v preteklem letu dosežen samo 48,5 — odstotno.	A. K.
Obrat
fedilnica I redilnica II ripr. tkalnice 'kalnica letilnica
Merska enota
bazni kg Nm 40 bazni kg Nm 40 posukani kg preji votki v 000 obrati v 0
iplemenitilnica gotovi metri kmf. N. m. Kom. hlač lonf. Trebinje Kom. hlač kmf. Vinica Kom. hlač trešnik	kom. opeke
Izvršeno 1973	Ind. 73/72	Ind. izvrš/pl.
709.642,50	98,9	99,3
717.680,60	100,1	100,4
1.361.902,20	107,9	101,8
6.846.167	104,7	99,2
4.207.392	—	108,0
3.376.061,40	102,0	100,8
457.067	113,9	88,5
101.889			—
22.257	_	—
3.570.878	—	48,5
VSAK DAN 108 KILOMETROV
Iz oddaljenejših krajev se na delo v NOVOTEKS vozi vsak dan okrog 45 delavcev (30 jih je iz konfekcije, ostali pa so iz drugih oddelkov). Delavci plačujejo avtobusnemu podjetju „Goijanci“ mesečne karte, tovarna pa jim povrne okoli polovico stroškov.
Delavci se vozijo iz Škocjana, Bučke, Rake, Kostanjevice in še
nekaterih oddaljenejših krajev. Vsak dan je to nekakšna „kro-žna vožnja" v skupni dolžini 108 km. Za dopoldansko izmeno je odhod iz Škocjana ob 04,15 in prihod v Novoteks ob 05,49; po končanem delu je odhod izpred Novoteksa ob 14,05, in prihod v Škocjan ob 15,39. Za popoldansko izmeno je odhod iz Škocjana ob 12,15,
Prenovljena Gospodična
Tekstilna tovarna NOVOTEKS je podpisala s PD Novo mesto pogodbo o najemu planinskega doma „Vinko Paderšič" na Gorjancih. Novoteks bo ,,lastnik" te postojanke 20 let, zanjo pa je moral vnaprej plačati po 10.000 dinarjev najemni-
POHVALA NAŠIM KRVODAJALCEM
Lanskoletni krvodajalski plan za novomeško bolnico je bil 900 litrov krvi. To količino naj bi jim omogočilo okoli 3.500 prostovoljnih kandidatov.
Plan je bil presežen: na odvzem krvi se je javilo 3.684 ljudi, zastavljena količina pa je bila tudi presežena - 938 1! V novomeški občini je 3.867 krvodajalcev, kar pomeni, da je lani darovalo svojo kri kar 7,7 odst. vseh občanov.
V tej številki je zajetih tudi veliko Novoteksovih delavcev. Lanskoletni plan je bil 190 odvzemov, vendar so bili naši delavci na transfuzijski postaji kar 774-krat. Plan smo presegli za 290 odstotkov! 49 ljudi je darovalo kri prvič, sedmim pa je bila odvzeta kar štirikrat.
Vsem Novoteksovim krvodajalcem iskrene česti-
ltke! __________________>
ne za vsako leto. Denar je bil takoj vložen v stavbo, gradbena in obrtniška dela pri renoviranju pa je opravil Novograd.
Na Gospodični je sedaj velika gostinska soba s 36 sedeži in bifejem, sodobno urejena kuhinja, 3 dvoposteljne in ena triposteljna soba, skupna spalnica, v kateri je 8 ležišč, ter dvoje skupnih ležišč z 20 posteljami - skupaj torej 37 postelj in soba za personal. Vse sobe so centralno ogrevane in imajo električno napeljavo, po hodnikih in ostalih prostorih je položen tapison, zelo lepo pa so urejene tudi sanitarije.
Pri obnovi te prelepe izletniške točke je nosil glavno breme Novoteks, nekaj denarja je prišlo še iz občinskih skladov, na pomoč pa so priskočile še nekatere delovne organizacije. Lokal bo odprtega tipa, obratovalni čas od 6 - 22 ure, cene prenočitev pa tudi zelo dostopne: 10,15 in 30 din ter 5 dinarjev za pomožna ležišča.
Slavnostna otvoritev tega lepega višinskega objekta, do katerega pridemo z avtomobilom v slabi uri, bo 27. aprila. Ko bo obratovala tudi kuhinja (kakšen prigrizek in seveda pijačo lahko dobite že sedaj), bodo imeli Novoteksovi delavci pri dnevnih penzionih še posebne ugodnosti. Zato: ob prostih dnevih na izlet h Gospodični!
UKINITEV TRETJE IZMENE
V likalnici v novomeški konfekciji so pred časom ukinili nočno delo likalcev.
Od povečanem tempu dela so namreč delavci dosegali norme in presegali kapacitete trakov. Celotno izmeno je vodstvo konfekcije porazdelilo po drugih delovnih mestih.
Poškodbe pri delu
Od 20. decembra 1973 do 24. januarja 1974 je bilo službi za varstvo pri delu prijavljenih 11 poškodb pri delu ter dve poškodbi na poti na delo in z dela.
Pri delu so se poškodovali — v obratu Strešnik: Jože Zgonc, Stane Jordan in Jože Kuhar; v predilnici: Vida Hočevar, Jože Muren in Jože Fabjančič; v konfekciji: Gojko Cukut, Brane Selakovič in Ivan Keser; v pripravi Tadija Šimič ter v investi-cijsko-vzdrževalnem sektorju Slavko Švener.
Na poti na delo in z dela pa sta se poškodovala Terezija Er-šte iz konfekcije in Martin Plan-tan iz predilnice.
Največ delavcev se je poškodovalo zaradi nepazljivosti, premajhnih delovnih izkušenj in neurejenega delovnega mesta. Zaradi teh poškodb je bilo približno 180 izostankov z dela, kar je okoli 14 dni na eno poškodbo.
Zato: UPOŠTEVAJTE VARNOSTNE PREDPISE, DA BO CIM MANJ NESREČ!
MIRKO JAKŠA
prihod v Novo mesto pa ob 13, 49; po končanem delu se delavci odpeljejo izpred tovarne ob 22, 05 in pridejo v Škocjan ob 23,39. „Gorjanci“ računajo 0,60 din za prevožen kilometer
—	to je 15.000 din na mesec. Delavci plačajo z mesečnimi kartami 11.000 din, 4.000 pa doplača Gorjancem Novoteks.
V bodoče bo tovarna ta prevoz še obdržala, vendar si bo prizadevala, da bi se število kilometrov na delavski progi zmanjšalo, da bi se nekoliko znižala cena ter da bi se del delavcev vozil z avtobusi na rednih progah.
POPREČNI OD -2.193 DIN
Po najnovejših podatkih zavoda SRS za statistiko je bil poprečni slovenski osebni dohodek za november, izplačan v decembru, 2515 din. V gospodarstvu se je povečal za 2,1 odst., v negospodarstvu pa za 4 odstotke.
Če pogledamo posamezne panoge, lahko vidimo, da so bili izplačani
v poprečju najvišji OD v prometu -275f din, slede pa mu: gozdarstvo
-	2667, trgovine - 2646, gradbeništvo - 2548, kominala - 2386, industrija - 2377 dinarjev; med industrijskimi panogami je najvišje ladjedelstvo s 3549 dinarji, nato premogovništvo — 3248, na dnu pa sta nekovinska industrija z 2199 dinarji ter tekstilna industrija z 2193 dinarji. Za industrijo so še kmetijstvo - 2340, obrt - 2237 in na zadnjem mestu gostinstvo s turizmom - 2271 dinarjev.
f prišli
N»i
Od 20. decembra 1973 do 25. januarja 1974 so v tekstilno tovarno Novoteks prišli - v konfekcijo: Majda Ivanež, Ludvik Mežan, Cvetka Senica, Alojz Golob, Anica Kump, Majda Hočevar, Jožica Kelc, Ivanka Berus, Darja Vovk, Irena Blatnik, Ivan Novak, Milka Ajdič, Jožica Saje in Angela Erjavec; v predilnico:	Milan Gašper, Halid
Kadragič, Zdenko Kavšček, Franc Vraničar in Srečko Lužar; v tkalnico: Branko Kotar in Franci Berlan; v skupne službe: Darinka Smrke, Milenka Jovič, Anka Markovič in Mitra Vujinovič;v investicijsko-vzdr-ževalni sektor Alojz Kramar in v oplemenitilnico Anton Dragan.
V istem obdobju pa so iz Novoteksa odšli - iz konfekcije: Milica Luzar, Marija Kobe, Mile Milakovič, Marija Markelič, Damjan Markelič, Jožica Dežan, Fani Šircelj, Ivan Skočec, Marija Lampe, Drago Vasič, Milena Prah, Ramiza Tirič, Marijan Pintar, Stane Butalin, Franc Kulovec in Dušan Rus: iz predilnice: Ivan Ravnič, Stanka Žabkar, Anica Jerman, Jože Žagar, Milan Gašper, Jože Rešetič in Franc Lampe; iz oplemenitilnice: Marjan Žgavec in Anton Breznik; iz Strešnika Franc Miklič; iz skupnih služb: Tomaž Petrič in Jože Kinčič ter iz priprave: Ivan Keber in Alojz Povše.


Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
i
Od 4. decembra do 8. januarja so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri tile Novoteksovi delavci: Alojz Hočevar (do sedaj že 3-krat), Martin Sekula (7), Jože Šmajdek(6), Štefka Kulovec (4) Marija Klobučar (4), Slavka Tramte (4), Ladislava Kostrevc (13), Zlatko Božič (5), Marija Koračin (4), Tomaž Potočar (5), Dušan Vasič (7), Anica Smole (2), Draga Nedelko (3), Cvetka Golob (6), Anton Ravbar (2), Peter Mali (5), Anica Modic (5), Milan Močnik (8), Stanko Jordan (2), Vinko Gradišer (3), Janežič Evstahij (6), Marija Cesar (3), Bogdan Mali (2), Anica Ivančevič (1), Ljuba Avguštin (11), Jože Novak (21), Branko Bec (2), Franc Murgelj (4), Alojz Rostohar (2), Anton Kramar (4), Marjan Palčar (5), Franc Bevc (10), Jernej Klemenc (7), Peter Kumer (19), Mirko Ferbežar (3), Alojz Hrastar (9), Štefka Božič (4), Pepca Gajič (7), Niko Reba (8), Martin Peterlin (16), Franc Turk H. (7), Fani Blatnik (4), Ivan Barbo (24), Danica Hrastar (13), Anton Tršinar (2), Rihand Resnik (11), Franc Ogrinc (2), Fanika Malerič (1), Jožica Kobe L (2), Jože Barborič (3), Jože Mišmaš (14), Jože Smrekar (11), Matija Gazvoda (16), Lela Mažibrada (4), Alojz Kavšček (12), Vinko Bojane (10), Martina Koračin (5), Jože Erlah (1), Martin Ajdišek (9), Boža Iler (2), Marjan Gregorič (3), | Zlata Osterman (7), Jože Cekuta (8), Jože Kocjančič (2), | Ljudmila Mesojedec (3), Marjeta Jožef (9), Andrej Počrvina ^	(2), Lado Martinčič (4), Pavla Pangre (2), Jože Šimen (7),
i Franc Božič (4), Miha Gošnik (2), Brane Avbar (9) in Rajko \ Petan (2).
Danes je odpotovala na 16. tekstiliado, ki bo tokrat na Starem vrhu nad Škofjo Loko, 9-članska reprezentanca NO-VOTEKSA.
Našo reprezentanco sestavljajo ena članica in 8 članov. Kot edina predstavnica nežnega spola bo tokrat tekmovala Marija Turk, fantje pa so razdeljeni na tri skupine: mlajši člani: Miha Legan, Boris Ilovar in Bogdan Zupančič; člani: Bruno Koprivnik, Vinko Opalk, Andrej Uhan in Tine Brodar; pri starejših članih pa bo nastopil Viktor Cuj-nik.
Skupino vodi Miha Legan, vsi
Občni zbor
Kegljaški klub „NOVO-TEKS“ bo imel še ta mesec svoj redni leti občni zbor.
Glavni temi bosta masovnost in razvoj tega športa v novih delovnih pogojih tovarne. Vodstvo kegljačev pričakuje namreč velik priliv I članstva takrat, ko se bodo začeli treningi na novem šti-risteznem avtomatskem kegljišču v Novem mestu.
Odbor si je zato postavil nalogo, da na občnem zboru predlaga nove oblike organizacije dela v kegljaškem klubu, kateremu naj bi bilo v bodoče osnovno vodilo — masovnost!
SPREMEMBE V KONFEKCIJI
Januarja so v konfekciji,.razbili" trak delavk v štiri skupine. Tako je dobil vsak trak (v konfekciji so štirje) po dve novi delavki.
Osnovni razlog za to premestitev je bil ta, ker so se v zadnjem času pojavljali na hlačah madeži. Pri čiščenju strojev so letele na vse strani nitke in prah, pa tudi olje je nemalokrat močan zračni tok razpihoval po gotovih izdelkih. Povzročiteljev pa sploh ni bilo mogoče odkriti, saj so bile delavke preveč na kupu.
Prednosti premestitve so: večja kontrola delavk in kvalitete obšivanja ter manj madežev.
nastopajoči pa se bodo pomerili v veleslalomu. Največ možnosti
NOVOTEKS - ELEKTRA 112:58
V prvem kolu zimskega prvenstva SRS so košarkarji NOVO-TEKSA zasluženo visoko premagali igralce iz Šoštanja.
Koše na NOVOTEKS so dali:
Vodja Novoteksove ekipe — Miha Legan
med Novomeščani ima tudi tokrat Bruno Koprivnik, ki je na Tekstiliadah že velikokrat dosegal boljša mesta.
Gostje so se upirali domačinom samo na začetku srečanja, ob polčasu pa so že doživeli pravo katastrofo - 50:30. Na koncu tekme so Novomeščani z nekaterimi novimi igralci to prednost skoraj trikrat poveča-h.______________________
ODPRTO PRVENSTVO
KRŠKEGA
Tega tekmovanja se je udeležilo tudi 11 kegljačev iz Novo-teksa (3 ženske in 8 moških).
Med ženskami se je odlično uvrstila Mari Kacin, ki je bila med 28 tekmovalkami peta. Njen rezultat: 351 podrtih kegljev. Pri moških pa so dosegli boljše rezultate: I. Dravinec 808, Štefan Klobučar 814 in S. Dravinec 817 podrtih kegljev.
Ti rezultati jih uvrščajo med 20 najboljših kegljačev na Dolenjskem.
Kakor vsa leta je tudi lani obiskal naše najmlajše dedek Mraz. V Novoteksovem vrtcu so ga otroci še kako nestrpno pričakovali, saj jim je prinesel pod lepo okrašeno novoletno jelko darila. Otroci pa so mu obljubili, da ne bodo več nagajali ter da bodo pridni tudi doma....
POOSTRENA KONTROLA
V konfekciji v Novem mestu so poostrili kontrolo doseganja norm in discipline. Kdor v bo-
doče ne bo dosegal predpisanih norm in kdor bo živel na škodo pridnih in prizadevnih delavcev, bo preseljen v četrti trak. Ti delavci bodo pri svojem delu vezani na kvaliteto izdelkov, ne
pa na plan.
Tisti, ki ne bodo dosegah niti 80-odstotne WF norme, pa bodo odstranjeni z dela v Novote-ksu, ker bi imelo podjetje z njimi čisto izgubo!
Splichal 21, Munih 9, Papič 12, Ž. Kovačevič 19, Kopač 10, S. Kovačevič 11, Ivančič 12, Piletič 2, Poljšak 10 in Seničar 6.
4622 PODRTIH KEGLJEV
Ekipa kegljaškega kluba ,JMOVOTEKS“ tudi letos nastopa v zimski ligi Dolenjske kegljaške skupnosti — v disciplini 6 X 200 lučajev.
Prvi nastop Novoteksa je bil na dvosteznem kegljišču v Trebnjem. Čeprav so naši fantje dvoboj s Krko izgubili (Krka je prvi favorit tega tekmovanja), je ekipa dosegla soliden razultat — 4622 podrtih kegljev ali 771 kegljev na posameznika.
Posamični rezultati tega srečanja: Klobučar 792, Istenič 770, Cavlovič 757, I. Dravinec 816, Vesel 687 in S. Dravinec 800.
POSTOJNA -NOVOTEKS 58:66
V drugem kolu zimskega košarkarskega prvenstva SRS so Novomeščani gostovali v Postojni. Tokrat niso premagali svojega nasprotnika tako prepričljivo kot v prvem kolu, vendar njihova zmaga ni bila nikoli ogrožena.
Med strelce_ so se vpisali: Splichal 12, Ž. Kovačevič 8, Poljšak 7, S. Kovačevič 10, Ivančič 16, Piletič 7 in Počrvi-na 6.
Derbi tretjega kola bo v nedeljo v OŠ v Bršlinu, ko se bosta pomerili vodilni moštvi Nc-vpteksa in Triglava in Kranja.
fkmtfolts
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2600 izvodov. Urejuje ga uredniški odbor: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka	Miklič,	Anton
Pezdirc, Slavko Polak, Miran Simič in Hinko Šintler. Odgovorni	urednik:	Miha
Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigotisk Noro mesto.