Občasno
informativno
glasilo
oktober 1998
UVOD
Živeti na tem koncu Slovenije, na tem koščku zemlje, ob Muri, v srčiki Prek-
murja - je blagoslov. Tukaj zemlja bogato rodi. Pa ne le za žetev - tod
namreč živijo bogati ljudje. Bogati po tem kar dobrega premorejo, kako delajo in ustvarjajo, bogati po širini duha in odprtega srca, po dobri misli ki jo nosijo, v pripravljenosti za drugega.
Kamor Vam seže pogled po občini — vse to in še več kar očem ni vidno —
so zmogli ti ljudje.
Čeprav trideset let (od l. 1964 do l. 1994) nismo imeli svoje občine smo
pripadnost tej skupnosti vseeno čutili. Tudi delo — predvsem kulturno in tudi drugo - nas je vezalo v to edinost.
Že nekdanji krajevni urad je pokrival enak prostor in delal za iste ljudi.
Želja po svoji občini pa je bila večja in večja. Iz majhnih skupnosti ki dobro delajo in ustvarjalno živijo, kjer
ljudje čutijo svojo pripadnost, lahko obstajajo večje in te so zato močne.
Zato smo tako močno čutili potrebo po aktivnostih, ki so nam občino omogočale. In pravilno smo se odločili. Navkljub z začetnim težavam z
zagonom smo naše delo za občinsko skupnost uspešno začeli, pripravili prostore, nastavili občinsko upravo in ustvarili pogoje za delo.
Naša občina smo vsi, ki tu živimo.
Je dediščina naših dedov, življenje danes nas vseh in upi, ki bodrijo in segajo v jutri.
Je folklora, tradicija, pristnost in veličina nekdanjega in širina novega, raznovrstnega mladega življenja. Je splet in ples včerajšnjega, današnjega in jutrišnjega.
So otroci, mladi in študentje, vsak
posameznik, družina, vsak delavec, obrtnik, vsak umetnik, vsak starček;
vsak, ki poje, pleše - pa tudi joka, vsak veren in neveren; vsak, ki upa.
Naj naša občina tako živi danes in jutri, vsak dan, za vse nas. Naj Vam bo življenje lepo in polno. Polno tudi zavesti da živimo skupaj in da nam je
lepše in lažje tako.
Spoštovani!
Ob dopolnitvi začetnih štirih let mlade občine se sprašujem o vplivih nove občine na kvaliteto našega sobivanja in hkrati ustvarjam sliko občine jutrišnjega dne. Če se ozrem nazaj, k ideji o beltinski občini, pa do danes, ko lahko s ponosom govorimo o mnogih pridobitvah, poudarjam zgodovinsko pomembnost tega koraka za razvoj naše lokalne skupnosti na vseh področjih. Priborili smo si večji kos finančne pogače namenjene lokalnim skupnostim, kar omogoča direktno investiranje v našo skupnost.
Kot župan se trudim združevati interese različnih skupin populacije v občini.
V skrbi in ob zavedanju se naše odgovornosti do najmlajših smo gradili in obnavljali otroške vrtce, jih opremljali in vzpostavljali novo organiziranost uprave. Vzpodbujali in financirali smo razvoj različnih dejavnosti v šolah in pripravljali pogoje za devetletno šolstvo.
S finančno in organizacijsko podporo društvom pri njihovih aktivnostih in prireditvah smo pomagali razvijati družbeno življenje, ki je tako pomembno za kvaliteto bivanja, posebej sredi današnjega stresnega načina življenja. Pri športu je pomembno, da se daje poudarek vsem športnim panogam, zato v občini ustanavljamo lastno športno zvezo. Predvsem pa je potrebno skrbeti za osnovnošolski in mladinski šport. V cilj boljše organiziranosti in s tem naše varnosti smo ustanovili občinsko gasilsko zvezo.
Pomembna aktivnost naše občine je tudi urejanje prostora. Ob novi geodetski izmeri v Lipovcih in Bratoncih še urejamo prostorski plan. Potrebna je priprava prostora za razvoj podjetništva in obrti, pomembnih razvojnih panog naše občine. Treba se je zavedati, da smo tudi kmetijska občina, tako s subvencijami v kmetijstvu kot tudi z realizacijo projektov razvoja te panoge. Delovanje lokalne skupnosti je pomembno tudi na komunalnem področju. Zgrajene so važnejše ceste, intenzivno gradimo vodovodno omrežje, začenja se izgradnja kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave. Dosežen je tudi začetek gradnje čistilne naprave farme Nemščak.
Podpirali in vodili smo dejavnosti, ki vodijo k močnejšemu zavedanju kulturne identitete in spoštovanju tradicije in rodne prsti pokrajine iz katere izhajamo. Poudarjam posebno mesto ter pomembnost kulture v naši občini, pa naj bo to kultura obnašanja, odnos do drugih, do drugačnosti ali odnos do svoje preteklosti in sedanjosti. Naša preteklost in sedanjost se kaže v gradu, ki ga rešujemo propadanja in mu dajemo nov življenski utrip. Naša sedanjost so tudi orgle v cerkvi, ki smo jih sofinancirali ter sofinanciranje sakralnih objektov, ki so del naše kulturne dediščine in identitete.
Močnejši poudarek smo namenili tudi sodelovanju in soodločanju mladine ter podpori njihove dejavnosti, ki se velikokrat razlikuje od večinsko sprejetih norm, a je polna svežih idej in energije.
Delovanje in vpliv občine se je razširilo v vse sfere lokalnega, nacionalnega in mednarodnega življenja. Združevanje pozitivnih moči vseh, ki so pripravljeni delovati v skupno dobro, je bil vedno moj namen. Ne zgolj besede, dejanja so opravičilo Vašega zaupanja. Tak je tudi moj pogled v prihodnje. Gradnja močne, samozavestne skupnosti, na temelju zavedanja se svojih tradicionalnih vrednot in korenin. Samo kot ponosni občani beltinske občine in Prekmurci, bomo trdni Slovenci, moderni Evropejci, v Evropi kot bogastvu etničnih različnosti.
Jožef KAVAŠ, župan
Občasno informativno glasilo Občine Beltinci - zanj odgovoren Jožef Kavaš, župan - izdajatelj občina Beltinci - uredila: Emilija Kavaš -sodelavci: Lilijana Časl, Beno Horvat, Sandra Cigan - fotografije so prispevali: Dejan Kolarič, Dominik Steiner, Tanja Grlec, arhiv Občine Beltinci in Krajevne skupnosti Beltinci - prelom in fotoliti: Atelje Antolin - tisk: S-print, 27. oktober 1998 - Glasilo ni naprodaj, vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Beltinci, Mladinska 2, 9231 Beltinci, tel.: (069) 42 12 64.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Pod družbene dejavnosti v Občini Beltinci spadajo:
• predšolska vzgoja - Vrtec Beltinci • osnovna šola - Beltinci - podružnična šola Melinci, podružnična šola v Dokležovju • zdravstvo • sociala • kultura • šport
• društvena dejavnost
Občina je od 01. 04. 1997 ustanovitelj samostojnega zavoda Vrtca Beltinci. Pred tem so naše enote vrtca spadale pod Vzgojno-varstveni zavod Murska Sobota. Po zakonodaji o predšolski vzgoji so se vrtci, ki so imeli preveč oddelkov morali zmanjšati.
S 14 oddelki smo imeli možnost za samostojni zavod in začeli z akcijo osamosvojitve Vrtca Beltinci. Po poldrugem leto samostojnega delovanja zavoda Vrtec Beltinci vidimo, da je bila to dobra in pravilna odločitev. V tem času smo zgradili jasli v Beltincih in upravne prostore, obnovili stari del vrtca in opremili ter obnovili ali dogradili tudi ostale enote vrtca Melinci, Dokležovje, Lipovci in Gančani. Investicija prizidka vrtca Beltinci (jasli in upravni prostori) je stala 49,5 mio SIT. Prihodnje leto imamo obljubljeno povrnitev vloženih sredstev iz Ministrstva za šolstvo in šport v vrednosti: 20 mio SIT. Vrtec je zaživel kot samostojen zavod tudi z organizacijo potrebnih organov, aktov in kadrov.
Skrbimo, da so prostori vseh enotah čim bolje opremljeni in urejeni za prijetno bivanje naših otrok. V ta namen smo opremili in opremljamo tudi zunanja igrišča z novimi igrali. Naša želja je, da se vse enote razvijajo in opremljajo enako, ter da imajo otroci prijetno bivanje v drugem domu in varstvo strokovno dobrih in čutečih vzgojiteljic, pomočnic in drugega kadra.
Starši plačujejo vrtec po razredih, ki jih na osnovi dohodka dosegajo po pravilniku za plačilo vrtca, razliko krije občina. Povprečno krije občina za varstvo otrok v vrtcu več kot polovico ekonomske cene.
Občina ima za razliko od osnovnih šol v vrtcih plačilo vseh stroškov (materialni, plačilo plač) investicije, vzdrževanje, amortizacija.
Občina Beltinci je tudi ustanoviteljica OŠ Beltinci, ki ima podružnično šolo v Melincih od 1-2 razreda. Z mestno Občino Murska Sobota smo
podpisali dogovor o soustanoviteljstvu OŠ Bakovci, podružnični oddelek v Dokležovju. V šolski okoliš OŠ Bakovci spada tudi Dokležovje. V Dokležovju je podružnična šola od 1-4 razreda, ki spada v šolski okoliš OŠ Bakovci in pod njeno vodstvo.
Naloga občine je, da po trenutno veljavni zakonodaji v šolstvu pokriva OŠ Beltinci in Bakovci za učence podružnične šole v Dokležovju, pokriva materialne stroške (elektrika, kurjava, voda, kanalizacija) ter razširjeno dejav-
nost - to so neobvezni in dodatni programi v šolah. Poleg tega občina skrbi tudi za amortizacijo in investicije v osnovnem šolstvu. V Občini Beltinci se trudimo, da imamo z OŠ Beltinci in OŠ Bakovci - podružnico Dokležovje dobre odnose. Po najboljših močeh skušamo narediti naše prostore v OŠ prijetne in z razširjenimi dejavnostmi podpreti programe in interese otrok (folklora, šport, tekmovanja, šola v naravi in druge dodatne aktivnosti). Občina dodatno plačuje tudi nadstandard kadra ter tako še kvalitetneje omogoči nekatere dejavnosti (prehrana, računalniški pouk, fakultativni pouk tujega jezika). Otroci Osnovne šole Beltinci in tudi iz Dokležovja v Bakovce imajo preskrbljen in organiziran prevoz.
Nad 4 km prevoza plača država iz fonda za prevoze, pod 4 km vožnje v šolo pa dobimo zadnje leto refundirano iz fonda za povračilo za nevarne poti. Prvi dve leti pa je občina omenjene prevoze krila iz lastnih finančnih sredstev. Za boljše delovanje na področju sociale občina sodeluje s Centrom za socialno delo Murska Sobota. V tem kontekstu plačujemo bivanje v domovih starejših tistim, ki tega sami ne zmorejo. Približno 320 vaščanom plačujemo obvezno zdravstveno zavarovanje, nekaterim pa tudi enkratno denarno pomoč.
Kot naročnik programa javnih del imamo z izvajalcem Centra za socialno delo uvedene programe
za pomoč na domu in socialno-pedagoško pomoč. Pomoč na domu za našo občino opravljata dve osebi. Pomoč je namenjena starejšim in bolnim, pri kuhanju, spremstvu k zdravniku, pomoč pri urejanju prostora, hranjenju in osebni higieni.
V Občini Beltinci imamo tudi mnogo starejše populacije, zato smo v leto 1996 začeli z usposabljanjem voditeljev skupin za samopomoč starejšim v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Program vodi dr. Jože
Ramovš. Naša občina je glavni organizator tega projekta v Pomurju. Izobraževanje poteka v prostorih občine enkrat mesečno. Program gre h koncu in mi imamo že ustanovljene skupine. Ena izmed njih je skupina Beltinčanov, v Domu starejših v Rakičanu in skupine ljudskih pevk iz Beltinec. V sode-
lovanju z društvom upokojencev Beltinci, želimo imeti skupine v vseh krajevnih skupnostih. V okviru skrbi za starejše sofinanciramo organizacijo tedna starejših v krajevnih skupnostih. Naša želja je imeti manjši dom za starejše z organizacijo pomoči na domu, nudenje prehrane in drugih uslug. Projekti za to so že pripravljeni, kandidiramo pa že za državna sredstva.
V okviru socialnih pomoči smo imeli tudi letovanje petdesetih otrok v Ankaranu, ki je bilo organizirano v sodelovanju z župnijsko Karitas Beltinci.
Naše delo na področju sociale bogatijo prostovoljci, ki delajo v krajevnih organizacijah Rdečega križa in župnijske Karitas. S svojim delovanjem pomagajo ljudem, ki so potrebni po-
moči, pri akcijah krvodajalstva, kar je zelo pomembna človeška vrlina in ki, rešuje življenje sočloveku. Občina z dotacijam pomaga humanitarnim društvom, društvom invalidov in drugim, ki pomagajo pomoči potrebnim ljudem in dvigajo kvaliteto bivanja.
Naša občina je tudi soustanoviteljica ZD Murska Sobota, katere del je tudi Zdravstvena postaja Beltinci. Poleg obveznosti, ki jih imamo kot soustanovitelji Zdravstvenega doma Murska Sobota, skrbimo tudi za čim boljše sodelovanje z Zdravstveno postajo Beltinci, kjer sta poleg delavcev zdravstvenega doma in lekarne še dva zasebna zdravnika, ki jima je občina podelila koncesijo za opravljanje dela in imata prostore zdravstvene postaje v najemu. Poleg svojih obveznosti do ZD smo uredili tudi kanali-
zacijo, pomagati želimo tudi pri sodobnejši strokovni opremi.
V sodelovanju z vodstvom ZD Murska Sobota in delavci v zdravstveni postaji Beltinci želimo in stremimo k temu, da bi imeli bolniki, vsi varovanci in uporabniki zdravstvenih uslug čim boljše in strokovno dobre usluge, delavci, ki tam delajo, pa dobre pogoje dela in možnost strokovne rasti.
V naši občini lahko vsi čutimo zelo živo delovanje različnih društev in društvene aktivnosti.
V 50-ih društvih - kulturnih, športnih, turističnih, humanitarnih, gasilskih in drugih sodeluje veliko naših občanov, ki s svojim prostovoljnim delom, z ljubeznijo do tega dela dajejo pečat dobrega delovanja in kakovost bivanja v naši občini. Vse leto je veliko kulturnih prireditev, športnih programov in
prireditev, v zadnjem času pa je vedno večja tudi skrb za turistično ponudbo in predstavitev naše občine in naše izvirnosti tudi vsem drugim, ki nas obiščejo. Dejavnost društev se dotira iz proračunskih sredstev Občine Beltinci.
V okviru naštetih dejavnosti sem želela prikazati majhen pregled področja, ki bi naj bilo neprofitno, pa vendar še kako pomembno za kakovost našega bivanja. Usluge tega neprofitnega sektorja so tako pomemben proizvajalec uslug, ki so bistvene za naše kakovostnejše življenje in za bivanje nas vseh v lokalni skupnosti.
O tej dejavnosti pa naj spregovorijo še drugi avtorji člankov, skupaj z njimi pa začutimo utrip našega medsebojnega bivanja, draženja in delovanja.
Vodja referata za družbene dejavnosti Emilija KAVAŠ
PROGRAMI JAVNIH DEL V OBČINI BELTINCI
Program javnih del spodbuja Zavod za zaposlovanje ter s tem blaži socialne posledice brezposelnosti. Programom javnih del se je kot sofinancer in naročnik pridružila tudi Občina Beltinci.
Programi javnih del so neprofitne in družbeno koristne narave. Udeleženci so lahko brezposelne osebe, ki so prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Trajanje udeležbe posameznikov v javnem delu je omejeno na eno leto. V nekaterih programih (pomoč na domu) je lahko trajanje programa za posameznike tudi podaljšano.
Cilj javnega dela in različnih programov v javnem delu je zagotoviti začasno zaposlitev tistim brezposelnim, ki že dalj časa niso našli dela. Istočasno pa s tem programom izboljšamo kakovost nekaterih storitev in del v lokalni skupnosti. Zato so programi javno koristni. Javna dela niso konkurenčna že obstoječim delom. Plače udeležencev v javnem delu so manjše od plač delavcev v rednem delovnem razmerju in večje kot pomoč brezposelnim.
Javna dela razpisuje republiški Zavod za zaposlovanje in so pod enakimi pogoji namenjena težje zaposlenim in brezposelnim osebam, ki so prijavljene na uradih za delo republiškega zavoda za zaposlovanje.
S svojimi programi se na razpis prijavijo kot naročniki občine, društvo, javni zavodi in drage organizacije ali državne ustanove. Pri sami organizaciji in izvedbi javnih del sodelujejo republiški zavod za zaposlovanje, naročniki javnih del in izvajalci javnih del.
Občina Beltinci je trenutno naročnik naslednjih programov javnih del:
1. Komunalno urejanje naselja - 29 udeležencev po posameznih KS 2. Brodar - 1 udeleženec (Melinci)
3. Koordiniranje in pomoč pri delovanju prostovoljnih gasilskih društev - 1 udeleženec
4. Pomoč učiteljem pri varovanju otrok - 1 udeleženec 5. Pomoč starejšim občanom in invalidnim osebam pri urejanju in vzdrževanju doma- 0 udeležencev 6. Koordiniranje turistične in etnokulturne ponudbe ter izgradnje mlina - 1 udeleženec
7. Pomoč otrokom Romov, njihova vključitev v vrtec, šolo in lokalno skupnost - 1 udeleženec 8. Administrativno-organizacijska dejavnost na področju društev - 1 udeleženec
9. Vnos knjižnega gradiva v računalnikih - 1 udeleženec 10. Usposabljanje za trženje v turizmu - 1 udeleženec 11. Pomoč na domu - 2 udeleženca 12. Komunalni redar - 1 udeleženec 13. Socialnopedagoška pomoč - 2 udeleženca
Komunalno urejanje naselja opravlja po posameznih vaseh naslednje število delavcev:
BELTINCI	7	IŽAKOVCI	4
BRATONCI	2	LIPOVCI	3
DOKLEŽOVJE	5	LIPA	2
GANČANI	2	MELINCI	3+1 brodar
Izvajalci teh javnih del so KS, Občina Beltinci, Osnovna šola Beltinci, Center za socialno delo, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Pomurska turistična zveza.
Vseh udeležencev v javnih delih iz naše občine je 42. Obveznosti občine so, da krije stimulativni del in materialne stroške, večino plačila osebnega dohodka in potne stroške ter zavarovanj pa krije Zavod za zaposlovanje. Z vključitvijo udeležencev v javna dela postanejo ti vključeni spet aktivni in imajo občutek koristnosti, postanejo bolj samozavestni in imajo pozitiven odnos do okolice in komunikacije z ljudmi. Odkrivajo svoje sposobnosti in talente ter si pridobivajo nove izkušnje. Imajo pa tudi večjo možnost za redno zaposlitev. Od javnih del pa imajo korist predvsem v lokalne skupnosti - naše vasi so dosti bolj urejene in lepe. Taka so tudi naša pokopališča, parki in cvetlične gredice. Bivanje v kraju je prijetno za nas in za ljudi, ki se pri nas ustavijo. Z ostalim programom socialne ponudbe, pomoči na domu in dragimi, želimo izboljšati storitve posameznih področij, za drugačnost in različne potrebe (varstvo otrok, pomoč romom, pomoč društvom). Skupaj z delavci v javnih delih poskušamo h kvaliteti življenja in bivanja v naši občini dodati male, drobne in nepogrešljive stvari.
Vodja referata za družbene dejavnosti:
Emilija KAVAŠ
OSNOVNA ŠOLA BELTINCI
Slavnostna proslava ob 220-letnici osnovne šole Beltinci. Nastop otrok na tej prireditvi.
Osnovna šola Beltinci je edina osnovna šola v Občini Beltinci. Po številu učencev jo štejemo med največje v regiji, vendar nam število učencev konstantno pada.
Nekaj podatkov:
V šolskem letu 1998/99 imamo v šoli 696 učencev (v šolskem letu 1995/96 še 760). Oddelkov je 32, od tega 1 oddelek kombiniranega pouka 1. in 2. razreda v podružnici v Melincih. Deluje pa še 1 oddelek podaljšanega bivanja, ki ga obiskujejo večinoma učenci 1. in 2. razreda. Vsi učenci imajo pouk dopoldne, s pričetkom ob 7.45, v šolo pa se vozijo s šolskimi avtobusi.
Delavcev je skupaj 63, od tega strokovnih 47, tehničnih pa 15.
V šoli izvajamo osnovni program, to je pouk, in razširjeni program, ki je zelo razvit in vključuje dodatni in dopolnilni pouk, šolo v naravi, pouk plavanja, zgodnje učenje tujega jezika, tečajni pouk, interesne dejavnosti, ekskurzije, tekmovanja v znanju, športna tekmovanja in drugo.
Učni uspeh je zelo dober. V preteklem šolskem leto je bil od vseh učencev le eden negativno ocenjen. Naši učenci v nadaljnjem šolanju v glavnem dobro uspevajo. Pohvalimo se lahko tudi z odlični-
mi rezultati naših učencev na tekmovanjih v znanju, športu in šahu. Skrbno gojimo kulturne vrednote, posebno uspešni smo na glasbenem, folklornem in likovnem področju.
Prizadevamo si za čimbolj tesno sodelovanje z okoljem, postati želimo čimbolj odprta šola, kajti le tako bomo lahko kos izzivom današnjega časa.
Naša šola ima že častitljivo starost. Junija letos smo praznovali 220 let njenega delovanja. V počastitev tega visokega jubileja smo v šoli pripravili proslavo z bogatim kulturnim programom, razstava dosežkov naših učencev in tekmovan-
je v atletiki. Izdali smo tudi praznično publikacijo, ki prikazuje razvoj osnovnega šolstva v Beltincih od daljnega leta 1777 do danes.
V goste smo povabili predstavnike občine, javnega in kulturnega življenja, predstavnike šolskih ustanov, in seveda vse nekdanje sodelavce. Za vse povabljene so naši učenci v spomin na ta dan pripravili simpatična darila. Na priložnostni zakuski v šolski jedilnici, se je ob obujanju spominov in tudi kovanju načrtov razvil prijeten klepet, ki mu kar ni hotelo biti konca. Bilo je lepo.
Ravnatelj šole Ivan HIRCI
Poleg drugih aktivnosti daje osnovna šola Beltinci velik poudarek športnim dejavnostim in s tem krepi odnos do zdravja.
ŽIVLJENJE IN DELO NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V DOKLEŽOVJU
Naša matična šola je OŠ Bakovci. Leta spada v soboško občino. Podružnična šola Dokležovje pa je v vasi, ki je del Občine Beltinci.
V Dokležovju imamo štiri oddelke, tako se učenci po četrtem razredu priključijo k učencem iz Bakovec in šolo obiskujejo naprej v Bakovcih. V šol-
skem letu 1998/99 imamo v Bakovcih vpisanih 250 učencev (Bakovci + Dokležovje). Od tega je 47 učencev na razredni stopnji v Dokležovju, 50 učencev pa iz Dokležovja obiskuje pouk na predmetni stopnji v Bakovcih. V Dokležovju so zaposlene štiri učiteljice za razredni pouk in učiteljica za podaljšano bivanje. Zaposleno imamo še kuharico in čistilko.
Življenje v naši šoli je pestro. Učenci so vključeni v različne interes-
ne dejavnosti. Najbolj množično obiskujejo pevski zbor. Na šoli imamo še naslednje dejavnosti: folkloro, lutkovni krožek, plesni krožek, knjižnica, ročnodelsko-gospodinjski krožek, pravljični in kolesarskoprometni krožek. Tako imajo učenci možnost sodelovati vsaj pri enem krožku.
Vsi učenci tekmujejo za bralno značko in zelo radi obiskujejo našo knjižnico v šoli in potujočo knjižnico. Nekaj let zapored smo izvedli Tabor Romček. Z romskimi učenci smo preživeli nekaj čudovitih dni na Pohorju. Učenci so bili zelo delovni in uspešni. Postali so samozavestni, radi so se vključevali v delo skupine in o delu poročali.
Tudi z raziskovalnimi nalogami so bili učenci uspešni.
Učenci od 1. do 3. razreda tekmujejo v Cici veseli šoli, učenci 4. razreda pa v Veseli šoli (letos že 30. leto).
V lanskem šolskem lem smo organizirali srečanje podružničnih šol. Tega srečanja se je udeležilo sedem podružničnih šol: OS Krašnja (pri Lukovici), OŠ Adlešiči, OŠ Besnica (pri Kranju), OŠ Orehovica (pri Šentjerneju), OŠ Krog, OŠ Gederovci in OŠ Dolenci.
Na tem srečanju so se predstavile vse šole, nato smo jih popeljali na izlet po našem prelepem ravninskem svetu, naslednji dan pa smo imeli ustvarjalne delavnice. Učenci so si izdelke, ki so jih naredili, lahko odnesli domov. Taka srečanja so nepozabna in vsako leto se srečamo v drugem kraju. Tako učenci navežejo stike z novimi prijatelji, spoznajo pokrajino in življenje ljudi.
Učenci sodelujejo tudi na raznih natečajih: natečaj slovenskih železnic, likovni svet otroka v Šoštanju, literarni natečaji, pošiljajo literarne prispevke v razne časopise.
Sodelujemo tudi s KS Dokležovje in to predvsem s kulturnim programom na raznih prireditvah, pri spomladanski očiščevalni akciji, v RK - pomoč starejšim občanom.
Vsi v šoli se trudimo, da bo delo dobro opravljeno, da se učenci čimveč naučijo in bodo zadovoljni otroci, starši in delavci naše šole.
Vodja podružnične OŠ Dokležovje Helena COPOT
VRTEC BELTINCI
»HIŠA JE MAJCENA SEGA PA DO NEBA RASTEMO V NJEJ SMEJE VRTEC JI JE IME«
Našemu vrtcu je ime VRTEC BELTINCI. Imenujemo se preprosto po kraju, v katerem stoji največja hiša našega vrtca. Imenujemo se po občini, ki je zaslužna, da je VRTEC 01. 04. 1997 postal samostojni javni vzgojno-varstveni zavod VRTEC BELTINCI in se odcepil od velikega vzgojno-varstvenega zavoda v Murski Soboti.
Ustanovitelj in glavni financer vrtca je Občina Beltinci in hiše vrtcev po krajevnih skupnostih spadajo pod isto streho.
Dovolite, da se vam na kratko predstavimo.
VRTEC BELTINCI
ENOTA BELTINCI:
Jugovo 33, tel. 421-670 UPRAVA VRTCA -RAČUNOVODSTVO (7.00 do 15.00)
7 odd., 130 otrok (1-7 let),
22 zaposlenih
SKRAJŠANA PRIPRAVA NA ŠOLO v prostorih OŠ, 1 odd., 16 otrok (12.00 do 15.30)
poslovni čas: 10 ur, 5.30 do 15.30
ENOTA DOKLEŽOVJE:
Glavna ul. 15
tel. 43-392
2 odd., 46 otrok (2-7 let),
5 zaposlenih
poslovni čas: 10 ur, 5.30 do 15.30
ENOTA GANČANI:
Gančani 1, tel. 421-040 2 odd., 28 otrok (2-7 let),
4,5 zaposlenih
poslovni čas: 9,5 ur, 6.00 do 15.30
ENOTA LIPOVCI:
Lipovci 274, tel. 421-059 2 odd., 46 otrok, (2-7 let),
5 zaposlenih
poslovni čas: 10 ur, 5.30 do 15.30
ENOTA MELINCI:
Melinci 64, tel. 421-394
2 odd., 36 otrok, (3-5 let),
5 zaposlenih
poslovni čas: 9,5 ur, 6.00 do 15.30
SKUPAJ:
16 oddelkov od tega:
14 dnevnih programov (6-9 ur z možnostjo vključitve v 5 urni vzgojni program s kosilom 1 poldnevni program (4 urni)
1 420 urni program priprave na šolo (3,5 ure dnevno)
305 otrok, 43 zaposlenih
Pod skupno streho vrtca je varno zatočišče, dobro vzgojo in srečno otroštvo našlo 305 otrok, zanje pa vestno, strokovno in z veliko mero ljubezni skrbi 30 strokovnih delavk: vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic.
Vsi ostali delavci pa skrbimo, da se igrajo na skrbno pokošenih igriščih in v urejenih igralnicah, da imajo dovolj igrač in drugih didaktičnih sredstev, ter da celoten zavod organizacijsko in pedagoško usklajeno deluje.
Zakon o vrtcih v svojih temeljnih določbah pravi: »Temeljne naloge vrtca so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok, ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.«
Poleg temeljnih nalog, ki jim naš vrtec sledi v svojih programih uresničujemo tudi načela in cilje predšolske vzgoje, ki so prav tako določena z zakonom o vrtcih. Če bi naštevala le-te, bi bil za marsikoga ta članek preveč suhoparen ali prestrokoven in nerazumljiv.
Zato bom raje opisala še nekaj konkretnih vsebin, ki jim v našem vrtcu preko šolskega leta sledimo.
Praznovanja in prireditve so del vzgojnega programa v vseh oddelkih. Praznujemo rojstne dneve otrok, prvi jesenski dan, TEDEN OTROKA. Ob praznovanju starejših izkažemo pozornost dedkom in babicam ter ostalim krajanom na proslavah po KS. Ko se jesen prevesi v zimo je tu že PRAV-
LJIČNI DECEMBER, ki ga začnemo s prihodom Miklavža in zaključimo z Dedkom Mrazom. Primerno starosti otrok februarja obeležimo kulturni praznik in se veselimo prazniku norčavosti in smeha PUSTU. V družinsko obarvanem marcu smo pozorni predvsem do mamic. Zanje in cele družine pripravimo srečanja, darilca, proslave. 22. APRILA mednarodnemu Dnevu
zemlje v posameznih oddelkih z domiselnimi aktivnostmi v naravi še posebej posvečajo pozornost.
Ob izteku šolskega leta vse enote za otroke in starše pripravijo zaključne prireditve z različnimi vsebinami, izlete ali piknike.
Vse enota vrtca po letnem delovnem načrtu izvajamo še skupne projekte. Lansko šolsko leto smo v okviru prednostne naloge KNJIGA V ROKAH OTROK izvajali projekt MALČEK BRALČEK, ki ga bomo nadaljevali tudi to šolsko leto.
Letos pa je prednostna naloga vrtca NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA IGRALNEGA PROSTORA, v okviru katere bomo izvedli projekt: UREJENA IGRIŠČA - VZPODBUDA OTROKOVI IGRI. V sodelovanju z ustanoviteljem -Občino Beltinci bomo uredili in z igra-
li dopolnili otroška igrišča ob naših stavbah. Skozi celo šolsko leto pa bodo vzgojiteljice in pomočnice spremljale, dodajale in razporejale opremo v IGRALNE KOTIČKE, kot si bodo skupaj z otroci zamislile, da jim bo lepo.
V vseh oddelkih od 5 do 7 let teče zdravstveno preventivni program MOJA ŠČETKA - dnevna skrb za čiste in zdrave zobe.
Ne nazadnje pa naj omenim še projekt ZLATI SONČEK za oddelke od 5 do 7 letnih otrok. To je program izvajanja športnih aktivnosti: izleti (hoja), kolesarjenje, kotalkanje, drsanje, smučanje, plavanje in igre z žogo. Otroci tekmujejo za dosego male oziroma velike modre kolajne. Za dosego le-teh ponujamo staršem dodatne dejavnosti: tečaj plavanja v Radencih in zimovanja ali letovanja na Pohorju.
Velik poudarek telesnim aktivnostim dajemo skozi celo leto, posebej še v MESECU ŠPORTA, ki letos poteka od 18.09. do 18.10. 1998. Najverjetneje sem spregledala še kakšno aktivnost, ki poteka v posameznih okoljih (Teden
požarne varnosti, Dan varčevanja...) pa o tem morda kdaj drugič.
Letos, 20. junija 1998, smo v enoti Beltinci praznovali velik jubilej - 50-letnico vrtca. Hkrati smo imeli zaključno prireditev enote pod geslom VSI SKUPAJ SMO OTROCI, SAJ RADI SANJAMO.
Praznovali so otroci, starši, gosti in zaposleni. Ob tej obletnici smo izdali tudi zbornik, v katerem je zapisano življenje vrtca 50-ih let. Predstavitev vrtca bi želela strniti z besedami:
Trdno upam, da nam bo v nekaj letih uspelo uresničiti vizijo, ki smo jo zapisali že lani: Želimo si, da postanejo vse enote našega vrtca prijazne hiše veselih in srečnih otrok, uspešnih delavcev in zadovoljnih staršev.
Ravnateljica Miroslava ŠÖMEN
KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI BELTINCI
V osebno in upam tudi v vaše veselje si štejem, da lahko brez sramu ali potvorjenih podatkov zapišem, da so prireditve, ki so naštete v Koledarju prireditev občine Beltinci, vedno bolj obiskane, interes za tovrstno dejavnost pa iz dneva v dan večji.
V januarju smo praznovali 15. obletnico moškega pevskega zbora iz Gančanov in pripravili predavanje o potovanju izvoljenega ljudstva v organizaciji Občine Beltinci.
Februarja v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine smo proslavili slovenski kulturni praznik. V okvira prireditev ob kulturnem prazniku je v Beltincih potekal tudi koncert skupine Tera Mistica v organizaciji Društva prijateljev mladine. Med prireditvami v februarju velja izpostaviti še pustno povorko in ples v maskah pri katerem je sodelovalo kar šest društev.
V marcu je 30. obletnico delovanja praznoval mešani pevski zbor iz Melinec, 19. marca je bilo v Beltincih jožefovanje, ki ga je pripravilo Kulturno umetniško društvo Beltinci. 28. marca pa smo obeležili še materinsko-starševski dan.
Aprila smo pripravili že tradicionalno srečanje pevskih zborov Občine Beltinci (Beltinci so občina, ki premore kar 12 pevskih zborov in skrbno neguje tradicijo ljudskega in zborovskega petja). 25. aprila je med gradom in cerkvijo v Beltincih potekalo tradicionalno Markovo senje. Zadnji aprilski dan smo v vseh krajih občine posvetili postavljanju mlajev in kresovanju.
Junija smo praznovali 220. obletnico OŠ v Beltincih in še 50. obletnico vrtca. 24. junija smo pozornost posvetili občinski proslavi ob dnevu državnosti, na kateri so sodelovale vse krajevne skupnosti Občine
Beltinci s svojimi kulturnimi prispevki. Med 23. in 31. junijem je v Lipovcih potekala že tradicionalna likovna kolonija, ki je zaživela in še živi s pomočjo entuziastov in v katero je vloženo veliko dobre volje posameznikov. Med starodavna opravila, ki se jih vedno znova trudimo obujati, prištevamo tudi mlačev na gümli. Prikazali so jo v Dokležovju.
Med obsežnejše kulturne prireditve v občini štejemo letošnji 60. folklorni festival, ki je bil še posebej svečano praznovan. V prostorih beltinskega gradu smo pripravili koncert ljudskega petja z Bogdano Herman in razstavo ob 60. obletnici folklorne skupine Beltinci. Predstavile so se nam tudi vse generacije se živečih plesalcev (nastop z naslovom Beltinska folklora skozi generacije s prekmurskim gostüvanjem). Sobotni večer je bil namenjen tradicionalni predstavitvi običajev Občine Beltinci po krajevnih skupnostih, ki smo ga zaključili s koncertom etno glasbe. Sklepna in hkrati osrednja prireditev 60. folklornega festivala je potekala v nedeljo 26. julija 1998.
Med kulturnimi prireditvami velja omeniti še 7. büjraške dneve na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Posebej velja izpostaviti mednarodni koncert ljudskih godcev in pevcev, gledališko predstavo, avtohtono kulinarično ponudbo, prikaz nekdanjih büjraških opravil in blagoslovitev plavajočega mlina na Muri.
V okviru občinskega praznika sledijo prireditve ob tednu Občine Beltinci. Obisk dvodnevnih otroških delavnic, je bil kljub dopustniško počitniškem času zelo obiskan. Gostovala je gledališka skupina Torpedo, pripravili smo razstavo o zgodovini in razvoju zdravstva v Pomurju, ki je edinstvena tovrstna razstava na slovenskih tleh.
Svoja dela je ob delih udeležencev likovne kolonije Lipovci, razstavil tudi slikar - samouk Izidor Horvat-Izak.
Športno aktivnost smo v okvira tedna Občine Beltinci dokazali z nogometnim turnirjem, spustom po reki Muri, pohodom in kolesarjenjem po krajih Občine Beltinci. Teden smo sklenili s svečano proslavo in s slavnostno sejo občinskega sveta na sam praznik Občine Beltinci 17. avgusta in s podelitvijo priznanj za posebne zasluge v občini.
Ob koncu avgusta so na Melincih potekali ciglarski dnevi.
Občina je z veseljem sprejela obisk slovenskega izseljeniškega kulturnega društva iz Kanade, ki je uprizorilo veseloigro v materinem jeziku, sicer pa smo tudi svojo kulturno dediščino predstavili tudi mi izven meja Slovenije.
Med turistično-kulturne prireditve štejemo sprejem udeležencev simpozija Zbornice zdravstvene nege Slovenije, bodočih maturantov gimnazije Želimje, za katere smo pripravili pravi prekmurski večer, s prikazom vseh tradicionalnih opravil, plesov in glasbe v Beltinskem gradu, študentov slavistike s filozofske fakultete. Oktobra smo v Beltincih sprejeli in se predstavili še občinski upravi iz Krškega in Slavističnemu društvu Slovenije.
Zadali smo si nalogo, da okolje kjer živimo ohranimo neokrnjeno, drugim pa se s pomočjo vseh skupin in društev čim bolje predstavimo. Že v najnežnejših letih skušamo malčkom približati tradicijo okolja v katerem živijo, da jo bodo znali prenesti prihodnjim rodovom. Vsaka KS v Občini Beltinci ima svojo značilnost, ki se jo trudimo čim bolj verodostojno ohranjati. V osnovni šoli delujeta turistični krožek in folklorna skupina, ki spremljata dogajanje, razvoj in preteklost občine. Trudimo se, da tudi tistih najbolj obrobnih stvari, ki jih morda velikokrat spregledamo in so samo naše, ne pustimo potoniti v pozabo.
Beltinska folklora, bratonska jabolčnica, dokležovsko koritarstvo, gančko sodarstvo in postavljanje mlaja, ižakovsko brodarstvo, ribolov in büjranje, pridelava krompirja v Lipi, lipovsko pletenje doužnjekov in izdelkov iz slame in melinčko izdelovanje ciglov, ribolov in brodarstvo so tiste izvirne korenine in del naše kulturne dediščine, ki jo želimo še naprej gojiti.
Benjamin HORVAT
USTANOVITEV GASILSKE ZVEZE BELTINCI
Prostovoljna gasilska društva v Občini Beltinci imajo že dolgo tradicijo delovanja. Gasilci v okolici so se že od nekdaj povezovali in uspešno sodelovali.
Naši predniki so 3.12.1924 ustanovili predhodnico Gasilske zveze, Gasilsko župo Beltinci. Ob ukinitvi Občine Beltinci leta 1962 je lokalna skupnost imela svoj sedež v Občini Murska Sobota. Ukinjena je bila tudi Gasilska zveza Beltinci in društva so bila vključena v Gasilsko zvezo Murska Sobota.
Po 36-ih letih skupnega dela je Gasilska zveza Murska Sobota 30.6.1998 nehala delovati.
Z nastankom novih občin so bile tudi ustanoviteljice Gasilske zveze Murska Sobota novo nastale občine.
Te so bile v skladu s pogodbo dolžne delovanje zveze sofinancirati. Občina Beltinci je svoje finančne obveznosti sproti poravnavala, nekatere občine pa pogodbenih obveznosti niso izpolnjevale.
Gasilci naše občine smo predlagali, da se začasno ukine sofinanciranje GZ Murska Sobota, kar je pomenilo konec vseh utvar, da se neučinkovita formacija gasilstva ohranja še naprej. Nismo čakali na stečajni postopek, ampak smo se poslovili kot prijatelji. 24. aprila 1998, smo imenovali iniciativni odbor za ustanovitev GZ Beltinci.
Odbor je do ustanovne skupščine vodil predsednik PGD Lipovci g. Alojz Tratnjek. Temelje nove zveze smo gradili štiri mesece, prišli pa do zaključka, da smo vsi gasilci naše občine za sodelovanje in nadaljnjo krepitev požarnega varstva v Občini Beltinci. Naš cilj je pomagati vsem občanom. Ustanovna skupščina GZ Beltinci je bila 30. avgusta 1998 v prostorih Občine Beltinci. Ta slovesen dan bo zapisan v zgodovini našega dela in bodočim rodovom gasilcem v spomin, da smo gasilci Občine Beltinci ustanoviti Gasilsko zvezo, ki bo tako učinkovita kot vodstvo zveze. Za predsednika GZ Beltinci je bil izvoljen g. Jože Lebar, za poveljnika g. Jože Ferčak. Z reorganizacijo gasilstva v občini ne bo zmanjšana operativna sposobnost gasilcev. Zveza se bo še naprej povezovala na organizacijskem in operativnem področju s sosednjimi zvezami. Gasilci v naši občini ne poznamo ne občinskih in ne krajevnih meja, posredovali bomo, ko nas bo sirena poklicala na pomoč in to ne glede na čas, versko pripadnost, barvo kože in prostor nesrečnega dogodka. Prizadevati si bomo preventivno delovati, obveščati občane kako naj na svojem domu odstranijo nevarno leglo požara, še naprej pa bomo skrbeti za posodobitev tehnike za gašenje in reševanje.
Prihajamo v obdobje tretjega tisočletja, ko bo sodobna tehnologija gašenja požarov še bolj napredovala. V zdajšnjem obdobju mora biti delo zveze usmerjeno v nakup zaščitne opreme za gasilca. Z nabavo sodobne opreme smo nekoliko zanemariti osebno zaščito prostovoljnega gasilca na požarišču, ki je nikakor ne gre spregledati. V tem mandatnem obdobju bo delo zveze usmerjeno tudi v večjo kontrolo porabe denarnih sredstev občinskega proračuna po posameznih društvih glede na veljavno kategorizacijo. Velik poudarek bo na izobraževanju o požarnem varstvu. S sodobnimi napravami za gašenje se je potrebno neprenehoma seznanjati tako, da je čim večji krog gasilcev v primeru potrebe usposobljen. Prostovoljno gasilstvo bo v naši občini in vsaki krajevni skupnosti mdi v prihodnje delovalo. Gasilci še naprej želimo dobro sodelovanje z vsemi krajani saj nam ti s svojimi prispevki materialno pomagajo. Razmišljamo mdi o pridobitvi koncesi-
je za pregled gasilnih aparatov. Občina Beltinci potrebuje servis, da lahko mdi gasilci nudimo vsakemu občanu pregled gasilnih sredstev. Gasilska zveza Beltinci bo izvajala naloge v skladu z zakonom o varstvu pred požari.
V stamm GZ Beltinci so opisana vsa dela in naloge, ki nam jih je zadala GZ Slovenije. Med vodstvom gasilske zveze in društvi se bomo trudili za zgledno komunikacijo.
Spoštovani gasilci, dragi občani!
Ustanoviti smo Gasilsko zvezo Beltinci, Štefana Kovača 5, Beltinci. To mora biti zveza prihodnosti, v kateri naj svoje mesto najde vsaka napredna misel, vseh članov naših društev. Vse generacije gasilcev naše občine žetim pripeljati v tretje tisočletje, ki je velika neznanka za človeštvo. Kakršno koti politično ozračje bo vladalo, gasilci smo biti, smo in bomo v Občini Beltinci.
Iskrena zahvala je namenjena županu Občine Beltinci g. Jožefu Kavašu, ki v nobenem trenutku ni dvomil v moč gasilstva v naši občini, ampak je predlog za ustanovitev GZ Beltinci takoj podprl.
Ob ustanovitvi GZ Beltinci izrekam iskrene čestitke in zahvalo vsem generacijam gasilcev v naši občini z željo, da nas še mnogo let združuje naše človekoljubno geslo v službi ljudstva:
NA POMOČ!
Predsednik GZ Beltinci Jože LEBAR
Člani gasilskih društev in gostje ob ustanovitvi Gasilske zveze Beltinci, dne 30. avgusta 1998
28. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL
Beltinski folklorni festival je letos potekal v znamenju 60. obletnice beltinske folklore in je po mnenju strokovnjakov in obiskovalcev eden najuspešnejših doslej.
Praznični dnevi slovenske folklore so se skozi 28 let razširili v prireditev, ki združuje različne programe: od etno večera do osrednjega nedeljskega programa, razstav, predstavitve knjig na temo ljudskega izročila in nenazadnje delavnice na temo ljudske glasbe, ki je bila letos novost in jo bomo organizirali tudi v bodoče.
Folklorni festival se je začel 17. julija s predstavitvijo knjige dr. Jožeta Zadravca: Ljudska prehrana v Prekmurju. V beltinskem gradu je predstavil prehrambene navade Prekmurcev v preteklosti ob različnih dogodkih.
Večer se je končal s poskušnjo preprostih prekmurskih jedi, ki jih na mizah danes najdemo redko.
V četrtek, 23. julija, ob 20.00 je bila v beltinskem gradu uradna otvoritev festivala. Ob otvoritvi razstave ob 60. obletnici beltinske folklore je avtorica razstave Milica Šadl predstavila beltinsko folklorno skupino in njeno delovanje skozi 60 let. Kakovostno in strokovno pripravljena razstava ni navdušila samo nekdanjih in sedanjih plesalcev, ampak tudi druge obisko-
valce, ki so si jo z zanimanjem ogledali. Ob 22.00 je Bogdana Herman ob nepozabnem večera, skupaj z Marko banko, praznovala 20. obletnico svoje umetniške poti.
V petek, 24. julija, se je na beltinskem odru zavrtelo čez 150 nastopajočih, nekdanji plesalci so skupaj s sedanjo skupino praznovali svojo 60. obletnico. Sotiš in šamarjanka sta po 60 letih združila vse rodove plesalcev, ki so na prijetnem večera sklenili svoje praznovanje. Večer sta pripravila Valerija in Boris Žalig.
V soboto, 25. julija, se je ob 15.00 začel prikaz KMEČKIH OBRTI in kulinarike, kjer so se predstavile vse vasi Občine Beltinci. V okvira popoldneva so potekale tudi kmečke igre. Na ETNO VEČERU ob 20.00 se je predstavilo več etno skupin. Večer sta koordinirala Samo Budna in Boštjan Rous. Poleg domačih skupin: Kociprov, Marko bande in Male beltinske bande, so se predstavili še Frajhajmska pihalna godba, Istrski muzikanti -muzicanti Istrijani, edinstvena ljudska pevca brata Teofilovič in izvirna romska skupina iz Madžarske Ando drom, ki spada med 7 najboljših romskih skupin v Evropi. Emo večer je prerasel v kakovostno prireditev, ki vsako leto privabi čez 3000 ljudi.
26. julij - Praznik slovenske kulture. Nedeljska prireditev je potekala v organizaciji SLED Slovenije in pod strokovnim vodstvom prof. Mirka Ramovša. Letos so se predstavile samo slovenske skupine izbrane na področnih folklornih revijah. Zelo kakovosten in zanimiv program je v nedeljskem popoldnevu sklenil folklorni festival.
Novost letošnjega festivala je glasbena delavnica, ki jo je vodil prof.
Tomaž Rauch. Sodelovalo je 18 slušateljev, ki so bili zelo zadovoljni in tudi prof. Ramovš predlaga, da bi delavnica postala stalnica beltinskega folklornega festivala.
Odmevi
Letošnji festival je bil tako s strani strokovnjakov, medijev in obiskovalcev zelo dobro ocenjen. Medijsko je bil dobro pokrit in odmeven. Velika hvala gre predvsem ge. Jasni Vidakovič, ki je prireditev posredovala po Radiu Slovenija. Vse festivalske dni so slovenski javnosti izčrpno predstavili osrednji slovenski časopisi, ki so festivalu namenili več pozornosti kot doslej in ga v naše zadovoljstvo primerno obeležili.
Kako naprej?
Programska zasnova 29. festivala je skoraj že dorečena. Spremljevalne prireditve, ki bogatijo festival so za nas organizatorje postale velik izziv in jim bomo tudi v bodoče posvečali več pozornosti, pa na ta način poskušali beltinski festival vsebinsko zaokrožiti.
Vodja folklorne skupine Valerija ŽALIG
ŠPORT V OBČINI BELTINCI
Zmagovalna ekipa turnirja v malem nogometu ob občinskem prazniku - ekipa krajevne skupnosti Beltinci, v Bratoncih, 15. avgusta 1998
Na področju Občine Beltinci je športna dejavnost precej razvita, kar potrjuje 17 aktivno delujočih športnih društev.
Največ športnih društev deluje in tekmuje v nogometu. V prvi državni nogometni ligi uspešno tekmuje NK Potrošnik Beltinci, v tretji državni nogometni ligi tekmuje NK Bratonci, člani Medobčinske nogometne zveze M. Sobota pa so NK Ižakovci, NK Dokležovje, NK Lipa in NK Gančani.
V tretji državni ligi malega nogometa tekmuje KMN Beltinci, ki z eno ekipo tekmuje tudi v ligi medobčinske zveze klubov malega nogometa M. Sobota, kjer tekmujejo še KMN Lipovci, KMN Meteor Melinci in KMN Dokležovje.
HK Lek Lipovci je eden najboljših slovenskih klubov, ki je lani osvojil vse možne naslove v državi in sodeloval na evropskem pokalnem tekmovanju državnih prvakov skupine C na Švedskem.
Strelci SD Gančani uspešno tekmujejo v državnih strelskih ligah, OK Beltinci je član tretje državne odbojkarske lige, na področju košarke deluje KK Beltinci, za razvoj tenisa skrbita TK Markov Gančani in TK Lipovci, področje kolesarstva pa uspešno pokriva Kolesarski klub Beltinci.
V občini Beltinci vsako leto izberemo najboljše športnike, špor-
tne ekipe in perspektivne športnike. Za leto 1997 je bil kot najboljši športnik proglašen Franc Maučec iz HK Lek Lipovci, Matej Škafar iz NK Potrošnik Beltinci je zasedel drugo mesto, tretje mesto pa je pripadlo Tomasu Čehu iz Beltinec, ki je član OK Pomgrad iz M. Sobote. Za najboljšo ekipo je komisija proglasila HK Lek Lipovci, za drugo najboljšo ekipo je bil izbran OK Beltinci, tret-
je mesto v izboru pa je zasedlo SD Gančani. Za perspektivne športnike so bili razglašeni Cvetko Antolin, Uroš Tratnjek in Daniel Zlatar, nogometaši NK Potrošnik Beltinci.
V sodelovanju s športnimi društvi občinska uprava vsako leto ob občinskem prazniku prireja turnir v malem nogometu, na katerem sodelujejo ekipe vseh krajevnih skupnosti Občine Beltinci. Letos je prehodni pokal pripadel ekipi KS Beltinci, ki je osvojila prvo mesto pred ekipama KS Dokležovje in KS Melinci.
Odbor za kulturo, šport in rekreacijo občinskega sveta vsako leto na osnovi programov društev sprejme razdelilnik finančnih sredstev, ki so iz proračuna namenjeni za šport. Poleg sredstev, ki so namenjena za delovanje društev, odbor nameni določena sredstva za razvoj športa v OŠ Beltinci, OŠ Dokležovje, Vrtcu Beltinci, kakor tudi za organizirano rekreacijo v krajevnih skupnostih.
V zaključni fazi je tudi ustanovitev Občinske športne zveze Beltinci, v katero se bodo povezala športna društva občine. Namen športne zveze bo usklajevanje dela športnih društev in opravljanje skupnih nalog na tem področju, skrb za uveljavljanje strokovnega dela na področju športa, razvijanje množičnosti in pospeševanje razvoja vrhunskega športa.
Jože PIVAR
Sprejem najboljših slovenskih hokejistov. Na fotografiji člani hokejskega kluba Lek Lipovci, ki so lani osvojili vsa prva mesta v Sloveniji.
JESEN PRIHAJA
Ko se vozimo ali hodimo v naravi, vidimo spremembe v rasti rastlin. Listje na drevju rumeni in odpada. Kmetje hitijo s pospravljanjem svojih pridelkov. Na cestah vidimo obložene kamione in traktorje z sladkorno peso. Tudi druge pridelke pospravljajo: krompir, koruzo in druge poljščine. Čeprav letošnja jesen nima mnogo sončnih dni, je ta čas nekaj posebnega. Pospravljajo tudi grozdje v vinogradih, kar je najlepše jesensko opravilo in hkrati veselje, še posebej za otroke. Trgači se zbirajo ob vinskih kleteh, okusnih jedeh in dobri kapljici. V vinogradih se sliši pesem in vriskanje. Vinogradniki se letošnjega pridelka posebej veselijo, saj je pridelek srednje dober in v naših krajih ni bilo vremenskih neprilik, grozdje je primerne kakovosti. Ko se sprehajamo ob lepem sončnem vremenu, opazimo, da se vse spreminja. Bujna rast leta je pripravljena za pospravilo, vse počasi odmira in se pripravlja na počitek in spanje.
Naše človeško življenje je podobno dogajanju v naravi. Človek se rodi, raste, dozori in nazadnje ga čaka jesen življenja. Seveda mi živimo več kot eno leto, torej več kot letni časi, ki se iz leta v leto znova rojevajo. Živimo, še posebej dandanes, šestdeset, sedemdeset in tudi do sto let. Res je, da tako visoko starost dočakajo le redki. Življenjska doba pri ljudeh pa se podaljšuje. Vse je odvisno le od nas samih in naše aktivnosti. Marsikateri prijatelj me sprašuje, kako se počutim v pokoju. Vsakemu rad odgovorim, da je nezadovoljstvo z življenjem tvoja osebna krivda. Nihče nikomur ne more podariti zadovoljstva, če si ga sam ne ustvarja. Srečal sem starejšo gospo, ki je v življenju doživela več slabega kot dobrega. Med pogovorom mi je dejala, da ne smemo samo tarnati in se pritoževati, pomagamo si večkrat lahko tudi sami. V nadaljevanju pogovora mi je pripovedovala o svojem življenju in zaključila z besedami: »Nikdar ne obupaj. Izhod iz težav se vedno najde«.
Veselimo se, da živimo v miru, posebej če pogledamo naše nekdanje brate, trpljenje in gorje, ki ju prinašajo nesmiselne vojne.
V tem klanju največ trpijo nedolžni otroci, ki niso prav nič krivi. Bodimo torej srečni, da imamo svojo domovino in živimo v miru. Zavedam
se, da nimamo vsega kar si želimo, da se dogajajo mdi slabe stvari, da je gospodarstvo neučinkovito, pokojnine male in še bi lahko našteval. Ko pa ob vsem naštetem vidimo druge, ki so z nami živeli v preteklosti, smo lahko zadovoljni s tem, kar imamo. Mislim, da je potrebno skrbeti za razvoj in gospodarstvo, skrbeti za delovna mesta, zaposlitev mladih, še posebej v naši občini. Mladim omogočajmo izobraževanje mdi na višjih šolah in univerzah. Čim višjo stopnjo izobrazbe bomo dosegli, tem boljši razvoj naše pokrajine lahko pričakujemo.
S hitrejšim razvojem si lahko obetamo mdi lepše življenje. Do lepšega in srečnejšega življenja pridemo mdi s povezovanjem v različna društva in organizacije. Za vse upokojence je organizirano Društvo upokojencev občine Beltinci. V društvo so vključene vse vasi v občini razen Melinec, ki ima svoje društvo. Pogovarjamo se, da bi se tudi Melinci priključili Beltincem. Tako bi imeli več možnosti za organiziranje različnih dejavnosti. Želimo si, da bi se temu v prid odločili mdi Melinci, se znova pridružili društvu upokojencev Beltinci.
V Beltinskem društvu je vključenih 620 članov. Upokojencev je sicer več, vendar vsi niso včlanjeni. Prizadevamo si, da bi jih vključili več, še posebej tistih, ki so se upokojili v zadnjem času. Društvo ima svoj odbor, v katerem je zastopana vsaka vas z enim ali večimi člani. Znotraj društva deluje več sekcij. Odbor vodi in opravlja organizacijska dela: srečanja, izlete, zbore. Srečanja organiziramo zato, da se ljudje med sabo spoznajo, povezujejo in prijateljujejo. Zavedamo se, da je marsikateri starejši občan zapuščen in osamljen, potreben vsaj lepe besede in družbe. Oslabele in onemogle člane ob različnih priložnostih obiščemo. Naši člani sodelujejo v delu župnijske Karitas, Rdečega križa in v skupini za samopomoč starejšim.
Tako skušamo pomagati bolnim in pomoči potrebnim.
Sodelujemo mdi v drugih društvih kot so kulturna, turistična, Društvo kmetic...
Želeli bi si, da se včlanijo še mnogi drugi, da nam bo jesen življenja lepša.
Podžupan Jože BOJNEC
PREMIKI MLADIH
V Sloveniji in tudi v svetu se opaža apatičnost mladih v družbenem življenju. Izjema ni niti naša lokalna skupnost. Takšno stanje narekujejo kompleksni vzroki, od generacijskih konfliktov, nezadostnega vzpodbujanja in podpiranja mladih do nepripravljenosti mladih za prevzem odgovornosti. Temu vsekakor botruje moderni način življenja, zasičenost z informacijami, vzgoja v družini in znotraj šolskega sistema ter socializacija sredi dražbe, ki mladega človeka obdaja. Prav iz družbenega življenja mladi črpajo, s širokim spektrom aktivnosti si širijo duhovno polje, ki je še kako pomembno pri soustvarjanju skupnega bivanja.
V želji ponuditi mladim v naši občini nekaj več, se nas je zbralo nekaj posameznikov v Društvo prijateljev mladine. Z dobro voljo in entuziazmom nekaterih soustvarjamo lokalno kulturno dogajanje, ki je že bogato s folklorno dejavnostjo, pevsko tradicijo in ohranjanjem starih običajev. Tudi pripravljenost občine za sodelovanje z mladimi je bila velika, zato nam je uspelo izpeljati nekaj projektov, ki smo si jih zastavili. Prispevali smo k oživitvi grajskih prostorov z živo glasbo rock skupin kot so:	Demolition group, prekmurski
Psycho Path, hrvaški Let 3, Orleki in mnoge druge skupine. Grajski prostori so dali streho mdi gostovanju gledaliških predstav in likovnih razstav ter draženju mladih. Pri nas je gostovala glasbena skupina Terra Mystica, ki nas je popeljala v skrivnostni svet Krasa iz katerega črpajo svoje ustvarjanje.
Na kulturni praznik smo opozorili z literarnim večerom Prstena morja. Živa beseda prekmurskega literarnega ustvarjanja in vzporednica s slovenskim Prešernom je odražala ljubezen do rodne zemlje, zavezanost Prekmurju v slovenskem okviru.
Naša želja je povezovati ljubezen do tradicije, naše kulturne dediščine in korenin z odprtostjo v nove tokove ustvarjalnosti. Okrepljeni z zavestjo in širino domačega se bomo samozavestnejše odločali pod težo svobodnih odločitev na poti naše samostojnosti. Samo dobre volje, idej in pripravljenosti dela je potrebno. Vabljeni vsi, ki se čutite mlade.
Bojan KAVAŠ
Prstena morja
besede, besede, besede porojene z odtisom danega v tem ali onem trenutku na valovih tega sveta duši v brezčasnost pete
Ob kulturnem prazniku,
7. februarja 1998 ob 18.00 v Beltincih
ODLIČNI UČENCI (97/98)
OŠ BELTINCI
- odlični vseh osem razredov
Jernej JEREBIC
Bronasto priznanje iz kemije in fizike
Miha MAUČEC
Zlato in bronasto priznanje za turistični krožek
Srebrno priznanje iz matematike
Bronasto priznanje iz angleškega jezika, kemije, matematike, slovenskega jezika, fizike
Tatjana BALIGAČ
Bronasto priznanje iz slovenskega jezika
Urška GELD
Bronasto priznanje iz slovenskega jezika
Tadeja KUZMA
Bronasto priznanje iz kemije
Jasna SMODIŠ
Bronasto priznanje iz slovenskega jezika in fizike
Anita ŽALIK
Srebrno priznanje iz kemije
Bronasto priznanje iz kemije, slovenskega jezika, fizike in matematike
Jerneja SVENŠEK
Bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika
Bronasto Preglovo priznanje iz kemije
Bronasto Stefanovo priznanje iz fizike
Pohvala za delo v likovnem krožku
Pohvala rokomet
Ana TRATNJEK
Bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika
Pohvala za sodelovanje v pevskem zboru
Pohvala rokomet
Tadeja ZVER
Nagrada atletika
Natalija ROUS
Cankarjevo bronasto priznanje iz Slovenskega jezika
Bronasto in srebrno Preglovo priznanje iz kemije
Bronasto priznanje iz nemškega jezika
Danijel GRUŠKOVNJAK
Vegovo bronasto priznanje iz kemije
Bronasto priznanje iz nemškega jezika
Matej ŽALIG
Nataša FORJAN
Bronasto priznanje iz slovenskega jezika
Bronasto priznanje iz nemškega jezika
Bronasto priznanje iz matematike
Bronasto priznanje iz fizike
Pohvala za sodelovanje pri pevskem zboru
Jasmina ERJAVEC
Bronasto in srebrno priznanje iz slovenskega jezika + nagrada
Bronasto priznanje iz matematike
Bronasto priznanje iz fizike
Bronasto in zlato priznanje za delo v turističnem krožku
Delo na področju rdečega križa
Pohvala (odbojka, rokomet)
OŠ DOKLEŽOVJE
- odlični vseh osem razredov
Andreja BEZJAK
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo -Ribištvo pri nas
Tadeja
GREGORINČIČ
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo
Mojca JERIČ
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo
Marjana RADUHA
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo
Mojca HORVAT
Srebrno Cankarjevo priznanje
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo
Jasmina VOHAR
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo
Jasmina ZVER
Zlato priznanje iz nemškega jezika
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo
OŠ BELTINCI
- odlični samo v osmem razredu
Alenka ŽIŽEK
Bronasto Vegovo priznanje iz matematike
Nagrada (atletika, rokomet)
Mitja ČOLIG
Bronasto Vegovo priznanje iz matematike
Bronasto Štefanovo priznanje iz fizike
Zlato in bronasto priznanje za delo v turističnem krožku
Sodelovanje v dramskem krožku (folklora)
Bojan ZADRAVEC
Cankarjevo bronasto priznanje iz slovenskega jezika
Nagrada za delo v likovnem krožku
Pohvala za delo v turističnem krožku
Pohvala za delo na športnem področju (atletika)
Janja GLAVAČ
Bronasto priznanje iz slovenskega jezika
Bronasto in srebrno priznanje íz nemškega jezika + nagrada
Bronasto in zlato priznanje za delo v turističnem krožku
Milan JERIČ
Bronasto in srebrno priznanje iz nemškega jezika + nagrada
Bronasto priznanje iz fizike
Sodelovanje na regijskem tekmovanju v šahu
Medobčinski prvak
Sodelovanje na medobčinskem tekmovanju v modelarskem krožku
Mojca NOVAK
Maja BALAŽIC
Pohvala za delo v literarnem in glasbenem krožku
Doroteja SMEJ
OŠ BELTINCI
- priznanja
Boštjan STANKO
Nagrada (atletika)
Brigita ZLATAR
Nagrada na športnem področju (atletika, rokomet, odbojka)
Štefan BREST
Nagrada za 1. mesto na regijskem tekmovanju v računalništvu
Nagrada za 14. mesto na državnem tekmovanju v računalništvu
Sodelovanje na medobčinskem tekmovanju v šahu
Mitja KUMIN
Sodelovanje na medobčinskem tekmovanju v prometnem krožku
Sodelovanje na medobčinskem tekmovanju v modelarskem krožku
Nagrada (atletika, odbojka)
Matej ANTOLIN
Nagrada (atletika, nogomet)
Tadeja MARKOJA
Nagrada (ritmika, rokomet, odbojka)
OŠ DOKLEŽOVJE
- priznanja
Mihaela MUHIČ
Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO
V CESTNEM PROMETU
Dne 21.12.1996 je bil na predlog župana Občine Beltinci imenovan in ustanovljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Beltinci
Svet je na prvi seji sprejel poslovnik in program o delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Beltinci, ki je tesno povezan s programom prometne vzgoje v vrtcih in OŠ Beltinci. Koordinator prometne vzgoje je predsednica SPV Občine Beltinci ga. Irena Dominko.
Glavne naloge SPV Občine Beltinci so:
• Kontrola prometnih oznak na cestah Občine Beltinci - koordinacija s predstavniki KS o težavah v lokalnem prometu in skrb za izboljšavo prometno-varstvene situacije.
• Izvajanje vseh akcij s stani SPV RS npr. Stari in slabotni v prometu. Stopimo iz teme, Bistro glavo varuje čelada. Varno kolo v prometu, ipd. Vse akcije se odvijajo v tesni povezavi z mentorji prometne vzgoje v vrtcu in v OŠ Beltinci.
• Glavna naloga SPV Občine Beltinci je, da se poskrbi za čim boljšo prometno varnost vseh občanov v Občini Beltinci, predvsem pa za najmlajše udeležence v prometu.
• Tako se v začetku šolskega leta organizira dežurna služba ob vrtcih in šoli, ki skrbi za varen prihod in odhod iz šole (mladi prometniki, mentorji prometne vzgoje in policija).
• Zelo pomembno je, da bomo poskrbeli za varnost kolesarjev - z graditvijo kolesarskih stez.
• Pridobitev je postavitev semaforja na državni cesti prvega reda.
• Prizadevamo si za umirjanje prometa -cestne ovire ob vrtcih in šolah ležeči policaji
• Organiziran je brezplačen prevoz učencev v šolo ne glede na oddaljenost kraja od šole.
• Skrb za preventivno prometno vzgojo v vrtcih in šoli - nošenje kresničk, rumenih rutic, kolesarski izpiti, obvezno nošenje čelad do 14. leta starosti, tekmovanja na temo Kaj veš o prometu, tehnični pregledi koles inp.
• Letos smo tudi označili ŠOLSKE POTI - oziroma poti, ki so namenjene izrecno pešcem.
• Skušali bomo organizirati tudi občinsko redarsko službo, ki bo skrbela zato, da se na površinah, ki so namenjene pešcem in kolesarjem ne parkira.
Navedla sem le nekaj glavnih nalog, ki jih opravlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Beltinci.
Predsednica SPV Občine Beltinci Irena DOMINKO
DOBRODOŠLI V BELTINCIH
V Beltincih se na področju turizma trudimo za kvalitetnejši in enotnejši nastop in predstavitev občine. V nadaljnjem razvoju turizma in s tem povezanimi dejavnostmi imamo velike razvojne možnosti.
To pomeni, da je ravno turizem tisti gospodarski potencial, ki nam ob ustrezni marketinški obdelavi in promociji kraja lahko v prihodnje zagotovi dodatna delovna mesta in hkrati dodaten vir kapitala. Prepričani smo, da bomo z velikim entuziazmom, pozitivno usmerjenim razmišljanjem in nenehnim razširjanjem znanj dosegli, da bodo mdi Beltinci postali priljubljena turistična točka. Seveda pa to zahteva še veliko dela.
Prav v ta namen poteka v okviru Republiškega zavoda za zaposlovanje projekt »Usposabljanje za trženje v turizmu«, nosilec projekta pa je Pomurska turistična zveza. Program je namenjen brezposelnim osebam, ki se želijo usposobiti in pridobiti pogoje za zaposlitev v turizmu. Hkrati pomeni pridobitev za občine, saj omogoča sistematični pregled stanja in turističnih potencialov, na osnovi zbranega materiala pa se potem pripravi gradivo za predstavitev turistične ponudbe v organizirani in povezani obliki.
Eden začetnih korakov je bila izdelava prospekta. V njem je predstavljena beltinska Občina kot srčika slovenske žitnice in ravnih poljan. Pokrajina, kjer sonce najprej vzhaja, kjer se štorklja vsako pomlad v počasnem lem vrača na svoj dimnik, tam kjer Mura lenobno zavija med dehtečimi travniki in obdelanimi polji, tam kjer način in vrednote življenja oblikujejo naše ljudi.
V občini se lahko pohvalimo z marsičem. Od reke Mure, njenih mrtvic, ki so edinstveni ekosistem z veliko krajinsko vrednostjo in nas očarajo na svoj način, do bogate kulturne dediščine.
Za današnjo občino je v zgodovini pomembna grofovska družina Zichy, kajti njihovo bivanje je dalo pomembne kulturnozgodovinske spomenike: beltinski grad z parkom v katerem je še danes vidna grajska hladilnica, nekdanja grajska žitnica (grenar), baročna cerkev sv. Ladislava, ki jo dopolnjujejo drevored in kopija beneškega vodnjaka ter steber s kipom sv. Panteleona z zmajem. Med sakralnimi spomeniki: kip na kamnitem stebru sedečega Kristusa v Bratoncih, ki mu domačini pravijo tudi Božja misel in župnijsko cerkev sv. Stefana v Dokležovju.
Na območju občine najdemo tudi zgodovinske spomenike, npr. spomenik Štefanu Kuharju, publicistu in zbiralcu narodnega blaga, ki ga je izdelal arhitekt Jože Plečnik, spomenik Stefanu Kovaču-Marku, spomenik padlemu borcu Jožefu Čehu in še druge.
Poleg zgoraj omenjenih spomenikov imamo v naši občini kar deset arheolo-
ških spomenikov, ki so enakomerno razporejeni po vsem območju.
Ne ponašamo se samo z bogato zgodovinsko dediščino, ampak mdi z živahnim kulturnim utripom. Beltinci so znani po dolgoletni bogati etnološki, kulturni, tamburaški, folklorni tradiciji ter ljudskem in zborovskem petju, ki jih po izročilu naših prednikov prenašajo iz roda v rod, pri tem pa ima vidno vlogo mdi naš podmladek.
Poseben pečat naši občini dajejo številne tradicionalne prireditve od folklornega festivala, büjraških dnevov, ciglarskih dnevov, krumplove noči. Še vedno stari običaji in tradicija živijo v sožitju z današnjim življenjskim utripom.
Vse te znamenitosti in prireditve so na voljo vsem, ki se odločijo obiskati panonsko pokrajino na severu naše male domovine. Navdušili se bodo mdi z ogledom domačih obrti, kjer bo pri pletenju iz slame izpod spretnih prstov nastajala slamnata vazica ali »doužnjek«. Hkrati pa si bodo nabrali novih moči z obiskom oaze miru na »otoku ljubezni« v Ižakovcih in si ogledali plavajoči mlin na Muri, ki postaja pomembna točka turistične ponudbe pokrajine.
Pravijo, da je m gostoljubnost doma. Če je to res, se prepričajte sami.
Zlatka BALAŽIC
Prekmurski večer za maturante gimnazije Želimje v beltinskem gradu - nastop Kociprove bande z že pokojnim Jančijem Kociprom in zahvalni govor ravnatelja gimnazije Želimje, Toneta Ciglarja, 19. avgusta 1998
Spoštovani gospod župan!
Nepozabni so spomini, ki smo jih doživeli z našimi dijaki na nedavni ekskurziji. Najlepši in najprijetnejši med vsemi pa so spomini na prečudovit prekmurski večer v beltinskem gradu, ki ste nam ga omogočili in priredili s številnimi sodelavci. Prav po tem večeru Prekmurje v mislih in dušah mladih dijakov ni več nekje na obrobju - saj ga niso poznali, večina jih je bila prvič v Prekmurju marveč živi kot podoba o lepih in urejenih krajih in še bolj o dobrih ljudeh. Film Povest o dobrih ljudeh, ki smo si ga potem ogledali, je v njih tako lepo in silovito odmeval, da so še kar naprej odpevali Vsi so venci... in druge napeve.
Po Vas, spoštovani g. župan, naj velja naša zahvala vsem prizadevnim občanom, posebej pa: ge. Mileni Kavaš, družini Erjavec, Kociprovi bandi, g. Benu Horvatu, g. Francu Bojnecu, ge. Jelki Breznik, g. Francu Jerebicu, saj ste na najlepši način omogočili mladim ljudem, da spoznajo bogastvo naših krajev in plemenitost naših ljudi. To je prav gotovo lepa promocija Prekmurja.
Hvala tudi za lepa darila, ki smo jih bili deležni; pomagala nam bodo, da spomine obogatimo z novimi spoznanji.
Vam in vsem občanom želim, da bi tudi vnaprej ohranili ljubezen do mladih in skrb za ohranjanje bogastva naših ljudi.
S hvaležnostjo in spoštovanjem
Tone Ciglar ravnatelj
Želimlje, 27. 9. 1998
OCENJEVANJE DOMAČIJ V OBČINI
Čeprav človek s svojim ravnanjem ni vedno prijazen do narave, se ji v bistvu nikoli ni in ne more odreči. Vedno več nas je, ki se vsak dan bolj zavedamo, kako pomembno je čisto in urejeno okolje za kakovost življenja. Prav zato smo se mdi v naši občini vključili v vseslovenski celoletni projekt »Moja dežela - lepa, urejena in čista«. Pobudnik in nosilec projekta je Turistična zveza Slovenije. Cilj projekta je, da bi predvsem sebi in sosedom uredili in očistili okolje v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo.
V projekt smo se že spomladi ob svetovnem dnevu zemlje vključili z očiščevalno akcijo občine. Pri tem ni šlo le za enkratno očiščevalno akcijo, ampak za celoletne aktivnosti, s katerimi bi spodbujali celostni odnos do urejanja okolja nasploh. Posebna pozornost v tem projektu je namenjena aktivni vlogi posameznikov.
V sklopu tega projekta smo se mdi letos odločili za akcijo, kjer bomo izbrali naj domačijo in naj kmetijo. Ocenjevalna komisija se je odločila, da se letos domačije in kmetije ločeno ocenjujejo. V akcijo so vključene vse domačije in kmetije brez posebnih prijav, razen tistih, ki izrecno ne želijo sodelovati v tekmovanju.
Občinska komisija je pripravila kriterije, po katerih bodo komisije ocenjevale v posameznih krajevnih skupnosti. V kriterijih so nanizana področja, ki se bodo ocenjevala:
1) Izgled dvorišča:
- pospravljenost dvorišča - urejenost spremljevalnih objektov - zasaditev s cvetjem in okrasnim drevjem
- smisel za ohranjanje elementov podeželskega dvorišča
2) Izgled hiše:
- ohranjenost arhitekture - urejenost fasade - rože na balkonih in oknih
Pri kmetijah pa se poleg zgoraj navedenih kriterijev ocenjuje še:
3) Izgled gospodarskega dela domačije:
- ohranjenost arhitekture - urejenost fasade - usklajenost fasad, kritin, smeri slemen in naklonov streh vseh objektov na domačiji - vklapljanje drugih elementov (silos, strojna lopa) v celostno podobo - gnojišče - smrad
Krajevne komisije so ocenjevanje končale ob koncu avgusta in predloge za tri naj domačije in tri naj kmetije občine
Beltinci poslale občinski ocenjevalni komisiji, ki je 10. septembra 1998 med predlogi izbrala najlepšo domačijo in najlepšo kmetijo.
Podelitev priznanj za naj domačijo in naj kmetijo občine Beltinci je 25. oktobra.
Tudi s tem, da poskrbimo za lepo in urejeno okolico, lahko pripomoremo k lepšemu celostnemu izgledu našega kraja in kakovostnejšemu življenju nas samih.
Zlatka BALAŽIC
OBČINA BELTINCI
Mladinska 2, 9231 BELTINCI
Datum, 12. 10. 1998
Občina Beltinci objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98)
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 1999, KI JIH BO V LETU 1999 OBČINA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
1. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva njihova združenja in drugi subjekti ustanovljeni na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o gospodarskih družbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti.
2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi:
(a) programi za otroke in mladino (»Zlati sonček«, »Športna značka«, tečaji plavanja,
programi, ki imajo značaj redne vadbe ipd.),
(b) programi športa za vse (organizacija občinskih športnih prireditev),
(c) programi, ki imajo značaj redne vadbe za upokojence, programi za šport
nadarjenih otrok in mladino (športne šole),
(d) programi kakovostnega športa,
(e) programi spopolnjevanja strokovnih kadrov,
(f) drugi za šport pomembni programi v občini.
3. Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom.
4. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni morajo biti viri sofinanciranja.
5. Predlagatelji morajo programu priložiti izpolnjen vprašalnik, ki ga dobijo na sedežu Občine Beltinci.
6. Rok za prijavo na razpis je do 05. 01. 1999.
7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna.
8. Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe po sprejemu proračuna v občini.
9. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA BELTINCI, Mladinska 2, 9231 Beltinci (»PROGRAMI ŠPORTA«).
10. Podrobnejše informacije so na voljo v referatu za družbene dejavnosti pri ge. Emiliji Kavaš ali v tajništvu pri ge. Lilijani Časl.
Župan Občine Beltinci JOŽEF KAVAŠ, ing.
PRORAČUN OBČINE BELTINCI
Z ustanovitvijo občin kot temeljnih lokalnih skupnosti, je država del pristojnosti prenesla na lokalno raven. Če želimo na kratko predstavili financiranje in delovanje občine, ki je urejeno s celo vrsto predpisov, moramo začeti pri proračunu.
Proračun je javni letni akt, ki ga sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki in odhodki, v računu financiranja pa zadolževanje in odplačevanje dolgov. Predlog proračuna pripravi župan v sodelovanju s strokovnimi občinskimi službami, korigira in sprejema pa ga občinski svet. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Prihodki proračuna so uvedeni z državnimi ali občinskimi predpisi in so razvrščeni v:
- prihodke za primerno porabo
(Znesek primerne porabe na prebivalca določi Državni zbor RS ob sprejemu državnega proračuna za posamezno proračunsko leto. To je torej povprečni znesek sredstev na prebivalca v Republiki Sloveniji, ki se za posamezno občino korigira z razmerjem površine, dolžine lokalnih cest, številom prebivalcev mlajših od 15 let, številom prebivalcev starejših od 65 let, glede na populacijo posamezne občine in povprečjem v državi), med katere spadajo:
1. dohodnina (35 % od avgusta 98, prej 30 °/o)
2. davek na promet nepremičnin 3. davek na dediščine in darila 4. davek na dobitke od iger na srečo
5. davek od premoženja 6. krajevna taksa 7. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
8. odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (30 %)
9. požarna taksa
10. nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora
Če občina ne doseže lastnih prihodkov v višini po obračunu - število prebivalcev x (krat) primerna poraba - je upravičena do finančne izravnave (največ v višini 100% lastnih sredstev)
- prihodke določene z drugimi predpisi in prihodke od premoženja
1. komunalne takse (ekološke, priključne)
2. prihodki od obresti na depozite 3. najemnine za stanovanje, poslovne prostore 4. prodaja premoženja
- prihodke iz naslova sofinanciranj
1. transferi iz državnega proračuna (sofinanciranje programov na področju komunale in področjih družbenih dejavnosti, požarne varnosti
2. prihodki od krajevnih skupnosti in društev za sofinanciranje skupnih občinskih programov (vzdrževanje objektov, asfaltiranje vaških cest, izgradnja kanalizacijskega omrežja, razširitev nizko-napetostnega omrežja)
3. prispevki krajanov za sofinanciranje določenih nalog
- presežek prihodkov iz preteklega leta
Načelo točnosti proračuna zahteva, da se prihodki predvidijo v realni višini, odhodki pa v višini, ki odgovarjajo možnostim in potrebam.
Odhodkovna stran proračuna je razdeljena v tri glavne skupine:
• tekoča poraba
• investicije in investicijsko vzdrževanje
• sredstva rezerv
- pod tekočo porabo spadajo naslednji odhodki:
1. sredstva za delo občinske uprave in občinskih organov 2. drugi odhodki (volitve, referendumi, proslave, prireditve, informacijski sistem)
3. odhodki za delo na področju civilne zaščite
4. subvencije in transferi v gospodarstvu (komunalna dejavnost -odvoz odpadkov, zimska služba, vodarina, komunalna javna dela, sofinanciranje programov KS, prostorsko planiranje, geodetska dela, cestna dejavnost, stanovanjsko gospodarstvo, požarna varnost, kmetijstvo, drobno gospodarstvo, turizem, ekologija)
5. plačila storitev in dotacije javnim zavodom in ustanovam na področjih družbenih dejavnosti (osnovna šola, kultura, šport, socialno varstvo, predšolska vzgoja, zdravstveno varstvo, mrliška ogledna služba)
6. sredstva za druge javne potrebe (sredstva za delovanje humanitarnih organizacij in društev, funkcionalna dejavnost krajevnih skupnosti, sredstva za delovanje političnih strank)
- letu 98 so bile predvidene naslednje investicije in investicijsko vzdrževanje:
1. komunala (vodovod, idejna rešitev kanalizacije)
2. stanovanjska gradnja 3. investicije na področju občinskih upravnih organov
4. investicije na področju požarnega varstva
5. mlin na Muri, adaptacija sakralnih objektov 6. investicije na področjih družbenih dejavnosti
Dosedanje investicije so podrobneje opisane v posebnem prispevku.
- Na podlagi predpisa občina izloča 0,5 % prihodkov za primerno porabo v stalno proračunsko rezervo, ki se lahko koristi za opravo posledic po naravnih nesrečah, za reševanje likvidnostnih težav Tekoča proračunska rezerva pa se oblikuje za nepredvidljive odhodke oz. za odhodke, ki niso planirani v zadostni višini in se ob sprejemu rebalansa ali zaključnega računa prerazporedi na postavke, kamor odhodki dejansko spadajo.
Proračun Občine Beltinci za leto 1998 znaša na strani prihodkov in odhodkov cca. 577 milijonov tolarjev. Pet postavk proračuna (sofinanciranja iz državnega proračuna) v višini cca 70 milijonov tolarjev, je le verjetnih.
Referat za proračun in finance pri Občini Beltinci zaposluje tri delavce, ki opravljajo računovodska, knjigovodska in delno pisarniška opravila za Občino Beltinci, za osem krajevnih skupnosti in za Razvojni sklad Občine Beltinci.
Vodja referata za proračun in finance Štefan ČINČ
INVESTICIJE V OBČINI V MINULIH LETIH
Občina Beltinci vse od svoje ustanovitve vlaga velike napore in razpoložljiva sredstva v razvoj komunalne infrastrukture, šolstva, otroškega varstva, zdravstva, socialne, prometne varnosti in delovanja društev.
Z ozirom na dejstvo, da je občina sestavljena iz osmih krajevnih skupnosti, le te pa so medsebojno zelo oddaljene, so potrebna velika finančna sredstva za realizacijo enotnih infrastrukturnih objektov kot so ceste, vodovod, kanalizacija, plinovod, CATV sistem ipd. Investicije primarnega pomena (občinskega) se v večji meri financirajo iz proračuna občine ter soudeležbe državnega proračuna, medtem ko pri investicijah sekundarnega značaja sodelujejo s sredstvi mdi krajevne skupnosti iz naslova samoprispevkov, prispevkov občanov in drugih soinvestitorjev. Vse investicije, ki so bile izvršene v posameznih KS so s strani občine sofinancirane 30 °/o. Da bi lažje razumeli dosedanja prizadevanja občine in krajevnih skupnosti je prav, da na kratko predstavimo že zaključene investicije, investicije v fazi izvajanja ter predvidene, kot sledi:
A1 - CESTNA INFRASTRUKTURA
- obnovljena je bila cesta Lipovci -Gančani v smeri proti Bogojini v dolžini 3300 m - asfaltirano je bilo 920 m makadamskega cestišča na relaciji Lipa - Odranci
- v Bratoncih je bilo asfaltirano 630 m makadamske ceste v smeri proti Dokležovju (navezava na regionalno cesto)
- v Dokležovju je izvedena delna sanacija lokalne ceste - v Beltincih je izvedena delna sanacija Mladinske in Ravenske ulice
- v izgradnji je rekonstrukcija ceste Melinci - Odranci - v izdelavi je tehnična dokumentacija za cesto Beltinci -Bistrica
- pripravlja se projektna dokumentacija za izgradnjo kolesarskih stez v občini
A2 - VODOOSKRBA
- izgrajen je primarni vodovod Beltinci - Ižakovci - Melinci v dolžini 4700 m
- primarni vodovod Bratonci -Lipovci - Gančani v dolžini 2800 m
- vodovod Beltinci - Lipa v dolžini 3800 m
- v izdelavi je primarni vodovod Ižakovci - Nemščak v dolžini 3800 m
- za celovito rešitev vodooskrbe je v izdelavi projektna izvedbena dokumentacija za izgradnjo - črpališča v Hraščici - Gančani, Gančani - Beltinci in Nemščak -Dokležovje v navezavi s Krogom
A3 - OTROŠKO VARSTVO IN ŠOLSTVO
- na osnovi formiranja samostojnega Vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Beltinci in na podlagi potreb po jasličnem oddelku sta bila v Beltincih izgrajena dva oddelka jasli in upravni prostori - v prostorih podružnične šole in vrtca na Melincih je bila urejena kotlovnica, odvodnjavanje in notranja preureditev prostorov - v vrtcu v Lipovcih je bil zgrajen prizidek in nabavljena so bila zunanja igrala
- v podružnični šoli v Dokležovju in sosednjem otroškem vrtcu so bila izvedena dela - pri OŠ v Beltincih je izgrajen večnamenski prostor, izvedena delna sanacija strehe, obnovljena nekatera zunanja vrata, izvedena predelava kuhinje, nabavljena računalniška oprema - v izgradnji je dvooddelčni vrtec v Ižakovcih
- v fazi izvedbe je ureditev otroških igrišč in montaža zunanjih igral v vrtcu na Melincih, v Dokležovju, Gančanih in Beltincih - v prihodnje je potrebno v OŠ Beltinci sanirati večji del oken - v vrtcu v Gančanih je predvidena sanacija notranjih prostorov - pripravlja se na devetletno osnovno šolo, v zvezi s tem bi bilo potrebno urediti dodatne prostore ter razširiti in obnoviti telovadnico
A4- ŠPORT, KULTURA, KULTURNA DEDIŠČINA
- v športnem parku v Beltincih so bile zgrajene tribune - v Dokležovju je v izgradnji športno-rekreacijska cona
- v izgradnji je plavajoči mlin na Muri
- podpisana je pogodba o obnovi jugovzhodnega dela gradu v Beltincih
- začete so aktivnosti za izdelavo študije o aktiviranju vrtine ob cesti Beltinci - Melinci - dotirana je bila posodobitev igrišč na Melincih, v Bratoncih,
Gančanih, Lipovcih, Lipi in Beltincih
A - KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
- v Beltincih je izgrajen večji del kanalizacije izdelani so projekti za izgradnjo kanalizacije v Bratoncih, Lipovcih in Gančanih - izveden je razpis za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v ostalih krajevnih skupnostih v občini - izvedena je študija celovite rešitve kanalizacijskega sistema v občini
A6 - PROMETNA IN POŽARNA VARNOST
- delno je bila nabavljena in montirana vertikalna prometna signalizacija v vseh krajevnih skupnostih v občini - izgrajenih je bilo 680 m pločnikov in kolesarskih poti - semafor pri OS Beltinci je v poskusni fazi delovanja - v fazi pridobitve dokumentacije je izgradnja cestnih hitrostnih ovir v bližini vrtcev in šol v občini - nekatera prostovoljna gasilska društva so bila opremljena z novimi orodnimi vozili in drugo potrebno opremo - organizirana je bila občinska gasilska zveza s sedežem v Beltincih
Iz napisanega lahko ugotovimo, da je bilo v preteklem obdobju veliko narejenega, veliko investicij pa je oziroma bo v kratkem v fazi izvajanja. V prihodnje bo dan največji poudarek vodooskrbi, izgradnji kanalizacijskega in plinskega omrežja, izgradnji kolesarskih stez v občini, dograditvi prostora OŠ Beltinci za devetletno šolo in obnovi oken v OŠ Beltinci.
Vodja referata za komunalne dejavnosti Janez SENICA
ODLOK O UREJANJU JAVNIH IN DRUGIH POVRŠIN
V Občini Beltinci smo v preteklosti znatna sredstva vložili v urejanje obcestnih jarkov. Tudi v posamezne KS so iz naslova samoprispevka in dragih virov namenjena sredstva za urejanje poljskih poti in drugih javnih površin. Vsakodnevno ugotavljamo, da posamezniki ne upoštevajo splošno znanih normativ in pravil, ampak s svojo nepazljivostjo preprečujejo dosedanje željene cilje v urejenosti javnih površin. Zaradi navedene nedoslednosti vljudno prosimo vse lastnike kmetijskih zemljišč in dragih površin, da ne uničujejo poljskih poti, obcestnih jarkov in dragih javnih dobrin, kajti s takimi dejanji uničujejo skupno vložena sredstva in lepote naše pokrajine. Vse tiste, ki ne upoštevajo splošno znanih pravil obnašanja, ponovno opozarjamo na 9., 10., 12. in 13. člen Odloka o urejanju javnih in dragih površin v Občini Beltinci, ki pravi takole:
Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z obdelavo kmetijskih in dragih površin so dolžne:
- Varovati poljske in druge javne poti, obcestne jarke ter pripadajoči cestni svet tako, da ostanejo nepoškodovani, - Nalagati repromaterial, pridelke in druge materiale tako, da se ti pri prevozu ne stresajo po poljskih in
drugih javnih poteh ter javnih površinah,
- Očistiti vozila in kmetijsko mehanizacijo pred odhodom na asfaltne površine,
- Očistiti asfaltne površine ter poljske in druge poti ob priliki onesnaževanja,
- V primeru poškodovanja poljskih oziroma drugih poti, obcestnega jarka ali cestnega sveta sanirati poškodbo.
Prepovedana je vožnja po neasfaltiranih gozdnih, poljskih in dragih poteh ter turističnih cestah in poteh s težkimi vozili in kmetijskimi stroji v času, ko so tla močno razmočena, razen za dovoz stanovalcev in za potrebe dnevne oskrbe za živino, ipd. Prevozniki (pravne in fizične osebe) so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in dragih podobnih snovi zavarovati tovor tako, da ne povzroča smradu in prašenja ter preprečiti tresenje in izlivanje takih snovi na javne površine in zasebna zemljišča. Pri prevozu gramoza, peska oziroma dragega tovora morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa tovor na javne površine in zasebna zemljišča.
Na javnih in dragih površinah je prepovedano:
- odlagati smeti ter druge kosovne odpadke
- zlivati na nje odpadne vode in druge tekoče odpadke - odvajati odpadne vode iz greznic v obcestne jarke, struge potokov, ipd.
Na podlagi navedenega priporočamo vsem tistim, ki so izvršili dejanja v nasprotju z navedbami citiranega odloka, da nepravilnosti odpravijo čimprej.
Za vse tiste, ki določil odloka ne bodo upoštevali, so predvidene naslednje kazni:
- z denarno kaznijo do 5.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba na kraju samem, če dela v nasprotju z določili zakona;
- z denarno kaznijo od 25.000,00 SIT do 250.000,00 SIT se kaznuje pravna oseba, od 5.000,00 SIT do 25.000,00 SIT pa njena odgovorna oseba, če se krši posamezna določila odloka.
Ob tej priliki občane obveščamo, da je preko javnih del zaposlen komunalni redar, ki dnevno spremlja izvajanje sprejetih določil odlokov. Obenem prosimo občane, da o nepravilnostih obveščajo občinsko upravo po tel. štev.: (069) 421-264.
Vodja referata za komunalne dejavnosti:
Janez SENICA
PREGLED OBJAVLJENIH SPLOŠNIH PREDPISOV
Občina Beltinci je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki je bila ustanovljena leta 1994 z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur. list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98). Od prejšnje Občine Murska Sobota je začasno prevzela v uporabo tiste predpise, ki niso v nasprotju z zakonom in z interesi Občine Beltinci. Statut Občine Beltinci, najpomembnejši akt v občini, je občinski svet sprejel 1. junija 1995; objavljen je bil v Ur. list RS, št. 41/95. Na podlagi določil posamičnih področnih zakonov in Statuta Občine Beltinci so v tem prvem štiriletnem mandatu organov občine ter organov krajevnih skupnosti bili sprejeti naslednji predpisi oziroma akti:
I. AKTI OBČINSKEGA SVETA OBČINE BELTINCI:
STATUT
1. Statutarni sklep Občine Beltinci (7.3.1995, Ur. list RS št. 20/95)
2. Statut Občine Beltinci (1.6.1995, Ur. list RS, št. 41/95)
ODLOKI
1. Odlok o delovnem področju in sestavi delovnih teles Občinskega sveta Občine Beltinci (19.9.1995, Ur. list RS, št. 70/95)
2. Odlok o začasnem financiranju javne porabe v Občini Beltinci v letu 1995 (4.4.1995, Ur. list RS št. 22/96)
3. Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Beltinci (10.12.1996, Ur. list RS št. 5/97)
4. Odlok o organiziranju javnega podjetja (17.11.1994, Ur. list RS št. 7/94; 14.3.1996, Ur. list RS št. 5/97)
5. Odlok o obvezni uporabi javne kanalizacije v Občini Beltinci (10.12.1996, Ur. list RS, št 5/97)
6. Odlok o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja KOMUNA d.o.o. Beltinci (26.12.1997, Ur. list RS, št. 10/98)
7. Odlok o komunalnem redarstvu v občini Beltinci (10.12.1996, Ur. list RS, št. 5/97)
8. Odlok o spremembi odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota, za območje Občine Beltinci (18.12.1997, Ur. list RS, št. 32/97)
9. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Beltinci-Lipa (15.10.1996, Ur. list RS št. 59/96)
10. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Beltinci-Ižakovci (1.6.1995, Ur. list RS, št. 50/95)
11. Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Ižakovci-Melinci (1.6.1995, Ur. list RS, št. 50/95)
12. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Beltinci (1.8.1995, Ur. list RS, št. 50/95)
13. Odlok o podelitvi koncesije za plinifikacijo v Občini Beltinci (24.4.1997, Ur. list RS, št. 32/97)
14. Odlok o priznanjih Občine Beltinci (21.7.1997, Ur. Ust RS, št. 47/97)
15. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana bivše Občine Murska Sobota, za območje Občine Beltinci (16.10.1997, Ur. list RS št. 68/97, 30.6.98, Ur. list RS, št. 59/98).
16. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za ravninski del Občine Mur. Sobota (18.12.1997, Ur. list RS, št. 7/98) 17. Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 1998 (31.3.1998, 37/98)
18. Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 1997 (22.5.1997, Ur. list RS, št. 41/97)
19. Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 1996 (30.5.1996, Ur. list RS, št. 39/96)
20. Odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 1995 (1.8.1995, Ur. list RS, št. 50/95)
21. Odlok o odškodnini za razvrednotenje okolja (27.2.1996, Ur. list RS, št. 17/97)
22. Odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja in nevarnosti za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih (4.4.1995, Ur. list RS, št. 27/95)
Svetniki Občine Beltinci v prvem mandatnem obdobju (od leve proti desni): Andrej Zadravec, Marjan Perdigal, Ivan Mesarič, Martin Duh, Marko Balažic, Mirko Poredoš, Branko Žižek, Rudolf Poredoš, Avgust Farkaš, Bernarda Miholič, Štefan Pozderec, Alojz Rous, Marjan Maučec (predsednik), Štefan Zadravec, Ivan Car, Štefan Zver, Janko Bezjak, Milan Balažic
23. Odlok o ustanovitvi razvojnega sklada Občine Beltinci (6.11.1995, Ur. list RS, št. 70/95; 14.3.1996, Ur. list RS, št. 16/96)
24. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovne šole Beltinci (27.2. 1997, Ur. list RS, št. 14/97)
25. Odlok o urejanju javnih in drugih površin v Občini Beltinci (24.4.1997, Ur. list RS, št. 32/97) 26. Odlok o začasni oskrbi s pitno vodo (18.12.
1997, Ur. list RS, št. 5/98)
27. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Beltinci (10.12.1996, Ur. list RS, št. 6/97; popravek Ur. list RS, št. 7/97, 10/97 in 18/97)
28. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Beltinci za leto 1997 (31.3.1998, Ur. list RS, št. 37/98)
29. Odlok o zaklj. računu proračuna Občine Beltinci za l. 1996 (27.2.1996, Ur. l. RS, št. 17/97) 30. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Beltinci za leto 1995 (28.2.1995, Ur. list RS, št. 16/96)
31. Odlok o zazidalnem načrtu za severno-zahodni del naselja Lipovci (14.5.1996, Ur. list RS, št. 30/96)
32. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin in planov Občine Beltinci (23.8. 1998, Ur. list RS, št. 59/98)
33. Odlok o občinskih upravnih taksah v Občini Beltinci (21.8.98, Ur. list RS, št. 59/98)
34. Odlok o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Beltinci ter določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Beltinci (15.9.1998, Ur. list RS, št. 64/98)
35. Odlok o oblikovanju volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana Občine Beltinci (15.9.1998, Ur. list RS, št. 64/98)
POSLOVNIK
1. Poslovnik Občinskega sveta Občine Beltinci (1.8.1995, Ur. list RS, št. 50/95)
PRAVILNIKI
1. Pravilnik o pogojih in načinu uporabe službenega vozila Občine Beltinci (11.4.1996, neobjavljen)
2. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Občini Beltinci (31.3.1998, Ur. list RS, št. 36/98)
3. Pravilnik o štipendiranju in drugih oblikah denarne pomoči za izobraževanje v Občini Beltinci (31.3.1998, Ur. list RS, št. 36/98)
4. Pravilnik o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave iz proračuna Občine Beltinci (14.5.98, Ur. l. RS, št. 52/98)
SKLEPI OBČINSKEGA SVETA
1. Sklep o spremembi Odloka o začasnem financiranju javne porabe v Občini Beltinci v leto 1995 (1.6.1995, Ur. list RS, št. 39/95)
2. Sklep o začasnem financiranju javne porabe v Občini Beltinci v letu 1996 (28.2.1996, Ur. list RS, št. 16/96)
3. Sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Občini Beltinci za leto 1997 (11.7. 1997, Ur. list RS, št. 44/97)
4. Sklep o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (8.8.1996, Ur. l. RS, št. 66/96) 5. Sklep o javni infrastrukturi na področju kulture na območju Občine Beltinci (8.8.1996, Ur. list RS, št. 66/96)
6. Ugotovitev (sklep), da je mandat članov Občinskega sveta Občine Beltinci prešel na naslednjega kandidata iz liste Slovenskih krščanskih demokratov (23.5.1995, Ur. l. RS, št. 39/95) 7. Sklep o javni razgrnitvi kartografskega gradiva in osnutka Odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota v delu, ki se nanaša na območje nove Občine Beltinci (1.6.1995, Vestnik, 7.09.1995).
8. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del naselja Lipovci (17.10.1995, Vestnik, 26.10.1995)
9. Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za športno-trgovski in turistični kompleks med parkom, kmetijskimi površinami, Cankarjevo ulico in potokom Črncem v Beltincih za kompleks parka v Beltincih (14.5.1996, Vestnik, 20.6.1996)
10. Sklep o povračilu stroškov za udeležbo na sejah Občinskega sveta, delovnih teles Občinskega sveta in Nadzornega odbora Občine Beltinci (22.6.1995, neobjavljen)
11. Začasni sklep o plačah, nadomestilih in nagradah funkcionarjev Občine Beltinci (1.8. 1995, 14.5.1998, neobjavljena)
12. Sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Beltinci za l. 1995 (25.4.1995, Ur. l. RS, št. 27/95) 13. Sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v Občini Beltinci za l. 1996 (23.7.1996, Ur. l. RS, št. 43/96)
14. Sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje za leto 1997 (18.12.1997, Ur. list RS, št. 5/98)
15. Sklep o razporeditvi sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave hrane iz proračuna Občine Beltinci (14.5.1998, neobjavljen)
II. SKLEPI ŽUPANA:
1. Sklep o sprejetju načrta aktiviranja operativnih gasilskih enot Občine Beltinci (24.4.1997)
2. Sklep o kategorizaciji gasilskih društev v Občine Beltinci (20.12.1996)
3. Sklep o določitvi operativnih območij delovanja gasilskih društev Občine Beltinci (1.1.1997) 4. Pogoji za zagotovitev možnosti plakatiranja v času volilne kampanje na območju Občine Beltinci (22.9.1998)
5. Razpis za redne volitve v svete krajevnih skupnosti v Občina Beltinci (18.9.1998, Ur. list RS, št. 64/98)
6. Svet za preventivo v cestnem prometu 7. Komisija za ocenitev naj domačije
III. PREDPISI KRAJEVNIH SKUPNOSTI:
1. Statut krajevne skupnosti Beltinci (18.09.1996) 2. Statut krajevne skupnosti Bratonci (23.10.1966) 3. Statut krajevne skupnosti Dokležovje (6.10.1996) 4. Statut krajevne skupnosti Ižakovci 5. Statut krajevne skupnosti Melinci (31.8.1996) 6. Statut krajevne skupnosti Lipa 7. Statut krajevne skupnosti Gančani (31.7.1996) 8. Statut krajevne skupnosti Lipovci (02.10.1996) 9. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Beltinci (Ur. list RS, št. 73/97)
10. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za območje za krajevno skupnost Beltinci (Ur. list RS, št. 83/97)
11. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci (Ur. list RS, št. 22/96)
12. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci (Ur. list RS, št. 29/96)
13. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dokležovje (Ur. list RS, št. 9/96) 14. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Dokležovje (Ur. list RS, št. 22/96)
15. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ižakovci (Ur. list RS, št. 57/96)
16. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Ižakovci (Ur. list RS, št. 68/96)
17. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipa (Ur. list RS, št. 62/96)
18. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipa (Ur. list RS, št. 6/97)
Pravno regulirati je potrebno tudi še nekatera druga področja javnega življenja. Zato bo potrebno sprejeti odlok o občinskih cestah in o kategorizaciji lokalnih cest, odlok o plakatiranju in reklamiranju, odlok o komunalnih taksah in podobno. Odvisno od tega, katere pristojnosti si bo zadržala država v svojih rokah in katere bodo prepuščene lokalnim skupnostim, bo tudi v bodoče odvisna normativna dejavnost občine.
Vodja referata za splošne zadeve:
Venčeslav SMODIŠ
PRIZNANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
PRIZNANJE S PLAKETO
Folklorna skupina v okviru KUD-a Beltinci letos slavi svojo 60 obletnico obstoja. Folklorna skupina je v teh letih delovala nepretrgoma in je s svojim delovanjem dala neizbrisni pečat na področju ljubiteljske kulture in izvirnosti ohranjanja folklorne tradicije. S svojo izvirnostjo in pristnostjo je dosegla tudi evropsko priznanje za izvirnost. V 60 letih je imela 915 nastopov od tega 773 v Sloveniji in 142 v drugih državah.
S tem delovanjem je skupina predstavljala Beltince in Občino Beltince ter tako pripomogla h kvalitetni promociji naše občine in pokrajine ob Muri. Praznovanje ob 60. obletnici tako dobrega delovanja folklorne skupine in predstavljanja Beltinec ter občine Beltinci je tisto, kar si zasluži priznanje s plaketo.
PRIZNANJE OBČINE BELTINCI
Gospa Milica Šadl je upokojena učiteljica iz Beltinec. Od začetka službovanja v pedagoškem poklicu in tudi v času upokojitve se je ga. Milica Šadl zavzeto udejstvovala na kulturnem področju kot ljubiteljska režiserka in igralka odrskih iger. Leta 1969 je bila soustanoviteljica KUD-a Beltinci. Ga. Milica Šadl se je udejstvovala na kulturnem področju 50 let, kjer je bila vsestranska vestna kulturna delavka in dolgoletna predsednica.
Natančno in vestno je zapisovala kroniko KUD-a Beltinci, bila pa je tudi ena najzavzetejših soustvarjalk programa folklornih festivalov.
Tudi po njeni zaslugi beltinski folklorni festivali tako dolgo živijo in so s pomočjo njenega svetovanja tako dobro organizirani. Ob zavzetem udejstvovanju na kulturnem področju pa je bila aktivna tudi pri delu v Rdečem križu.
S svojim prostovoljnim, vestnim in tudi čutnim delom do naše izvirnosti in korenin ter aktivnega udejstvovanja na področju KUD-a Beltinci si gospa Milica Šadl zasluži to priznanje.
Dr. veterinarske medicine Dušan Rešek je svoje poklicno delo opravljal vse življenje v Beltincih in okolici. Poleg vestnega in dobrega dela živinozdravnika je zbiral starine in se zanimal za ljudske šege in navade. Imel je posluh za razvoj Beltinec, sodeloval ter delal je v različnih društvih in v KS Beltinci.
S svojim čutom do urejenega kraja je prispeval k lepi urejenosti Beltinec.
Svoje delo je predstavil v knjigah: Šege in verovanja ob Muri in Rabi, Prekmurje, dober dan, Stric so strino in Brezglavka.
S svojim odnosom do poklicnega dela ter do izvirnosti in starin si dr. veterinarske medicine Dušan Rešek zasluži občinsko priznanje.
Feri Maučec trener, igralec nogometa, novinar. Feri Maučec je pri nogometu do zdaj najboljši strelec v Sloveniji, treniral je nogometna moštva v Sloveniji in Avstriji in poročal z številnih športnih dogajanj po Sloveniji in drugod. V zadnjih letih je pomembno njegovo neutrudno udejstvovanje pri nogometnem klubu Beltinci, predvsem strokovna pomoč v minuli sezoni, ko mu je kot trenerju uspelo NK Beltinci obdržati v 1. SNL. Prav tako je dolgoletni, na vseh področjih aktiven spremljevalec vseh športnih panog v Občini Beltinci, hkrati pa je mdi avtor 12-tih pisnih del s skorajda vseh športnih področij.
Kot aktiven športnik, športni novinar in trener ter avtor pisnih del si gospod Feri Maučec zasluži občinsko priznanje.
POSMRTNO PRIZNANJE
Župnik in dekan gospod Janko Škraban. S svojim delovanjem na duhovnem področju, na ohranjanju in obnovitvi sakralnih objektov ter z dobrim ter pristnim človeškim odnosom do župljanov, tudi do bolnih in pomoči potrebnih, je župnik in dekan gospod Janko Škraban dal pečat svojega bivanja in življenjskega dela župniji Beltinci.
S svojim vzgledom in vzgojo je pripomogel k mnogim duhovnim poklicem ter k pozitivni podobi beltinske župnije.
Njegovo življenje duhovnika, vzgojitelja, učitelja in skrbnega gospodarja ter vestnega Beltinčana je pripomoglo k promociji Beltinske župnije, s tem pa tudi Občine Beltinci; za kar si gospod Janko Škraban zasluži posmrtno priznanje.
Matija Kavaš, Panonska, Beltinci. Matija Kavaš je bil v svoji mladosti zavzet amaterski kulturni delavec na področju tamburaške glasbe, folklore in amaterskih dramskih predstav. Bil je tudi ustanovitelj tamburaške skupine.
Leta 1938 je na pobudo profesorja Franceta Marolta ustanovil Folklorno skupino Beltinci. Učil je plese in vodil skupino. Njegova domačija je bila prostor za vaje tamburašev, folkloristov in igralcev.
Z značajem človeka veseljaka, dobrohotnega, preprostega in s srcem predanega ljudskemu izročilu je do leta 1951 vodil skupino. Istega leta je bil politično zaprt, vodstvo folklorne skupine pa je prevzel g. Elemer Szepessy.
Ob 60 letnici dobrega delovanja folklore Beltinci, ki je kulturni ambasador naše občine in Slovenije, si kot skromen in zavzet ustanovitelj zasluži posmrtno priznanje.
OBČINA
BELTINCI
PRIREDITVE OB PRAZNIČNEM TEDNU
PONEDELJEK, 10. avgust 1998 10.00 do 16.00 Otroške delavnice (ob gradu)
TOREK, 11. avgust 1998 10.00 Otroške delavnice 16.00 Zaključek in predstavitev delavnic 17.00 Otroško rajanje (ob gradu)
SREDA, 12. avgust 1998
20.00 Komedija »Življenje profesorjev« (grad) ČETRTEK, 13. avgust 1998
20.00 Razstava »Zgodovina in razvoj zdravstva v Pomurju« (nad Pošto Beltinci)
PETEK, 14. avgust 1998
20.00 Razstava slik g. Izidorja Horvata - Izaka (grad) SOBOTA, 15. avgust 1998
9.00 Nogometni turnir (Bratonci)
14.00 Spust po Muri (Dokležovje-Melinci)
19.00 Finalna nogometna tekma (Bratonci)
NEDELJA, 16. avgust 1998 5.30 Pohod
9.00 Kolesarjenje (po vaseh, začetek v Bratoncih)
10.45 Zbor gasilskih enot (GD Beltinci)
11.00 Proslava ob občinskem prazniku, predaja gasilskega vozila (park)
13.00 Zabavno-glasbena prireditev z ansambloma Mitreji in Nova legija PONEDELJEK, 17. avgust 1998 19.00 Slavnostna seja občinskega sveta - podelitev občinskih priznanj (gostišče Zvezda)
17. AVGUST - OBČINSKI PRAZNIK
TEDEN OBČINE BELTINCI '98
V okviru občinskega praznika so se v našem kraju teden dni odvijale različne kulturne in športne dejavnosti. Poskrbljeno je bilo tudi za naše najmlajše.
V ponedeljek in torek je bil beltinski park prizorišče otroške ustvarjalnosti in razposajenosti. Organizirane so bile različne delavnice:
športne:
- košarka nekoč in danes - igre naših dedkov in babic zgodovinske:
- arhitektura hiš iz naše preteklosti - kaj šepeče naš grad likovne:
- slikanje na steklo - uporaba vsakdanjih materialov (kmečki želodi, kit za les, jogurtovi lončki borove iglice, ...) pri izdelkih iz gline zaključek:
- plesna delavnica - igre brez meja - iskanje skritega zaklada - predstavitev rezultatov z otroškim rajanjem
Proti pričakovanju je bil odziv zelo velik. V naše delavnice se je vključilo čez sto otrok, ki so se po svojih željah prijavili v različne skupine. Vaditelji so bili dijaki, študentje in učitelji. Ure so kar prehitro minevale. Prvi dan smo zaključili z lutkovno igrico otrok iz Dokležovja, drugi dan pa s programom, ki so ga pripravili otroci-udeleženci delavnic, in z razstavo svojih, čudovitih izdelkov v grajskem stolpu. Ob pogledu na te umetniške izdelke se je morda marsikomu porajalo vprašanje ali je to res lahko oblikovala drobna otroška roka.
Program so si ogledali tudi starši in bili zelo zadovoljni s tistim, kar so videli in doživeli. Dan se je zaključil z otroškim rajanjem. V naši družbi sta bila tudi župan gospod Jožef Kavaš in referentka za družbene dejavnosti gospa Emilija Kavaš. Njima gre zahvala, da se je v teh dneh grajski
park napolnil z otroškim smehom, ustvarjalnost je poletela na krilih domišljije in napolnila otroška srca s srečo in vero v lepo prihodnost, naša pa napolnila s ponosom in zadovoljstvom.
Učiteljica OŠ Beltinci Nada FORJAN
Priznanje Občine Beltinci Milici Šadl za vsestransko kulturno delo
Nastop mladih plesalcev iz naše občine, ki v plesni šoli vadijo standardne in latinskoameriške plese
TEDEN OBČINE BELTINCI '98
OTROŠKE DELAVNICE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Letos se je Občina Beltinci odločila v sklopu občinski dnevov prirediti tudi nekaj za otroke. Na pomoč smo priskočili animatorji. Bilo nas je lepo število in tako je nastala ideja otroških delavnic.
Vse skupaj je potekalo v ponedeljek 10. in torek 11. avgusta v beltinskem parku in gradu. V ponedeljek smo začeli ob 9. uri, vendar so nestrpni otroci bili v parku že veliko prej. Otroke smo razdelili v delavnice in delo ter veselje se je začelo. Otroci so imeli na voljo več oblik dela in zabave. V kulturno-zgodovinski delavnici so odkrivali stare zgradbe, poslopja, znamenja v Beltincih, v športni delavnici so igrali košarko, odbojko, staro prekmursko
igro pöcketeš, v likovni so lahko izbirali razne risarske tehnike od risanja z barvicami temperami risanja na stekla, spet v drugi skupim, so oblikovali glino, v plesni plesali. Nam, animatorjem, je bilo res v veselje videti 130 razigranih, vnetih in veselih otrok, ki so si tudi na tak način polepšali počitniške dni. Otroci iz Dokležovja -lutkovna skupina, nam je pripravila lutkovno igro, kjer smo vsi uživali
V torek zjutraj so bili otroci spet prej v parku kot animatorji kajti željno so pričakovali nadaljevanje delavnic. Ko so zaključili svoje izdelke, smo jih odnesli v grad, kjer so bili razstavljeni cel teden Občine Beltinci. V torek popoldne pa smo jim pripravili iskanje skritega zaklada ter igre brez meja. Čeprav so bili nekateri že utrujeni so vsi vztrajali in se pustolovsko podali na iskanje zaklada, potem pa še z večjim navdušenjem sodelovali na igrah brez meja.
Ob koncu je bila še zaključna prireditev namenjena staršem, kjer so otroci lahko pokazali in predstavili svoje izdelke, imeli smo skupino rajanja. Bilo je res lepo biti z otroki jim omogočati veselje, bila pa je tudi lepa izkušnja za nas animatorje. Vsi skupaj se že veselimo drugega leta, ko se bomo, upajmo, spet srečali!
Matej ERJAVEC
Predstavitev dela delavnic
RAZVOJ ZDRAVSTVA V PREKMURJU
Avgusta letos, ob prazniku občine Beltinci, je bila organizirana razstava z naslovom: Razvoj zdravstva in lekarništva v Prekmurju. Ker je dogodek vzbudil veliko zanimanje med krajani vseh generacij, sem se odločil, da napišem kratek oris razvoja teh dveh dejavnosti v Prekmurju.
Človek si je že v davnini prizadeval, da bi premagal bolezen in ohranil zdravje. Nagon po samoohranitvi je eden najmočnejših nagonov in je tesno povezan z zdravjem, boleznijo in smrtjo. Človek si je v bolezni najprej pomagal sam. Pozneje so se pojavili ljudje, ki so se poklicno ukvarjali z zdravilstvom. Zdravili so z naravnimi sredstvi, predvsem z rastlinami, z zagovori in magijo. Zobe so ruvali domači zoboderi. V srednjem veku so delovali padarji, ki so bili obenem ranocelniki ali kirurgi. Do leta 1770 padarji niso bili šolani, po lem 1780 so morali biti šolani. Delali so sledeče posege: brili, strigli, česali, rezali kurja očesa, puščali kri, stavljali rožice, zdravili rane in zdravili bolezni. V Beltincih sta delovala dva padarja: Lanc in Žižek. Bogatejši Prekmurci so se zdravili v večjih madžarskih in avstrijskih mestih (Kaniža, Sombotel, Budimpešta, Gradec). Graščaki pa so imeli svoje lekarne in vrtnarja, ki so gojili zdravilna zelišča. Pozneje pa so imeli svoje zdravnike.
Prekmurje je ves čas spadalo pod madžarsko. Soboška občina je spadala v županijo Vas (Železna županija) s središčem v Sombotelu. Lendavska občina, kamor so spadali Beltinci z okolico, je pripadala županiji Zala (Zalamegye) s središčem v Zalaegersegu. Leta 1919 so jugoslovanske čete zavzele Prekmurje in ga priključile Jugoslaviji. Leta 1941 so Prekmurje ponovno zavzeli Madžari. O organiziranem zdravstvu lahko govorimo od leta 1850 naprej. Tega leta je začel veljati zakon o organizaciji javnega medicinskega upravljanja, ki je za izvajanje zdravstvene dejavnosti določil občinske in okrajne zdravnike in babice. Ozemlje soboške občine je bilo razdeljeno na 3 zdravstvene okoliše (M. Sobota, Križevci in Gornja Lendava), ozemlje lendavske občine je bilo razdeljeno prav tako na tri zdravstvene okoliše (Dolnja Lendava, Dobrovnik in Beltinci). Prva medicinska fakulteta na madžarskem je nastala leta 1772. V Prekmurje so prihajali večinoma diplomanti te fakultete, domačinov je bilo malo. Tudi po 1. svetovni vojni so državno sanitetno službo opravljali zdravniki v navedenih krajih.
Zdravstveno varstvo se je izboljšalo po lem 1893, ko so odprli bolnišnico v M. Soboti. Prej so se bolniki večinoma zdravili v avstrijski Radgoni in v Ormožu. Med obema vojnama je Prekmurje nadlegoval trahom. Zdravljenje te bolezni je prevzela Trahomska stanica v Prelogu na Hrvaškem, pozneje pa dr. Jože Pečan v M. Soboti.
Leta 1934 so zgradili zdravstveni dom v M. Soboti s trahomsko postajo in proti tuberkuloznim dispanzerjem. Leta 1935 so zgradili zdravstveni dom v Lendavi, ki je imel: šolsko polikliniko, trahomski oddelek, posvetovalnico za matere in dojenčke ter javno kopališče. Po lem 1945 so v vseh večjih krajevnih središčih zgradili zdravstvene postaje s splošnimi in zobnimi ambulantami.
Prve lekarne so nastale že v 17. stoletju v graščinah, kjer so grajski vrtnarji gojili vrsto zdravilnih rastlin. Iz teh
TEDEN OBČINE BELTINCI '98
lekarn so nastajale javne lekarne. Prva javna lekarna je bila odprta leta 1835 v Lendavi. Druga po vrsti je bila lekarna v Beltincih, odprta leta 1889, nato v Murski Soboti leta 1894 in pri Gradu leta 1911. Leta 1931 je bila zgrajena druga lekarna v Murski Soboti.
Med okupacijo leta 1941 do 1945 so prišli v naše kraje ponovno madžarski zdravniki, ki so se zaposlovali tudi v bolnišnici. Za nego bolnikov v bolnišnici so skrbele sestre sv. Križa, ki jih je povojna oblast pregnala.
Primarij dr. Jože ZADRAVEC, dr.med. spec.splošne med.
Razstava »Zgodovina in razvoj zdravstva v Pomurju«
Prevzem specialnega - kombiniranega orodnega vozila gasilskega društva Beltinci
Nastop tamburaške skupine Kulturno-umetniškega društva Beltinci pod vodstvom Mikija Smeja na proslavi občinskega praznika pred gradom v beltinskem parku, 16. avgusta 1998
Zaključek otroških delavnic in predstavitev dvodnevnega ustvarjanja staršem ter skupno rajanje
LETOVANJE OTROK
»Kaj pa otroci,« nas je opomnila gospa, »zakaj pa ne bi naredili nekaj za njih?«
»Saj res! Zato je potrebno le nekaj dobre volje!« se je zdelo preprosto prvemu. »Ja, pa tudi nekaj denarja!« je bil konkretnejši drugi. Po kratkem premoru vpraša prvi: »Kam si otroci najraje žele v poletnih počitnicah?«
Le kam?!
Tako se je začelo. Na pobudo Občine Beltinci, Župnijske Karitas Beltinci in skupine mladih se je 50 otrok, 10 animatorjev in 2 kuharici odpravilo na morje. Nastanili so se v prijetnem okolju ankaranskega župnišča, nedaleč od plaže in z veliko prostora za otroške in družabne igre.
Iz Beltinec smo krenili v nedeljo, 12. 7., v deževnem jutru. Potem ko smo se drug drugemu predstavili, si povedali kaj počnemo v prostem času, ali imamo brata ali sestro, je polagoma začetna zadrega polegla in nastalo je prav prijetno vzdušje. Vse do Razdrtega. Takrat je bilo opaziti prve stegnjene vratove, ki so iskali na koncu obzorja modre krpe. Tiha in skrita nestrpnost je vse bolj vrtala in butala na površje: »Je še daleč do Ankarana?«
»Kajne, da se bomo danes že kopali?« »A bova lahko skupaj v sobi prosim? Veš, midva sva najboljša prijatelja. Obljubim, da bova potem čisto pridna.«
Po prihodu ni bilo potrebno nikogar posebej vabiti na plažo. Pusta plaža se je v trenutku spremenila v otroški živžav, mirno morje pa v vodni peskovnik, kjer se je neprestano kaj dogajalo. Učili smo se plavati (imeli
smo 3 učitelje plavanja), raziskovali morske naplavine, se špricali, igrali odbojko na mivki ali kartali ob prijetnem bežanju sončnih žarkov. Skratka ni nam bilo dolgčas.
Kakšen je bil naš vsakdan?
Zjutraj smo najprej naša zaspana telesa pretegnili z jutranjo telovadbo, nato pri jutranji molitvi »zbudili« naše misli in glasove, temu pa je sledil zajtrk. Mimogrede, imeli smo dve krasni kuharci, ki sta se cel teden odpovedali plaži, da sta lahko pripravljali njune kuharske mojstrovine.
Plažo smo obiskovali dopoldne in popoldne. Izognili smo se najmočnejšemu soncu in ta čas v prijetnem hladu obedovali in se učili spretnosti v kiparjenju, izdelovanju šopkov in tabornih ognjev, v risanju in besednih igrah. Nismo se le zabavali in plavali, ampak tudi nekaj koristnega naučili.
Večere smo popestrili z raznovrstnimi prireditvami. Prvi večer je bilo prav, da smo se preko družabnih iger bolje spoznali in ugotovili, kaj nas čaka čez teden. Sledili so kviz, modna revija, karaoke, igre brez meja in zaključna prireditev, ko je vsaka skupina prispevala del programa.
Verjetno ni treba posebej omenjati, da je teden bil prekratek. Omenim pa naj, da sta en dan z nami preživela beltinski župan g. Jože Kavaš in njegova žena, predsednica Župnijske Karitas Beltinci ga. Milka, da nas je pohvalil tamkajšnji župnik kot skupino, da so bili otroci izredno pridni, tako pa tudi animatorji in kuharici.
Skratka, bilo je tako lepo, da navijamo za ponovitev v naslednjih počitnicah.
Drago JEREBIC